LJo
Si. 1S1 .r^lčiuMBaaMl Cm> anaitnU mu
List Izhaja vsak dan 3 siesacc L 22.—t v L 6 50 več. — Posa v ikokostt I kolo
srartnicc. aahv.le, ^rAtff^gH Mali 'oglasi
V Trstu« v soboto, 31. JulUa 1926.
Posamezna številka 30 stot.
Letnik li
:roCnlna: m 1 mene L .
▼ inozemstvo mesečna O^Usnloa sa 1 no prostora in obrtne oglasa 7* stot, xi llase denarafli zavodov L Z— 'JtaL za tictuA najmanj L 3.
EDINOST
Urcdmitvo Id «pravniitvm Trst (3), ulica S. Franecaco d'Aasiaa 20. T* lefaa 11-57. Dopui atj m potilfajo izključno orsdnittvu, ogtai, raki*« macija in danar pa npravaiitvu. RoJtopM — aa vračata Ntkiakfaai pisma se ne sprejemajo. — Last založba in tisk Tlakama »EdUorf-Poduredništvo v Oorici: ulica Otoaač Cardocd it 7, L n. — Telet SL 927 Glavni ln odgovorni urednik: prof. Filip Paric.
Poloial na Balkanu in Romunska
Balkan je eden izmed onih delov Evrope, kateremu posveča najširša evropska javnost tudi po vojni mnogo pozornosti. Veliki evropski listi imajo stalne rubrike, v katerih nizajo tozadevne vesti, zdaj boljše, zdaj slabše, toda le redko take, ki bi pospeševale konsolidacijo že itak dovolj preizkušenih balkanskih dežel. Redno se pojavljajo v omenjenem tisku tudi članki, v katerih se dajejo posameznim državam nasveti, opomini in podobno.
Kakor pred vojno, tako torej tudi po vojni balkansko vprašanje ne more ostati omejeno samo na Balkan, temveč sili z nekako nepomirljivo silo v širšo evropsko javnost. En vzrok temu tiči brez dvoma v dejstvu, da je Balkan tudi v povojnem času ^zorišče takih dogodkov, ki morajo obračati nase pozornost ne samo balkanskih, temveč tudi drugih držav. V Bolgariji smo imeli lansko leto meščansko vojno, ki so jo spremljali pokQlji, kakršnih menda ni bilo po zadnji vojni. Atentati se nizajo drug za drugim in prav tako vpadi bolgarskih kornitašev, ki nikakor ne kažejo, da bi hoteli spoštovati obstoječe meje. V zadnjem času so izvršili več takih vpadov na jugo-slovensko in romunsko ozemlje.
Zadnji kom i taški vpadi so povzročili veliko vznemirjenje posebno na Romunskem. Tisk te dežele zasleduje odnaša je med Bolgarsko in njenimi sosedi z napeto pozornostjo. Uradne bolgarske vesti, češ da so poveljevali komi tskim oddelkom, ki so vpadli v Do-brudžo, sovjetski agenti, se v Buka-reštu niso jemale resno. Pač pa pri-občujejo romunski listi obširne vesti raszniii inozemskih agencij, po katerih bi obstojala na Bolgarskem prava zarota proti Romunski. In to protiromun-sko gibanje stoji — tako naglasa -ro munski tisk — pod tajnim pokroviteljstvom nekih odgovornih oseb. Kot dokaz se navaja dejstvo, da je bil proglašen po vsej Bolgarski dan 18. julija kot dan narodne bolgarske žalosti zaiak protesta proti upravnim rapreza-lijam, ki so jih odredila romunska oblastva v DobrudžL To deželo, ki je bila pred balkansko in svetovno vojno večinoma pod Bolgarsko, je morala ta poslednja odstopiti Romunski, in sicer po drugi balkanski vojni en del, a po zadnji vojni še drugi del te zelo rodovitne in bogate pokrajine. , Udarec, ki ga je pretrpela Bolgarska toliko z izgubo Dobrudže na eni, kolikor z izgubo Trakije in pristopa k Egejskemu morju, se smatra na Romunskem za prehudega, da bi ga hotela Bolgarska mirno prenašati. Zato se vodi po romunskem tisku živahna propaganda za nekako pregrupiranje sil na Balkanu, s katerim bi se Bolgarska popolnoma obkolila z železnim pasom zveze med ostalimi balkanskimi državami Jugoslavijo, Romunsko in Grško. Položaj, ki bi se ustvaril na ta način, bi bil, kakor se vidi, zelo sličen položaju, v katerem se je nahajala Bolgarska ob času druge balkanske vojne, ko je imela proti sebi predvojno Srbijo, Grčijo in Romunijo.
Tako grupiranje sil pa bi po mnenju romunskega tiska bilo v nasprotju s prizadevanjem nekaterih velesil, ki gredo za tem, da bi se ustvarila zveza med Romunsko, Bolgarsko in Grško, torej zveza brez Jugoslavije in dosledno tudi proti njej. Da bi moglo priti do take balkanske trozveze, bi bilo predvsem potrebno, da se sedanji spe«* med Romunsko in Bolgarsko izgladi in da preneha vsaka protiromunska propaganda na Bolgarskem. Tudi v tej smeri gredo prizadevanja onih velesil, ki bi želele, da pride na Balkanu do sporazuma Romunska-Bolgarska-Grčija.
Tak bi bil sedanji položaj na Balkanu po opisih romunskega časopisja. V zadnjih dneh je zavzelo romunsko časopisje odločno stališče proti tej kombinaciji. Vsi listi naglašajo, da bi pomenil tak sporazum konec Malega sporazuma med Jugoslavijo, Čehoslovaško in Romunsko, kar bi bilo združeno z veliko nevarnostjo predvsem za Romunsko samo. Medtem ko bi se sporazumela z Bolgarsko, bi pa na drugi strani zopet zazijala madžarska nevarnost, pred katero more uspešno ščititi Rpmunsko le njena čim tesnejša zveza z Jugoslavijo in Čehoslovaško. Poleg tega dela velike skrbi Romunski tudi njen nerešljivi spor z Rusijo radi Besarabije.
Kakor znano, ni Rusija aneksije Besarabije nikdar priznala. Tudi vse velesile je niso priznale. To sta storili le FVancija in Anglija, ne pa tudi Italija. Položaj Romunske ni torej prav nič po-voljen, tako da je nervoznost javnega mnenja povsem razumljiva. Še največ garancij za varnost države vidi romunsko javno mnenje še vedno v Malem sporazumu in zato odklanja skoro ves tisk odločno omenjeno novo kombinacijo na Balkanu.
Romunski tisk objavlja z ozirom na sedanji položaj na Balkanu nekatere podrobnosti, ki so bile do sedaj neznane in so vredne zabeležbe vsaj kot za-
nimivosti. Po teh vesteh ima - romun-1 vinsko mornarico pravico do obrežne ska vlada v rokah konkretne dokaae, | plovbe t grških vodati ako hi Grčija da je bil med bolgarskimi, madžarskimi i priznala kaki sili premeo do obrežne in nemškimi iredentisti sklenjen spo-| pkMw y iv^ih vodak razum, ki določa, da se bo vršila akcija v posameznih balkanskih državah po enotnem načrtu. Tudi komunistični vplivi na te organizacije da niso izključeni. «Universul» je objavil te dni senzacionalen članek, ki ga je spisal bivši okrajni prefekt v Dobrudži. Clankar trdi, da se je ustanovilo na Bolgarskem društvo «Dobrudža» s sedežem v Sofiji. Društvo ima dva oddelka. Ofici-jalni oddelek se peča s kulturnimi vprašanji, medtem ko ima neoficijalni oddelek revolucionarne cilje. Tajni oddelek se imenuje «Notranja revolucionarna organizacija na Bolgarskem Po člankarjevih trditvah bi bil znak društva mrtvaška glava s prekrižan ima sabljama. Društvo izdaja tajen list, ki se imenuje «Dobrudža» in se ari tudi po romunskem ozemlju.
Rojstni dan on. HussolInUa
RIM, 30. Vladni načelnik on. Musso-lini je dovršil včeraj 43. leto svoje starosti. Ob tej priliki je prejel od oblasti in raznih u druženj na tisoče brzojavnih čestitk. Čestitke so "mu poslali tudi Nj. Vel. kralj in kraljica, vsi kraljevski princi in diplomatski zastopniki tujih držav v Rimu.
On. Mussolini je bil rojen dne 29. julija 1883. _
Delovanje Zanltonlja In tmmrf&v
Vsebina obtožnice proti poslancu Zani-bonijn, generala Capelln ln sokrivcem
RIM, 30. Obtožnica proti Zaniboniju in njegovim 14 tovarišem obsega nad 30 na stroj pisanih strani ter riše v vseh podrobnostih delovanje te protifaši-stovske organizacije, ki je imela namen strmoglaviti sedanjo vlado ter vzpostaviti vojaško diktaturo v Italiji.
Delovanje te organizacije se da deliti v tri razdobja: Prvo razdobje sega tja v začetek leta 1924., ko so se pričela ustanavljati nekatera udruženja političnega značaja kakor «Garibaldinske legije» v Franciji, skupine «Italia li-bera» in «Patria e liberta» v Italiji, kojih naloga je bila pripraviti uporna gibanja, ki naj bi zrušila fašistovski režim. Tega gibanja so se posredno ali neposredno udeleževali skoraj vsi obtoženci. Vodstvo uporniškega gibanja je prejemalo denarna sredstva iz inozemstva- V to svrho je nudila denar socijalisti čn a stranka neke države, ki je soseda Italije. Ta država pa ni nikakor Francija Gre torej za nekaj sto tisoč frankov, ki jih je nakazala socijalisti-čna internacij onala temu vodstvu.
Tudi italijanski framasoni so v imenovani dobi obljubili znatno mesečno podporo. Ni pa ugotovljeno, če so framasoni redno izplačevali to podporo voditeljem uporniškega gibanja. Dokazano je zaenkrat, da so uporniki prejeli od italijanskih prostozidarjev le par desettisoč lir. Med uporniki in prostozidarji je posredoval general Cappello, ki je nekoliko časa nosil Črno srajco, a je kasneje postal najbolj zagrizen sovražnik fašizma. Nekaterim sejam u-pornikov je prisostvoval tudi veliki mojster italijanskih framasonov Torri-giani, ki je najbrž privolil financiranje te akcije. Ko pa je zvedel, kam vodi ta akcija, je ustavil nadaljnjo podporo. Ta okolnost se mora smatrati tudi za vzrok, da ni obtožbena sekcija dvignila obtožbe proti framasonskemu voditelju Torrigianiju. V tej dobi je sestavil general Bencivenga svojo okrožnico, ki vsebuje navodila za ustanavljanje proti fašistovskih akcijskih čet, in o kateri smo poročali pred nekoliko tedni.
V mesecu januarju 1925 je vlada s posebnim ukrepom razpustila vsa u-porniška udruženja kakor «Italia libe ra» itd.
Sledila je nato v vrstah Zanibonijevih pristašev velika poparjeno«t in razočaranje, ker so denarne podpore od vseh strani prenehale in ker se je fašistovski režim pričel čimbolj utrjevati. Toda te okolnosti nikakor niso spravile Za-nibonija iz ravnotežja, temveč je pričel razvijati še bolj žilavo propagando proti obstoječemu družabnemu redu ter se odločil, da čimprej izvrši atentat na prvega ministra on. Mussolinija. S tem se je vsa akcija približala vrhuncu*
Po izvršenem atentatu bi Zanihoni-jevi pristaši povzročili v Rimu splošno zmešnjavo ter se nato polastili najvažnejših ustanov v državi in tako vzpostavili vojaško diktaturo.
RIM, 30. Tukajšnje sovjetsko poslaništvo z&nikuje vesti, da bi bil Džer-džinski zastrupljen. Pravi, da so te vesti rasEnesii ruski protirevolueijooarji, da pomaže jo spomin enega najboljših in najskromnejših sovjetskih vodij.
Sejo sospodorsko-flnontnesa odbora
Podražitev paitnih znak v prid poplav-Ijencem — Finančni minister poroda kralju
BEOGRAD, 30. (Lre.) Dopoldne se je vršila seja gospodai&ko-finančnega odbora ministrov. Nadaljevali so razpravo glede sanacije narodnega gospodarstva. Vsi tozadevni predlogi, ki so bili predloženi v proučevanje, so bili sprejeti. Jutri se bo vršila zadnja seja go-spodarsko-finančnega odbora in ministrski plenum bo zamogel še tekom prihodnjega tedna proučiti njegove predloge. Danes je odpotoval na Bled finančni minister Perič ter bo poročal kralju o izvršenem delu gospodarsko-finančnega odbora.
O tem delu je razpravljal tudi ministrski svet lia današnji seji. Sklenil je med drugim, da se poštne znamke podražijo za 50 para in sicer v prid po-plavljencem. Ta podražitev bo trajala le tri mesece. Minister pošt Superina je izjavil, da bo to zadevo uredil sporazumno s finančnim ministrom.
FmcKli mtbnik pri fflnilto
radi poplav v Jugoslaviji
BEOGRAD, 30. (Izv.) Francoski poslanik je danes posetil zunanjega ministra dr. Ninčiča ter mu je v imenu francoske vlade izrazil sočustvovanje radi katastrofalnih poplav, ki so zadele Jugoslavijo. Obenem je naglašal velike simpatije Francije napram jugosloven-skemu narodu. Zunanji minister Nin-Čić se mu je toplo zahvalil za izraženo sočustvovanje.
PARIZ,. 30. Med postajama Noisjr Le Sec in Rosny blizu Pariza je skočil o-sebni vlak iz tira. Mrtvi so 4 potniki, 17 pa je težko ranjenih.
Belgijski ministri na Francoskem
PARIZ, 30. Sem sta prispela belgijska ministra Vandervelde in FrancquL Listi pišejo, da je ta poset v zvezi z akcijo za utrditev valute obeh držav, ki bi se ji pridružila tudi Italija za okrepitev lire. _
Rathenauova mati umrla
BERLIN, 30. V dobi 82 let je umrla včeraj mati bivšega ministra z zunanje zadeve Rathenaua, ki so ga umorili v juniju 19£2. Minister za notranje zadeve Kulz je poslal njenim sorodnikom so žalno pismo, v katerem povzdiguje plemeniti značaj pokojnice, ki je bila svojemu sinu zvesta svetovalka in sodelavka in se je še po njegovi smili trudila zanj z izdanjem njegovih spisov.
Izraba modernega navtlčnega izuma
BREMERSHAVEN, 30. BrodolasU nisko podjetje Sleman iz Hamburga bo v kratkem uvrstilo v brodarsko službo na svojih progah ladjo »Barbara*, ki bo kot prva trgovska ladja zgrajena s uporabo Flettnerjevega izuma vrtečih se valjastih jader. Teh valjev bo imela tri, ki bodo njeno hitrost pospešila za 1 Va morskih milj na uro. «Barbara» ima 2800 ton.
Poljska ne pripravlja vojne proti Rusiji
VARŠAVA, 30. Poljska brzojavna a-gencija je bila pooblaščena, da odločno zavrne pisanje nekih nemških in ruskih listov, češ da se Poljska oborožuje proti Rusiji.	_
Človeške žrtve radi poplav na Japonskem
TOKI JO, 30. Poplave v ozemlju reke Šešano so povzročile poleg ogromne gmotne škode številne Človeške žrtve. Mrtvih je 58 oseb, 80 jih je pa izginilo.
DNEVNE VESTI
Uradno zveze, ki
zmanjšati posebno na ovinkih in križpo-tjih, dalje ko se vidi, da se pešci ne umaknejo na dani znak ali da so v bližini živali, pri katerih je nevarnost, da se spla-šijo. V teh slučajih morajo šoferji počasi voziti ali se celo ustaviti. Pešci so dolžni napraviti na znak s trobljo ali glasom prostor avtomobilu.
Draginja
glasilo angleške industrijske je izšlo pred kratkim, razpravlja o sedanji gospodarski krizi. Pravi, da bo angleška trgovina zopet oživela na jesen. Krizo je povzročila zadnja splošna stavka in stavka po premogovnikih, ki še vedno traja. Nepovoljno vpliva na vso trgovino tudi slabo in nevarno finanč. stanje PROFESORSKA PREMEŠČEN J A Francije. «Sedanji položaj sveta — pravi XT .	, ^
.omenjeno glasilo - je zelo nejasen radi Na gimnazijah in licejih: Angelo San-istodobnosti raznih nepričakovanih do-, tiru 12 Gorice v Novaro; Cinquegrana godkov: stavka na Angleškem, denarna \ Margerita iz Gorice v Avellino; De Pao-kriza v Franciji in splošno padanje sve- j la Nicola iz Gorice v Videm; Humbert tovnih cen zlatu, ki se je začelo koncem Bonnes iz Čedada v Gorico. Na učite-lanskega leta.	jljiščih: Komac Adolf iz Tolmina v Go-
Na angleško trgovino je največ vplivala |-rico; Brainovich Josip iz Tolmina v denarna kriza v Franciji, katera je poteg- Cuneo in Artioli Cipparone Avgusta iz mla v prepad tudi Belgijo in povzročila j Tolmina v Raveno nestalnost valute tudi v drugih državah	~
Evrope, kakor na pr. v Italiji.
Železniška konvencija med Jugoslavijo ln G^Hfo
BEOGRAD, 30. (Izv.) Danes je prispel semkaj jngoslovenski poslanik v Atenah Panta Gavrilović. Izjavil je novinarjem, da je načelnik jugosiovenske delegacije za pogajanja z Grčijo Avra-movič že sestavil dogovor glede železniške konvencije med Jugoslavijo in Grčijo.	_
Kulturni boj v Mehiki
LONDON, 30. Iz Mehika poročajo, da je katoliški nadškof Mora y Delreio naznanil, da bodo duhovniki Že jutri in ne šele v nedeljo prenehali s svojimi posli Različna poslaništva proučujejo možnost posredovanja za miren sporazum med vlado in katoliki. Po drugi strani pa organizirajo socijalistični poslanci in splošna strokovna zveza nastop, ki bi podprl predsednika Callesa. Katoliki ustanavljajo zvezo za obrambo verske svobode in za gospodarsko boj-kotažo. Več glavmh urednikov in drugih novinarjev je bilo naznanjenih sod-niji, ker so pisali proti novim verskim zakonom. Namestnik države Zacatecas
Kov odlok o uvozu semenskegn Krompirja
«Gazzetta Ufficiale» od 28. t. m. je objavila nov ministrski odlok o uvozu semenskega krompirja, s katerim se spreminja čl. 3 odloka od 24. junija t. 1., ki je bil objavljen v «Gazzetta Ufficiale» od 5. julija t. 1. Prvi odlok je določal, da se sme dovoliti uvoz semenskega krompirja le za pridelovanje novega semena. Novi odlok po-
KONCERT UČITELJSKEGA PEVSKEGA ZBORA V KANALU
V nedeljo 1. avgusta 192G ob 3.30 pop. se bo vršil v dvorani hotela Križnic v Kanalu velik vokalen koncert pod vodstvom Srečka Kumar ja. Na sporedu je: Emil Adamič: Mlad junak po vasi jezdi; 2) Ant. Lajovic: Kiša; 3) Emil Adamič: Belo kranjske svatovske pesmi; 4) Anton Lajovic: Ples kralja Matjaža; 5) Anton Lajovic: Pomladni spev; 6) Stjevan Mokranjac:
pravija to odločbo v toliko, da se lahko ■ Kozar; 7) Emil Adamič: Vragova nevesta;
8)	Emil Adamič: Kresovale tri devojke;
9)	Dr. Gojmir Krek: Tam na vrtni gredi;
10)	Emil Adamič: Po vodi plava... 11) Emil Adamič: Kaj pa delajo ptički? 12) Stjevan Mokranjac: X. Šopki z ohridskih jezer. (Biljana).
Predprodaja vstopnic pri g. Vladimirju Krizniču.
dovoli uvoz semena tudi za pridelovanje krompirja za izvoz. Prvi odlok je nadalje določal, da količina semenskega krompirja, ki se sme uvoziti iz inozemstva, ne sme znašati več nego 10.000 kvintalov. Ta določba ostane v veljavi za semenski krompir in količine navadnega krompirja, za katerega se lahko dovoli izvoz, niso vštete v tem številu. Opozarjamo pa na določbo, da se bo moglo dovoliti uvažanje navadnega semenskega krompirja samo pod pogojem, da naroči vsak prosilec vsaj 1000 kvintalov iz ene ali druge države.
Druge določbe ostanejo nespremenjene. Pač pa je podaljšan rok za vlaganje prošenj za dovoljenje do 15. avgusta.
Uvoz krompirja — bodisi za pridelovanje novega semena, bodisi za navadno sajenje — se dovoljuje le preko gospodarskih organizacij (zadrug). Prošnje se pošiljajo (pisane na kolkovanem papirju) na naslov: Regia stazione di patologia vegetale di Roma, via di Santa Susanna. V prošnji je treba navesti natančni naslov one ino-, zemske firme, pri kateri se krompir kupi, kje je krompir zrastel (kraj) in priložiti obvezno izjavo firme. Končno je treba izjaviti v prošnji, da sprejme organizacija vse (predpisane pogoje; ikakor tudi vse stroške, ki nastanejo. V prošnjah za krompir, ki se bo rabil za pridelovanje novega semena, je treba še povedati, kje
zanikuje vest, da bi bila množica lin-čala župana iz Nothkislanda. Po nekih
^^HtL	! *e *>o sadil ta krompir in se ravno tako
no imetie 500 mihjjmov dolarjev. Vlada obvezati v plačilo sfro5kov, ki jih bo zaje odklonila katoliški predlog, naj bi prepustila katolikom čuvanje zaprtih cerkva. Čuvale jih bodo po županih imenovane osebe.
Na ta koncert se opozarjajo posebno sosedne vasi ter vsi tisti, ki ljubijo lepo petje.__
Z ameriškega konzulata
Gosp. Walter N. Sholes je bil v pričakovanju kr. eksekvaturja imenovan začasno za titularja na konzulatu Zedinjenih držav v Trstu.
URNIK KORIJERE Trst — Boljvnec — Dolina.
Iz Doline - Boljunec ob 7.00 in 14.30. — Iz Trsta ob 12.— inl9.30.
Ob nedeljah: Iz Doline-Boljunec ob 7.—, 10.30, 14.00, 18.30, 21.00 (samo do Sv. Ane. Iz Trsta ob 9.—, 12.—, 15.—, 19.30.
Vproianje itoL obrežie plovbe
▼ grških vodah
RIM, 30. Dopisnik agenture Atmo javlja iz Aten, da se grški tisk obširno bavi z vprašanjem priznanja pravice Italije do obrežne plovbe v grških vodah. Grški pomorski krogi zasledujejo z velikim zanimanjem razvoj tega vpra^-šanja. Zveza grških pomorščakov je v tej zadevi predložila zunanjemu ministru Rufosu daljšo spomenico. List «Vima» poroča iz Pariza, da bo
Delo francoske vlade ln parlamenta
PARIP, 30. Skupina 275 republikanskih poslancev je naslovila na ljudstvo proglas, naj vladi zaupa, in v katerem poziva zbornico, naj tekom 48 ur odgla-suje vladne finančne predloge. Poročajo, da bo Poincarć po sprejemu teh načrtov še pred parlamentarnimi počitnicami predložil neke nujne dodatke, zlasti glede definitivne ureditve amortizacijske blagajne in politike bonov za obrambo države. Nameravane osebne spremembe v diplomatskih zastopstvih se bodo preložile in najbrže do novega zborniškega zasedanja. V nekih nacionalističnih listih se je pojavilo nezadovoljstvo s Poincarćjevo politiko, češ da preveč popušča levici, n. pr. glede obdavčenja kapitalov. Finančna komisija je sprejela v načrt tudi zvišanje poslanske plače od 27.000 frankov letno na 45.000. Pravijo, da tiči tudi za tem Poincarćjeva taktika.
TRŽAŠKI BLAGOVNI TRO Cene dne 30. t. m. na debelo. Zelenjava: Solata 90—100, paradižnik 20—00, belo zelje 100—120, vrzote 80—90, krompir 45—50, radič 70-^300, fižol v stroč-I ju 70—120, fižol za lusčenje 110—220, fižol I zelen mali 160—220, bledes —.—, grah (zadnji) 150—160, buče 35—100, kumare 50—90, špinača 50—80, česen 150—200, čebula 50— 80, malancane 140, korenje 60—90, paprika 200—400.
Sadje: Marelice —.—, «amoli» 140—240, Pod tem naslovom sporoča včerajšnji breskve 80—600, cimbarji 120—200, ronglo «Popolo di Trieste», uradno glasilo julij- i 200—220, češplje 100—230, fige 140—200, ja-skega fašizma, da sta ga doleteli ta teden 1	1tin	4™™rt
hteval ogled s strani postaje za rastlinske bolezni v inozemstvu na licu mesta.
„Popelo dl Trleste" zaplenjen!
PARIZ, 30. V neki obljudeni četrti mesta sta trčila skupaj tovorni in potniški avto. Tovorni avto je pri tem za-vozil na hodišče med ljudi; 1 osoba je mrtva, 9 ranjenih.
PARIZ, 30. Na obrežju Senne so našli listnico Ivesa Gauloisa. V listnici so bila pisma, ki so izražala samomorilne
namene. Ives Gaulois je bil pred vojno tudi Francija zahtevala za svojo trgo- zelo znan po svojih potovanjih po svetu.
kar dve zaplembi. Dogodek je vreden omembe, ker je menda to prvi slučaj zaplembe važnejšega italijanskega lista v naši pokrajini, če se dobro spominajamo.
«Popolovo» izdanje od 26. t. m. je bilo zaplenjeno radi članka pod naslovom «In* cidenti na trgu Unita, povzročeni po ne-olikanosti angleških mornarjev», in številka od 29. t. m. radi članka pod naslovom «Pietro Poli». Prva zaplemba se utemeljuje s tem, da je «Popolo» v svojem poročilu o incidentih, ki so se dogodili v Trstu 26. t. m. zvečer, pretiraval (v posebnem izdanju) na način, da bi se lahko razburili duhovi z nevarnostjo za javni red. Druga zaplemba pa je bila Ukrenjena, ker je «Popolo» v članku «Pietro Poli» žaljivo pisal o francoskem sodstvu, kar bi moglo kaliti dobre mednarodne odnošaje.
Tako posnemljemo po obeh dekretih, ki jih je objavil «Popolo di Trieste».
NOVI BANKOVCI PO 29 UB
1 Finančno ministrstvo opozarja občinstvo, da bo na novih bankovcih po 25 lir, ki so se začel} izdajati 29. t. m., da nadomestijo stare pokvarjene, podpis «Rosi Bernardini« namesto «Rossolini».
PROTI DIVJANJU AVTOMOBILOV
Komisar tržaške občine je objavil v u-radnem listu «Osservatore Triestino« opozorilo na naslov krmiteljev avtomobilov. V njem opozarja na zakonite določbe, ki ukazujejo, da se ima vožnja z avtomobili vršiti na način, da ne spravlja življenja pešcev v nevarnost. — Hitrost se mora
bolka 50—150, hruške 100—450, jagode 700, grozdje 250—320, pomaranče 50—70, limone 12—45 zaboj.
Trg založen s sadjem. Fino sadje povpra-ševano. Posebno je bilo zanimanje za lepe hruške. Krompir iskan. Paradižnik še vedno glavni predmet trga.	\
«Angurije» je precej na jadrenicah v kanalu. Cena je L 100 za stot, kar je precej. Kupčija z vsem srednja.
Druitvme vtill
—	H. d. «Prosveta» - Opčine. Danes zvečer ob 20.45 skupni sestanek a predavanjem. Udeležba članov obvezna! Vabljeni so prijatelji društva. Pred sestankom posluje knjižnica. — Tajnik.
—	D. S. S. i L «Zora> - Športni odsek.
Sledeči nogometaši se snidejo v nedeljo 1. avgusta točno ob 16.30 na trsteniškem igrišču: KrizniČ £., Bri&ček F., Brišček J, Gruntar D., Bizjak O., Lah L„ Glažar S, Zerjal, Može, Kjanta, Štolfa.
—	D. K, «N. Tommaseo*. Nocoj ob 8.30 v prostorih sestanek jurije.
SPORT
VELIKA ŠPORTNA MANIFESTACIJA NA TRSTENIŠKEM IGRIŠČU «Zora» - cTommaseo*
Jutri, v nedeljo, se bo vršil na trsteniškem igrišču lahkoatletski meeting, ki ga organizira D. K. «N. Tommaseo», na katerem lahko tekmujejo vsi verificirani atleti S. U. in dijaki.
Tekmuje se v sledečih disciplinah: tek 100 yardov, 800 m, 3000 m, met krogle,
n.
V Trstu, dne 31. julija 1926.
mtu diska, met kopja, skok v daljino in ke, Marijine gospodinje. Govori se o svoti
društvena štafeta 4X100 m
Prijavnina znaša 1 liro za vsako disciplino, za st&feto 5 lir. Prijave sprejema D. K. «N. Tommoseou (Via G. Zanetti 1) do nedelje do poldne.
Meeting začne točno ob 15,30. — Ob 17.30 se vrši nogometna tekma med D. K. «N. Tommaseou in D. S. S. i J. «Zora».

Iz tržaškega ilvUenia
Letalska nesreča v Portorose
Na postaji hidroplanov v Portorose se je včeraj zjutraj pripetila huda nezgoda, ki bi bila skoro imela tragične posledice. Okoli 8. ure se je dvignilo na poučni polet letalo, na katerem sta- se nahajala 34-letni Matija Maccid, rodom iz Genove, pilot in inštruktor družbe za zračni promet «S. I. S. T.», in mlad, neizkušen gojenec tamošnje letalske tole. Kakor večinoma skoro vsa letala, ki se rabijo za poučne vožnje, je imelo tudi to letalo dvojne vodilne priprave, tako da se je gojenec tekom poleta lahko učil voditi. Letalo je nekaj časa krožilo nad zalivom, se spustilo parkrat v morje ter se zopet dvignilo v zrak. To je trajalo kake pol ure. Končno se je letalo obrnilo proti hangarju ter se pričelo spuščati navadol; oČividno je pilot hotel pristati. Toda pri tem je letalo, ko je že letelo zelo nizko, nenadoma treščilo v morje, oČividno radi napačnega manevra pilota ali gojenca. Sunek je bil tako močan, da se ladjica letala razbila in Maccio, ki je sedel spredaj, je pri tem zadobil nevarne poškodbe na glavi in prsih; kosi razbite ladjice so ga zadeli s tako sila, da so mu zlomili 7 reber na desni strani prs ter mu poškodovali pljuča. Letalo se je pričelo potapljati, toda uslužbenci letališča, ki so zapazili nesrečo, so naglo prihiteli z motornim čolnom ter ga zavlekli k bregu. Nesrečni pilot je dobil prvo pomoč od nekega vojaškega zdravnika, nato je bil prepeljan z motornim čolnom v Trst. Na pomolu «Audace» je Čakal ponesrečenca avtomobil rešilne postaje, s katerim je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Ako ne nastopijo kake komplikacije, bo Maccio okreval v 40 dneh.
Vlak odtrgal delaven nogo.
Včeraj popoldne se je pripetila na železniški progi med Trstom in Barkovljami huda nesreča, katere žrtev je bil 18-letni Železniški podajač Ivan Škerk, stanujoč v Saležu pri Nabrežini št. 18. Škerk je v družbi drugih delavcev popravljal železniško progo pred predorom pod Greto. Okoli 15. ure je ravno z nekim tovarišem prenašal hrastov prag, ko je votlo hru-menje naznanilo, da se bliža osebni vlak št. 1726, ki je odrinil ob 14.45 iz Trsta proti Reki. Cim so delavci zapazili, da se bliža vlak, so prekinili delo in se umaknili s tira. Škerk in njegov tovariš sta spustila prag kraj proge na tla ter sedia na železniški voziček. Toda v naglici mladeniča prvi hip nista zapazila, da sta pustila prag preblizu tira. Ta neprevidnost je zakrivila nesrečo. Iiip pozneje je prihrumel vlak in lokomotiva je zadela ob prag ter ga treščila ob voziček, na katerem sta sedela delavca. Nesreča je hotela, da je težki prag pri tem zadel Skerka s tako silo v desno nogo, da mu jo je zmečkal in skoro do kraja odtrgal med kolenom in gležnjem. Siromaku je začela kri curkoma liti iz strašno razmesarjenega uda. Dočim so mu drugi tovariši priskočili na pomoč in mu skušali ustaviti krvotok, je eden hitel na postajo in od tam telefonično obvestil rešilno postajo o nesreči. Kmalu potem je pr;hitel na lice mesta zdravnik, ki je dal Škerk a nemudoma prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so mu morali takoj odiezati razmesarjemi ud. Siromak je izgubil zelo mnogo krvi, vendar pa bo «ozdraviI», ako ne nastopijo kake komplikacije, v 3—4 tednih.
Izjalovljen zlikovski naskok na blagajno.
V noči od srede na črtrtek so neznani zlikovci obiskali hišo izseljencev paro-plovrie družbe «Cosulich» v Skednju, kjer so skušali prevrtati in izprazniti blagajno, meneč, da bodo našli med njenimi jeklenimi stenami bogat plen. Toda to pot svedrovcem tatinska sreča ni bila mila. Bodisi da niso bili preskrbljeni s potrebnim vlomilskim orodjem, bodisi da so se ustrašili, da bi jih kdo zasačil pri «delu», pustili so blagajno, ki so jo bili že odmaknili od zida, nedotaknjeno. Praznih rok pa vendar niso hoteli oditi; stopili so v shrambo poleg kuhinje ter si pošteno privoščili dobrih jedi in pijače. Ko so se pošteno okrepčali, so pobasali za par sto lir kave, sladkorja, jajc, sira in drugih dobrih prigrizkov ter jo na tihem odkurili. Tatvino je kmalu potem odkril nočni Čuvaj, ki je nadzoroval poslopje. Obvestil je o stvari orožnike v Skednju, ki sedaj iščejo sladkosnedne zlikovce.
Nezgoda poljskega čuvaja.
Včeraj.zjutraj je bil prepeljan v mestno bolnišnico 67-letni kmet in poljski Čuvaj Ivan Kozmina, stanujoč v Gorjanskem pri Komnu št. 86; imel je zlomljeno desno nogo. Nesrečni starec je povedal, da se je preteklo nedeljo zvečer spotaknil ob neki •hlod, ki ga radi teme ni videl, ter se pri padcu hudo udaril v nogo. Sprva je menil, da ne bo hudega, toda ker so bolečine postajale čim dalje bolj neznosne, je moral k zdravniku, ki je ugotovil, da je noga zlomljena.
2000 lir, katero da je obtoženka ukradla svoji gospodinji t oblekah, blagu in dragocenostih. Obtoženka fe razburjenim, a odločnim glasom prizna tatvino ene svilene obleke in 10 m platna, zanika popolnoma vse druge obtožbe, ki deloma padejo po zaslišbi edine priče v procesa, neke prodajalke zelenjave. Vrbu tega je obto-ženka vse ukradeno vrnila gospodinji, predno jo je ista naznanila. Obtoženka pove le suha dejstva, ker ji opis žalostnega okvirja tega zločina ne gre (rez ustnice, ki se naposled v lepem govoru branitelja odv. Bertona, »začnejo presti in končno vpade v krčevit jok.
Maria de Rossi se je v svoji službi seznanila s šoferjem gospodinje. Ljubavno razmerje, ki se je razvilo med njo in njim, je imelo za Marijo usodne posledice — pred sodiščem. Spoznala je, da ne bo mogla več skrivati tega pred gospodinjo, vedela je, da ne bo mogla nikjer dobiti službo, njen zapeljivec se je izkazal za lopova — ko mu je priznala, da je mati, jo je zapustiL Kam torej? To vprašanje jo je mučilo in rodilo prve strašne dneve materinskega strahu, ki bi jo zamogel tudi dovesti do drugega strašnega zločina. Iztegnila je roko po tujem blagu — v strahu pred bodočnostjo, pred jutrašnjim dnem. A ni odnesla vsega navedenega v obtož niči — izkazalo se je, da je gospodinja dragocenosti, ravno iste, že večkrat izgubila in jih potem zopet našla. Ni li morda tudi v tem slučaju tako? Državni pravdnik ni zahteval v zakonu določene kazni, ki je odmerjena za prestopek člena 404, prvi del 13—-6 let ječe), temveč 22 mesecev ječe in 500 lir globe.
Sodišče ni moglo upoštevati olajševalnih okolščin. Marija bo morala postati mati v zaporu, kjer bo prebila 1 leto in dva meseca.
Radi ene suknje
Človek, vdan pijači, da vse za njo. In Duscha Kari je tak človek. 2e mnogokrat kaznovan, je ukradel v sobi svoje gospodinje suknjo, last soproga gospe Placide Kačič. Sodišče ga je obsodilo na 1 leto in 10 dni zapora v samotno celico.
Ker je dezertiral
Wolf Otton, ki bi se moral predstaviti naborni komisiji preteklega leta, tega ni storil. Oblasti so ga v to prisilile in naborna komisija ga je potrdila. Radi tega dejstva je bil dne 11. junija pr. 1. izpuščen iz tržaških zaporov. Toda Wolf je izginil. — Sodišče ga je obsodilo v kontumacijo na 10 mesecev zapora.
Branil ga je cdv. Zennaro.
mladih prašičev je veljal 200 lir. Od zad-1 malo, prav tako na Lokvah. Te dni smo njič se je cena nekoliko popravila, tudi za dobili stroje za delanje masla. Pred štiri-
bodočnost se predvideva rahel dvig cen, pa le bolj v zvezi s padanjem lire. Živina, je bila pripeljana po večini iz Brd in Vipavske doline, le malo iz Gor. Kupcev je bilo precej, po večini Italijani iz starih pokrajin. Večje povpraševanje po živini za rejo kot po oni za meso.
Takoj m *opet vrniL
Bertolini Leopold je presedel zaporno kazen v goriških zaporih. Pretepel je bil namreč svojo ženo in ker se je oblast vmešala v to njegovo popolnoma zakonsko manip zadevo, je prišel Polde pred sodnika in od J tu naravnost v zapor. V zaporu se pa ni hudoval na oblasti, ki so ga aretirale,
najstimi -dnevi smo dokončali zadružno mlekarsko poslopje v Dolu, upamo, da ^ačne v enem mesecu že toli pričakovani in zaželjeni obrat. Mlekarni je predsednik g. Šavli Štefan, brat uglednega našega mlekarskega strokovnjaka g. Cirila Savli-ja, ki je mlekarno ustanovil. Istočasno so prejeli centrifugo za maslo na Vratih, kjer so tudi ustanovili mlekarno. V ta namen se je uporabilo neko zasebno poslopje. Povsod so skoraj vsi živinorejci pristopili k zadrugi, za katero vlada veliko zani-
SOLKAN
Pri tukajšnji tvrdki Ragazzi je de-
f _	Letoviščarji
Ni je menda hiše v naši vasi, kjer ne bi čitali dnevno «Edinosti», toda pregledajo jo menda le preveč površno. V eni letoi-njih številk je bil tudi jako lep članek o letoviščih in letoviščarjiL, ki se pa pri nas žalibog ni menda niti čital. Mnogo lepih naukov je bilo v njem za naše gospodinje in gospodarje. Pri nas se letovibčarje vse preveč izkorišča, nudi se jim pa le malo udobnosti. — Večkrat se je že govorilo, da se napravi v gozdiču pod cerkvico nekaj klopic in par stezic, toda o tena se je le govorilo. Treba bi bilo sedaj delati, kajti klopi ne bodo prišle same gori. Istotako bi se morali pred vsako sezono domeniti glede cen sob, mleka, jajc itd. da bi bile enot-
vas.
Vesti z Goriškega
Goriške mestne vesti
V NEDELJO V VIP OL Ž AH — ZAPADNA BRDA — NOVOST! PRIREDITEV NA PROSTEM BREZ ODRA.
Tržaško sodišče
Radi tatvine.
Pred sodiščem je stalo včeraj mlado dekle — Marija De Rossi, stara dvajset let, doma iz Pontebbe. Težka je bila obtožnica, sestavljena na njen račun; tem težja, ker je Marija že bila kaznovana in ni mogoče radi tega pri njej upati na navadne olajšave, ki bi jih dovolile v drugem slučaju okolnosti. In vrhu tega je obtožnica pretirana — tako pravi ona in njen zagovornik in to sluti in verjame vse poslušalstvo, katero neprijetno dirne dejstvo, vin ji i bilo na obravnavi oškodovane stran«
POROTNE RAZPRAVE V GORICI
Nadaljuje se razprava proti Lušickemu. Zaslišujejo se nadaljne priče.
Priča Šuligoj Matej pozna jLušickega, in pravi, da so ga vsi radi imeli radi njegove vesele narave, nikdar ga ni videl pijanega. Na dan nesreče ga ni videl.
Priča Kartnel Karel, uradnik pri idrijskem rudniku, pove, da pozna Lušickega iz Idrije. Lušicki je namreč stanoval v njegovi hiši. Za razmerje med njim in njegovo ženo ne ve, ker je bil odsoten. Spominja se, da je Lušicki skočil nekoč štiri metre globoko z okna, a ne ve, zakaj je bil skočil.
Priča Eržen Franc, upokojeni uradnik pri idrijskem rudniku, pozna Lušickega tudi iz Idrije. Ce je bil trezen, je bil dober, ko je pa spil par kozarcev, je bil pa zmešan. Nekoč je v svoji gostilni razbil vso električno razsvetljavo. Tudi plesal je nekoč sam in se obnašal pri tem kot neumen.
Priča Guarnaschelli Jakob, maršal pri finančni straži, izpove le dobro o obtožencu.
Pavlin Viktorija, uslužbenka pri Lušic-kih, izjavlja, da je bil njen gospodar dober, dokler ni pil; potem je pa postal siten in nervozen. Hčerko je imel rad. Slišala je sicer, da je Lušicky bil nekoč zaprl gospo Gabrijelčič v sobo, a podrobnosti ne ve.
Šuligoj Henrik tudi hvali Lušickega, ki se je razjezil edino le, če ga je pil.
Mak aro vič Franc pove, da so Lušickega vsi radi imeli. Nekoč je šla večja družba v gostilno h Gabrijelčičevi, ki pa ni hotela postreči z vinom. Lušicky se je hudoval, obljubil, da jo naznani, a drugi dan je ni naznanil. Lušicky je ljubil svojo hčerko.
Priča Peternel vitez Josip, bivši prefek-turni komisar v Kanalu, pravi, da je poznal Lušickega kot tujca, glede družine Gabrijelčič izjavlja, da so bili vsi člani hudi Slovenci.
Zega Emil iz Kanala, ki je tolmačil pri prvem zaslišanju, pove, kako je prihitel na lice mesta, ko je bila Jelka že mrtva in je zdravnik stal ob ranjeni Avgusti Gabrijelčič. Vprašal je ranjenega Lušickega, kaj je napravil, nakar mu je ta odgovoril nekaj nerazumljivih besed.
Priča Kol ene Ivan, župan v Avčah, ne ve nič posebnega, o Lušickem izjavlja, da je bil u služben in da ni storil nobenemu nič žalega.
Pegan Karolina je bila dve leti učiteljica v Avčah in je stanovala' pri Gabrijelči-Čevih. Stara gospa ji je sicer pravila, da jo je bil LuŠicky nekoč zaprl, a gotovega ne ve nič o tem.
Priča Lucchini dr. Jakob, bivši vodja urada za izseljence v Vidmu, se ne spominja ničesar.
Valentinčič Ivana pozna Lušickega kot dobro osebo. V gostilni je večkrat pil, a upijanil se ni nikoli.
Na vprašanje državnega pravdnika, kake šole je študiral, je odgovoril Lušicky, da je napravil gimnazijo in trgovske šole v Ljubljani.
Nato se preberejo listine, ki se nanašajo na izvedeniško mnenje ravnatelja in kirurgičnega primarija v deželni umobolnici v Vidmu.
Razprava se odloži na drugi dan, in sicer na 16. uro, ker se napoti sodni dvor predpoMne v Oglej, kjer zasliši pričo Bice Diblas, ki se radi bolezni ne more udelo? žiti osebno razprave v Gorici.
Gorlild »vinski sejem v Četrtek 2$. t m.
Na trg je bilo pripeljane precej živine; cena volom se je zibala med 4—4.30, juni-
moj Bog, saj to je njihov poklic, ni se jezil lal tudi devetintridesetletni Markič ?1>nil\,ne' .da prod?	Mter mleka za 1,
na sodnika, ki ga je obsodil, on je pač j Štefan, doma iz Dragovic v občini Banj-	llutit J^V	torej.or-
uradnik, postavljen za to, da sodi po svo- ! &ice Premešal le ^kilo v kamnolomu i i /l' kajL1 Ce bo šl° tako nal)n-J> v jih paragrafih Ne liutil se ie na svoio 1 Prenašal je skale v Kamnolomu, malo letih ne bomo več videli letoviščar-
ženoP k^ 5e bi n% ne bilo, bi je ne bČ i	delU bl bl1 P^kmalu izkupil. | jev k nam, šli bodo v druge kraje, kjer se
mogel pretepsti, ne bi bila zvedela oblast, i Nenadoma se je namreč utrgala skala; Jim nudi več udobnosti. In vendar bi bilo
ne bi bil »tal pred sodnikom in bi ne bil ; nad »Jim, pridrvela nadenj, a na srečo š^oda pustiti lepe denarco, ki pridejo še v
zaprt. O vsem tem je razmišljal, ko je bil ga je samo oplazila po desni nogi. V
v zaporu. Ko so ga pa spustili na prosto, bolnišnici usmiljenih bratov, kamor ga
jo je mahnil takoj domov, kjer je svojo j je pripeljal Zeleni križ, so ga potola-
ženo za prvi pozdrav pretepel do krvi. i žili, da ni hudega in dLa. bo kmalu
Karabinerji so zvedeli o tem činu, zaprli ozdravel.
MIREN
V sredo se je vnelo seno, lastnina Bonifacija Mozetiča in začelo goreti. O-genj je nastal, ko ni bilo nobenega doma. Drugi so opazili ogenj, ki je že
so ga, prišel bo pred sodnika in lako dalje kakor zgoraj, samo bojimo se, da bo prihodnjič Poldetova jfeža Se večja in Polde-tova Žena Se bolj krvava.
Kraljerra komisija t Vidma
Kraljeva komisija za izredno upravo] švigal skozi streho. Takoj so priskočili furlanske pokrajine je v svoji seji dne sosedje, katerim se je po triurnem hu-julija 1926. sklenila med drugim dem delu poSrečilo pogasiti požar. Mo-
sledeče: Podpre se delovanje pokrajinskega. fašistovskega udruženja v zadevi razstave v Vidmu leta 1928. in odreja se, da se vtakne v bilanco za 1. 1927. tretji letni prispevek v znesku 100.000
zetič zaznamuje škode tako približno 500 lir na senu in 1000 lir na poslopju.
BIUANA
(Zapadna Brda). Bralno društvo «Li-
lir na že določeno skupno vsoto v zne- priredi v najkrajšem času svdjo sku 600.000 lir za ceste v letu 1927. Iz-1 poletno veselico z igro »Poslednji mož» javlja se za to, da se Vrtoče odločijo od v treh dejanjih. Nastopi tudi več sosed-sovodenjske občine in priklope miren- njih zborov z raznimi pevskimi točka-ski. Pritrjuje se, da se združijo občine! Celotni spored se objavi v «Edi-
DARGV!
— V počeščenje prerano umrle svakinje Milice Schmidt daruje Fran Rupena L 50 za podružnico Šol. društva pri Sv. Ivanu.
Borsna poročila«
Trst, 30. julija. Amsterdam 1230, Belgija 76, Francija 74, London 149.50, Ne\v York 30.00, Španija 465, Švica 590, Atene 35, Berlin 725, Buka-rešt 13.50, Praga 91, Ogrska 0.0420, Dunaj 430, Zagreb 54. Uradna cena zlata (29. 7.) 000.62. Vojnoodškodninske obveznice 66.20.
Naborjet, Lipalja ves in Podtabelj v tr-biškem okraju.
Izvozni trg v Gorici dne 36. Julija 1926.
Cene: vajin od 0.60 do 0.70; paradižniki od 0.40 do 0.50; hruške od 0.60 do 2.50; breskve od 4.— do 6.—; marelice od 3.50 do 4.50; češplje od 2.20 do 2.60; jabolka od 0.60 do 1.30; krompir 0.36.
Nobene posebnosti. Vetja kakor navadno: dobro blago se takoj in za dobro ceno proda. Prve domače breskve so že kdaj izginile s trga, sedaj so se pojavile druge domače, kostenice, na trgu sicer še v majhni količini.
Obesil se Je
V četrtek popoldne je prišel v Gorico iz Civitavecchia (rimska pokrajina), živinoedravniški stotnik dr. Gino Ma-riajii. Prišel je uradno, , ker je imel nastopiti pred neko vojaško komisijo kot. priča V gostilni na tekališču «A1 Cor-so» si je popoldne najel sobo, da se odpočije od dolge vožnje. Prosil je, naj ga nikdo ne moti do večera. Ko je prišla
nosti« priliodnji teden. Za danes toliko.
Vesti iz Istre
VAČKOLJE
Za prireditev bralnega pevskega društva «Primorsko» v Mačkoljah, ki bi se morala vršiti prihodnjo nedeljo 1. avgusta, ni ob-lastvo izdalo potrebnega dovoljenja. Radi tega se nameravana veselica ne bo vršila 1. avgusta, pač pa 8. avgusta z istim sporedom. Toliko na znanje cenjenim društvom, ki so obljubila sodelovanje, in cenjenemu občinstvu, kateremu se priporočamo za obilen obisk v nedeljo, 8. avgusta.
HERFELJE Razstava ročnih del
V nedeljo 18. t. m. je bila v naši šoli razstava ročnih del naših malih, ki so pokazali velik napredek, šolska soba je bila vsa okrašena z izdelki, od onih enostavnih najmlajših, pa do onih težjih umetnejših višjih razredov. Menda so bile oblekce vezene po narodnih motivih najlepše, toda radi tega nočem reči, da so bila druga dela slabša. Pohvaliti moram na splošno vsa dela in posebej še gdč. učiteljico Cokovo, ki je v tako kratkem času znala toliko na-
Rtt?f !T7 CfKnflf Via Torre bia',ca 21, pouk Irt ŽJLftUIi oUiUULprevodi v vseh jezikih. (1135
TRGOVSKI POMOČNIK, s štiriletno prakso, išče mesta v večji trgovini. Naslov pri upravništvu.
1139
'STROJEVODJA, izprašan za parne stroje in Diesel-motorje, zmožen vseh električnih instalacij, klučavničar in šofer, zmožen vseh popravi', govori slovenski, nemški in nekoliko italijanski jezik, poročen, išče stalne službe v mestu ali na deželi. Ponudbe Kariž, via Parini 4, pri Barison.
i ir,«
MEZGA (mula) se proda. Sv. Križ pri Trstu št. 257, M. Fr.	1185
KOVAŠKA oprema, popolna, v jako dobrem sta-nju, se proda po zelo ugodni ceni. Priporočljiva za kovače, začetnike. Postojna št. 112.	11S6
DEKLE išče mala družina. Via Settefontane 10/11 vrata 9,	118
BABICA izkušena it. 50, pritličje.
sprejema noseče.
Via Chiozza 1J83
ob šestih sobarica v njegovo sobo, se ji; učiti. Uverjena naj bo, da je ne bomo tako
Na hlačnem
hitro pozabili in še v poznejših letih se je bomo s hvaležnostjo spominjali.
Letina
Kot kaže, bo letos zelo ugodna letina. — Imamo se seveda zahvaliti vednemu deže-vanju. Sena smo pridelali obilo, toda kot vedno pri nas, smo ga tudi letos prekrasno kosili, oziroma ga še kosimo, ker ima še marsikateri za več kot 8 dni košnje. — Žetev, ki gre tudi že h koncu, je dobro u-spela, ker so bila letos žita redka. Ostala letina kaže istotako dobro, posebno krompir in fožol. Vsaj s pridelkom nas ni Bog zapustil, ker drugače bi ne vedeli kam bi Šli po zimi. Včasih smo dobili službo na železnici, toda kot izgleda, je menda od-klenkalo za vselej, še zadnji, ki so ostali pri njej v službi, so bili prestavljeni kot povsod drugod, v gorkejše kraje.
Treba bi bilo pri nas malo več smotre-nega obdelovanja polja, posebno kar se tiče travnikov. Malo je gospodarjev ali pa skoraj nobenega, ki bi redno gnojil svoje travnike. Seveda tudi pridelek sena pada. Poskusiti bi bilo treba, kar je že v drugih krajih vpeljano, umetno gnojilo. Posebno bi bile potrebne pri nas kalijeve soli. Ne smemo biti vedno starokopitni, češ, da u-metni gnoj ni za Kras, posebno kjer je ze-večerni ^i'	iz'šte^ana; ' 10) mlja tanka Saj se dobi gnojila, ki so na.
-Talini poie zbor iz Oslavija (naraščaj).! pripravljena za kraška tla. Torej go-K obilni udeležbi vljudno vabi Odbor.
je nudil stra&en prizor, pasu, pritrjenem na zapiral u okna, je viselo mrtvo truplo. Stotnik se je bil obesil. Vzroki niso znani. Zapušča vdovo in dva fantiča.
BOVEC
Tukajšnje učiteljstvo se v svojem kakor tudi v imenu Šolske mladine najprisrč-neje zahvaljuje vsem onim, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da se je mogla izvršiti Šolska veselica dne 18. in 25. t. m. v polnem obsegu in v splošno zadovolj-nost občinstva.
OSUVJE
Prosvetno društvo «Soča» v Oslaviju priredi v nedeljo dne 1. avgusta ob 4. uri popoldne na dvorišču g. P. Primožiča veliko vrtno veeelico s sledečim sporedom: 1) La belezza d'Italia - deklamacija; 2) Kreso-vale tri devojke - poje zbor iz Cerovega; 3) O nevihti - deklamacija; 4) Nekje na Francoskem - poje zbor iz Njivic; 5) Ros-egger: Na dan sodbe - ljudska igra v treh dejanjih. — 6) Sattner: Zdravica - poje domači moški zbor; 7) Vodopivec: Vojaci na potu - poje domači zbor; 8) Jak. Štoka: Moč uniforme - burka s petjem v treh de-
ELI2IR CH3NA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalescenco. Steklenica L 6.—. Dobiva sq samo v lekarni Castellanovich, Via Giuliani 42.
1173
GLYKOL je pravi dobrotnik vseh onih ki trpijo na živčni oslabelosti, glavobolu, pomanjkanju sla-iti. Glykol je splošen m energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni Castellanovich, Trst Via Giuliani 42.	U37
BRIVSKI pomočnik se sprejme takoj. Kolakovič, Idrija.	U77
GOSTILNA v sredini mesta, pripravna za vipavska in istrska vina, se da v najem. Naslov pri upravništvu.	1182
Krone po 2.40
zlato plačuje po višjih cenah nego vsak drugi
Brlljaitff, platin, ZO-kronske zlate komade
Albert Povh — urama
Trs«! Via Mauini 4 5 766
janjih; igr. iz Podgore; 9) Vodopivec: O večerni uri - poje zbor iz Števerjana; 10)
Mladini - poje zfcor iz Oslavija (naraščaj).,&podrj. if0skusite> gaj ni reCejlf da mora_
te vse enkrat gnojiti. Napravite poskus ČEPOV AN	|ra majhni senožeti, če se obnese, drugo
Letos imamo na sploh «labo letino, koš- I leto pognojite ostale travnike. V zadnjih nja še sedaj ni opravljena. .Lansko leto so j letih se je pričelo nekaj gnojiti z gnojnico, šli naši faatje in možje — cei transport toda še vedno je več kot *l* gospodarjev, ki
AVTOMOBILSKA ZVEZA IDRIJ A-LOGATEC!
Vozi avto „HOTEL DIDIČ"
vsaki pondeljek in vsako soboto zj. ob 7.3C
Začne s 1. avgustom. (820)	Likar Filip, šofer, Idrija.
jeh je bilo — iz Čepovana kakor tudi iz bližnjega Lokovca na Češko, kjer, kakor pišejo, dobro služijo. Letos ne more iti
puste, da jim denar v obliki gnojnice odteka po lužali in poteh, da se potem raz-gubi. Ni to samo potratnost ali nemarnost,
nobeden s trebuhom za kruhom, ker se | temveč napravi tudi grd utis na tujca ko ne dajajo potni li»ti. Letoviščarjev je le ! pride v vas.
plačuje	765
vedno par cent. več kot drugi
ALOJZIJ POUH, Piozza Garibaidi 2
prvo nadstropje
Pazite na naslovi
Pazita na naslovi
PODLISTEK
JULES VERNE:	<**)
Skrivnostni otok
Tudi mornar je bil ranjen, vendar pa so bile njegove rane kakor tudi one njegovih tovarišev brezpomembne, zakaj b strelnim
prstih«, in zdelo se je, da je zadovoljen, da tako zanj skrbe. Jupovo roko, ki je visela izpod odeje ven, je Top z žalostnim obrazom lizal.
Še tistega jutra so zagrebli mrtve živali. Trupla so peljali v gozdovje Daljnega Zapada in jih globoko pokopali.
Ta napad, ki bi bil skoraj imel hude po-
____________,	,	sledice, jim je bil v opomin. Od sedaj na-
orožjem so mogli držati napadalce daleč prej niso nikdar legli k počitku, dokler se od sebe. Stanje orang-utanga pa je bilo ni j^do med njimi prepričal, da so vsi mo-
nejše in pustili so ga počivati. Zdaj pa I je mojster Jup vstal. Rane so se mu za-zdaj je prišel k njemu Top takorekoč, «po ' celile in upali so, da bo kmalu pridobil
reeno.
Nab in Pencroff sta nesla Jupa do dvigala in uboga fcival ni najmanje zastokala. Povlekli so ga gori čim bolj narahlo, ga položili na matraco, ki so jo vzeli s postelje, ter mu skrbno izprali rane. Po ranah so sklepali, da ni nobeden važen organ ranjen, pač pa je bil Jup zelo slab zaradi izgube krvi in »daj ga je začela tresti močna mrzlica.
Ko so mu obvezali rane, so ga polegli na udobno ležišče ter ga podvrgli strogi dijeti «prav kakor resnično osebo», je dejal Nab, in mu dal zaužiti nekaj čašic poživljajočega čaja iz rastlinske lekarne
granitne hiše. Jup je zaspal z nemirnim snom, polago-cam. isto. teleta pa so Sla po 7. Par lepih ma pa je postajalo njegovo dihanje pravil-
stovi pridvignjeni in da se ni bati vsiljen-cev.	»	'
Jupovo stanje je nekaj dni vzbujalo skrbi, končno pa je naglo premagal bolezen. Njegov ustroj je premagal mrzlico in Ge-deon Spilett, ki je bil pol zdravnika, je izjavil, da je bolnik iz nevarnosti. 16. avgusta je začel Jup zopet jesti, Nab mu je pripravljal prav okusna in sladka jedila, ki jih je bolnik rad imel. Imel je samo to napako, da je bil sladkosneden, a Nab ga ni nikoli skušal tega odvaditi.
«Kaj hočete? je dejal Gedeonu Spilettu, ki mu je nekoč očital, da ga razvaja, itak nima drugega veselja, ubogi Jup, in jaz sem srečen, da mu morem vsaj na ta način povračati njegove usluge!»
Po desetdnevnem ležanju, 21. avgusta,
prejšnjo spretnost in moč. Kakor navadno vse rekonvalescente, ga je neprestano moril glad in poročevalec ga je pustil jesti, kolikor se mu je zljubilo, ker se je zanesel na njegov nagon, ki nedostaje Človeku. Vedel je, da ne bo opica zapadla v neiz-mernost. Nab je bil vesel, ko je videl, kako je začel njegov učenec jesti.
«Le jej, prijatelj, mu je rekel, ne bo ti nedostajalo! Prelil si svojo kri za nas in najmanj, kar morem storiti, je to, da ti pomagam pridobiti nove!»
25. avgusta se je nenadoma razlegel Na-bov glas, ki je klical tovariše.
«Gospod dir, gospod Gedeon Spilett, gospod Harbert, Pencroff, pridite vsi semkaj! Pridite!
Naseljenci so pritekli na Nabovo klicanje k Jupovi sobi.
«Kaj se je zgodilo? je vprašal poročevalec.
— Poglejte!» je vzkliknil Nab in se glasno zagrohotal.
In kaj so videli? Tam pri vratih granitne hiše je sedel mojster Jup in kadil mirno in resno kakor Turek. »Moja pipa! je vzkliknil Pencroff, mojo pipo je vzet O, moj vrli Jup, darujem ti jo! Le kad* prijatelj, le kadil»