Uredništva in upravništvo:
Kolodvorske ulico štev. 15.
Z Urednikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi so no vračajo.
Inserati:
Šeatstopna potit* vrsta 4 kr., pri večkratnem po-uavljanji dajo 80 popuot.
Velja
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> £*. uri zvečer,
za Ljubljano
v upravništvu:
za celo leto6gld., za pol leta 3 gld., z a četrt leta 1 gld. 50 kr., na mosoc 50 kr., pošiljatov na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za colo leto 10 gl., za pol leta 5 gld., za četrt lota 2 gld. 50 kr. in za jodon mescc 85 kr.
Štev. 134.
V	Ljubljani v petek, 8. avgusta 1884.
Tečaj I.
V	zlato Prago!
Odbor za gledališki vlak izdelal in pri javil je uže natančni program ter določil čas odhoda na 1. septembra. Skoro smo se bali, da ne bode možno, ob tem za nas jedino primernem času odriniti v zlato Prago, kajti Sitali smo po čeških listih, da bode narodno gledišče, kojemu je v prvi vrsti namenjen pohod slovenskih gostov, zatvorjeno od 22ega avgusta do 6. septembra. Toda ker so češka glasila navzlic temu brez vsake opazke priobčili naš program, moramo uže po tem soditi, da bode gledališče nekoliko dnij preje zopet svoje duri odprlo bratskim gostom, pri-šedšim iz daljnega juga na obrežje Vltave v kraljevo češko stolnico.
Povpraševali smo okolo po slovenskih pokrajinah, a povsod našli smo živo zanimanje za lepo idejo gledališkega vlaka. Le sem ter tja dobil se je kak čmerni realist, kateri je bil tega, po vsem prozajičnega mnenja, da stvar preveč stane, da je kratka zabava ven-der le predraga za naše skromne razmere ter da bi se za denar mnogo storiti dalo na slovenskem ozemlji, bodisi pri ljubljanskem »Narodnem Domu", bodisi pri Bleiweisovem spomeniku ali pri kakem drugem narodnem podjetji. Hvala Bogu, to so le prav redki, osamljeni glasovi; ogromna večina našega naroda ocenja tudi idealen dobiček, kateri se ne da meriti s kramarsko tesnosrčnostjo ter nikakor ne preračuniti s suhoparnimi številkami. Brez tega svetega navdušenja za idealno blago ne bi bili italijanski in nizozemski slikarji nikdar ne ustvarjali svojik umotvorov, nikdar ne bi sloveči kiparji in arhitekti svoje uzore vživotvorili v bronu in mramorji, velika mesta, osredja naše kulture, ne bi bila okrašena z Monumentalnimi stavbami, svet bi bil — morda p bogatejši za kupček mrtvega mamona, tQda neizmerno bolj reven v duševnem oziru.
In baš zabavni vlak v zlato Prago obogatel bode nas Slovence z mnogovrstnimi duševnimi plodovi! Nikdo ne dvoji o istinitosti načela, da je potovanje v daljne kraje pre-
Listek.
Carigrad.
(Zlatorodov.)
Stari seraj.
Kakor se ti v Granadi zdi, da nisi videl ničesar, ako nisi videl Alhambre, tako v Carigradu nisi videl ničesar, ako nisi prodrl med z'dine starega seraja. Stokrat na dan, od vseh v^ani, s kopnega in z morja, vidiš tisti zeleni l'?§ič, napolnjen s skrivnostmi in obeti; zme-raJ vleče oko nase, kakor nova stvar, ki te kakor zagonetka, ki ti odriva vse misli 7~ tako, da greš tji\kaj še pred obljubljenim časom, bolj da se iznebiš muke, kakor da se navžiješ naslade.
Pa res, v Evropi ni krajca zemlje, kate-rega samo ime bi uže vzbudilo čudno zmes lepih in strašnih podob, o katerem bi se bilo toliko mislilo, pisalo, ugibalo, kateri bi bil povod tolikim nedoločnim in nasprotnim poved-bam; kateri bi bil tudi sedaj predmet tako nenasitljive radovednosti, tako nespametnih
važno sredstvo za narodno odgojo. Zlasti pri neznatnem narodu, kakor smo mi, na stran potisneni, od svetovnega prometa in njegovih čudesev oddaljeni Slovenci! Životari vse svoje žive dni v tesnem kolobaru malomestnega našega življenja, v kakem samotnem slovenskem mesteci ali trgu, oddaljenem celo od velike prometne žile železnice, — in tujec bodeš v sedanjem vedno napredujočem veku! Kar se ti pripoveduje o zanimivostih velikih mest, čul bodeš s tistim nezaupnim strmenjem, s kojim otročiči poslušajo pripovedke iz „Ti-soč in jedne noči/ Niti pojma ne bodeš imel o umetnem aparatu, kojega si je novodobna omika vstvarila ter ga dan za dnevom po-muoževa s tisučerimi iznajdbami in čudovitimi proizvodi človeškega razuma!
A gledališki vlak popeljal bode slovenske potnike v tri velika mesta, katera zanimajo vsako v svojem genru. Dunaj, stolnica cesarska, razkazal nam bode čarobno krasoto svojih monumentalnih palač, nakupičenih na svetovnoznanem „Ringu“, ter nas bode seznanil z mravljinčjim gibanjem velikomestnega emporija. Brno, prvo obrtnijsko mesto v širnem avstrijskem cesarstvu, dalo nam bode s svojimi velikanskimi tovarnami slikovito podobo obrtnega osredja, ti pa, matička češka, ponosna zlata Praga, segala nam bodeš v srce s stoletnimi spomeniki slavne tvoje pro-teklosti, vzbujala nam bodeš velike zgodovinske reminiscence ter zopet zaupanje v veselejšo prihodnost nam vžigala v prsih s glasnimi pojavi svojega narodnega preporoda, med kojimi se v prvi vrsti blesti vidno znamenje duševne celokupnosti češkega naroda: „Narodni divadlo!"
In uže med potjo, koliko pomenljivega, koliko krasnega bode zrlo oko slovenskih potnikov! Divuo lepotičje, s kojim je potratna priroda dičila planinski svet yvzhodnih alp, idilična nežnost »moravske Švice", doline Švarcave okolo Blanskega in Adamovega, in bogate češke livade, katere je vzgledna marljivost omikanega češkega oratarja spremenila v cvetoči raj! Naše oko bode pilo uprav ka-
predsoj, tako neverjetnih povesti. Danes more vsakdo semkaj priti, odhaja pa hladnega srca gotovo, ko bode v stoletjih gospostvo osmansko goli spomin, ko se bodo obljudene ceste križale v novem mestu, še tedaj noben potnik ne pojde mimo, da bi vsaj v duhu ne obšel starih cesarskih kioskov in da bi zavidno ne pomislil na nas prebivalce devetnajstega veka, ki smo na teh krajih našli še žive in zgovorne spomenike velike prestolnice osmanske. Kdo vč, koliko stariuoslovcev ne bo potrpežljivo iskalo sledov kakih vrat ali kakega zidu po dvoriščih novih poslopij, in koliko pesnikov ne bode opevalo ono malo razvalin, raztresenih po morskem obrežji! Ali pa bodo še veliko sto let te zidine skrbno varovali, učenjaki jih obiskovali, in bujno življenje, ki se je tukaj plelo štiri sto let, se bode prebudilo ter se razsulo po tisoč in tisoč knjigah in podobah vesoljnega sveta.
1.
Zanimljivost serajeva.
Ni zidavska lepota, ki na te zidove vleče občno radovednost; seraj ni spomenik umet-
leidoskopično bogastvo, in vse te lepotije se bodo videle za razmer no neznatno svoto, za pravo bagatelo!
A največji čudež zagledali bodemo v osrčji Češkega naroda, v kraljevi Pragi! Smelo trdimo, da v vsej človeški povestnici ne najdeš bolj zanimive prikazni nego je vstajenje češkega naroda iz smrtnega spanja. Po usodni bitki na Beli Gori (8. nov. 1620) položili so jo v grob, zgodovinsko velikost slavnega češkega kraljestva, dolgih dve sto let ni bilo skorej sledu ne življenske sile v otrpnelem životu, najboljši njegovi sinovi imeli so zanj le solze in v elegičnih tožbah izdihovali so svojo bolest na gomile svojega roda, ošabni protivnik pak je zmagovestno uže naznanjal dobo, do katere noben češki otrok ne bode več razumel sladkega materinega jezika blagodoneče zvtike. In dandanes? V očigled denašnjemu položaju češkega naroda, kateremu je najlepši svedok narodno gledališče, ustvarjeno zgolj od čeških rok, brez tuje pomoči ali podpore, ponudila se nam je neprecenljiva prilika, učiti se od svojih bratov. Da bi jo dobro porabili! Da bi na vzgledu češkega naroda spoznavali, kako treba postopati, ako hočemo svojo domovino dovesti do srečnejših časov. Tu ne zadostuje navdušeno napivanje pri polnem kozarci, niti še tako mojstersko osnovane narodne slavnosti, veliko menj še poulični izgredi in narodne ..igrače",
—	tu je treba dela, resnega, požrtvo-valnegadela na duševnem in gmotnem polji. In tudi političnega takta si bodemo lehko priučili od svojih severnih bratov, kateri so v čudovito kratkem času jasno spoznali denašnji položaj na Avstrijskem ter po tem uredili svojo skoz in skozi previdno in vzgledno politiko!
Pa še nekaj! Za trdno pričakujemo, da bodemo vsaj v jednem oziru posnemali staro-česke husite. Tudi oni so bili razkrojeni na več verskih in političnih strank, katere so se med seboj čestokrat proganjale s kruto brezobzirnostjo. Toda komaj so sovražne čete prekoračile meje češkega kraljestva, hipoma je
niški kakor Alhambra. Levje dvorišče v arabski palači kraljevski samo je več vredno, ko vsi kioski in vsi stolpovi cesarske palače turške. Prednost daje seraju to, da je velik zgodovinski spomenik, ki razlaga in razsvečuje skoro vse življenje osmanske vladajoče hiše. Seraj nosi na svojih zidovih in stoletnih stenah in na deblih svojih dreves vso najnotra-njejšo in najskrivnejšo zgodovino cesarstva. Manjka le zgodovine zadnjih trideset let in pa zgodovine onih dveh stoletij, predenj je bil Carigrad premagan. Od Muhameda II. pa do Abdul-Medžida, ki ga je bil popustil, pa šel stanovat v Dolma-Bagdže, živelo je tukaj pet in dvajset sultanov. Tu se je ustanila vladajoča hiša, tu se je vspela na vrh svoje sreče, tukaj je začela tudi padati. Seraj je bil ob enem cesarska palača, trdnjava, svetišče; bil je glava cesarstva in srce islama; bil je mesto v mestu, velika in veličastna trdnjava, v kateri je prebival celi narod in katero je varovala cela vojska. Trdnjava ta je s svojimi zidinami obsegala neskončno različna poslopja, ugodne in strašne kraje, da si bil kakor v mestu in kakor na kmetih, cesar-
bilo pozabljeno strankarsko protivje, in složno kakor bratje udarili so češki borilci na nasprotnike ter sijajno premagali njegova krdela. Znamo sicer, da ta primera šepa — da ne planemo na sovražnika, da gremo obiskat sorodnika in gostoljubja si izprosit pri bratskem narodu. Ali uverjeni smo, da bode vsaj za čas praškega potovanja med udeleženci po polnem potihnil razpor, kateri nas sedaj razdvaja, in dasi se nikakor ne prištevamo optimistom, utegne vender le armistitium v zlati Pragi, premirje na ozemlji češkem, imeti dobrodejne posledice tudi za naše domače razmere.
Tudi iz tega razloga danes nimamo srč-nejše želje, nego da bi se narodnjaki slovenski 1. septembra udeležili v impozantnem številu gledališkega vlaka v zlato Prago!
Volitev na Notranjskem.
Govorili smo na tem mestu uže obširno
o	notranjski volitvi in o notranjskem kandidatu — in morda se nam bode še nudila prilika, govoriti o tem predmetu. Danes dovoljeno naj nam bode le, povedati, kako se izražajo „Novice" o notranjskem kandidatu, kako tudi one odločno obsojajo dr. Zarnikovo postopanje in pobalinsko kričanje nekaterih novinarskih piscev. ,,Novice“ pišejo:
„0 kandidatu za notranjske kmetske občine kaže se v krogu volilcev živahno gibanje.
V	eni reči strinjajo se pa k sreči mnenja vseh veljavnih krogov, namreč v tem, da bo izvoljenec zanesljiv narodnjak. To pa je za nas edino merodajno, to je jedro vsega vprašanja za naš narod in za našo narodno reč; vse drugo, malo pomenljiva, pristranska, deloma osebna vprašanja. — Mi smo zato pri vsem vprašanji čisto hladni, in bistveno nam je vse eno, naj bode prihodnjemu poslancu im6 Peter ali Pavel, ko smo preverjeni, da si zavedni naši Notranjci gotovo zberejo zanesljivega narodnjaka. — Osebo dotičnega narodnjaka zbrati si, to je v prvi vrsti pravica in naloga volilcev samih in njihovega medosebnega razgovarjanja.
Notranjska ima v svoji sredi zavednih narodnjakov in izglednih gospodarjev dolgo vrsto in pri izbiranji ni težave toliko v tem, da bi bilo kandidatov premalo, kakor v tem, da je težavnejši izbrati si iz dolge vrste sposobnih najsposobnejšega.
Za odstopivšega poslanca se ve da je vprašanje osebnega pomena, ali mu volilci zopet skažejo zaupanje ali si zberejo druzega; dr. Zarnik ločil se je v nekaterih vprašanjih od vseh druzih narodnih poslancev in hotel hoditi čisto sam svojo pot, in povod njegovi odpovedi bila je po njegovi lastni izjavi popolna osamljenost, ker med vsemi narodnimi poslanci on bivši predsednik klubov ni našel ne enega somišljenca. — Želja odstopivšega
ske palače, pomorske orožarne, učilne, urade, džamije. Tu so se menjevale svečanosti s klanji, pobožnosti z ljubakanji, diplomatske slovesnosti z nespametjo. Tu so se sultani rodili, postavljali na prestol, odstavljali, metali v ječe, davili. Tu so se stikale niti vsem zarotam, tu se je razlegal krik vseh ustaj, semkaj se je stekalo vse zlato in najčistejša kri cesarstva. Tu so rožljale nožnice ogromnega meča, ki se je svetil nad glavami sto in sto narodov. Semkaj, v seraj, so skoro tri stoletja upirale pogled: nemirna Evropa, nezaupljiva Azija, boječa Afrika, kakor v dimeči se ognjo-metnik, ki zmeraj preti bruhniti.
2.
L e ž a prestolnice.
Seraj, neizmerna ta prestolica sultanov, leži na najvzhodnejšem griču carigradskem, legotno se spuščajočem v Marmarskem morji, k ustju Bospora in proti Zlatem rogu, tjakaj, kjer je bila nekdaj bizantska akropola, del mesta in velike palače cesarjev. Ta grič cari-gradski je najlepši in od narave najbolj blagoslovljeni kraj na celem evropejskem obrežji. Tukaj se stekata, kakor v središči, dve morji in dva svetova; odtod so držali veliki vojst-
poslanca, da mu volilci odobri njegovo postopanje, je sicer razumljiva, ali bodo volilci to storiti hoteli, ne vemo, do zdaj nam došli glasovi trdijo, da ne. Na eno posledico pa moramo notranjske volilce takoj opozoriti. Kam pride naša narodna stranka in kaj se bode zgodilo z vsemi našimi pridobitvami nanarod-nem polji, ako bi si vsak poslanec prilastoval nezmotljivost, ako bi vsak poslanec hodil svojo pot, in ako bi začeli tudi volilci odo bravati tako postopanje svojih poslancev.
Mi smo prepričani, da brez kluba in brez discipline v klubu v nič razpade vse, kar so zasluženi naši narodnjaki do sedaj priborili, in mi ne dvojimo, da nam v tem pritrjuje tudi dr. Zarnik, ker so mu pred več leti to izrekli uže trebanjski volilci, in ker se nam po vsem zdi neverjetno, da bi ga Notranjci hoteli sploh še voliti, ako jim ne obljubi držati se sklepov narodnega kluba.
To važno jedro ima tedaj v sebi tudi osebno vprašanje notranjske volitve, toda po vsem napak bi bilo podtikati tej volitvi še daljno važnost izrekoma rešitev vprašanja gledč privoljenih 600 gld. za prostovoljni pouk druzega deželnega jezika. Tega vprašanja na noben način ne reši glasovanje volilcev enega okraja, ako bi se jim tudi stavilo naravnost ono vprašanje, ne pa, kakor se pri volitvi godi, osebno vprašanje zaupanja za poslanca. Ono vprašanje reši vsa dežela po svojih poslancih, in med narodnimi poslanci bi tega vprašanja gotovo ne bilo, ako bi ne imeli prijazne nam vlade in odločne večine v deželnem šolskem svčtu.
Po našem mnenji g. dr. Zarnik odloživši mandat ni imel namena in mislimo, da tudi zdaj nima namena, prizadevati si, da bi ga vnovič volili, ker osamljenosti njegove med drugimi narodnimi poslanci bi ne odstranila tudi nova izvolitev ne, sicer pa dr. Z. tudi ne more dvojiti, da osamljen niti narodni stvari niti ožjim svojim volilcem ne more toliko koristiti, kakor poslanec, kateri v slogi z vsemi drugimi narodnimi poslanci v večini lahko doseže, kar je sploh dosegljivega.
Mi smo tedaj, kakor rečeno, notranjski volitvi nasproti po polnem hladni, ker ne dvojimo, da bo izvoljenec zvest narodnjak in ud narodnega kluba gotovo po volji vseh narodnih volilcev notranjskih. Toliko hladneje pa pričakujemo izid volitve, ker čujemo, da hoče mandat prevzeti velezaslužni državni poslanec notranjski g. Adolf Obreza, o katerem se strinjajo gotovo vsi glasovi, da si boljšega Notranjci ne morejo izbrati, kakor njega. — Sicer pa so Notranjci sami dosti zavedni in ne dvojimo, da si izber<5 tako in tako, po svojem prepričanji najboljšega.
veni in trgovski potje vzhodne Evrope; vodovodi bizantinskih cesarjev dovajali so potoke vode; traški gričje branijo ga severnih vetrov, morje ga pere od trijeh stranij. Galata ga gleda od strani, kjer je luka, Skadar pa z bosporske strani, velike bitinske gore pa mu s svojimi snežnimi vrhovi zapirajo azijsko obzorje. Grič je osamljem, čvrsto in krasno stoji na koncu prestolnice, kakor bi ga bila narava nalašč storila, da bodi podlog veliki državi, in da brani razkošno in skrivnostno življenje vladarja, ki je skoraj kakor Bog.
Ves breg je zdolu obdan z visokimi zidovi, ki so prevideni z močnimi stolpovi. Na obrežji Marmarskega morja in pa vzdolž Zlatega roga je to zidovje ob enem tudi mestno zidovje. S skopnega je postavil Muhamed II. ter loči serajski grič od griča, na katerem se vzdiga džamija Nuri Osmanova, nato zavije pravokotno k Visoki porti, teče mimo sv. Modrosti, odtod dalje v veliki krivini, dokler se na morskem bregu ne združi z carigradskim. To je zunanji pas seraja. Pravi seraj se razprostira po slemenu ter je visoko obzidan, ki je kakor osrednji branik veliki trdnjavi.
Seraj opisati, kakor je zdaj, bi bilo zastonj se truditi. Skozi zunanji zid drži želez-
Pri koncu bi uže bili in najrajši bi koj sklenili, ako bi nam ne bilo omeniti še neprijetnega, prav rečeno, ostudnega vtisa, katerega je napravil v širokih naših krogih nek spis ali kako bi uže bolj prav imenovali spako pisarjenja v zadnji številki ljubljanskega slovenskega tednika „Slovan“.
Celo stran obsegajoč članek ima naslov „0 notranjski volitvi" in mesto podpisa ima črko —r. Kolikorkrat nahajamo v „ Slovanu" spise z onim znamenjem, ne moremo zatreti tihega milovanja za list, sicer izvrstno uredo-van, da uredništvo svoj list in naše časništvo sploh skruni s takimi spisi. Pri branji; omenjenega članka pa nas je bilo v resnici sram, da se najde slovenska roka, ki more pisati tako nesnago, še bolj pa, da se najde slovensk, naroden	list,	ki sprejme	toliko	negnjusnega
mazarjenja, izvirajočega iz slepe strasti.
Gnjusi se nam nadrobneje govoriti o tej reči; rečno pa se nam celo odveč zdi zavračati nakupičene tam hudobne fraze, ker smo prepričani, da se ravno dr. Zarnikova kandidatura ne more slabeje priporočati, kakor s takim pisarjenjem. Ako Notranjci, posebno volilci, vsi bero oni „Slovanov“ članek, gotovo se z nevoljo	obrnejo od	njega	rekoč:	Oni
r“ in „Slovan“ ž njim se motita, ako mislita, da	smo	Notranjci slepi in	gluhi,	volili
bomo po	svoji	volji!"
Dopisi.
Iz Rudolfovega 5. avgusta. (Izv. dop.)
V	„Slovenskem Narodu" od 4. avgusta t. 1. priobčeni dopis iz Rudolfovega obsega toliko neosnovanih trditev, da človek ne vč, ali bi bolj omiloval nevednost onega dopisnika, ali se srdil nad njegovo predrznostjo.
Kar o šolskih sestrah piše, kaže, da mu je prišlo nekaj na uho, kar se z istino ne vjema; kajti g. prof. Poljanec ni nikdar predlagal, da se šolskim sestram letna podpora in
celo v znesku več sto goldinarjev dovoli; ravno tako tudi ni res, da se je šolskim sestram pogoj stavil, da se mora poučevati s slovenskim učnim jezikom in da šolske sestre zaradi nezmožnosti slovenščine niso tega pogoja vzprejele.
Kar dopisnik govori o železniški enketi, je ravno tako s trte zvito; kajti pri tej enketi se sploh o nobeni črti ni določevalo, a tudi predloga zaradi proge Krško - Rudolfovo ali pa Rakek-Rudolfovo ni bilo slišati.
Če so viri z Dunaja iste veljave, kakor oni, iz katerih posnema dopisnik svoje površne informacije gledč drugih točk, potem mi dopisnik ne bo zameril, če se dvoma ne morem znebiti, da bi bil Tisza dovolil trasiranje od Karlovca do Kolpe. Kolikor je meni znano, je
nica; leta 1865 je velik požar vpepelil mnogo poslopij; logi so večjidel zapuščeni; na ona mesta so postavili bolnice, vojarne, vojne šole; mnogim poslopjem, ki so ostala, izpremenili so obličje in razdelbo. Dasiravno je glavni zid ostal, kakor je bil, tako da si moreš predočiti vso podobo starega seraja, je teh premen toliko in takih in poslopje skoro trideset let tako zanemarjeno in zapuščeno, da ne bi ga mogel zvesto opisati.
Pisatelja in čitatelja bolj zanima, izvedeti
3.
K ako še n je bil seraj.
Kdor si takrat z enim pogledom mogel obseči ves grič, bodisi z najvišjih trdnjav, bodisi z minareta džamije sv. Modrosti, vžival bi bil prekrasni izgled. Sredi jasne morske modrine, v velikem belem polukrogu jadri na ladijah, videl se je gosto obraščeni grič, okrožen z braniki in trdnjavami, na kterih so stali topovi in straže. Med visokimi zelenimi drevesi vile so se nepreštevne bele steze, smejale se barve tisočerih cvetovnih leh, razprostirale se razsežne vrste pravokotnih se-rajskih poslopij, razdeljene na tri velika mesta,
g- vitezu Zavinšeku le dovoljeno raziskavanje Srte. Če bo pa tudi trasiranje dovoljeno, to se zdaj ne \6.
Ravno tako neutemeljeno je sumničenje mestnega zastopa. Čeravno ima župan dovelj posla in opravkov, vender ni res, da pusti dvema odbornikoma vladati. Naj dopisnik le imenuje iste odbornike, nad katerih sebičnostjo ali čudnimi nazori se on spodtika in zvedel bode prav po resni poti, kaj se pravi sumničiti poštene može. Naj dopisnik le pred svojim pragom pometa, da se ne bo toliko govorilo o umazanih dolgovih nekaterih tako-zvanih dobrohotnežev, ki drugemu v zlo štejejo, ako se zahteva povračilo troskov.
Kako, da se dopisnik še le zdaj domisli na potrebo poslopja za dekliško šolo, ko je ta šola v „Narodnem Domu“ tako izvrstno spravljena, da ne more biti bolje, ako bi mesto tudi 10000 gold. za novo stavbo potratilo. v*di se, da dopisnik propagando dela le za °no stranko, ki je hotla šolsko poslopje rabiti za Feuenvehrkneipe. Vsakako pa je prav lahko drugim svete dajati, a teže vsakemu ustreči. Y°pisnik prav nič novega ni povedal, če trdi, da je treba stopnice in ulice po mestu popravljati. To gotovo mestni zastop uže zdavna ker je uže v proračunu dovolil za to po-Pravo potrebno svoto; da se pa ta poprava e ni izvršila, so drugi važni vzroki, katere Skladati tukaj ni na mestu.
Pa še to! kar o »Narodnem Domu" piše, Je polno zvijač in neosnovanih laži; ako bi se dopisnik le nekoliko potrudil, bi lehko zvedel, da se je stavba na podlagi gotovega načrta Po dražbi oddala, da se morajo po tem načrtu vsa vrata v sredi stene napraviti in če bi dopisnik, predno je dopis poslal, se potrudil v drugo nadstropje »Narodnega Doma“, bi bil na lastne oči videl, da so vrata na istem mestu uže gotova, o katerem on toži, da ne bodo.
Sicer pa je tudi pri tej stavbi laglje kri-tikovati, ko pomagati, posebno gospodom, ki dozdaj še beliča niso dali za dozidanje, pa vsako priliko porabijo, da narodno stranko grde in begajo.
Iz ribniške doline dnč 4. avgusta. (Izvirni dop.) Z radostjo vsak obiskovalec ribniškega trga opazuje veličastno cerkev, katera tukajšnji trg in vso dolino kinča. Toda ne samo njena zunanja velikost imponira, še bolj njena znotranja dragocena, lina oprava očara vsacega obiskovalca božjega hrama, ne samo to pa zadostuje zdanji za božjo čast Požrtvovalni generaciji. K novi cerkvi, k novi Notranji opravi in novim velikim cerkvenim £rgljam mora tudi enakomerno v e 1 i -npStn.°. zvon en j e priti; vse mora po polni biti, da se je ujema in da je lepo. Kedo • Ile spomina še lanskega obiska Nj. veli-“Stva premile naše domovine, povsod so sta-_ 1 in že stavijo v spomin tega presrečnega
postavljenih okolu treh neenakih trgov. Iznad teh mest so se vzdignile pisane strehe, hodniki polni cvetovja, pozlačene kuple, beli mi-«e i.V vrhunci visokih kioskov, lokovi spo-vra.t’,m®d njimi pa so se raztegali stolni™ 8° bila majhna bela pre-taho?eČa IH neurejena, lahka kakor k0s:„ „„1,.’ v kterem je bilo nekaj raz-v«- ’•*	Parskega	življenja, nekaj pa
2lt08tl' ,Na enem k™ju je bila vsa živa in dST’ dru«e!n . samotna ^ nema kakor solno i ,TukaJvsax, ^Prta, zlačena od
i	'“ca, tamkaj nevidna človeškemu očesu, po-°uena v večno temo in senco. Oživljala jo !p!^ina barev, lepotila velika nasprotja oveuobe in teme in v jezercih leskeči se marmor, nadletavali so jo oblaki golobov in Jastavk.
Tako je bilo od zunaj to cesarsko mesto. Ni bilo videti preveč obširno, kdor ga je gledal z višave, a znotraj je bil tako razdeljen in zapleten, da služaji, ki so v njem stanovali p0 petdeset let, se niso v njem razpoznali; janičarji pa, ki so tretjič vanj prišli, so v njem zašli.
(Dalje prihodnjič.)
zgodovinskega dogodka 600letja, odkar je Kranjska ud previsoke avstrijske države, in tudi Ribnica v tej zadevi ni zaostala. Akoravno je ta nov kiuč, s kojim se je se-dajna generacija za stoletja ovekovečila, v prvi vrsti namenjen misijonu, kateri se je lansko leto vršil v naši dolini, nas vender tudi pre-vzvišenega zgodovinskega momenta spomina.
Da si je farna cerkev uže do sedaj primeroma dovelj lepega in močnega zvonenja imela, si je fara s požrtvovalnostjo visokoča-stitega gosp. dekana M. Škubica, kateri je za blagor svoje dekanije in za božjo čast vnet, tekoma leta omislila velikansk nov zvon, vlit pri gosp. A. Samassi, dvornemu zvonarji v Ljubljani, ki tehta 3009 kilog. ali 53 stotov in 73 funtov. Vsi zvonovi, septem accord D-dur, se kaj melodično vjemajo in posebno novi zvon, glas A, kaj mogočno in lepo doni po naši dolini, čast in slavo pojoč prevzvišenemu namenu in poklicu.
Razne vesti.
—	(Strali pred	kolero.)	Na	vrata lijon-
ske ječe	sv. Pavla je 21. m. m. trkal	nek po de-
lavsko oblečen mož in vprašal vratarja, ali je res, da v Lijon kolera ne pride. „Kaj jaz vem“, osorno odgovori vratar. Nepovabljen gost prosi, naj ga pelje vratar k hišnemu svetniku, da ga bo nekaj prosil. V pisarno hišnega oskrbnika vstopivši reče tujec: „Mene so v Marseillu obsodili 8 mesecev v ječo. Ker se pa strašansko bojim kolere, sem jim ušel in semkaj prišel z namenom, v vašem zdravem mestu prestati svojo kazen." Oskrbnik želji boječega moža vstreže in ta z veliko radostjo zamenja	svojo obleko z	jetniško.
—	(Ženska —	doktor.)	V	Boloniji je
nedavno mlada gospica Josipina Cattani napravila z hvalevrednim vspehom (curn laude) doktorski izpit iz medicine in kirurgije. Jeden izprašujočih profesorjev, uže bolj postaren samec, prišel je drugi dan k novi doktorici se ženit in zdravila iskat svojemu mnogoletnemu samotarenju. Gospica si je izprosila osem dnij premisleka. Vsakakor je doktorica nastopila pravi pot v življenji in se bodo lahko ponašala s svojim prvim zdravniškim vspehom, da je starega učenjaka dolgotrajnega samskega stanu, katero mučno bolezni no ozdravi noben moški zdravnik, po polnem osvobodila.
— (Starost tičev.) Najvišjo starost doseže labod, o katerem basen pravi, da je nem in da še le zadnje trenotke svojega življenja tiho, otožno zapoje. O njem se pripoveduje, da doživi 300 let. Prvi za njim je sokol, o katerem Kramer v svojem Naturhistoriker opazuje, da so poznali tiče te vrste, ki so dosegli starost 162 let. Prvo tako visoko starost ali pa še višjo učakajo jastrebi in orli. Leta 1719 poginil je planinski orel, ki so ga vjeli pred 104 leti in kateri je gotovo uže prej dolgo živel. Beloglavi jastreb, katerega so vjeli 1. 1706, poginil je y zverinarnici šenbrunski 1. 1824, ko je dočakal torej v sužnosti 118 lot. Tudi papige so strpele v sužnosti 100 let in še čez. Gage so opazovali, da so živele čez 100 let. Dr. Weissmann pravi: „Dolgo življenje tičev je nadomestek za njih primeroma maj-hino rodovitnost in veliko razdevanjo njih zalege. Na škotskem otočku St. Kilda vsako leto nalove čez 20 000 tungov in neizmerno število jajec velikega tepca; dasiravno pa ta tič znese le eno jajce in potrebuje štiri leta, da doraste, se mu število vender ne zmanjšuje. Z vališč na otoku S.ylt izvozijo 300 000 galobnih in 20 000 čigrnih jajec vsako leto, in videti je, da pobiranje jajec po premišljeni osnovi tudi tukaj tičev ne zmanjšuje." Potemtakem morajo ti tiči prav visoko starost dočakati, sicer bi bili uže zdavnej izmrli. Tudi kukavica dosežo prav znatno starost. Poznali so ono, ki jo imela napako v kukanji, da je bila 32 lot zaporedoma v tistem gozdu. Dolgo življenje ima tudi krokar. Prirodoslovec Naumann trdi, da doživi 100 let; o srakah se \6, da so 20 do 25 let vzdržale v sužnosti. Fazan more živeti 15, purani 16, golob 10 let. Pevci žive 8 do 18 let. Slavo c vzdrži ujet k vočemu 8 do 10 let, kos 12 do 15, takisto i kanarec.
— (Združonjo ruskih poštnih in brzojavnih oblastnij.) Postavo ruskega državnega svDta, po kateri se poštno in brzojavne oblastnijo
zjedinijo v jedno samo upravo, je, kakor se iz Petrograda poroča, car potrdil. Po tej postavi se imata dozdanji poštni in brzojavni oddelek pri ministerstvu notranjih zadev združiti v jeden oddelek, kateri se bode imenoval „glavna poštna in brzojavna uprava“. Predstojnika glavni upravi imenuje Najvišji carski ukaz na predlog ministra notranjih zadev v vladini senat. Ta predstojnik je tudi član ministerskega sveta. Potem bosta uradovala v tem oddelku dva višja uradnika, več poštnih in brzojavnih nadzornikov, poslovodij, in vrsta druzega uradnega osobja.
— (Gospa s svinjskim rile em.) V okolici kijevskega mesta se je baje naselila nedavno mlada in bogata gospica, katera pa nosi mesto nosu svinjski rilec. Ta bogatinka s svinjskim rilcem ponuja srce in roko tistemu, kateri bi jo hotel z ozirom na veliko premoženje (5 milijonov) za soprogo vzeti. Mlad mož, pravijo, bil je uže pripravljen, ž njo se oženiti, a padel je pri pogledu svoje neveste v omedlevico. Neka gospa prav odločno trdi, da je gospico z rilcem sama uže videla, samo da je imela obraz s pajčolanom pokrit. Vedno ima mnogo snubačev, Sedaj je došlo iz okolice mnogo njenih čestilev ne ravno zaradi lepote mlade gospice, ampak zaradi velikega bogastva na ogled, in ženini po javnih sprehajališčih, neveste čakaje, mestne še-talce motijo in vznemirjajo.
— (Amerikansko.) Newyorski list poroča naslednjo zelo amerikansko se glasečo dogodbo: „Mlad trgovec v Nowyorku pridobil si je s srečno spekulacijo v štirinajstih dneh dva milijona. V 26. dan m. m. priredil je za svoje prijatelje in znance izlet iz mesta. Družba zbrala se je pred hišo milijonarjevo ter se odpeljala v dvanajsterih krasno ozaljšanih vozovih na prosto. Ob 1. uri so v gozdu zajutrkovali. Ob 2. uri se jo igral navlašč za ta slučaj spisan igrokaz. Ob 5. uri so se peljali na morje. Ob 6. uri sklical je sedmerni moški kvartet družbo k obedu pod dragocenim šatorom na travniku ob morji. Mize so se šibile pod obilnimi, finimi jedmi in najdražja vina vseh let in vseh kontinentov tekla so v potokih. Naposled dobil je vsak gost pokavni bonbon, v katerem je bil biljet za 1000 dolarjev. Tej šali so se smijali do
8. ure, ko so je pričel umetalen ogenj, v čegar sredi se jo gospodarjevo ime prikazalo na obnebji. Ob
9. uri se je družba vrnila v Newyork, da se pri gospodarji zopet razveseljuje. Dospevši prod orjaško palačo, so se čudili, da je palača nerazsvitljena in zaprta. Jeden izmed 50 trgovskih pomočnikov stal je pred palačo, da razmere pojasni. Firma je pala v bankerot. Sočutno so se poslovili gostje. Trgovski pomočnik je pripovedoval: Jedva jo družba se odpeljala, ko je vsled pada firme v Filadelfiji hiša veliko škodo trpela. Ob 12. uri se ni mogla več držati. Ob 1. uri so se sešli upniki in se jim je ob 2. uri 23/s°/o izplačalo. Ob 8. uri se jo premakljivo blago prodalo. Ob 4. uri so je prodala hiša, ob 6. uri se je naselil nov kupec in ob 7. uri odprl prodajalnico, katero je ob 9. uri zaprl in potem so se podali spat. Bevni mož je bil zdaj brez strehe. Da bi saj po noči imel kam nasloniti trudno glavo, šel je s svojo družino na kolodvor, najol si spalni žoloznišk voz in odpeljal so k sorodnikom. Tam zdaj živi. Tako hitro se vrši v Ameriki.“
Domače stvari.
— (Imenovanje.) Deželni šolski svet za Kranjsko jo začasno: učiteljico gpdč. Frančiško Wruss imenoval definitivno učiteljico na dvo-razredni ljudski šoli v Vinicah.
— (Vojaštvo.) Slovenski pešpolk kralj Milan št. 97, kateri ima svojo posadko v Pulji, pride dne 25. t. m. v Ljubljano. V jutro 26ega t. m. pa se koj podado k vojnim vajam na Gorenjsko, kjer ostanejo deset dnij.
— (Umrl) je dne 6. t. m. zvečer v Ljubljani profesor g. Mihael Peternel, v 76. letu svojo dObo. Pokojnik bil je profesor na realki tor poučeval iz fizike in matematike. Zanimal se je posebno za astronomijo in večkrat našli smo ga bavečega se z različnimi astronomičnimi študijami. Bolehal jo delj časa uže ter nad leto in dan ni zapustil več svoje sobe. Blag mu spomin!
— (Mrtvega našlij so dnč 4. t. m. v Poljanah sploh znanega berača Frana Furijo. Mož jo rad pil obilo žganja.
— (Toča) napravila je danes teden sila veliko škode. Pokončala je vso Trško Goro, šla čez Žadovinek ob Savi ter med Mrtvicami in Vihrami vse poljske pridelke pokončala. Na Štajar-skem je v okolici Sremiča vse pokočano, tako tudi v Kremenu, v okolici Vidma in Stare Vasi. Toča je bila debela kakor golobja jajca in palo jo je blizu tri palce visoko. Trto je tako pobila, da dve leti ni pričakovati plodu, tudi sadje z dreves je vse odbila; mnogo je ubilo tičev in celo mlade zajce. Zraven pa je razgrajal tako silen vihar, da je strehe odkrival, kozolce podiral, drevje s kore nino izroval.
— (Štirinajst tržaških mornarjev,) med njimi tudi nekateri Slovenci, kakor Pečenko, Pavičič, Markovič, Peternel, Lenar in drugi so sprejeli službo na argentinski oklopnici, ki se je v Trstu napravila. Bili so sprejeti za več let in z dobrimi pogoji. Ali ko je argentinska oklopnica pred nekaterimi tedni došla v Marseille, odpovedal je poveljnik one ladije kar nenadoma službo vsem tržaškim mornarjem in jih v Marseille pustil vsakem pomenu „na suhem". Ubogi ljudje bi bili morali beračiti, da se jih ni usmilil naš rojak go spod Peter Jurca, c. kr. avstrijski podkonzul ' Marseillu. On jim je preskrbel potrebnega denarja in tudi prosto potovanje v svojo domovino. Te dni so došli ti mornarji v Trst in vsi ne morejo pre hvaliti človekoljubja in dobrote g. Jurce, moža nam dobro poznanega in ki ni niti na Francoskem pozabil svoje domovine, svojega rnaterinege jezika, katerega vedno goji, ker je tudi naročen na nekatere slovensko časnike.	(Edinost.)
Te dni je izšla v »Narodni Tiskarni» v Ljubljani VIII. štev. »Ljubljanskega Zvona> s to vsebino: 1.) Gordzd: Svetinja. Pesen. 2.) Dr. I. Tavčar: Mrtva srca. Povest. (Dalje.) 3.) J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 21. Peter in Pavel. 4.) J. S tarč: Vinko II. in III. 5.) S. Rutar: Akvileja IV. do V. 6.) J. K.: V6-trecu. Pesen. 7.) J. K.: Vrnitev. Pesen. 8.) Svojmir: Hladila ni! Pesen. 9.) Svojmir:	Ljubezni
želja. Pesen. 10.) L. Pesjakova: Popotni spomini II. do III. 11.) J. Kersnik: Gospod Janez. Novela. III. (Dalje.) 12.) K. Štrekelj: Novejši pisatelji ruski. II. 13.) Fr. Šumi: »Arehiv f. Heimatskunde» in našezgodovinoznanstvo. 14.) K. Strekelj: Jan Ernst Smoler. (Konec.) 15.) Slovenski glasnik.
»Ljubljanski Zvon"
stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu/1
D u naj, 7. avgusta. „Wiener Zeitung“ razglaša cesarsko naredbo z dne 28. julija, tičočo se podpore iz državne zaloge za po-plavljence v Galiciji.
Dunaj, 7. avgusta. Roparskega morilca in anarhista Stellmacherja bodo jutri zjutraj obesili, kajti smrtna obsodba se je v vseh instancijah potrdila.
Ischl, 7. avgusta. Včerajšnja gledališka predstava se je sijajno izvršila. Nj. veličanstva ostala so do konca pri predstavi; po predstavi podala so se v cesarsko vilo na čaj; povabljena sta bila na čaj tudi Kalnoky in Tisza.
Ischl, 7. avgusta. Cesar vzprejel je ob 8. uri ogerskega ministerskega predsednika Tiszo; ob 10. uri je obiskal nemškega cesarja in se mudil pri njem pol ure. Potem je vzprejel nemški cesar Tiszo.
Ischl, 7. avgusta. Ob 2. uri bil je pri našem cesarji obed. Udeležil se ga je nemški cesar in ministra Tisza in Bedekovič. Po slovesu od cesarice peljala sta se oba cesarja na kolodvor; ob 4. uri se je odpeljal nemški cesar. Vladarja sta se večkrat objela in poljubila.
Zagreb, 7.avgusta. Ban je danes zjutraj odpotoval v Gorenjo Krajino in banalni okraj. — Sekcijski svetovalec St. Hervoi<5 je na svo-
jem posestvu poleg Krapine nenadno umrl. — V Jaški je včeraj zvečer pogorelo 40 hiš.
Oguli n, 7. avgusta. Ban, spremljan po justičnem šefu Kleinu in sekcijskem svetovalci Davtoviči, je danes v jutro sim prišel ter bil slovesno vzprejet. Vzprejel je oblastva in korporacije ter si ogledal mesto.
Rim, 7. avgusta. Kralj je vzprejel de-misijo senatnega predsednika Techia.
Rim, 7. avgusta. Od polunoči 5. do po-lunoči 6. t. m. v Pancalieriji jeden mrlič za kolero, v Varignanu jeden mrlič in jeden sumiv bolnik. Po poročilih prefektovih so zdravstvene razmere sploh ugodne. V bdlnici v Varignanu je umrl jeden mornar.
Bruselj, 7. avgusta. Zbornica je pričela posvetovanje o predlogi zadevajoči zopetno zvezo s kurijo. Predlogo pobijala sta Frčre Orban in Bara, za njo sta se potegovala Ma-lou in Moreau. Debata se bode jutri nadaljevala. — Ko so po seji zapustili poslanci zborniško poslopje, vzprejela je obila množica katoliške poslance s sikanjem in burnim krikom; drugi del množice pa je ravno tako vzprejel liberalne poslance. Policija razgnala je množico in zaprla več oseb.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 8. avgusta.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih..................81 • 10
»	>	>	»	srebru........................81-85
Zlata renta........................................  103-95
5°/» avstr, renta.................................... 96	25
Delnice nArodne banke............................... 860-	—
Kreditne delnice......................................313-50
London 10 lir sterling..............................  121	• 50
20 frankovec.........................................  9	• 656
Cekini c. kr.......................................... 5	74
100 drž. mark.........................................59-50
Urtidni glasnik
z dne 8. avgusta.
Razpisane službe: Poštnega odpravnika v Mo-zelji (okr. glavarstvo kočevsko) z letno nagrado 200 gld.; uradni pavšal 60 gold. in letni pavšal 146 gold. za vzdržavanje vsakdanjega sela med Mozeljem in Kočevjem proti službeni pogodbi in kavciji v znesku 200 gld. Prošnje tekom dveh tednov c. kr. poštnemu in brzojavnemu vodstvu v Trsti.
Eks.javne dražbe: V Trebnjem zemljišče Fr. Zidarja iz Mačjega Dola v 29. dan avgusta; — zemljišče Josipine Stamcarjeve iz Novega Mesta v 28. dan avgusta. — V Ložu zemljišče Jan. Jeršana s Hudega Vrha v 23. dan avgusta.
Priznano najboljši
Prašnikerjev
romanski in portlandski
cement
železniške šine, okovanja pri stavbah, štukadore (sadrarije) in štokadorske štorije, sledilna ognjišča in posamezne dele za zidana ognjišča
in vse druge v železarsko to stroko spadajoče predmete priporočata najceneje
Terček & Nekrep
trgovina s železnino Mestni trg št. 10 v Ljubljani.
Vunanja naročila izvršujejo se brzo in jako po ceni.
1
rt3
I
I
I
1
I
I
J
fjU|
I
I
Uri!
Solidno dekle
zmožno obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi ter izurjeno v šivanji na stroj, vzprejme se v neko tukajšnjo prodaj al-nico stalno.
Kje? pove ekspedicija tega lista.
Tuj ei.
Dn6 6. avgusta.
Pri Maliči: Eysselt, c. kr. beležnik, s Češke. — Schlei-mer, trgovec, iz Rotenmanna. — Kreiner, knjigovodja; pl. Schiwitzhofen, c. kr. namest. svetnik; Kall-pacher, trg. potovalec; Schuster, vodja, s soprogo, in Steinvvender, zasebnik, s hčerko, iz Gradca. — Pelarin in Pitschin, zasebnika, in Martinelli, užitn. blagajničar, z rodbino, iz Trsta. — Vitez pl. Bau-bela, c. kr. stavb, nadsvetnik. iz Gorice. — Rothel, Bartelme, Ranzinger in Tomitsch iz Kočevja.
Pri Slonu: Guttentag, zasebnik, iz Berolina. —Petzi-val, trgovec, z Dunaja. — Zdrahal, c. kr. montan. uradnik, s soprogo, iz Pfibramov. — Leitner, trgovec, iz Budimpešte. — Herrmann in Weingerl, zasebnika , iz Zagreba. — Friedrich, zasebnik, iz Trienta. — Haffner, graščak, iz Konšajne. — Scharl, fabrikant, iz Žira. — Engelsberger, trgovec, in Ven-cajs, c. kr. okr. sodnik, iz Krškega.
Pri Tavčarji: Knodl, zasebnik, s soprogo, in Wurzin-ger, zasebnik, z soprogo, iz Gradca. — Bolmereich Marija s rodbino, iz Reke.
Pri Avstr, carji: Terpin in Šinkovec, zasebnika, iz Idrije. — Mikačič, mizar, iz Trsta.
Umrli so:
Dn6 6. avgusta. Baronica Frančiška Minutillo, graščakinja, 76 1., Križevniške ulice št. 6, oslabljenje močij. — Miha Peternel, umirovljeni c. kr. profesor in duhovnik, 76 1., Francovo nabrežje št. 1, starostno oslabljenje.
Dnfe 7. avgusta. Ivan Kunstel, l‘/2 1., sin paznika v posil. delarnici, Poljanska cesta št. 25, driska.
Meteorologično poročilo.
Čas
opazovanja
I Stanje |
baro- Tompo-! metra j ratura j v ram i___________
Vetrovi
Nebo
Mo* krina v mm
m 7. zjutraj i 738-00 |> 2. pop. j 737 -39 S 9. zvečer I 737 • 70
t>
+17-8; s. sl. -j-24-6 ijvzh. sl. -j-20 0 |szpd. sl.
i
js-
obl.
0 00 dež
za leto 1885
bode izdalo uredništvo „Jurjja s pušo.“
Obsezal bode do 200 stranij: koledar, ilustrirane humoreske, šaljivo berilo in inserate od zadej, kateri se bojo računali po nizki ceni, za celo ali pol strani.
Izšel bode prve dni decembra 1.1., cena mu Bode samo 50 ter.
Naročnina naj se pošilja uredništvu
»Jurija s pušo» v Trst.
(63) 3—3
čr e vij ar Prešlrnov trg v Ljubljani
priporoča svojo novo urejeno veliko zalogo
obuval za gospode, gospe in deca
2ŠTaročila, izvršujejo se po meri moderno, solidno in najceneje, in naročbam z dežele se kar najhitreje ustreza.
Odgovorni urednik prof. Fr. Šuklje.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fod. Bamberg v Ljubljani.