}



L
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjeniii državah. Izhaja vsak dan izvzemsi nedelj in praznikov.
4
Glas Naroda
List slovenskih delavcev v cAmeriki
The fii*st Slovenic Daily" in
the United States. Issued every day" except Sundays and Holidays.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
Entered M Second-OLaae Matter, Sep tember 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 EECTOR.
NO. 236. — ŠTEV. 236.
NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 8, 1906. — V PONEDELJEK, 8. VINOTOKA, 1906.
VO LUME XIV. — LETNIK XIV.
Zaključek konvencije Nar. Hrv. Zajednice.
DOJDUČA KONVENCIJA ČE SE OBDRŽAVATI U CALUME-TU. MICH., GOD. 1909.
Čemu se bavimo sa unutranjim odno-šajima "N. H. Z."
NOVI ODBOR.
U suboiu se je deveta konvencija Naro<ine Hrvatske Zajednice svršila. Na dnevuom redu bijahu izbori.
Za glavnog presjedmka bio je do-sadanji presjednik nadzornog odbora, Frank Zotti sa 101 glasni proti P. Hajdiču t sa So glasa) izabran. Za kandidata bio je još i Petar Pavlinae predložen, ali se je zahvalio na časti.
Za prvog glavnog presjednika bio je Pavao llajdič. za drugog Badovi-na<- izaba: : /a glavnog tajnika J. Gvozd&novič, za tri. računovodju jed-dolt .isno dosadanji računovodja J. Marohnič - za gl. blagajnika T. Lac-kovič-
l' nadzorni odbor bijaliu birani: Fr. Sepič, predsj., Josip Ljubic, tajnik, A. G. Skrivanič, Fr. Božič, Mato Marohnič i Trijx> Krstovič; zastup-nici: Rozman, Piskulič, Plečko i Ben-kovič.
Nova porota se sastoji iz: P. Pavli-nae. prt-dsj., J. < Jjurovič, tajnik, Ambroži, Iv. Božič, Car, Gecan, Ivčec, Padavic, Pavel i Romac.
Dojduča če se konvencija obdrža-vati u Calumtu, Mich.
I>va najvažnija pitanja ove konvenciji' -u rjo^na: Janko v ič je rješen obtužlvt- a Zotti izabran za glav nog presjednika N. H. Z. — What next ?
Več m1 je čula primjedba sa vLše strana, da se slovenski *MJlas Naroda" mjesa ti nutamje odnošaje N. II. Zajednice. — mi ne pitamo, dali smi jemo. — na^a je dužnost, da st* bavimo i - nutrnjim odnošajima jednog društva, kome su više od 5000 Slove-naca Članovima! — Mi ne branimo našnj grani velikog slavenskog naroda. da .-«* pridruže> brači koje druge prane, — dapače nam je milo vidjati. da bas ljudi iz radničkih krugova, oni sa žuljavim rukama i bez filozofi ("ne ili parlamentarne n&obrazbe nčiniti <, ia.( korak k sjedinjenju Slavjana. k<>m su učeni ljudi svijuh stališa do sa«la upnotivili! — Eto, zato!
Sa ovoga >tanovišta nama je sve-jedno tko je presjednik kt> li vratar u to m »lavnom društvu. — mi želimo najholji uspjeh društva a ne jednog člena da a drugog ne, bio ko mu dra-
[z izvje^ča >»jednica devete konven-i- razabrali smo da bi se još koje
i	protnjeniti dalo. Spomenut čemo koje t*>čke ne samo za dobrobit N.
Z. več i sličnih društva opstoječim 'dju Slovencima.
S\ak<» društvo. dapa«V svaki poje-
ii	čovjek, mora «Ia ima kakav cilj. kvu svrlui. Kailalje treba, da taj j. tu s vrhu, točno razumi je, da ih >/e uvjek pred očima držati i po m i raditi.
»iltnah u p<H-etku hrvatskog diela 'ravila" N. H. Z. <-itamo: "Svrha lt. Z. izražena je u njezinom ehar-i". Nu, taj charter tiskan je samo engVeskom jeziku a ovjerovljenog v-.da neima u pravilama! Ako das' koji član nežna engleski ili bar ne mrnije književne izraze tog jezika, In >e on sam nikad nemože os v je -'iti o istini onoca. što mu drugi hi. Vrieme je prošlo, kad su si lgi uzeli vlast i pravo da za narod >l»-! — Sasvim je liepa stvar ako ima toliko povjerenje u svog bra-<la mu na riee vjeruje. — ali bolje znati! — Vjera prestaje gdje zna-> počimlje. — Ako je svaki poje-ii član posve upučen u svoja prava k"o«e dužnosti, onda svi znaju jedno isto, a nitko se ne treba bojati, da ira to prevariti, da, niti ga itko
sa
pu C r
iže prevariti.
sravnivajuč odnošaje u N. H. Z. s im amerikanskih društva, bilo taj-n ili javnim, odmah nam razlika da u oči: one bratske ljubavi pra-l bližnjemu svom, koju je ve« Krst ije blizu dva mileniuma za jedinu dloirn života cijelog čovječanstva ._r!a*io i koja je američkim dru-am uzor bila te jedino uzdržaje ■e hiljada ovih društva — te brat-p ljubavi nrima u N. H. Z.! Pharter naročito ypominje: "The id Corporation i» formed for the rpose of bpJpmg the poeple of the oatian race now and hereafter re-
siding in this country when in distress, sickness and death." S vrha
je društva da po maže, i to ne samo u bolesti i u slučaju smrti, več i n
nuždi.
I>a se brača drže ove, nebi trebalo da jedan član drugome ostavi osmrt-ninu za malo hrane, — nebi došlo do toga da brat u jadu i nevolji si žile na rukama proreže, — nebi tu bilo ni-kakvih "afera" ni napadaju u novi-nama i na javnim mjestima i toga više. Trebalo bi, da se više srcem i du-som radi nego paragrafima kao što je to glavni računovodja Marohnic nekoliko puta spomenuo. Upravo je persiflaža kad čitamo imena raznih društva u Adresaru odsjeka "Zajed-ničara" te nadjemo da upravo dvie-sto i sedemnaest odsjeka nose ime Štokakvih svetaca i t. d., a ovamo se brača medjusobno svadjaju i jedan na drugog napadaju, psuju jedan na dnigog dapače i u sjednicama, zadir-kivaju se upravo zlobnom namjerom, i tako dalje. Zar ne? — Ruku na sree, pa recite, da nije istina!
Dajte naučite se štogod od onih "preziranih i zabranjenih" amerie-kih društva, — bar čete znati šta je to bratska ljubav!"
Nadalje taj charter spominje nje-što o ugradjivanju, o učenju jezika, slanju djece u američke škole, i tog više. Žalibože vidimo ne samo da se je to donekle zanemarilo, več da su ne-koja brača upravo proti tome. Nitko je prisiljen da ostane cieli svoj život ovdje ili da postane gradjaninom. — "Uncle Sam" ima dosta ljudi, on nas i ne treba, — ali bar učenje jezika i poznavanje zakona je tako nuž-nn, da onaj koji to zanemari grieši proti svojoj domovini! — Ako ko i nemisli ostati ovdje. nek si bar nauči američke odnošaje da ih može u domovini širiti kad se jed no m vrati. Priznati čete ,da je ova zemlja daleko nadmašila u svakom smjeru staru domovin u !
Ovo se tiče koli onih koji neče sami da uče koli tijuh koji druge ne podučavaju., a ovo su u prvom redu novine. Neka mržnje, neka napadaja, — dajte se svi složite u jednu svrliu: naobrazite taj narod, koli Hrvate toli Slovence: dignite ih na veči sto-panj kiilture, — ta bar ovdje u ovoj slobodnoj zemlji Vam država ne stavlja nikakov'Ii zapri'ka!
Za sliedeču konvenciju neka Vam ova dva pitanja budu najvažnija:
Širenje i uevršcenje prijateljskih odnošaja medju članovima bez razlike vjere i narodnosti, stališa i stranke. —
a drugo: naobrazba naroda!
Ako se držitp ovih. sva nesloga mora sa«ia po sebi pasti!
Jedan za sve, svi za jednog!
Dvojno linčanje
v državi Alabami.
L IN ČAR JI SO DVA ZAMORSKA JETNIKA ODVZELI PAZNIKOM IN JU LINČALI.
Zamorca sta več belih žensk v Mobile, Ala., napad'a in zlorabila.
OBA SO OBESILI.
M, »bile, Ala., <. ok t. Petinštirideset tukajšnjih meščanov je včeraj na svoj račuu kaznovalo zamorca Tliompsona in Robinsona, ktera sta napadla in zlorabila bele ženske Eva May Fow-! r. Lillian May Saved. Ruth Sass-man in druge. Linčanje se je vršilo povsem mirno na samotnem kraju blizo železniške postaje Priehard. — Voilje linčarjev so ukazali, da se streljati ne sme; nato so poiskali primerno drevo, na kterem sta oba zamorca obesili.
Kobinson je vodju linčarjev baje pri poznal svoj zločin, toda splošno se trdi, da so Robinsona po nedolžnem obesili. Oba dozdevna zločinca so do-vedli v ječo v Birminghamu, da ju tako čuvajo pred linčarji Včeraj so ju z vlakom poslali semlkaj k zaslišanju. Ko je dospel vlak v Mount Vernon, prišlo je v vagon osem zakrinkanih morilcev, kteri so zamorca šerifu odvzeli, šerifa razorožili in izvršili linčanje.
ROJAKI, NAROČAJTE SE N A "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK!
Beli in zamorci. V Arkansasu in Georgiji.
SOVE, AŽ TV A MED OBEMA PLEMENI JE IZZVALO KRVAVE ORGIJE NA JUGU.
V obeh imenovanih državah vršili so se veliki izgredi.
PREPREČENO LINČANJE V IN-DIANT."
Little Rock, AA., 8. okt. Nedavno je nekdo -ustrelil zamorca Roberta Columa, kteri ima onstran reke Arkansas s svojimi brati pogrebniško podjetje. Umora sumljiva sta bila be:i Milton Lindsay in njegov oče in te dva so Col-uxnovi bratje včeraj nevarno obstrelili, tako da je starejši Lindsay po noči umrl. Ko so prišli policaji k zamorcem, da jih aretuje-jo, našli so njihovo hišo zabarikadi-rauo in mesto, da bi vrata odprli, so Columovi bratje streljali na policaja, ugasnili hiči in ušli. Pred hišo se je nabrala velika množica, ktera je potem, ko je uvidela, da so bratje ušli, z dinamitom pognala hišo v zrak. Razvaline so se vnele, toda gasilci iz Little Kocka so požar kmalo pogasili.
Macon, Ga., 8. okt. Zamorca, kteri je v Maeonu. streljal na bela Adams in Solomon, so radi njegove varnosti poslali v At lan to. Kasno zvečer so linčarji udrli v zapore v Maeomu. toda zamorca so že preje odvedli v vojašnico. Meti razburjenostjo sta ušla iz zaporov dva bela morilca, ktera so pa danes zopet vjeli.
Bloomington, Ind., S. okt. Zamorca Edward Jonesa, kteri je ustreii belega Alfred Stepbensa, so po noči po tajno poslali v Indianapolis. — Kmalo nato so pa prišli linčarji ^kteri so zahtevali, da se jim zamorca izroči. Šele ko so se prepričali, da ga ni v zaporu, so odšli.
LETOVIŠČE V RAZVALINAH.
Cape May v New Jerseyju zgorelo.
Cape May, N. J., 8. okt. Požar je včeraj skoraj popolnoma razdejal letovišče Cape May Point na skrajnem jugu države New Jersey.
Goreti je pričelo ob 7:30 zvečer v hiši Henrv C. Paekhama iz Philadel-pliije. Rodbina je odšla v okolico in ostavila doma ogrečo petrolejsko svetilko, ktera se je razletela in tako je nastal požar, kteri se je izredno hitro razširjal. Vsled vetra gasilci niso mogli mnogo opraviti.
Velika tvrdka bankerot.
Atlanta, Ga., 7. okt. Velika bombaževa tvrdka Atlanta Stock & Cotton Exchange, ktere predsednik je Jos. Thompson, je napovedala bankerot, ker jo je telegrafist M. T. Pope ogoljufal za velike svote.
Bikova žrtev.
Pri Martinsburgu, W. Va., je nek divji bik nabodel Fred Ccwana in njegovo ženo, s ktero se je ravnokar poročil. Žena je bila ^oblečena v rude-čo obleko, ktera je bika razdražila.
HITRO OBOGATETL
Grški modrijan Thales je ob vsakej priliki strastno govoril proti maniji raznih ljudi, kteri hočejo hitro oboga-teti. Nek bogatin je pripomnil, da vsi ljudje, kt^ri si ne zamorejo pridobiti bogastva, tako govore. Thales mu je odgovoril, da bode dokazal, da je mnogo ložje postati bogatin, nego modrijan. Radi tega je pričel s trgovino, kterej je posvetil ves svoj čas in energijo, kakor tudi svojo dobro vzgojo. V jednem letu je pridobil več denarja, nego njegovi nasprotniki v vsem življenju. "Imel sem tovariša/' dejal je, ko so ga vprašali o vzroku — 1' dober želodec". Kdorkoli hoče doseči Vopeh v življenju, mora imeti dober želodec in jedino sredstvo, ktero vzdrži želodec vedno v dobrem stanju, je Triner-jevo ameriško grenko vino. Ono izpopolni prebavo, očisti in pomnoži kri ter ojači živce. Tudi ako ste povsem zdravi, omislite si to zdravilo iz trti-nega vina. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Položaj na Gubi. Izkrcanje vojaštva.
PETI PEŠPOLK ZJEDINJENIH DRŽAV SE JE IZKRCAL V HAVANI IN TABORI NA CAMP COLUMBIA.
Razoroževanje napreduje povoljno, toda prostovoljci prejšnje vlade morajo tudi oddati orožje.
FUNSTON POVELJNIK.
Havana, Cuba, 8. okt. Včeraj se je tukaj izkrcal 5. pešpolk Zjedinje-nili držav in se nastanil v šotorih na Camp Columbia. General Furuston je kot vrhovni vojaški poveljnik otvoril svoj glavni stan v Marianno blizo tabora. On ostane vrhovni poveljnik do prihoda generala Bella, ki pride jutri v Havano.
Uro kasneje, ko je dospel semkaj general Funston, bilo je izkrcavanje vojaštva gotovo, nakar so se vojaki po ti lične j železnici odpeljali v taborišče in takoj nato so vojaki obedovali svoja lastna jedila, ktera so prinesla seboj. Razoroževanje bivših vstašev sedaj dobro napreduje. Dve vojni la-diji se danes vrneta v Zjedinjene države.
Havana, 7. okt. V predmestju mesta Piferto Principe, Caridad, prijezdilo je včeraj dvesto vstašev, kteri so vihteli svoje mašete in pretili prebivalstvu. Toda 20 ameriških morna-račnih vojakov, kteri so v službi v Puerto Principe, odš.o je takoj v Caridad, 'kjer so vstaše razgnali in jih 39 vjeli. Radi tega je odšel vstaški general Cabarello v glavni stan rnor-n-aričnih čet in zahteval od poveljnika, da mu izroči vjete v*taše. Mesto tega so pa Američani Caba lera razorožili in so to storili tudi z vsemi njegovimi pristaši, ktere so zaiuogli dobiti. Caba.lero je nato obljubil, da l>odo vsi njegovi vstaši izročili orožje.
Razorožitev možtva generala Mon-tero se vrši na mirni način v Agua-cate. Sefior Xiques, vodja liberalcev v Puerto Principe, obiskal je včeraj zajedno z generalom del Časti lo go verne rja Tafta in obljubil, da bode storil, da s evstaši pokrajine Puerto "Prineipe hitro razidejo.
Prvi del vojaštva Zjedinjenih držav dospel je včeraj semkaj s transportnim parnikom Sumnerjem; pri-Šo je 900 vojakov, 'kteri se nastanijo
v taboru Columbia.
Ameriška pomožna križarka Praine dospela je včeraj dopoludne z oddelkom mornaričnega vojaštva iz Bostona v Newport News.
Santa Clara, Cuba, 7. okt. Clam razoroževaJie komisije so tukaj te-ikom zadnjih treh dni dobili od 3000 vstašev le 130 pušk, kajti vstaši so se .prostovoljno razšli. Dokler se dovoli prostovoljcem bivše vlade nositi orožje, bode tukli razoroževanje vstašev težavno.
Hatney, Puerto Principe. Cuba, 7. okt. Poskus razorožiti 400 vstašev generala Revnoso se ni posrečil, kajti vstaši nečejo izročiti orožja, dckler so vladini vojaki oboroženi.
Linčarji prete gobavim.
Baltimore, Md., 8. okt. Iz Charles-tona, TV. Va., se poroča, da so prebivalci mesteca Pickens, W. Va., zapre-tili tamkaj se mudecega gobovega G. Rašida linčatL Rašida so poslale oblasti tjekaj v svrho nadaljnega odpo-slanja v njegovo domovino na Asirskem.
Denarje v staro domovino
»•Wan«:
sa f 20.50 ............ 100 kron,
u f 40.90 ............ 200 kron,
sa $ 204.00 ............ 1000 kron,
sa $1020.00 ............ 5000 kron.
Poštarina je ▼šteta pri tek vsotah. Dfma se nakazane vsote popolnoma (splačajo brez vinarja odbitka.
Naie denarne poiiljrtve isplateje c.kr. poStni hranilni urad t 11. Ae 12. ineh.
Denarje nam poslati je najprflifc-leje de $25.00 ▼ gotovini t priporočenem sli registrovanem pismo, večje sneske po Domestic Postal Money Order all pa New Yoxfc Bank Draft
FRANK 8AK0ER, !09 Greenwich Street, New Terk 6104 St. Clair Ave. N.B. Cleveland, a
Zasedanje francoskega parlamenta.
SEJA FRANCOSKEGA KABINETA PRED PRIČETKOM PAR-IiAMENTARNXS SEJ.
Poslanci bodo zahtevali, da se vsa cerkvena poslopja in vse cerkveno premoženje takoj zapleni.
NEDELJSKI POČITEK.
Paris, 7. okt. Včeraj se je vršila v Rambouilletu kabinetna seja pod predsedništvo predsednika Fadieresa. Posvetovali so se o proračunu in o načinu izvedenja za'kona ločitve cerkve in države. Pri tem so prišli ministri do definrtivnega zaključka.
Ko se zopet snide parlament, bodo radikalni poslanci zahtevali,. da se nemudoma konfiscira vse cerkveno premoženje s cerkvenimi poslopji vred S tozadevno resolucijo bodo zahtevali tudi. da vlada preneha dajati duhovnom pokojnino, da morajo duhovni izvrševati svoje vojaške dolžnosti, da se vse cerkveno premoženje izboči občinskim dobrodelnim zavodom in da se posifopja izroče pravim lastnikom, namreč državi in občinam. Resolucija, ktera bode brezdvomuo odobrena. tudi zahteva, da je v nadalje smatrati direktno ali indirektno obravnavanje vlade s papežem kot vele-izdajo.
Paris, 7. okt. Minister notranjih zadev Clemenceau in policijski pre-fekt Lepine sta sklenila, da se mroa zakon, ki določa nedeljski počitek. sptHŠtovati. Sedaj bodo morale biti vse prodajal nice tudi ob nedeljah do-pojrtdne zaprte. — Peki prično štraj-,kati in lastniki pekarn bodo pekarne jutri zaprli. Oni nameravajo dati svojim delavcem prosto o-b ponedeljkih mesto ob nedeljah in tako bode treba ob nedeljah peči se enkrat toliko kruha. S tem pa delavci niso zadovoljni in prete s splošnim štraj-kom. Oblasti so se pripravile na vse eventualnosti. da preprečijo izirrede.
Dvo ženski ranil.
Providence, R. I.. 7. okt. Tukaj so zaprli 36 let starega George X. Mil-Verja, ker je nevarno obstrelil Evo Jolinsonov© ir Ellen A. Andewsovo, kteri obe sta sedaj v Indnici. Miller je pri' Andrewsovi, ki je njegova sestrič-na, stanoval in trdi, da je streljal v silobranu, ker je ona pretila, da ga ustreli. O tem, da je ranil tudi Jolin-sonovo, neče ničesar vedeti. On se je sam javil oblastim.
Grozen zločin v Pennsylvaniji.
Monessen, Pa.. 7. okt. Na polju blizo tukajšnjega mesta našli so Sletno Ano Kunpak mrtvo s prorezanim vratom. Morilec je otroka, kterega so-po-slali na polje po kravo, posilil in potem umoril. Deklico so vso noč iskali, toda šele zjutraj so jo našli pokrito s pepelom. Ko so se približali temu mestu. videli so nekega zamorca bežati v gozd. Oblasti sedaj iščejo morilca.
Obilo krompirja.
Honlton, Me.. 7. okt. Prodajalci krompirja v coutvju Aronstook se pritožujejo radi pomanjkanja vagonov. vsled česar ne morejo krompir raz vaza t i v velika mesta. Vsa skladišča so polna krompirja in ako železnice ne pošljejo kmalo dovolj vagonov. se bode obilo krompirja pokvarilo.
Zakasneli parnik.
Boston, Mass.. 7. okt. Semkaj je dospel s sedemdnevno zamudo angleški parnik Edenball. kteri se je moral na vsem potu boriti z viharji, kteri so ga zanesli 480 milj daleč od pravega pravca.
Grozdni požar.
Drajset milj južno od Monterey, Cal., divja velikanski gozdni požar. Gozd v dolgosti 20 in širokosti štirih milj je že zgorel in požar se še neprestano razširja.
dolarjev so že Slovenci in Hivatje poslali v staro domovino poFR. Sakserju, 109 Greenwich St., New York, a ni j eden ne more tožiti o zgubi, zato naj se vsak Slovenec na njega obrne.
Razne novosti
iz inozemstva.
OFICIJELNI OBISKI AMERIŠKEGA PASLANIKA PRI VELIKEM VEZIRJU IN MINISTRU INOST RANIH DEL.
Ruski admiral Nebogatov, častniki in možtvo pred sodiščem radi bitke pri Tsushimi.
NEMŠKA BLAMAŽA NA POLJSKEM
Raznoterosti. -o-
Carigrad, 7. okt. Ameriški nadpo-slanik Leis)iman je včeraj oficijelno obiskal velikega vezirja in ministra inestranih del. Z osobjein nadposla-ništva in generalnega konzulata se je s častnim spremstvom peljal 'k por-ti. Pred palačo so tvorile čete špalir in vojaška godb aje igrala turško in ameriško himno. Veliki vezir in minister inostranih del sta kasneje obiskala nadposlanika Leishmaua. Ta teden se vrši v ameriškem nadposla-ništvu sprejem turških dostojanst ve-ntkov.
Petrograd, 7. okt. V lvronštadu so se pričele včeraj sodne obravnave proti podadmiralu Nebogatovu, kapitanom in delu možtva 3. ruskega brodovja, ki je plulo na vojno proti Japoncem. Vsi so obdoiženi. da so se Japonee.ni udali brez boja.
Poznanje, nemška Poljska, 7. okt. Policija je preiskala uredništva raznih poljskih časopisov in tiskarn; na ta način so skušale oblasti najti rokopis manifesta, kteri poživlja vse prebivalstvo pokrajine Poznanje, naj prične 17. t. m. z bojkotom proti šolam, v kterih se podinčuje nemški. Policija ni ničesar našla in tako je nem-štvo na Poljskem za jedno blamažo bogatejše.
Petrograd, 7. okt. Veliki knez Mihajl Nikolajevi*'-, j edini brat carja Nikolaja, se je zaročil s princezinjo Viktorijo Patrieijo Connauglitsko. mlajšo hčerko vojvode Artura CVm-naught, brata angleškega kralja Ed-warda. Nikola je vie odpotuje še ta teden v London, da naznani kralju Edwardu svoj sklep. S to poroko se bode prijateljstvo med Rusijo in An glijo še bolj utrdilo.
Budimpešta, S. okt. Ugodne rešitve glede poravnave med obema državnima polovicama ni pričakovati. Ogrski ministerski predsednik dr. A. Wekerle izjavlja, da do končne odločitve še ne bode prišlo, ker so protislovja vedno večja.
Berolin, S. okt. Premogarji na Westfalskem. 'kteri so po večini Slovani, 4iameravajo štrajkati, da si iz-poslujejo lo odstotkov povišanje plače. Včeraj se je vršilo 54 zborovanj premoga rje v glede tozadevnega vprašanja.
Rim, S. okt. Italijanska vlada dela sedaj na državni preosnovi. po kteri bodo zlasti nižjim uradnikom povišane plače. Prej so v kritičnih letih znižali vse uradniške plače zato, da so dosegli ravnovesje v državni upravi. Zlasti nižji uradniki so bi.i za to v veliki bedi, ki jim bode zdaj olajšana.
Dunaj, S. okt. Trgovinska bilanca Avstrije za leto 100G izkazuje 177.0 milijonov kron aktiv.
Zaradi deževja sta zelo narastli Lahe in Vltava na Češkem, povodenj je napravila po raznih krajih mnogo škode. Tudi v Sleziji opasna narašča Odra.
Na smrt je obsodilo po dvodnevni razpravi solnograško porotno sodišče gorskega vodnika Joliann Lampreehta. ker je umoril gostilniearko Anzinger.
Omejiti nameravajo baje obisk civilistov po vojašnicah. Med obiskom v vojašnici bi spremljal civilista podčastnik. Vojaškim oblastim niso všeč poročila o razmerah po vojašnicah in zato hočejo"omejiti na tak način obisk po civilistih.
V Kološui na Ogrskem je padla na vežbališču iz rok puška vojaku 42. pešpolfca, ki je bila nabita in se je sprožila ter ubila nekega d raze ga vojaka.
Rumunski učitelj Silvio Stefanesea v Cugiru na Sedmograškem je izumil tak fotografični aparat, kterega negative je lahko razvijati na dnevni luč, vsled česar je postala temnica čisto odveč. Novi aparat je baje patentiran že v vseh državah.
VABILO NA NAROCBO!
Nastopili smo zadnje četrtletje v tem letu in ob tej priliki vabimo naše rojake v naročbo 'C.I^AS NARODA'. O listu samem menimo nam ni potreba pisati: dobro blago se same hvali, in to velja o "Gla^u Naroda". Kdor nepristransko sodi, mora reči, da je "Glas Naroda" najboljši slovenski list v tej deželi in popolnoma neodvisen, zato se je pa tudi talko zelo razširil in se še razširja.
Vse one rojake, kteri še niso naročeni na "Glas Naroda"', vabimo v naŠ krog, ker za
75 centov
ga vsakdo dobiva skozi tri mesece.
Vse one gg. naročnike, kteiin: je pa naročnina pote*k'la. pa prosimo, da blago vole isto kinaio dopisi at 1, ker vsakdo ve, d? dnevna izdaja nns velja oirromuo svoto na leto in te stroške le zamoremo pokriti z dih Iki lista.
Upravništvo {<Gla-a Naroda".
RAZNI POŽARI.
V soboto je gorelo v raznih mestih. Velika škoda.
Albany. 7. okt. V bližnjem Rt nsela-erju je včeraj divjal velik p«'*ar, kteri je v treh urah uničil dva bloka hiš. Požar se je vsled jakega vetra hitro razširjal, tako da so ga zamogli le z največjim naporom omejiti. Zcorelo je 24 stanovanjskih hiš in šk*'da znaša $125,000.
Louisville, Kv., 7. okt. V skladišču Mavfieldske tovarne nastal je med zalogo volne požar, ki je napravil za $350.000 škode. Slednja <-e pokrije z zavarovalnino.
"Warren. Pa.. 7. okt. Skladišče Pickett Hardware Co.. je včeraj gorelo. Nekaj časa je bil ves trgovski del mesta v plamenu, vendar so pa končno ogenj cirejili.
Chicago, 111.. 7. okt. Poslopje Chicago House Wrecking Co.. je popolnoma zgorelo. Škoda znaša $75,000.
Sodno povelje proti štrajkarjem. •
Toledo. O.. 7. okt. Sodnik Taylor izdal je v tukajšnjem sodišču sodno povelje, s k te rim se štrajkujočim delavcem Pope Motor Car Works prepoveduje razpostavi jat i krog tovarne straže in nadlegovati nennijske <k>lav-ce. Delavci imenovane tovarne štraj-kajo že mesec dni.
Železnica na Filipinih.
San Francisco, Cal.. 7. okt. Philippine Railway Co. se pripravlja na pri-četek gradrje železnic na otokih Pa-nay. Negros in Cehu. Od tu so že poslali na Filipine S000 ton relsov. Ves železnični sistem 11a imenovanem o-točju bode veljal $30.000.000.
KRETANJE PAŠNIKOV. Dospeli m:
Kaiserin August e Victoria 6. okt. iz
Hambunra z 2554 potniki. St. Paul 6. o'kt. iz Southamptona s 1130 potniki.
Daapeti ima j*:
Cevic iz Liverpoola. La Bretagne iz Havre. Kroonland iz Atwerpena. Furnessia iz Glasgowa. Armenian iz Liverpoola. Kaiser "Wilhelm II. iz Bremena. Friedrieh der Grosse iz Bremena. Noordam iz Rotterdama. Otplmli
Kaiser "Wilhelm der Grosse 9. okt. v
Bremen. Caronia 9. okt. v Liverpool. Cevic 9. okt. v Liverpool. Oceanic 10. okt. v Liverpool. Potsdam 10. okt. v Rotterdam. La Lorrine 11. o'kt. v Havre. Kaiserin Auguste Victoria 11. okt. v
Hamburg. Bremen 11. okt. v Bremen. St. Paul 13. okt. v Southampton. Campania 13. okt. v Liverpool. Kroonland 13. okt. v Antwerpen. Princess Irene 13. okt. v Genovo. Furnessia 13. okt. v Glasgow. Batavia 13. okt. v Hamburg. La Bretagne 13. okt. v Havre. St. Laurent 13. okt. v Havre.
"GLAS NARODA"
U« slovenskih delavcev v Ameriki.
Izdaja slovensko tiskovno društvo
FRANK SAKSER, predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorp*rirano v državi New York, 4ne 11. julija 1906.
Za le™"
■r7T-
_ta Ameriko
" pol leta Za Evropo, za vse leto .
. $3.00
.....1.50
.....4.50
......pol leta.......2.50
" četrt leta ...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve __ številki.
"GLAS NifffftlR ' izhaja vsak dan i* vzemii nedelj in praznikov.
»GLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every day, except Sundav* and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Obrt jekla.
Published by the
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne matisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Prt spremembi kraja naročnikov rrosimo, da se nam tudi prejšnje bival i-šče naznrvi. da hitreje najdemo > aslov-nika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov:
»Glas Naroda"
309 Greenwich Street, New York City Telefon 127'J Rector.
Delavci pri panam= skem prekopu.
Pi>aii'I.j Poultnev I>igelow se je pred let-nn dni zameril vojnem« uradu, ker ni hotel navesti imena raznih prič, ktere so poročale vladi neljube raan ore, kt vladajo na preliopovem ozemiju.
Tedaj >•- je dozdevalo, da Bigelow poroča vefiuotua ono, kar je od koga izve dol, ne pa • nm, o čemur se je sam prepnlai, ker inače bi vojnemu uradu gotovo izročil tozadevne dokaze.
Sedaj objavlja Bigelow zopet članke p»l naslovom *' Delavci panamska* prekopa", kteri se nanašajo na i rjavo wasliingtonskih oblasti, ktere žele jinp>rtirati ku.ije, ker je podnebje v Panami za bele neznosno in ker z:vpadoj<i»indijsiki zamorci za delo pri	niio spodobni.
N ara vit) in samoumevno je — tako piše Bigelow, — da zapadnjeLndijski zamorec ni rak delavec, kakor kedo if. MiehuMua a i Nebraske. Vlada bi pa zam rla izhajati tudi z zamorci ir.Jamatke. ako bi bili njemi beli nadzorniki -» svoj.. službo sposobnL Pov-s-»di na pjuamaikem ozemlju je videti, 3:.ik" lelovtnije dremajo v senei vo-/ >v i.: k:»k.> kaeih pet zamoreev stoji pazijo, da se ne tie.a Ikaj dremajočega delovodjo
i ice»:i, rnotiio.
Del-, duje ra
•u i da bi
pri p
-vtr<
za ti-.»p k itn.
7'Ti'lj >;
zaniur-it »staviti je zd ra sli v barake, krmna, izjavi liik že tako >1 mesta; iti nato
pu tudi ne napreza. ker prihajajo iz Wasli-i:i > take odredbe, ktere so ne ležeie neumestne, ^.i i:ie sem se ]>eljal z via-! c run odvažajo izkopano ; i;rat se je vlak ustavil in
vo<lja je moral vlak .je imel mrzlico. Prišel i:; iikazal bolnika odne-K-> so mu dali dovolj je zdravnik, da je bol-'drav. Kljub temu je bil pa 1'». di se ni mogel ganiti z >sial je 2—3 dni v svojej koči je prijel polieaj, kteri ga je 6p>*miiii :ia zakon: 41Kogar ne obdrži' v !>-»lni.-i, mora delati." Za-k 'ii i. p./na ča>a za okrevanje. Za-jn »ter mora ifiK»gati. da ga policaj ne p •'!»'{►.•; .-»tem lta zoj>et na]»ade mrz-Ji a — in .iončno se vrne na Jamaiko, V r -i<-.-r manj zasluži, kjer mu pa k >t bolniku ti treba debati."
Po
t 1 .V h'*
Otmri manj. jona,
Mlade vdove.
zadnjem štetju je v Indiji 2-30 d ie vpisanih za poročene, dc,;tie star«»ti o let a.i še Od ."> do 10 le{ jih je dva nrili-«»d 10. do I-., leta (»a 7 milijo-!'-v!ic. tere s» že sklenile za-T.i;i namreč stariši določajo i" /e v neži] i mladosti hčerkam lLxii teira pa se tlt»gaja, da lidlo deklet, ~e predao vedo. kaj * i. A i imajo pa tudi čudne ■! taka dek.iea, kteri je "bmž". >e ne more več po rota ve seveda dopu-lijski običaj se te-,ie v Indiji 42 milo. letom in med niti
A n,d
In u
»mil
SLUŽBO IŠČE.
Izvrsten igralec na nemške harmonike i V"	11. Kdor izmed roja-k>\ /.' < za kako primerno delo, naj ■•..*: jin čati podpisanemu, za kar mu bodem zelo hvaležen.
Lawrence Merzlikar. 921 Ix>east St.,	De Kalb, 111.
(5-8—10)
Šele v zadnjej tretjini minolega stoletja. nastala je v kuiturnih deželah doba jekla in v tej obrti so Zjedinjene države rvadkrilile tekom zadnjih trideset let ves ostali svet. Se leta 1870 uvaža a se je k nam železna ruda iz Anglije in Španske, (kajti nepregledno bogastvo domačih rudnikov prišlo je šele potem v ospredje in izk«riš«a-nje. —
Prvo železo so našli pri nas v državah New Jersey, Pennsylvaniji in južne j Ohio, lieke so pospeševale izvoz železa in — kraj železa se je na->Io tudi v iaobilju premoga, tako da se je železna obrt lahko do skrajnosti raz vi.a. Šele potem, feo je v imenovanih državah postalo pridobivanje železne rude dražje (radi globo-čine), pričeli so izkoriščati bogate za-.oge železne rade ob Michiganskem jezeru in kasneje še bogatejše ob jezeru Superior v iztoenej Minaesoti. Poraba železne rude pa postaja od dne do dne večja, tako da se strokovnjaki že bavijo z vprašanjem, je-li /a seda jtreba računati na. to, da bo železo končno pošlo, baš tako, 'kakor '».'de nekoč pošel premog v Pennsylvaniji.
l\adi tega si je sedaj znani trust za jeklo zagotovil ležišča železa tudi za kasnejšo dobo s tem, da je kupil od Great Northern železnice vsa njena zemljišča ob jezeru Superior, 60 milj da ee od Dulutha, Minn. Zemljišča merijo 20,000 oral in v njih je najmanj za 500 milijonov dol. železne nude. Trust bode plačeval železnici za vsako tono rude SO centov in za prevoz rude po S5 centov od tone. Prvo leto bodo nakopali 750,000 ton železne rude in potem, vsafko leto več. dokler se v 11. letu ae doseže S,250,000 ton, nakar se kopanje nadaljuje vsako leto jednako.
Razširjenje deželne avtonomije in Slovenci.
Pred kratkem je stavil v odsekn za volilno reformo poljski poslanec Sta rzwuiki iz;nenada predlog, naj se revidirajo državne temeljne postave t onih toekah, v kteri h se določajo kom-petenee državnega in deželnih zborov, oziroma naj se netočnost in pomanj kljivost seflanje postave spopolni v smislu deželne avtonomije. Za ta predlog so se posebno živahno zavzeli Čehi, kteri že od nekdaj pobijajo sejanji centralistični sistem ter se pote-gnjejo 7.a reformo državne ustave v avtomatičnem smislu.
Med Slovani je sploh več pristašev avtomatičnega neiro centralističnega principa, to pa zato, ker si pod avtonomijo predstavljamo narodno samo-ipravo. torej združenje vsakega av-strijskega naroda v eno celoto, ktera >i svoje pravno, to je po svojih nazorih. jk> svoji volji in potrebi urejala in upravljala vse svoje narodne n kulturne potrebe. To pride vsa-;emu Slovencu na misel, kakor hitro ttje besedo avtonomija. Predlog po-danca Starzvnskega je pa pravo nasprotje narodne avtonomije, za ktero mi ležimo ter bi bil, a'ko bi se izve-lel. S .o vencem na veliko škt>do. Sta-•zynskega predlog zahteva razširjenje leželne avtonomije v tem smislu, da >e prepusti deže.nim zborom v neomejeno oblast postavodajstvo, nanašajoče se na deželno kulturo, na ljudske m srednje šole in ureditev jezikovnega vprašanja pri nižjih in srednjih uradih. Ako bi se izvedla taka deželna avtonomija, bi bili Slovenci na Štajerskem in Koroškem izročeni Nemcem, v Istri pa Italijanom, da je na postavni način narodno ubijejo. Tega Slovenci seveda ne morejo dovoliti in zato ne bodo nikdar glasovali za podoben predlog, naj že pride od tKiljske ali češke strani. Ko se je v odseku o tem predlogu glasovalo, ni bilo razun dr. Ploja nobenega od ostalih treh Jugoslovanov v odseku, zato je predlog z dvemi glasovi večine prodrl. Iz tega se zopet vidi, kolike važnosti je to, če so poslanci, kedar je treba, tudi na svojem mestu.
Da Poljaki stavijo predlog za razširjenje deželne avtonomije, nam je pač lahko umljivo. Poljaki, s tem mislimo člane "Poljskega kola" v državnem zboru, so v svojem srcu nasprotni vsaki voli.ni reformi, posebno pa taki. jx> kteri bi zadobile volilno pravico tudi najširše vrste polj-skega ijudstva. Sedanja poljska de-leyracija je zastopnica le majhnega števila privilegirancev, kteri drže v svojih rokah vse pravice in vso politično moč v deželi. Kdo bi se torej čudel, da jim voiilna reforma ni po volji, saj mora napraviti konec dosedanji samovladi poljskega plemstva, ktero bi bilo p? reformi prisiljeno odstopiti dober del svojih privilegijev dosedaj brezpravnemu ljudstvu.
Zato so Poljaki že s početka estro nastopili proti volilni reformi in so se na videz sprijaznili z njo šele, Iko so jim razne vlade znatno povišale šte-
morajo privilegiranemu poljskemu plemstvu ma ljiibo sprejemati v volilno postavo izjemne določbe za Galicijo, ktere bodo ljudstvu na kvar in plemenitašem na korist (kakor je do-.očba, da sme biti v Galiciji samostojno volišč® samo mesto ali vas, ktera šteje vsaj 100 volilcev, doeim bode povsod drugod v Avstriji vsak fkraj tudi objednem volišč«). Stara volilna postava je za sedaj vladajočo poljsko stranko vsekako ugodnejša, kakor bi mogla biti ktera'koli drnga. Zato so poskušali, ali bi se ne dala reforma zaprečiti s tem, da se nenadoma sproži vprašanje o reviziji državne ustave in o razširjenju deželne avtonomije.
Če bi prav ne mogli preprečiti volilne reforme in demokratizacije parlamenta, dosegli bi z razširjenjem deželne avtonomije to, da bi onemogoči i Rusinom. da si pribore narodno enakopravnost, za ktero se že tako dolgo bore in ktere jim Polja'ki ne bodo več mogli dolgo kratiti, ako se tako temeljito premeni dosedanji volilni sistem. To je bil drugi tajni natron. ki je spodbudil "Poljsko kolo", da je na usta poslanca Starzvnskega stavilo predlog o reviziji državne list a ve in povečanju deželne avtonomije — in Čehi so se, 'kot dosledni avtonomisti, vsedli na to vejico in zagovarjali so poljski predlog in glasovali zanj. Jugoslovani pa, ki bi v svojem interesa morali nastopiti proti njemu — so žalibog pivo priliko zamudili; naj pazijo v bodoče, da se jim ne pripeti zopet podobna nezgoda.
Po našem mnenju bi moral vsakdo, komur je mar, da pridemo enkrat v Avstriji do resnega gospodarskega in kulturnega dela, delati na to, da se izvede narodna avtonomija, da se tafeo prepusti vsakemu narodu, da sam odloča in rešuje svoja narodn'a in kulturna vprašanja, da si sam snuje in ureja svoje šole po svoji potrebi in da ni v teh kulturnih neobhodnostih odvisen od milosti ne državne ne deželne vlade. S tem bi bil odstranjen največji pro vzročevaleč vseh narodnih prepirov, ktere tlačijo ves gospodarski in kulturni razvoj vseh avstrijskih narodov ter manjša ugled Avstrije t koncertu- evrepdkih narodov.
Sedanja in na temeljil sedanj« roil ne postave izvolgena državna zbornica se ne bodo nikdar povspela na to visoko stališie, da bi sprevidela Ln spoznala to potrebo, zato bode po našem mnenju dobro, da se napravi parlamentu privilegirancev konec, da se narodom podeli splošna in enaka volilna pravica (brez vseh pridržkov) in da na temelju te izvoljeni parlament reši tudi vprašanje o narodni avtonomiji, ki bode j edina preporodi la Avstrijo ter napravila iz nje moderno državo. O deželni avtonomiji je pa. v saj v Slovencih, diskusija nemogoča.	D.
DOPISI.
Black Diamond, Wash.
Cenjeni g. urednik:—
Prosim Vas, da natisnete teh par vrstic od nas.
Poročati Vam nimam nič kaj posebnega. Kar se dela tiče v premogo-vih rovih, se dela prav stanovitno. Zaslužek je pa različen, kakor povsod. Ko bi ne bilo toliko potentarjev, tu-'kaj bi bi o morebiti kaj boljše.
Naj spregovorim nekaj o društvenih razmerah. Naše društvo Marija
Proučen sprejem.
Na banketu, ki ga. je priredila nedavno francoska občina Airxerre na čast 'bivšemu naučnemu ministru Bi-envenu-Martinu, je imel seveda župan navdušen nagovor, v kterem je na dolgo in široko proslavljal odličnega gosta kot državnika in demokrata ter svoj govor zaključil: "Se obširneje bi se bavil a zaslugami gospoda Bi-envenu-Martina, ako bi bil mrtev." Bivši minister se je vljudno priklonil, obljubiti pa govorniku ni mogel, da mu kmalo ustreže.
Možki ali ženska?
To vprašanje je stavil neki angleški pisatelj na oba spola, želeč zvedeti, ali so možki ali ženske zadovoljne s svojim spolom. Dobil je nad 400 odgovorov, nad polovico možkih. Vsi možki so izjavili, da so s svojim sjK>lom zadovoljni. Eden edini med njimi je rekel, da bi želel biti ženska. toda le 24 iur, in sicer le zategadelj, da bi mogel čutiti, kako čuti ženska, ker ga to zelo zanima. Nasprotno pa so vse ženske izjavile, da niso zadovoljne s svojim spolom. Ena pravi, da bila rada možki radi tega. da i si mogla svoje življenje in delovanje urediti po lastni volji, druga je rekla, da bi se rada pokazala kot salonski kavalir, kako si je treba o-svajati ženska srca, tretja bi rada bila diplomat itd. Z eno besedo, vse ženske so bile nezadovoljne.
Sicilijanska krvna os veta.
V Planetu pri Palermi je oiklofutal kmet AjelLo nekega dečka. Kmet Ar-lotta je pa rekel Ajellu, da bi ne iztekla stvar tako gladko, če bi bil on dečkov oče. Sicilianca sta se tafcoj sprla. Ajello je bil oborožen in je udaril s puškinim kopitom Arlotta, ki je zbežal, a se takoj povrnil s puško dvocevko, iz ktere je ustrelil Ajella v spodnji del života in v desno rofeo. Ajello je tudi ustrelil in ranil Arlotta, ki je nato zbežal. Ajello je zasledoval bežečega Arlotta, dasi ranjen v trebuh in na roki in je popolnoma usmrtil z dvema streloma Arlotta, ki se je zgrudil na tla in prosil milosti. Na že mrtvo truplo je se večkrat ustrelil. Došli kmetje so se upali nastopiti profri besnemu Ajellu, ki so ga potem odpeljali umirajočega v bolnišnico.
Balzac mad norci.
Mičen dogodek se pripoveduje o slovečem francoskem romanopiscu Balzacu. Zdravnik Blanche, ki je vodil veliko zdravilišče za umobolne, je povabil najslavnejše zdravnike iz eele Francije, da si ogledajo njegov zavod. Po ogledovanju je priredil Blanche banket, h kteremu je povabil tudi nektere svoje pacijente, in sicer take, na ktere je bil lahko ponosen, ker jih je skoraj že popolnoma ozdravil. Nadalje pa je bil pri mizi kot Blanchetov gost njesrov najboljši prijatelj. pisatelj Balzac. Vse je šlo gladko. Napol ozdravljeni umobolni so se obnašali tako pametno, kakor bi ne bili nikoli v norišnici. Udeleževali so se živahno zabave ter so se vedli tako vzorno, da se tuji zdrav-* niki niso mogli dovolj načuditi Blan-chejevi metodi. Najzgovornejši in najdovtipnejši med vsemi pa je bil Balzac, posebno, -ko je dobil nekaj veČ vina v glavo, je kar kresal šale in dovtipe ter se neprestano smejal. Ko so se gostje pozno po polunoči poslovili, se je neki zdravnik pri Blan-eheju posebej zahvaljeval za zabavo ter rekel: "Posebno pa strmim nad sijajnimi uspehi vaše metode, s ktero
Zvezda št. 32 J. S. K. J. napreduje „	.
i___ -p. -.Q	,	-i- ste lih tako temeljito ozdravili, da
prav lepo. Dne 18. avgusta smo imeli . .	J
piknik, na kterem smo napravili lep dobiček, namreč nekaj nad $100. Saj je bila tudi lepa udeležba. Posebno člani društva Jezus Dobri Pastir iz Enumelaw so se udeležili v obilnem številu, dasi so oddaljeni od tukaj S milj. Zahvaljujem se v imenu odbora vsem društvenikom za požrtvovalnost, ktero so skazali za društvo.
Obžalovati pa moram, da ima tudi naše društvo nekaj tacih udov, kte-rim ni čisto nič mar napredek in po-vzdiga. Kaj se hoee no, vsem ni bilo še nikdar ustreženo.
Zdaj pa pozdravljam vse rojake po Zjedinjenih državah, posebno ude J. S. K. J., tebi ''Glas Naroda" pa želim obilo uspeha in tudi Komarčku tako.
Gregor Porenta, I. tajnik.
niti veščak ne bi spoznal, da sedi pri mizi z bivšimi norci. Le jednesra morate po mojem mnenju še dalje časa zapreti in opazovati, 'ker se mi še ne 'zdi normalen. Mislim namreč na razburjenega debeluharja. ki je sedel poleg vas." — Debeluhar pa je bil baš duhoviti Balizac.
Najlepša prilika za SLOVENSKEGA BRIVCA!
V najem se da BRIVNICA na zelo pripravnem mestur z vso upravo po zelo nizki ceni. Edini slovenski brivec bi imel izvrsten zaslužek. Frank Jaklič, lastnik, 1026 Main St.,	La Salle, 111.
(2-8—10)
Koliko škode dela zajec?
Nek najemnik lova v Sleziji hranil je na svojem dvorišču ]>o celo leto zajce in jih redil. Čudil se je objed-nein požresnosti te živali. Zajec je ]>ožrl na dan 2 kilograma sena, 790 ramov cukrovke (repe) in posodo — mleka. — Tisoč zajcev bi na ta način v enem letu 'f pokrmilo" 730,000 kilogramov sena in 273,750 repe. V celem bi 1000 zajcev požrlo na leto do 100 vagonov hrane v vrednosti do 58,000 <kron. Od tega pride na jed-nejra zajca vrednost od 3 do 4 krone. Kdo pa plačuje prej omenjeno škodo? Gotovo kmet, na kterega račun se mnogokrat vodoma ali tudi nevedoma vilo poslancev, pa tudi Se dandanes — pije.
Kje je moja žena MARIJA SLTV-SEK, rojena Starčič, prvič omože-na Puh? Stara je 49 let. sredne postave, temnorujavih las, drobnih sivih oči in brez zob. Prišla je v Ameriko mogoče 28. sept. t. 1. — Ivdor izmed rojakov mi naznani nje natančni naslov, dobi od mene $5.00 nagrade. — Martin Slivšek, Box 14, Newcomer, Faj'ette Co., Pa.	(8-9—10)
SLOVENKE DOBE DELO.
Podpisani vzamem v službo takoj DVE DEKLETI, kterih delo bi bilo samo v saloonu. Plačam $20.00 na •mesec, Vprašati je pri:
Frank Sadar, 405 Elm Street, Leadville, Colo.
(8-9—10)
Kje je FRAN FERENČAK? Zvedel sem, da se je ubil pred enim letom, kje, ne vem. Kdor rojakov kaj ve od mojega brata, prosim, da bi mi naznanil. — Andrej Fe-renčak, 5906 St. C Lair Ave., Cleveland', Ohio.	(8-10—10)
ZAHVALA.
Podpisani	novoustanovljene
samostojne narodne slovenske katoliške cerkve sv. Petra in Pavla v Collin-woodu, Ohio, se tem potom zahvaljuje vsem slovenskim in sploh slovanskim društvom iz Clevelanda in Col-linwooda za počaščen je slavnosti o priliki blagoslovljen j a vogalnega kamna naše cerkve dne 23. sept.
Čast in zahvala tudi ostalim udeležencem !
Za cerkveni odbor
Anton Papež, predsednik.
Nottingham, Ohio.
8Iovenskj katoliško
a
POZOR SLOVENCI IN HRVATL
Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chicagi, HI., in okolici svoj dobro urejeni
—: S A|LO ON. :—
Na razpolago imam tudi lepo keg Ijii&t. Točim vedno sveže in dobro Seip pivo, jako dobro domače vino razne likerje ter prodajam fine smot-ke. Postrežba solidna.
Proda jem tudi in preskrbujem paro-brodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah. Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim potom po dnevDenk kurzu. V zvezi sem i banko Frank Sakser t New Yorto.
Svoji k svojimi Z vel ee pošto vanj em
JOSIP KOMPAR* 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem dne 16. marca 1905 odprl v DBS MOINES, IOWA, svoj lepo urejeni slovenski
SALOON
V HIŠI ŠT. 300 E. SECOND ST
To je prva in jedina slovenska gostilna v tukajšnjem mestu.
Rojake postrežem z iz borno pijačo in finim prigrizkom ter dobrimi smod-kamt
Pogovorite se z menoj lahko po domače; teleta it«v. 2213—M Iowa Thane.
Obče alni jeeik: slovensko, hrvatsko, slovaiko ali nemško.
Za nanogoWojen cbisk se eenj. tv jakom tople priporoča
Anton Flori, lastnik gostilne
podp. društvo
svete Barbara

Xa Zjedinjene države Severne Ameriki
Sedež: Forest City~, Pa.
31. lanuarla I902 -v državi
•-o-o—--
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR mL, Boi 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IV7AN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Bos 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ALOJPIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 2S, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box SI. Durvea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 10S, Thomas, Va. FRAN SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest Citv, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj S3 pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Purest City, Pa.
__Društveno glasilo je "GLAS NARODA".

Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Geršiča,
301-303 E. Northern Ave., Pneblo, Colo.
Tudi naznanjam, da imam V zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike, šunke itd.
Govorim v vseh slovanskih
J"--'»-"T	---.X-*- „„ ___
obilni obisk.

JOHN VENZEL, ' 1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland, 0.
Izdelovalec kranjskih in nemških
HARMONIK
j^e priporoča rojakom za izdelovani* j in popravljeaje hasmonik. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpaft-no in dobro. Cene tri vrstnih od $3] do $45. Plolže so iz najboljšega ein-I ka. Izdelngem tndi plošč« iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena txi-VT«tnim j* od $45 do fcftO
I NAZNANILO m PRIPOROČILO.
MP*. IVAN PAJK, P. O. Box 126, Conemaugh, Pa., je z nami v zvezi, vsled cesar ga vsem cenj. rojakom iz Conemaugh, Pa., in okolice toplo priporočamo.
Dotičnik ima tndi v zalogi raznovrstne slovenske knjige po izvirnih cenah.
FRANK SAKSER, CO. ("Glaa Naroda.")
SLOVENCI! ZDRAMITE SE!
dosežejo v
/ m
Pred Vami je odprta pot , ki Vas do zdravja vodi.
S vsakim dnem pridejo novi dokazi od bolnikov o vspešnem zdravljenju, kterega
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE V NEW Y0RK-U.
Kaj takega še svet videl r»* 1
Iz vseh strani Amerike pridejo pisma od bolnih Slovencev profesorju našega zavoda. Tsaki dan dospe sto in sto t;ikih pisem. Zdravila našega profesorja so jib mn ><r<> ozdravele, mnogim so bolečine olajšale.po vsili iiiestih in vaseh.
O ZDRAVLJEN BOLNIK IZ DALEČ.
Jaz nižje podpisani iz:avljam, da sem za moje popolno ozdravljenje dolžnik zdravniku za zdravila, ktere mi je poslal z obratno pošto profesor Universal Medical Institute v New Vorku. Trpel sem dolgo časa na glavobolu, v hrbtu, zaprtju, nervoznosti in želodec mi je bil tako oslabel, da ni mojrel skoraj nič prebavljati Dokler so me drugi zdravniki zdravili sem le denarzaman trosil in čas : ubil.
Danes sem popolnoma ozdravljen ter me veže dolžnost, da se gori imenovanem rofesorju zahvalim in ob enem dovoljujem, da to izjavo v novinah tiskati da.
Valhalla, N. Y. 7. julija 1903.
Aug. Uečlnič.
Priče: Ig. Toraveskič, 124 E. 89 St., N. Y.f Bakerič, 32 Stanton St., N. Y.
OZDRAVLJENA OD BOLEZNI V KOSTEH.
Cenjeni gospod profesor !
Se javno zahvaljujem profesorju Universal Medical Institute v New York-u, kteri mi e ozdravel tekom jednega meseca mojo hčerko od bolezni v nogi, ktero drugi zdravniki niso mogli ozdraveti, niti napraviti da bi mala hoditi mogla.
Še enkrat se Vam zahvaljujem ter Vam prilagam fotografijo moje hčerke, z opombo da jo smete ponatisniti dati ter vsim priporočam, kteri trpe na kakej bolezni, da se obrnejo na Universal Medical Institute v New Yi rku, kajti to je '/>!y7'	jTOlTfriggpgfi , edini zavod kjer se more hitro ozdraveti
V	\V	Ida Rutilie, Boz 116, Dupiey, Pa.
Trpite 11, na kteri teh bolezni! Trganju, oslabeiosti srca, nalezljivih bolezni, mezulji ali turi, bolezni na očeh, ušesih, grla, nosu, prsih, izpadanju las, bolezni v želodcu, v maternici, zlati žili; šankarju, sifiliji, moške nesposobnosti, nervoze, kašlja, omedlevice. belega toka nerednega mesečuega toka, bolečin t hrbta iu drobu, zaprtja ali kake druge posebne bolezni^
Ako trpite na kterej teh imenovanih bolezni ali pa od kakošne druge, zdravila našega profesorja Vara darujejo zopet življenje. Te vlivajo v vaše oslabele ude novo življenje, vašo kri čiste in Vas vsakem obziru krepijo. Dan za dnevom še čutit" močnejši v kratkem času kakor prerojeni in sicer tako kot da bi na njvo oživeli.
Ako se ne čutite tako kakor bi morali biti se ne morete drugače prepričati, kaker da sami poskusite. Ako Vam druge zdravila niso pomagale, ako Vas drugi zdravniki ozdraveti niso mogli, za se in Vase družine dobro i: enkrat poskusit?.
rs«s gubite časa. Ozdraveti se more, ta ki stanuje blizu, kakor oni ki stanuj© daleč ven iz
--york a.________
Ako stanujete rlaleč izven New Yorka, se isto lahko ozdravite. Le pišite in sicer v slovenskem je= z'tcu ter opišite Vašo bolezen k kor narboljše znate. Zdravila Vam pošljemo z brzo pošto, ako Vi stanujete v kterej koli državi Zjedinjenih držav, Kanadi ali Meksiki. Te zdravila lahko pri zaprtih očeh vživate, ker te naznačijo kraj vaše bolezni. Bolniki, ki stanujejo v New Yorku se lahko zdrave s pomočjo električnoga stroja. To se tudi preišče s
x žarki im
X žarki, s pomočjo teh se vidi v Vaše telo kakor odprto knjigo ter se tako lahko precej mesto bolezni najde in le tako je mogoče prave zdravila predpisati. Ako nimate denarja, je zaman pisanje ker Vam niti odgovorili ne bomo, ker to ni nikakošen dobrodelni zavod, kajti to je zavod kteri hoče le zbolniki delovati, kteri žele da bi ozdravljeni bili.
Glejte kakošno je Vaše telo, ako se istega s pomočjo X žarko?
:-: pregleda. :•:
TO JE NAŠ NASLOV:
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE 30 W. 29th St., NEW YORK, N. Y. blizu B,oadwa>.
Urada« ure so; Vsaki dan od 10 do 12 predpolne, popolne od 2 do 6 ure. V nedeljah od 10 do 1 ure popoldne.
Jugoslovanska
Inkorporirana dne Ujanuaija 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUN I C, 421 7th St., Calumet, Mich.,
Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57. Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽTČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minm
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
047S Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, B< x 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III. nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,
4824 Blackberrv St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, IT. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC. III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago
Street, Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe ndov _e listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, , po svojem tajniku in n< benem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN < >OUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast-pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poSilj&tve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4S24 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki ▼sake pritožbe.	B
in dri
Minn.
Društveno glasilo je: "GLAS NAHODA".
Asesment št. 99.	Ely, Minn., 1. olkt. 1900.
ZA MESEC OKTOBER.
Za umrlega brata Anton Troj ar j a, cert. št. 1412, člana društva sv. Alojzija IS v Bock Springs, Wyo. Umrl je 25. jul. v Ostrem vrhu na Kranjskem. Vzrok smrti: j »tika- Zavarovan je bil pri Jednoti za svoto $1000.00.
Za umrlega brata Urban Stebe-ta. cert. fit. 499S, Člana društva sr. Jožefa št. 20 v Sparti, MLnn. Umri dne 10. septembra v Virginiji, Minn. Vzrok smrti: vročinska bolezen. Zavarovan j® bil pri Jednoti za svoto $1000.00.
Za umrlo sestro Josipino Medle, cert. št. 3370, soprogo brata Ivana Medle, o ana društva sv. Barbare št. 5 r Sondami. Minil. Umrla dne 3. junija v Št. Jerneju na Kranjskem. Vzrok smrti: izlkrvavljenje. Zavarovana je bila za $500.00.
Za umrlo sestro Marijo Er&en, soprogo brata Ivana Eržena, cert. štev. 3372. člana društva sv. Mihaela Arh. št. 40 ▼ Cleridg«, Pa. Umrla je dne 4. sept, v "VTiJlocku, Pa. Vzrok smrti: tifus. Zavarovana je bila za $500.00.
Za poškovanega brata Fran Kerčova, cert. št. 3031, Člana društva sv. Janeza Kn=tnika št. 37 ▼ CJevaandu. Ohio. Poškodovan r tovarni tako, da je izgubil uporabo lev« roke. Opravičen do podpore od Jedno-te r svoti
$400.00.	4 il ' v
Za bolnega brata Fran Rovtarja, cert. št. 2i20, člana društva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn. Bolan je za neozdravljivo poškodbo na nogi in hrbtu. Opravičen do podpore $220.00, s prejemom ktere je prenehal biti član Jednote ter odšei v etar« domovino. Podpora izplačana, a ne preje a^esana.
Ta asesment je razposlan na 3759 udov prvega in 405 druzega razreda, ier i;il2 č anic. Vsaki elau prvega razreda plača 60e. za smrtnino in 20 centov za pošk.nlbe in lxdezni, vkupno 80e.; člani druzega razreda plačajo po 30e. za smrtnino in 20c. za ]«oškodbe in bolezni, vkupno 50c. Članice imajo plačati po 40c. za smrtnino.
OPOMBA. Ker nektera društva večkrat v letu preminjajo svoje uradni e. naj jih tem j*>t«>m opozorim. da je ve evažno. da so vsi glavni uradniki dru-tev ^..likor nmiroče stalni, p-sebno je to resno v uradu zastopnika, kteri ima biti izvoljen za celo leto, in -icer začenši z mesecem januarjem. Slavna društva naj to uvažujejo, ker težavno je zmiraj preminjati poroštva zastopnikov, in t" predno jxiide njih 'uradni čas. Nadalje se še dobe
tajniki, iteri ne pazijo zadosti, da so vse listine na Jednoto pravilno i/.p.;. J«-ne. Vse to je velike važnosti in upati je, da se dotični gg. tajniki bolje pobrinijo.
Z veseljem je pa j-azovati lep napredek, kterega je že dospe "a in do-st L:la naša Jednota; v zadnjih dveh mesecih smo napredovali za celih
/ a:i' v i . r-lanic. Da smo to dosegli, gre v prvi vrsti zasluga uradnikom krajevnih društev, kteri sikrbe. da njih društva rasto. I^e tako naprej in kmalo bodemo dosegli naš cilj in namen: pred vsem je pa treba paziti na dober red in sl->i»o pri društvih. Veliko navodila se lahko posname iz novih pravil Jednote. ktera so bila nedavno razposlana, zatorej je pripo-r.M-ljivo. da se ista večkrat prečitajo in da se potem tudi po njih ravna.
Želeč vam v-em najboljši uspeh, sem z bratskim pozdravom
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
0RQBN3STI
KRANJSKE NOVICE.
Slabo za dobro je dobil nedavno v neki gostilni v Zeleni jami v Ljubljani železniški uslužbenec Anton Rozman. Ko je dobil pijačo, je napil delavcu Francetu Strletu, a ta pa mesto da bi se gostoljubno odzval, ga je začel zmerjati in ko je Rozman uvidel, da je Stri.- vedno hujši, je plačal in odšel. Strle pa j<- šel tudi za Rozmanom in ga na cesti dejansko napadel.
Sam si je naredil pravico delavec Ivan Pleško v Ljubljani, ko <ra je njegov tovariš Jožef Hauptmann pri delu nekaj razžalil. Maslo da bi bil Pleško iskal pravice po pravem potu, je zgrabil za lopato in udaril z njo Hauptmana tako jk> <_')avi, da ga je težko telesno poškodoval.
Ponarejeni dvajsetkronski ban-
kovci.	r Trebnjem je	neki t r^rovoe do-
hit por	latejen dvaj.->;	•^kionski banko-
vor* in	jra oddal zan	darmeriji, V jro-
stilni .1	erne j a l^Lvrii-	a v C vi bol j u pri
Žužeml	erku je Fran«	• S molit- iz lvne-
ž je vas	pri Dobrniec	ih plaval s pona-
rejenim	20kronskim	hankoveem. De-
jal je, da ga je dobil <><1 svinjskega triroven .Jakliča iz Srednje vasi pri Kočevju. Falzifikata sta tipa bankov-1 cev, ki jih je izdal Kerkovie,	•
Pogorela je v Polju pri Bohinjski Bistrici hiša Ix>vra Pri^tavca iz Kranja. Zavarovan je bil za 3000 K.
Nesreča. Dne 20. sept, so pripeljali v deželno bolnico v Ljubljani železni-
škega čuvaja Frana Maikovca, kterega je v Lazah zadel vlak in mu desno nogo dvakrat zlomil ter ga tudi po životu precej poškodoval.
PRIMORSKE NOVICE.
Oproščena poštarica in njen soprog. Iz Trsta poročajo: Dne 1. sept. se je vršila kazenska razprava proti 341etni poštarici Evgeniji Tišina, rojeni Zoerer, radi zločina uradnega po-neverjenja, iu proti njenemu soprogu, 341etnemu poštnemu ofieijalu Karolu Tišina radi sokrivde na istem zločinu, ter proti obema radi prestopka golju-iije. Evgenija Tišina, ki je bila poštarica v Miramaru, je bila tožena, da si je v dobi od meseca januarja 1. 1905 pa do meseca aprila 1. 1906 prisvojila in pridržala 6760 kron, ktera svota jej je bila izročena uradno-kot c. kr. poštarici, torej da je s tem izvršila zločin, ki ga previdja paragraf 181 kazenskega zakonika in ki je kaznjiv po paragrafu 182 istega zakonika. Njen mož, K. Tišina, je bil pa tožen, da se je v januarju leta 1905 in tudi še j>otem dogovoril s toženko Evgeni-jo Tišina o načinu, kako naj jej pomaga pri in po izvršitvi zločina in o delu dobička, ki bi jim pripadal, torej sokrivde v istem zločinu. Oba skupaj sta pa falzificirala tri poštno-hranil-nične knjižice, glaseče se na imena: Josip Cerkveni k, Marija Daneu in Lucija Regent, z dotičnimi odpoved-bami in plačilnimi nakaznicami, ter dvajset poštnih nakaznic, vse to brez namena, ki ga previdja paragraf 197
kazenskega zakonika, torej prestopka, ki ga previdja paragraf 320 kazenskega zakonika in ki je kaznjiv po istem paragrafu istega zakonika. Pri razpravi je toženka Evgenija Tišina priznavala krivdo. Izgovarjala se je, da je bila prisiljena k temu koraku radi slabih gmotnih razmer, v kterih sta se nahajala on in njegov soprog. Trdila je pa, da ni njen mož nič vedel o poneverjenjih, ki jih je ona zakrivila. Toženec Karol Tišina je pa trdil, da je nedolžen. Kot priče sta bila zaslišana poštna komisarja F Hummel in dr. Ivan Slaiko in potem še nekaj drugih. Porotniki so s svojim pravorekom zanikali krivdo obeh tožencev, a sodišče ju je na podlagi tega pravoreka oprostilo obtožbe.
Poskusen samomor. V Trstu se je zastrupil delavec Artur Schrey s solno kislino. Ko je zdravnik odredil njegov prevoz v bolnišnico, obnašal se je kot blazen, kar je potrjalo sum, da ni čisto pri zdravi pameti. Sclirev se je že večkrat poskusil zastrupiti. . Pazite na otroke! V Trstu je štiriletni Peter Bruno zlezel na štedilnik, kjer ga je ogenj tako ožgal, da je za opeklinami umrl.
ŠTAJERSKE NOVICE.
.. Samomor. V Mariboru je skočila z broda v Dravo osemnajstletna hči nadsprevodnika Pavla Smazek in izginila v valovih.
V konkurz je prišel v Gradcu mizarski mojster Jernej Srebotnik.
600 K je aakegljal v Mariboru 26-letni Franc Kokol iz Majšperga pri Ptuju Dva neznanca sta ga spravila k tej igri, kjer je veljal vsak metljaj deset kron. Kokol pride pred sodišče, ker je zaigral pri tem 350 K, ki so bile last firme, pri kteri je Kokol u-služben kot trgovski potnik.
Nenravni škandali v Gradcu. Nenadoma je izginil iz Gradca poročnik Jos. Lohnisky. Bil je namreč član družbe, ki je imela pod pokroviteljstvom orfejskega ravnatelja Saitma-cherja svoje škandalozne sestanke.
KOROŠKE NOVICE.
Izpred celovškega porotnega sodišča. Šele devetnajstletni postopač J. Pleschhounigg ae potika po Koroškem in Kranjskem ter krade, kar mu pride pod prste. Med drugimi vlomi je 2. maja t. 1. na Savi pri Jesenicah kot hlapec pri lastniku vrtiljaka Nemee-ku vlomil v gospodarjevo kaseto ter odnesel 1054 K. Obsojen je bil v šestletno ječo, potem pa pride v prisilno delavnico.
Drzen tat v podobi tiča. V župnišče v Reisach, zgornje Zilj&ke doline, je hodil neki pernati tat v naravoslovni kabinet krast, kjer je posebno redke vrste žuželk pobral. Po zaostalem perju so spoznali, da hodi neki tič žuželke zobat. Da bi tatu prijeli, so pa okno od sobe zaprli ter samo eno malo odprtino odprto pustilo. ?n res je tat zopet priletel ter je pozobal nekaj redkih žuželk. Bila je taščica. Seveda so jo prepodili in preplašili, da ji ne bode nikdar več na misel prišla, na i ulice nataknjene žuželke krasti. Po-zobala je na ta način okoli 150 hro-ščev redke vrste.
HRVATSKE NOVICE.
, Pobegnil je iz Oseka v Slavoniji i posestnik H. Plazeriano, zapustivši j dolga 150.000 K. Poročen je bil z neko igralko. Pobegnil je najbrže v Ameriko.
Moža je hotela zastrupiti. V vasi Belavič, okraj Karlovec na Hrvatskem, se je 53 let stari poljedelec J. Maček oženil z 28 let staro lepotico Anko. Zakon ni bil srečen. Mož je ženo vedno nadlegoval s svojo ljubosumnostjo. Vsak dan je bil v hiši prepir. Nedavno je žena vsled tega name-šala možu med žgance fosforja. Mož je fosfor takoj okusil, spravil žgance in jih izročil orožnikom, ki so ženo aretovali. Žena je izjavila, da se je hotela iznebiti moža, ker jo je pretepal in zapostavljal.
Vojaške Vije v Dalmaciji in njih posledice. Vojaškim vajam v Dalmaciji pripisujejo velik političen in še večji vojaški pomen. Znano je namreč, da stremi Srbija za tem, kako bi zbrala krog sebe Jugoslovane in zavladala na Balkanu sama, in istotako Crnagora, ki si želi pač boljših časov. Zdaj Crnogora ne pridela toliko sama, da bi preživela sebe, ampak je docela vezana na milost drugih velikih držav. Balkanske razmere so sploh zelo napeta stvar in tiste vezi, ki jih vzdržujejo, so zelo tanke in počijo lahko pri najmanjši neprevidnosti. To Av-stro-Ogrska uvideva in se zato tesneje spoznava s krajem, ki bi bil lahko zanjo silno važno pozorišče. Leta 1869 se je prepričala, kake težkoče provzroča vsako vojaško podjetje od morske strani. Zdaj si je v tak namen poiskala celo vrsto črt, po kterih bi se lahko vršil ob času potrebe vojaški transport. Istotako so dobro pregledani vsi tisti kraji, ki so prikladni domačim in tujim napadom. Pomorske vaje ob obali Dalmaciji so pokazale, da bi prišlo tam bojno pristanišče ob času vojske istotako v poštev, kakor ono v Pulju. Pokazala se je tudi potreba, da se zveze Šibenik z železnico. Končno je treba pomnožiti ladijevje na morju in istotako tudi ono na Donavi.
balkanske novice.
Slovenski župani v Srbiji. Iz Bel-grada se poroča: Na da« 13. decembra t. 1. bo v Belgradu velika slavnost stoletnice osvobojenja Belgrada pod Kara Gjorgjem. Na to slavnost bodo pozvani vsi župani občin na Slovenskem in vsi predstojniki občin na slovanskem jugu.
Macedonski Rtununi pri kralju Ka-roltL Bukarešt, 20. sept. Kralj Karol je sprejel v Sinaji 150 Rumunov iz Macedonije ter se dolgo časa razgo-varjal ž njimi o položaju Rumunov v Macedoniji in o ondotnih odnošajih. Na pripombo deputacije, da bi radi imeli rumunskega škofa v Macedoniji je odgovoril kralj: "Po sultanovi do-brotljivosti se bo tudi ta pravična želja izpolnila.
RAZNOTEROSTI.
Ogleduh Bartmann zopet pod ključem. Nedavno so berolinski detektivi aretovali v pruski Šleziji, kjer so sedaj cesarske vojaške vaje, 451etnega ruskega ogleduha Pavla Bartmanna. V njegovem stanovanju so našli vse polno načrtov in škie ter tudi mnogo 1 avstrijskega in francoskega denarja. Bartmann je bil leta 1884 avstrijski poročnik in je bil že leta 1889 kot nadporočnik degradiran. Tedaj je prišel Bartmann v hude denarne zadrege in leta 1890 se je ponudil nekemu ruskemu atašeju na Dunaju za ru^cega ogleduha, kteri ga je tudi sprejel. Meseca januarja 1897 je bil v Galiciji med železniško vožnjo, kot osumljen ogleduštva, aretovan in od dunajske porote obdolžen in obsojen na šest in polmeBečno ječo zaradi veleizdaje. Takrat je povedal, da mu je ruska država izplačala za ta posel 84,000 K. V zaporu je napravil.ker je bil nadarjen častnik, rokopis: "Gedanken eines Eingekerkerten ueber die Kraefti-gung und den organisatorisehen Aus-bau der oesterr.-ungarischen Wehr-macht". Ta rokopis je ponudil Bartmann avstrijskemu generalnemu štabu v nakup. Ker ga je pa dobil nazaj šele čez tri mesece, je Bartmann bil mnenja, da so ga oropali njegovih idej. Po prestani kazni se je podal zopet na Rusko in ko je prišel 1. 1903 je pisal generalnemu štabu dolgo pismo, v kterem je rekel, da ako se njegovega rokopisa ne odkupi, bode zopet ruski ogleduh. Tedaj je bil Bartmann zaradi izsiljevanja zopet aretovan in obsojen na triinpolletno ječo, ktero je pa okrajšal s samotno celico. Od tedaj je bil Bartmann vedno opazovan in ker je to dobro vedel, tudi ni oblastvom delal mnogo sitnosti. Kadar se je kam odpeljal, je vedno \k>-vedal, kam da gr in ni se lagal. Bartmann je bil zadnji čas na Bledu kot fotograf in je imel letošnjo spomlad tožbe zaradi ločitve zakona. — Bartmann je tudi pisatelj in je le škoda njegovih idej, ki jih uporablja za tak sramotni posel.
Požar v razstavi v Bukareštu. V
razstavi u Bukareštu je pogorel mornariški paviljon. Bila je nevarnost, da pogori cela razstava. Škoda je velika.
Cementiranje trupelj. Zdi se, da
dobe krematoriji povsem resno kon-
Kedo
Ako ste bolni, slabi ali v nevolji?
Na sraki način samo oni zdravnik, kateremu so dobro znane vse človeške bolezni,
trpljenja in slabosti!
ROJAKI! Pazite komu poverite zdravljenje Vaših boleznij!
Kajti v Vašem zdravju obvisi Vaša prihodnost, kakor tudi Vaše družine, Vaših malih in dragih, za katere se mučite in delate. Zatoraj rojaki, ako Vam je potreba nasveta ali zdravniške pomoči, vedite) da je naš stari, izkušeni in po celem svetu znami in slavni:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute,
edim, kateri z am ore in kateri garantira, da Vas zagotovo ozdravi od katere koli akutne, kronične ali zastarele bolezni kakor : bolezni na plačah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrab, mehurju kukor tudi vse bolezni v trebušni votlim bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčie bolezni, prehudo u tn-panje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi
mrzlico, vročino težko dihanje nepravilno prebavljanje, revinatizem, giht, trganje iu bolečine v kr,žu; rokah, nogah, ledjih in boka, zlato žilo (hemeroide), grižo ali pre liv. nečisto in pokvarjeno kri otekle noge m telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onanije (samuizraldi-evanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi srbenje lisaje mazolje, ture, hraste i.i rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, nenrastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternini i. t. d., kakor tudi vse ostale notranje iu zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis kakor tudi vse
ta.l,ie spolne bolezni moške in žensko.
..	• Zakaj drugi zdravniki ali zdravniški zavodi nimajo pismenih zahval ali slik od ozdrav-
jenih bolnikov! Odgovor ! Zato ker niso nikogar ozdravili— potem je popolnoma naravno, da se jim ljudje ne zahvaljujejo.	J
Tudonašamo parslikonih bolnikov katere ienaš slavni Dr. E. C. COLLINS, M. I., v zadujem času popolnoma im do kraja ozdravil.
Ozdravljen: bolezni v pfsih, težkega dihanja in slabosti.
VLADIMIR S. JOVANOVICH, New Albany, In d.
Ozdravjen : bolečin v križu in rheumatizma v rokah in nogah, JOŽO PERN AR,
Bo* 212-	Richmond, W. Va.
Ozdravljena: težke prsne bolezni in reumatizma v križu in ledjih. TEREZIJA KUMOR,
10113 Commercial Ave,, Chicago. U!.
Ozdravljen : Rheumatizma in
stisnenja mehurja. BOŽO DOBRAŠ, bot 5i Boston. N.Y.
Ozdravljen: Dispepsije in želodčnega katarja.
MILOŠ LAVRXIC,
A. V. S. Co.	Lc.ad ville, Colo.
Ozdravijena: ooležni v prsih žetotfTnega k«. ta;|a težkega dihanja in bolezni srca.
MICHALINA MOKRAWICKA,
45—5th Street, Passaic, N. J
Ozdravljen .prebadanja v rebrih.
MARKO TRBOVIČ,
23 River Bank.	Kansas City. Kaos. __ _________,
Imamo še na stotine dragih pismenih zahval od ozdravljenih bolnikov, — katerih pa radi pomani-
t k t >r^ 0ra-rm?re?° T81^naeukr?t ab]a\ltl- - Zsit0™j rojaki Slovenci ! Predno se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod — prasajte nas za svet - ako ste bolni, slabi ali nemočni -ali ako Vas drug! zdraviti niao mogli ozdraviti, — točno in brez vsacega sramovanja opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku — pišite koliko ste stari - koliko fcasa traja bolezni ter vse glavne zna. ke bolezni Ako Vam bolezeni popolnoma znama, pišite po kuji^a Zdravje katero dobite zastonj ako pismu priložite nekoliko postnih znamk za poštnino. — Pisma naslavljajte na slediti naslov •	<
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
140 WEST 34tU ST.,	c NEW YOKE, IV. Y.
potem smete z mirno dušo biti prejpričani Vašega popolnega ozdravljenja.
' Kcdor hočc osebno P"** v ta zavod, ie isu odprt vsaki dan od 10 ptedpoldnem do s popoludne. - ob nedeljah in praznikih od 10 do i.

kurenco. Zdi se, da nadvlada pogreb- Kje je PAVEL ROŽANC? Pred jed-no reformo sežiganjem še druga
reforma. Dr. Sehatt priporoča namreč v listu "Cement und Beton", da se stavi truplo v cementno betonirano krsto in da se ista zalije z goščo cementa. Po nekoliko dneh bo ta krsta formalni steber od cementa. Truplo infiltriranjem apna in kremene kislino formalno okameni in ako se bo kteri potomec zelo interesiral za svojega prednika, bo lahko ta steber kar razbil in našel svojega okamenelega deda povsem ohranjenega.
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISV PIVO^
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. I?adi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
Leisy pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
mm mesecem je prišel iz starega kraja in mislim, da se nahaja nekje v Pittsburgu, Pa. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat John Rožanc, Box 104, Lloyde f, Pa.	(4-fC—10)
IZDELOVALCI DOG DOBE DELO I
Dober leti, velika plača im stalno delo celo leto v Arkansasu. — Max Fleischer, 25S Grove St., Memphis, Tenn. — Pismeno obrniti se je na: Anton Kosmerl, Watson, Desha Co., Ark.	(1S-9—18-10)'
TRPEL SEM CELIH PET LET!
Bratje Slovenci, poslušajte me, kar vam tukaj povem!
Pred petimi leti sem liudo obolel ter sem se zdravil. Toda zastonj Zdravnik me ni mogel ozdraveti in odšel sem k drugemu. Toda tudi ta mi ni mogel pomagati. Tako sem menjal zdravnike iu rabil razna zdravila nad pet let. A vse je bilo zastonj. Na mojo veliko srečo sem se obrnil na America Europe Co. v New Yorku in šel osebno tje Go S]>od zdravnik mi je rekel, da mi da zdravilo, ktero bode kot nalašč ?.a mojo bolezen To zdravilo je znašel neki profesor, kteri je bil pravtako bolan kot jaz, a se je trudil toliko časa, da je iznašel pripravno zdravilo. Kekel je, da bodem tudi jaz ozdravil. Prejel sem zdravilo ga užival jeden teden in mi je pomagalo. Da se gospodu zdravniku in rečeni družbi zahvalim, pošljem jim pismo, ktero naj se priobči po časopisju da zvedo blovenci m Hrvatje kam obrniti se in da se pozdrave vsi'
ktori so bolni.
New York 2. septembra 1!)06. Veleučenom gospodu doktorju od America-Europe Co., New York. Veleučeni gospod!
Prav navdušen sem nad uspehom, kterega ste dosegli v moji bolezni Troel sem celih pet let in me niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. I^ečem vam eosnod zdravnik, da sem bil teden po zauživanju zdravil, ktere ste mi poslali popolnoma zdrav. Zgubil sem vse bolezni v prsih; čutim se dobrega in sem uverjen, da sTm l aya ° ^fsPF0511"' gospod zdravnik, da daste to pismo v časopisje, da bodo
tudi drugi vedeli in se zaupali v zdravlienje Vam, ter da ne bodo šli k dtueim
zdravnikom, kteri znajo samo tolažiti, kot so mene. Hvala Boeu gospod zdrav nik zdaj sem popolnoma zdrav in želim, da bi živeli tisoč let na korist bolnikom in da_bi pomagali vsem ljudem v njih bolezni.	1
"'H* *	/A P/ naJ Plše; vsakemu priporočam v njegovo lastno korist, da se da zdraviti
Milanu, ker.
Rojakom na znanje !
t ve kupiuiv likeri?v in žganja od trgovcev. Zakaj bi kupovali za drag de-! « nar. kar si lahko sam, napravite in sicer za 80 odstotkov ceneje. Mi prolaiL mo izvleček, napravi jen iz žganja v kemičnem laboratoriju Orosi v MfJ ' I HrleC kupujejo zdaj trgovci, kavanarji in gostilničarji vsega sveta je odlikovan v mnogih velikih državah z zlatimi kolajnami.
^	Napravi jati žganje in likerje ni težko.
'	jedn<? stekl^ni1co našeSa izvlečka, preberete samo listek na nji :
i fl™]moraVe meSaV:	liker. Jam:,
I v ♦	U? i te žSanle- tterega bi morali sicer drago plačati. Velfa na 1
Lih spriRlchEyAV°	po šd
I nih uradnikih; če so čisti, odtisne se na njih pečat	P
i;	Steklenice so za napravo 1, 2, 4, 12 litrov ali več.
^ Kdor še ne pozna tega dobrega in finega izvlečka "Orosi," mu cošlemo
*	mi v napravo 12 litrov (3 galon) kterega sinodi sledečega žganja- Pošlcmo
5 Hter Vlahova	? ^	1 Hter Chartreussa
i „ Alahova	1 „ Konjaka	I „ Ferneta
1 „ Maraskma	] „ Brinovca	1 Absinta
^ 1 „ Kimljevca	1 „ Ruma,;	i \\ Anfšetta.
12 litrov (3 galone) samo ti-1 dolarje.
,. se dilSaToSznaV4£,fxilOŽin,° """"i iedn°	'	i'	kato |
J	-i
|	nadalje prodajamo	i
vsemogoče parfume iz starega kraja in sicer jeden liter za en dollar ® Prodajemo zdravUno milo za Iišajasto kožo in razne prišle nS nje^naše t I iTtelesa.naPraV n0 " Č1Stlh k°remnic- ie Pravilno in oSstrani vso }nJe'snago | «1 JAMČIMO ZA VSE NASE STVARI.	|)
Pišite nam zz uplivo, karkoli potrebujete tukaj ali v starem kraiu	$
®ko borzen eP ° aVila 12 ^a^oratorija "Orosi", ktem™mamoza vsa-f Pisma in vse poizvedbe^naslovite na
*	america-europe company
161 COLUMBUS AVE..	NEW TOBK/ N. T.
New meni ali
AmeVlca-Europe t^: '	"" °a ZQraviti Pri
Na veke Vam hvaležen 1 VAIN HUD1IN, 477 W. 57th St. New York 1 „ Bratje Slovenci, mi imamo posebno zdravilo za vsako bolezen Vsako zdri-vilo, ktero se odpošlje, ie iznašel kak velik zdravnik ali profesor: ia ie'iedno bo lezen pjroucaval tako dolgo, da je znašel zdravilo, skterim se more ozdraviti ta b j lezen. Ta zdravila pošilja naš gospod zdravnik vsem bolnikom, kteri pišeio nam
ZDRAVILO ZA SO CENTOV.
Naj se oglasijo tisti, kterili niso drugi ozdraveli. .Mi jjni pošlemo ! zdravila na posknšnjo, ktera gotovo pomagajo, i Pošlite le 50c kot povračilo za stroške požiijatve.
Ta zdravila Vam pošljemo samo za poskušnjo, da se i»repričite kako Vam pomagajo.	1
Nova knjiga za Slovence.
Izdala America-Eurojie Company po zakonih države New York.
Stem naznanjamo v tem časopisu vsem čitateljem da izdamo nai večjo in najmodernejšo knjigo v slovenskem jeziku za slovenski narod v Ameriki z fhieuom : Slovenski zdravniški svetovalec. Pisana in izdana je v blagor Slovenskega naroda. V tej knjigi bode povedano kako nastane bolezen, kako se jo zdravi, kako in iz česa so napravile' nja zdravila in kako delujejo zdravila na raznovrstne bolezni Ta knjiga bode malo popisala vse velike svetovne zdravnike kteri <o i? našli taka zdravila, da se vsakdo lahko ozdravi.
Naša nova knjiga bode veljala 50. centov j onemu pa kteri nam posije naslov dveh o^eb, kteri so zdravili drugi zdravniki a iih niso mogli ozdraviti, jK>šljeino knjigo zastonj, ako nam priloži oar znamk za poštnino. Pravtako jo dobe zastonj siromašni ljudje Ve in m 1a pošljejo znamke za poštnino.
Onim pa, kteri žele priti osobno l nam, svetujemo da oridein vsak dan od 10—12 ure dopoldne, ker je drugiče predreni pnUejo
Pridite h nam ali pa pišite na:
Zdravniški oddelek za Slover><e v
AMERICA=EUROPE CO.,
NEW Y0KK, N. V.
lttl COJLIMMJS AVE.,
t
44
Winnetou, rdeči gentleman
Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R.
99

1J
Pr pu
(Nadaljevanje.)
"Naj moji branje in sestre poslušajo moje besede! Naš medieinec vidi v bodo.-iu.st in poffostokrat se ugodi, kar on prerokuje; toda mi smo se že prepričali, da se lahko tudi moti. On je 7.a časa velike suše prerokoval dež, kterega pa kljub temu ni bilo. Pred zadnjo vojno s Komanchi je rekel, da dobimo velik plen; ko pa smo zmagali, ostalo nam jo le nekaj slabih kljus in par starih pu^k. Predzadnja jesen nam je rekel, naj gremo k reki Tugah, «e 1 wen i o pobiti veliko bivolov; mi smo se ravnali po njegovih besedah, a smo dobili tako tnalo me*a, da bi bila nastala po zimi kmalu lakota med nami. Jaz bi vam navel lahko še več slučajev, kteri dokazujejo, da je njegovo oko vt asih slepo. Zato je tudi mogoče, da se moti v Old Shatlerhandu. Naj ostanejo njegove besede, kot bi ne bile izgovorjene; to naj velja zame in za moje brate in sestre. Čakajmo, kaj nam prinese prihodnost."
Zdaj stopi par korakov pred vrste Sam Hawkens in pravi:
"Ne, mi ne čakamo; nam ni treba čakati, ker imamo sredstva, s kte-rimi določi, ali je govoril medieinec resnico ali ne."
"Kako sredstvo misli moj beli brat?" poizveduje glavar.
"Jaz vam takoj povem. Ne samo rdeči, ampak tudi beli imamo medieinec, kteri -e razumejo na bodočnost in jaz. Sam Hawkens, sem najslavnejši med njimi."
" IJtT, uff!" vpijejo Apachi začudeno.
"I>a, le čudite sc. Jaz sem se izdajal do zdaj za navadnega westmana, ker me niste poznali; toda jaz razumem več kot hruške peč in vi me bode te še spoznali, hi-hi-hi! Naj vzame nekaj izmed mojih rdečih vojnikov svoje tomahawk® in naj napravi v zemljo ozko, a globoko luknjo."
"Ali hoče moj brat pogledati v notranjost zemlje?" vpraša Inču-čuna.
"i»a, kajti bodočnost je skrita v naročju zemlje, včasih pa tudi v zvezdah ; kor pa ne vidim pri jasnem dnevu nobenih zvezd, da bi jih lahko vprašal, se moram obrniti na zemljo."
Nekaj Indijancev sledi temu pozivu in začne vrtati globoko luknjo.
"Ne delajte humbug*., Sam." mu pravim. 'Če rdeči zapazijo, da delate kako neumnost, potem še poslabšate stanje!"
"Humbug? Neumnost? Kaj jc pa to, kar uganja medieinec? Tudi neumnost! Kar ta zna in sme, to znam in sniem tudi jaz, če se ne motim, spoštovani gospod. Jaz vem, kaj delam. Če se nič ne zgodi, se nas bodo Ije ogibali. Na to se smete zanesti."
"O tem sem prepričan; toda prosim vas, da ne uganjate nič smešnega!" "O, to je resno, zelo resno. Le ne skrbite!"
Kljub tej zatrditvi mi ni bilo nič kaj dobro pri srcu. Poznal sem ga le dobro, da je šaljivec prve vrste. Rad bi ga bil še opozarjal, a on me za-ti in _rre k Indijancem, da jim pove, kako globoka mora biti luknja. Ko je bilo delo gotovo, jih spodi in sleče svojo usnjato suknjo. Nato jo zapne in izstavi na zemljo; stala je tako čvrsto pokonci, kot bi bila lesena ali železna. Postavi jo zatem nad luknjo, naredi resen obraz in za-k I iče ■
"Možje, /ene in otroci apaški bodo zvedeli, kaj delam in se mi čudili. Kakor hitro izpregovorim čarovniške besede, se bode zemlja odprla in mi ]H>kazaIa s veje osrčje tako, da bode m za gotovo zvedel, kaj se zgodi z
nami."
Nato stopi par korakov od luknje in začne naenkrat hoditi slovesnega obraza krotj nje; pri tem govori v moj precejšen strah malo poštevanko: enkrat jedna je jedna i. t. d. do konca. K sreči je govoril tako hitro, da ga niso mogli razumeti rdečniki, kaj pravi. Ko konča poštevanko, začne hoditi hitreje, dokler ni v hudem teku dirjal krog suknje; pri tem je vpil in mahal z rokami, kot bi se bil panj čebel -pustil vanjga. Ko se je popolnoma razupil in preletel, stopi k suknji, se večkrat globoko prikloni in utakne glavo v suknjo, da bi videl zemsko osrčje.
Meni je postajalo vsled te otročarije vedno tesneje. Ozrem se po krogu in zapazim v svojo veliko tolažbo, da slede tej neumnosti vsi Indijanci z veliko resnostjo. Tudi na obrazih glavarjev ni bilo videti nevolje; toda jaz >em bil prepričan, da ve Inču-čuna, da se Sani le norčuje.
Njegova glava je tičala gotovo pet minut v suknji. Medtem zamahne včasih z rokami in sicer tako, kot bi videl zares važne in čudovite reči. Ko-nečno zravna vrat. Njegov obraz je nad vse reseu. Odpne sukno, obleče jo in zapore:
*■ Naj moji rdeči bratje zasujejo luknjo; dokler je namreč ta odprta, ne smem jmvedati ničesar."
Ko vc je to zgodilo, se glolxiko oddahne, kot bi bil Bog ve kako trpel ter začne:
" Vaš rdeči medicine« je napačno videl, kajti zgodilo se bode baš nasprotno, kakor je on povedal. Jaz sem zvedel vse, kar se zgodi bodoči teden; toda pre|K»vedano mi je povedati vam. Le jedno smete slišati. Jaz sem videl puške v luknji in slišal njih ; mi bodemo torej morali prestati več liojev. Zadnji *trel sem slišal iz puške za medvede od našega Old Shatter-11 an da. Kdor zadnji izstreli, tisti vendar ni mrtev, ampak živ; ta torej zmaga. Mojim rdečim bratom preti nevarnost. Tej zamorejo uteči le na ta način, da se drže v bližini Old Shatterhanda. Če pa store tako, kot je rekel medieinec, gotovo poginejo. Govoril sem. Howgh!"
Uspeh tega govora je bil vsaj v tem trenutku tak, kakor ga je pričakoval Sam. Rdečniki so vrjeli njemu; to se jim je videlo. Oizro se proti vozu, kot bi nekaj pričakovali. Mislili so, da se zopet prikaže medicinee, da -e brani. Toda ni ga bilo na spregled; zato so bili prepričani, da se smatra premaganega. Sam Hawkens pride k meni, pogleda me zvito z malimi očmi in vpraša:
"No, Sir, ali sem dobro opravil svoj posel?"
"Kot pravi sloparček."
4 * Well, torej dobro. Ali ne ?"
"Da. Vsaj zdi se, da ste dosegli svoj namen."
"Da, in popolnoma dosegel. Medicinee je potolčen; ne vidi in ne sliši se ga več."
Winnetou se ozre na nas z mirnim, a skoro govorečim pogledom. Njegov oče pa ni bil tako molčeč, on stopi k nam in pravi Samu:
"Moj beli brat je pameten mož; on je odvzel nož našemu medicineu in ima suknjo, v kteri se skriva vsa prihodnost. To dragoceno oblačilo postane slavno med dvema velikima vodama. Toda Sam Hawkens je šel s svojim prerokovanjem malo predaleč."
"Predaleč? Kako to?" poizveduje mali Sam.
"Zadostovalo bi bilo, da si povedal, da nam ne bode Old Sliatterhand nič škodoval. Zakaj si pristavil, da nas hudo čaka?"
"Ker sem videl v luknji."
Inču-čuna zamahne z rokami in odvrne:
"Glavar apaški ve, pri čem je; to naj vrjame le Sam Hawkens. Ni bilo potrebno, govoriti od slabih rečij in plašiti naših ljudi."
"Plašiti? Vojniki apaški so vendar pogumni možje, kteri se ne boje."
"Oni se ne boje; to bodo dokazali, če se nam pripeti kaj med potjo, dasi je naš namen miroljuben. Pojdimo torej!"
Pripeljejo konje. Kilo jih je precej obloženih s tovori, med kterimi je bilo tudi naše merilno orodje; drugi pa so nosili živež in podobne stvari.
Pri Indijancih je navada, da odhajajoče bojevnike spremljajo vsi domačini nekoliko časa. Tega pa ni bilo danes, ker ni hotel Inču-čuna. Trideset rdečnikov, kteri so jahali z nami, se ni poslovilo niti od žen ne otrok, (lotov.. >o storili to že prej, ker ni indijanskemu vojniku dovoljeno, se javno poslavljati od domačih.
Vendar pa -.mo imeli jednega, kteri se je poslovil z besedami; ta junak je bil Sam Hawkens. Ko je sedel že v sedlu, zagleda med ženskami Kliunai-ai; hitro požene svojo mulo proti njej in jo vpraša:
"Ali je 'Luna* slišala, kaj sem videl skozi luknjo v zemlji?"
"Povedal si in jaz sem slišala," odvrne ona.
"Jaz bi bil lahko še več, veliko več povedal, recimo nekaj od tebe."
"Od mene? Ali sem bila jaz v luknji?"
"Da. Vsa tvoja prihodnost je ležala pred menoj. Ali naj ti jo povem?'
"Da, daj!" prosi ona radovedno. '1 Kaj mi prinese prihodnost ?''
"Ona ti ničesar ne prinese, ampak nečesa te oropa, kar je zelo dragoceno in lepo."
"Kaj je to?" poizveduje boječe.
"Tvoji lasje. Ti zgubiš v nekaj mesecih lase in dobiš tako strašansko plešo, kakor mesec, kteri nima nobenega lasu. Potem ti pošljem jaz mojo lasuljo. Srečno, ti žalostni mesečni sij ti!"
On z dirja smejoč se z mulo, ona pa obstane vsa osramočena, ker jo je njena radovednost tako speljala na led.
(Dalje pr hodnjiž.)
Delavci na prostem-
izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju za reumati zmom in neuralgij«*, ako rabijo
Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 ^ let.
ill V vseh lekarnah, 25' n 50 c©ntov, ali pa pri ^r izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St.,	New York.
Cenile knjig,
KATERE SE BOBE V ZALOGI FRANK SAKSER-JA. 109 GREEN WICH STREET, NEW YORK.
MOLTVENTKT.
POZOR ROJAKI V LA SALLE, n*L., IN OKOLICI!
Tem potom naznanjam cenjenim rojakom in rojakinjam, da sem si trgovino napolnil z NOVO ZIMSKO, ZGORNJO IN SPODNJO OBLEKO.
Zaloga velika. Vsakdo si lahko izbere zaželeno. Podpirajte torej svojega rojaka in ne Židov!
Pri poročam se najvljudneje za obilen obisk.
Spoštovanjem
PRANK ČERNE, 154 3rd St.,	La Salle, W.
Z a vsako hišef
koristne in ja-ko potrebne stvari iz STAREGA KRAJA: Knjiga
Kneipp, "Domači zdrav-
ni k " Tezan|L
III K) 75 cent.
Dalje:
arnika, bezgovi cvet, brinjevo olje, encijan, Itafreno olje, kolmež, la-neno seme, lapuh, lipov cvet, man-deljnovo olje, meta, melua, pelin, p rip o tec, rožmarin, smetlika, tav-žentrože, ientjanževe rože, žajbelj in vsa. druga Kneippova sredstva.
Pišite po knjižico: NAVODILO IN CENIK KNEIPPOVIH ZDRAVIL ter priložite znamko za 5 centov.
Priporoča se
K. ALJSENIK, 1146—4®th Street. Brooklyn, N.Y.

J	Skušnja učil
w Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem
ZDRAVILNO 6RENK0 VINO
po najboljšem navodilu, iz najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter iz finega, naravnega vina.
Kdon boleha na želodcu ali /» prebavnih organih, naj ga pi-
\V/ t--_ j,--
jc i eunu.
Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča JOSIP* RUSS 432 South Santa Fe Ave., Pueblo, Colo.
Alojzij Cešark
59 Union Ave., Brooklyn, N. Y
Pošilja
denarje v staro domovino
najceneje in najhitreje.
Preskrbuje paroli rod ne listke, (šifkarte) za razne prekomorske
črte.
V zalogi ima veliko število zabavnih in podnčljivih knjier.
Ura za vse življenje $5.95.
Prava 14 karatna go!d filled ne pozlačena ura,na kterej •e označeno I4k jamčena za 20 let od strani izdelovalcev. Izgleda in se nosi
kakor solidna zlata Ura,
ktera je pa močnejša, ker ima jake dvojne pokrove
_ krasno izrezljane in je
opremljena z ameriškim niklastim kole-soviem, dragimi kameniin Brequetovim peresom. Vsaka veličina na razpolago, možke veličine št- 1H, ali pa srednje št. lfi in ženske št. 6 ter male, veličine O. Ure razpLŠiliamo po ekspressu C. O. D. in vsakdo jih lahko pregleda, predno plača, in ako mu ugnja, potem plača agentu $".95 in ekapvesne stroške. Z vsako uro pogliemo 1-rasno verižieo brezplačno in ako se denar pošlje v naprej, podarimo še lepo pero "fountain" ali pa zlato verižico s križem brezplačno. Pazun tega še prihranite tudi ekspresne stroške. Ne bojte se, mi ostanemo pri tem, kar rečemo. Te vrste ura z Elginovim lcole-sovjem velja $2 več. Pišite na ančno: CROWN JEWELRY CO., Dept 172 163 E. Randolph St., Chicago, III.
NARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct.
galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $1.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker m an je ko-ličine ne morem razpošiljati.
Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopošliejo den«r, oziroma Money Order. Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vera rat St, Saa Francisco, CaL
Dušna pasa (spisal umrli škof Baraga), fino vezanje, zlata obreza $1.00, rudeea obreza 75c. Jezus in Marija, vezana v slonovo kost $1.50, slon. kost z okraski $2.00. Ključ nebeških vrat, vez. v slon. 'kost
$1.50, slon. kost z okraski $2.00. Mali duhovni zaklad, v polusnje vez.,
zLata obreza SOc. Nebeške iskrice, platno zlata obreza, 60c.
Otroška pobožnost, platno, rudeea
obreza 25c. Premišljevanje o Presv. Eešnjem Telesu, šagrin, zlata obreza, $1.00. Presveto Srce Jezusovo, platno, rud.
obreza, $1.00. Kaj ski glasovi, platno, zlata obreza,
(ličen molitvenik), 40c. Rožni venec, platno, zlata obreza, $1.00.
Skrbi za dušo, polusnje 75c., zlata
obreza $1.25. Vrtec nebeški, vezano v slonovo kost,
$1.50, slon. kost z okraski $2.00. Zlata šola, zlata obreza, $1.00.
PESML
A. Aškerc: Mučeniki. Elegantno vezano, $1.25. F. Gestrin: Izza mladih let, 25c. F. Prešeren: Poezije. Broširano, 50c. Vojanov-R. Majster: Poezije. 60c.
POVESTI IN ZGODOVINA.
Aladin s čarobno cvetlico, 10c. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, 15c. Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15c.
Bojtek, v drevo vpreženi vitez, 10c. Božični darovi, 10c. Burska vojska, 30c. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Fran Josip, 20c. Cesarica Elizabeta, 10c. Ciganova osveta, 20c. Cvetina Borograjska, 20c. Cvetke, 20c. Čas je z'ato, 20c. Črni bratje, 20c. Darinka, mala Čmogorka, 20e. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 15e Dve čudopolni pravljici, 20c. Eno leto med Indijanci, 20c. Erazem Predjamski, 15c. Eri. 20c. Evstahija, 15e. General Laudon, 25c. George Stephenson, oče železnic. 40c. Golobček in kanarček, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70c, Grof Radecki, 20c. Hedvika, banditova nevesta, 15c. Hildegarda, 20c. Hirlanda, 20c. Ivan Resnicoljub, 20c. Izanami, mala Japonka, 20c. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20c. Jaromil, 20c. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jnrij, 20e. Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15c. Lažnjivi kljukec, 20c. Maksimilijan I., cesar mehikauski, 20c.
Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25. Marija, hči pollkova, 20c. Marjetica, 50c. Materina žrtev, 50c. Mati Božja z Bleda, 10«. Miklova Zala, 30c. Mirko Poštenjakovič, 20c. Mladi samotar, 15e. Mlinarjev Janez, 40c. Mrtvi gostac, 20c. Na indijskih otocih, 25c. Na preriji, 20c.
Narodne pripovedke, 3 zvezki po 20c. Naseljenci, 20c. Naselnikova hči, 20c. Naš dom. Zbirka povestL Po 20c. Nedolžnost pregajana m poveličana. 20c.
Nesrečnica. 20c.
Nezgoda na Palavanu, 20c.
Nikolaj Zrinjski, 20c.
Ob tihih večerih, 70c.
Ob zori, 50c.
Oče naš. 50c.
Odkritje Amerike, 40c.
Pavliha, 20c. -
Pod turškim jarmom, 20c.
Poslednji Mehikanec, 20c.
Potovanje v Liliput, 20c.
Povesti (Kalan), 20c.
Pravljice (Majar), 20c.
Pred nevihto, 20e.
Princ Evgen, 20c.
Pripovedke, 3 zvezki po 20e.
Pri Vrbovčevem Grogi, 20c.
Prst božji, 15c.
Repostev, 20e.
Robinson Crusoe, 40c.
Rodbinska sreča, 40e.
Rodbina Pol&neških, 3 zvezki $2.50.
Roparsko življenje, 20c.
Rusko-japonska vojska, 5 zvezkov 50c.
Senilia, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zvezka po 20c. Spisje, loc.
Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec, 20c.
Stric Tomova koča, 40c.
Sv. Genovefa, 20c.
Sveta noč, 15c.
Sv. Notburga, 20c.
60 malih povestij, 20c.
Šaljivi Jaka, 20c.
Štiri povesti, 20c.
Tegethof, slavni admiral, 20c.
Timotej in Filomena, 20c.
Tisoč in ena noč, 51 zveakov, $6.50.
Tiun Ling, morski razbojnik, 20c.
V	delu je rešitev, 20c. Venček pripovesti, 20c.
V	gorskem zakotju, 20c. Vojska na Turškem, 30c. Vrtomirov prstan, 20c.
V	zarji mladosti, 20c. Zlata vas, 25c. Zmaj iz Bosne, 40c.
Z ognjem in mečem. 7 zvezkov $2.50. Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak 40c.
Žalost in veselje, 40c. Ženinova skrivnost, 20c.
UČNE KNJIGE.
Za angleški jezik:
Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja, 40c.
Ročni angleško-slovenski in slovensko-
angleški slovar, 30c. Hrvatsko-angleški razgovori, vezan 50c.
Žepni hrvatsko-angleški razgovori, 40c.
Za nemški jezik:
Gmndriss der slovenischen Sprache,
vezan $1.25. Dimnik: Besednjak slovenskega in
nemškega jezika, vezan 90c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žič-Bartel, nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40c. Slovarček priučiti se nemščine brez učitelja, 40c.
Druge:
Abecednik, vezan 20c. Četrto berilo, 40c. Druga nemška slovnica, 40c. Evangelij, vezain 50c. Katekizem, mali, 15e. Katekizem, veliki, 30c. Prva nemška vadnica, 35c. Spisje, 15c.
Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze,
vezano 50c. Zgodbe sv. pisma za nižje razrede ljudskih šol, 30c.
RAZNE DRUGE KNJIGE.
Domači zdravnik po Kneippu, vezan 75c.
Domači zdravnik po Kneippu, nevezan 50c. Godčevski katekizem, 15c. Hitri računar, vezan 40c. Kako postanemo stari, 25c. Ljudska pesmarica, 50e. Mala pesmarica, 30c. Mali vseznalec, 20c.
Narodne pesmi. Žirovnik, 3 zvezki po 60c.
Navodilo za spisovanje raznih pisem.
75c.
Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. Pravila dostojnosti, 20c. Pregovori, prilike, reki, 30c. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spisovnik ljubavnih in ženitovanjskih
pisem, 25c. Spretna kuharica, broširovano 80c.,
vezano $1.00. Stoletna pratika, 60c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20c. Šaljivi Slovenec, 75c. Velike egiptske sanjske bukve, 30c. Voščilni listi, 20c.
Zbirka ljubavnih in snubilnih pisem,
30c.
Zbirka domačih zdravil, 50c.
ZEMLJEVIDI:
Evropa, 25c. Kranjska dežela, 20c. Rusko-japonske vojske, 25c. Zemlja, 25c. Zjedinjene države, 25c.
AZGLEDNICE:
Kranjska narodna noša, ljubljanske, newyorske, s cvetlicami In rasne druge, po 3c., ducat 30c. Razne svete podob«, komad 5e. Ave Marija, 10c.
Podpisani naznanjam vsem znancem in prijateljem, da sem dne 15. marca 1906 odprl
LEPO UREJENI
SALOON
S KEGLJIŠČEM IN DRUŠTVENO DVORANO
na 163 Reed St., Milwaukee, Wis.
Za obilen obisk se priporoča
FRANK LESKOVIC, lastnik gostilne.
POGODBA ZA IZDELOVANJE DOG.
Ml kupujemo in izdelujemo pogodbe--sa francoske dage in za doge sa kadL
Posodimo tudi potrebni denar sa Izdelovanj« dog. Ako imate doge na predaj, pišite nam, naii pogoji so ugedxL FXEBDLAENDER k OLIVEN CO., »Mrevoport. L*.	T, O. Baz m.
' "TVT' «IJ|I'>IIJJ> I!|)P
Telefon 2034.
Frank
714-718 Market Street. Waukegan,[lll.
priporoča rojakom svoj
^SAU OON,^
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fin© sniodke.
V svoji PRODAJALNIC1 ima vedno sveže groce-rije po nizkih cenali.
Požilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z >Ir. Frank Sakserjem v New Yorkn.
I AAAAAA^fc^	.-g-. —d! I -i.-
Gompagnie Geaerale Tiansallanliiioe.
jFrancoska parobrodna družba.j
DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
POSTNI FORTS'IKI SO:
Prov?nce" na dva vijaka.................14,200 ton, 30,000 konjskih močL
"La Savoic" ,,	—— 1
"La Lorraine" ,, "LaTouraine" ,, "L'Apuitaine" ,, "La Bretanpe" .. "La Chamqagne" **La Gascogne" ..
tt	II * • *.....	..........12,lKK> ,	, 25,000
tt			, 25,000
		.........10,(1)0 ,	, 12,000
»1	If ........	..........10,f»()0 , ......... 8,000 , ........... 8.< .00 ,	, lfi,000 , l»,l!1 O , 9,000
.....	............	......... 8.000 ,,	9.000
Slavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parnikl odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nr« dopolndne iz pristanišča fit. 42 North Hi*er, ob Morton St., N.Y.
♦LA LORRAINE La Bretagne *LA TOURAIXE *LA SAVOIE La Gascogne
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
Mm W. Kozminski, generalni agent za zapad. __Deaborn St.. C:hieasro, 111
11. okt. 1906. *LA PEOVEXCE 13. okt. 1906. *LA LORRAINE IS. okt. 1906. La Bretagne 25. okt. 1906. "LA TOURAIXE 27. okt. 1906. *LA SAVOIE
1. nov. 1906. 8. nov. 1906. 10. nov. 1906. 1",. nov. 1906. 22. nov. 1906.
AFSTB9-AHEBICAK LIM
Regularni potni purnikl
"GERTY"
"GIUUIA
99
odpluje 24. oktobra, odpluje 31. oktobia.
"FRANCESCA" odpluje 3.r novembra.
vozijo mtd Ne a Vorkom, Trotom In ktko.
Najpiipravnej^a in najcenejša parobredna rita v Ljabljano in splob na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le CO^centov. FotniKi do^po isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros Co., General Agents,
3 Washington|St,, !Nevv York.
CUNARD LINE
PARNIKI PLUJEvIO IVIEO
TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M.
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN FOKItIT PROSTOR Ni KR0YU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA.
odpluje iz New Torka dne 16. oktobra.
odpluje iz New York a dne 30. oktobra.
odpluje Iz New Yorka diie 20. novembra.
ULTONIA, SLAY0NIA in PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrež^na.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in
MOM PA1N0N1A
Tke Gnnard Steamship Co., Ltd.,
BOSTON:	MINNEAPOLIS:	CHICAGO:; -
136 [State St- "Guaranty Building. 67 Dearborn St
STATE ST., NEW YORK.