277. stnilka. I Millliil, t ftfrtik, Z. decembra 1911 KLUIII. leto. »Slovenski Narod* velja v Ifnblfanl na dom dostavljen: celo leto naprej • • . • K 24*— pol leta _ .....12-— četrt leta m .....6- na nrrsec _ • • • • ■ 2*— v upravništvu prejeman: celo leto naprej . t • . K 22*— pol leta m • • • • • ll*— četrt leta . . . • • . 5*50 na mesec . • • • • • 1*90 Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Brednisivo: Bnailova ulica st 5 (v pritličju levo,) teltfoa it 34. Izhaja vsak daa zvečer Uri—H nadeli« in prejtafke. Inscrati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin.t za trikrat ali večkrat po 12 vin, Parte in zahvala vrsta 20 vin, Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije« inseratt Ud, to je administrativne stvari. i. Fcaamezna številka velja 10 vinarjev. ——— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna11 telefon st 85. •Slovenski Narod' velja uo posti: za Avstro-Ogrsko: « za JtemČljo: celo leto skupaj naprej • K 25*— pol leta četrt leta na mesec 13-— 6-50 2-30 celo leto naprej - ♦ . X 30*— za Ameriko in vse druge delele-? celo leto naprej • • « • 3^ 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH -znamka* Vpravnišivo (spodaj, dvorišče levo), Enaflova ulica št 5, telefon st85* Mt tete preti PlevIIem. PRODIRANJE PROTI PLEVLJU. — plen KOVESSOVE ARMADE ZNAŠA V NOVEMBRU 67.400 SRBOV in 179 TOPOV. Dunaj, 1. decembra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Jugovzhodno bojišče. Naše čete prodirajo objemajoč proti Plevlju. Ena kolona napada Gradino planino jugovzhodno od prelaza Metalke, neka druga je v popoldanskih urah in ko je nastopil mrak ▼ naskoku zavzela rob neke visoke planote, 10 km severno od Pievija, ki so ga Črnogorci žilavo branili. Prizren so zavzeli Bolgari 29. novembra opoldne. Armada generala von Kovessa ie vjela meseca novembra 40.S00 srbskih vojakov in 26.600 za orožje zmožnih ter vplenila 179 topov in 12 strojnih pušk. Namestnik načelnika generalnega štaba pl Hofer, fml. USPEŠNI BOJI S SRBSKIMI ZADNJIMI Četami. Berlin, 1. decembra. (Kor. urad.) \Volfiov urad peroča: Veliki glavni stan 1. decembra: Balkansko bojišče. Na posameznih krajih se vršijo uspešni boji s srbskimi zadnjimi voji. Pri Prizrenu so vjele bolgarske čete 15.000 Srbov ter so ugrabile mnogo gorskih topov in drugega vojnega orodja. Vrhovno armadno vodstvo. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 29. novembra. (Kor. ur.) Uradno poročilo o operacijah 28. novembra: V smeri na Prizren zasledujejo naše čete Srbe, ki se umikajo V velikem neredu proti Crni gori. Cesta iz Prištine na Prizren je posejana z raznim vojaškim orodjem in vojnim materijalom. Na obeii straneh te ceste je videti številne poginjene konje in vole ter poškodovane gare, avtomobile in vozove. V okolici vasi Suha Rjeka (13 km severno Prizrena) smo našli veliko množino zažgane municije ter razdejane topove in vozove, od katerih so preostale le lafete in ojnice. Dalje proti jugu smo našli razbitke mostnega materijala ene cele ženijske kompanije; vse to dokazuje, da so ostanki srbske armade le še tolpe, ki blodijo okoli. Te dni smo vjeli 2200 mož in vplenili 16 topov, 22 municijskih voz. Na južni fronti se operacije razvijajo ugodno za nas. Dne 26. novembra so zasedle naše čete mesto Kičevo in danes mesto Kruševo. Srbi operirajo tu le z malimi posameznimi oddelki, ki nimajo med seboj nikake zveze. Ob gornjem teku Črne operirujoče čete so to reko prekoračile ter so se polastile mostov ta cest, ki vodijo na Bitolj. Na ostalih frontah nobene izpremembe. Dnevna poročila, ki jih je dosegaj priobčeval generalni štab, skicirajo operacije po njihovem vsakokratnem stanju in navadno ne omenjajo onih delov fronte, kjer je ostal položaj neizpremenjen. To velja zlasti o južni fronti, kjer se da vsled nedelavnosti Francozov in Angležev v razvijajočih se operacijah le nnlo poročati. Da bi se ta molk ne tolmači! krivo in ne smatral morda kot znak neuspehov, sporoča generalni štab. da so se operacije Francozov in Angležev omejile le na do- lino črne. Ne le da Francozi in Angleži niso mogli prodreti niti korak preko onih pozicij, ki so jih imeli že pred prihodom naših čet, bili so marveč vrženi celo nekaj kilometrov za te pozicije. Vsi njihovi poskusi, vdreti v našo črto severovzhodno imenovane reke, so ostali brezuspešni. Danes se ne nahaja na levem bregu Črne niti en Srb ali Francoz. Srbi in Francozi so pri svojem umikanju razdrli v svojo varnost vse mostove čez Črno do njenega izliva v Vardar. Danes je cela angleško-franco-ska armada, izvzemši one oddelke, ki operirajo južno Plaševice Planine proti Strumici, obkoljena v kotu, ki ga tvorita Vardar in Črna. Sofija, 30. novembra. (Kor. ur.) Poročilo generalnega štaba o operacijah 29. novembra: Danes proti poldnevu so zased'e naše čete po kratkem toda odločilnem boju mesto Prizren, kjer so vjele 16.000 do 17.000 mož ter ugrabile 50 poljskih topov in havbic in mnogo drugega vojnega materijala. Vjetniki in domačini pripovedujejo, da so srbski častniki svoje čete zapustili in se rešili v divjem begu. Deloma se baje skrivajo v civilnih oblekah po okoliških vaseh. To dejstvo je povzročilo, da so se srbski vojaki trumoma vdajali. Število vjetnikov neprestano narašča. Dne 28. t. m. popoldne sta odjahala kralj Peter in ruski poslanik knez Trubec-koj brez vsakega spremstva neznano kam. Cesta med Suho Rjeko (18 km severno Prizrena) in Prizrenom je dobesedno posejana s trupli vprežne živine, odvrženimi predmeti, razbitimi vozovi in topovi, vojnim materijalom in enakim.V Prizrenu so zažgali Srbi 1488 avtomobilov, ki so služili kot vozila njihovemu glavnemu stanu in srbski v'adi. Najbrž bo pomenila bitka pri Prizrenu, kjer smo vjeli zadnje ostanke srbske armade, konec vojskovanja proti Srbiji. ČRNOGORSKO URADNO POROČILO. 27. novembra. Včeraj na celi fronti mali artiljerijski boji. Pri Foči se je vršil energičen, toda brezuspešen infanterijski boj. 28. novembra. Sovražnik je zopet zasedel Fočo, Metalko in Pre-polje. V teh bojih smo vjeli 54 mož. Srbska armada -*e zamislila srbska «2. »Ccrriere deila sera« p;še: Srbska armada je srbsko ozemlje popolnoma zapustila ter se umika na Skadar, Drač in v južno Albanijo. Položaj bi postal za srbske ostanke uso-depolen, ako bi jih Bolgari še nadalje zasledovali. Srbi vodijo seboj 17 let stare mlademče, ki jih bodo izvež-bali in porabili za rezervo. Umikanje Francozov v Makedoniji. Solun. 30. novembra. (»Agence fiavas.«) Ker so Srbi opustili Kača-nik, je postala združitev francoskih in srbskih čet brezpomembna in nemogoča. Tudi prodiranje Francozov na Veles je brez haska. Pričelo se je umikanje (decongestion) francoskih Čet iz okolice Krivolaka. ki je bil središče operacij in ki postane kmalu le eksponirana pozicija, opirajDČa se na Demirkapu, kjer zbirajo Francozi velike sile. V nasprotju s poročili iz bolgarskega vira imajo Francozi zasedene vse na levem vardarskem bregu do Krivolaka osvojene pozicije. Obramba Skadra. Kakor poroča »Secolo«, je prevzel obrambo Skadra Esadpaša, ki zbira albanske prvake okoli sebe. Baje se v kratkem vrši sestanek Esadpaše s kraljem Nikoto. Bolgarija ostane oborožena. Iz Aten se je opetovano poročalo, da namerava Bolgarija, čim bo vojna s Srbijo končana, demobilizirati. Kakor pa poroča »Vossische Ztg.«, je izjavil član bolgarskega kabineta: Samo ob sebi umevno je, da ostane bolgarska armada tako dolgo pod orožjem, da bodo tudi ostali zavezniki Srbije poraženi. Nove angleške čete na Balkan. Berolinski listi poročajo: Angleška vlada je rekvirirala sto velikih parnikov, ki bodo prevažali čete in vojni materijal v vzhodno Sredozemsko morje. Rusija Srbiji ne more pomagati. Kopenhagen, 30. novembra. (Kor. urad.) Kakor poročajo iz Petrograda je sekcijski načelnik v ruskem zunanjem ministrstvu Gulkjevič srbskemu poslaniku dr. Spalajkoviču definitivno izjavil, da Rusija Srbiji ne more pomagati. Srbi naj smatrajo to odločitev kot obvezno in naj ne poskušajo Rusije pregovoriti. Sazonov se je baje uprl sporočiti to odločitev osebno, vsled česar so nastale govorice, da namerava odstoriti in da uradno že ne bo več nastopal. Bolgarska in Rusija. Iz Stockholma: V razgovoru z nekim poročevalcem »Rječi« je izjavil dosedanji ruski poslanik v Sofiji Savinjskij, da mu je kralj Ferdinand bolgarski pred njegovim odpotova-njem iz Sofije rekel, da je most med Rusijo in Bolgarsko na Balkanu za vedno podrt to se pravi, da se Bolgarska nikdar več ne bo pridružila Rusiji. _ GrfRa in Mnmmm. GRŠKA SVOJIH ČET NE UMAKNE. London, 30. novembra. (K. ur.) »Times« poročajo iz Aten: Grška je na zahtevo četverozveze, da naj odpokliče svoje čete iz onih okrajev, ki so zasedeni od četverozveznih čet, odgovorila, da smatra tozane-izvršljivo, ker bi nastale nove težkoče. Zahteva se ustanovitev posebnega strokovnjaškega odseka. Četverozveza zahteva jasnejši odgovor. »Agence Havas« poroča, da je odgovor Grške na zadnjo ententino noto premalo jasen in detajliran. Pariške vesti, da nameravajo Angleži opustiti Solun, so povzročile, da je postal kralj Konstantin še bolj trdovraten in da skuša zavlačevati izpolnitev četverozveznih zahtev. Reuter javlja: Grški odgovor poudarja, da ostane Grška nevtralna, in da bo ta nevtralnost tako dolgo za entento dobrohotna, dokler se ta ne dotakne grških suverenskih prav in dokler ne zahteva vojaških omejitev. Četverozveza svojih prvotnih zahtev ne bo predrugačila. Upati je, da se cela zadeva ugodno razreši. Pesimizem na Angleškem slede položaja na Grškem. Berlinski listi javljajo: V Londonu vlada popolna neizvestnost glede dogodkov v Atenah. Poročila si vsak dan nasprotujejo. Angleški krogi so pesimistični in vedno bolj prepričani, da obstoja med Grško in Bolgarijo tajen dogovor. Venizelos poudarja, da večina grškega naroda že danes vse verjame, kar reče vlada in vlada je ljudstvo prepričala, da je vojna za entento že zgubljena. Angleži se polaščajo grških otokov. Preko Ženeve poročajo: Angleška vlada je zaukazala, da se naj okupirajo še nadaljni grški otoki v vzhodnem Srednjem morju. Angleške vojne ladje, ki so križarile pred Solunom, so odplule neznano kam, tako da se nahaja v solunskem pristanišču le še francosko brodovje. Francosko časopisje o razmerah na Balkanu. Pariški listi se bo>e, da grozi tudi ententnim četam v Makedoniji katastrofa. Za to zahtevajo — vsem na čelu »Temps« — da se odpošljejo z največjo naglico nova ojačenja v Solun. Treba je držati Solun za vsako ceno. »Temps« ponstatira, da je sicer Italija izkrcala v Valoni in v Draču nekaj čet, vendar pa da razumeti, da pričakujejo zavezniki od Italije še mnogo več. Ne zadostuje, da ščiti Italija albansko obrežje, treba je marveč Srbom tako pomagati, da bodo lahko zopet aktivno nastopili. »Echo de Pariš« grezi Grški, da bo ententa obdržala Solun dokler ne zmaga. Še le, če zmaga, bodo smeli Grki zopet v mesto. Isti list straši Grke, češ, bolgarska nevarnost postaja za nje vedno večja in Bolgari da so trdno odločeni se polastiti Ka-vale. ■ » ROMUNSKI PARLAMENT. Bakarest, 1. novembra. Obe zbornici sta danes volili svoje prejšnje podpredsednike. »Independan-ca Roumaine« javlja, da je v senatu Filipescu protestiral proti temu. da je predsednik Missir po izvolitvi podpredsednika zahteval konec seje. Zavaroval se je proti temu, da se po vsaki volitvi seja zaključi. Predsednik Missir je odgovoril, da je Fi-lipescova dolžitev neutemeljena. Res je, da je senat lani hitreje deloval. Takrat so bila na dnevnem redu važna vprašanja, danes pa zborničnem redu še ni predložen noben zakonski načrt. Zbornica je sprejela predsednikov predlog, nakar je bila seja zaključena. Razmere v Romuniji. Iz Bukarešte poročajo: Romunsko ministrstvo ne bo rekonstruirano. V zbornici vlada velika solidarnost. Predsednik Ferekide je izjavil, da so vse stranke pripravljene se strniti v en sam blok, kadar bo za Romunijo nastopil dan intervencije. Rusko - romunske konference. Petrogradski »Djen« javlja: Te dni se vrši v obmejni postaji Unghe-ni konferenca med nekaterimi člani romunskega kabineta in zastopniki neke ententne države (seveda Rusije op. uredn.). Londonska natnigavanja. Londonski »Star« skrivnostno namigava, da je prišlo med Romunijo in četverozvezo do popolnega sporazuma. Pariška poročila pa pravijo, da je stališče Romunije povsem nezanesljivo in dolžijo Bratiana, da je temu kriv. Ruske čete v Besarabiji in romunsko časopisje. Iz Bukarešte poročajo: Rusofil-sko romunsko časopisje še vedno izkorišča caric v o' isk v Reniju v s/oje agitatorje svrhe. Tako pravi »Ade-verul«. n «-". -^n] izpolnjene zahteve Bratiana za akcijo Romunske, ker jc Bratianu zahteval, da intervenira najmanj 250.000 ruskih čet na Balkanu. Car je inspiciral v Reniju, Izmajlu in Odesi na odhod pripravljene čete, ki bodo v enem ali 2 dneh popolnoma na razpolago, če ne bo štirizveza zopet zagrešila napake in zločine, kakor takrat, ko je pustila Srbijo na cedilu. Romunska mora stopiti na strani Rusije v vojno in največja nesreča bi bila, če bi se Romunska ustavljala prehodu ruskih čet. Vsekakor je balkanska kriza in romunska kriza blizu svojemu koncu in za Romunijo bo prišla od Pruta sem ta ali ona rešitev. K tem izvajanjem izjavlja konservativni list »Iniante«, ko je ostro zavrnila »Adeverul«: Zopet izjavljamo, da se ne pripravlja nobena ruska ekspedicija na Bolgarsko in da vlada ne bo dovolila prehoda tujih čet, pa naj bodo te ali one države. Povodom carjevega obiska v Reniju so raztrosili federalisti, da se nahaja v Besarabiji 300.000 do 350.000 dobro opremljenih ruskih vojakov z obilico vojnega materijala. Temu nasproti je konstatirati, da stoji v Besarabiji 80.000 mož, ki so nadomestilo za armado, ki je že štiri tedne z velikimi izgubami v ljutih bojih vezana ob Stiru. Mirnejši POJEMAJOČI BOJI OB SOČI. — LJUTI BOJI NA DOBERDOBSKI PLANOTI. Dunaj, 1. decembra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Italijansko bojišče. Včerajšnji dan je potekel na soški fronti v splošnem bolj mirno. Samo tolminsko mostišče so Italijani opetovano silno napadali. Ti sovražni sunki pa so se razbili v našem ognju. Danes ponoči se je pričelo silno streljanje artiljerije proti severnemu pobočju hriba Sv. Mihaela. Isto-časno so napadli Italijani vrh tega hriba. Odbili smo jih. Odbili smo tudi poskušene sovražne napade v prostoru pri Sv. Martinu. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer fml. Švicarska poročila o bojih ob Soči. Švicarski listi poročajo z italijanskega bojišča: obupni poskusi Italijanov, da bi priredili ob Soči, trajajo nadalje z zapravljanjem ogromne moči in moštva. Ali vsa upanja na uspeh se pretvarjajo v brezupnost, ki je danes večja nego kedaj poprej. Zakaj obstreljujejo Italijani Gorico? Polno vzrokov so že navedli, zakaj da obstreljujejo Gorico. Rekli so Italijani med drugim, da obstreljujejo Gorico zato, ker se nahajajo v njej le še Slovenci, Nemci in Avstriji udani Italijani. Sedaj pa pišejo rimski listi, da italijanska artiljerija strelja v Gorico zato, ker so Avstrijci postavili na trgih, vrtovih in ob hišah baterije, mislec, da Italijani pač ničesar hudega ne bodo storili mestu, katero hočejo odrešiti. Razven tega so hoteli Italijani, tako skončujejo rimski listi svoje vzroke obstreljevanja, napraviti konec veselemu življenju Avstrijcev, vojakov in oficirjev v mestu, ki bivajo ko-modno v lepih meščanskih hišah in se zabavajo ob vojaški godbi v kavarnah. Kitchener na soški fronti. Lugano, 1. Decembra. Ko je bival Kitchener na soški fronti, ga je peljal italijanski kralj na hrib pri Me-deji v Furlaniji, s katerega se more pregledati ves odsek spodnje Soče od Gradišča do morja. Potem ga je peljal kralj na hrib Fortin, s katerega vrha se vidi na goriško dolino. Kitchener je prisostvoval topovskim bojem in infanterijskim spopadom. Stran 2. »SLOVENSKT NAKUD\ one 2. decembra ms. zrr. štev. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. Rim, 29. novembra. V dolini Po-pena (Rienz) je napadel lastni oddelek malo sovražno utrdbo zapadno mestu Marogne (ni nikjer zaznamovan) južnovzhodno Sluderbaha' in Jo je uničil. V krnskem odseku so včeraj naše čete obnovile napad na strma pobočja Mrzlega vrha in Vodila. Po ljutem z menjajoči m se uspehom izvršenem boju so ostali močni sovražni okopi v naši posesti. Precizen ogenj naše artiljerije je uničil tri strojne puške. Na višinah sever-nozapadno Gorice je podvzemal sovražnik, ko so mu došla ogromna Oiačenja, ves dan ljute protinapade, pri katerih se mu je posrečilo, da je vdrl na nekaterih točkah v naše nove strelske jarke, ali v divjem spopada na nož in pest je bil zopet vržen nazaj. Na kraški planoti so izvršile naše čete močno ofenzivo ob severnem pobočju hriba Sv. Mihaela in proti Sv. Martinu, kjer smo zopet zajeli strelske jarke. Vjeli smo ta dan 702 moža, med njimi 15 oficirjev, vplenili štiri strojne puške in mnogo vojnega materijala. Rim, 30. novembra. Na trentinski fronti razven brezuspešnega napadalnega poskusa sovražnika na naše pozicije na Sexensteinu pri izviru črne Rienze samo intenzivna artiljerijska delavnost. Naše baterije so naperile svoj dobro merjeni ogenj na vojašnice in postajo v Levico v Su-ganski dolini. V Karniji je razpršil artiljerijski ogenj sovražno kolono, ki je marširala v smeri Basso di Gi-ramonde, gorenja dolina Degano. Sovražni oddelki na hribu Lodin, gorenja dolina Chiarzo, so bili pognani v beg. V krnskem odseku so zavrnile nase čete ljute posebno na naše pozicije na pobočjih Mrzlega vrha in Vodila naperjene napade. Na višinah severnozapadno Gorice nam je prinesel trajajoči ljuti boj tudi včeraj nekaj uspehov. V odseku med Pevni-co in cesto Števerjan - Gorica. Na kraški planoti so se pomaknile naše čete po zavzetju novih strelskih jarkov do kakih 10 metrov na stražno postajo v Sv. Martinu. Včeraj smo vzeli sovražniku 264 mož. dve strojni puški, tri metalce bomb. puške in drag vojni materijal. Cadorna in Julij Cezar. Lagano, 1. decembra. Cadorna se nahaja na poti. ki mu prinese obilo slave. Komaj se je osnoval komite* Cadornovih čestilcev z namenom, da mu podarijo dom. ki je bil last družine, že se ie zbrala tudi častita 'Accademia della Crusca v Florenci, italijanska klasična jezikovna akademija, k slavnostni seji, in Rosadi, državni tajnik, je imel govor: »Dnevna poročna Cadornova so vzorec čistega italijanskega duha. ki nam tolmačijo dan na dan ideialni pomen naše vojne. Da. ta poročila spom'n'^io na-ravnost na č'sto eleganco Julija Česana. In vendar bi b*fe le nrazne besede, ako bi jih ne oživlial vir r«*" ce snainih de'pr?j? vzvišenih žrtev, ponosne energije in heroičnega sa-mozata j e vanj a.« Kitchener in Cadorna. Preko Lugana poročajo, da je Kitchener skrajšal svoje bivanje v Italiji, ker je uvidel, da Cadorna vztraja trdovratno na stališču, da se Italija ne udeleži vojne na Balkanu. Zato je pretrgal brezuspešna pogajanja in odpotoval. Potopljenje italijanskih parnikov. Luzern, 30. novembra. »Tages-* anzeiger« poroča, da je bilo v Sredozemskem morju potopljenih zopet več italijanskih parnikov. ITALIJANSKI PARLAMENT. Curih, 1. decembra. Po poročilih iz Rima je bila otvorjena seja italijanskega parlamenta z nagovorom predsednika Marcore, ki je izrekel pozdTav kralju, armadi in ljudstvu in želel domovini zmago in srečo. Pri tem nagovoru so se dvignili s sedežev vsi ministri in poslanci, iz-vzemši socijaliste, ki so odgovorili na klice »Evviva il Re«! s protiklici »Evviva la republica!«, soglašali pa so z večino, ko se je spominjal padlih junakov. Ko je prečital Marcora še pozdravno brzojavko iz Červinja-na, je Salandra naznanil celo vrsto od maja dalje s strani vlade izdanih odredeb m izvršenih imenovanj. Potem je govoril Sonnino. Kakor trdijo došla privatna poročila, je podal Sonnino sliko diplomatičnih dogodkov, odkar je izšla »zelena knjiga«, zadnji dogodek je bil podpis londonskega dogovora, ki izključuje separatni mir, s strani Italije. Govor je sprejela zbornica z dolgotrajnim odobravanjem. Salandrova izjava v parlamentu. »Giornale d' italia«, oficijozni list, je pisal 30. novembra: Salandrova izjava v zbornici bo obsegala dva dela: prvi se bo bavil z vojno skupno z vojnim položajem Četverozveze, drugi z notranjim položajem države, ki je sprejela na *e s takim pogumom L s uiL^j sam- zatajevanjem vse žrtve. Glasovanje se pričakuje za soboto. Socijalisti v italijanskem parlamentu. Rim, 30. novembra. Socialistična stranka je pooblastila, ker je njen najbolj temperamentni zastopnik Turrati nenadoma zbolel, zmernega poslanca Trevesa, da razloži v zbornici stališče socijalistov. Cadorna proti balkanski vojni. V krogih italijanske vojne stranke prevladuje bojazen, da bo Cador- ZAPADNO BOJIŠČE. POLOŽAJ NA ZAPADNI FRONTI. Berlin, 1. decembra, (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan 1. decembra: Zapadao bojišče. Zapadno od La Bassee ie povzročila obširna razstrelitev naših čet na angleški poziciji znatno škodo. Eden angleški in en francoski aeroplan sta bila sestreljena. Avljatiki so vjeti. Vrhovno armadno vodstvo. Frenchovo poročilo. London, 29. novembra. (Kor. u.) Reuter poroča: Feldmaršal French poroča: V noči na 25. november je pri Comecourtu vdrl neki oddelek v nemške jarke ter metal ročne granate v razna globoka stanovališča, ki so bila polna nemških vojakov. Pri Givenchvju smo razstrelili neko mino ter razdejali dve galeriji in ubili več Nemcev, ki so metali bombe. Sovražni letalci so živahno delovali. Dne 28. novembra se je vršilo 15 bojev v zraku, pri čemer smo zbili eno nemško letalo. Bombe smo metali na nemško letalsko taborišče v Gi-tsu in na municijsko tovarno v La Chapelettu. Napade na Gits je izvršilo 14, na La Chapelette 19 letal. Tu smo napravili mnogo škode. Neki angleški letalec, ki se je udeležil napada na La Chapelette, se je boril v enem samem boju naenkrat s petimi sovražnimi letali. Vsa naša letala so se vrnila nepoškodovana. Dne 28. novembra je metal neki nemški letalec bombe na obalo, pri čemer ga je neki francoski letalec prisilil, da se je spustil na tla. Neko drugo nemško letalo je bilo od nekega angleškega hidroplana prisiljeno, da je pristalo. Pri Middelkerquu je razdejal neki angleški letalec neki nemški podmorski čoln, ki je — kakor je bilo videti — razpadel na dva dela. Zadnje dni smo obstreljevali razne dele sovražnih jarkov. Sovražna artiljerija je delovala vzhodno od Ave-lina, severovzhodno od Loosa, na vztrajal pri svojem odporu proti udeležbi Ita'ije na balkanski vojni. Italijansko časopisje skoro molči o Kitchenerjevem potovanju. Mirovne brošure v Italiji. V Italiji se kaže velika želja, da bi že skoro nastopil mir Jcljub agitaciji za razširjenje vojne s strani Anglije in Francije podplačane. Zastopniki nevtralnih držav, ki prihajajo iz Italije, poročajo, da krožijo med ljudstvom mirovne brošure. Oblasti sicer zabranjujejo take brošure, ali vendar se širijo med ljudstvom. Začetkom januarja se izvrši izdaja novega vojnega posojila. vzhodno od Armentieresa in vzhodno od Ferma. Pripomba Wolffovega urada: Kakor izvemo z merodajnega mesta, je poročilo, da je bil neki nemški podmorski čoln uničen od angleškega letalca, popolnoma izmišljena. Vpoklic letnika 1917. na Francoskem. Vojni minister GalHeni je odločil, da se vpokliče letnik 1917. dne 3. januarja 1916. Potopljen angleški parnih, London, 30. novembra. (Kor. u.) Llovdova agentura poroča: Angleški parnik »Dotterel« je bil potopljen. French v Londonu. Feldmaršal French je dospel v London ter 29. novembra obiskal zunanji urad. Krize na Francoskem. Iz Bruslja poročajo: V kuloarjih palače Bourbon se trdovratno vzdržujejo vesti o ministrski krizi. Če se konča solunsko podvzetje z vojaškim in diplomatičnim porazom štiri-zveze, ni le izgubljeno ministrstvo Briand, marveč je tudi pozicija predsednika Poincareja tako omajana, da je računati tudi s krizo v predsedstvu francoske republike. Japonska noče ničesar vedeti o evropski ekspediciji. Berolin, 30. novembra. (Kor. u.) Zastopnik VVoIffovega urada poroča brezžično iz Novega Jorka: »Times« priobčujejo tole brzojavko japonskega zunanjega ministra barona Vshiija: T o k i o, 26. novembra. »Times« so me brzojavno vprašale za moj in-terviv z zastopnikom »Petit Parisi-ena«. Interviv ni pravilen in se naj glasi: Ce bi poslala Japonska kako vojsko v Evropo, bi morala biti to velika sila; taka vojaška ekspedicija pa je zaradi mnogih nepremagljivih težko nemogoča, YshlL Zarota na japonskem. »Vossische Ztg.< poroča iz To-kija: Prve mesece t 1. so odkrili na Formozi veliko zaroto proti japonski vladi in aretirali kakih 1000 oseb. Več sto zarotnikov je bilo obsojenih na smrt in cela vrsta smrtnih obsodb je bila že izvršena. Mnogo obtožencev je bilo obsojenih na 12 do 15 let prisilnega dela. Za medvedovo kožo. London, 30. novembra. (Kor. u.) »Morningpost« pravi v uvodniku, da je sedaj že čas razmotrivati pogoje za mir in piše: Narod si mora jasno predstavljati, kaj je skrajni minimum onega, kar more sprejeti. Seveda je predpogoj, da je Nemčija premagana. List se zavzema za razmotri van je mirovnih pogojev z zavezniki ter konča: Ali naj se bori Grey z vso vnemo za zmago ter naj sovražniku ne prizna nobenih koncesij, ali pa naj napravi prostor onim, ki hočejo to storiti. Mirovna konferenca v Amsterdamu. London, 30. novembra. (Kor. ur.) *Morningpost« poroča iz Kodanja: Parnik »Oskar II.-. ki bo pripeljal takozvano mirovno ekspedicijo v Evropo, bo najprej pristal v Christia-niji ter nadaljeval nato pot v Ko-danj. Delegati se bodo nato odpeljali v Stockholm in Amsterdam, kjer hočejo ustanoviti permanentne mirovne poslovalnice. V Amsterdamu se bo baje vršila mirovna konferenca. Parnik »Oskar II.« se bo baje odpeljal iz Novega Jorka dne 4. decembra. Boj za Carigrad. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 30. novembra, (K. u.) Glavni stan poroča: Kavkaska fronta. Razen o praskah med patruljami ni poročati ničesar pomembnega. — Dardanelska fronta. Od časa do časa obojestransko obstreljevanje s topovi in strojnimi puškami ter metanje bomb. Na drugih frontah nič pomembnega. Dardanele — orjaška trdnjava. Vojaški kritik »Novega Vremena«, Vasil Mihajlovskij se bavi z akcijo četverozveze na vzhodu ter pravi med drugim: Angleškim in francoskim izjavam, da akcija ob Dardane-lah ne samo ni končana, marveč, da se bo sedaj šele z novo silo pričela, ni verjeti. Brezdvomno je, da bi mogli na polotoku Galipoli, kjer h bilo doslej treba samo dveh divizij, opraviti danes samo dve silni voir } Ves polotok je danes orjaška trdnjava, ki prekaša vse do sedaj znane prvovrstne trdnjave. V tej mogočni nezavzetni trdnjavi stoji prvovrstna turška obrambna vojska 200.000 mož, vedno pripravljena odbiti vsak novi napad ravno tako krvavo, kakor je to storila do sedaj. Galipoli je neza-vzeten. Anglija in Francoska ve3ta ravno tako dobro, kakor mi, da moreta zmagati pri Dardanetah samo. Če prej vzameta vse trdnjave pa obeh obalih. In tega ne moreta storiti ni*7 °*mi, niti skupaj z drugimi. Če torej tud? ra/c^šata, da to nameravata, vesta vendar prav dobro, da bosta morali ta namen opustiti. Turška vojska pri Ktesifonu. Haag, 30. novembra. (Kor. ur.) Oficijalno angleško poročilo ceni moč turške armade pri Ktesifonu na 4 divizije. Angleži svoje izgube še vedno zamolčujejo; pač pa se iznova poroča, da so se Angleži umaknili ob reko, dočim so dobili Turki ojačenja. Ogrski državni zbor. V ogrski poslanski zbornici je poslanec Ploonvi interpeliral vlado glede novega grba Avstro-Ogrske. Ministrski predsednik grof Tisza je na to interpelacijo obširno odgovoril. Pojasnil je vprašanje o grbu Hrvatske, Slavonije in Dalmacije in vprašanje o grbu Bosne in Hercegovine, povdarjajoč, da ni v grbu ničesar, kar bi, naj se zgodi kakršnakoli kombinacija, moglo ustvariti vrzel v dualistični uredbi države. Prišlo je do popolnega uveljavljenja, da sta avstrijska državnost in avstrijsko cesarstvo popolnoma paritetična in koordinirana z ogrsko državo. Kar je v novem grbu izraženo, ni nič novega, ni nikaka nova zmaga ampak uveljavljenje latentne pravice in se je zgodilo po obljubi, ki jo je dal cesar že dolgo prej, predno je prišla na krmilo sedanja ogrska vlada. fešti iz pniDorskih dežel. Gorica. Varal bi se, kdor bi mislil, da je Gorica že prazna po tako ljutem neprestanem obstreljevanju. Res je večina prebivalstva odšla, ali še so ljudje, ki vstrajajo. V nekem poročilu čitamo, da je rekel te dni neki artiljerijski oficir, da so meščani lahko bolj mirni, ker je naša artiljerija s Krasa italijanske baterije tako obdelala, da ne bodo mogle nekaj časa obstreljevati mesto tako kakor dosle* . Ali včeraj Driobčsnl uradni komunike poroča, da so metali Italijani bombe na mesto; torej ako ne granat, pa bombe. Čitali smo pisma ljudi, ki so sklenili, ostati še vedno v Gorici Obilo meščanov goriških se nahaja v okolici pod čavnom,' v Vipavski dolini po senikih, skednjih, vežah, kamor pač se je mogel kdo stisniti. Spremlja jih beda. Zahvala goriškega mesta. Dunajski župan dr. VVeiskirchner je dobil 30. novembra tako-le brzojavko: S pravim zadoščenjem smo izvedeli ravnokar, s kako prijaznimi in dobro-dejnimi besedami se je spomnila Vaša ekscelenca v teh dneh tako hudo prizadete Gorice. Naj sprejme Vaša ekscelenca za to našo najsrčnejšo zahvalo in prepričanja, da izraženo toplo sočustvovanje in jako razveseljivo zagotovilo o pomoči Dunaja, je bilo sprejeto v deželi z globoko hvaležnostjo. Tudi mi hočemo, ko bo boj s pomočjo božjo in z neprimerljivim junaštvom naših hrabrili čet končan z zmago, napeti vse svoje moči, da vstane k novemu procvitanju lepo mesto, katerega prebivalstvo je v času najtežjih in najgroznejših preizkušenj izkazalo na slovesen način svojo zvestobo cesarju in državi, kot dragocen za vedno neločljiv del mogočne skupne domovine. Namestnik baron Fries-Skene, deželni glavar dr. Faidutti. Pošta v Gorici posluje še čisto redno. Denarno nakaznico z dne 30. novembra, katero je oddal neki naročnik »Slovenskega Naroda- iz Vrtojbe v Gorici, je došla upravništvu danes zjutraj, torej čisto redno. Poročila sta se v Hočah pri Mariboru g. Ivan Jurca, računski narednik 97. pešpolka, in gdčna. Marija Krivic iz Tolmina. Iz politične službe v Primorju. Namestništveni svetnik in voditelj okrajnega glavarstva v Pazinu Ivan Š o r 1 i je stopil v pokoj. Tem povodom mu je cesar podelil naslov dvornega svetnika. Gospod dvorni svetnik Šorli je goriški rojak. Zborovanje primorskih beguncev v Gradcu. V soboto 4. t. m. ob 6. uri zvečer bo govoril goriški deželni glavar dr. Faidutti na zborovanju beguncev iz Primorja v telovadni dvorani Elizabetne šole. Dnevne vesti. — Odlikovani slovenski vojaki. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila narednik pri vojnem skladišču v Zagrebu Luka Račič in narednik 98. pešpolka Hubert T o m š e. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili korporali Leopold O g r i s , Fr. Rabič in Jurij Z a b 1 a t n'i k ter poddesetniki Franc Horvat, Anton A m b r o'ž , Franc G r'i m š i č in G. L a n g i č, vsi pri pešpolku št. 7.: narednik Mihael G e r k m a n, četo-vodja Anton Oblak, infanterist J. P r e p e 1 u h in oficirski sluga Anton Snoj, vsi pri pešpolku št. 17. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: korporal Rudolf Vanovšek, vodja patrulje Ivan Vidmar, dragonci Franc Adam, Matija A d u n k a, Jakob E j I e c, Franc Gantar, Hubert Golob, Franc Hvaleč, Ignacij I r'u č i'č, Josip Kolar, Jakob K u p 1 e n i k. Rudolf L o r b e k, Ferdinand M i k o 1 i č, Josip Po* d o b n i k, Martin Potokar- Al. P r u n k, Alojzij R u p n i k, Ivan S t e r n i š n i k, Simon V e r š i č, Ivan Zajec, in oficirski sluga Ferdinand M e ž a, vsi pri dragonskem polku št. 5. — Razširjenje dolžnosti za vojna dela. Poročali smo že, da namerava vlada ogrskemu državnemu zboru predložiti zakonski načrt, ki dovoljuje vojni upravi, da sme tudi možke v starosti 50 do 55 let vporabljati za opravljanje del. Zdaj poročajo listi, da je ogrski domobranski minister baron Hazai zasebno povedal raznim ogrskim poslancem, da ne gre za splošno podaljšanje črnovojniške dolžnosti, nego da ima novi zakon le namen, izpopolniti v notranjosti države za razna vozna dela potrebne delavske oddelke in se bodo dotični-ki vpoklicavali vedno samo za šest tednov. — Pogreb na bojnem polju padlega rezervnega poročnika Ivana Sušteršiča se je vršil včeraj popoldne od južnega kolodvora vziic moč- Vojna z Rusije. NA RUSKEM SO VJELE NAŠE ČETE V NOVEMBRU NAD 12.000 MOŽ. Dunaj, 1. decembra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Rusko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Pri zavezniških četah, podrejenih avstro, ogrskemu vrhovnemu poveljništvu na severovzhodni fronti smo vjeli meseca novembra 78 častnikov in 12.000 mož ter vplenili 32 strojnih pušk. Namestnik načelnika generalnega štaba pi. H o f e r, fml. • - • NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 1. decembra. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan 1. decembra: Vzhodno bojišče. Nobenih bistvenih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. • m m RUSKO URADNO POROČILO. 2S. novembra. Izvzemši slaboten poskus napasti naše pozicije v Kurlandiji zapadno od jezera Babit, ki pa so ga Nemci kmalu opustili, je ootek 1 dan na celi fronti mirno. — Fronta v Kavkaziji: V obrežnem odseku ob Črnem morju so se vršila jugozapadno od Kope uspešna poizvedovanja naših poizvedovalcev. Pri vasi Tevs, severno od jezera Tortum so razpršili naši poizvedovalni oddelki, ki so se bili na vrveh spustili čez strmine, v nenadnem napadu neki turški oddelek in mu vzeli top. V bližini Dutaka ob Evfratu in vzhodno od Melasgerta je položaj neizpremenjen. Severno od jezera Van v okolici Ardiša pri vasi Koške-pri, 8 vrst severno od Ardiša smo imeli boje s kurdijskimi četami, ki smo jih s težkimi izgubami pognali v gorovje nazaj. V Perziji, južno od Urmijskega jezera, v okolici Kale in Seve, so imele naše čete spopade s turško - kurdijskimi četami, ki so zbežale rred našim napadom na turška tla. Iz okolice Teherana ni poročati cc- r. odk^r so r^x- čete vkorakale v Engi - Imam, 60 km severovzhodno o^ Teherana, in v Kered, 30 km severovzhodno od Teherana Ob besarabski fronti. Iz Črnovic: Ob besarabski mejni fronti vlada že nekaj dni popolen mir. Snežni zameti in mraz preprečujejo večje operacije. Ruski sunki so popolnoma prenehali. Rusi so se nastanili v *e prej pripravljenin in za prezimljenje opremljenih pozicijah. Iz Poljske. S 1. decembrom so pričeli voziti brzovlaki na progi Varšava-Gdan-sko ter vozijo osem ur, pod ruskim gospodstvom so vozili 12 ur. Na Varšavskem vseučilišču se je vpisalo do sedaj 900 slušateljev, med njimi 425 medicincev: 34% vseh slušateljev je Zidov. Na tehniko se je vpisalo doslej 500 slušateljev; 33% je Zidov. Naloga ruske vojaške misije v Londonu. Ruska vojaška in mornariška misija, ki je dospela v London, je sestavljena iz podadmirala Russina, ge-neralmajorja Savruinoviča in sedmih drugih vojaških oseb. »Times« pravijo, da je prva naloga te misije, da olajša dobavo municije za rusko bro-dovje in armado. 277. Star. „SLOVENSKI NAROD*, one 2. decembra IS15. Stran 3. nemn deževju ob ogromni udeležbi občinstva iz vseh slojev. Pred kolodvorom je bil postavljen oddelek vojaštva. Pokojniku so med drugimi izkazali zadnjo čast deželni predsednik baron Schwarz z dvornim svetnikom grofom Chorinskim, vit Laschanom, vit Kalten-eggerjem, Rubbio in dr. Zupan cem ter več drugimi vladnimi uradniki, knezoškof dr. Jeglič, z mnogimi duhovniki, dež. glavarja namestnik baron Lichtenberg z dež. odborniki in deželni poslanci, podpredsednik poslanske zbornice vitez Pogačnik, župan dr. Tavčar in podžupan dr. T r i 11 e r z mestnimi uradniki in se mnogo drugih gospodov ter veliko število odličnih dam,. — Na laškem bojišču ie padel računski podčastnik gosp. Anton P r u s n i k, v starosti 20. let. — Bodi junaku časten spomin! — Franci Mikuš. Piše se nam: Kb sem čita! bivši torek uradno pohvalo o zopetnih hrabrostnih dejanjih našega domačega kranjskega pešpolka, storil sem to z nemalo skrbjo, kajti vsakemu je znano, da stanejo take odlične pohvale dostikrat mnogo dragocene krvi, oboja slutnja se je uresničila. Med mnogimi drugimi je padel junaške smrti zadet v glavo tudi poročnik Franci M i k u š v mla-deniški starosti 18 let. Nemila usoda je hotela, da je baš, ko so junaško pregnali nezvestega bivšega zaveznika iz zavzetih pozicij pri Oslavliu — ranjen v koleno vmivši se na ob-vezovališče dobil smrtonosni strel v glavo. Dragi Miško! Ni Te več med nami! Mladi junak, ki bi še toliko lahko koristil svoji domovini, si šel tako kmalu za prijateljem junakom Dušanom. Mesto, da bi prebil težko zasluženi dopust ob Božiču med svojci, ki so Te tako ljubili, počivaš m stražiš na goriškem pokopališču, da ne pride verolomnež v naše lepo, sedaj žalibog razrušeno slovensko Gorico. Slava Tvojemu spominu, težko prizadeti rodbini naše iskreno-čuteče sožalje! — Iz vojaških krogov. Ležeč 30 korakov od sovražnikov pošiljamo slovenski črnovojniki srčne pozdrave v domovino. Na zdar! Narednik Jos. Jontes, Četovodja Makso Kenda, korporal Andrej Bačar, Ivan Galjot, Jože Mihš, Franc Potokar, Srečko Pečar, Albin Justin, Franc Sra-kar. — V bolnišnico v Mondsee na Zgornjem Avstrijskem sta prišla z južnega bojišča četovodja Leopold Kobal z Vipavskega in pijonir Jože Morn s Štajerskega. — Andrej Sini-goj iz Domberga naznanja, da se nahaja v rezervni bolnici št. ?. na Dunaju, I. okraj, Gartenbau 3/21 fn pošilja v slovensko domovino pozdrave, želeč vesele božične praznike in srečno novo leto. — Mnogo srčnih pozdravov pošiljamo iz Krivošije ob črnogorski meli slovenski artiljeristi Andrej Koren iz Podgorja v Istri: četovodja Piščanc Rudolf iz Rojana v Trstu; korporal Sedmak Peter iz Sv. Križa pri Trstn: Kralj Maks: topn. iz Tre-bič pri Trstu. Pečar Ivan, topn. iz Gropade mi Trstu. Martin Perfeta, topn. iz Plave na italijanski meji, Iv. PrašeU, topn. iz Doline pri Trstu in korp. Anton Kale iz Trebič pri Trstu. — ..Glasbena matica" priredi v torek, 7. in v sredo 8. decembra 1915 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union" v počastitev spomina naših v vojni padlih hrabrih junakov in na korist našim invalidnim in oslepelim vojakom dva velika dobrodelna koncerta (5. in 6. dobrodelni koncert tekom vojne) pod vodstvom koncertnega vodje gospoda Mateja Hubada. Pri koncertih sodelujejo: gospa Berta Javurek, koncertna pevka iz Gorice (sopranski solo); gospa Marija Peršl, koncertna in operna pevka s Poznanja (altovski solo); gospod Leopold Kovač, koncertni pevec in član pevskega zbora Gl. Matice (tenorski solo); gospod Josip Križaj, koncertni in operni pevec iz Zagreba (basovski solo); pevski zbor »Glasbene Matice" in godba, popolni orkester slavnega c. kr. pešpolka. Spored: 1. G. F. Hangl: „Largo" za veliki orkester. Izvaja popolni vojaški orkester pod vodstvom svojega gospoda kapelnika. 2. Wolfgang Amadeus Mozart: Requiem za soli, mešani zbor in orkester. (Skladba zložena na Dunaju leta 1791.) Št 1. Requiem in Kyrie. Sopranski solo in zbor. (Fuga.) St. 2. Dies irae. Zbor. Št. 3. Tuba minira. Cetverospev. (Solisti.) Št. 4. Rex tremendae majestatis. Zbor. Št. 5. Recordare, Jesu pie. Cetverospev. (Solisti). Št. 6. Confutatis maledietis. Zbor. Št 7. Lacrvmosa dies illa. Zbor. Št. 8. Domine Jesu Christe. Zbor in solisti. Št 9. Hostias et preces... Zbor. Št. 10. Sanctus. .Zbor. (Fuga). Št U. Bene-dietus. Cetverospev, solisti in zbor. Št 12. Agnus dei. Sopranski solo in zbor. (Fuga). Začetek točno ob 8. uri. — Konec ob v2io uri. Cene prostorom: Sedeži po 6, 5, 4, 3, 2 K. — Stojišča po K 1.2a za duale* in di- jakinje po 60 vin. — Predprodaja vstopnic v trafiki gdč. J. Dolenčeve v Prešernovi ulici in na večer koncertov od 7. ure naprej pri blagajni. Prepla-čila se hvaležno sprejemajo in izkazujejo! Ves čisti dohodek obeh dobrodelnih koncertov gre na korist našim invalidnim in oslepelim hrabrim junakom !!! — Cesarsko slavje na mestnem dekliškem liceju. Zaradi nedostatnih prostorov je slavil mestni dekliški licej 67 letnico vladanja našega sivolasega in častitljivega cesarja Franca Jožefa I. priprosto toda povsem prisrčno. Na preddan jubileja je strokovna učiteljica zgodovine v posameznih razredih liceja v vznesenem govoru slavila osebo našega vladarja in njegovo delovanje v blagor vseh podanikov ter slikala njega neprecenljiv pomen za Avstrijo in našo domovino zlasti v teh težkih časih. Učenkam ljudske šole so pa učiteljice v svojih razredih posebno povdarjale nerazrušljive vezi, ki združujejo vse narode širne Avstrije v hvaležnosti in vdanosti s vladarjem in prestolom. Vsem učenkam se je pa polagalo na srce, da naj tudi nadalje vztrajajo v delu za našo hrabro armado zbirajoč za njo zimska branila in darila, da tako dejansko kažejo svoja iskrena patriotična čuvstva ter naj se spominjajo z darovi tudi vdov in sirot za domovino padlih junakov. Na dan jubileja samega se je zbral učiteljski zbor in vse učenke v slavnostnem razpoloženju k slovesni službi božji v uršulinski cerkvi, da na vreden način proslavi ta velik praznik Avstrije, Gospod prof. verouka Janko Mlakar je imel ob tej priliki globoko zamišljen in ganljiv cerkveni govor, s katerim je zbujal učenke, da si vzamejo stremljenje in neumorno delovanje presvitlega vladarja za najboljši vzor svojega življenja. Bog ohrani, Bog obvari, nam cesarja, Avstrijo! naj nam ne bodi samo izraz dinas-tičnega čuta, ampak iz srca prihajajoča iskrena molitev za srečo in blagor Avstrije in njenega vladarja. Temu govoru je sledila sv. maša, po kateri se je s cesarsko pesmijo zaključila ta pomembna slavnost. — Tretja mestna deška ljudska šola je praznovala sedeminšestdeset-letni jubilej vladanja Nj. Veličanstva presv. cesarja Franca Jožefa I. dne 2. decembra t. 1. Zaradi pomanjkanja primernega prostora se je že dan poprej pojasnil s primernim nagovorom v posameznih razredih učencem pomen tega znamenitega dne, zlasti v letošnjem letu, pele so se cesarska ln druge patrijotične pesmi ter obdarovali učenci v trajen spomin na redki jubilej z Adamičevo spevoigro *Sla-va cesarju Francu Jožefu I.« Pridnej-ši učenci so tudi proizvajali slavnosti primerne deklamacije, kakor: »Ob sedeminšestdesetletnici vladanja presv. cesarja Franca Jožefa I.« »Ob nastopu vladanja«, »V dnevih bojev«, »Na boj«. »Prijatelj šole«, »Oče sirot« in »Pred Tabo letos zbrani«. — Danes se je udeležila šolska mladina z učitelji maše v frančiškanski cerkvi, pri kateri so peli učenci petega razreda, konečno pa vsi skupaj prav navdušeno cesarsko pesem. Ta dan je bil pouka prost. — Vdove, uradniške in usluž-benske. občutijo sedanjo draginjo vsled svojih pičlih dohodkov tako hudo, da je njihova želja, naj bi se tudi njim dala kaka podpora iz penzij-skega zaklada pač popolnoma opravičena. Kdor le malo preračuna, kako ponižni so dohodki vdov in kako huda je sedanja draginja, ta spozna takoj, da morajo vdove in njihovi otroci sedaj stradati. Za vpokojence vseh vrst, kakor za vdove bi se iz penzijskega zaklada dalo nekaj storiti, kajti v vojni je z drugimi vred dalo življenje tudi precejšnje število takih mož, ki so pač več ali manj let plačevali prispevke za penzijski sklad, pa niso nikogar zapustili, kateremu bi bilo treba iz penzijskega sklada kaj plačevati. — Šolar ni študent. Leta 1847. je napravil dr. Stroj v Ljubljani dijaško ustanovo za tri študente lepega vedenja, ki se dobro uče. Sorodniki ustanovitelja imajo prednost. Oče ljudsko šolo obiskujočega Metoda Gregorca v Ljubljani je prosil za podelitev Strojeve ustanove, a tako deželna vlada v Ljubljani, kakor naučno ministrstvo sta odbila to prošnjo, češ, da gre taka ustanova le dijakom, ne obiskovalcem ljudskih šol, ki jih ni smatrati za študente. Oče Metoda Gregorca se je pritožil na upravno sodišče, poudarjajoč, da je on sam užival Strojevo ustanovo, ko je obiskoval ljudsko Šolo, in če je imel on takrat pravico do te ustanove, jo ima sedaj pač tudi njegov sin. Upravno sodišče pa je pritožbo zavrnilo, češ, da učenci ljudskih šol niso nikaki študentje. — Ureditev prometa s semenskim grahom ln fižolom. Pred kratkim je izišla ministrska naredba, ki urejuje promet s semenskim grahom in fižolom. V smislu te naredbe ca^ntn* qo*f tem imenom srah in fižol, ki se prideluje kot domača ze-lenjad in ki prihaja s posebnimi označbami in imeni v promet. To semensko sočivje smejo producenti do 1. januarja 1916. prosto prodajati upravičenim trgovinam za semena, kakor tudi tuzemskim gospodarskim društvom. Za to prodajo pa ne veljajo cene, ki so bile določene z ministrsko naredbo z dne 21. septembra 1915. drž. zak. št. 275. Da pa se r tem preprečijo morebitne nerednosti itd., ima nova naredba celo vrsto kontrolnih odredb, ki naj bi omogočale evidenco za seme prodanega sočivja. Tako sme producent prodati grah in fižol trgovini za semena ali gospodarskim društvom samo proti potrdilu, iz katerega je razvidno ime kupca, vrsta in množina semenskega sočivja ter dan prodaje. To potrdilo mora proaucent shraniti ter je na poziv pokazati zaupnikom vojno žitnega zavoda. Nasproti pa morajo tudi trgovine za semena in gospodarska društva voditi posebno knjigo o prostovoljno prodanem semenskem so-Čivju, katerega smejo naprej prodati samo v zaprtih posodah. — Privatni brzojavni promet. Na Spodnjem Štajerskem je razveljavljena prepoved privatnega brzojavnega prometa in je zdaj brzojavni promet po celi Štajerski dovoljen. Tudi za velike županije: Zagreb, Varaždin in Belovar na Hrvatskem je preklicana enaka prepoved in je zdaj tam privatni brzojavni promet dovoljen. — Poštna vest. Dovoljeni so zasebni poštni zavitki k vojnemu poštnemu uradu 605. — Oddaja žrebet C. kr. kmetijska družba kranjska bo v ponedeljek 6. decembra t. 1. dražbenim potom oddala kmetovalcem na Kranjskem 13 žrebet lahkega plemena. Dražba teh žrebet se vrši na dvorišču družbene podkovske šole, v Ljubljani, na Poljanski cesti ob devetih dopoldne, — Tople obleke za potovanja na železnicah. Potujoče občinstvo se uradno nujno opozarja, naj se dobro in gorko obleče za potovanja po železnicah, ker se lahko zgodi, da v nekaterih vagonih ne bode dosti toplo. Iz Novega mesta. Dne 25. novembra t. 1. se je poročila v Gradcu gospodična Kristina K o 1 e n c iz Novega mesta z gosp. Ivanom Lenarčičem, c. kr. poštnim praktikantom, sedaj rezervnim praporščakom na Dunaju. — Prisrčne čestitke in obilo sreče! Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda na Jesenicah priredi v nedeljo, dne 5. decembra ob pol 3. uri popoldne v dvorani pri »Jelenu«« na Savi običajnega »Miklavža«. Vprizori se igrokaz J. Špicarja »Miklavžev dar«. Živinski in kramarski semeni v Postojni, določen za dan 3. decembra, se vsled odredbe okrajnega glavarstva v Postojni ne bo vršil. Umrl je v Mariboru veletržec g. Josip M a r t i n z, 80 let star. Njegova tvrdka je ena največjih na Spodnjem Štajerskem. Martinz je bil slovenske matere sin. Kino »Ideal«. »Služabniki smrti«. Drama v 3 dejanjih z Rita Saccheto v glavni vlogi. Drugi film Rita Saccheto — serije se odlikuje na eni strani po umetniškem igranju glavne junakinje, na drugi strani krasne in-sceneriie. kateri napravijo Nordisk-družbi vso čast. — Poleg tega še štiri druge točke. Spored se bo samo Še danes predvajal. — Jutri posebni večer z izbranim snoredom. IzsrubUena je bila danes ziutraj v Streliški ulici denarnica z 2 K in izkaznico za vojno prodajalno. Kdor jo je našel, naj jo odda na Sv. Petra cesti št. 64. nri ge. Accetto. Izgubljena zapestnica. Mono-pram na izgubljeni zapestnici je imel Črki F. A. in ne R. C. Najditelj naj jo prinese v naše upravništvo. Izpred sefflfft Vola zamenjal. Na Razdrtem pri Grosupljem je bilo meseca junija in julija t. L vojaško skladišče za klavno živino. Nekega dne meseca junija t L je od tam pobegnilo nekaj volov in eden od teh se je priklatil k Andreju Srebotnjaku, posestniku v Straneh. Ta je pravilno vojaški oblasti dogodek naznanil, obenem pa prosil, da se mu za nekaj časa vol prepusti za poljsko delo, kar se mu je dovolilo. Sredi meseca julija je pa prišel vojak po vola. Obtoženec mu je pokazal slabšega vola, in ker ga vojak ni poznal, ga je odpeljal. Kasneje se je pa ta prevara dognala, ter se izkazalo, da je podtaknem vol okoli 100 kg manj tehtal, kakor po-begnivši. Ker prizadeta škoda ne znaša 200 K, je bil obdolženec, ki dejanja ni tajil in škodo povrnil zaradi prestopka prevare obsojen na 1 teden strogega zapora. Tatica iz revščine. Marija Tu-Sac, ktoiača žena le Svela s svoirmi otroci in z bolnim možem v Masori na Primorskem v največji bedi. Pri hiši ni bilo ne denarja ne živil, poleg tega pa še bolni mož, to je bil povod, da se ji je porodila misel — poseči po tujem imetju. Po leti je še sem in tja dobila kakšno delo, a v sedanjih razmerah je tudi to ponehalo. Obdol-ženka sama priznava, da je vzela v Krnicah Katarini Kenda, koruze in prekajenega mesa in Ani Kenda pšenice, koruze in prekajenega mesa v skupni vrednosti 114 K 95 v, ter pravi da ima skrbeti za 4 otroke in za že dalj časa bolnega moža, ki redko s krojaškim delom kaj zasluži. Ker so poizvedbe dognale, da je vse to resnično, se ji je prisodila mila kazen 1 mesec težke ječe. Raje v zapor, kot pravdne stroške plačati. Jožef Žitnik, vdovec v Ljubljani, dolguje Francetu in Matiji Pavšič na različnih sodnih stroških več kot 100 K. Imenovana sta uvedla proti obtožencu izvršba, ki pa je bila brezuspešna. Končno sta izvedela proti obtožencu izvršbo, ki pa je tovine, ter izposlovala izvršilno dovolilo na ta denar. Pavšič je pri razodelni prisegi priznal, da ima 740 kron gotovine, a da je ta denar skrit, in tudi civilni zapor ga ni mogel privesti do tega, da bi povedal, kje ima denar. Uvedlo se je proti njemu kazensko postopanje, po katerim je bil obsojen na 1 mesec zapora. Pozne stvori. * Madžarščino so uvedli kot neobligatni predmet na raznih dunajskih srednjih šolah. * Eksplozija v smodnišnici. Wel-lington (Delavvare), 30. novembra. Reuterjev biro: V tukajšnji smodnišnici je nastala eksplozija, pri kateri je bilo 30 oseb ubitih. * Konji iz Amerike. Listi poročajo, da sta Francija in Italija kupili v Združenih državah 15.000 konj in je bil en del teh konj že odpeljan iz Novega Jorka. Pred kratkim so v Te-xaz City vkrcali za četverozvezo 10.000 konj in velike množine sena. Vsak konj je veljal 1585 K. prevozni-na pa znaša 350 K, tako da stane v Evropo postavljeni konj 1835 K. * Barzilai v spomin Oberdanka. Med italijanskimi oficirji, ki so padli zadnje dni, se nahaja tudi v Trstu rojeni major Giacomo Venezian. V Bolognji bo imel 20. decembra v po-čaščenje spomina na Veneziana Barzi-lai govor, in sicer ravno na dan 20. decembra, obletnici usmrčenja irreden-tističnega napadalca Oberdanka, katerega se bo v svojem govoru gotovo posebej spominjal. * Huda zima je zavladala v srednji Evropi in tudi na Balkanu. Na Nemškem vladajo temperature od — 8 do — 16°, posebno mrzlo je v Bolgariji: v nedeljo so imeli v Sofiji — 25°, v Kjustendilu — 22° C. V zadnjih 35 letih je bila najnižja temperatura v Bolgariji v mesecu novembru —17°. V albanskih gorah vlada strahovit mraz —30° C, kateremu podlega na tisoče srbskih beguncev. * Zaslužena kazen. V Budimpešti je bila te dni obravnava proti gostilničarju Aleksandru Borcsoku, njegovi gospodinji in njegovi hčeri. Toženi so bili, da so dajali gostom golaš posebne vrste: Dobivali so namreč iz vojaških bolnic pomije, da bi z njimi krmili prašiče, pa so iz teh pomij pobirali ostanke mesa in kosti ter iz tega delali golaš. Gostilničar je bil za to obsojen na šest let ječe, njegova gospodinja na pet let, njegova hči pa na dve leti . * Vojni liferanti v Italiji. Odkar se je začela vojna, imajo na Italijanskem sodišča mnogo opraviti z vojnimi liferanti. Skoro ga ni dneva, da bi časopisje ne poročalo o aretaciji kakega novega vojnega liferanta. Eden goljufa pri žitu, drugi pri moki, tretji pri čevljih. Tudi neki lekarnar je ogoljufal bolnice za kakih 200.000 kron. Posebno veliko ropotanja je bilo v časopisih zaradi velikanskih goljufij, ki so se zgodile v Turinu. So-cijalnodemokratični »Avanti« posveča posebno pozornost početju vojnih liferantov. * Novo odo je napisal Gabriele d' Annunzio in sicer jo je posvetil srbskemu narodu. Toda to dejstvo ni tako zanimivo, tembolj pa to, da je italijanska cenzura odo deloma konfiscirala. Italijanski cenzor je — kakor pravijo švicarski listi — po višjem nalogu zasegel nekatera mesta, ki grdijo Nemčijo in nemškega cesarja. Značilno za sovraštvo Italijanov proti naši državi pa je, da se rimskemu cenzorju ni zdelo potrebno zaseči v d* Annunziovem najnovejšem pesniškem umotvoru naravnost neverjetnih napadov na Avstrijo in našega cesarja. Obmetavati nasprotnika z blatom je pač najžalostnejši način »boja za kulturo«. * Ruski zdravniki med seboj. Vrhovni ruski medicinalni svet pri-občuje v »Novem vremenu« dolg odgovor na Menšikovov. članek., ki hvali nemške sanitetne naprave, vsled česar se more v Nemčiji vrnit! 60% ranjenih zopet v fronto, dočira se to zgodi v Rusiji samo pri 18%. Vrhovni medicinalni svet ta članek strogo obsoja, češ, da je provzročil v ruskem narodu veliko potrtost in v ruski vojski nezaupanje napram ruskim zdravnikom. Možnost ozdravljenja ni odvisno samo od načina le-čenja, marveč tudi od kakovosti rane. Jasno je, da se rane ruskih vojakov, ki izvirajo večidel od artiljerijskih krogel, ne celijo tako hitro in tako dobro, kakor rane nemških vojakov, ki so zadane večidel od infan-terijskih krogel. Tudi je treba pomisliti, da uporabljajo Nemci prav pogosto eksplozivne krogle in strupene pline in da so transporti ruskih ranjencev zelo težavni. Tudi pošiljajo v nemški armadi vsled nemške discipline in vsled pomanjkanja zdravnikov, ranjence zopet v fronto, ko so rane šele površno zaceljene, dočim ravnajo ruski zdravniki z ruskimi ranjenci bolj človeško in jih pridrže, dokler se niso rane popolnoma zacelile. Končno naglasa medicinalni svet zaslugo ruskih zdravnikov, ki obstoja v tem. da so se uspešno borili proti infekcijskim boleznim, ki so igrale v prejšnjih vojnah usodepolno vlogo. (Izvajanja, v kolikor se tičejo avstrijskega in nemškega vojskovanja, pač ne potrebujejo komentarja.) * Prostovoljni redarji v Londonu. Velik del londonskih policajev je šel v vojno in nadomeščajo jih gospodje iz najodličnejših krogov. Seveda niso izvežbani in zgodi se jim marsikaka nerodnost pa tudi neprijetnost. Tako opravlja redarsko službo tudi eden glavnih tajnikov ministra zunanjih del. Ko je nekje ponoči brodil po zatemnelih ulicah in ga je začel prevzemati spanec, se je naslonil v kot nekih hišnih vrat in je malo zadremal. Naenkrat ga je pobu-dil šum. Zagledal je tri vlomilce, ki so odpirali vrata v nekega Juvelirja prodajalno. Ministrski tajnik je bil pogumen, a nepreviden. Planil je nad vlomilce in jih hotel prijeti. Toda eden ga je udaril s pestjo po obrazu in tudi druga dva sta ga začela pretepati. Ministrski tajnik se jim je iztrgal iz rok in je hitel po pomoč, a ko se ie vrnil, so bili vlomilci že pokradli, kar so mogli doseči in so ušli. — Drug prostovoljen redar, neki bankir, je imel nalogo stražiti okraj, kjer so same »lats« imenovane hiše, v katerih prebiva navadno Ie ena rodbina. Bankir - redar je pozno ponoči zagledal Človeka, ki je poskusil v neki taki hiši odpreti vrata in ker se mu to ni posrečilo, Je razbil šipo pritličnega okna in poskusil se pri oknu splaziti v hišo. Bankir-redar je planil nanj in ga prijel ter ga gnal na stražnico. »O, gospod Pem-bertou« se je začudil policijski uradnik videč aretovanca, »kaj vi da ste postali vlomilec« — »Kaj še! Ključ sem doma pozabil, pa sem hotel skozi okno v svojo hišo, a ta gospod redar me še poslušati ni hotel, nego me je kar vlekel na policijo. Gospodarstvo. Ljubljanska kreditna banka. V mesecu novembru vložilo se je na knjižnice in na tekoči račun 6.718.682 K 45 v: dvignilo pa se je 8,457.973 K 55 v. — Stanje koncem novembra 17,502.831 K 36 v. Umrli so v Ljubljani: Dne 29. novembra: Fran Hiti, hlapcev sin, 1 mesec, Streliška ulica 15. — Josip Monski in Josip Pinkas, pešca, oba v rezervni vojaški bolnici v Marijanišču. — Josip Thonn, štabni narednik saperskega bataljona. — Martin Osvaldič, pešec, oba v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli. Dne 30. novembra: Karolina pl. Eiberg, častnikova sirota, 58 let. Rečna ulica 8. — Karol Farkas, hon-ved, v rezervni vojaški bolnici v Marijanišču. Današnji list obsega 4 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Mlada puščavnika na dejeli jfe/tfo 3abavne korespondence j mladimi gospicami pod šifro „2>u2an in Vla-dJto/3t34* na upravmštvo nS^oven-skega Aaroda. 3134 Strm 4 •SLOVENSKI NAROD* > one 2. decembra 1915, 277. stev. Krojač večja kosovna dela M obresrn platila. Naslov se izve v oprav. .Slovenskega Naroda". 3141 Delavci za kap? in krznarska dela, saj sarelsaeio »Miti de-"lln. Kje, pove upravnistvo .Slovenskega Naroda". 3142 Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je nas preljubljeni sin in brat računski podčastnik, izdihnil'svojo junaško dušo v boju pri Oslavju, dne 21. p. m. v starosti 20. let V LJUBLJANI, dne 1. decembra 1915. Žalujoča rodbina Prusnik. Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega iskrenoljubljenega soproga, oziroma očeta in starega očeta, gospoda Ivana uradnika |nino železnice v/ p., kakcr tudi za mnogobrojno spremstvo na njega zadnji poti izrekamo vsem našo najsrčnejšo zahvato. Posebno zahvalo pa izrekamo gg. kolegom železničarjem, posebno namestniku načelnika g. Koširju, dalje gg. pevcem pod vod^tvc-m višjega revidenta g. Potočnika za krasne žalostinke. Vsem tisočera zahvala. V LJUBLJANI, dne 2. decembra 1915. 3140 talnjoči ostali. Zahvala. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja ob prebridki izgubi najine nad vse ljubljene hčerke Tatjanke se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem v neizmerni tugi srčno zahvaljujeva. Posebno se zahvaljujeva vsem cenj. darovalcem krasnih Šopkov ter vsem onim, ki so nepozabno dete spremili v prerani grob. V LJUBLJANI, dne 1. decembra 1915. Žalujoča 3vanka in ZJravko Zcskotic. 41 Danes v proslavo 67 letnega slavnega vladanja cesarja -Frančiška Jožefa I.- s slavnostne predstave. : Velikanski tUm slavnega reilierfa prof. Maksa Belnharta V deželi sanj. Vesela filmska igra v 5 dejanjih. Prvikrat v Ljubljani. Poleg tega bogat nov spored. Jutri se ta spored ponavlja. Ha Jesenicah na Gorenjskem ob najbolj prometnem prostoru na prosa -si • 5? lil s a SANATORRJM -EMONA I ZA-NOTRANJE IN K3RUR61CNE -BOLEZNI •POROOMSKJCA 1 LJUBLJANA • KOMENSKE GA ULICA 4 sep-zdr^nk:prtiotj43R. FR. DERGANC Kapi 86 8 starih dobroobranjenih ikeo in 6 vrat ečje mere. — Ponudbe pod lvOkna/ 1123" na oprav. »Slovensk. Naroda«. 3123 3 sob s priti klina mi, se za dva nC1* meea tekel odda. V rašati ie Sodna ulica štev. 1., i i I. nadstropje. : Vojni kreme - zrezki : OLriegs Kreme-Schnitten) nepokvarljiva fina jed, nudi lep zaslužek. — 1 karton 36 kosov K 4"—. Razpošilja najmanj 3 kartone po pošt?. 2934 Braadt v LJubljani, pošta 7. Zaloga aa debelo: Jfowotny, Dunajska cesta. 100-200 deset- de dvanajstletnih SMREK Kupi se večja množina trdih in mehkih O R V za kurjavo, po najvišjih cenab. — Ponudbe z navedbo cen, prosto postaja Ljubljana ali poljubni kolodvor z navedbo voznine do Ljubljane. — Kapi 80 tudi v bližini kake železniške postaje bukov gozd za posekanje. Ponudbe na uorav. »Slovenskega Naroda« pod y9drva/306S". lepe rasti BofT* se odda. Cena po dogovoru (Smreke so primerne tudi za presajen ie Naslov pove uprav. »&lovensk. Naroda«. 3117 s pisarniško prakso se takoj sprejme. Ponudbe z navedbo referenc in zahtevo plače nn uprav. »Slovenskega Naroda« pod ..Trajna služba 3137". 500 kron! Vam plačam, ako Vaša knrja očesa, bradavice, obtiačaoci v 3 dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred z Ria bal zaniom. Lonček z garancijskim pismom I K, 3 lončki K 2*50, 6 lončkov E 4 50. Bemenv, Kozice (Kaasa) I Postlach 12 22, Ogrsko. 2-84 Prodasta se za rejo junica ■ junec 3 mesece star. Oskrbništvo Visoko pri S fcojj. Mi poŠta Poljane. 3103 - Seda] i Miklavževa in božična darila ' so samo g ,Griizner' in ,Af rana' šivalni stroji nalboliši9 dosedal nedosežni v irpei-nosti za rodbinsko rabe ln obrt* Prednost: krogljičen tek, biserni ubod (Perlstich). Pouk v vezenju brezplačen v hiši. Cenj. občinstvu se radc-volje razkažeje naši stroji In so v poizkušnjo na raz-===== polago, brez da bi se sililo h kupčiji. ====== Edina tov. zaloga šivalnih strojev in njih delov (za šivalne stroje vseh sistemov). Josip Peteline« Ljubljana« s a vedo — bliza frančiškanskega mosta, levo — 3 hiša. &) "S BJ 3 O Že nad 3 miiTont buliMi odjemalcev. UraMiitško hranilno društvo v jjraktt. za novo otvorjeno XVIII. sekcijo aradnikom, profesorjem, ačltelfem, nmirovljencem 1.1, d. ob najugodnejših pogollh. Takoj uplačljivi. Ročni predujmi do 240 K. Nikakih predstroškov. Hranilne vloge od vsakogar z dnevnim obrestovanjezn brez rer.tnega davka po 01 brez odpovedi sa po E II 0J ob 60 dnevnem |0 vsak čas dvlgljive zneske, %P Z |0 odpovednem roku. Vloge: 6509.000 BL Jamstvo v deležih: 15,800.100 K. Število članov 63C0. Več v razvidih! Tiskovine in poštne položnice zastonj. Pojasnila daje brezplačno vsak ponedeljek in petek med '/a3 in 1/24 popoldne: Josip Kosem v Ljubljani, Krakovski nasip štev. 22. OT" Proda se po ceni železna blagajna, pisalni polt, pisalna miza, velika stelaža za ča-j H soplse oziroma ItnJIge| £ ter nekaf stolov. Vpraša se v pisarni 3130 g. dr. Vekoslava Kukovca v Celju. Krasne BLUZE! SA IZBIRO pošilja tudi na deželo: Krasne 2652 plašče, jopice, krila, kostume, nočne halje, perilo. Soznho vino, lodae predmete. Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar LJubljana, Start trg 9. Lastna niša. Neprekosljiva v otroških oblekcah is in krstni opravi, n I W N H M S M N P p P P w H M BOŽIČ P. n. občinstvu vliudno naznanjam, da sem prvovrstnih tovarnah različne predmete za osebno nakupil v raj božična darila. Imam sedaj bogato zalogo juvelov, zlatnine, srebrnlne in nr, dalje raznovrstne vo!no-Spominske predmete i lastne patentovane in druge različne spominske prstane in vsakovrstne znake« Zastopstvo „oficijelnih vojnih kozarcev11. Solidna ln točna postrežba. Hafnliie cone. Velespoštovanjem U LUD. ČERNE, Ljubljana, Wolfova ulica 3. z s stanovanji in prodajalno, primerno za trgovino, obrt ali gortilno, pod zelo ugodnimi pogoji, event. se odda lokal za trgovino takoj v najem. 3118 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. Kim»1 •« t.ko| po najvišji ceni, — vsako množino jesenovega lesa la, bodisi okrogel (Se stoječ) ali deske. Orehovega lesa I., IL, m. vrste, vsake mere, Domačega, kostanjevega lesa vsake vrste. — Sprejmejo so Pismene alt ustmene ponudbe, prosto vagon, je pošiljati tvrdki: J- Pogačnika IvshUittt. Marije TeitsUe c 13 (Kolizej). Jtfpdni salon F. Jjarborič Ji Ji[\ldner nasled. = Ljubljana, JY[estm trg štev. T. = priporoča svojo velijo zalogo kmčanih klobukov, praznih oblik, peres, cvetlic /. /. d. Vedno velika izbera žalnih klobukov. Popravila točno in ceno. ^opravila točno in ceno. Vajenec Imam 15 letnega sina, kateri je dovršil 2 realki, in bi ga rada dala kakemu poštenemu, dobremu ključavničarju — poduk, da bi imel hrano in stanovanje " Ui * proti primernemu plačilu. Vstop z novim ]»'nm. Ponudbe na uprav. .Slo-vensk. Naroda '• p*>