TRST, petek septembra 1958 teto XIV. . Št. 223 (4068) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94.638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Tel- a 37 Tw' MONTECCHI it. I, II. nad. — TELEFON «-*#* IN 94-63« — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA « 2t — 0CUŠOV- 7r Podružr>ica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 In od 15. do 18. — Tel. 37-338 — ' CENE B • z-a vsak mm višine v Širini enega stolpca: trgovski 80, finanCno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir. letno 1000 lir -FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390. četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Začetek splošne razprave na zasedanju skupščine OZN Dulles in Gromiko sta podrobno obrazložila stališče svojih vlad do aktualnih vprašanj Glede Formoze sta ponovila že znano stališče, in tako tudi glede ostalih vprašanj - Dulles predlaga ustanovitev «medna rodnih sil miru» ter naj bi prihodnje leto države posvetile ttaertom za razvoj nezadostno razvitih dežel - Gromiko je predložil sovjetski razorožitveni načrt in zahteval takojšnjo prepoved izdelovanja jedrskega orožja JS YORK, 18. _ ,a®*la SDinSf"' j8’ ~ v skupščini OZN se je danes čitianji m, , debata, med katero so govorili brazilski ^vni tain^v J'ranc’sco Negrao De Lima, ameriški i&Oia, in jJ , PuHes, japonski zunanji minister Fuji-Brazjiciri zunanji minister Gromiko. J* Po5iaT“!fnji minister i da ^ P°treb-spočarslriv, , za rešitev go-Aaierike u ,av Latinske lahko *’* bi te težave ]Jive imele škod- skj pSdlce za gospodar bi loki- ^ vsega svet« in bi laWt|3lHVSe8a SV®ta in tanini mir ogrožale med’ r^Tleš^Vbi tajnik Fo-Vhodni, V Ivezi z Dai3--V|1- da (n?d drugim iz-»,0J' *zanl-.° ' okoli For-?u"ih čiiftfien zarad> šte-!3f Pa št! Jev*' Po nje?o-Hoč,! «a med temi ;tva bl.reiitn nr'te!ja: KUaj- ,L?)eSa ob.,‘ v devetih letih f, t' nad' ia nlko11 izvajal Wl,*iot„tFOrmozo- Pikali- 2. Kit« \ ln °i>uinimi o- hi?° na t(> Področje »■m-^odai je “Por.abljanjem lij . enost-, ’ 1® zadeva '°2en° 2avnfs: “"'e za o-v Govori, ojevanjer. sSji’ o kateaiem ° korejski ;ii 8vijaii ®ri s° ]eta 19,„ •tl, da bali *““ ie ?ZN; \n ie de‘ Hz» trjevant £ekykor zna-iavpd Pomenil’ nda bl kitajski kiKanski Voin- ‘ao!J0 V dr-°toki !*■ !n da so o-,9 ozemlia r, blizu kitaj-k» a "e more ‘dal Pa Jo. V 'maje h Spreteti sta!i- s&r k.vs ~ w“" tilj *J.°5oče 2a-i°dal Du»es, da iivi edaj zadevo mirno re-il| l,!at§ovori V leku v Var-^'tojskim 1 ameriškim k. dosegi Podanikom. Sku-^(..•‘rimcrni a. °Psnje premir-'Ho^Pijo i^1 Pogoji, ki naj »ih g„°«ijo mire! 18 ln ki naj ureditev raz- ll}S'ta“5’..httv. s&? 5t?*s '•iriiA avico »n pridržu- e Vi** narodoma' ZadeV° V K v,adi' da o- SŽV«zi ?«”*»- Sjc)e, 0men-lffdnjim vzho-tis„’ ki ie aiabsko reso-v &Nb“J sProjet'i so- iSL Hmembn0\le. PriP°ln' * «a- ržave e ’ da so a‘ ‘•dl,®1?« hašle brednjega vzho 1%. ln so sj Porazumno for-0 h* Ogovore n ,to Prevzele fil. 's®de .0roo£t- Ce se bo- , Itn, Slvarne fJani’ Spre.ne-)4 - 8 možno .’- bodo nasta-liodar0l't*bne A V' lzboljša-dt0zsk« blao a ‘n S°‘ rv^Ju. taginje na tem nato umik dru- 6 d?®il S«k?ia ,CsPo?aV?'Šk"ib dot1’“z ?^^edSt2durTn°mz,bba: ‘•C^Pine' S* Pl ?ti k j>iiCen ;i^^V1.i«ti zan'ravajo 1 ZDA f*l ,.^točen novim predsed- * Program •G"v0°»‘al me ! ^llli ie ^41 ^roPap^aieTn ° «pre- SsSs-tfBaLSL -č* . za na* e v rVkih čet, k v ‘-ibanonu. -d .iJe - nadzorstva Or «^imr‘dh narodov Sreljn^ ajami na-11 sili!1 je rt I?Jcniu vzhodu |' Pte^ 02Ndbe o varnost- ” 'v™ S 111 ki bi že tj 'Cao zamudnostjo po-likL>. v°*ti 2- dnle svetovji0 ii„ ®kvirilc^r?nilev mi' i\ b novih tajništva bi la o daj bi majhno sku- j5AV' “r»«' -p- kV“v n»aei»l, r^Ior?kitvijO je ,i'itoos..oborožit v, f nadz°r- ev '■ de setv't? največ-v.? n0it ^ °ce zmanj- UitjJn P°tfebn str(l' ujM*'. Za obramb iiartlskihi' !fV8ki »pora-tbj °ksD?zorstVa trokovnjakov K i0z'iainj nad jedrskimi!''1 ,S Se hn,ier ‘7ri‘kel 'v«> n !*c°la r, o. s*daj v 'm*1 )« S°razum°sajanja za ^'itia ?ial, da J? tem v kv,tsoiu hoteia , bo .m°rda Jarni Primerni- A ul,“ **• i -a> eiik se vp<;alc •trt? * *6a -.nianjšalj. I tiv!eltk w v?trai ?°al 'O. da ix !Wl i*v«ti "aj bi • Ud, 0 sL 'n ie Porazumeli ' •'aNb, «‘ede [d'dai mož-i tiv*°Ve3 V zaene- * ^Si>. *enevi tehmč- Vi' tUdi P* ib o gospod a r-0l*«e,nji tksen- hotverjev predlog na posele r.em zasedanju OZN glede gospodarskega razvoja na Sred-l.jem vzhodu. Dejal je, da so /.DA mnenja, da ja prišel čas, ko morajo vse države sveta pregledati dosedanje rezultate in pripraviti nove načrte za dolgoročno sodelovanje. »Predlagamo, da države posvetijo ieto 1959 tem namenom,« je dodal Dulles in je navedel najvažnejše korake, ki bi jih ZDA bile pripravljene storiti, ali pa jih podpirati v prihodnjem letu; 1. ZDA bodo nadaljevale svoje Že obstoječe programe za finansiranje razvoja. 2. ZDA r,e bodo trudile, da poudarijo konstruktivno funkcijo, ki jo privatna pobuda lahko ima pri gospodarskem razvoju. 3. ZDA bodo proučile, na kakšen način lahko sodelujejo pri regionalnih programih za razvoj če to želijo države, ki pripadajo posameznim področjem. 4. ZDA bodo predlagale, naj se razmišlja o povečanju kapitala Mednarodne banke z- obnovo in razvoj ter povečanju deležev Mednarodnega denarnega sklada. 5. ZDA so pripravljene razpravljati o možnosti ustanovitve mednarodnega združenja za razvoj, Ki bi bilo včlanjeno v Mednarodni banki. 6. ZDA so pripravljene močno podpirati tehnično pomoč. 7. Predsednik bo zahteval od kongresa liakaaila za sanitarne programe. Izrekel je upanje, da bodo tudi druge države v prihodnjem letu pripravile dolgoročne programe za pomoč na področju gospodarskega razvoja. Pripomnil je, da je naj-vtčja ovira za gospodarski razvrj trajna nevarnost »neposrednega ali posrednega napada in iz tega izhajajoči o-gromni stroški za oboroževanje in za kolektivno varnost«. Dalje je Dulles govoril o vesoljskem prostoru. Omenil je velik napredek, ki se je do sedaj dosegel na tem področju, in dodal, da je potrebno določiti ta prostor samo •a konstruktivno delovanje človeka. Dejal je, da bi morala OZN takoj delovati za tem, da se pripravi ploden program za mednarodno sodelovanje pri uporablianju vesoljstva v miroljubne namene. ZDA predlagajo ustanovitev predstavniškega odbora, ki naj bi začel pripravljalne študije ir. sporočil predloge. ZDA bode s tem v zvezi predložile OZN svojo resolucijo. Ko je zatem govoril o vlogi OZN, je obtoževal sovjet->kc skupino, da sodeluje v tej Organizaciji samo zaradi tega, »ker ima tu možnost manp-vrov, ki naj služijo njenim nacionalističnim namenom in to tudi v breme svetovnega reda«. Sovjetski zunanji rr.imste-Gromiko je ponovil zahteve za umik ameriških čet s Fc»-moze in obveznost, da bo SZ-pomagala Kitajski v vsakem trenutku za izgon napadalcev. »Ne bo stalnega miru na Daljnem vzhodu, je dodal Gromiko. doikler se ne bodo a-meriške čete v celoti in za vedno umaknile s kitajske":-otoka Formoze in iz Formo-ške ožine, in dokler se ZDA ne bodo odpovedale vmešavanju v kitajske zadeve.« Gromiko je izjavil, da bi morali Združeni narodi prepovedati vsem državam, da bi oošili -le svoje sile izven svojih meja za akcije ki pomenijo izsiljevanje. listrahovanie ;n -,.r: pravljanje napada. OZN bi morala prisiliti te sile, da o-stanejo v notranjosti svojih meja. »Ali je mogoče dopuščati — morda tudi za trenutek da ie normalno, da ni med nami predstavnikov ene največjih in najstarejših držav sveta? Koliko časa se bodo Združeni narodi dopuščali ta položaj, ki. jim onemogoča, da bi bil-res mednarodna organizacija?« Zatem je Gromiko omenil sovjetski razorožitveni pro gram, ki ga obrazložuje posebna spomenica v devetih točkah: 1. Znižanje števila ob oroženih sil ZDA in SZ na j.700.000 mož. v Ve iki Brit« niji in Franciji pa na 650.000 mož. Število naj bi se znižalo v treh fazah. 2. ZDA, SZ, Ve lika Britanija in Francija naj znižajo za 15 odstotkov svojo izdatke za konvencionalno ob oroževanje in naj prihranke uporabijo za pomoč nezadostno razvitim državam. 3. Popolna prepoved atomskega in vodikovega orožja, konec nji hovega izdelovanja ter uničenje dosedanjih zalog tega_ o-rožja. 4. Takojšnje in splošno prenehanje poizkusov z jedrskim orožjem. 5. Prepoved u-porabljanja kozmičnega prostora v vojaške namene in odprava tujih vojaških oporišč na ozemlju drugih držav 6. Mednarodno nadzorstvo, k naj se uvede, potem ko bo razorožitveni program že napredoval. 7. Umik vseh tujih čet z ozemlia drugih držav 8. Prenehanje vojnohujskaske propagande. 9. Ustanovitev »stalne komisije za razorožitev. v kateri naj bodo vse dr žave članice Združenih narodov, ali pa ožje komisije, ki naj bo tako sestavljena, da bo vsaj polovica njenih članov predstavljala socialistične in nevtralne države«. Gromiko je dalje obtožil ZDA in Veliko Britanijo, da ovirajo sporazum o prekinitvi jedrskih poizkusov. Dodal je, da bo Sovjetska zveza prišla na razgovore 31. oktobra v Ženevo z jasnim smotrom in pripravljalnim programom: »Pogajanja morajo zagotovili, da vse države stalno prekinejo poizkuse z jedrskim orožjem, in ne smejo biti zavesa, za katero se splošni spora u-mi o prekinitvi poizkusov r. jedrskim orožjem ne bi spoštovali«. Seveda Sovjetska zveza ne more sprejeti predloga, ki določa prepoved samo medcelinskih balističnih izstrelkov, ker bi to spravilo Sovjetsko zvezo v neenak položaj, ki bi bil škpdljiv za njeno varnost Potrebno je najti rešitev tega vprašanja, ki naj ne daje prednosti ZDA, Sovjetski zvezi ali kaki drugi državi in ki naj tudi upošteva njihovo varnost. Sporočil je zatem, da bo predložil skupščini resolucijo o znižanju vojaških proračunov v prepričanju, da bo to prispevalo k zaviranju oboroževalne tekme in k zmanjšanju mednarodne napetosti ter s tem tudi k zmanjšanju davčnih bremen. Sovjetska zveza si pridržuje pravico, da pozneje zahteva od skupščine, naj prouči dejanja ZDA in Velike Britanije v Libanonu in Jordaniji in odlašanje umika njihovih čet. če bi se ta umik zakasnil. Glede Alžirije je Gromiko izjavil, da ne more biti svobodnega izražanja volje tamkajšnjega prebivalstva, dokler bo tam vojska 800.000 mož, »da z ognjem in mečem zatira narodnoosvobodilno gibanje alžirskega ljudstva ki se bori za svojo neodvisnost«. Pozval je Francijo, naj se reši žarišča vojne v Severu Afriki ter naj začne neposredna pogajanja z alžirsko osvobodilno fronto. »To je edini na čin. da se konča vojna v Alžiriji.« je zaključil Gromiko. Japonski zunanji minister Fujijama, ki je govoril *>r«ii Gromikom, je pozval obe strani, naj v Formoški ožini ne uporabljata sile ter naj i-ščeta razumno rešitev. Zatem je Fujijama izjavil, da z zadovoljstvom --leJi r-”-perem ameriškega in kitajske, ga poslanika v Varšavi za mirno rešitev krize. Hkrati pa je potrebno, da se o Daijncm vzhodu razpravlja v OZN, in sicer na način, da se ne kompromitirajo varšavski j azgo-vori. Zavzemal se je za čimprejšnji sporazum o prekinitvi jedrskih poizkusov in to še pred vsemi drugimi razorožit-ve-iirai ukrepi Izrekel se je tudi za ustanovitev stalnih policijskih sil OZN ter za spodbujanje gospodarskega ra/voja južnovzhodne Azije. Gromiko je govoril približno poldrugo uro. Ko je končal govoriti, je predsednik odložil sejo na jutu ob 20. uri po srednjeevropskem času. Jutri bodo govorili predstavniki Argentine, Domimkanskt republike, Irske, Irana in Afganista. na. Se prej je predsednik Malik sporeči!, da je bila seja predsedstva, ki je bila določena za danes, odložena na jutri popoldne. Jutri bodo govorili o indijski zahtevi, naj se n* dnevni red sprejme vprašanje kitajskega predstavništva v OZN. IIIHIHIIIIIIIIIIHMIIIliltMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIItlllll Fanfari poudarja sredozemsko politiko» Danes bo razprava o AnorimaBanchieri Fanfani je napovedal, da se bodo v kratkem začela pogajanja za sklenitev novega sporazuma o ribolovu na Jadranu (Od našega dopisnika) RIM, 18. — Senat je danes odobril, po zaključeni razpravi, proračun ministrstva za zunanje zadeve. Predsednik Fanfani, ki je tudi zunanji minister, je imel daljši govor, v katerem je odgovoril na pripombe senatorjev glede zunanje politike. Dejal je, da bodo zu to ministrstvo potrebni večji izdatki tudi zaradi tega, ker se bo sedež ministrstva iz palače Chigi preselil v palačo Farnesina. Na splošno je potrdil zvestobo atlantizmu in evropeiz-mu. Pri tem pa je tudi tokrat poudaril potrebo po poglobitvi odnosov z arabskimi narodi in z Izraelom «da bi se na ta način razširilo področje blaginje in svobode na sredozemskih obalah«. Pri tem se je Fanfani zadržal še prav posebej na svoji tako imcoo- llllliiiiiiiiiitiiiimiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit Tajni razgovori Hrušreva na Jalti ? LONDON, 18. — Iz diplomatskih krogov se je zvedelo, da so voditelji socialističnih držav pred kratkim končali zaupne razgovore s predsednikom sovjetske vlade Hru-ščevom na Jalti, kjer je bil na počitnicah. Razgovori so trajali baje več dni v največji tajnosti. Prve dni tega tedna se je Hruščev sestal tudi s kitajskim veleposlanikom v Moskvi. vani «sredozemski zunanji politiki«, ki še najbolj označuje dosedanje delo palače Chigi pod njegovim vodstvom. Med diugim je dejal, da je opozicija upala med razpravo v poslanski zbornici pred glasovanjem o zaupnici, t. j. v dobi, ko je prišlo do dogodkov v Iraku, da bodo prav ti dogodki povzročili padec njegove vlade, ker da ta sredozemska j.-clitika nima prave podlage. Toda to upanje se ni izpolnilo, je poudaril Fanfani, ker s. zavezniki zaupali njegovi vladi Se prav posebej je Fanfani poudaril v tej zvez- poročilo o njegovih razgovorih v Wa-shrngtonu, v katerem ZDA priznavajo «posebne koristi I-lalije v Sredozemlju«, Eisen-hower sam pa je vlado obvestil o vsebini svojega govora v OZN, v katerega je vključil tudi nekatere Fanfanijeve nasvete ob soglasnosti vlad Anglije, Francije in Zahodne Nemčije. Tudi v resoluc ji arabskih držav v OZN so tiste osnovne teze, ki jih je Fanfani zago-vrrjal na svojih obiskih, Nato se je pohvalil, da mu je celo Naser poslal zahvalo in ga povabil v Kairo, medtem ko bodo države Arabske lige podpirale italijansko kandida- turo za članstvo v Varnost- večino glasov sprejet'. Levica nor« »““t" ie glasovala proti. V poslansKi zuornici pa je nem svetu. Nato se je Fanfani nekako opravičeval, da s svojo politiko ni zašel na pozicije 'posredovalca, da bi se s tem dvignil izjnad zavezništva, kajti zaveznikom hoče ostati zvest. Poudaril je, da je govoril jasno in lojalno z vsemi, hkrati pa jim je pojasnil »novo globoko realnost narodov Sreu-njega vzhoda«. Dodal je: »Področje svobode se ne bo razširilo dokler narodi Srednjega vzhoda ne bodo postali glavni aktivni subjekti lastnega političnega in gospodarskega napredka«. Ko je govoril o odnosih med posameznimi državami, je dejal, da je Italija priznala Albanijo ze pred petimi leti. Glede Jugoslavije je poudaril dobre odnose med obema državama in sporočil, da je zunanje ministrstvo dalo pobudo za pripravo pogajanj za sklenitev novega sporazuma o ribolovu na Jadranu, ker bo veljavnost sedanjega sporazuma v kratkem potekla. Končno je govoril še o »odličnih odnošajih z državami »male Evrope« in o Gronchi-jevem obisku v Braziliji. Za pomoč, ki jo namerava vlada dati Somaliji po ietu 1960, je rekel, da bo znašala samo po-Icvico tiste vsote, ki jo troši Italija za sedanjo zaupno upravo. Slednjič je še enkrat ponovil zvestobo sprejetim obveznostim. Proračun zunanjega ministrstva je bil nato z llllllllltllltllMHIIIIIItllllMltllllllllllllflllllMIIIIIIItlllllltlllllllllllllltlllllllllllllllltlllltlllllllllMOiniltltmtMIIttmtlMMMItMHIMMtlMMMtMMHIMM Nadaljevanje razgovorov v med poslanikoma Kitajske Varšavi in ZDA Ameriška letala pooblaščena zasledovati kitajska letala tudi nad celino - Vedno večje težave z oskrbovanjem Kvemoja - Nezadovoljstvo na Formozi narašča VARŠAVA, 18. — Ameriški in kitajski poslanik v Varšavi sta imela danes svoj drugi razgovor ki je trajal dve uri. Po razgovoru je ameriški poslanik Beam izjavil, da se bosta ponovno sestala v nedeljo zjutraj. V Canberri pa je pomočnik avstralskega zunanjega ministra v spodnji zbornici izjavil, da bo razmišljal o tem, ali naj položaj v Formoški ožini pred. ložijo skupščini OZN. Pekinški »Ljudski dnevnik« piše, da v Formoški ožini ne bi bilo nobene napetosti, če bi se ZDA odpovedale uporabi sile in vojaškim grožnjam. List obtožuje ZDA, da skušajo mešati dve različni vprašanji, ki sta; kitajsko-ame riški mednarodni spor in notranje vprašanje osvoboditve Formu-ze. List dodaja, da ni mogoče govoriti o premirju, ker Kitajska in ZDA nista v vojni Tudi danes je kitajsko topništvo obstreljevalo otoke Tan. tan, Ertan in Kvemoj. To v trenutku, ko so se približale Cangkajškove ladje s tovorom za Kvemoj. Cangkajškovo letalsko poveljstvo zatrjuje v svojem nocojšnjem poročilu da je ob mraku bila nad Formoško oži- no bitka med Cangkajškovi-mi in kitajskimi letali ter da je bilo sestreljenih pet kitajskih letal. Medtem pa je predstavnik Kitajskega zunanjega ministrstva izjavil, da so ameriško vojne ladje danes šestkrat pre. kršile kitajske teritorialne vu de, in je s tem v zvezi izrekel »šesto opozorilo ameriški vladi* Ameriški obrambni departma je sporočil, da ameriški piloti lahko zasledujejo kitajska letala tudi nad celinsko Kitajsko in jih skušajo sestreliti, če bi jih ta letala napadla nad Formoško ožino. Dodal je, da ameriške sile na Daljnem vzhodu niso bile pooblaščene bombardirati oporišča na kitajski celini. Dalje je predstavnik izjavil, da ameriška letala spremljalo Cangikajškove konvoje do treh milj okoli otoka Kvemoj, kar velja tudi za ladje, ki sprem ljajo konvoje. Predstavnik pa ni hotei povedati, kaj bi moTala napraviti ameriška letala, če bt kitajska napadla Čangkajškova letala, ki jih ameriška letala spremljajo. Dodal pa je, da Američani lahko svobodno zasledujejo kitajska letala »po- vsod«, če so neposredno napadena. Zaradi nezadovoljstva, ki se vedno bolj širi na Formozi, skuša Cangkajškovo poveljstvo pomiriti prebivalstvo z objavljanjem uradnih poroči-, v katerih pravi, da je zadnje dni uspelo prebiti blokado okoli Kvemoja in raztovorit; večjo količino blaga. Prav tako trdi, da jim je uspelo spustiti večje količine blaga na otok iz letal. Vendar pa ne morejo skriti zaskrbljenosti, ker se sredi sej>-tembra začenjajo na tamkajšnjem področju jesenske nevihte in viharji, zaradi katerih bo oskrbovanje otoka po morju in iz zraka skrajno težavno. Sedanje zaloge na Kvemoju zadostujejo do prvih dni novembra. V Cangkajškovih vodilnih krogih se tudi bojijo, da bo ameriška vlada pod pritiskom svojih zaveznikov prisiljena priznati vsaj tezo mirne rešitve spora in s tem v zvez; privoliti v nekatere Koncesije. Zato je Cangkajskov ministrski predsednik včeraj izjavil, da ne bodo umaknili svojih čet s Kvemoja, tudi če bi j i h ZDA pozvale, naj jih umaknejo. govoril prometni minister Angelini, ki je izjavil, da je rezultat proučevanja prometnih nesreč pokazal, da je za 40 odstotkov primerov krivda na cestah, za 50 odstotkov so krivi avtomobilisti, za 10 odstotkov pa vozila. Zaiadi tega so poostrili izpite za vozače, ta-ko da je že 35 odstotkov kandidatov moralo dvakrat polagati izpite, Nato je povedal, da ima železniška uprava 40 milijard primanjkljaja ali 13 milijard manj kot lani. Ko je govoril o novih delih na železniški mreži, je omenil tudi Trst. Ponovno je obljubil, da bodo železniški prehodi odpravljeni, za kar obstaja petletni načrt, ki predvideva 10 milijard lir izdatkov, od katerih bodo železnice plačale samo dve milijardi m 400 milijonov. Poslanci so nato proračun prometnega ministrstva caobrili. Kot smo že včeraj poročali, se bo jutri začela v poslanski zbornici razprava o Giuffre-jevi aferi. Najprej bo liberalec r.ialagodi obrazložil svoj predlog o ustanovitvi parlamentarne komisije, nato pa bo govoril samo en govornik, kei verjetno ne bo nobenega poslanca, ki bi predlogu nasprotoval. Sledila bo izjava ministra Del Boja v imenu vlade, da predlogu ne nasprotuje s tistimi pridržki, o katerih smo že poročali. Zatem pa b0 pred. log izglasovan. Predsednik poslanske zbornice bo moral odločiti, ali naj imenuje za proučitev predloga posebno komisijo nad hoc«, ali pa bo šel predlog pred komisijo za finance, kot želijo demokristjani, kar bi omejilo pristojnost komisije samo na finančna vprašanja. Zaradi tega zahteva levica, da se imenuje posebna komisija, kateri bi potem predsednik zbornice imenoval člane. Demokristjanski poslanec Marolta pa je postavil danes vprašanje vladi, da bi hotel vedeti dejstva, ki so povzročila intervencijo vlade in tudi izid dosedanjih preiskav in , podvzetih ukrepov. Vprašanje očitno nudi vladi možnost, da se z dosedanjim delom »pohvali«. V kinematografu Brancaccio je bila napovedana skupščina komunističnih parlamentarcev in občinskih, pokrajinskih ter deželnih poslancev. Najprej je govoril Togliatti, ki je poudaril, težnjo vlade, da ne izvaja ustavnih določb, da krši njene bistvene člene ter tiste svoboščine, ki so z njo zajamčene. To se je začelo dogajati istočasno z dogodki na Srednjem vzhodu. Sedanji politični položaj je težavnejši od prejšnjega, tako da lahko govorimo o degeneraciji demokratičnega režima, ki jo je povzročila dejansko «monopolitična bur-zoa/.ija, ki hoče zvrniti vso težo krize na delovne množice in prevzeti nadzorstvo nad gospodarstvom države«. Zato bo posebna delegacija odšla k predsedniku Gronchiju, ki »ni cugovoren za delo vlade, ki pa mora vedeti, kako stvari slojijo«. Sledil je govor Ter-reecinija, nato pa so izvolili I.osebno komisijo, da pripravi spomenico za Gronchija o kršenju svoboščin Spomenico bodo poslali tudi ustavnemu sodišču, A. P. Vlada alžirske republike bo danes uradno razglašena Z AR sklenila, da bo vlado takoj priznala ■ Velika zadrega v Parizu Soustelle odpotuje danes v Aliir - Novi atentati v Franciji KAIRO, 18. — Predstavnik osvobodilne fronte v Kairu je aanes potrdil, da bodo jutri sporočili ustanovitev alžirske svobodne vlade. Dodal je, da bo s tem v zvezi ob 12. uri tiskovna konferenca. Egiptovski poluradni list —: «A1 sab», ki poroča o tem, objavlja tudi seznam članov vlade, ki ea je že včeraj objavil pariški list »France Soir«. Politični opazovalci so mne-t.ja, da bodo Alžirci verjelno določili v Alžiriji tajni sedež vlade. Za sedaj predvidevajo, da bo vlada vodila svojo dejavnost iz Kaira ali iz kakšnega drugega arabskega me- k t n Kairski radio je nocoj javil, da je t.iadni piedstavniK sporočil, da je vlada ZA-ll sklenila priznali začasno -dado alžirske republike takoj po njeni razglasitvi. FAR1Z, 18. — Francoska vla. da .ie danes pod predsedstvom predsednika republika Cotj-ja ra/.pi ovijala o novih ukrepih proti atentatom in sabotažam Alžircev v Franciji. Po seji vlade je minister za info-ma-eije Soustelle potrdil, da so razpravljali o teh ukrepih. Uradno poročilo o seji vlade pravi, da je De Gaulle poročal vladi o svojih razgovoiih s kanclerjem Adenauerjem, * katerim se je sporazumel o potrebi »stalnega »rancosk.i-nemškega sodelovanja o vseh sedanjih svetovnih vprašanjih«. Soustelle ie tudi sporočil da bo jutri odpotoval v Alžir, in bo ob 20 govoril po tel*1 viziji. V soboto bo obiskal Go-lombo Bechar v Sahari m nato se bo skozi Oran vrnil v Pariz. Prav gotovo je vlada raz pravljala tudi o ustanovitvi alžirske vlade pod predsedstvom znanega voditelja Ferhata A-basa. Vest je povzročila v Franciji mnogo hrupa in ve« tisk govori o tem ter objavljajo podatke o članih vlade. Med temi je tudi znani voditelj Ben Bela, ki so ga Francozi obsodili na smrt in ki je sedaj zaprt v Parizu. V pariških Kiogih ne prikrt vajo zadrege in škode, ki bo s tem nastala Franciji v njenih mednarodnih odnosih. Posebno še, ker bodo alžirska v*ado priznale arabske države tei bodo odnosi s Tunizijo ir Marokom še težavnejši. Poleg tega se bodo odnosi Fraccije z vsemi arabskimi državami, zlasti z ZAR, po.dabšaii. V sedanjem položaju ptlpo-minjajo nekateri, kakor na primer nocojšnji »Le Monde«, da so zaman in nesmiselni vsi poizkusi francoske diplomacije, da vodi svojo zunanjo politiko v OZN in drugje tako, da vanjo ne vključuje alžirskega vprašanja. Medtem, se atentati Alžircev v Franciji nadaljujejo. Nocoj so v Parizu trije Alžirci u-strelili policijskega agenta. Dva napadalca so ranili in aretirali, tretjemu pa je uspelo zbežati. Preteklo noč pa sta dva Alžirca napadla in ranila nekega študenta. bkupina treh Alžircev je v Parizu danes streljala na policijski avtomobil. Policisti so odgovorili na streljanje in ubili enega napadalca, medtem ko sta ostala dva zbežala. Prav tako je v Parizu policija streljal- na nekega Alžirca, ki so ga ustavili, da ga legitimirajo. Policisti trdijo, da je Alžirec skušal potegniti iz žepa samokres. pešti. Baje so bili obsojeni še drugi trije Nagyjevi sodelavci na zaporno kazen od 3 do 11 let. Ti so baje pisatelj in časnikar Gyoergy Fazekas, časnikar Sandor Haraszti in bivši tajnik budimpeštanske sekcije Kp Joszef Surec. Kar se tiče Tanczosa, zatrjujejo, da je bila glavna obtožba proti njemu, da je organiziral študentovske demonstracije 23. oktobra 19J6, ki so bile znak za vstajo. Obtožujejo ga tudi protidržavnegs delova. nja v času, ko je bil tajnik krožka »Petoefi«. Tanczos je bil med madžarskimi osebnostmi, ki so se zatekle v jugoslovansko poslaništvo v Budimpešti. Pozneje so ga skupno z Nagyjem depor-tirali v Romunijo. V zahodnih krogih na Dunaju trdijo tudi, da so stalinisti začeli na Madžarskem novo kampanjo za odstranitev Kadarja z oblasti. Očitajo mu baje, da ni »razvijal marksiz-ma-leninizma» in da'ni zadušil «pojavov revizionizma« v kulturnem in političnem življenju na Madžarskem Baje podpirajo to kampanjo, ki jo je začel ravnatelj partijske šole Kassai, tudi ministrski predsednik Apro, zunanji minister Kiss ter predsednik vlade Muennich. Trdi se tudi, da je bil Kadar odstranjen s predsedstva vlade, ker se je protivil procesu proti Nagyju. Znano je, da sta bila Kadar in Muennich tudi člana Nagyjeve vlade. V Metzu je skupina vjč ljudi skušala izvršiti sabotažo nad gazometrom v ntKi pli narni. Po daljšem streljanju n-ed skupino in stražarji so se saboterji umaknil/. V Marseillu so včeraj na pošti dobili zavoj, ki ni imel naslova. Izročili so ga vojaškim oblastem. Kmalu nato je zavoj eksplodiral. V Marseillu so danes aretirali 9 voditeljev alžirske osvobodilne fronte Današnji portugalski tisk odločno protestira zaradi uma. ra dveh portugalskih delavcev v Parizu. »« -------- Nove obsodbe Naj>yjevih sodelavcev BUDIMPEŠTA, 18. — Predstavnik madžarske vlade je danes sporočil; da je bil sodelavec bivšega predsednika vlade Nagvja, bivši tajnik krožka «Petoefi» Gabov Tanczos «sojen in obsojen*?. Dodal je, da bodo pristojne oblasti «samo ob primernem času* sporočile, na kakšno kazen je bil obsojen. V poučenih krogih menijo, da je bil Tanczos ki ima sedaj 29 let. obsojen na dosmrtno ječo na tajni razpravi, ki je bila prejšnji teden v Budim- HMIIIIItlllllllllllKIIIIIIIIIIIIIIIIINMIIIIIIIIIIIIIIItllllflllllllll II MIHI IIIII Mlllllll III11111111111111111111 Bolgarski marksisti „pozabIjajo“ Lenina 2J. /. mi. obišče Jugoulnvijo predsednik norveške vlade Gerhardsen (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — Na Vabilo jugoslovanske vlade bo 25. septembra prispel v Jugoslavijo predsednik norveške vlade Gerhardsen. Med uradnim obiskom, ki bo trajal do 3. oktobra, bo visoki gost poleg Beograda obiskal Bosno m Hercegovino. Hrvaško in Slovenijo. Gerhardsena bo sprejel tudi predsednik republike Tito. Jugoslavija proslavlja, kot smo ze poročali, v teh dneh 10. obletnico zavezniškega preboja solunske fronte, ki je imel -za posledico kapitulacijo centralnih sil in med njimi tudi Bolgarije. To proslavo sta izkoristila bolgarska lista »Rabotničesko delo« in »Zem-ledelsko zname« za šovinistični napad na Jugoslavijo. Avtorji napada so v svoji protijugoslovanski gonji pozabili, da je Lenin ocenil borbo Srbije proti Avstriji v prvi svetovni vojni kot osvobodilno borbo, sicer ne bi ocenili obujanja spominov in komemoracij padlih žrtev kot napad na vse, kar je bolgarsko. »Vsi Jugoslovani, ugotavlja nocojšnja »Borba«, posebno pa najmlajše generacije, so dolžni, da se v teh dneh spomnijo žrtev vojske, ki je pred 40 leti ne le osvobodila svojo domovino, temveč prispevala k osvoboditvi vseh jugoslovan- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIUIIIIIMIIIIMIIMMIIIM4IIIMM4IMMIIIIMIIIIIIMIIM Nad 24 smrtnih žrtev tajfuna na Japonskem Več tisoč hiš pod vodo - 130.000 ljudi brez strehe TOKIO, 18. — Strašni tajfun (Helen«, ki razsaja nad Japonsko, je danes dosegel Tokio in jugozahodne obile Japonske. Po najnovejših podatkih, je tajfun povzročil tta tem področju doslej 24 mivvih, 108 ranjenih, 44 oseb pa se je izgubilo, tako da je število mrtvih pravzaprav mnogo večje. Razen tega je več tisoč hiš pod vodo in 130.000 ljudi brez strehe. Izgubilo se jc tudi 195 ribiških čolnov, ki so verjetno potopljeni. Več kot 200 mostov je razrušenih, prometne zveze s Tokiom pa so prekinjene. Na tisoče akrov rižnih polj je hudo poškodovanih. Tajfunski vetrovi ac dosegli hitrost 170 km na uro. Letalski promet je prekinjen. Tudi v samem Tokiu fO številne ulice pod vodo. Sole so zaprte. «»----------------- Koroški Slovenci prod šolski stavki DUNAJ, 18. — Na sestanku v Železni kaplji na Koroškem so zastopniki slovenske manjšine odločno protestirali proti organiziranju šolske stavke in oživljanju šovinistične gonje proti slovenskemu prebivalstvu. Udeleženci sestanka so opozorili na obveznosti avstrijskih oblasti, da preprečijo boj. kotiranje dvojezičnih šol ter protislovensko delovanje in da izvajajo določila, ki jih zagotavlja jugoslovanski manjšini avstrijska državna pogodba. Po vesteh iz Avstrije so tudi v drugih krajih koroški Slovenci izrazili zaskrbljenost in nezadovoljstvo zaradi povečanega delovanja šovinističnih e. lementov V Nikoziji ranjen ameriški podkonzul NIKOZIJA, 18. —- V Nikoziji so nocoj določil- policijsko uro zaradi -nciclentov v slarem delu ' mes'a. Neznanci so ranili s samokresom a-r.eriškega podkonzula, ko je Lil pred svojim stanovanjem v bližini policijske postaje. Ranjena sta bil-i tudi dva Tt.rka in en angleški letalec. Ameriškega podkon/ula so piepeljali v angleško vojaško bolnišnico. — — «» --- Nova eksplozija medcelinskega * '• Prometne nesreče Skuterist povozil ki si je pri tem Pambretist podrl žensko . Z vespe je padla Ko je 44-letna Nella Bonato .7. Ul. Rismondo prekoračila včeraj Rossettijevo ulico, se je na križišču z Drevoredom XX. septembra zaletel vanjo s skuterjem 22-letni Edvard Cok z Lonjerske ceste 242. Uradnica je obležala z zlomljeno nogo na tleh in počakala, da so prišli ponjo bolni-c*arji Rdečega križa, ki so jo odpeljali v bolnišnico Pridržali so jo s prognozo okrevanja v 40 dneh na ortopedskem oddelku. Več sreče je imela zvečer Jolanda Cercigo por. Germani iz Ul. Valdirivo, katero je na Trgu sv. Ivana jjodil na 1 la z lambreto Fabio Ajfeo iz Ul. Orlandini. Germanijevi je zadostovala zdravniška pomoč, po kateri so jo odslovili in Ji priporočili nekaj dni pocitKa. Sredi dopoldneva Pa s0 .n.^ 1. kirurškem oddelku sprejeli 21-letno Elso Svetino por. Tie-poro iz Sv. Barbare, kateri so ugotovili razne udarce in o-dignine po desnem ramenu, komolcu, kolenu in levi roki tet šok. Z njo je v rešilni avto prisedel tudi 21-letni mož Pjftro. ki je zdravnikom v bolnišnici Pojasnil, kako se je njegova zena ponesrečila. Zena je sedela na drugem «edežu vespe, s katero je on vozil proti Miljam. Na križišču ceste Sv. Er.rbara - Griža je vozilo odskočilo in vrglo sedeža ženo. Nepošten upravnik v zaporu bo čakal na polaganje računov tudi Pio Hirsth, uradnik pri podjetju FOMT iz Ul. della lesa. Dolgo let je mož vodil upravo, a zadnje čase je prosil za dopust in še preden so mu ga priznali je ostal doma, izgovarjajoč se, da je bolan. To njegovo vedenje je vzbu. dilo v lastnikih sum. da so podrobneje pogledali v upravne knjige. In tako je prišlo na dan, da je bilo 8 milijonov razlike. Ni izklj.ičeno da je mož zabeleževal le dei denarja, ki je piihajal v blagajno, medtem ko je razliko pridržal zase. S prijavo, ki j0 je vložil e-den od lastnikov podjetja je preiskavo prevzela v svoje' roke policija, ki bo hotela še globlje pogledati v žepe moža, ki bo prav gotovo moral odgovarjati pred sodnimi organi zaradi prisvojitve tujega denarja. 1958-59. Vsi, ki se želijo Vpi. sati, naj se prijavijo na sedežu Združenja v Trstu, Ul. S. Ni-cold 11-11. tel. 29403, Vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure razen v sobotah. Vpisova nje., bo. trajalo do polovice oktobra. Hud pretep Ponoči 'med sredo in četrtkom sta se na Trgu Rosmini dva moža spoprijela med seboj in se temeljito pretepala do krvi. Ni izključeno, da sta se srečala v kšSšnem baru, kjer sta pri kozarcu vina našla vzrok za spor in pretep. Nekdo, ki je prisostvoval pretepu, je telefoniral policijskim organom, ki so poslali na kraj agente. Ti so pretepača spravili v avto in ju odpeljali v bolnišnico. Enemu od teh, in sicer 34Metnemu Francescu Pintusu iz Ul. Negrelli, so u-gotovili nič manj kot zlom noge. Pintus je sicer rekel, da poškodba ni posledica pretepa, a pomagalo mu ne bo nič, ker bo moral ostati več kot mesec dni na ortopedskem oddelku. Drugi pretepač, 20-letni Lucia-no Lugnani iz Drevoreda C. Elisi, se je rešil le z odrgninami, ki bi morale izkiniti v nekaj dneh. Nesreča na delu Bolj iz previdnosti kot za-c.di nevarnosti rane na glavi so včeraj sprejeli na opazovalnem oddelku težaka Giu-sta Cressija iz Gornjega Sv. Ivana, ki bo popolnoma okreval, razen seveda če ne bo komplikacij, najkasneje v 10 dneh. Ranil pa se je mož med de-■om v pristanišču, ko je z železnim drogom dvigal del železniškega tira. Drog se mu le izmuznil iz rok in odletel v zrak, a je pri padcu na svoji poti zadel v glavo presenečenega Cressija, ki se ni u-tegnil umakniti. Obvestilo vojaškim obveznikom Županstvo sporoča, da je izobešen na oglasni deski v Ul. Malcantop 2 seznam vojaških obveznikov letnika 1940, in sicer za dobo 14 dni od 15. septembra dalje. Vsakdo lahko obvesti županstvo o morebitni izpustitvi obveznikov iz seznama in o morebitnih napakah. Prizadeti lahko dobe vse informacije v oddelku VII matične službe, od-sek Vi vojaške zadeve, v Ul. Diaz 25-111, soba 73. «» ----- OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne is. septembra t. l. se je v 8 otrok, umrlo je pa Je bil° ‘0-POROČILI so SE; pek Gu-E,1 52° . Kmžmančič in prodajal- vonr!^aD1JJ! mehanik Gio- vanni Berti in gospodihija Rosalia Szalai, tesar Umberto Geri in gospodinja Maria Fiegl, mehanik Aironso Abrami in prodajalka Mannella Gondolo, agent CP Antonio Dussl in gospodinja Tea Ralisca, agent PS Franico La Pie-tra m delavka Luciana Medeolti, delavec Albin Skrij in gospodinja Ana Marija Kralj, študent Aldo Danieli m knjigovodkinja Irene Rtggenfe, mehanik Marcello Sar-toretto in uradnica Bruna Perro mehanik Giorgio Minfn in frizerka Bruna Bole. UMRLI SO: 66-letna Maria Cu-relich por. Chersulich, 74-letni Domenico Petrina, 79-letna Ade-laide Stamc vd. Hahn, 40-letni Ernesto Oupez, 78-letni Roberto Curcio, 29-letni Carlo Silvestri, 74-letna Cecilia Elia por Fano, 76-letna Francesca Flego vd. Apollonio. «»------- NOČNA SLUŽBA LEKARN v septembru Alabarda, Istrska ulica 7- de Leitemburg, Trg' San Giovanni 5: dott. PTaxmarer, Trg Uniti 4; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24; ——«k----- Valute Milan Rim Zlati funt 6.000,— 6 200,— Marengo 4.600,— 4.800.— Dolar . . . 622,— 624,— Frank franc. 1.33.— 137.— Frank Švicar. 144.— 146.— Sterling 1.620.— 1.650.— Dinar 81,— 83.— Šiling 23.75 24.25 Zlato ... 706,— 709 — Zah. n. marka 148.— 149.— ( LJUDSKA PROSVETA*) Izvršni odbor Slovenske pr»-svetne zveze v Trstu bo imel sejo danes, 19. t. m. ob II. url na sedežu, Ul. Roma 15. r L Tržaški filatelistični klub »L. Košir*. V nedeljo, 21. t. m. bo v piostorih kluba, Ul. Roma 15-11., sestanek od 10. do 12. ure. RAZNA OUVKNTILA ( Šolske vesti ) INDUSTRIJSKI STROKOVNI TEČAJ V NABREŽINI Z ODDELJENIMI RAZREDI V SV. KRIŽU Vpisovanje v I., II. in III. razred se vrši neprekinjeno do 25. t. m. v ravnateljstvu v Nabrežini vsak dan od 9. do 12. ure. * * * INDUSTRIJSKI STROKOVNI TEČAJ V DOLINI Ravnateljstvo slovenskega industrijskega strokovnega te- čaja v Dolini obvešča vse prizadete, da se vpisovanje za I. II. in III. razred vrši od 1. do vključno 25. septembra vsak delavnik od 9. do 12. ure. • * * VIŠJA REALNA GIMNAZIJA Na višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom. Se vrši tiptSo-vanje za šolsko leto 1958-1959 do 25. sept. vsak dan od 10. do 12. Ure v tajništvu zavoda v Ul. Lazzaretto vecchio 9-II. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglas, ni deski. * # # NIŽJA STROKOVNA SOLA Ravnateljstvo Državne nižje trgovske strokovne sole s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Piazzale Gioberti št. 4, opozarja, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1958-59 do vključno 25. septembra 1958. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure. # # *, DRŽAVNA TRGOVSKA AKADEMIJA Ravnateljstvo državne trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu opozarja, da traja vpisovanje za šol. 1. 1958-59 do v Vključ no 25. sept. Potrebne informacije se dobijo v tajništvu vsak delavnik od 10. do 12. ure. * * 4* DRŽ. NIZ. INDUSTRIJSKA STROKOVNA SOLA Ravnateljstvo državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Rojan, Ulica Montorsino 8-III. nadstropje sporoča da traja vpisovanje za šolsko leto 1958-1959 do vključno 25. septembra 1958. # * # NIŽJA SREDNJA SOLA Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje šole v Trstu v Ul della Scuola Nuova 14 sporoča staršem, da se rok za vpisovanje v to šolo zaključi 25. t. m. Vpisati se morajo tudi učenci, ki so delali sprejemni izpit. * * * VPISOVANJE IN POPRAVNI IZPITI NA SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOLAH TRŽAŠKEGA OZEMLJA Šolsko nadzorništvo osnovnih šol v Trstu sporoča, da bo do popravni izpiti v jesenskem roku in vpisovanje v vseh osnovnih šolah Tržaškega o zemlja po naslednjem razporedu: Od 15. do 24. septembra t. I. vpisovanje in popravni izpiti po razporedu, ki ga določi didaktični ravnatelj. V sredo, 1. oktobra se bo pričelo šolsko leto s šolsko mašo. Vsa potrebna navodila in pojasnila dobe starši pri di daktičnem ravnatelju ali na sedežu šole. PROSVETNO DRUŠTVO RADO PREGARC IZ ROJANA-SKORKLJE priredi v NEDELJO 21. t. m. ob 15.30 pri PISCANCIH S PLESOM Nastopajo pevski zbori, tamburaški zbor, folklorna skupina, dolinski trio ter duet Dario in Darko. PRESKRBLJENO JE ZA PIJAČO IN PRIGRIZEK Obiskovalci se lahko poslužijo openskega tramvaja do postaje Bani. OliKDAtlSČA ) V PETEK KONCERT TRŽAŠKE FILHARMONIJE Danes ob 21. uri bo v Avditoriju prvi izmed šestih koncertov orkestra Tržaške filhar. monije po ljudskih cenah. Nadaljuje se v Pasaži Protti prodaja vstopnic. Kor.cert bo dirigiral Alfred Hering, ravnatelj Anseatiscner Sinfoniker iz Hamburga in bosta ,ia njem sodelovala tudi klarinetist Brezigar in fagotist Bermni. Na sporedu so skladbe Berlioza, Straussa, R. Bossija in Dvoraka. V prodaji so tudi izkaznice za abonma na vseh šest koncertov. C * A D I O PETEK, 1*. septembra 19JI 7»o . "AD*° TBST A /.uo Jutranja glasba- 11.30 Brez-041 vsepovsod in... življenja m usode: «Max Gmn Q*g, radijski tovarnar«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Armando ?7C!T£U3,30 °lasba P° željah; dela '5 1 nam‘i 18 00 Velika dela slavnih mojstrov; 18.30 Glas- be"a fantazija; 18.45 Scarlattijeve sonate izvaja klavičemballst Rug. Rtro Gerlin; 19.15 Utrinki iz zna. nesti m tehnike; 19.30 Pestra glasba, 20.00 Šport; 20.30 Dalmatinske naroone pesmi; 21.00 Umetnost m prireditve V Trstu; 21.20 Orkester Jose Granados, 21.30 Richard btrauss: Tako Je govoril Zara-thustra, simfonična pesnitev, op. 30; 22.00 Dante Alighieri: Božanska komedija: Pekel; 32. spev; v prevodu dr. A. Gradnika — razlaga dr. Janko Jež; 22.20 Balkan, 'ke ciganske melodije; 22.35 Stra. vinsky: «Svatba», divertlmento za soh, zbor in orkester; 23.00 Kvintet Art Van Damine; 23.30 Nočni Pes. RADIO TRST 12.10 Orkester Piero R-izza; 14.30 Tretja stran; 17.30 ^3^** 17.J5 ške man dol mistične sk«v NiStoi> Spored na ploščah, • jm ». Franca R-ussa z mego „ samblom; 19-00 Koncert ^ ^ vvie ier Symp>honi-ker, • beni variete; 21.20 A -iasW 1 redni festival sodobne Benetkah: s'rofoIl'15l„ posvečen Stravvtnskem . „,s «ks4“|s as 16.00 Tretja stran; 173« ^ Fragna; 18.00 Prosp?.,n od t>r' »Bronasta Venera*: 1W M po-ga do rock and ples«1 pevke iz filmoVi 22. fr*' RADIO KOP«. }J0( Poročila v slov.: 7 13,30, id 00. , 810 Poročila v 17.15. 19.15. 22.30- Rt; 5.00-6.15 ih 7.00-7.15 7.15 Glasba željah; 13.40 Knietljški ne-j-jj 13.45 Popoldanske m Gospodarska oddaja*. Jld'”L T l')00 UT«*'’'" r' 17.00 F-refios RL; ‘‘.“L, nasv8” na melloriranih Popularne skladbe, 1=2 pevci m ansambli pf*y \t SJ-nom: Pevski zbor ^* a; u.J) vodenj p. v. Dora KI nia L 17.00 Prenos RL; 17-®“ 1?25 W te- s svojim orkestrffln. ](| giiJ- melodije do melodije. i«-fenični koncert; ,5 ciano Tajoli: 13 rvike RL; 22.15 orkester ton’. SLOVENIJA 327.1 m, 202,1 m. Z7(ju, t» Poročila: 5.00, 6.00. ' )Sj), 10.00, 13.00, 15,00. !7,u , 22.00. 22.55. „ 00 KO«^ 8.05 Narodna pesem nentih i-n o-ceanih; »•** (nos6', melodije 1958», * ‘1 tev 1. dela iztrora pPP^jiodlfOfl-tečaja Jugoslovanske r* sP'£ Nazionale, 16.00: • Anne Baxter. Bffii <*> Uprava svetuje 2,e aCp' četka. _ «Ti Ariston. 20.00: «AWJ» Garibaldi Kot »j,n° Marconi 20.00: « r ne», Louis J°u w Lee, -[-rdnj8 Paratfiso. 20.00: *lrgpy. conk», Audie Mš®J 9* Pcnzlana 20.00. . 11F Errol Flynn. Roiano. 19.30: »Na v 0 Wi?Ja^ ra», H. Krahl r" »C1« 6 Secolo Sv. Ivam strast*, Carrnen ^ SIS ■ jenca», R«k5Hu*nn Adams .jilJC - c^' kino Europa: «Jastrebi ., Technicolor zrt^ fČ,d Homa- «Lepotice v jjt*, Verdi: »Ponos 'n ginatr*> Loren, Grant. Frank PODI IZ FURNj^^jaJo kv. m Gambinj 3, se PRIMORSKI dnevnik 19. septembra '* ---------------------------------------------------- . ■ ...... m.. ..no«--------------------------- — pggglpl VILJEM E NA LETOŠNJEM ZAGREBŠKEM VELESEJMU “v“r Kot Ptlšla mati ne bo na af,a- amPak jo bo tvoj tri- °«i tedai v« • Jean se Je zelo razio jL*- odpotoval, zalo se i» , ^ Prepričan, n* Zunal 7' Ne mislim 110 zrasel’ tl da je moč' pol w. ’ ®r se otrok v še vednn menja. In ceh w° Ta oni koder- r‘a ' naaei Mislim pa uniskih i razv°i njegovih njeeov ri8posobnosti in na J®bov dar govora... ,da bo naj- vor ti opišem razgo- sem ga imei danes ko je 5. malčkom, vtem odšla , i.a draga mama Pomeri k, ^to' da bi si enia novo obleko. Paltva?’-'*6 talcoi pre‘ rt niti ,Lar ?,n se Pri tem «Je kai delam. Na kmtko kot SV6t?» 8°vorii sem mu od- ločno klitij11 to tako izmeril ’ t k bi bil zares člno m L P^etehtal veliva m i®2*? kralja pušča-vzdihmi I ,a- Nat0 sem 22,* *?*» “-Prt. odločen Jer * moj «ne» 2adovolie?a- nl bil z njim kot Ki b .ln zdel° se Je, trehutkov dle^VaI nekaj "Prtjaznii S 1 se z njim j«, da ti', Končno sem do-snica ni m°ja sveta re-mrk Pogodu. Ostal je Preveč 0kLat..Je bila resnica j° SDont^81110113’ zato sem ' ker bi ZVehelo ki, Prejšnjem «ne* 'seth L u) smešno. Pred-biti bi moral on do-?v0j tri s- da izgovarjam 61 m? J50 razmišljanju, Pted on«. , sicer uvrstil lukajšf,.. ■JYd^> kakršna je vPraš 1 strežnica, ki na v&rja ina, n*koli ne odgo-IjUje , ? kar mirno nada-b sem bsanjem poda. Za-hi dorio^rv°!:nemu odgovore n i nje.?ovo vpraša-iti to i,u ln o ostalem ^tetiran ovord z nekoliko Pom ri Potrdilnim toda L a bi on imel vtis, v basml^ drugi odgovor sledica m u s prvim le po-ža jT daljšega in globljega ^mrsljanja in da bi *aj, do . spravil v pologih Pla svojem nadalj-'ztraia ^^raševanju ne >iai * ■ r°da on ni izgubil trditi Moja Prepričlji-bila doi0 J mu očitno ni Jj 'ečji?» Vedel Si’od^ Je Prav dobro rkoii nLdve stvari prav da k- Povsem enaki ^iiu kiH moraIa ena od posti .Vsekakor večja, bilo mP avljam celo, da je ikostj ,? Prepričanje o strajfir,A , kralja puščave 5»vii v° se Preden je pobile tniasanie < na «da>. ^rlS;>. sem v dvcv d^a8o Sm°Ja° .zmago in nad S sVfa J« tako užival, CcmUtek ),Prevaral m za dpri. knjig0 ponovno wa ^Proli Jean postavi -i ,Nemcem, kaj Waj vSe v,i ešči iz njega-» tečno x? ° Počeli s to t>nV6tsajskf®mčij°, začenši sJi vseh sporazumom. j Pa s peripetijah t Hotel ta lev- Im, da b1ei\r mu odgovori-vrla v j,, ^emci postavili til; todietko’. v živalski hi d in n nisem smel. je i^Prestiž te živali tal. P°lnoma parali- maP», sem*5’ bilo hudo, čevi.^razo ga 2 zaskrbljevati. m zacei prepri- kaklu Jiz^zSeJe videlo, da sten bedo!očtUd0» Zdi ne" ‘°cen in neume- JeanklL-Nemci?» flft Pe hi’ tb®zali «>. 2 mL te mislilo, Rau^°l lahko dela tkgel dni0,, ' on sploh *a n^iti Nemcem, ^Bovemu levu po- stavijo po robu in to kar tako. Potemtakem bi mogli malone oetati pri mizi in nadaljevati s pitjem. Ne, ne glede na to, ali jim je pogodu ali ne, moram te ljudi pognati vsaj v beg, pa čeprav je ta vojaški narod vse drugače razpoložen. K temu me sili ono njegovo «kaj bi rekli Nemci?», ki predstavlja samo uvod v mnogo hujše preizkušnje, ki jim jih je on pripravil. Njegov razočaran pogled je bil uperjen nekam v daljavo. Ni mu bilo prav, da bi Nemci le na račun dobrih peta spremenili svoj odnos do leva. «čemu bežijo?» S tem vprašanjem bi deček hotel; da povem kar neposredno, kajti on ne sprejema dejstva, da bi nekdo tekel za zabavo, ampak mora obstajati neki globlji razlog. In tega razlega ne smemo iskati drugje, razen v čeljustih in šapah kralja puščave. «Zato, ker se bojijos,, proti svoji volji priznam. Nabere čelo, verjetno zate, ker mu moja obrazložitev ni dovolj in ker sem v odgovorih nekoliko počasen. «Zakaj se bojijo?* In skoraj šepetaje, kot bi me hotel ohrabriti doda; «Kaj lev Nemce pohrusta?* On želi slišati o krikih, želi videti kri, ali pa je treba njegovega leva takoj strpati v kletko. «Kaj, če jih hrusta? Seveda, Jean! Toda le kakega posameznega*. «Kaj to pomeni le kakega posameznika?* «Kaj to pomeni?*, ponavljam to vprašanje, da bi pridobil na času in se spomnil, kako naj mu ga obrazložim. Toda moje ponavljanje vprašanja mu ne prija. «Povej vendar že*. Delam se zamišljenega, nabiram čelo, kot kak Arhimed in se zdi, kot bi mu moja mimika bila v zadoščenje. Sicer pa ne vztraja več na tem vprašanju, niti na odgovoru in zato občepim pri mislih, kako raj mu ta izraz pojasnim. Glavna stvar je po njegovem to, da lev grozi Nemcem in da jih je začel že esti. Zato vpraša: «če pa se lev loti konja, kdo bo zmagal?* «Lev», izjavljam prezir-no, ker smatram, da ni potrebno tako vprašanje sploh postavljati. «Kaj pa konj?» tPodleže*. To bi bil moral predvidevati. On bolje ve kot az, kakšna je usoda konja, toda pričakoval je celo reko izrazov, cel hudournik zvočnih besed, s katerimi bi ugonobil konja. Zato se na njegovem obrazu pojavlja izraz nezadovoljstva. Beseda »podlegel* mu ne ugaja, ker je preveč bleda in se mu zdi nemogoče, da bi nekdo, ki bi enkrat podlegel, ne mogel drugič zmagati. In tedaj je sam pri sebi sklenil, da konju ne privošči več življenja, vsaj za danes ne. »Kaj lev konjev ne je?» Kaže, da bi se s tem vprašanjem moglo zgoditi podobno kot z Nemci. V njegovem glasu je nekaj razdraženosti. »Toda, Jean ne more več jesti, ko pa je že požrl vse tiste Nemce?* Menim, da mu tako zgodnje spoznavanje logike ne bo škodovalo in zazdelo se mi je, da to že razume, toda takoj za tem pride na dan s svojo staro resnico: «Kaj lev ne more pojesti konja, ko je že mrak?* vpraša in pri tem misli... <,tekaj, ko je ostalo že prebavil*. «Da, o mraku lev pogolta tudi konja in to kos za kosom vse, do repa*. »Zakaj pa ne tudi rep?* Tudi na to vprašanje hoče pojasnilo, ker hoče, da hi bil njegov lev v vsem popoln. In glej, koliko prestiža je z mojim odgovorom izgubila ta žival. «Zato, ker bi ga dlake ščegetale po grlu*, sem odgovoril. To je zvenelo precej neprepričljivo, toda drugega odgovora nisem staknil. In vidim, kako je bil njegov lev pri njem ponižan in kako se pripravlja, da bo tc vprašanje rešil kdaj pozneje, morda čez uro, dve. Zato povsem zapusti svojega leva in njegov rep in da bi se malo pozabaval, potegne na dan eno svojih novih ugank: «če pa se parna lokomotiva sreča s parnim valjem?* Ob tem vprašanju sem čutil neizrečno željo, zbežati iz hiše. Obiskala sem letošnji mednarodni zagrebški velesejem Seveda, to še ni takšen dogodek, da bi morala o njem še posebej pisali, saj si ga dnevno ogleda na tisoče in tisoče domačinov in tujcev. Tudi ni moj namen opisovati gospodarski pomen tega velesejma, ki pridobiva iz leta v leto na veljav;, ugledu in pomenu. O tem je bilo že dosti povedanega in napisanega, o tem je govoril na otvoritvi velesejma predsednik Tito, o tem pišejo domači in tuji gospodarski časopisi Orisala bom svoje vtise o vsem tistem, kar sem na velesejmu videla in kar zanima predvsem nas žene in gospodinje — to ie o medna, rodni revialni razstavi »Družina in gospodinjstvo 1958» ki je tudi v sklopu velesejma. Saj moram kar takoj povedati, da bi jo kmalu niti ne videla. Zagrebški velesejem je nekaj tako ogromnega in velikega da se čl* Kaj ko bi ustanovili »Anonimno družbo grešnikov*?.....................................................(Iz «11.....Mondo»).......vek.v njem kar zgubi. Mini.........„............................................................. """".................... ........................ ....................... 20. IX. 1958 (Ukinitev javnih hiš) V AMSTERDAMU SO SE MNENJA »ASTRONAVTOV* KOSALA Anatomski prerez stratosfere Domneve Američana Singerja v nasprotju z ruskimi ugotovitvami O mednarodnem kongresu astronavtike v Amsterdamu smo že pisali. Nemogoče bi bilo slediti vsem trditvam in hipotezam, ki so se na tem kongresu postavile, vsekakor pa je treba pribiti, da je med posameznimi gledišči pre-r:ij nesoglasij, posebno ko gre za zadeve, ki so prostorno bolj cumaknjene od našega planeta. Sicer je res, da se ti strokovnjaki dejansko ukvarjajo edinole z zadevami, ki to močno odmakniene od nas, vendar jim je tehnika že doslej omogočila, da so se zelo v soko povzpeli v stratosfero in jonosfero, da so torej preko «explorerjev» in «sputni-kov» dobesedno segli z roko ’.ia daleč visoko, kamor jim je bila do pred kratkim pot zaprta. Kljub temu pa so tudi glede nižjega področja njihova mnenja precej ločena. Fosebno pride to do izraza med domnevami in trditvami Američana Singerja in sovjetskih trditev. Ob tem bi lahko dodali, da so dosedanja odkritja razblinila nekaj zgrešenih domnev, ki so do pred kratkim veljale že kot nekaj Xenia Monti, Spanjolka, je najbolje plačana subreta v Argentini. Ima 20 let in je napisala tudi knjigo z naslovom »Hudiču so vseč gole ženske*. V kratkem pride v Italijo, kjer bo nastopila v nekem varietejskem filmu iMiiiiiiiniiiitmmiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiii POMENEK 0 JEZIKU Bralec je človek, ki bere. Pravimo mu tudi citate lj. Vsak pisatelj si želi, da bi njegova dela zanimala bralce. BRALEC BR A VEC Bravec je oven, ki vodi čredo ovac. Bravci imajo polžasto zavite, s strani stisnjene rogove. Ovčje meso se imenuje t-udi bravina. SLABO: Sosedov oče je preminul ponoči. Svojci preminilega so se zorali na sodišču zaradi zapuščine. Preminul Preminil DOBRO: Sosedov oče je premi nil ponoči. Svojci preminulega so... Preminul je pridevnik, preminil pa glagol oz- deležnik. • • • FR. O. vprašuje, če je pravilno napisati: «D’Annunzija štejejo med sodobne pesnike«, ali mora biti «D'Annunzia štejejo med-..». DAnnunzija ali D’Annunzia ODGOVOR: Prav je «D'Annunzia...*, ker sklanjamo D'Annunzio, D’Annunzia. itd. Podobno gre tudi Boc-caccio, Bolaffio, Ferruccio itd. gotovega. Gre tu predvsem za do se-dai veljavno tezo, da je eter mehanični nosilec svetlobe in e.ektromagnetskib valov. Do-s.ej so menili, da svetlobni valovi nastajajo ob trepetanju etra, ki prodira skozi vsako telo. Ta domneva je se. daj dokončno odstranjena. Druga dosedanja domneva, ki je prav tako odpovedala, je v zvezi s trdnim dušikom, ki da ga je na višini od 120 ic 600 km kar cela debela piast, ki se tu zadržuje v obliki zelo drobnega prahu. To -o skušali dokazovati s spek-tiom, ki da je tako kazal. Ne bomo se spuščali v naštevanje teh trditev in ugotovitev, ker je snov preveč ttžka in zanimiva le za strokovnjaka, pač pa bomo skurili pogledati v stratosfero ir. v še višje plasti po novi razporeditvi in ob novih podatkih; Najnižja plast atmosfere, ki obdaja naš planet, je troposfera, ki sega do približno 15 km. Od tod do šp km visoko je plast ozračja, ki je bogat z ozonom. Od tod dalje je tako imenovana jonosfera in plasti se nato nadaljujejo dr-lje do medplanetarnega in nato v medzvezdni prostor. Ob tem bi dodali, da so prejšnje le približne meje in bolj teoretičnega značaja. Zanimive so pri tčm ugotovitve glede temperaturnih .prememb v višjih plasteh. V troposferi, to se pravi do višine 15 kilometrov, se temperatura niža za 6 stopinj na vsak km. Od tod do 28 km višine pa imamo skoraj stalno temperaturo, ki znaša —56 stopinj C. Od tod pa do 40 km višine začne temperatura ponovno naraščati in pri 55 km znaša že + 30 stopinj C. To povišanje temperature se razlaga s tem, da se na teh višinah kisik spreminja \ ozon in zadržuje več sončnih žarkov. Od tod do 85 km v.soko gre temperatura ponov. no navzdol dokler ne seže ao —120 stopinj C. V jono-sferi začne temperatura ponovno naraščati, ako da imamo pri 200 km višine že okoli 400 stopinj nad ničlo, 100 km više pa že 800 stopinj nad ničlo. Od tod dalje temperatura še narašča. Navedene številke so številke; ki jih je v Amsterdamu dal ameriški znanstvenik Singer. Z njimi ne soglašajo vsi, posebno ne ugotovitve sovjetskih strokovnjakov, toda ne moremo navesti njih podatkov, ker jih sovjetski strokovnjaki niso dali. Zato p,a bomo navedli to, kar so dokazali oni letalci, ki so se pevzpeli v velike višine z letali ali kar so pokazale merilne naprave na balonih, ki s» jih spustili ob geofizikalnem letu. Na višini 16 km se more temperatura v enem dnevu spremeniti tudi za 30 stopinj, na 40 km višine pa more dnevna raz'ika v temperaturi znašati tudi do 40 stopinj. V višjih legah je baje razlika še večja. Ti podatki so posredno vsaj v nasprotju s trditvami ameriškega znanstvenika Singerja o nekaterih plasteh s stalno temperaturo, toda še vedno smo pa področju donnev in jih kot take sprejmemo. Zelo zanimivi to tudi podatki o gostoti zraka. Na vi-s.m 10 km je gostota zraka zt, trikrat manjša kot na morski ravni. Deset km više pa je gostota zraka že za 14-krat manjša. Pri 60 km je zrak za 1000-krat redkejši kot -.a zemlji. Po računih, ki so prkazani na kongresu astronavtike v Amsterdamu, je na v'šini 480 km zrak tako redek, da bi ga v enem kubičnem kr.: z%rali komaj za en gram. Nadaljujmo s številkami: število molekul v enem kubičnem centimetru prostora na višini 1000 km je približno za 3 trilijone krat manjše kot ca morski ravni. Zanimivo bi si bilo ogledati rudi odnos sestavnih delov zraka v spodnjih slojih atmo-slere. Tu je odnos baje vedno sliden in v troposferi imamo v zraku 78.6 odstotka dušika, 20 90 odst kisika, 0.94 odst. argona in 0,1 odst. drugih plinov. To se pa nanaša seveda le na suhi zrak, ker vemo, da je v nižjih plasteh troposfere še 4 odst. vodne pare. V gornji troposferi nad višino 11 km vlage v zraku že ni več, kot izginejo v višjih plasteh tudi nekateri drugi plemeniti plini, kot na primer neon, kripton in ksenon. Pri 17. km višine se zače-ria močnejša koncentracija o-zona, ki doseže svoj višek tri 25 km in sega vse do 48 km, kjer popolnoma izgine. Pri 60 km so z raznimi napravami odkrili pozitivne in negativne jone, pri 70 km pa že sproščene elektrone. Vse do tu smo govorili o bližnjih plasteh atmosfe- re. Za njo vemo, da s svojo gostoto ščiti življenje na zem. lji, ker bi sicer vsako živo bitje pomorili škodljivi žarki iz vsemirja. Kateri so ti Žarki? Gre za ultravijolične, infrardeče, rentgenske in kozmične žarke. Od vseh teh žarkov imajo najbolj prodorno moč kozmični žarki, za katere se ne ve, od kod izhajajo, razen tega, da prihajajo ,z vsemirskega prostora. Ko zapustimo atmosfero z v.emi njenimi plastmi, pridemo v medplanetarni prostor, ki po najnovejših trditvah prav tako ni povsem prazen. Poleg izredno i azredčenega zraka je tu tudi zelo mnogo jako imenovanega kozmičnega prahu. Kolikšna ie tu gostota tega prahu, je še vedno u-gsnka, vendar strokovnjaki i .čunajo, da je v medplanetarnem prostoru 0,005 grama kozmičnega prahu na kubični kilometer, kar je vsekakor ve. liko, ker menijo drugi, da ga je za oOO.OOOkrat. manj. Iz medplanetarnega prostora preidemo nato še v medzvezdni prostor, kjer zasledimo medzvezdni prah ali tako imenovani kozmični dim, ki je še mnogo bolj droben od kozmičnega ali medplanetarnega prahu. stila sem, da si bom ogledala samo razstavo gospodinjstva, pa so me drugi paviljoni tako pritegnili, da sem prišla do »razstave lepšega življenja# (tako jo organizatorji imenujejo), ko sem bi-■a že tako utrujena in prepotena, da se mi je zdel vsak razstavljeni naslanjač, ali kavč še mnogo lepši in u-dobnejši. Kot so mi povedali in kot sem lahko tudi sama videla .n razumela, je bil glavni namen organizatorjev te raz. stave, ki je v središču zanimanja sto tisočev obiskovalcev velesejma, pokazati v teoriji in praksi, kako bi se lahko danes bolje in udobneje živelo. V času, ko silimo že na Mesec ter delajo znanstveniki še druge velike izume in načrte, je povsem razumljivo in opravičljivo da stori znanost tudi nekaj za naše udobje, za lajšanje vsakodnevnega dela, torej za boljše življenje človeka, ki je vse to ustvaril! Razstava torej pokaže, kako bomo laže živeli in uspeš, neje reševali svoje osnovne probleme. Tako obsega vrsto ključnih problemov, ki zade. vajo družino, začenši od skr. bi za otroke, za težka gospodinjska dela, prehrano .in problem ustanavljanj* servis, n ib služb v -tanovanjski skupnosti. Razstava obsega osem pavi. bonov in dve oiprti otroški igrišči. Pri organiziranju razstave so sodelovale . skoraj vse organizacije — od sindikatov, ženskih društev, dru štev prijateljev mladine, ljud. ske tehnike, Rdečega križa Zveze novinarjev, pa do zavodov za napredek gospodinjstva, zavoda za socialno zavarovanje in organov oblasti. Pa začnimo s prvim paviljonom, v katerem je s pO' močjo maket in slik pokazana organizacija moderne sta. novanjske skupnosti. Ko sem gledala te makete in načrte, mi je postal precej jasen na men in cilj stanovanjske skupnosti. Vse •'isto, česar en sam poedinec no zmore in kjer mu skupnost lahko pomaga — od varstva otrok (otroška dvorišča, sobe za o-troke, igrišča, vrtci) do servisnih služb pranja, krpanja likanja perila, uslug družbe ne prehrane, skupnih delav nic in zabavišč — vse to je zajeto tu. Prav gotovo je. da lahko tako organizirana stanovanjska skupnost zelo razbremeni družine in gospodinjstva in tako seveda tudi posredno pomaga stanovanjski skupno, sli. Skupnost pa seveda pri-števa vse te ustanove stanovanjske skupnosti h gospo dinjstvom razširjene družine ir. jih zato ne obremenjuje z nobenimi dejatvami. Sred stva za vzdrževanje veh u-stanov naj bi po načrtu pri hajalo od samoprispevkov ...............1».»I.IM.».IH.MHHHnnMU.imimilMMII.I.M.IUHIIIUMHMHMNMHinimimMM.U.M..imMinilllMIIIIIIIIIHIIlIlllliniii,, OD 18. DO 20.T.M. I. festival lahke glasbe OPATUA, 15. — Včeraj se je v tem znanem letoviškem kraju začel prvi le-ciival zabavne glasbe, ki ga prireja jugoslovanska radiodifuzija. Festival bo trajal do jutri zvečer. 7,a ta festival vlada v vseh mestih Jugoslavije izredno zanimanje, predvsem zato, ker gre za prvi festival te vrste v državi in tudi zato, ker zabavna glasba do sedaj še ni našla svojega pravega mesta v jugoslovanskem glasbenem življenju. Koncerte bodo vse tri dni prenašale vse jugoslovanske radijske postaje in prvič tudi televizijska mreža Beograd-Zagreb-Ljubliana Festivalski odbor je prejel okrog 300 skladb zabavnih melodij, vendar pa jih ]* za predvajanje zbral samo 20. Avtorji so za sedaj se neznani, svoje kompozicije pa so označili le s šili o. Melodije ocenjuje žirija, a glavno besedo pri ocenjevanju ima publika. Za najbolj uspele kompozicije so predvidene štiri nagrade, ki bodo nosile naziv »Opatija 1», «Beograd /.», «7,agreb I» in ..Ljubljana /.» Radio-difuzija bo nagrajencem azdelila nagrade v skupnem znesku 600.000 dinarjev. Tovarna sJugotons iz Zagreba c c vse predvajane kompozicije posnela na plošče, katere bo moč že nekaj dni kasneje kupiti v Jugoslaviji in tudi v inozemstvu. Pričakujejo, da bo festival imel uspeh. V tem primeru bo Opatija postala stalno festivalsko mesto zabavne glasbe v Jugoslaviji. Festival v Opatij i pa ne pomeni samo velikega dogodka v jugoslovanskem glasbenem življenju, ampak tudi prelom v gledanju na lahko glasbo nasploh. Lahka glasba je v Jugoslaviji v začetku n,deteta na precej hudo nasprotovanje. Vzrok je ležal v tem, da ni lilo dovolj melodij v domačem duhu. Glasbeni kritiki so vsaki novi melodiji in pesmi zamerili to, da je neustvarjalno posnemala tuje sloge. Sele pred nekaj leti je domačo lahko glasbo uveljavil v Jugoslaviji znani skladatelj in dirigent Bojan A-damič iz Ljubljane. Najprej je napisal nekaj melodij in začel s svojim orkestrom kmalu po vojni nastopati v Ljubljani, Njegove melodije so kmalu prodrle v plesne dvorane, mnogi pa so jih poslušali tudi po radiu. Pred enim letom se je o-pogumil in z orkestrom pripravil ' turnejo po Jugosla-liji. Prvič je nastopil na Reki, kjer ga je publika navdušeno sprejela. Kasneje je šel v Zagreb in Beograd. Povsod ga je publika sprejela z navdušenjem. Njegov jazz je kmalu postal vzor vsem ostalim plesnim orkestrom v večjih in manjših mestih. Vendar pa je časopisje le tu in tam omenilo te njegove nastope. Kritiki so s podcenjevanjem pisali o nastopih, kjer so predvajali lahko glasbo in venomer poudarjali, da kar ni klasična glasba — n« nič. Zaradi takšnega gledanja na lahko glasbo je prišlo v beograjski ..Borbi« celo do vdvobojas med Adamičem in nekim beograjskim glasbenim kritikom, 'ci je trdil, da uspeh pred publiko ni merilo za določanje umetniške kvalitete neke glasbene smeri. Nihče ni zagovarjal trditve, da k’asična glasbo ne spada več v sodobni svet, kajti to bi bila neumnost; prav tako pa ne moremo odrekati lahki glasbi vsakršne vrednosti, zlasti še, ker jo večina ljudi posluša najraje, O tem se moremo prepričati sami. če poslušamo radio v kateri koli hiši: povsoa je vsak dan ena programu» najdalj časa vprav lahka glasba. Pionir lahke glasbe v Jugoslaviji, Bojan Adamič, je torej odnesel moralno zmago, o kateri je končno odločila publika sama. Festival v Opatiji pa pomeni končno uveljavljanje lahke glasbe v jugoslovanskem obsegu. V kolikšni mer' bo festival uspel, še ne moremo reči; vendar pa o njem lahko sodimo tudi sami: s poslušanjem pesmi, ki jih s festivala prenašajo vse jugoslovanske radijske postaje se bomo lahko tudi sami prepričali o vrednosti najnovejših jugoslovanskih melodij lahke glasbe. S. ŠKRBEC državljanov in pa od drugih dohodkov ttanovanjskih skupnosti i-n komun. Makete bodočih «mikrora-jonovs kažejo življenje v takšni skupnosti 5000 ljudi, ki so že planirani v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Sarajevu. Ce bodo ti načrti res1 uresničeni, potem gospodinji n« bo treba sami doma prati, krpati, likati, otroke bo predajala v varstvo vrtcu, kupovala pa bo lahko v rajonskih samopostrežnih trgovinah itd. itd... Paviljon razpolaga tudi a improvizirano servisno posta-jo za eventualne bolnike, lepo opremljeno delavnico za majhna popravili in razne prostore za otroke. Vse to z namenom da se pokaže ljudem kaj vse je mogoče storiti za lepše m udobnejše življenje človeka in družine — ob enakih, ali celo mani-ših stroških. Naj preskočim vse ostale paviljone, da ne bom predoL govezna ter se ustavim samo se pri enem. Ce je namreč kateri paviljon res za vsakogar zelo zanimiv — je to paviljon s projekti modernih stanovanj, kot (i jih zamišljajo arhitekti v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in Skoplju. Tu niso razstavljene samo makete, temveč prava, pravcata stanovanja v naravni velikosti in s primernim pohištvom. Problem, s katerim so se tukaj arhitekti spoprijeli, je problem pocenitve gradnje stanovanj, in pa problem pocenitve pohištva, ki mora biti predvsem funkcionalno, a pri tem lepo in okusno. Moram reči, da so mi bila ta stanovanja zelo povšeči in zavidam gospodinje, ki bodo lahko v njih stanovale. Morda je to še vse prepovršno, da bi dalo resnično sli. ko s te razstave. Toda povem vam, da bi si jo morala ogledovati še nekaj dni, da bi mi bilo res vse jasno in da bi bila tudi predstava bolj izdelana. N. L. HOROSKOP -ZA DANES. OVEN (od 21. 3. do 20. 1.) — Napnite vse sile, da bi dosegli svoj cilj, toda varujte sc prevelikih stroškov. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) — Čaka vas neprijeten obisk. Ne bo se vam posrečilo ustvariti izdušja, ki v njem najraje živite. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) — Bodite previdni v po-sTvnem življenju, v družinskem življenju pa brzdajte svoje živce. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Spoznali boste nove ljudi. Doletelo vas bo majhno razočaranje, toda ne predajajte se obžalovanju. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) -f-Ne skušajte vsemu navkljub uveljaviti svojo voljo; popustljivost vam bo koristila. DEVICA (od 23 8. do 22. 9.) — Obstaja možnost ,da vam pričakovani zaslužek splava po vodi. Bodite potrpežljivi, Ver se bo prilika ponovila. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) — Zadovoljite se s tem, .car imate in ne iščite dlake v jajcu. Zdravje je sicer do-i ro, a pazite, da se preveč ne utrudite ŠKORPIJON (od 24 10. do 22. 11.) — Malenkostni prepiri v družini. Ne bodite tako nedostopni in upoštevajte tudi mnenje drugih. STRELEC (od 23. 11. do 20. '.2.) — Le v samoti vam mo-:e dozoreti odločitev o tako važni zadevi, pismu ne pripisujte prevelikega pomena. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1) — Senca ljubosumja u:egne motiti družinski mir. Bedite potrpežljivi. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) — Važno odločitev odložite na jutrišnji dan. Neka zavistna oseba vam bo sku-šaia škoditi. RIBE (od 20 2. do 20. S.) - Cincanje znanca vas bo motilo v vaših načrtih; oblju-ho bo pa le držal. — Po vas vprašuje stanovalec iz spodnjega nadstropji... Vsekakor bi vam rad povedal svoje mnenje o »rock 'nrt rolluu. gospodinjstvo PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 19. septembri 195* (»oriško-lieneški dnevnik Bliža se rok odpustov v livarni SAFOG Sindikalne organizacije zahtevajo da se odpusti odložijo do 31. dec. Obljube ministra za državne udeležbe se morajo izpolniti 7 naglimi koraki »e približuje 30. september, ko bodo verjetno pričeli 7 odpusti v gorišfci livarni SAFOG. Pred rekaj meseci je ravnateljstvo tovarne napovedalo kar 538 odpustov, čel da je treba vsa “državna podjetja prenoviti. Odpusti so bili naDovedam za 25 avgust, a sindikalne organizacije in delavstvo ter levičarske stranke so odločno nastopile proti tem odpustom. Pred počitnicami v tovarni v prvih dneh avgusta so delavci zasedli pol dneva tovarno n^av liti tega, kot je zadala »Demokracija«) in se niso uma'-.-r ili iz nje, dokler s* niso vrnili iz Trsta sindikalni prod-*:avniiki, ki so jim zagotovili preklic odpustov do 3. septembra. Nato so sindikalni predstav-n ki podpisali drug sporazum, >0 katerem so bili odpusti preklicani do 30 septembra, to tudi v skladu z vladnimi navodili. Sedaj smo tik pred 30 septembrom in sindikati ter notranja komisija so se ai.pet pričeli gibati. Pred nekaj dnevi je notranja komisija livarne poslala poslancem in senatorjem vseh strank v naši deželi pisma, v katerih jih prosi, naj «e zavzamejo pri pristojnih oblasteh. Do sedaj so prišli iz Rima že nekateri odgovori levičarskih parlamentarcev. Včeraj je Delavska zbornica poslala Intersindu v Trst pismo, v katerem zahteva preklic odpustov vsaj do 31. decembra, in to na podlagi iz-isv odgovornih oseb, med ka-' terimi je sam minister za državna podjetja I .imi Starnu-ti, ki je dejal, da proučujejo vprašanje tega gm-iškega podjetja in da bodo že ukrenili potrebno. Delavci livarne SAFOG bo-Po torej lahko mirno in brez skrbi delali še r.-.daljnje tri mesece, ali se hodr morali pričeti boriti že čez deset dni? n-------- Nevzdržno stanje v podjetju ATA Pred meseci smo pisali o zahtevah podjetja ATA, ki vzdržuje mestne avtobusne proge, da spremeni nekatere nje svojih avtobusov z namenom. da odpusti pet delavcev. Zadeva je bila v zadnjem letu večkrat na dnevnem redu občinskega sveta, kei so to zahtevali levičar-.-ki svetovalci, ki so večkrat tudi poudarili, da je treba napraviti konec samovoljnosti ravnateljstva podjetja do občanov in do svojih uslužbencev in da je nujno, da prevzame občina v roke upravljanje avtobusnega prometa v mestu. Demokrščanska večina in desničarski svetovalci pa so vedno odobrili vse zahteve podjetja in dejali, da je vse v redu in da ni nič resničnega v trditvah levice, da se bo stanje s časom samo poslabšalo Pred nekaj meseci, ko se je li la v občinskem svetu ostra borba o tem vprašanju, so bi’e tudi volitve za notranjo komisijo podjetja in takrat je na volitvah zmagal ra celi c rti fašistični sindikat CIS NAL, katerega je poklical na pcmoč gospodar podjetja. Od Ukrat ni notranja komisija nic ukrenila. Včeraj pa so se pojavili po mestu plakati, ki jih je izdala sindikalna orbanizacija CI SL, na katerih sc omenjene vse krivice, ki se godijo u-Siužbencem tega podjetja. 7di se nam, da je ta poteza derao-kristjanskega sindikata precej zapoznela, kajti nrav ljudje i-sto strankine struje, ki sedijo v občinskem svetu, so Interpelacija svetovalcev KPI Komunistični pokrajinski svetovalci PolettJ, Bergomas in Selli, so predložili predsedniku pokrajine odv. Culo-IV interpelacijo, v kateri u-gotavljajo nevzdržno stanje v tr.varni SOLVAY v Tržiču, kjer so v zadnjin letih skr-< h osebje od 880 do 595 e-not, kjer so znižali prejemke na 800Q lir in kjer sedaj giozijo s ponovnimi odpusti starejših delavcev ne da bi zaradi tega v zameno spre. •ep na delo mlade moči. Svetovalci zahtevajo, naj pokra-j nski svet razpravlja o tej zadevi na eni izmed prihodnjih sej in da se poiščejo možnosti za rešitev krize. «»----------------- Rezal je sir in se urezal v roko Včeraj zjutraj 00 11. uri se je 15-letni trgovski pomočnik Carlo Turco iz Lovnika Ul. Rialto 3 urezal z nožem v levo roko, ko je rezal v neki tigovini jestvin v Ulici Gari-taldi kolo sira. Obvezali so čred meseci dejali, da je vse I ga v bolnišnici Brigata Pa-v redu. Jvia IIIIIIIIMIUIIIIIIIIItlllllltllllllllllHIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIMIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIMIIIMIIIIIIMIluniiinMHIIHIIIIiriMiniltlllllHMIlinilMIiniHIIUHI Pismo iz goriškega okraja Odkritje spomenika na Vogrskem V nedeljo bodo odkrili spomenik padlim borcem v Anhovem, 27. in 28. septembra pa bo partizansko slavje v Cerknem - V Novi Gorici »e bodo pomerili najboljši motorni dirkači Slovenije NOVA GORICA. 17. septi rebra. — Prijetni vtisi, ki so ;ih doživeli vsi udeleženci nedeljske velike svečanosti na Trnovem, še niso zh'<*deli, kajti vse doživeto; lep sončen dan, razgled po obse/sit pokrajini, dobra organizaciia slavja, veličasten spomenik ii grobnica padlih, .še najbolj pa številna srečanja 7 bivšimi borci in znanci bodo v.-em še dolgo v radostno zadoščenje in hrepenenje po podobnem doživetju, ki s« žal redka. Nedeljsko podobno slovesnost, le manjšo, a za vas nič manj pomembno ih pri-jftno so imeli v ponedeliek i.a Vogrskem, ko so v okvi. ru praznovanja borbenega praznika šempetrske občine oc-krili lep spomenik v narod, r.cosvobodilnem boju padlim vaščanom in spominsko ploščo na hiši, kier je bil pred 15 leti ustanovljen Narodno osvobodilni svet za Movensk«. Primorje. V Anhovem pa se bodo oddolžili padlim delavcem — borcem r.arodnoosvo-bodilne vojske in žrtvam f»-1 rnike in nekatere smeri vož- j š’stičnega terorja — prihodnji. MHHMimMiiiHiiiiitiiimiMiitMiiiniiiiiiiiHHiiiiiHiMiiimiimimiMtiiiiMMiiiiiiiiiiiiHmiiimiM Huda prometna nesreča Avtomobilist iz Tržiča povozil žensko na Korzu V bolnišnici so si zdravniki pridržali prognozo o njenem stanju Huda prometna nesreča se je zgodila včeraj popoldne nekaj pred 16. uro na Korzu Verdi pred kavarno De Nicolo. kjer je mlad avtomobilist iz Tržiča povozil žensko, ki je hotela peš čez ulico. Z južnega dela mesta je vozi’. 29-letni kurjač Mario Aldrigo iz Tržiča, Ul. Trieste 122, s svojim novim fiatom 800 z evidenčne tablico GO 13.720 in ni utegnil zavreti, ko je zagledal pred seboj 56-letno Stefanio Bulian por. Gabich, bivajočo na Sve-togorski cesti 99. Bulianova je padla na tla in z rešilnim avtomobilom Zelenega kriza so jo takoj peljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ji ugotovili pretres možganov, zlom lobanje in razne rane po telesu. Njeno stanje je zelo resne. —- f » — Košarkarska tekma z Bolgari Jutri bodo v Gorici nastopili košarkarji bolgarske držav-r.e reprezentance, ki se vrača v domovino, potem ko se je udeležila mednarodnega turnirja za pokal «Mairano» v Bologni. V goriški ekipi bo-d- nastopili tudi nekateri tržaški igralci. Tekma m bo pričela ob 21.30. Vstopnice že prodajajo pri blagajni Telovadne zveze na Trgu Battisti. nedeljo, ko bodo odkrili va. panjih, n- pr, lani v Meranu, ta pa je doslej največja zmaga nad katero so lahko upravičeno ponosni. J. J. lik spomenik z umetniško izdelanim bronastim Kipom n* vrhu. V soboto 27. in nedelja 28. septembra pa bo večit* partizansko slavje v Cerknem, ko se bodo ob 15-letnici ustanovitve brigade ,n znamenite partizanske bolnišnice »Franja« vnovič zbral: bivši vat kovoi, osebje in ranjenci ki o se zdravili v »Franji« in drugi. S tem bo koleaar pomembnejših prireditev ob 11». obletnici za Primorsko važnih zgodovinskih dogodkov izčrpan. Ljubitelji motorizma v Novi Gorici pa se te dni pripravljajo na sprejem najboli-lh dirkačev Slovenije, ki »e bodo v nedeljo dopoldne pomerili v hitros ni krožni vožnji. To bo za Novo Gorico rto--iej največja tovrstna prire-ditev. Prijavljenih je že okrog 50 vozačev, ki bodo vozili z metorji vseh kategorij — »>d mopedov do težkih motori«v prikolicami — in se hordi a naslov republiškega prvaka, kar vzbuja upanje, d<* bodo gledalci priče zanimn-ih borb na vozilih. Ker smo že pri športu, je prav. da ...pišemo še velik uspeh tekmo-vrlcev Brodarskega društva Nove Gorice, ki so n., državnem prvenstvu Italije z mednarodno udeležbo v nedeljo osvojili vsa prva mesta. Tekmovali so na reki Dori v Ivrei pri Turinu in se v konkurenci z najbrdjč-m* italijanskimi brodarji uvrstili na naslednja mesta; V spustu na 18 km dolgi progi je osvojil prvo mesto Pavel Bone, drugo Hugo Benko, tretje Albin Spacal, peto pa Lu.-ijan Spacal vsi iz Nove Gorice. V slalomu na srednje težki progi pa so osvojili vsa štiri prva mesta Novogoričani no naslednjem vrstnem redu: j.acal, Bone, Benko, Jug. Pridni in vztrajni novogori-žk. brodarji so se odlično izkazali že na mnogih tekmo- ItMIIMItlllllHtllllllllllltlinitHMIIHIIIIIMIIIIIII O Včeraj okrog trinajste u-re so se peljali skozi G ul-ca kolesarji, ki sodelujejo r-a di-ki za pokal San Pellegii-no Ob Tržaški ce-li. Ul. Duca d’Aosta in Ul Aquileia, po katerih so vozili kolesarji, -c -e zbralo precejšnje števil« ljudi. Obsodba Rimljana zaradi prestopa meje Včeraj so na gonški sodnih obsodili na dva meseca zapora in na 10.670 br globe 39 letnega Romana Romagnolija iz Rima. ki je preteklega 13. septembra prestopil državno mejo brez ustreznega dovo’je-nja. Romagnolija so pri solkanskem bloku prijeli jugo slovanski graničarji in ga predali odseku za notranje zadeve. 16. septembra popoldne pa so ga jugoslovanski policijski organi izročili italijanskim oblastem na bloku pr Rdeči hiši. Romagnoli, ki je po pok'icu mehanik in ki je sedaj ore/. dela, je sodniku dejal, da je hotel čez mejo, da bi si poiskal delo. Sodnik ga*je obsodil. a istočasno odredi' naj ga spustijo na začasno svobodo. O Včeraj zjutraj je 23-letn; Ivo Valentinčič iz Ulice Duca d'Aosta 4 delal v tovarni IGLEA na Tržaški cesti, ko mu je kar naenkrat cirkular-na žaga ranila kazalec na de ni roki. Obvezali so ga v am bulanti INAIL v Ulici Roma «» --------------- Kino v Gorici CORSO. 16.30; »Bonjour tri-stesse«, D. Niven, J. Seberg in D. Kerr, cinemascope v barvah. VERDI. 17.00: »Vroče morje« C. Gable in B. Lancaster. VITTORIA. 17.00: »Kitajska lutka«, R. Mitchum in Li-L Hua. CENTRALE. 17.00: »Ulica ropov«, G. Raymond in J. Ho-per, cinemascope. MODERNO. 17.00: »Sin Caro line Cherie«. dezurna'*lekarna Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Kor zo Italia 4, tel. 2576. «>----- TEMPERATURA VCKHA.l W5E Košarkarski turnir za pokal Mairano zaključen SZ zmagovalec turnirja Italija na tretjem mestu V zadnjih dveh tekmah je SZ premagala Madžarsko, Italija pa Bolgarijo ZADNJI REZULTATI: SZ - Madžarska 64:46 (34:22) Italija - Bolgarija 61:59 (31:32) LESTVICA SZ 4 4 0 313:206 S Madžarska 4 3 1 202:226 7 Italija 4 2 2 2/2:268 6 Bolgarija 4 1 3 266:246 5 Nizozemska 4 0 4 220:407 4 BOLOGNA, 18. •— Z zmago nad Madžarsko v prvi nocojšnji tekmi zadnjega dne mednarodnega košarkarskega turnirja za pokal Mairano, je Sovjetska zveza zasedla prvo mesto v končni lestvici in o-svoji'a pokal. Drugo mesto je kljub porazu obdržala Madžarska. na tretje pa se je uvrstila Italija, ki je v drugi no-cijše.ji tekmi proti pričakovanju premagala močno ekipo Bolgarije s tesnim rezultatom 61:59. Zadnja je Nizozemska s štirimi porazi. Najboljši igralec turnirja V absolutnem merilu je bil Rus Minacrevil. najboljši realizator košev pa Madžar Banhegy z 59 koši. Nagrada' za najboljšega igralca italijanske reprezentance je b'la podeljena Germanu Gambiniju. Sovjetska zveza je v nocojšnjem srečanju z Madžari po-t-d''a svojo nesporno premoč nad nasprotniki. Zmago z razliko 18 točk so Rusi praktično dosegli s 6 igralci, ker je njihova ekipa igrala skoraj ves čas z začetnim kvntetom in je zamenjala le Minacrevi-la s Kornejevim in Krumina. ki je zapustil igrišče pred koncem, z Zubkovom. Madžari so največ grešili pri metih v koš tudi kadar so z lepimi akcijami prebili sovjetsko obrambo. Se manj uspeha so imeli v osebnih strelih. 'o počasnem začetku so Rusi naglo napredovali v 10’ in nato do kraja niso več izpustili pobude iz rok. Vsi sovjetski igralci so igrali izvrstno, med Madžari pa sta se odlikovala Banhegy in Greminger. Sodila sta dobro Italijan Lu-glini in Jugoslovan Colovič. SZ: Mouijnieks (5), Vald- man (10). Torban (10), Mina-crevil (14). Zubkov, Bockarev (5). Krumin (20). Semenov. Kornejev, Miugeniek, Gulbis, Travin. Madžarska: Banhegy (12), Czinkan (7). Gabanyi (9), Ju-dik, Temesvari (2). Greminger (4). Zsiros (7), Bohaty (2). Simon (2), Bencze (1), Liptai, Banna. Tekma med Italijo in Bolgarijo je bila borbena in izenačena. Najprej se je zdelo da bodo prevladali Bolgari, toda v dramatičnem finalu in v zadnjih sekundah so si zagotovili r.mago Italijani in z njo več kot zadovoljivo tretje mesto. Italijanska reprezentanca je začela dvoboj s petorico Vir-tusa in je po negotovem za četku morala prepustiti vodstvo Bolgarom, ki so v 12. minuti igre vodili z 12:7. V Id' pa so Italijani izenačili na 18:18. Obe moštvi sta bili nato bolj ali manj izenačeni do konca polčasa, ki se je zaključil s košem prednosti za Bolgare. V drugem polčasu so Bolgari začeli zelo ostro in že v 6’ so vodili z 51:43. Podobno kot v prvem polčasu so Italijani tudi sedaj izenačili na 5i:51. Tri minute pred koncem so Bolgari še vodili z 59:57, dve minuti pred koncem pa je Lu-cev realiziral osebni met in znižal vodstvo Bolgarov na 59:58 . 25" pred koncem je Mirčev zgrešil dva prosta strela, v protinapadu pa so si Italijani priborili dvč prosta meta, od katerih je Gambini enega realiziral in izenačil na 59:59. 3 sekunde pred zaključnim žvižgom je žogo dobil Lucev in iz skoraj nemogočega po- Stefanovič in Madžar Tssrr. Italija: Volpato, Lucev (6), Pieri (11), De Carli (4) Ale-sini (1.7), Canna (3), Vianeilo, Zorzi, Gambini (10), Calebotta (10), Motto, Paoletti. Bolgarija; Atanavos (2), ("et kov, Mirčev (5), Radev (14), Kunev (10), Hristov, Totev (2), Savov (15), Panov L. (6), Ilov, Rakov (5), Kusev. PLAVANJE Lombardi - nov rekord na 100 m metuljček RIM, 18. — Plavalci AS Rome so danes popoldne dosegli 5 novih plavalnih državnih rekordov, med katerimi tudi absolutni državni rekord na 100 m v metuljčkovem siogu, ki pa je postavil Claudio Lombardi s časom r06'2. Prejšnji rekord je imel od marca letos Fritz Dannerlein s časom 1’06”7. Ostali novi rekordi: štafeta 4x50 m mešano otroci: AS Roma 2’23'9 (prejšnji rekord: Tnestina); štafeta 4x100 m prosto juniorji: AS Roma 4'H'' (prejšnji rekord: RN Torino 4Tb”); štafeta 4x100 m prosto juniorke: AS Roma 5’01”5 (p ejšnji rekord: AS Roma 5'05”3); 100 m metuljček juniorji: Luongo (AS Roma) l’’3"3 (prejšnji rekord: Solia ni RN Milano 1’13”7). BERLIN, 18. —- Na vaterpolu turnirju v okvirju mednarodnega vojaškega plavalnega prvenstva, ki je v teku v Berlinu, je Italija premagala Nizozemsko z 8:6 Tn ZDA s 7:2. V skokih z deske je zmagal Amerikanec Morley Shapi-ro s 153,8 točkami, Italijan Lamberto Mari je bil tretji s 132.3 točkami. Luigi Albo- Po borbi s Cliarnlevem in Vecchiattom Loi napovedal umik iz aktivnega šport* D‘Agati. da se na i33*1??..«;« bori za naslov z prvakom kategorije f Rollom. Dvoboj bo 12- 0 Cagliariju. • # Zmagovalec tega dvo 1 bo moral nato pomeri ^ radnim izzivalcem, ki 8^, v najkrajšem casu E BU. Tržaški boksar se namerava posvetiti filmu MILAN. 18. — Evropski pr-. je EBU dovolila eJr.t>pSj|j^» vak lahke kategorije Tržačan prvaku petelinje^ ^lj« Duillio Loi je danes med ti- ■ ’ ■*“ skovno konferenco francoske filmske igralke Marine Vlady potrdil, da se bo 29. nov. boril za naslov z uradnim izzivalcem Angležem Charnleyem in da se bo, če premaga Charn-leya, boril nato za naslov še z Vecchiattom. »Po dvoboju z Vecchiattom — je dejal Loi • se bom dokončno umaknil iz aktivnega športnega udejstvovanja. To sem obljubil materi, ki rni je bila v moji dolgi in srečni boksarski karieri vedno zvesta spremljevalka in te obljube ne bom prelomu«. Loi se po izkušnjah s slikanicami namerava baje posvetiti filmu. Govori se, da naj bi popularni boksar sodeloval pri filmu «Battlingey Malone« pod pokroviteljstvom moža Marine Vlady in v režiji Roberta Hosseina. iiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiii RIM, 18. —- Italijanska bo-nito pa 5. s 114.9 točkami. ksarska zveza je sporočila, da miiiiiniiiiiiiiMinHii. h. 44,669 km); 2. 2 Liviero (Ben.); 3. Bernar-delle (Ben.); 4. Vanzejla (Ben.. 3.34'04”); 5. Brasolin (Severovzhod); 6. Cioni (Toskana); 7. Giusti (Ben.); 8. Vignolo (Ligurija); 9. Becchi (Emilia); 10. Pifferi (Lombardija); 11. Tamagni (Lombardija); 12. Casati (Lombardija); 13. Mile-si (Piemont); 14. Venturelli (Emilija); 15. Zaimbro (Ligurija); 16 Calliari (Severovzhod); 17. Minieri (Emilija); 18. Garello (Piemont); 19. Leone (Lazio); 20. Battistini (Ligurija). • «»------ ITALIJANSKI POKAL 1957-58 Lazio • Fiorentina 24. sept. v Rimu RIM, 18. — Finalna tekma za italijanski nogometni pokal 1957-58 med Laziom in Fioren-tino bo 24. septembra ob 16. uri. Predsednik Fiorentine je najprej zahteval, da mora biti tekma na nevtralnem terenu, končno pa je uvidel upravičene razloge Lazia in sprejel sklop, da bo tekma v Rimu na olimpijskem stadionu. Schalke. Ker je v prvi tekmi zmagala enajstorica Schalke, se bosta morali obe enajstori-ci srečati še enkrat. Tretja tekma bo 1. oktobra v Ha-novru. KOLESARSTVO Dirka narodov brez Brankarta Italijansko prvenstvo brez Fausta Gardimi« FaUSt8 BOLOGNA, 18. — 'J Gardini je uradno.,sp0if1:iniel> se ne bo udele:,il ^ -ve#- italijanskega teniškega P jj stva, ki bo v Bologni rgJni- sept. do 5. oktobra v zaciji društva «Virtus» ,aV. italijanski prvak, ki le ..-ati no začel ponovno n ' :or»v-meni, da ni dovolj P c ljec, da bi lahko racu zmago in je zato raj* vedal svojo udelezDO. DISCIPLINSKI UKREpl Tortul • opomin MILAN, 18. — V zvezi * l3 mami za italijanski P°. 9*kem in ko tam ni bilo več dela, je hotel v Italijo s trebuhom za kruhom. Na meji so ga prijeli in zdaj je tu. Evo, sem si mislil, znana pesem o Brežini ne laže in Čehi se zaman jezijo nanjo. Italija nima ne skupnih mej ne vojne s češko in vse bi prej pričakoval nego Čeha v našem taborišču. Pa ga le imamo! Ni pomoči, dragi ceski bratje: Servus, Brežina! — Vprašal sem ga; — Ali imate kako listino pri sebi? — Nič. — Ali imate kaj denarja? — Nič. — Pa povejte mi, človek božji: Ali vas ne zebe? — Ne. Tu je toplo. — Da, v pisarni. Ampak zunaj? — Sem navajen ... Nekoliko se nas je zbralo; ta je dal kos obleke, oni kos perila in oblekli smo ga prav čedno. Posteljo je imel, hrano tudi Ce drugi živijo, tudi njemu ne bo sile. Nisem se več zanimal zanj. — ... Cez kak teden ga slučajno srečam na ledeno mrzlem hodniku: bil je v svojih starih luknjastih capah a na glavi je imel rokovnjaški klobuk, s katerim je bil prišel v taborišče. — Halo, Netopil! Kje pa imate srajco? Kje so spodnje hlače? Ostala obleka, čevlji? Ali vam ni mraz? —' Moram vse štediti za slabše čase. Pri tem se je pripognil in pobral čik na hodniku. Dal sem mu cigareto in ga, spravil v pogovor. Prepotoval je dober del sveta: Bil je v Ameriki, v Nemčiji, v Holandiji, na Romunskem Ogrskem, Hrvaškem. —’ Zakaj pa ste prišli zdaj v Italijo. Ali ni bilo bolj pametno, da ste šli v teh hudih časih domov na Moravsko? — To je že res. Toda Italija je na poti v Capetovvn. — Capetovvn? Kaj pa vam bo Capetovvn? — Neki notranji glas mi pravi, da je tam najbolje na svetu. Tja sem namenjen, tja moram priti. — Ampak Capetown je daleč na južnem koncu Afrike. — Vem; pa nič ne de — in vi mislite, da boste prišli tja brez listin, brez denarja? — Denar bom zaslužil, listine pa bom dobil. Saj sem jih že imel, pa sem jih zapušil. — Zapušil? Ali sem prav slišal? Neverjetno! Obrazložil mi je: Hrvaška oblastva so pila izdala neko potno listino za Italijo; kos papirja. je zdaj navada. Ko se je bližal meji, reveda peš, je imp* P zep cikov, a nič papirja. Zaradi tega je moral raztrgati P* list, da si je zvijal z njim cigarete. — Vidite, tako sem svoj potni list zapušil Pušenje prvo, potem pride vse drugo. Ker sem prišel na mej0 . listin in ker ne razumejo potreb pravega pusača so me — Bogami, smolo ste imeli, Netopil. ... „.?Ca^no smolo? Srečo sem imel! Sam bog me j* vdihnil, če bi imel listine v redu, bi me bili poslali na Moravsko. Tako sem pa tukaj, mnogo bliže Afriki. 10 nikoli mi ni bilo tako dobro: Nič ne delam, samo spi111' ■ in pusim. Vem, da mi niti v Capetownu ne bo tako. Kmalu sem spoznal, da Netopilov želodec nima dn8V, so v jedilnici vsi vstali, je hodil od mize do mize ter P° iz vseh krožnikov ostanke. Ker je bil v kuhinji vedno _ presežek, sem ga povabil — kakor druge lacneže — naJ ji v kuhinjo vsak dan pogledat, če je kaj ostalo. Vse je P° h Nekoč je nenadoma odšlo več internirancev in v kB je ostalo mnogo hrane. Sklenil sem, da enkrat vidim. Netopil zmore: — Tu sedi, Netopil! Dobil boš še jesti. Pospravil je — po obedu! — pet krožnikov. — Ali bi še? — Ce je. Sledili so nadaljnji trije krožniki. — Hočeš še? — Če je. Po desetem krožniku se je ustavil, ker je bila " . kuhinja izčrpana: hrane ni bilo več. Rekordni jedec Gajo Zubčič, ki je bil tedaj pomočnik v kuhinjj . je redno spravljal za pas po pet krožnikov, ga je ? občudovanjem: — Bogami, to je čovjek junak! — wl» (Nadaljevanje slea