SKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 172 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JULY 22D, 1936 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Zanimive vesli iz živ- ItaIl^.a|j^^^iTurikovolaSvolevko- fjenja ameriških Slovencev v Fairmoniu, W. Va., je umrla Mary Dukich, stara 56 let. Dorna je bila iz Opčine pri Vo-Joskem. Pred kratkim je umrl tudi njen mož Jos. Dukich. Zapušča dva odrasla sinova in troje hčera. Miss Zlogar i„ Mrs. Vidmar v Jolietu sta nabrali lepe. vsoto denarja za tamošnjo slovensko cerkev. Miss Zlogar je nabrala $800.00, Miss Vidmar pa nad ?400.00. Pač lepa vsota v se-^anJ>h Časih. — V nedeljo 19. p -,a .ie društvo sv. Petra in av'a KSKJ v Jolietu praznova-0 30-letnico svojega obstoja. V Brooklynu, N. Y., je umrl . n Kirk, star 68 let. Bil je ^ n SNPJ. Zapušča ženo in se-^ otrok, v Pennsylvania rpa brata. y nedeljo 19. julija so priredili Hrvatje v Milwaukee kato-hški dan. V Menominee, Mich., je umr-la 22-letna Miss Elizabeth Ne-*at- Podlegla je poškodbam, ki Je dobila v avtomobilski nezgodi. __ poleg staršev zapušča ™ada pokojnica še štiri brate in sestre. V Springfieldu je umrl John J'lgus, star 78 let. V Nemčiji ' Pušča sestro, v Ameriki pa f no^ sorodnikov. V San Fran- Cal., je umrl rojak Frank stav 40 let. Doma je 011 lz Iške Loke pri Igu. Doma zapušča brata. V Montevideo, Urugvaj, vojaštvo Neapelj, 21. julija. — Te dni je odplula v Afriko ladja Pico-mente s kompletno pehotno divizijo. Druga ladja z 1800 delavci in vojaki pa je odplula nekaj dni za njo. V rieapoljski lu-ki so še štiri ladje, s katerimi bodo tudi prepeljani delavci in vojaki v vzhodno Afriko. Ti transporti bodo baje zamenjali vojake, ki so že več mesecev v Afriki, kar pa obenem dokazuje, da Italijani ne smejo znižati svoje armade v Abesiniji, čeprav se v uradnih krogih poudarja, da je Abesinija popolnoma pomirjena. --o--- Revolta na Španskem je zahtevala že do 25,000 žrtev London, 21. julija. — V London je prišlo iz Bayone, Franci- rakalo na svoje postojanke v Dardanelah Istanbul, Turčija, 22. julija. — Turške čete, ki so stale pripravljene izven demilitarizirane zone na Bosporu in v Dardanelah, so danes z godbami na čelu vkorakale na svoje nove postojanke. Prebivalstvo na Galipoli-ju in v drugih krajih demilitarizirane zone je z velikim veseljem sprejelo in pozdravilo pri-! hod turškega vojaštva. Po vsej Turčiji vihrajo zastave, s katerimi se proslavlja zopetno zasede-nje Dardanel od strani turških čet. Rim, 22. julija. — Turška vlada je sporočila italijanski vladi, da smatra pogodbo, ki je vezala Turčijo z Anglijo glede medsebojne pomoči v Sredozemlju, za ukinjeno. Francija je bila pvva država, ja, poročilo, da je na pohodu'ki je ukinila pogodbo za medse- Začetek sezone morskih " kač Canso, N. S., 21. julija. — Trije ribiči, ki so ribarili v ožini Canso, so pripovedovali, cla so videli morsko kačo, dolgo najmanj svojih 40 čevljev. Dejali so, da je pošast plavala pri vrhu in da so jo s svojo barko nekajkrat obkrožili, (tc^da niso podvzeli nobenega poskusa, da bi jo ujeli. Pošast da je imela ostudno glavo, ki je bila nekoliko podobna pasji glavi. — Naj- sta j «e Poročila Jakob žigman, domai 12 Koč P« Postojni, in Pavla Ci Cl£°.l iz Solkana pri Gorici. V Ely, Minn., je pri delu dobil ™zke poškodbe rojak Fr. Ser-' sen. v rudniku mu je strlo noge. Ness je nastopil Direktor Ness je sinoči udri v igralske prostore na 2077 W. 25th St., kjer se je javno igralo hazardne igre. V prostoru je dobil kakih 100 oseb. moških proti Madridu 8,000 monarhistov in 4,000 mož, ki pripadajo revolucionarnim četam. Vstaške čete, katere spremlja tudi topništvo, so pod poveljstvom generala Mola. V Španiji je položaj danes še skrajno zmeden in nejasen. Levičarska vlada pravi, da ima popolnoma pod kontrolo vojaški upor desničarjev, to je fašistov in monarhistov, vendar pa je prelivanje krvi na dnevnem redu. Oblasti v Hendaye, na Francoskem, ob španski meji, so mnenja, da je bilo po vsej Španiji tekom zadnjih bojev ubitih že okoli .25,000 oseb. Toliko je gotovo, da se levičarska vlada v Madridu ne straši pred nobenimi sredstvi, ko gre za zatrtje revolucije. Uporno garnizijo v Madridu so obstreljevali s topovi in letalci so jo obmetavali z bombami iz zraka. V Ceuti, v španskem Maroku, je izjavil Francisco Franco, vodja vojaškega upora, da je njegova namera, da reši z bojno pomoč v Sredozemskem morju, katera pogodba je vezala Anglijo, Francijo, Turčijo, Jugoslavijo in Grčijo. Dne 9. julija je Francija naznanila, da smatra detično pogodbo za ukinjeno, ker je Liga narodov sklenili:, da se z dnem 15. julija ukinejo tudi sankcije proti Italiji. -o--- Amerika na kolesih CLEVELAND 100 LET STAR Danes praznuje Cleveland 100 letnico kar je bil proglašen za mesto in 140 letnico kot naselje. V mestu se bodo vršile v la namen velikanske in slikovite parade, ki bodo korakale po Euclid Ave., Superior Ave. in St. Clair Ave. in na jezersko razstavo, kjer se bo ob 2:30 začel slikovit program te iz-vanredne proslave. -o---- Sovjeti dajejo zemljo so-cializiranim kmetom Moskva, 22. julija. — Ruska vlada je sklenila, da bo transfe-rirala 6,500,000 akrov jemlje, ki je pripadala doslej državnim kmetijam, kolektivnim kmetijam v Ukrajini, Kursku, črni zemlji in v okolici Azova pri Črnem morju. Vlada hoče s tem pospešiti kakovost in količino pridelkov in živil. Državne kmetije niso bile nikoli tako uspešne kakor kolektivne, dasi so bile velike vredno-1 sti na prizadevanje Cuyahoga sti tekom prvih let, ko je bilo še;county in cievelandskega urad-pereče vprašanje, kako prežive-: ništva> dasi bo ta predlo?a preti prebivalstva Rusije. Nekatere skrbe!a potrebni denar za relif državne kmetije so bile uprav-(kvečjemu do oktobra Cleveland-ljane po državnih ustanovah, ka-, gki župan Burton je teiefonično Srbski darf v Purifas Springs parku s pestrim programom in pevskim festivalom Nastop odličnih ameriških in jugoslovanskih govornikov. — Dobiček je določen za Jugoslovanski kulturni vrt in za spomenik pesnika Njegoša. Cleveland, O. — V nedeljo, 26. j u 1 i j a, priredijo elevelandski Srbi velik Srbski dan, katerega se bo proslavljalo v Puritas Springs parku. Na sporedu je večja vročina je ponehala, pa še F ** vedno kroži j0 ake govorice! ... j-de8etlh. d°P°ld"e- Otvoritveni 0 _ J govor bo imel i. S. M. Matich, m , _ | predsednik odbora za Srbski dan, sprejetje relitne pred-ki b° ^rekei gostom dobrodosn- ■ i J 'C0- 2atem se bo vršila turneja loge V senatu or- ball" igralcev raznih teamov držav Ohio, Pennsylva- zave Ohio Rta, Michigan in Indiana, pa bo c.'Imor. Nato program se pri- Columbus, O., 21. julija. — Po ostri debati je bila sinoči v!. Planski ohijskem mestu sprejeta relifnajcne pride v Puritas Springs park, Petrovič i. naj se informira v srbski cerkvi, Zatem se bo vršila končna tek- isgi East 36th St., Cleveland, ma med zmagovalci jutranjih Ohio, kjer mu bodo drage volje tekem. Ob tej priliki bo podar- dali vsa potrebna pojasnila. ---o-- Blisk s treskom je onesvestil ljudi Mount Vernon, N. Y., 22. julija. — Snoči je v tem okraju silovito bliskalo in grmelo in ko je trikrat zaporedoma zablisnilo in treščilo, je dobilo nad 50 oseb, ki so se vozile z nekim vlakom, občutne električne stresljaje. — ftirje železničarji, ki so bili na vlaku, so se začasno onesvestili. Nekateri veterani iz svetovne vojne, ki so se slučajno vozili z vlakom, so izjavili, da so jih treski popolnoma spominjali na razstrelbe, ki so se slišale, kadar so municijska skladišča na francoskih bojiščih zletela v zrak. --o-- Vstopnice k razstavi Reklamni odbor sporoča, da so napvodaj vstopnice k jezerski razstavi po 50 centov, mesto po 75 centov, kar je navadna cena za one, ki kupijo vstopnice pri vhodu, da morejo posetiti obenem razstavo in še oddelek svetovnih cest. — V ta namen je vodstvo slovenskih trgovcev kupilo nekaj več vstopnic kakor omenjeno in te vstopnice so sedaj na razpolago pri sledečih trgovcih v nakup: — August Hollander, 6419 St. Clair ave.; Joseph Grdina, 6121 St. Clair ave., John Trček, 15506 Holmes Ludendorff in Hitler Berlin, 22. julija. — General Erich Ludendorff in njegova druga žena sta spet nevoljna na nemškega vodjo Hitlerja, ki je bil svoje dni politični tovariš Ludendorffa, ko je Hitler ustanavljal svoj pokret v monakov-kih "bir halah." Gospa Ludendorff je spisala knjigo "Nekaznovani greh," katera knjiga pa je bila prepovedana v Nemčiji. V tej knjigi pisateljica pripoveduje, da so pesnika Sehillerja, Lessinga in Mo-: arta umorili prostozidarji. V nekem poglavju te knjige je opisano, kako je pesnik Goethe zastrupil pesnika Sehillerja. Nemško časnikarsko udruženje je izdalo prepoved za vse časopise, ki ne smejo nikoli obravnavati zadeve, kako je Schiller umrl, kar se je zgodilo leta 1805. Rečeno je, da bi taka javna diskusija ponižala nemški prestiž v inozemstvu. -o-- Dr. Oman iz mesta Dr. Michael Oman je odpotoval sinoči v Joliet, 111., kjer se kot vrhovni zdravnik KSKJ udeleži polletne seje. Zatem pa odpotuje v Minnesoto in Montano ter se vrne v Cleveland zopet 12. avgusta. Doktorja spremlja tu-ave., Karol Mramor, 1140 E. 67. i njeg0va soproga. St.; Anton Ogrin, 15333 Wa-| terloo rd.; Frank Mulec, 16811'. Streski klub na razstavi Waterloo rd.; Fred Jazbec, 821 j Danes se ne vrši strelska vaja E. 222nd St. — Kdor izmed tr-1 Euclid Rifle kluba, ker so člani gccev jih želi vzeti še v proda-j sklenili, da se korporativno ude-jo, naj se oglasi v uradu tajni-!leže jezerske razstave. Zbrali se ka dr. Aug. Urankarja v D. D. bodo (kakopak) v slavni gostilni na Waterloo rd. Ljubljana. AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 22D, 1936 t k AMERIŠKA DOMOVINA" HlMIRICAH ROMU - SLOXXNLUt DAHTI NKWSPAPKB ■11T m. Olair At«. cirreUnd. Ohio Published dally cxc«pt Bundnya and Holiday« NAROČNIKA: £a Ameriko tu Kanado, na leto $5.60. Za Cleveland, po poAtl, celo leto 17.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta 13.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta 13-60 Z* Cleveland, po rasnažalclh: celo leto, »8.60, pol leta, »3.00. Za Evropo, celo leto, »3.00. Posamezna Itevllka, 3 cente SUBSCRIPTION RATES: O. B. and Canada, »5.60 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. O. & and Canada »3.00 for t month«; Cleveland, by mall, »3.60 tor 0 months. Cleveland and Kuclld by carrier«, »6.60 per year, »3.00 for » month«. Slugi« cople« I cent«. European «ubscrlptlon, »8.00 per year. rekla, "pa ti bom pokazala!" kleta!" sem zakričal, "kdor je JAMES DESKVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered u second class matter January 6th, 1909, at tne Post Office a* Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1879 No. 172, Wed., July 22, 1936 Amerika potrebuje milijone novih hiš Brez vsakega dvoma je, da zastoj hišnih gradenj je eden izmed največjih vzrokov depresije. Tega mnenja so tudi vsi strokovnjaki. Kakor hitro je Amerika prenehala graditi nove hiše in poslopja, kakor hitro so začeli počivati stavbin-ski delavci, tako hitro je prenehalo tudi vse drugo delo in kriza je, bila med nami. Tekom zadnjih desetih zaporednih let je gradnja stanovanjskih hiš stalno nazadovala. Stavbinska industrija je dosegla najnižjo stopnjo v letu 1934. Zvezni statistični urad je preračunal, da se je v letu 1934 potrošilo v Ameriki samo tri cente za vsak dolar, ki se je potrošil v letu 1925 za nove hiše. In vendar je dandanes v Zedinjenih državah potreba za nove stanovanjske hiše večja kot je bila v letih takoj za svetovno vojno, ko se je z neznansko naglico gradilo nove hiše. Gradnja je pa skoro ponehala leta 1928, dokler ni prišla letu 1934 skoro do popolnega zastoja. Računati moramo seveda z dejstvom, da se je nakupovalna moč ameriškega naroda silno znižala, kar je imelo za posledico, da sta se stisnili dve družini v stanovanje, ki je bilo sicer namenjeno za eno samo družino. Da ni tega stisnenja družin, tedaj bi danes v Ameriki prav lahko potrebovali dva milijona novih hiš. Kaj to pomeni za opekarje, zidarje, tesarje, ključavničarje, plumberje in druge stavbinske delavce, vsakdo lahko izračuna. Lahko se računa, da bi dva milijona novih hiš v Ameriki veljalo najmanj $4,000,000,000 ali pa celo do $8,-000,000,000, računajoč po tipu novih hiš. In da bi te težke milijarde bile zmožne ustvariti novo prosperiteto v Ameriki o tem tudi ne boste dvomili. Zvezna vlada pod Rooseveltom si prizadeva pospeševati stavbinski industrijalni preporod s tem, da povzbuja stavbinske konstrukcije na dveh poljih — z direktno gradnjo malih stanovanj in s tem, da refinancira prve vknjižbe, o čemur se je zadnje čase v časopisju že mnogo poročalo. Na obeh poljih je zvezna vlada silno dobrega storila, da podpre stavbinsko industrijo. Rešila je kakih poldrugi milijon domov, katerih hipoteke so skoro propadle, a obenem so z refinanciranjem lastniki teh hiš mnogo popravili in prizidali k svojim obstoječim hišam in zopet pripomogli k zaslužku stotisočerih. V večjih mestih, kot v New Yorku, Clevelandu, Chica-gi in ponekod drugod je vlada prekupila cele bloke starih hiš in stanovanj, ki niso bila več spodobna za človeško bivanje. Na takih prostorih j.e dala vlada zgraditi nove hiše in stanovanja, ki odgovarjajo vsem modernim predpisom. Vladi je bilo predloženih mnogo načrtov za nadaljno povzbujanje stavbenih konstrukcij, zlasti z oziroma na važno vlogo, ki so jo stavbeni programi igrali v drugih deželah v zboljšanju industrialnih razmer. Program, ki je vzbudil širšo pozornost, je oni, ki ga priporoča Committee for Economic Recovery. Ta odbor nasvetuje program, po katerem bi se zgradilo 7,500,000 stanovanjih hiš v Ameriki tekom prihodnjih deset let. In sicer bi se zgradilo 85 odstotkov takih hiš potom privatnega financiranja, dočim bi zgradila vlada ostalih 15 odstotkov hiš, kjer bi bila poceni stanovanja za družine, ki zaslužijo manj kot $1,000.00 na leto. Ta program se v glavnem naslanja na načelo masne produkcije stavbenega materiala, kar bi znatno zmanjšalo gradbene stroške. Vendar je dvomljivo, da bi kongres v sedanjem ali pa tudi v prihodnjem zasedanju odobrit ta načrt, ker čaka še toliko drugih načrtov rešitve. Stavbena konstrukcija še vedno zastaja, vendar so razmere bolj ugodne kot pred dvema letoma. Že se opazuje, da se ljudje ponovno selijo iz dežele v mesta, kar je znamenje, da se v mestih zopet gradi. " Roughingit" (Copyright by Mark Twain, piše Madison.) Kaj vse se zna pripetiti človeku, ki je na počitnicah.! Ko je Frances Novak pokala moje kovčke, ko sem odhajal na počitnice, je vtaknila med drugo prtljago tudi dvanajst fino iz-likanih ovratnikov. Oh, da bi jo strela! Kaj rabimo ovratnike na farmah. Vesel sem bil, ko sem se tega mestnega komata oprostil na ■farmah, in lahko diham božji zrak brez vsake ovire. No ja, pretekli četrtek sta petek sem bil nagloma poklican v Cleveland po gotovih opravkih, a nisem imel nobenega ovratnika. Ker sem se vozil po vlaku, sem moral biti že nekoliko bolj dostojno opremljen. Treba .je bilo natakniti ovratnik. Toda kje, ko nimam nobenega. Z Gramcem sva šla torej v Genevo, kjer sem preobrnil več trgovin, da bi našel en ovratnik, ki je meni prav. Končno sem prišel v neko me obiskala sin in hčerka, pa trgovino, kjer mi je prijazna in sem Kinu izročil vse ovratnike, j brhka prodajalka povedala, da da jih pelje nazaj v Cleveland j imajo še nekaj takih ovratni-kot nepotrebno prtljago. Pajkov, kot sem jih zahteval. "Le računal sem brez lcremarja. V pcjdi z menoj na upstairs," je Mene je bilo kar sram. Na "upstairs" z dekletom! Pustil sem, da je korakala v primerni razdalji pred menoj po stop-njicah do tretjega nadstropja, kjer je končno iztaknila visoko gori nekaj škatelj, v katerih so se nahajali taki ovratniki. Sedaj je pa prišla prodajalka v zadrego. Da bi ona splezala prav tja gori do ovratnikov, do kamor je bilo najmanj 20 čevljev, bi bilo zoper pravila sramežljivosti od moje kot od njene strani. Pomisliti morate namreč, da je imela precej kratko krilo na sebi, jaz pa tudi nisem smel držati zaprtih oči, kajti gledati bi moral navzgor, da izbere pravo škatljo! Iz zadrege sem prodajalko rešil s tem, da sem ji nasvetoval, naj pokliče moško pomoč. Malo grdo, malo prijazno me je pogledala, pa je šla po trgovskega vajenca, ki naju je oba izvlekel iz zadrege. Jaz sem dobil krogelc, sramežljivost je bila rešena, a v zahvalo mi je prodajalka računala pet centov več za ovratnik, kot pa prodajajo v Clevelandu. * * * Z barvanjem smo sedaj gotovi. Včeraj smo nabirali robidnice, kar je strašno težavno delo. Le pomislite, v pekočem solneu se držati sklonjen navzdol in gledati, kje je kaka jagoda v tej vročini, ko se jih je večjidel posušilo, to je naporno delo za časopisnega pisarja. No, nabral sem vseeno dva kvorta, dasi so v istem času domači fantiči nabrali kakih deset kvortov. Včeraj sva se z Gramcem na potu proti Genevi ustavila blizu Clay Roada in No. 45. ceste, še enkrat sva šla iskat tisti potok, kjer je utonila harmonika z avtomobilom vred. Res sva po dolgem iskanju našla malenkostno mlako, v kateri niti muha ne bi vtonila, kaj, šele harmonika ali celo avtomobil. Svetujem torej Jakatu, da kadar dobiva poročila iz Geneve, da se zanese na svojega partnerja, ki točno poroča o vseh "važnih" dogodkih. Prijeten je bil zadnje dneve tudi obisk Mr. in Mrs. Kožarja, Mr. in Mrs. Joe Kopina. Sedaj čakamo še Franka Baniča, Tončke Jevnikove, Toneta Laha, ki gre enkrat na sedem let po svetu, Mr. in Mrs. Vene, potem imamo napovedan prihod Girardčanov, pričakujemo tudi Toneta Bobka, ki je doma sveto obljubil, da ne bo pade;l s porča, obenem čakamo Filipa iz 61. ceste. Puška je tu, naboji tudi, kunov in jazbecev je dovolj, torej Filip, le na plan! Predvsem pa pričakujemo obiska sodnika Mr. Franceta Lauscheta, da praznujemo obletnico županske kandidature. Celo dr. Kern mi je pred odhodom iz Clevelanda zagviš-no obljubil, da se ustavi pri nas. Sedaj naj pa še povem, kaj se mi je sinoči sanjalo. Spat smo šli ob desetih, potem, ko smo pospravili vse dnevno delo (in pijačo). Sanjalo se mi je, da je bila nedelja. Iz Clevelanda je dospelo na Gramčevo farmo najmanj en tisoč ljudi. •Joe je v obupu vil roke, kako bo vsem tem ljudem postregel. Niti dvajset telet ne bi zadostovalo, niti vsi trije rejeni rilci, katere ima v svinjaku. Kje je pa pijača in druga postrežba. Ljudje so bili raztreseni po vsem obširnem dvorišču, po hiši, po hlevih in po šumi. Kar naenkrat prijoka Mrs. Grame in pove, da je bila ukradena žepna ura, katero je dobil sinko Johnny od birmanskega bo- uro ukradel, naj jo takoj izroči meni, da jo ponesem žalostnemu Johnnitu.! Ako ne dobim ure v pol ure, pokličemo šerife!" Tedaj pa prileti Mr. Grame od nekod in mi šepne na uho: "Tok molči no vendar! Jaz imam uro. Po nerodnosti sem jo razbil, pa sem jo dal v žep, da jo nesem v Genevo popraviti. Molčal sem, da ne bi kdo kaj zvedel, da sem jaz uro razbil, in ko bo popravljena, jo pa položim zopet na ono mesto, kjer sem jo razbil!" Po tej izpovedi Mr. Gramca je pa bilo mene sram, pa sem poklical vse navzoče, da jih bom vse traktiral z najboljšim vinom. Vsi navzoči so mi odpustili, nakar smo začeli piti in izpili smo ravno šestnajst sodov vina—ko sem se zbudil popolnoma trezen! Vidite, take sanje ima človek na farmah! dajatve in pozneje pa vknjižno glavnico, ki znaša nekaj nad $22,000.00. Slovenski dom na Holmes Ave. je rentabilno podjetje, ki lahko vzdrži vse dajatve in iz- Tukaj so se zadnje čase poro- Tukaj se je nahajala na tri- čili: Mladenič John Vidrih je plačila, če je v njega zaupanje) one dni enkrat potrkal pri dru- Sedaj pa o vremenu in pridelkih nekoliko. Odkar sem tu, in tega je danes v petek 17. julija, ob 2. uri popoldne, ravno osem dni, nismo imeli še kaplje dežja. Mr. Grame je sicer v*'četrtek prerokoval dež, jaz sem ga pa za sredo, pa naju je oba osleparilo. Dežja ni. Sicer razven sadnega drevja ni še vse popolnoma izsušeno, toda če ne dobimo v, prihodnjih treh dneh dežja bodo posledice katastrofalne. Pridelki jako lepo kažejo zlasti trta, breskev je malo manj, hrušk tudi ne bo toliko kot lansko leto, ker se jih je več posušilo. Kar ne vzame suša, pa pogoltnejo razne nove žuželke in hrošči, o katerih pred leti niso slišali v teh krajih. Priklatili so se sem zadnja leta. Oves je srednje vrste, koruza je še pritlikava, toda precej uspeva, jagod se je na bušlje posušilo. Krompir dobro okopavamo in mislimo, da bo prinesel precejšno vrednost, ker ga tudi letos ne bo dovolj. Neki slovenski farmar je peljal zadnji teden 300 bušljev krompirja v Cleveland, zgodnjega namreč, kjer je dobil po $1.50 za'bušel, ker je bil krompir izredno dobre vrste. Toda preveč ga ne bo! Da odpravimo sušo je mene farmarski odb°r P°slal v Cleveland pretekli petek, in to so tisti važni opi*avki, radi katerih sem moral v Cleveland, kot sem omenil v začetku današnje sanjarije. Farmarji namreč želijo, da jim prinesem iz Clevelanda dež. V soboto 18. julija, se vrnem," in če ne prinesem s seboj dežja, tedaj se bojim lin-čanja in bom moral bežati. (Pride še čez par dni). ___--o-- — Kaj delamo v Slovenskem domu na Holmes Ave. in podpora delničarjev, ki so se aktivnosti iz gotovih razlogov prejšnjih let odmaknili. Prepričan sem, "da pod sedanjim vodstvom S. D., če nam da naselbina dobro ko-operaci-jo, v nekaj letih napravimo toliko, da lahko rečemo od prve do zadnje opeke je S. D. naš. Pod sedanjim vodstvom se vodi stroga kontrola vsega blaga. in denarja. Najmanjša vsota ne more biti izplačana brez vednosti celokupnega direktorja. Vse blago mora prinesti poleg dobička toliko v blagajno, kolikor ga je bilo kupljenega. Toplo apeliram na vse delničarje S. D. in prijatelje, ki žive v območju te stavbe, poslužujte se naših prostorov, če že vas želja žene, da si ohladite svoje žejo ali hočete okrepčila v pristnem vinu ali žganju, stopite v našo klet, kjer boste naj-bol/še postreženi. če boste nas posečali, boste podpirali sami sebe, ker ves dobiček je zopet aš enakomerno razdeljen po izdanih delnicah. Bodite sami sebi najbližji in podpirajte Slovenski dom, ki je vaš in nikogar drugega. Vsak delničar in vsak zavedni Slovenec bi se moral zavedati, da je narodni dom narodna last in skupna streha naših kulturnih, prosvetnih podpornih ustanov. V zaupanju in slogi je moč. Joško Penko, tajnik S. D. -—o- zini J. Kotnik in vprašal, če bi mu dali njih prijazno hčerko Angelco, da bi mu gospodinjila na novoustanovljenem domu, in ker je John fest fant, so bili starši zadovoljni in Angelca pa še bolj. Menda ja! Mladi Jack Tomažič je šel pa kar lepo v Cleveland po svojo ne- tedenskih počitnicah mladenka Eleonor Debevec. Prišla je iz daljne slovenske naselbine Wil-lard, Wis. Obiskala je vse znance in prijatelje njenih staršev, kateri so bili pred več leti tukaj naseljeni. Mladenki se je kar do-padlo tukaj med nami in je rekla, da bo mogoče kar nazaj prišla in za stalno tukaj ostala. Na 4. in 5. julija smo obhaja- vesto, Miss Vero Skender, ki se li 30. obletnico naše fare in ob- mu je pridružila in prišla ž njim v Lorain, kjer mu bo zvesto stala ob strani v vseh dobrih in slabih časih. Mladenič John Omahen in Miss Anna Mislej sta si bila tudi že dolgo prijatelja in tako bosta gotovo to prijateljstvo obdržala še zanaprej v jarmu zakonskega življenja. Vsem tem mladim parom želimo kar največ sreče in zadovolj-nesti v bodočnosti. Mr. in Mrs. Anton Jakopin iz 33. ceste sta bila pa ono sobote zvečer kar prijetno presenečena. Njiju otroci so povabili znance in prijatelje v malo dvorano SND in so tako skupno v domačem veselju praznovali 40. obletnico poroke. In tako je tudi za Mr. in Mrs. Lampe iz 34. ceste minilo že 40 dolgih let, kar sta si obljubila zvestobo do groba. Naše iskrene čestitke obema paroma. Upamo, da prav gotovo dočakamo, (la bomo povabljeni čez 10 let praznovati zlato ohcet. Na zdravje in Bog vas živi! enem tudi žegnanje ali praznovanje patronov naše fare sv. Cirila in Metoda. In da bi ne bilo preveč dolg čas faranom, so ob tej priliki možje in fantje cer-cerkvenega društva Imena Jezusovega in pridne žene Oltarnega društva in dekleta Marijina družbe priredili vsakovrstno zabavo, katera se je vršila na cerkvenih in šolskih prostorih. Za-bave je bilo dosti vsakovrstne za vse. Udeležba je bila precejšna. Sicer bi bila lahko še večja, če bi se ljudje malo bolj zanimali za enake prireditve. Vso čast in pohvalo pa zaslužijo ti naši požrtvovalni možje in marljive žene, ker se vedno trudijo ob vsaki taki priliki in to za dobrobit naše fare. Vroče je, vroče, sonce pekoče, zemlja reži . . . tako smo čitali v šolskih knjigah. G. urednik, ali je tudi pri vas kaj vroče? (Kaj boš spraševala, Pepca! Tako delam kot Trantarjeva Marjeta: noge v senco, glavo pa na sonce — kadar prežvekujem pod našimi jabuki. Pozdrav! Japček). Josephine Eisenhardt. Pri Slovenskem domu na Holmes Ave., se je srečno za-j kij učilo prvo pol-letje, s katerim smo v danih razmerah zadovoljni. Računi se točno pla-! newburska punca čujejo in hvalevredno se opaža ! druga. večje zaupanje do ustanove.; Na krovu parnika Goodtime Direktorij si je edini v gospo-j bomo imeli lep program ter več darstvu in med njim vlada naj-! kratkočasnih tekem za stare in Izlet v Cedar Point Slovenski izlet v Cedar Point je bil prestavljen radi praznovanja dne sv. Lovrenca v New-burgu. Ako je še kateri, ki ima stari vozni listek, naj se takoj zglasi pri tistemu, od katerega ga je kupil, da dobi novega. Zapomnite si, da je slovenski dan v Cedar Pointu 30. avgusta in ne 16. avgusta, kakor prvotno sporočano. Listki za 16. avgusta so neveljavni, torej nerabljivi. Kakor smo videli v A. D., so nam st. clairski Orli napovedali hud boj v popularnem kon-testu. V našem delu mesta se zbirajo bojevniki iz Newburga, Garfielda, Maple Heights, Bed-forda in iz Jutrovega. še celo prostovoljci iz Kozje rebri so pripravljeni delati na vso moč, da se bo peljala ena naših deklet v Washington. Kandidati-nje v Newburgu so: Anna Bra-dach, Frances Blatnik, Jennie Dedek, Theresa Kodek, Molly Strainer in Angela Winter. Vsi, ki kupite vozne listke, zaznamujte volivno glasovnico za eno ali drugo dekle. S tem, ko kupite listek, lahko oddaste deset glasov za enega dekleta. Mi smo gotovi, da bo predsedniku Zed. držav predstavljena in nobena Tako se dela! boljša harmonija. Sedanji uslužbenci so prvovrstni in pod-vzetni. Točilnica je precej zaposlena, kakor tudi balincarski prostori. V minuli polovici leta smo plačali poleg vseh tekočih računov nad $1,000 prejšnjih računov, ki so izostali. Mirno lahko trdim, da lanski direktorij je težkemu položaju led prebil in letos orjemo (vsaj do sedaj) z lahkoto, če bomo imeli skozi celo leto dobro lco-operacijo od strani delničarjev, kakor smo jo imeli v minulem trajTrankie Zakrajšek. Marija,' pol-letju, bo novoletno poroči- kakšen jok bo to, če Johnny zve, da je ura ukradena! Potem sem pa jaz se usmilil Mrs. Grame in sem stopil na dvorišče in poklical skupaj vse ljudi. "Fantje in možje, žene in de- lo za delničarje zelo razveseljivo. Govorice, da S. D. slabo stoji, so abtolutno neutemeljene in krivične. Nasprotno, S. D. ima vso priliko v najkrajšem času plačati vse zaostale mlade. Prvič v zgodovini sveta bo "Fan Dance Contest." Nadalje bomo zvedeli, kdo zna boljše plesati slovenski valček. Pa še druge tekme bodo na programu. Za ples bo igrala domača slovenska godba. Vsi, ki ste bili na prvem izletu v Kanado, pripeljite na ta zlet še svoje prijatelje, da nas bo več. Za tisoč odstotkov bo letošnji izlet boljši od lanskega. Zadnjič je Jaka zamudil šif, pa mu je še sedaj žal. Zdaj se pa le pomujaj, da boš o pravem času pri ladji. Cleveland, O.—V St. Clair kopališče, ki se nahaja v središču slovenske naselbine, je poslal direktor Vargo v svoji "pravičnosti" do ogromnega števila Slovencev, ki žive v tej okolici, novega superdenta in. novo nadzornico kopalnice in sicer madžarske narodnosti oziroma pokoljenja. Domače rojake se mora kolikor mogoče prezirati. V tem kopališču je izgubil službo rojak Fred Božič, vrl dečko, kateri je pred nekaj meseci rešil življenje dečku, ki bi bil kmalu utonil. Pred nekaj tedni je poskušal rešiti tudi obe slovenski deklici, ki sta tam utonili. Skočil je oblečen v vodo, pa je bil, žali-bog, prepozno poklican. Sicer pa to ni bila njegova služba in ne odgovornost. Kakor je že vaš časopis poročal, skrbi direktor Varga najbolj za svoje domorodce, medtem ko mu je slovenski ži-velj trn v peti. Slovenski republikanski vardni vodja 23. var-de bi se moral malo bolj potegniti za napredek slovenskih volivcev, ne pa da se preganja posebno Burtanove pi*istaše, kot v slučaju Božič, kateri zasluži zadoščenje za svoj trud. če ne gre drugače, naj se pa naš domači councilman potegne zanj. Take vodje si je pa treba za bodoče zapomniti. Fred Kozak, 1280 E. 71st St. --o- je, je merilo slovensko ozemlje okoli 170,000 kv. kilometrov, to je le malo manj, kot bivša kraljevina Srbija pred svetovno vojno. Ker meri današnje strnjeno slovensko ozemlje le okoli 24,000 kv. kilometrov, smo torej Slovenci v zadnjem tisočlpt-ji< izgubili približno dve tretjini zemlje. Seveda je bilo naše ozemlje ravno v goratih alpskih predelih le zelo redko poseljeno, glavni vzrok našim izgubam pa je bila nevarna prehodna lega in zemljepisna razkosanost naše zemlje, ki jo še danes tako bridko občutimo. SLOVENIJA NEKDAJ IN SEDAJ Največji obseg je imelo slovensko ozemljo kmal po naselitvi Slovencev v 9. stoletju. Slovenska zemlja je segala takrat na zahodu do Trsta, Krmi na, Čedada in Humina, dalje do izvirov Drave, Mure, Aniže in Travne v sedanji Avstriji, na severu do Donave in še čez, na vzhodu pa do Bakonjskega lesa in Blatnega jezera. Dočim je naša zahodna Torej vsi na delo, da nas bo meja ostala. do novejših ča- čim več rajžalo v Cedar Point. Zapomnite si, da bo slovenski dan v Cedar Pointu 30. avgusta. Pozdravljeni! John F. Winter. sov v glavnem nespremenjena, se je severna meja pomaknila daleč proti jugu in tudi na vzhodu v Panoniji smo izgubili precej ozemlja. Ko je bilo največ- Če verjamete alr pa ne Bogve, kakšen zakonski zadržek sta imela oni dan, da sta se skesala pred poroko 99 letni ženin in 66 letna nevesta? No ja, mladi ljudje imajo vse polno muh v glavi. A Stavim, da ni abesinskemu cesarju toliko nad izgubo prestola, kot je njegovemu oprodi, ki je zdaj izgubil službo cesarsko kraljevskega nosilca uradne marele, ki jo je vedno nosil razpeto na vladarjem radi vročine. Cesarju se je tako mudilo iz Abesinije, da je doma za vrati pozabil marelo. No, kadar se bo peljal skozi Ljubljano, si jo bo lahko izposodil pri ljubljanski branjevkah za vodo. A "Ali se je že končala tvoja tožba radi dediščine?" "Aha, zadnji tfeden je bila končana, hvala Bogu. Saj se je vlekla pet let." "Kako pa je tožba izpadla?" "Čisto enostavno. Polovicp premoženja je dobil moj nasprotnik, polovico pa moj odvetnik. Kar je ostalo, sem pa jaz spravil." A Trgovcu s klobuki je bil dolžan Janez Naglavnik. Včeraj sta se srečala na cesti. Toda dolžnik se je trgovcu ognil v velikem ovinku. Niti serbus mu ni rekel. To je trgovca tako razjezilo, da je rekel: "Vsaj moj klobuk naj bi snel pred menoj, če ga že noče plačati!" J AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 22D, 1936 nrarrr-----■ -1 KRIŽEM PO JUTROVEM Po nem&kem izvirniku K. May« Tako! Sedaj pa pojdimo spat! Utrujen sem! Dolgo pot imam za sebpj. In peš sem m0. ral letati! So mi konja ustrelili, j da jih Lopovi! In spal bom br videl, da so ju prijeli." "O —! Potem ne smemo izgubljati časa, ko j moramo nazaj, rešimo r> ez odeje žalosten Tatinski Kurdi -kl'ai„ tole—! Yes!" Zleknil se je p0 travi in koj zaspal. Tudi oglar je zaspal. Jaz pa sem še dolgo bedel in krof Ponoči šel gori k skali, da Pogledam za konjem. Nato sem tudi sam skušal zaspati. Zaspal sem res in še trdno. •Jbudil sem se pa, ker me je nekdo zelo krepko za rame potresel. Odprl sem oči. Dan se je delal. Poleg mene. Je?" sem ga vprašal. Nič ni rekel, le v gozd je po kazal. Pogledal sem za njegovo roko. "Počakaj, gospod! Daj, da ti vse povem! Ko sem se jim srečno izmuznil, mi je prišlo na misel, da bi bilo pač najbolje, če bi še malo ostal in pogledal, kaj bodo Bebbehi počeli. Zlezel sem na drevo in se skril v gosto vejevje. Tam sem čepel do večera in šele ko se je stemnilo, sem se spustil na tla." "In kaj'si videl?" "Bebbehi nočejo zapustiti kraja, kjer so nas napadli. Utabori-Oglar je stal li so se. Naštel sem krog 80 bojevnikov." "Kako so utaborili?" "Postavili so si koče iz vejevja. V eno teh koč so d j ali ujeta Haddedina. Zvezana sta na ZAHVALA . Ah —! ob grmu je stal srnjak rokah in nogah." 111 se pravkar pripravljal, da sto-' Pi k vodi. j. LeP Prizor! Pa gladni smo bi-.' mesa smo potrebovali, srnjak f moi'al pasti. In če bi nas strel tu Potem pa da poj demo gledat za Bebbehi. Med pogovorom je nenadoma skočil Doj ari pokonci in pozorno gledal v goščo. Nekaj časa se je ceo, kot da si ni čisto na ja-S'lem> Potem pa je z dolgimi planil med drevje, ne da bi bil mene prej pogledal. Hitro sem vstal in prijel za Puško, da pohitim za njim. Pa obstal sem po prvem koraku, ajti mesto običajnega krika groze sem čul le veselo lajanje. In nato je stopil izza drevja — moj mali hadži Halef Omar, brez konja sicer, pa popolnoma oborožen, s puško na rami, s pištolami in nožem za pasom "Hamdulillah, effendi. da sem te našel in da še živiš!" se je veselil. "Srce mi je bilo polno skrbi za tebe, pa tolažila me je misel, da tvojega vranca noben kurdijski konj ne more dohiteti." ničesar opazil, ničesar slišal?' "Tudi jaz ne razumem, gos- ki nama |pod! Nič nisem opazil, tudi zve- zočih segel v roke in nama če- da so| stital ob priliki 40 letnice poroke. Iz srca nama je želel vse, ostali." "Sicer pa te moram pohvaliti, hadži Halef Omar! Tako tiho si se priplazil, da te nismo čisto nič culi. Mnogo si se že naučil j Iz česa pa si sklepal, da prav tule našel?" "Ker vem, gospod, da si za ta-borenje vsikdar poiščeš kraj, odkoder vse vidiš, kjer pa tebe nihče ne more videti." "Počij si! Utrujen si! Daleč si prišel. Premislil bom položaj in preudaril, kaj bo treba ukre niti. mi konja in daj Alio, napoji mu krme!" Ni še vstal oglar, da bi stopil h konju, ko je Dojan rahlo zalajal. Zunaj na koncu jase se je pojavil jezdec, prihitel bliže in skokoma izginil po dolini. "Halo —!" je Lindsay podjetno segel po puški. "Ga naj upih-nem?" "Za nobeno ceno, sir!" "Bebbeh je!" "Naj bo! Pustite ga! Nismo morilci!" "Pa konja bi dobil — kar si midva najbolj poželiva in izrazil željo, da bi bili zopet vsi skupaj navzoči čez deset let, ko bomo praznovali zlato nas boš|poroko. Potem nas je posadil za mizo. Tedaj šele sva se ozrla okrog in videla 'polno dvorano najinih prijateljev iz Loraina. Mize'so se kar šibile samih dobrot. Bilo je ko kaka svatba. Nikdar si nisva predočala, da imava toliko in tako dobrih prijateljev. Nikdar se ne bova in se ne moreva dovolj zahvaliti. Za stoloravnatelja je bil Mr. Louis Balant, ki je pozval govornike, ki so nama voščili vse najboljše k najini 40 letnici. Želeli so nama mnogo zdravja in vsega najboljšega za naprej. Vseh iskrena želja je pa bila, da bi dočakala zdrava še 50 letnico. Potem so nama pokazali novo preprogo za sprejemno sobo, katero so nama podarili. Vi prvi vrsti se zahvaljujeva najinim sinovom: Anthony, Phillip, Frank, John in Joseph Mr. in Mrs. Frank Mejak;' Mr. in Mrs. J. Dougan; Mr. John Svet; Mr. in Mrs. J. Plečnik; Mr. in Mrs. Jakob Tomažič; Mr. in Mrs. Frank Jančar; Mrs, Frances Breščak; Mr. in Mrs. Anton Jančar; Mr. in Mrs. Fr. Jevec; Mr. in Mrs. Louis Balant; Mr. in Mrs. Frank Zaletel; Mr. in Mrs. Jos. Baraga; Mr. in Mrs. Anton Eisenhardt; Mr. in Mrs. John Omahen; Mr. in Mrs. John Tomšič; Mr. in Mrs. John Kumše; Mr. in Mrs. Jos. Mramor Sr.; Mr. in Mrs. Matevž Vidrick; Mr. in Mrs. John Lampe; Mr. in Mrs. Jos. Zaletel; Mr. in Mrs. Fr. Zgonc; Mr. in Mrs. Frank Anzelc; Mr. Joseph škerjanc; Mr. in Mrs. Štefan Kos; Mr. in Mrs. John Kotnik; Mr. in Mrs. John Pogačnik; Mr. in Mrs. Anton čer-nilec; Mr. in Mrs. John Bučer; Mr. in Mrs. Anton Longar; Mr. in Mrs. Jos. Urbas; Mr. in Mrs. Marsalta; Mrs. John Novak; Mr. in Mrs. Jos. štembal; Mr. in Mrs. Mike Uršič, 33st St.; Mr. in Mrs. Joseph Zgonc; Mr. in Mrs. Joseph Udovič; Mr. in Mrs. Buncich; Mr. in Mrs. John Gambish; Amherst, 0. še enkrat, najprisrčnejša hvala za vse. V vsakem slučaju sva pripravljena kolikor mogoče povrniti, česar pa nama ne bo mogoče povrniti, naj vam ljubi Bog povrne z zdravjem in blagoslovom. Bodite pozdravljeni in nikdar ne boste pozabljeni. Spomin na vaša dobra srca nama bo ostal za vedno v spominu. Mr. in Mrs. Ant. Jakopin, 1682 E. 33rd St., Lorain, Ohio. IZ PRIMORSKEGA kratkem prišlo ob lepe denarce nekaj ljudi popolnoma nedolžnih, nakar se je ugotovilo, da imajo finančni stražniki postavljene svoje, dobro plačane vohune, ki se prav pridno udejstvuje-jo v svojem poslu. In ko jim zmanjka, menda potrebnega materiala, si ga izposlujejo na ta način, da osumijo tudi popolnoma nedolžne ljudi, ki se sicer prej ali slej suma otresejo, vendar pa jim je s tem nakopano precej neprilik, zlasti pa so gmotno znatno oškodovani. DNEVNE VESTI Konja vam že še poskrbim!I Hčeram: Angela Rovan, Mary "O — hadži!" je vzkliknil Anglež. "Oh —! Ah —! Niso ga ubili! Sijajno! Krasno! Koj naj prisede! Tule, pečenka! Well!" Dobri Lindsay, praktični An-^ež, je mislil najprvo na Hale-f»ve telesne potrebe. In Halef, je bil sicer zelo vesel, da je našel tudi Angleža in oglarja živa, J® z veliko vnemo segel tudi po Pečenki. "Kako si jim ušel, Halef?" sem, povpraševal. "Bebbehi so mi ustrelili ko-nja," je pripovedoval, "padel sem in obvisel v stremenu. Niso se zmenili za mene, le za teboj so drli, le za tvojega vranca jim je Tudi dva ali tri, če hočete!" "Hm —!" se je nasmehnil. "Nismo morilci — pač pa tatovi! Konjski tatovi! Yes!" Losiewicz, Ann Jakopin, ki so delali za to prireditev. Dalje iskrena hvala Mrs. Frances Breščak, Mrs. Mary černilee, Bebbeh mi je povzročil nove | Mrs. Mary Primožič, Mrs. skrbi, čemu je zapustil svoje'Mary Gradišek (31. St.), Mrs. ljudi? Kam je jezdil? črez dobro uro se je uganka sama rešila. Bebbeh se je pojavil v dolini, jezdil mimo in izginil proti severu. Niti sanjalo se mu ni, da sedimo v goščavi čisto blizu njegove poti. "Kaj je šel povedat tja doli, tisti lopov?" je vprašal Lindsay. "Sel je." "Sel —? Kdo ga je poslal?" "Šejh Gazal Gaboja." "Kam?" "K tisti četi Bebehov seve, ki bilo. In Allah jih je udaril s sle-j je niže spodaj ,pol ure odtod, za-Poto, da niso videli, kako sta se | sedla dolino." Jlm izmuznila tale master iz In-Slistana in oglar. Tudi jaz sem se izmotal izpod konja, pobral svoje orožje in pobegnil." Kako neprevidni so bili Beb- "Odkod veste to?" "Slutim, šejh je kakorkoli zvedel, da potujemo k jezeru Kjupri in da pridemo črez tele gore, pa nam je na dveh mestih Anna Novak, ki so se za stvar zavzele in Pomagale. Hvala gre tudi Mr. Antonu Rovanu, ki je imel vse preskrbljeno z ječmenovcem, da ni bilo nobene suše v dvorani. Ravno tako gre hvala Mr. Franku Losiewicz, ki je sodeloval z Mr. Ro-vanom, da sta navzočim postregla z mrzlim pivom in drugo pijačo. Hvala tudi Mr. Frank Anzelcu, ki je igral valčke in polke, da je bilo vse veselo. Hvala najinim sinovom, ki so že več mesecev vedeli, kaj da se pripravlja, pa so tako zvesto molčali o stvari. Hvala najinim hčeram, ki so tako pridno dela- behi! Streljali so le na konje, da zastavil pot. Ena četa bi nas naj bi jezdece žive dobili, pa so pu- napadla, druga pa polovila tiste, stili, da so jim jezdeci tudi ušli! j ki bi morebiti prvi ušli." "Si videl, kako se je godilo Haddedinoma?" "že ko sem bil na begu, sem I "Jako pametno s črt! če je le res - (Dalje prihodnjič) zasnovan na-t" —Hotedršica, junija, 1936. — Na cesti Hotedršica — Godovič so italijanski obmejni stražniki ■aretirali Franca Dolenca iz Ho-tedršice. Zaplenili so mu voz tramov in par volov pri prehodu čez mejo pod pretvezo, da je hotel vtihotapati jugoslovanski les v Italijo. — 'Čiščenje" krajevnih imen hočejo izvršiti v Julijski Krajini, kjer so že itak večini krajevnih imen dali italijansko obliko. Pravijo pa, da je treba še ostala imena romanizirati in popraviti še mnogotera druga, ki niso bila pravilno pn^edena. V to svrho so ustanovljene posebne komisije, šempolaj je spremenjen v San Pelagic, Berkac pri Motovunu v San Pancrazio, vsi Šmiheli v San Michele itd. Toda sedaj hočejo tudi Ustje spremeniti v San Giusto, češ, da je Ustje nastalo iz San Gii<;sto, to je Sv. Just. Kraj Erzelj na Vipavskem nočejo odslej imenovati San Aracongelo, češ da je Erzelj pokvarjeni nemški Erzengel, to je Sv. Nadangel (San Arcan-gelo). Tudi vipavske šturje se bo odslej imenovalo Borgo San Giorgo, ker je šturje nastalo baje iz Sv. Jurij. Jurišiči bodo postali San Giorgio in znane šem-bije na Krasu San Vito, to je Sv. Vid. Sv. Duh-pri Materijah postane Spirito Santo. Sv. Trojica in Sv. Margareta v postojnskem okraju Santa Trinita in Santa Margareta. Istotako bodo postale Šmarje Santa Maria itd. —št. Peter na Krasu, junija, 1936.—Sredi maja je prišlo v Ša. Peter na Krasu nad 500 delavcev z inženirji. Polovica jih je ostala v okolici, drugo polovica pa je bila baje poslana v Trnovo in Ilirsko Bistrico. Zgleda, da bodo zaposleni pri različnih delih in sicer takih, kjer domačin nima dostopa. —Postojna, jun. 1936. — Naš Nevarna vožnja s čolnom skozi podzemski kanal Los Angeles; Gal., 21. julija. — Reuben Brown, mlad inže-njer, je pravkar končal nevarno vožnjo skozi sistem podzemeljske kanalizacije, katero vožnjo je podvzel v malem čolnu. Pregled kanalizacije je pričel dne 4. julija, zdaj pa jo je končal. Ozračje v kanalskem sistemu je skrajno nezdravo in nevarno in inženjer je bil opremljen z aparatom za vodik, s fotografsko kamero ter z radio aparatom, ko je šel v podzemlje. Pregledoval je glavni kanal, ki obstoja iz betonske tube, katera meri 12 čevljev v premeru. Bik v borbi s pet-tonskim trukom Lacolle, Quebec, 21. julija. — Neki holsteinski bik je pričel tu borbo s težkim pet-tonskim trukom ter je izšel iz boja kot zmagovalec. Bik je bil gnan s čredo krav po cesti, ko je uzrl rdeče poples-kan težak truk, ki je vozil nasproti. Brez pomišljanja je bik nagnil glavo ter se zaprašil v truk, katerega je sunil v obcestni jarek. Truk je bil zelo poškodovan, dočim ni dobil bik niti najmanjše praske. Konferenca delavskih voditeljev Washington, 21. julija.— Včeraj se je pričelo tukaj posvetovati dvanajst mož, ki reprezen-tirajo več kot en milijon in 250,-000 delavcev, da se zedinijo, dali naj se uklonijo ali ignorirajo ukaz, da se podvržejo preiskavi in zaslišanju pred eksekutivnim odborom American Federation of Labor. To zaslišanje se ima vršiti 3. avgusta, omenjeni pa so obtoženi "dualnega" ali dvojnega unionizma. Lemke napoveduje 12 milijonov glasov Washington, 21. julija,— Kongresnik Lemke, predsedniški kandidat nove tretje stranke, prerokuje, da bo dobil ob no>vem-berskih volitvah od 12 do 15' milijonov glasov, nakar bo vržena volitev v poslansko zbornico. V BLAG SPOMIN tretje obletnice smrti preljub-ljene in nikdar pozabljene soproge in matere MARY TUREK ki je za vedno zatisnila svoje mile oči dne 22. julija 1933. Žalujoči ostali: Frank, soprog-Marie hčerka, Frank, sin. Cleveland, O., 22. julija 1936., pozor! FRANK KURE 1118 East 77th Street SLOVENSKI KLEPAR Popravljamo strehe, žlebove, fur-■leze in vse, k.ir se tiče našega dela. Vse po zmernih cenah in dobro delo Se priporočam in pokličite nas' Tel.: ENdicott 0439 V BLAG SPOMIN tretje obletnice smrti nadvse ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta JOSEPH CESEK ki nas je za vedno zapustil dne 22. julija 1933. Tretje leto je minilo kar smo izgubili Tebe. Zdi se nam že cela večnost, kar Te več med nami ni. Srca so se nam topila v žalosti in tugi vsi; Tvoj obraz smo zadnjič zrli, ko si Ti v krsti spal. Milo zdihujemo po Tebi, dragi mož in oče ljubi. Upamo da bo nas združil enkrat skupaj ljubi Bog. Žalujoča soproga, sinovi in hčere. Cleveland, O., 22. julija 1936. Kadar obiščete jezersko razstavo, ne pozabite se ustaviti v aostilni "Liubliana' VABILO NA PIKNIK katerega priredi Slovenski Narodni Dom in Klub društev S. N. D. iz St. Clair Ave. NA PRIJAZNI PINTARJEVI FARMI V NEDELJO 26. JULIJA 1936 Na Programu bodo razne tekme, dobra godba, serviralo se bo okusen prigrizek Vljudno in hladna pijača. se vabi cenjeno občinstvo iz Clevelanda in okolice da poseti ta velik izlet. Vas vljudno vabi kadar si hočete post reči z mehkimi pijačami ne pozabile na JIAll OGLASI Piknifki prostori Priporočamo v najem lepe pik-niške prostore. Fino plesišče in prostor za Wiener Roast. Godba vsako soboto in nedeljo. Mrs. L. Grabelsek, R. F. D. 3, Box 196, route 307, Geneva, O. (Jul. 22, 23, 30) Mizarska dela Priporočam se za vsakovrstna mizarska dela. Napravim fino delo in po .iako zmernih cenah. Ignac Lužar, 21020 North Vine St., Euclid, O. (174) Proda se 10 miz in 2 klopi za beer garden, beer dispencer in kuhinjska peč; vse v najboljšem stanju. Se proda za polovično ceno. Vprašajte na 15255 Saranac Rd. (172) Hiša naprodaj 8 sob in garaža, $3,900 v gotovini. Hiša je na East 85th le in molčale, da nisva prav nic ! iist je že poročal, da je bilo v zad- ;gt i v bližini Hough ave. Tel. njem času zlasti v reških zapo- .Qavfield. 5730-J. zvedela o zaroti. Dalje naj velja najprisrčnejša zahvala sledečim, ki so naju obdarili s tako velikim in krasnim darom: Mr. in Mrs. Jos. Svete; Mr. in Mrs. John Primožič; Mr. in Mrs. Frank Gradišek, 31st St.; rih vsepolno ljudi, osumljenih tihotapstva. Kljub temu, da je vzdolž meje res tihotapstvo precej razvito, se je le marsikomu čudno zdelo, kajti tihotapstva so osumili tudi ljudi, ki se niso nikoli z zadevo pečali. Tako je v (173). LOUIS OBLAK TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom, 6303 GLASS AVE. HEnderson 2978_ DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. Prepričani sle lahko, da bosle dobili najboljše, kar vaš rojak izdeluje že 27. leto. Postrežem vam tudi lahko z izvrstnim pivom, kot Buckeye pivo, Union pivo in Gold Bond. DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. 6511-19 St. Clair Ave. HEnderson 4629 UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave- - Cleveland, O. Jack London: ROMAN TREH SRC —Ali poznaš pravosodje, na katero apeliraš? — je vprašal poveljnik z zamolklim glasom. —Da, to je — kruto Pravosodje, — je odgovoril peon. .—Vem, kaj pomeni apelirati na kruto Pravosodje, in vendar apeliram nanj zato, ker je pra-yica na moji strani. —Tudi jaz zahtevam, da reši naš spor kruto Pravosodje! —je vzkliknila Leoncie in oči so se ji zasvetile. Vendar pa ji je bilq tesno pri srcu in zato se je obrnila k Francisu in Hen-ryju ter zašepetala: Pa naj si bo kruto Pravosodje kakršnokoli! —Ne verjamem, da bi bilo bolj pristransko, kakor pravosodje, ki bi nas čakalo, če bi se uresničil poglavarjev in Tor-resov načrt, — je zašepetal Henry in stopil pogumno pred poveljnika zagonetnega odreda.—Tudi jaz apeliram na kruto Pravosodje! — je vzkliknil. Poveljnik je prikimal z glavo. —Jaz tudi, — se je oglasil Francis. Za orožnike se neznanci menda sploh niso zmenili. Ple mičevi spremljevalci so izjavili, da se bodo rade volje po korili vsemu, kar sklene tajin-stveni Slepi Bandit. Samo poglavar se je upiral. —Morda niti ne veste, kdo sem? — je izjavil samozavestno. — pred vami stoji Mari-jano Vercara e Hijos, mož slav nega imena in sijajne karijere. Ne smete pozabiti, da sem po glavar Sail Antonia in najbolj ši prijatelj panamskega guvernerja. Vlada panamske republike mi popolnoma zaupa. Opozoriti vas moram, da sem prišel v Kordillere v imenu zakona. Mi poznamo samo en zakon in eno pravosodje namreč panamsko. Kordillerskih zakonov ne poznamo in ne priznavamo. Protestiram proti samovolji in nasilju, ki naj bi bilo po vašem prepričanju kruto Pravosodje. Nasilje ne more biti pravosodje. Proti vašemu Slepemu Banditu pošljem celo armado in psi bodo glodali njegove kosti v San Antoniu. —Ne pozabite, — je opozoril Torres razjarjenega poglavarja ironično, — da tu ni San Antonio, temveč Juchitanske džungle. Opozoril bi vas tudi na to, da armade sploh nimate. —Ali sta storila ta dva gospoda kako krivico tistim, ki so pravkar apelirali na kruto Pravosodje? — je vprašal poveljnik, ne da bi se zmenil za poglavarjeve grožnje. —Da, da—je vzkliknil peon. —Tepli so me, vsi brez razlike so me tepli. Ta dva sta me tepla brez najmanjšega povoda. Le poglejte, roke imam vse okrvavljene. Na mojem izmučenem telesu je rana pri rani. Znova apeliram na kruto Pravosodje in prisegam, da mi je bila storjena krivica. Poveljnik je prikimal z glavo in dal svojim spremljevalcem znak, naj razorože ujetnike ter jih odvedo za njim. —Pravičnost! Apeliram na pravičnost in prosim, da ravnate z vsemi enako! — je vzkliknil Henry. — Roke imam zvezane na hrbtu. Zvežite jih vsem ali pa odredite, da jih nama s Francisom razvežejo. Poleg tega bo hoja z zvezanimi rokami zelo težka. Poveljnik se je nasmehnil in yelel svojim spremljevalcem, naj razvežejo Američanoma roke. - - —Uh! — je vzdihml Fran- cis, se nagnil k Leoncii in Hen-ryju ter zamrmral: Kmaj se še spominjam, da je približno milijon let tega ko sem živel v majhnem starem mestecu po imenu New York, kjer smo se smatrali naivno za najbolj divje in hudobne ljudi zato, ker smo strastno igrali golf, kaznovali zločince s pomočjo električnega stola in se pretepali na volilnih shodih. čez pol ure, ko so prispeli na hrib in zagledali krasno panoramo gorskih grebenov, je dejal Henry: —čujte, ti-le dečki pa res niso divjaki. Poglej, Francis! Saj imajo sistem semaforov. Le opazuj to-le ali ono drugo drevo na hribu. Poglej, kako se veje ma.iejo. * * * Zadnjih par milj so morali iti ujetniki z zavezanimi očmi. In z zavezanimi očmi so jih privedli v votlino, kjer je vladalo kruto Pravosodje. Ko so jim odvzeli oči, so naši znanci opazili, da stoje v ogromni in veličastni podzemski jami, kjer so plapolale številne baklje. Pred njimi je sedel na skalnatem prestolu sivolas slepec. Tudi njegova oblačila so bila iz raše-vine. Pred njim je sedela prekrasna mladenka in. se naslanjala na njegova kolena. Slepec je spregovoril in njegovem glasu so zadonele strune starosti in velike mo drosti: —Kruto Pravosodje se je zdramilo. Govorite! Kdo je apeliral na pravičnost? Vsi so se nehote umaknili in celo poglavar ni imel toliko poguma, da bi protestiral proti kordillerskim zakonom. Med prisotnimi je ženska,-je nadaljeval Slepi Bandit Naj spregovori ona prva. Vsi smrtniki — ženske in moški so kaj zakrivili ali pa jih vsaj bližnji dolže prestopka. Henry in Francis sta hotela preprečiti, da bi Leoncie odgovorila. Toda mladenka se je obema prijazno nasmehnila ter se obrnila h krutemu Sodniku, rekoč: —Jaz sem samo pomagala mladeniču, s katerim sem zaročena, uiti smrti kot kazni za umor, ki ga on ni izvršil. —Odgovorila si, — je deja Slepi Bandit. Zdaj pa — stopi k meni. Zagrabili so jo oboroženi čuvarji skrivnostnega svetišča pravičnosti in morala je poklekniti pred slepca, dočim sta se oba Morgana- zelo bala za njeno usodo. Mestiza je prijela starca za roko in jo položila na Leonciino glavo. Trenotek je vladala svečana tišina. Slepec je otipal s prsti njeno čelo in čutil, kako utrplje njeno dekliško srce. Nato je umaknil roko ter se naslonil nazaj, da izreče obsodbo. —Vstani, senorita! — je spregovoril svečano. — Tvojega srca se zlq ni dotaknilo. Svobodna si. — Kdo je še apeliral na kruto Pravosodje? Francis je stopil počasi korak naprej. —Tudi jaz sem pomagal temu mladeniču, da je ušel ne-zasluženi kazni. Z njim me vežejo tudi rodbinske vezi, ker imava skupnega pradeda. Tudi on je pokleknil in začutil kako drse mehki slepčevi prsti rahlo po njegovem čelu in kako ga je prijel zagonetni starec naposled za roko, da se prepriča, kako triplje njegovo srce. (Dalje prihodnjič) NAZNANILO IN ZAHVALA S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je zadela našo družino prebridka usoda, ko se je oglasila nemila smrt in odvzela cvetoče življenje naše pre-ljubljene in nikdar pozabljene hčerke in sestre MILDRED BOKAR ki je v nežni mladosti, previdena s svetimi zakramenti v bolnišnici nanagloma izdihnila svojo mlado dušo dne 23. junija 1936. Bila je učenka petega razreda šole sv. Vida in stara XX let. V prezgodnji grob smo jo potožili dne 24. junija 193fi na Calvary pokopališče. V dolžnost si štejemo prisrčno se zalivaliti vsem, ki so darovali krasne vence v blag spomin in sicer: botri Frances Ru.w in hčere, družina Mike Vidmar, družina Joe Vidmar, družina John Mikus, družina Rose Urbančič, Miss Jennie Vidmar, družina Anton Pikovnik, družina Jim Janchar, Mr. in Mrs. Joseph Russ in hčerka, družina Frank Skuljf, družina John Brodnik, Edna. Ave., družina Frank Oblak,, E. 102 St., Frank Osberg, družina Anton Malenšek, The Gay Blades, 4th Floor Employees Richnian Bros Co., Miss Jean Beller, Friends of The Ohio Bell Telephone Co<, fantje in dekleta iz okolice »a Skupni krasen venec, Florence Klein Studio, družina Hunt, The EzeUa The. ater, družina Auth. Iskrena hvala sledečim za obilne darove za svete maše: Mr. in Mrs. Mike Vidmar, družina Jos. Vidmar, Joe Jakomin, Mrs. j. Kužnik in družina, Jacob Mohorčič, Mr. in Mrs. Tekavec, The Ohio Bell Telephone Employees! Mrs. Margaret Jakopič, Mr. in Mrs. Joe Hrovat in družina, Mr. in Mrs, Jqs. Adamič, Burton, Ohio, Mr. in Mrs. Charles Skully, E. 93 St., Rtr. In Mrs. John Hrovat Jr., Mr. in Mrs. Anton Zadnik, Kramer and Ricoh Co., Mfs. Rupnick. Mrs. Mary Opalekj. Mrs. Frances Russ, Mr. in Mrs. Brockner, Mr. Joe Pograjc, Mrs. Jennie »Iodic, E. 08 St., Mr. in Mrs. Jos. Avsec, E. 59 St., John Miheljčič, Mr. in Mrs. William Avsec, Mrs. Josephine Avseq, Mr. in Mrs. E. Zupančič, Mr. in Mrs Anton Novak in družina Mr Mrs Pirnat in družina, The neighborhood boys, Mr. Frank Osberg, Mr. in Mrs. David Olschafsky, Mrs. Ursula Felicijan, Her Classmates and the Sisters of St. Vitus School, Mrs. Rose Zupančič, Mr. 'n Mrs. Louis Podpadec, Mr. in Mrs. John Gem1 *'» družina, Mr. in Mrs. Anton Kozel, E. G1 St., Mr. in Mrs. Zust in družina, Mrs. Pohar, Miss Laverne Auth Miss It. A«th- Mr. Tony Bancale, Mr. in Mrs. Frank Meyer, Mr. in Mrs.' /os. Pike, Bonna Ave., Mr. in Mrs. Tanko, Mr. John Hrovat,- Mr- in Mrs. J. J- Perko Jr. Lepa hvala za brezplačne avtomobile ob prillki Pogreba in sicer: Mr. Jeglič, Norwood Rd„ Mrs. Hunt, Mr. James Macerol, Mr. Joseph Pike, Mr. Ed Skully, Mr. Frank Macerol, Mr. David Olschafsky, Mr. Albert Strogln, Mr. John Brodi>ik' Mr. Joseph Kogoy, Mr. Frank Majer, Mr. John Mikus, Mr. in Mrs. Jos. Erbežnik in družina, Mr. Joe Meglič Norma Herman. Ravno tako iskrena hvala Josephine Lundcr, Mildred Erbežnik Anna Papež, Florence Roda, Julia Pavli. Ruth Zadnik, ki so jo častno spremile ter nosile krsto in jo položile v prezgodnji grob. Prisrčna hvala njenim bratom In sosedom za prvo pomoč in tolažbo v teh najbolj žalostnih In težkih dnevih, i« dru- gim, ki so nam na en način ali drugi kaj dobrega storili. Kakor tudi lepa hvala vsem ki »o jo prišli pokropit. vsem- ki so čuli in mpim In vsem, ki so se udeležili zadnjega sprevoda. Najprlsrčnejša hvala Rev. Matija Jagru, ki so jo prišli po-kropit. Ravno tako tudi prisrčna hvala Rev. Max Sodji za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Iskrena hvala pogrebniku Frank Zakrajšku za vso prijazno postrežbo In za izvrstno vodstvo pogreba. Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste se na en način ali drugi izkazali kot zvesti prijatelji; ne bomo vas pozabili In naj vam ljubi Bog stotero povrne. Ti preljubljena hčerka In sestra, ki si kakor cvetka cvetela med nami, a prišel je Stvarnik Tvoj in Te zase utrgal In presadil v božji vrt. Tako mlada in v najlepših letih si nas morala za vedno zapustiti. Veseli se sedaj med an gel j l v nebesih. V globoki žalosti Ti želimo, da počivaš mirno v preranem grobu in lahka naj Ti bo rodna zemlja. Žalujoči ostali: JULIA BOKAR, mati; JOSEPH, JULIUS, MIKE, EDWARD, ALBIN, bratje; JOSEPHINE, MARY, ANNA, ROSE. DOLORES, sestre. Cleveland, Ohio, 22. julija 1936. Naznanilo in Zahvala Tužnega srca jn v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da se je v angelski dobi življenja preselila med krilatče naša nadvse ljubljena hčerka ter sestrica • fielen Blaznik Blaga hčerka, ki je za vedno zatisnila svoja mila očesa je bila rojena dne 4. maja 1925 v Clevelandu. Bila je učenka 5. razreda farne šole sv. Vida. Zadela jo je nenavadna in nepričakovana smrt dne 12. junija ob 2. uri pop., ko je z svojo tovarišico našla smrt pri kopanju v St. Clairskem kopališču. Ranjka je bila pridna učenka in dobra hčerka tako, da jo bomo pogrešali in in nikoli pozabili. Ranjka je bila pokopana po cerkvenih obredih iz cerkve sv. Vida dne 16. junija na Calvary pokopališču, z sveto mašo, ki jo je daroval Rev. Max Sodja za pokojno in za njeno pokojno prijateljico. Ranjka je bila članica mladinskega pevskega zbora Slavčki. Poleg žalujočih staršev zapušča tukaj dve sestri in v stari domovini več bližnjih sorodnikov. V dolžnost si štejemo, da se prav iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali krasne vence in cvetlice na krsto ranjke, ko je ležala na mrtvaškem odru. Zahvaljujemo se sledečim: krstni botri Mr. in Mrs. Kunčič, teti Josephine Atončič, birmanski teti Agnes Prešeren, bratrancu in sestrični John, Ann, Sophie in Joe Prešeren, ter bratrancu John, Joe in Frank Kranjc, Mr. in Mrs. WiHiam Doolittle, družini Frank Zun, družini Jim Koss, družini Hren, družini Strah, Mr. in Mrs. Anton Bostiančič, družini Louis O'Black in Jerry, družini Mr. in Mrs. Paul, družini Steve Sirey, Julia in Andy Paul, Miss Josephine Zajc, Miss Margaret Grdanc, John Traub, Mr. in Mrs. Joseph Vesa, Dave in Gene Logue in Mr. in Mrs. McGonigel, Mr. in Mrs. Sidney Mailes, Mr. in Mrs. Tony De Blasio, Mr. Leo PuceJ, družini Matthew Metz, družini Pittman in Betty, Miss Anna Straus, dekletam od Stanley Feil Co., pevskeltltt zboru Slavčki in posameznim deklicam Slavčkov Peternel, Kern, Doles, Hrastar, Brancelj, Prpar, Bambič, Murgel, Sivec, Miller, Trebeč, Te-lic, Hočevar, Gačnik, Mauric, Kuhar, Rudolph, Godnjavec, Prime, Zdesar, Hren, Jerman ter od šole sv. Vida za darovani venec, imena so: Sister Mary Flavian, Sophie Strauss, Angela Hegler, Vida Gerbec, Anne Cimperman, Anna Zajc, Mrs. F. Svegel, Mrs. Cerar, Mrs. Kosec, Mrs. Ponikvar, Marv Klucaric, Jennie Samich, Steve Markolio, Mrs. Helbig, Raymond Novak, Mrs. Orazem, Anthony Cizel, Mary Yertz, Sophie Ivanšek, kakor tudi skupnim darovalcem venca, Leo Demshar, Rose Kosnik, Jennie Velikanje. Agnes Foletic, Mary Miller, Mary Medves, Frankie Martincic, Mary Zelko, Mrs. J. Yanchello, Mrs. Diener, L. Tomoletz in otroci, Joseph Slobodnik, Mary Zupančič, Joseph Hočevar, Frankie Race, Anna Routkovach, A. Schaffer in otroci, Joe's Silver Bar, Miller Bros. Shoe Store, družini John Stefe, Mrs. Frances Zakrajšek. Iskrena hvala gre tudi darovalcem za sv. maše, ki se bodo brale v pokoj duše blage pokojne, in sicer: Mrs. Josephine Antoncic, Mrs. Rose Urbancic, Mr. Louis Perne, Mr. Frank Tolar, Mr. in Mrs. John Zarnick, Mr. in Mrs. Jim Koss, Mr. in Mrs. Anton Bostiancic, Mr. in Mrs. John Cebulj, Mr. Jernej Dimnick, ter darovalcem skupno, Joe Grbec, Frank Nosse, Antonia Pro-sek, M. Makovec, Mary Ybilar, F. Karlinger, Simcic, Jožefa Aurei, Ann Go-rijance, Dolen, Mrs. George Maruseck, Anton Zilivov, Mrs. Jean Sray, E. Zirn. Mis. A. Peters, Mrs. F. Sober, Mrs. J. Balenesh, Mrs. A. Zele, Mary Yeme, Louis Stefan, Calis Mohorčič in Bias Papesh. Najlepša hvala gre Antoniji Mrzlikar, Sophie Strauss in Agnes Stefe, ki so se trudili in skazale prijateljstvo ranjki. Najlepša hvala pevovodju Louis šemetu in njegovemu mladinskemu pevskemu zboru Slavčki za zapete žalostinke pri krsti ranjke in hvala za vrstice, ki jih je priobčil čitateljem. Iskrena hvala naj gre tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu, in sicer: Mr. William Doolittle, Mrs. John Kranjc, Mrs. Mary Kuncic, Mr. Louis Perne in Casey Leslie. Hvala Rev. Max Sodji za, opravi j ene molitve v kopališču in za opravljene pogrebne obrede. Najlepša hvala tudi setram sv. Vida in sošolkam, ki so prišle kropit in molit pri ranjki. Posebna hvala Sister Mary Flavian za opravljene molitve. Hvala tudi pogrebnemu zavodu A. Grdina in Sinovi za vso naklonjenost in za krasen in vzorno voden pogreb. Najlepša hvala tudi vsem, ki so bili nam v tolažbo in nam pomagali v bridkih urah. Posebno hvalo naj sprejmeta družini Prešeren in Kranjc. Hvala tudi vsem, ki so prišli ranjko kropit in jo spremili na njeni zadnji pot. Ako je kako ime izpuščeno pomotoma, velja tudi njim. Draga hčerka in ljubljena sestrica, ki si šla od doma ob 1. uri tisti usodni popoldan, vesela in smehljajočega obraza si nas pozdravila. Zadnji mili glas smo slišali, z Bogom mama, z Bogom ata! Zapustila si svoje starše in sestrice, ki žalujejo za teboj in te ne bodo nikoli pozabili. Obiskovali bomo tvoj grob in sadili cvetlice, katere bomo zalivali z solzami. Dragica, počivaj v miru v hladni zemlji, dokler se ne snidemo skupaj nad zvezdami. žalujoči ostali: FRANK BLAZNIK, oče; TEREZIJA, mati; ROZI in MARGARET, sestre in več ožjih sorodnikov. Cleveland, Ohio, 20. julija, 1936. AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 22D, 1936