pSpSl (jt AG NARODA • JPS«^! f Velja za vse leto... §3.00 $ VJ X-i 11 k-7 -L 1 JTX. JLVMJ W Issued ev" day except W l^^S^^J_List slovenskih delavcev v Ameriki.__L^^r ^ ■■ TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT._Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT NO. 121. - ŽTEV. 121._NEW YORK, SATURDAY, MAY 23, 1914. - SOBOTA, 23. MAJA, 1914. VOLUME XXII - LETNIK XXII Becker spoznan krivim umora po prvem redu. POROTNIKI SO SE KOMAJ DVAJSET MINUT POSVETOVALI. BECKER JE OSTAL MIREN, DOČIM JE PADLA NJEGOVA ŽENA V NEZAVEST. SODBA BODE PROGLAŠENA V PETEK. Pravni poduk. BECKERJEVT TOVARIŠI. OBTOŽENCA JE ŠERIF VKLENIL IN GA ODPELJAL NAZAJ V TOMBS. ZAGOVORNIK BO VLOŽIL PRIZIV, — V ZADNJO CELICO. V eeraj popoldan ob potih so spoznali porotniki prejšnjega policijskega poročnika Charlesa Be-ekerja krivim umora po prvem redu. Porotniki so trikrat glasovali in se slednjič zedinili. Ko je njegova žena zaslišala pravorek, ji* prijela za glavo, vzkliknila: — Veliki Hog, kriv je! — in padla v nezavest. < >b eni uri popoldan so zapustili porotniki sodntjsko dvorano in se podali v posvetovalnico. Pri prvem glasovanju jih je bilo šest za umor po prvem redu. trije za uboj. trij«* neodločilni. Po obedu v Murray 11 ill hotelu so se slednjič vendarle zedinili iu enoglasno spoznali Charlesa Beckerja krivim umora. Obtoženec je poslušal pravdorek popolnoma mirno; samo mišice so se mu zganile v obrazu, ko je zvedel, kakšna usoda ga čaka. Par prijateljev mu j«* izrazilo tvoje sožalje. — Tudi meni je žal — jim je odvrnil in se bolestno nasmehnil. — Ali imaš še kaj na srcu? — so ga vprašali. — Ničesar več, ničesar, niti bt-sedice ne bom več zinil. — Nato ga je š«*rif vklenil in ga odpeljal v Tombs. Odtam je sporočil. da ne mara videti nobenega človeka in da pod nobenim pogojem ne bo nikogar sprejel. Zagovornik Manton bo vložil priziv; po njegovem mnenju je bil pravni poduk preveč eno-stransk. Predno ho prizivno sodišče rešilo zadevo, lahko preteče kakih osemnajst mesecev. Dvorana je bila nabito polna radovednega občinstva. V Sing Singu se nahaja sedaj petnnist jetnikov, obsojenih na smrt. Ker je samo 16 smrtnih celi«*, bo prišel torej Becker v zadnjo. — Štirideset let sem že v zvezi s to jetnišnico — je rekel detektivski set' v Sing Singu, Jack- » son, — toda v tem času se ni še j - j nobeu jetnik vrnil, ki je odšel od ■ tukaj k drugi obravnavi. Becker i je prvi. Sodnik Sea bury je dal porotnikom sledeči pravni poduk : — < )bdolienec Charles Becker je obdolžen umora po prvem redu. Obtožnica ga ne dolži. da je sam oddal strele, pač je pa ob- < dolžen, da je dal k umoru povod. Porotniki so edini sodniki, ki s imajo odločevati, če so priče govorile resnico. C'e je obtoženec di- 1 rektno ali iudirektno povzročil ; R osen t halo vo smrt ali če je najel morilce, je ravno tako kriv kot s so njegovi tovariši. Gospodje po- ] rotniki, povem vam, da sta bila < Kose in Vallon neposredna poma- ; gaea morilcev. Šofer Shapiro je i prisegel, da je eden izmed moril- 1 cev vzkliknil: — Becker ima vse ] stražnike na svoji strani. Nam sc t torej ni treba ničesar bati. — Be- i eker je večkrat obiskoval Rose-ja in je bil njegov intimni prijatelj. « Vprašam vas, gospodje porotniki, r ali verujete temu Rose-ju? z Ker ni skoraj nič omenil prič t za govorništva, je vstal zagovor- 1 nik Manton in zaklical: — Prote- t stiram proti taki enostranski ar- t guinentaciji! — Ta protest ni ute- i meljen! — se je glasil odgovor. Becker je nepremično gledal ^ porotnike in sodnika. 1 Ko so se zedinili. je stopil iz po- i svetovalnice načelnik Blagdeu. 1 Obrisal si je z robcem solzne oči in rekel z mirnim glasom: — Ze- j dinili smo se. Obtoženca smo spo- 1 znali krivim umora po prvem re- r du. — Becker je zgrabil za me- 1 drn naslonjač pri svojem sedežu i in smrtno prebledel. Predno so I ga prepeljali v Tombs, je bil s 1 svojo ženo pet minut sam. i Sodišče bo v petek razglasilo j obtožbo. > Enajst ognjegascev ranjenih. Chicago, 111., 22. maja. — Danes popoldan je izbruhnil v neki hiši na West Madison Str. požar. Ko začeli gasiti se j • podrl Ziidnji zid in podsiil enajst oguje-gaseev. Spočetka se je mislila, i da so vsi mrtvi, ko so pa od-stra- j nili razvaline, so sprevideli. da .so le težko poškodovani. Prepe- ( Ijali so jih v bolnišnico. Venerin kip. Rim, Italija. 2'2. maja. zu Kvrene, Severna Afrika, so izkopati raziskovalci velik kip | grške boginje Venere. Strokov-! njaki sodijo, da ga je napravil v| fcestem stoletju pred Kristusom grški kipar Praxitales. Izdelan | je iz parskega mramorja in jel stal na svetišču boga Apolona.; Glava in roke manjkajo. Kip ?>o-do prepeljali v Rim in ga razsta- j vili v tamošnjem Narodnem muzeju. Demonstracija proti prohibiciji. Cincinnati, O., 22. maja. — "Liga za osebno svobodo*' iz Hamilton County je priredila včeraj sijajuo uspelo demonstracijo proti prohibit* i jskemu valu, ki preti preplaviti deželo. Sprevoda •po mestu se je vdeležilo kakih 20,000 ljudi, povečini delavcev. Dočira je hodil sprevod proti prohibiciji po mestu, so se nahajali prijatelji prohibieijc v cerkvah fc^er so molili. _____ Profesor Tombo umrL V starosti let je umrl včeraj Rudolph Tom ho, pomožni pro-! sor za germanske jezike na Columbia '.-seučilišču. Kot učenjak si je pridobil, dasiravno še jako j mlad, precej slavno ime. Zabodel se je v parku. V St. Barnabas bolnici v Newark u j,- umrl včeraj 22-letni Joseph Boaks r iz Brooklvna vsled j ubodlja ja, katerega si je prizadel sam. Sprva je bil trdil, da ga ! je i? New York a zasledoval neki j veliki črnec ter ga konečno na-padel v AVeejualiie parku. Koli* no. malo pred smrtjo, pa je priznal, da si je prizadel rano sam. $20,000 ooneveril. Pittsburgh, Pa., 22. maja. — I Sodišče je obsodilo danes prejšnjega blagajnika Victor Savings banke, Samuela Bleiera na ječo I od osemnajstih mesecev do petih I let, ker je poneveril $20.000. — Banko je dal zapreti državni bančni department., Bubonska kuga. Washington, D. C., 22. maja. V pristanišču Manta, dvajset milj od mesta Panama, so se pojavili slučaji bubonske kuge. Zdravniška oblast je storila vse potrebno, da bi se ta grozna morilka preveč ne razširila. Županstvo je zapovedalo podreti 129 starih poslopij, v katerih imajo podgane, ki kugo prenašajo, najboljše zavetišče. Pogrešani konzul Silliman še živi. Dospel je v Mexico City ter se nahaja sedaj v varstvu brazilske ga poslaništva. UJET KOT OGLEDUH. —o— Poroča se o umoru dveh nadalj nih Amerikancev v Mehiki. Pogajanja v Niagara Palls. —o— ' Mexico City, Mehika, 22. maja. Danes je dospel semkaj ameriški podkonzul v Saltillo, John R. Silliman, katerega je baje pustil dne 21. aprila aretirati general Maas vsled obtožbe špijonaž? in o ko-1 J epa usodi s;* ui moglo dosedaj ! ničesar natančnega izvedeti. V • Washington se je odposlalo takoj tozadevno brzojavko, ker je zahteval državni department takojšnjo pojasnite v slučaja. V brzojavki se glasi, da se nahaja Silliman na varnem v brazilskem . poslaništvu. Razvcn Sillimana so aretirali takrat v Saltillo še osem . drugih Amerikancev. Ujetnikom < se je zagrozilo s smrtjo. Silliman < je doma iz San Antonio, Tex., I kjer se nahaja tudi njegova dru i žina. j [ Niagara Falls, 22. maja. — Posredovalci so nadaljevali danes s i pogajanji z zastopniki Združenih : držav in Mehike. Odposlanci Bra- j zilije, Argentine in Chile, Daga-ma in Suarez-Mujica so se posve- i tovali zjutraj z delegati Huerte, 1 popoldne pa s sodnikom Lamar i ter Fred. \Y. Lehman-om, zastop- 1 nikoma Združenih držav. r Posameznosti teh pogajanj ni- c so znane, a iz dobrega vira se po- \ roča,^ da niso hoteli posredovalci i zaslišati kakega zastopnika Car- r ranze in to tudi v slučaju ne, da t bi imel za to potrebne polnomo- e O tem vprašanju se mora de- l finitivno sklepati, predno se bo 4 moglo nadaljevati s pogajanji. \ Washington, D. C., 22. maja. i V državni department so dospela danes poročila o umoru dveh z nadaljr/h Amerikancev v Me- c liiki. i Konzul Miller poroča iz Tam- i pica, da je bil ustreljen Weston c Burwell, mlad Amerikanec-inže- 1 ner, da pa manjka pozitivnih dokazov. Oče Burwell a je prijatelj i mornariškega tajnika Danielsa. /. Umor so baje izvršili federalei, c ko se je vozil Burwell s svojim I motornim čolnom po Tamaihua š jezeru. Konzularnemu agentu v Cana- J nea je sporočil neki Oeo. Cooper, i da so konstitueijonalisti nedaleč fj od Narcorzari ustrelili Dick Ur- £ bain-a, ameriškega rovskega in- s ženerja. Cooper je ubežal ter prinesel vest. V današnji kabinetni seji se je j posvetovalo o tem, kaj je storiti u vspričo poročil, da so konstituci- j jonalisti vprizarjali v Saltillo ne- 1 štete grozovitosti. Ugibalo se je r. tudi, kako se bodo vedli ustaši, j ko zasedejo mehiško glavno me- i: sto. . Torreon, Mehika, 22. maja. — u Armada Ville se nahaja baje južno od Saltilla ter zasleduje fede- s ralee na begu, katerim poveljuje- u ta generala Maas in De Moure. c W*eraj zvečer niso došla nikaka n poročila o gibanjih krog Saltilio 1 ter se niti ne ve, če je Villa v res- c3 niei zasedel Saltillo. 1 (»eneral Pascua Orozco. o kate- t rem se ni ničesar slišalo, odkar j so januarja meseca pobegnili fe- i; deralci iz Juareza, je bil glasom došlih poročil poražen s svojimi federalnimi četami, broječimi 5000 mož, od generala Carrera Torres, poveljnika ustaške armade, ki je ^ prodirala proti San Lrnis Potosi. ^ Villa je baje izjavil, da bo po zavzetju Queretara (znano mesto, kjer je bil ustreljen cesar Maksi-milijan), ki tvori ključ do me- j, hiškega glavnega mesta, korakal proti glavnemu mestu. ^ . _„ __ ^ Zagonetna smrt. s Včeraj so potegnili iz morja o pri Governors Islandu truplo s mladega dečka, ki je moral že,ž dolgo časa ležati v vodi. Na sebi j k ni imel nobene rane. It Vojno sodišče v Colo, izreklo svojo sodbo. —o— e Vendar pa ni bila proglašena ter s jo sodniki prikrivajo. Nadaljna zasliševanja prič. —o—- POROČILO O BITKI. Ženske in otroci so letali kot iz - gubljene ovčice med šotori v ča- su, ko se je streljalo. —o— Denver, Colo., 22. maja. — Ka-i nitan Tom C. Linderfeldt in K. - F. Carson sta bila danes zasliŠa- • na pred vojnim sodiščem in poz-i no pcJpoldnj se je sestal sodni • Ivor k tajni seji ter izrekel sodbo. Ta pa ostane tajna, dokler je ne odobrita gemnv.l Chase in go-verner Amnions. Slednji se nahaja sedaj na počitnicah ter se domneva, da se vrne tekom enega tedna. Danes se je zaznalo, da se bodo častniki skušali izogniti procesu pred civilnim sodiščem v slučaju, da so bili pred vojnim sodiščem oproščeni, na ta način, da bodo izjavljali, da je bilo njihovo življenje in imetje v nevarnosti ter da so vsled tega ravnali v samoobrambi. Glavna priča proti Linderfe tu je bil poročnik h. B. Elliof, komnanije K 2. infanterijskega polka. Izpovedal je sledeče: "V soboto zjutraj, dne 18. aprila, sem bil v šotorišču potem ko sem prijahal iz Ilastingsa. Sel sem med stavkarje in vsi so bili prijazni z menoj. Podali so mi roke in govori! sem s par voditelji. Iz njihovih izjav sem iz-previdel, da je stavkarska kolonija bolj kot ponavadi ogorčena nad četami. MiliSarji so baje zjutraj pred očmi vseh pretepali enega stavkarja. To je može tako razburilo, da so pričeli vpiti-<{Ako se kaj takega še enkrat prigodi, i>ostrelite miličarje kot pse!'' Izpoved Elliota se je ujemala z onimi drugih prič. Vse izpovedi soglašajo v tem, da so privedli miličarji s surovostmi in nasilnostjo stavkarje do obupa. Pri opisu bitke pri Ludlow-u je rekel Elliot: "Krog sedme ure mi je zapo-vedal kapitan Linderfeldt, naj zasedeni neki železni most. Ravno ob istem času se je pričelo streljanje ter je pričel goreti prvi šotor. Krog polosme ure je bilo slišati iz šotorišča kričanje žensk in otrok. Xato smo jih videli begati po šotorišču semintja kot izgubljene ovčice. Med tem časom so neprestano padali streli." Mrs. Alma Laffertv, predsednica mirovne družbe za Colorado, je dobila danes pozivnico, naj nastopi pred vojnim sodiščem kot priča. V času bojev je bila v Ludlow-u ter pred posebnim zasedanjem zakonodaje izpovedala, kaj je videla. Po dostavljenju poziv-nice je izjavila, da se je ne more prisiliti, da bi pričala pred vojnim sodiščem. Chicago, 111., 22. maja. — Tisoč žensk iz Colorada je poslalo na predsednika Wilsona poslanico, v kateri se pojasnujuje razmere v premogovnih okrajih Colorada. V poslanici se glasi nadalje, da se v oficijelnih poročilih namenoma potvarja resnico ter da je situacija tako resna, da je treba nanjo opozoriti predsednika. Gozdni požarji Olympia, Wash., 22. maja. — V tukajšnji okolici je najmanj dvajset gozdnih požarov. Ljudje delajo, kar je v njihovi moči, toda ognja ni mogoče omejiti. Norwich, Conn., 22. maja. — Ko je danes izbruhnil v oddaljenem delu mesta požar, so odšli ognjegasci tja z avtomobilno parno brizgalko. Na ostrem ovinku se j-e avtomobil prevrnil: dva ognjegasea sta lahko ranjena, o-stali so pa nepoškodovani. Neko , žensko so prepeljali v bolnišnico, Ikjer je na zadobljenih opeklinah umrla. Maščevanje sufragetk. Razdejanje slavne slike. Bojevite sufragetke nadaljujejo s svojo taktiko ter se hočejo maščevati nad oblastmi. PRIZOR V SODIŠČU. V Bow St. sodišču so vprizorile sufragetke in njih možki pristaši nečuvene kravale. —o— London, Anglija, 22. maja. — Bojevite sufragetke so nadaljevale danes s svojo taktiko ter skušale razde jat i umetnine. Ra z vent e ga pa so vprizorile v sodišču, kamor so jih privedli .rad" kravalov pred kraljevo palfečo, lečuvene kravale. Neka bojevita je razrezala pet slik v Narodni galeriji, med nji mi tudi eno slikarja Giovanni Bellini-ja, ki je zelo dragocena, 'ver je petek rset rviran za dijake. je bila galerija polna umofc nikov. ki so kopirali slike. Naenkrat je potegnila neka ženska v Beneški dvorani bodalee ter pričela rezati vse slike, ki so se nahajale v bližini. Fanatično žensko so kmalu razorožili ter odvedli na policijo. • 1 Malo pozneje je moral sodnik, pred katerega so privedli 57 aretiranih sufragetk in njihovih . možkih pristašev, prekiniti obravnavo, ker so vprizorile sufragetke tak kraval, da je bilo nemogoče slišati lastne besede. Prizori v Bow St. sodišču so presegali glede podivjanosti vse i prejšne ''manifestacije" bojevi- i tih sufragetk. Babnice so obmetavale sodnika z "bombami", v 1 katerih se je nahajala moka. Ena sufraget-ka si celo sezula če- i velj ter ga vrgla sodniku na nos. Poseči je mogla policija vmes ter < odstraniti iz sodne dvorane kričeče, praskajoče ženske. Ko se ; je nekoliko poleglo razburjenje. ; so privedli grešniee zopet, pred ' sodnika, ki jih je obsodil, da mo- ' rajo položiti za šest mesecev mi- \ rovno varščino, leesar pa niso ho- \ tele storiti. ] --I "Princezinja" pod poroštvom. 1 Linn, Mass., 22. maja. "Prin- 1 cesinja Waunita'", hčerka nekega poglavarja Comanche Indijan- \ cev, bo jutri zaslišana. Dolžijo * jo, da je v Central Square gledišču na odru ustrelila 17-letnega 1 Henry Gavin-a, ko je slednji s predstavljal sina Viljema Telia. "Prineesinjo" so postavili pod $500 varščine. Avtomobilne nesreče. Akron, Ohio, 22. maja. — Da- f nes se je peljal 21-Ietni Lawren- ] ee Winum, sin prvega tajnika ^ "Catholic Mutual Benefit Asso- 1 ciation*', s svojimi tremi tovariši s v avtomobilu na izprehod. Ko so se vračali domov, se je avtomobil zaletel v brzojavni drog in se * skoraj čisto razbil. Lawrence "Winum je bil na mestu mrtev, o-stali trije pa težko poškodovani. \ Avtomobil je vozil s hitrostjo 80 [ milj na uro. * _ i • ( Sod piva ga je ubil. 5-let.nega Henrv Scraphina iz Elisabeth je ubil včeraj sod. Die- ^ ček se je držal voza s polnimi sodi, ko je eden teh zdrčal na tla ter pokopal pod seboj dečka. Med življenjem in smrtjo. ^ Rim, Italija, 22. maja. Zdrav- t stveno stanje Mrs. E. Flavelle iz r Chicaga, ki je bila včeraj obstre- J, ljena na nekem železniškem via- c ku med Florenco in Assisi, se je t obrnilo nekoliko na boljše, ven- ! dar pa se še ne ve zagotovo, če š bo okrevala. V Perugia, Florenci in drugod Si e je aretiralo veK* več možkih in policija je prepričana, da se nahaja med njimi tudi napadalec. r Slučaj je povzročil veliko sen- ^ zacijo ter je upravičena domne- č va, da bo vsled tega trpel promet s turistov po Italiji. Raditega ho- i čejo poslanci iz Toskane vložiti a v poslanski zbornici predlogo za s boljše straženje železnic. r i Panamske zatvornice. • Panamske zatvornice so baje iz-/rstne ter se je uporabilo zanje ) le najboljše jeklo. Washington, D. C., 22. maja. Cradniki in inženerji, ki se so-lelovali pri gradnji panamskega jirekopa, so danes izjavili, da so s velike .zatvornice v panamskem . orekopu zgrajene le iz najboljše-1 ;-d jekla ter da so vsled tega absolutno varne. To izjavo se je obelodanilo - vspričo dejstva, ker se je dvigni-■ 'o v Pittsburgh!! proti petim iz- • lelovalcem jekla obtožbe radi zarote. Obtoženei so baje nameravali dobavljati za zatvornide manjvreden materijal. Major Boggs, kojemu je bila podrejena gradnja zatvornic, je rekel, da so manjvredni materijal zapazili inšpektorji še predno 1 se ga je uporabilo pri zatvernicah ter da se je pozneje raditega ireiskusilo vsak kos. Povdarjalo e je, da ni trpela vlada vsled ooiskusov, dobavljati slab materijal, liikake škode ter da se lio-"e kaznovati kontraktorje le v warilo drugim. Tri osebe utonile. Nesreča se je prigodila. ko se je na doku Skandinavsko ameriške črte prelomil mostič. Tri osebe so včeraj popoldne i utonile, ko se je zlomil mostič < med parnikom 'Frederick' Skan-linavsko-ameriške črte ter do- i kom v Hobokenu. Deset drugih, u so padli v vodo, so potegnili ; na suho. Parnik je bil pripravljen na odhod ter je bil že dan zadnji s ;ignal, da zapustijo ljudje, ki so i prišli spremit potnike, ladijo. Ko i so pričele pokati deske, je nasta- ] 'a strašna panika in slišati je bi- t 'o klice onih, ki so padli v vodo. : Z doka je skočilo par možkih v i vodo, da pomagajo ponesrečenim. Me p Cesarjevo zdravstveno stanje se je obrnilo znatno na boljše. Včeraj se je izprehajal po vrtu. 1 NADVOJVODA LEOPOLD... -o- Aretirali so nekega mladega dijaka trgovske šole, ker je hotel streljati na nadvojvodo. i —o— Dunaj, Avstrija, 22. maja. — Zdravniki so prepričani, da je oesar Franc Jožef popolnoma prestal pretečo nevarnost. Zadnje dni se čisto dobro počuti in se je včeraj že izprehajal par ur po vrtu. K temu je seveda tudi pripomoglo izvanredno krasno vreme. Zagreb, Hrvaško, 22. maja. — Včeraj so aretirali tukaj dijaka trgovske šole Schefera, ker je baje hotel vprizoriti atentat na nadvojvodo Leopolda Salvatora. — Nadvojvoda, ki je generalni artilerijski nadzornik je prišel sem nadzorovat poljski artilerijski regiment štv. 37. Zvečer je obiskal v spremstvu bana ftkerleca gledališče. Malo pred koncem predstave se je pririnil k loži dijak Šchefer. Ko je hotel odpreti vrata, ga je neki detektiv aretiral. Na policijski stražnici so ga zaslišali in našli pri njemu revolver. Mladenič zatrjuje, da ni imel nobenega slabega namena, kar pa naj-frrže ne bo resnica. V Zagi'ebu so atentati precej pregosti; policija je prepričana, da obstoji med dijaki nekako anarhistično društvo, katerega člani imajo nalogo spraviti to ali ono osebo s sveta. Inomost, Tirolsko, 22. maja. — Veletrgo^etf Wielers je kupil skoraj celo severno pobočje ledenika Veliki Zvonar in sedaj namerava vsako pot po tej strani prepovedati, ker bo začel rediti divje kozle. V tirolskem deželnem zboru je bila vložena proti tej nameri ostra interpelacija. "Mauretania" je zapazila ledeno gorovje. Častniki Cunard parnika 'Mauretania', ki je dospel včeraj sem iz Liverpoola, poročajo, da so pretekli torek zvečer zapazili velikansko ledeno goro. Ladija se je takoj obrnila proti severu, da se izogne srečanju. Koč je bila jasna in veliko potnikov je ostalo na krovu ter opazovalo z zanimanjem blesteče se ledovje, katero je bilo videti kljub hitri vožnji skoro celo uro. Domneva se, da je ta ledena gora identična z ono, katero je zapazil parnik " Vaterland"'. Denarje v staro domovino pošiljamo: K.-- $ K. $ .5--------1.10 130.... 26.65 10--------2 15 140____ 28.70 15--------3.15 150____ 30.75 20--------4.30 160____ 32.80 23---- 5.20 170____ 34 85 30____ C.25 180 ... 36.90 35--------7 30 190____ 38.95 40.... 8.30 200 ____ 41.00 45--------9.35 2M)____ 51.25 50--------10 35 300 ____ 61.50 55________11.35 350 ____ 71.75 60________12 40 400 ____ 82.00 65____ 13.40 450.... 92.20 I 70________14.45 500____ 102.50 75.... 15.45 600____ 12?.T0 80________16 50 700____ 143.00 85________17 50 800____ 164.00 90____ 18.50 900____184.00 100________20.60 1000 ____ 204.00 110________22.65 2000____ 408.00 120.... 24.60 5000....1018.00 Poštarina je všteta pri teh svo-tah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve razpošilja na zadnjo pošto c. k. poštni hranilnični urad na Dunaju v najkrajšem času. Denarje nam poslati je najpri-ličnejc do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske pa po Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft. FRANK SAKfiEB, 82 Cortlandt St. New York, N. Y. 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, O. | "GLAS NARODA"' % 'Slovemc Daily.) OvMd and published by tb« Bfwuc PublUhing Co. ^ (i Corporation ) FRANK SAKSER. President. I JANKO PLEŠ KO, Secretary. LOUIS BEXEDIK, Treasurer. Ftee« of Buaineaa of the corporation and •ddreaae* of above omceri : ■ M Cortland t Street, Borough of Mm-hat tan. New York City, N. Y. , la celo leto velja list za Ameriko in Canado........................$3.00 " pol leta....................... 1.50 " t*to za mesto New York........ 4.00 M tool leta za mesto New York ... 2.00 ** Evropo za vse leto...........4.60 *.....pol leta............. 2.66 " '• četrt leta............ 170 'X2LAS NARODA"' izhaja vsak dan izvzemii nedelj in praznikov._ "GLAS NARODA" ("Voice of the People") liwrf every day except Sundays and Holiday«. Subscription yearly $3.00 A4ttm—mcnt on (grreemant Dopisi brez podpiaa in oaobncati se ne pnob^ujejo. Demar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraj« naročnikov prosimo, da ne nam tudi prejšnje* blvsliiče naznani, da hi tre j« _najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite ta „ naslov; -GLAS NARODA** »» Cortland t St., New York City. ^^^ Telefon • Cortlandt. _ a^KZgsiwp __ J-- Veto predsednika. Ofieijozno poročilo, da ho pred-1 sednik Wilton ve tiral vsako predlogo, potom koje bi se izvzelo delavske tm i ie od določb Sherman protitriistne postave, je namali zelo razjasnilo situacijo. S tem se je enkrat za vselej ugotovilo, da je smatrati delavske organizacije za tmste ter da jih j»* t reba v tem smislu tudi kaznovati. Vsled te-l?a bodo postali vsakdanja prikazen proeesi za odškodnino kot je bil oni klobučarjev v Danbnry. Henry, zelo vpliven član po-j •lanske zbornice, je sicer rekel,' da se bo kljub temu vstavilo o-1 prostilno klavzulo v določbe Sherraan-postave. S tem pa je hotel dobri mož vliti nekoliko olja v rane ter potolažiti soeijalne politike, On sam za svojo osebo pa gotovo ni prepričan, da se bo to v resnici zgodilo. Kajti tudi v j slučaju, da hI bilo mogoče dobiti v poslanski zbornici dvetretinsko večino, ki je potrebna, da se razveljavi predsednikov veto, ni nasprotno v senatu misliti niti na polovično. Ostalo" bo torej pri veto in delavske organizacije v Ze-dinjenih državah s«- bo imenovalo truste. Cest okra t se j.- že opozorilo na dejstvo, da se ni kaznovalo niti enega trusta, odkar je Shermano-va postava v veljavi, in sicer na podlagi določil te postave. Tri truste se j«- razpustilo in posledica tega je bila, da je vrednost biotičnih akcij nenadoma poskočila ter so postale dividende večje. Proti delavskim organizacijam pa se je postopalo, da se jih oslabi ter jim odvzame vpliv, katerega imajo sedaj. Posebno čudno ni, da se kaže administracija uslužno kapitali-Mtorn ter skuša delavskim organizacijam "i/dreti strupene zobe"." Komičen pa je, ako hi ne bil tako tragičen, "slučaj", da je vlada, katero je postavilo delavstvo v urad, ona, ki dela sedaj tlako sovražnikom delavstva. Re-akcijonarec Taft se ni upal lotiti naloge, katero je sedaj igraje podvzel napredni Wilson. Težko je najti boljše primere za hrezuplivnost našega delavskega gibanja, kot je ta dogodek, ki se je za vršil v času. ko sedi v kabinetu aktiven unijski mož, v času, ko se skuša potom industrijskih komisij napraviti utis. da sedi na predsedniškem stolcu poosebljena soeijalna pravičnost. Politika predsednika American Federation of l.abor žanje trium-fe, ki jo pa bodo privedli na rob propada. Krvav 1. majnik v Trsta. O dogodkih, ki so se odigrali \ povodom praznovanja 1. majnika ▼ Trstu in o katerih sino poročali 1 na prvi strani, piše celovški 'Mir' i aledeče: ] Do 5000 slovenskih narodno za- < Vodnih delavcev je praznovalo v < * napravili izprevod po mestu z lastno godbo na čelu. Lahi so že dneve in dneve po listih in plakatih ščuvali proti Slovencem in zato je imelo tudi njih ščuvanje popoln uspeh. Nabrala se je veli-1 ka množica laške pretepaške dru-j hali, ki je željno pričakovala tre-| notka. ko se vrže na Slovence, ki; bi morali po sprevodu priti mimo. I Ker pa je policija uvidela, da bi i prišlo do strahovitega pretepa, če! bi trčile obe masi druga ob drugo, je odredila, da je šel sprevod po Vojašnični ulici na Corso, od-i koder ne je potem vrnil po Veli-! kein trgu in r>o obrežju pred Na- \ rodni dorn. Tu je pozval dr. Ki-' sovec slovenske delavce, da se mirno razidejo, nakar se je množica mirno razšla. Kljub obširnim varnostnim odredbam je bila na; nogah vsa policija, veliko število' orožnikov in pripravljeno je bilo vojaštvo, je prišlo po vsem mestu | do krvavih pretepov. V znamenju! laško-nemške sprave je bil najpr-J vo tepen čisto nedolžni Nemec. . . i Nato je bila napadena, slovenska godba in je bil železničar J. Stoj-: kovič težko ranjen. Hud pretep jej nastal v ulici sv. Antona. S ka-; ,varne "Stella Polare" so metali na Slovence stole, tintnike, vse, kar jim je prišlo pod roko. Na- • ravno, da soSlovenci naskočili napadalce. Napadeni so bili potem Sentjakobčani in so tudi na nje metali iz hiš razne predmete, in žena laškega trgovca Goduika je kričala: "Ubijte ščave!" Tu je bil napaden tudi neki Mirko i . . Kralj, ki se je rešil le na ta na- Iv* čin. da je ustrelil dvakrat z revolverjem. Kaki junaki pa so italijanski pretepači, so pokazali, ko so napadli Slovenec s kamenjem, ,ki so šli na veselico k Sv. Jakobu. Ker zii bilo policije blizu in ni delal nihče meje med Slovenci in Italijani, so .navalili Slovenci na Italijane, da so ti bežali, kakor da I bi jih podil sam abesinski kralj. Dopoldne so navalili laški divjaki na kavarno "Minervo" in na "Živnostenko banko". Pripravljeni so bili tudi za napad na "Jadransko banko", a je to pravočasno preprečila policija. V vsem je bilo 1» ljudi precej težko ranjenih. Kakor je poročala policija, j je bilo tekom celega dneva areti-j ranih 54 oseb. Od teh jih jc bilo - nekoliko izpuščenih, nekoliko jih je bilo kaznovanih policijskim potom oil 1 do 14 zapora, a lo jih je stavljenih na razpolago sodi-jšču. Med aretiranei je 201etni Benedikt Pečar, klavirski mizar, dolina iz Gabroviee v Istri. Ta je bil 'I aretiran na Velikem trgu na za-ihtevo večjega števila Lahov, ki so i trdili, da je on z nožem zabodel > 1 [»letnega dijaka Pavla Mortera. Na policijskem komisarijatu je Pečar pošteno priznal, da je res t zabodel onega dijaka z nožem, in • sicer zato, ker je videl, da je Mor-■ terra skupaj z drugimi Lahi pre-1 tepal nekega Slovenca, katerega katerega pa on niti ne pozna. Ra-i njenega dijaka Morterra je zaslišal preiskovalni sodnik dr. Ulaga. Rana pa ni posebno nevarna. Slovenske vesti in dopisi. —o— Šentjur, Kranjsko. — Tem potoni poročam žalostno vest, da je dne 0. t. m. ob deseti uri ponoči pretrgala nemila smrt nit življenja našemu rojaku Jakobu Zupanu, urarju in izdelovalcu harmonik. Bil je obče priljubljen in znan pri rojakih daleč naokoli. " Tukaj zapušča žalujočo soprogo, v Ameriki pa sina. Bodi mu lahka domača žemljica. Sorodnikom izrekamo naše sožalje. Pozdrav! Louis Okorn. Stari Lovre. Odkar sem ga poznal, je bil vedno enak. Suhljata, prekomerno dolga postava se mu je guncala na šibkih tankih nogah, odeta poleti in pozimi v hudo oguljeno črnosiv-kasto obleko, ki je bila v davnih, davnih letih ali črna ali temno-modra. Hlače, rokavi, vratnik. vse mu je bilo predolgo; zdelo se je. kakor da bi se bil gospod Lovre nekega poletja čisto posušil in se skrčil vsled prehude vročine. Vedno skrbno zapeta suknja mu je bila narejena na škrice. Iz enega teh škricev je gledal kos modrikastega žepnega robca, lepo pisanega z velikimi rdečimi pikami in mahal za Lovretom ka- 1 kor slavnostna zastava. Na dolgem shujšanem vratu je kimala i podolgasta, ozkolična glavica, ve- i dno ostrižena in obrita. Zagoreli < obraz mu je bil na čelu, okoli oči s in tankih ust ves preprežeu od go- s stih gub; le nadčloveško dolgi nos je bil navzlic vsem neprili-kam in viharjem življenja ohranil svojo mladeniško gladko kožo, samo da je malce izpremenil I svojo prvotno barvo z višnjevo-j rdečo in so ga nespoštljivi jeziki primerjali papricirani kumari, ; precej pesniško navdahnjeni go-ispod Lovre sam pa bujno razviti ,nežni roži. Izpod gostih in dolgih ■ obrvi se je bliskalo dvoje še zmi-' raj živahnih in veselih oči prav zidane volje v svet kakor dvoje čistih oken izpod strehe. Na osi- | veli glavi je nosil črn klobuček, : ki je bil že tudi tako obrabljen in od slabih vtisov tega nerodnega sveta tako prizadet, da bi ga noben trezen človek rad ne zamenjal s svojim. V levici je nosil ■ gospod Lovre sivkast parazol, ki ! ga je varoval vse štiri letne čase vremenskih nezgod, spomladi in | jeseni dežja, poleti solnca in po-Jzimi snežink; desnico je tiščal pod suknjo med prvim in drugim ! gumbom. (iospod Lovre je bil svoje dni 'pri vojakih dosegel prvo stopnjo 'do vojskovodje. Njegovi predstojniki pa niso uineli prav ceniti redkih vrlin korporala Lovreta in 'tako je s štirimi zvezdami opustil častihlepne visokoleteče misli in zamenjal ostro sabljo z bridko palico. Pretepal je ž njo lepo vrsto let paglavce nekje na Dolenjskem in jim utepal skrivnosti abecede in številk v poredne but ice. Večkrat, zlasti kadar se je bil preveč nalezel zapeljivega cvička, je bil pa s svojo palico revež sam tepeškan, hi sicer je to vselej preskrbela njegova zvesta zakonska pošast Barba z veliko spretnostjo in krepkim povdarkom. Plefesar — ta častni naziv je kaj rad slišal od kmetov — se je bal svoje močne Barbe kakor cigan dela, vendar zato ni opustil grešne na-vadice in njegov nos se je vedno lepše razcvital in rdel, kakor se razevita in rdi žlahtna vrtna roža, če jo zalivaš tako vestno in marljivo, kakor se je zalival žejni Lovre, včasih s pravimi plohami. Mirno in mlano je prenašal hude udarce usode in žene, ki je imela poleg prekrepkih pesti po njegovi trditvi najdaljši jezik od hrvaške meje noter do ljubljanskega Žabjaka. Zakaj je gospod plefesar Barbine talente omejil ravno do Žabjaka. tega ne ve živa duša; menda je klobasal tako nemarno tjavendan samo zato, da bi jezil strogo Barbo in se maščeval za batine, menda pa je govoril tako tudi zato, ker duševno obzorje njegove žene ni presegalo imenovanih mej. Večkrat, kadar je bila malo boljše volje, se je izgovarjal, da je vino najboljše sredstvo proti mrzlici in griži, in ji je prigovarjal, naj pokusi tudi ona to izborno zdravilo, toda Barba ga je vselej zavrnila tako o-stro, da je utihnil mahoma in brez najmanjšega ugovorčka. Ako tudi je ravnala tako strogo in malo prijazno ž njim, mu je bilo vendar hudo žal, ko mu je umrla neko jesen. "Griža jo je in pa mrzlica, mrzlica!" je zdilioval in odslej je še vest ne je in marl j i ve je zalival svojo rožo, da bi ušel mrzlici in griži. Zakaj smilil se je sam sebi in do dna duše je bil preverjen, da bi bila njegova prerana smrt strašna nesreča njegovi šoli in vsej deželi sploh. Kadar on ne ho več učil, kdo bo vzgajal take korenjake kakor on ? Kateri učitelj v okolici se je mogel ponašati s takimi lepimi uspehi kakor on? Posebno ponosen je bil na Jurčka in Jožka. Oba ta njegova bivša u-čenca sta dosegla visoki mesti v beli Ljubljani. Jurčka so povzdignili za pisarja pri visoki deželni vladi, Jožek pa je lazil nad vse zvišen v imenitni službi zidarskega pomočnika po najvišjih ljubljanskih strehah. Toda svet je hudoben in nehvaležen, odkar sta se Adam in Eva najedla prepovedanega sadu. Me-rodajni krogi so ignorirali izredne zasluge Lovretove palice in ga pahnili v pokoj. To je gospoda Lovreta zelo u-žalilo in ujezilo. Ker so mu odvzeli pravico paglavce lasati in pretepati, je zlomil v veliki nevo-lji palico, znak svojega dosedanjega učiteljskega dostojanstva, in jo vrgel v ogenj. Ker ni imel nobenih otrok in ker se mu je prist ndil kraj njegovega poniža-nja. je prodal hišico in kar mu je bila'še zapustila Barba ter jo je mahnil v Ljubljano. Najel si je podstrešno sobico blizu Grada. Prve dni je taval nemirno okrog in že mu je bilo žal, da ni ostal na kmetih. Nenadoma pa se mu je posrečilo, da je dobil pisarsko službico pri tolstem in robatem odvetniku. V svojem veselju si je kupil na trgu « za staro šaro sivkast parazol. Se- | daj je bil malone zadovoljen; dobrotna usoda mu je nadomestila učiteljsko službo in težko pogrešano palico. Le cviček je bil v Ljubljani njemu predrag. Dolgo si je belil glavo, kako bi si pomagal, zakaj še vedno se je bal griže in pa mrzlice. Ljubljanska megla se je zdela njegovemu zdravju zelo nevarna in z neizrečeno žalostjo je videl v ogledalu, da je jel njegov nos izgubivati prej tako zdravo barvo. V tem obupnem položaju se je seznanil z drugim pisarjem, z gospodom Perolizcem. Tudi Perolizec je stanoval v bližini nebeških zvezd, pod streho. Ko ga je gospod Lovre nekoč počastil s svojim obiskom, mu je pokazal svojo "domačo lekarno", namreč vrsto steklenic z raznovrstnim žganjem. Razodel je strmečemu Lo-vretu, da je črešnjevec dober zoper krč v želodcu, brinovec zoper vodenico, tropinovec zoper zlatico in tako dalje. Odslej je bil Lovre reden gost Perolizcev. Vsak večer se je prišel zdravit zoper zlatico, vodenico, kugo in druge hude bolezni; zlasti rad pa je užival jagodovec, ■ najboljše sredstvo Perolizčeve a-' poteke zoper mrzlico in pa grižo. * Tako je torej gospod Lovre zadovoljno in srečno živel v Ljubljani. Njegovemu nosu se je na njegovo nepopisno veselje zopet vrnila zdrava rdeča barva. Idiličen mir je užival v svoji podstrešni sobici, pušil iz svoje dolge pipe, gledal doli na kalno Ljubljanico in na uro, kdaj bo čas, daj odide k Perolizcu. Tam sta pila vsak svojih par kozarčkov, igrala domino in se zabavala prav dobro. Gospod Lovre je seveda pošteno plačal vse, kar je v Perolizee-vi lekarni zapil na svoje zdravje. Naposled pa ga je obletela srečna, misel in ustanovil si je sam svojo1 j"apoteko". Zdaj sta se prijatelja obiskavala drug drugega in si krepčala zdravje zdaj pri Lovre-tu, zdaj pri Perolizcu. Tako so tekli staremu Lovretu dnevi tihe sreče in zadovoljnosti. Kar pa mu je prišla v roke bro-i šurica, ki so bile v njej popisane ' vse hude posledice žganih pijač. Ubogi Ijovre se je hudo pre-1 strašil; že je čutil vse opisane bo-' lezni v sebi. že so ga tiščala jetra in bolele ledvice ter srce, možga-i ni so se zdeli spredaj ob sencih že j precej omehčani, ves je bil bolan. Še tisti večer je nesel zvezek k Pe-> rolizcu in mu prebral ves spis. ' Tudi Perolizec se je prestrašil. • Sklenila sta obadva, da odslej ne ■ bosta pila. nobene kapljice več. ■ Kdor bi se zopet pregrešil z žga-. njem, bi plačal drugemu tolar. Tako sta torej ta večer domi- ■ nala brez zdravil. Vstrajno sta - krotila poželjenje; toda kmalu je : jima bilo dolgčas in ločila sta se prej nego drugikrat. Ko je prišel Lovre domov, je l vžgal petrolejko, sedel na poste- • ljo in premišljeval. Nič mu ni bilo kaj všeč, pogrešal je nekaj. In hudoba, ki ne orje in ne se-: je, temveč le preži, kje bi ulovila . krščansko dušo v past, hudoba je . zapeljala Lovreta, da je šel br-1 skat in stikat po svoji omari, kjer : je imel svojo domačo "apoteko". . Tam v kotu je stala dolga, zelen-j kasta steklenica jagodovca. ki ga ! je hranil Lovro zoper grižo in mr-. žlico. "Ne bom ga, ne!" se je branil - sam pri sebi. Toda že je držal . steklenico za vrat in vrtel zama-i šek med prsti. In hudo ga je . imelo. "Povoham ga pa vendar lahko . brez greha!" si je mislil. "To me . menda ne zažene znak. Naj ga torej malo poduham!" Lovre je povohal jagodovec in nagubančil suhi obraz. Lej ga spaka!" je zamrmral. "Meni se prav zdi. da ima drugačen duh! Kaj pa, čisto poseben in čuden duh! Nemara se mi je pa izpridil? Zdaj že ne morem drugače, pokusiti ga moram, samo zato, da se pomirim." Varno je nastavil steklenico, zavil oči in ga potegnil. "A—a! Nič mu ni; dober je ostal. Griža naj se me ne prime precej, če ni res prav dober!" T^iko je preudaril žejni Lovre to reč in postavil steklenico nazaj. "Pa res!" je premišljeval dalje. ko je sedel na postelji. "Zdaj je že, kar je! Prelomil sem obljubo! Perolizcu bo" treba plačati tolar; to sem čisto pozabil. Tolar je zapadel! Pa zaradi enega samega požirka? Komu bi bilo to podobno? Kaj se torej še opiram jago-dovcu? Kar po njem! Le pijmo ga in smejajmn se griži in mrzlici!" j Navzlic lepi obljubi je pil go-' SLOVENCEM v La Salle, Illinois, in okolici se najtopleje priporoča -SLOVENSKA- PRODAJALNa manufakturnega blaga za možke in dečke Naše geslo: "Zadovoljnost odjemalcem!" — Vaše bedi: "Kupovati pri rojaku!" Pridite in oglejte si naše "COLVY" OBLEKE. Izdelane so iz popolnoma volnenega blaga — po najnovejši —r-l»aJ° e'e&antno T cene primerne - vsaka ima /;r 1 X^J unijski label — zatoraj neprekosljive. V ^MP^S Cene oblek: 12> 15> 16, 18, 20 in 22 dol. I fjši&gpr Če želite boljše vrste, imamo zalogo iT* "ADLER ROCHESTER" OBLEK, i J Ji' H ™J'°re S° °djemalce ŠC VSeleJ" zadovo'jile' in J'ih tudi vedno zahte- / Cene: 20,22,50 in 25 d°iara-/ I Al! Izdelovanje oblek po meri je naša posebnost. L il '/ 11 Imamo veliko izbiro vzorcev. / I f II I SLAMNIKI, katere imamo sedaj na razpolago, so najrazličnejši / ! /f V I m najnovejše vrste. Cene od 1 do 3 dol. 'Panamas' 5 in 6 dol J 1'fSMik°uVJ Sr^jc' kravat' nogavic sped- BS^ njih oblek, različnih kovcegov itd. je najboljša. Za vse i am jamcimo m sa zamenjamo če Vam ne ugaja. IJu^, Zahtevajfe < centov. SEVEROV \ Sladkorno odvajalo ) T AR f A v 1 Prijetno okusni ■ Cena 10 in 25 centov, j t ad- laa ( zanesljivo učinkujoči ) Severova zdravila prodajajo vsi lekarnarji. Važno je, da vprašate 1 samo za Severova in zavrnete vse nadomestitve. Ako vas ' ne more lekarnar založiti, naročite jih od n^s. Samo dve leti še. —o- Spisal Ivan Vuk. —o— Vt.ik jr bi! smg, gaz tlo cerkve sluha, komaj za slo shojena... •*PojdeS pa sama k polnočnici, a", je rt-kel oe>e in sedel k ui?" je vpisala Nežika nI Če, a se ni ozrla. V srcu ji je poskočilo in zavrisuila r od neznane radosti. 'Sama", je ponovil oče in se ozrl na ži no, ki se je naslanjala s hrbtom ob toplo peč. "Glej, ma-.tan s«'ie vstala. Kuko bi i sne^u in v tem mrazu! M ■ .: ifi so pa že stare in kri < al »hlajena. Strah te ne bo; koga tudi... K sosedovim stopi, h.! r '_rr< š mimo in skupaj idite." 4'Pa pojdem!" je odgovorila NV/.ika in pogl dala očeta. Za-/d« lo s<» ji j«*, da je na tem osu-itnt-m in zgubanem licu tikrtj, da je v tem glasu, na videz vsakdanjem, kakor bojazen. In zabolelo jo j«' zdaj v duši, ker je bilo poskočilo in zavrisuilo njeno srce od radosti "Po polnočnici pa se ne mudi .n se hitro vrni", je nadaljeval ore. "'S sosedovimi se vrni; isto pot imate. Prikimala je in se zagledala v kot, kjer »o stale jaslice. Zvezda je visela nad njimi, pozlačena z zlato p, no. Okrog jaslic pa so stali razvrščeni pastirji z ovcami. Nekateri i*o imeli ovce na rami, nrsoč j h .Jezuščku, ki je ležal v jaslicah, p<»l in siromašen, kakor sta bila siromašna roditelja, Marija ,n Jožef. Zadaj pa »e je dvigalo mesto Heileht-m. 14 \ cerkvi so jaslice še lepše", je j.(.mislila Nežika tako na pol, t o l i I o. da se je komaj zavedla t* ii in sli. Zakaj njene misli so »»-« v.le c nečem drugim. " A i j" pr sel domov ali ne?" jo je zaskrbelo. "Sosedova Mici-a je pravila, da pride in nji je { ove lala njeirova sestra Lizika. •I je... Tistih* pastirček pa ■toji tako nerodno tam, ves na • J• n , je rekla z us.mi, ii" s sr ci m. Stop la je tja v kot in po-a vi j« iu pastirčka.. . "Če je pr.šel, pojde k polnočnici", je r< 'a s srcem in ustnice se niso /ganile. "Morda s- najdemo na t. in pojdeino skupaj; nazaj Puskoeilo je v njenem uren in v r.sililo, a ko se je ozrla k pe-., jo i.- zapeklo v lice. Materin '' ed se je dotikal njenih lic in i-ai na srcrf kakor da hoče vi-eti list - skrivne, globoke misli. Za uij s sosedovimi?" s«' je dv gnilo v njej kljubovalno •in pogh dala je skozi okno.Bkakor a -<• lioe. skriti materinim očem Z Mie.k«, ki mu je zadnjič pisala in ga vabila...'' Stisnila je ustnice in čud u lesk je bil v njenih očeh. Skozi okno so gledale v« /de in zimska noč je izt» gala it 'ne roke. "Saj si mu tudi ti , isala, glej, pa t: je odgovoril! A.i je Alieiki odgovoril? V tistem pismu, ki ga je pisal tebi, je pozdravil Miciko. Zakaj bi jo pozdravljal v tvojem pismu, ee bi ji hotel odgovoriti?" "Kako sem neumna", je pomi-blila in stopila od okna. Pogledala je na uro na steni in se začudila: "Enajst je že?" "( as bo, da se napraviš", je rekel oče, "in glej, da se ne pre-liladiš! Dobro se zavij!" Glas njegov je bil skrbeč, mehak. Kmalu za tern so se tiho zaprla vežna vrata... • Sosedova Mieika je stopila prav kaj* od hiš, v ozko gaz, ko-piaj shojeno, ko je prišla Nežika, avita v veliko volneno ruto, belo in lepo pleteno in z zidanim robcem na glavi. 'Kakor domenjeno*, je vzkliknila Micika in se ni ustavila.'Ali sama?' "Siraa", je odgovorila Nežika. "Oče je ostal doma." "In mati? Ali ji je bolje?" "Danes je že vstala... Kaj pa ti?" 'Tudi sama. Drugi so že spredaj, vidiš?" Taip spredaj v megli je videla Wzika temne sence, ki so se pre-iii kale. "Kdo pa je vse tam?" "Oče, brat in sestra in... ugani, kdo Še ? ' Obrnila se je sredi ozke poti, :la je krilo, dasi je bila podveza na, od medlo sneg v krogu. NVži-ka je čutila, da ji srce utriplje, kakor da ga nekaj veže v tesne »pone in lica so ji Še bolj zardela. . "No, ne uganeš?" ■L*"Kako bi", je rekla z negoto-Ivim glasom, ki ie podrWo*-*i " "France", je rekla Micika in J Nategnila zadnji zlog. In zopet je pomedla s krilom sneg v polkrogu. "Ali je doma", je vprašala Neživa in ni pazila, kod stopa. Tikalo jo je v grlu. Sama ni vedela, ali radost ali grenkost. "Danes je prišel. Lepo mu pristopa uniforma. In zvezde ima na ovratniku, na vsaki strani po eno in jabolka na prsih, iz rdečega sukna narejena!" "Zvezde in jabolka iz rdečega sukna narejena", je ponavljala Nežika in še bolj jo je tiščalo v _!rlu. "In takega je videla Micika prej, nego ona!" Postalo ji je aku hudo, da bi najraje zajoka-iiazdalja med njima in senca-.i spredaj se je krčila. Očivid-so hodili počasneje, da jih Mi-..vit dohiti. Nežika je že razločita posamezne osebe. Videla je -predaj, čisto spredaj Franceta. \ ečkrat je zasukal glavo k osta-1 i ii, kakor da jim pripoveduje kaj. In tedaj se je v zelenkasti ■»v-etlobi zvezd zamolklo zasvetila medena roža na vojaški kapi. In ko je stopil, ne pazeč pri pripovedovanju, na stran, v sneg, so ■»♦' mu zazibala rdeča jabolka na prsih. "K sosedovim je prišel", je pomislila. "K nam ga pa ni bilo! !'a mi je obljubil, da nas obišče, ko pride na dopust." "Kaj si tako tiho", je vprašala Micika. "Ne ljubi se mi nocoj", je odvrnila Nežika. "Ne ljubi se ti?... Kaj pa ti ,e?" je vprašala Micika in se o-zrla po strani po Nežiki, kakor v ačudenju. "Zakaj ni prišel k nam?" je iiidila Nežika in ni slišala Mici-a n ga vprašanja. V srcu se ji j<-' tvigalo nekaj kakor val in rastlo, astlo. In ko je obrnila Micika udavo k nji in jo nekaj vprašala e planilo v njene oči. "K Mieiki je prišel, k tebi ga ai bilo!" "Zakaj ne odgovoriš?" se ji začudila Micika. "Ali si kaj vprašala?" je re .-.la Nežika. "Glej jo", se je nasmejala Mi cika. "Kakor da bi ne imela u s. Pravim, da nas France od »olnočniee pospremi in potem o staiiemo nekaj časa pri nas, do jutranje maše." "Jaz moram domov", je odgo orila Nežika zamolklo in jok j: je bil v grlu. V srcu pa je je re ;lo: "Glej, k sosedovim pojile c Mieiki. K tebi ga ne bo. In ven ar je obljubil." "Daleč nimaš oil nas", je re a Micika, "in če prideš nekoli o pozneje domov, ti ne bodo ni • sat- rekli. Poveš, da si bila pr »«as." "N - grem", je odvrnila Neži >či. Kakor da so se zvonovi začu i Ii nad nepričakovano jezo v Ne kin h očeh, kakor da so se za u lili, da nocoj v noči, ko bi na slehernem srcu človeškemu kra ieval mir in dobra volja, vstaja nevolja in srd, so se oglasili driu za drugim od najmlajšega do naj večjega. Kakor čudenje in vpra šanje so bili ti posamezni vzklik zvonov, ki so planili v polnoč ne j nadoma in z glasnim krikom, ka :or plane človek, nenadoma vzbujen, ter se strnili v skupen klic in peli pomirjajoče in oznanjujoče: Gloria... mir ljudem...! "Se zamudili bova", je vzklik lila Micika in pozabila na osor ni Nežikin odgovor. "Da sva tako pozni", je vzdih aila Nežika in vse tisto, kar je vstajalo v njenem srcu in rastlc n gledalo skozi njene oči, je izginilo. Samo nekaka tiha plaliosi te ostala, kakor po storjenem grehu, ki se ga človek komaj za-v • šele potem, ko je storjen. Zasopli sta prihiteli do cerkve ko Se je izgubil zadnji odmev zvonov. 'Nisve zadnji", se je nasmeh nila Nežika in lažje ji je postalo Iz noči so se pojavljale zdaj pa /daj zapoznele sence, naglo, kakor da se izmotavajo iz nje in izginjale v cerkev. V polnočni te »ni, razsvetljeni z megleno svetlo bo migljajoeih zvezd, ki so bile. kakor da se iz večnosti nasmihava nebroj otroških oči, se je zde-:i cerkev kakor skrivnosten gra<-iz pravljic. In sence, ki so izginjale vanjo kakor zakleti duhovi, ki prihajajo, da zborujejo. In vsakikrat, ko so se odprla cerkvena vrata, je zaškripalo v tečajih težko, vzdihujoče, kakor la je planila iz noči z grehi obložena duša nespokornikova. Širok, poln val svetlobe je pogledal v noč, kakor oči velikana, hrupno zbujenega. Skozi srednja, velika vrata sta stopili Micika in Nežika. Na vseh lestencih in oltarjih je gorelo nešteto sveč. Po zaduhlem, voščenem zraku je dišalo in legalo na prsa. Po cerkvi pa se je majalo nešteto glav, druga pri drugi, kakor v vetru zrelo klasje na njivi. Blesk sveč je z zamolklim odsevom žarel na svilenih robcih ter se zasvetil tuintam v različnih barvah, kakor v posmeh nekaterim rmenim, in prekalnatim, katerim so se ponižno majali konci na tilniku, kakor da se zgražajo nad pregrešno razkošnostjo, ki se šopiri nocoj v hramu božjem. A tam v jaslicah leži Izveličar, ubog in nag in zebe ga. Mieika in Nežika sta se prerili -kozi moške vrste naprej na žen-ko stran. Tu sta obstali. Hoteli sta še naprej, bližje oltarja. Ali vsa ta množica žensk je bila kakor neprodiren, silen jez. Niti kaplja ne prodre skozi. "Pa ostaneva tu", ie : 'a Micika. "Poleg moških", se je ustrašila Nežika. "Zakaj ne?'' se je nasmehnila Micika in jo pogledala. "Saj je tudi to cerkev." Nežika se je plaho ozrla na desno. kjer so stali moški. In preši-nilo jo je, kakor da se je njenega srca dotaknilo nekaj božajo-•'•ega, gorkega, kakor če se dotikajo ustnice k poljubu. Nič več si ni želela bližje oltarja. Ponosen, dvignjene glave in z 'epo počesanimi lasmi je stal tam France. Ni bil daleč, dosegla bi n. "V cerkvi, pred samim Borom me pozdravlja." A ni se jezila. V srcu ni bilo sramu. Sladkost in dobra volja *e domovala v njem. "Po polnočnici te pospremim, Vežika", je zašepetal France. "Počakaj me zunaj!" Nežiki se je zdelo, da je zaše->etal skušnjavec. A čudno, ni se bala. "Naj bo skušnjavec", je pomislila. "France je lep fant; po-nam ga že iz davna. Naj bo tak skušnjavec!" "Ali v cerkvi je, Nežika!" je eklo nekaj. "V cerkvi, pred sa-nim Bogom. V hiši, kjer naj vse josvetne misli izginejo in ostane >amo ena misel, ki ni posvetna; nisel na Boga in molitev naj bo voj pogovor!" "Res je", je rekla Nežika. — Greh je to." Tedaj se je France dotaknil njene roke, nalahno, nehote, kakor je pač to prav lahko v tej gneči. Gorki so bili njegovi prsti in božajoči. Misel na greh je od-bežala. "Kaj je ljubezen greh?" se je začudila in zganila se je pri tej misli, kakor da se je začudila celo tej misli, ki je prišla v njeno '•ee nenadoma in z jasno besedo. "Ali me počakaš?" je zašepetal zopet France, s šepetom, kakor bi molil. In njegova roke se je zopet dotaknila njene nalahno in nevedoma. Ni se ozrla. Pred njo je klečala Micika, in kakor da je slišala vprašanje, se je ozrla. Zdelo se je Nežiki, da se je nasmehnila. (Nadaljevanje v prihod, prilogi.) Telefon na vlaku. —o- Zares še samo tega je manjkalo, :z izpopolnjeno je naše stoletje docela! Ubogi naši živci! To potrpežljivo ozračje*! Konec miru je uJ suhem, konec miru pa tudi na morju. Nekdaj je bila ladja, bržko je odrinila od obrežja na vodovje, brez vsakoršne zveze. Ncbenih poročil se ni moglo prejeti in ne oddati. In danes! Tam gori med jambori je razpeta antena, in cvrči in praskeče ti tam na vrhu nekaj nepretrgoma, da te bole že ušesa. Ozračje tvori sicer neviden, a jako močan in zanesljiv most čez neizmerna morska vodovja. Sicer me jezi brezžični brzojav, ali vendar strmim pred njim z visokim spoštovanjem. Namesto da bi bil lahko o-pazoval v miru mogočnost in krasoto parnika "Imperatorja" ter smel sanjaje prebiti nekaj ur v naslonjaču na krovu, sem moral venomer čečkati brezžične brzojavke za svoj časopis. Preje ni bilo tako. Imel je človek vsaj med vožnjo mir. Po evropskih železniških kupejih se še more peljati človek mirno, ali v Ameriki tudi na vlakih nisi več varen. Nič več ne moreš nemoteno opazovati niimošvigajocih pokrajin. Amerikanci so prvi, ki so poskusili telefonieno zvezati hiteči vlak z zunanjim svetom. Vsak hip se lahko odpro vrata tvojega kupeja, kjer se prikaže prijazen mladec ter ti reče: 'Kliče Vas telefon!' In to med tem, ko divja vlak s hitrostjo 110 kilometrov po železnih tračnicah proti svojemu cilju. Problem telefonije na vlakih se je dalo rešiti le potom brezžičja. Kajti iz mehanično tehničnih vzrokov je nemogoče doseči potom stičnih Iocnov, ki se drgnejo ob žice, električno zvezo drvečega vlaka z zunanjim svetom. Ob tako velikanski hitrosti, s katero vozijo dandanes brzovlaki, bi se žice pokvarile in potrgale v najkrajšem času. Eter pa tvori vsepovsod nerazrušljiv most. Seveda so aparati, katerih je treba pri brezžični telefoniji, še jako komplicirani. Zato se ni čuditi, da je Evropejci še niso vpeljali po ta-mošnjili vlakih. Amerikanci so v tem oziru drznejši in naprednejši. Seve je pa še zelo dvomljivo, če je ta naprava že dovolj zanesljiva. Kajti brezžični telefon je ena najmlajših iznajdb našega stoletja. Menda se pač ne zdi nikomuf čudno, da se je porodila brezžična telefonija pozneje kakor pa i stota k brzojav. Saj je povsem jasno, da ji? lažje prenašati grobe in natanko določene ritme — Morsejeve znake za črke — ka-' kor pa izredno fine in jako pre-menljive in najrazličnejše nijan-i se naše govorice. Sicer pa toza- I_ devni poskusi niso nic novega. Že takrat, ko je bil brezžični brzojav še jako mlado in nerazvito dete, se je pečalo s tem problemom. Ali tehnično sredstvo je sedaj povsem drugačno, kakor je bilo pri početnili poiskusih. Prenašanje naše govorice brez žic se je poskušalo izprva s pomočjo svetlobnih krogov električne obloč-liice. V teh svetilkah se proizvaja svetloba potom istomernih električnih tokov. Na prikladen način se je proizvajalo pri tem naglo se pretakajoče izmenične toke, imajo to lastnost, da povzročajo tudi tresaje v ozračju. Vmes se je pritrdilo mikrofone. Tresajev izmeničnih tokov ne občuti naše uho, ker je njihovo število več tisoč na eno sekundo, a naše slušalo jih sprejema nekaj spod enim tisočem na sekundo, i Na ta način se sliši človeško govorico na telefonskem slušalu natanko in razločno. Dasi je ta teorija zelo dobra in pravilna, vendar ni donesla bog-ve kako j>osebnih uspehov. Kajti tresaji izmeničnih tokov so neenakomerni in premalo urni in nagli. Pri brezžični telefoniji pa je ravno to najvažnejše, da so prenašajoči tresaji enakomerni in nagli. , v . . i Pošiljajoeo anteno se pritrja navadno na visoke stolpe, a na ameriškem vlaku je pritrjena pod levo podnožnico železniškega voza in še dlje čisto pod dnom. Ker se gotovo gleda na to, da se poslužuje kar najmanjšega frekvenčnega aparata na vlakih, je skoraj gotovo, da se vporabi železniške tračnice v svrlio prenašanja govorice v vnanji svet. Po prevodnikih električnih tokov se pretakajo eterski tresaji lažje in razločnejše kakor po zraku, ki je slab prevodnik električnega toka. V tehničnem smislu je pot brez-• žična samo od antene pod vozom pa do železniškega tira. Seveda bodo morala biti mesta, kjer se stikajo posamezne tračnice želez-ničnega tira, zvezana z močnimi bakrenimi žicami, kakor je to že povsod, kjer teko električni vlaki. Slušala in govorila brezžičnega telefona so slična z onimi navadnega žičnega telefona. V telefon-j ski celici na železničnem vozu se-; di mladec. Na prsih ima govorilo, v katerem je več mikrofonov. In ravno to zadnje jeza brezžično telefonijo jako tipična naprava, ker je ravno potom teh mikrofonov naši1 govorjenje izrazitejše in razločnejše. i Ker se Amerikanci lahko pona-šajo z velikimi uspehi na tem polju. pač ne preteče več mnogo časa, da se uveljavi brezžična telefonija tudi v Evropi. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. KRACKERJEV' BRINJEVEC 1 je najstarejše in od IjJ zdravnikov priznano p3^ kot najboljše sredstvo mtmk proti notranjim boleznim. "KRACKERJEV" brinjevec je kuhan ^ZZIZ: --- iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, »H^fVSl flFfT/fS varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", »S^fcf^GS znan že nac* 20 let- Ak° ga Vaš lekarnar K"'. , J ali gostilničar nima v zalogi, se obrnite ■fe '^ftSj^ V' pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači »SS^Pa TROPINJEVEC in SLIVOVKO, ^^JgČC^^jl kuhana v naši lastni distillery. Poštna naročila »e točno izvršujejo. ^^ Prva Slovenska veletrgovina The Ohio Brandy Distilling Co. ^r^fejP 6102-04, ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0. - —__ Odstrani se, smrt! v ! Zivljenski vir je najden! •PŠ& PARTO iSf GLORY je življenska moč. Varuje pred prehitrim staranjem, obdržuje svežo barvo obraza, daie svežo kri, krepi živce, in onemogli ter suhi pridobivajo na teži. Poboljšajte svoje življenje ! To sredstvo ni samo za one, katerih sistem je oil dela, skr!>i, življenskih težav, ali bolezni oslabljen, ali katerih živci so vsled razkošnega življenja ali preobilega uživanja alkoholnih pijač oslabljeni, temveč tudi za žene, katere so vsled težkih porodov, nerednega čiščenja ali bolezni v dolnji trebušni votlini oslabele ter izgledajo stare. MOZKI IN ŽENSKE, KATERI OPRAVLJAJO TEŽKO TE-LESNO ALI DUŠEVNO DELO, BI MORALI RABITI TO SREDSTVO. Najboljši ne\vyorški zdravniki govorijo o tem čudotvornem sredstvu, katero redi kri ter krepi telo in celokupni organizem. Prepričajte se in naročite še danes. Iznajditelj tega sredstva, C. N. PARTOS, lekarnar in kemik, pošlje eno steklenico za $1.00, p;>t steklenic za $4.00. — Pomislite, da se liikdo ni varal v Partola, kri in želodec čistečih tabletih, in vsak bode tudi Partoglory hvalil in cenil. Naročila pošiljajte na: THE PARTOS PHARMACY, S™nVY Najhitreje in najceneje pošilja denarje v staro domovino. Denarne nakaznice izplačuje c. k. poštna hranilnica na Dunaju. FRANK SAKSER, ( 82 Co rt land t St., New York:. Podružnica: 6104 St Clair Ave., N. EL, Cleveland, Ohio. Jopsio»an?ka Kate^ Jeantia Inkoc-pcnre.o« Cn« 24. januarja 1901 v čržatvj MLc-jr-e^otr. S«dhš ▼ ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERil, 507 Cherry Way or box 57 Brad- dock, Pa. Podpredsednik; ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar berton, 0. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424. Ely, Minn. Blagajnik; JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVLC, 900 N. Chicago St., Joliet, IU. NADZORNIKI: MIKE ZI MCH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEIIAI;, 422 N. 4th St., Kansas City. Kana JOHN VOGRICH, 444—Cth St., La Salle, 111. JOHN ACSEC, C4i:i Matta Ave., Cleveland, O JOHN KRŽ1ŠNIK, Box 133, Burdin?, Pa. POROTNIKI: FRAN JI STJN, 170S E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PIS1IL \R, 308—Hth St., Rock Springs, Wyo. OREGOR PORE NT A. Box 701, Black Diamond, Wash POMOŽNI ODBOR: JOŽEF MERTEL od društva St v. 1., Ely, Minn ALOIS < 'II AM PA, Box !>bl, od društva štv. 2., Ely, Minn. JOHN K< *VA< II. \'<črio*ti »tvorno t« r se pre pri-I že nad našim tozadevnim razmo-l trivanj hi Mirnim Y.n premišljenih žival- nam na vid«- nasled« j.-, j smrtjo in ne krik njihove žrtvi11 od njihovega nameravanega umoru. t*m- mor.- ».tokrat iz krvo j lomnost i in v zabavo, Marsikateri■: trpinčijo še prej svoje žrtve naj irro/ovit ua**iii. Mnog1' živali wi mladice. 4 VI© tak«-, ki s»* h rani j« >! r rastlinami, more boln - in tista : So li utemeljeni ti očitki? In če •o, more potem »k le pat i, da so krute in krvoločn • vedoma in pre-j N» v*«k nai'in pa se ni pa met- preživljajo živali z me*om svojii: t o variš k Kaj pa P«*®« la,Vn Lakota boli, česar rte ve marsikateri vt-likom-ščan. te so ; o*ta !i olikani Evropejci prisilj ni valed rnuk trrozne lakote, Ijudo-ž.ret, poleni je prav Muešno, nameriti kaj takega roparski živali. Tigri in 1« vi *♦• n«4 morejo hranit. t zdjnatitiii glavami ali drug'iui rastlinami. Ker jim pa ne pridejo Šivali prostovoljno v kremplje, ai morajo potolažiti lakoto polom na-I'uositi at: 7,\ \ja V. Ker mačke , i! -i tek.-dke j ,! veliko razdaljo, o-I i ■ Ja,|<» -sv.»jo krvoločno obrt «raj I •«•/ j-'jem t- na tu način, tla ! napadajo svoje žrl ve zahrbtno. Nit- hti'f'-ga s'ut -č ne morejo ra-1 . i :.■ /rt\v svojega orožja, in /a beg je j repozilO. Naj i »!jj doka/. v prilog ropari- < o1.stoja v t« m, da divjajo i- /ne I m ti si: med divjačino po srednji K v ropi mnogo huje, od- I - " i.'■>'• :'i!i ž. vak-ropariec. V J ;--i - ■ ■ • * tjica . >t- ink ! «!,ir ]H« j jjj'm> slrahovit«jšf raz- j vajal«' kakor v zadnjih le-J S -v. d;i ž;il h« malokatera roj>a-riea iiiiori -.\tijt> žitev mahoma in ..k »j. Navadno jo podi roparska /\?•.:) mrtva /jLTinli na tla, tako volk za j*) ;t I i srno, ali pa jo pre-! niiijfa št-le po iunlein in tlolgem 1 KM 11. • da ><• v t" a sili dogaja oboje < "-lii m. T;;k slu»*aj se tlogmli, ako pojajo hijenski psi hranečo ki-| .irMilopo. Si \i'tla s - pa ne sine za- ( no*!: jii vati tt-li z zahrbtno hijeno, j i:i ni ti-kaika. Za lovca je jiiktt I or.-ljivo, piš«* neki jako dober \ pozuavatelj živali, videti te lepe ! t;rii. in živahn- živali na njiho-: vem ptM.onu za žrtvijo! Zagnali '<» >e ti I. - i j.si /a veliko antilo-[ <•- i'a pr;tv tlnbro pozna svoje P r.•<»•;: jija l«M* in in z: nafH-\ ši vse uioei ,>vojili jtrožnih nog pred nji-m i >kt»/.i visoko travo po širni sie-p!. Za njo se podi tolpa rjoveč in •vih z p. po; Uril rn i glasovi. Nji hov t. k je neutratlljiv in po dol-''' z!«k njen ihr*. njihov reel pre-! r,i-nuj« n in natančno zamišljen. iitrmlijo v sprednjih vr-ntah, [ ■ ri 111 * jo zadnji na njihova in- ' t. In tako se vrst • in menja-■.njo. «1 »kler traja gonja. Nazadnje s, utrudi antilopa, in lov se ustavi. Zav< daje .se svoje moei, I nastavi divja koza svojim krvi zi-jnim sovražnikom svoje «"-«'lo. V 1 < hkih lok:h švigajo vitki in bo-ilii is'i rogovi. Tega ali onega pre-1> mrhovini se ne more dajati poduka. V to svrlio so le živa trupla prikladna. Torej se tudi ti pomisleki in spotikijaji razblinijo v nič. Ali [ eujmo nadalje, kakšne grozovito-[sti in okrutnosti se še očita živalim, "Ali ni že to predrzno in o-jkrutno""., s in slišal govoriti marsikoga, "da ne vali kukavica sama, ampak znese svoja jajca v tuja gnezda? Mlada kukavica po-ineče navadno domače mladiče iz gnezda t« r se potem razvija na rova š v eh ostalih otrok. Pri vsem tem pa ni li li pfiea roparica. kateri hi s* že preje odpustilo tako početje. ' ' Dandanašnje mnenje, češ, tla se ravna kukavica pa na'-« hi vetr-njaških liihkoživeev; 'Nam vesc-Ijsi in zabave, drugim truda in de a", ne v.-ija nič. Kukavica j--! namreč docela nezmožna vzrediti svoje mlade. IV tlela /." paru 'sterie. ki stil gibčna in urna, veliko preglavice, tla nasitita in vzredita samo eno kukavico, k:iko naj i bi | otem kukavičji par ki j«1 ve-. iiko nerodne j m jn-ehranj val ve-nilatbničev hkrati? Na isti način j bi se dalo dokazati po iiii-ših j-oj-'mih irozovite muke in strašno tr pinčenje, kaii-r-ga morajo trpeti I nekatere žividi. preden jih pre-! magajo njihovi sovražniki in s • | .jih pola.ste. /'asti hmlo se godi j velikim želvam, ki nimajo samo jkoščinih tiklopov. ampak so tudi jako trdožive. Ali kljubt »mu se jih znajo polastiti njihovi sovražniki, namreč velike nmčke in tliv-,ii l n. pr. ;id.j;tgi na Sumatri. ! Nil ogromno ž Ivo se i ridrvi kar i--bi tolpa adjagov, jo zgrabijo ur | vsi-h do, uih delih njenega -trdo roževino oklojtijeiiega trupla. jo gr:zejt> na nogah in glavi t r pr«*vrnejo z združenimi močmi v -likansko živid na hrbet. Nato jo zauio glodati na vseli koncih in krajih, ji razgriz«-jo trebušne plošče in jirsiznujejo potem ob ž Ivinem črevesju, mesu'in jajcih svojo krvavo pojedino. Vča sili se prip ti, da jim uitle ter v.sii razmesarjena š,. 0 i>ravem času dospe v morje. \' naravi so večni l»t»j'. in boji so ravno tisto sirovo rokodelstvo, v katerem so dovoljene zvijače j in prevare. Vrane izkljujejo mla jd' iiiii Ziijcu oči. da ga lažje dobe j ! v svoje kremplje, in kondorji natanko preže na v j orodnih bolečinah siokajočo ovco, tla ji od-vt do potem mladiča. Posebno grozovit je bojni način pri ribah in plezavicah. Kače sta rejo svojim žrtvam najprej kosti, ali .j a požro tako počjjsi, tla jim njihov pluii, n. ju-, žaba, še dalj časa glctiii iz žrela. J'ri žuželkah je takš«-u bojni mi-in splošen in navaden, samo da ga m- opažamo tako z• lo. Znano je gotovo vsakomur, tla zapletejo pajki svojo ulovljeno žrtev V svoje pil je«-vine ter ji Še-Ie pO-tein iz v i jo kri. Mravlje s«- kaj r;tde spravijo na v-like živali, pri č«mer pa se odigravajo strahovite borbe. Velike gosenice se branijo skoraj več kakor četrt are prvd m podb-žejo. .Tudi na kače se vržejo z vso srditostjo, seveda traja tu boj še veliko delj časa. Splošno je znano, tla pomore čebele meseca avgusta vse trote. S« ve tega ne store i/ krvoločnosti. temveč iz. bojazni, tla ne bi imele dovolj prehrane čez zi-1 mn. Zlasti okruten se nam zdi način, kako se nekatere živali zalo-ž<■ s hrano. Srakoper nahode na-vadno ulovljene žuželke, ribe, gaš-aric« in ptice na trne, dihur pohabi žabe in krt naredi z gli-Jstami ravnotako. Gosenčariea : znese jajca v gosenicah, katere potem požro polagoma mlade za-. lege ob živem telesu, druge omamijo svojo žrtev ter jo vlečejo . svojemu potomstvu v hrano, i Za sočutnega človeka je to kar naravnost gnusno. Toda kljubie-rnu mora priznati, da je tako po-' | čet je neizogibno. Pomor jene ži--1 vali segnijejo in take so nevžitue. - Brezsrčne sta riše se prav rado ' primerja vranam. Toda tako pri • merjanjc je krivično in dokazu- v je popolno nepoznanje živalske-i ga življenja. -j Kakor skoro vse j)tiec so tudi , vrani izborili in požrtvovalni sta- - riši. Seve traja to le toliko časa, 1 dokler potrebujejo mladiči pomoči. Ivo odrastejo, narede z liji- . mi stariši ravno tako kakor pti- - ce-roparice, štorklje in druge. • Zapotle jih od sebe. Vzrok temu - je čisto priprost. Xa gotovem 2 kraju se more .preživljati samo 5 en par. Vsak drug tovariš velja i za konkurenta. Ko odrastejo-•j mladiči, so tudi konkurentje. In .j.samo zato jih preženo stariši iz tistega kraja. Vj»»te ali pa udomačene živali se ve ."'krat pokažejo z jako grde plati. Tako požro dostikrat svinje svoje mladice. Tu pa gr * za nenaravne razmere, v katere je ] risilil človek živali. Zato se jim ne silit1 zameriti njihovega po-č"*tja, k> r se kaj takega še nikoli ni opazilo n. pr. j ri divjih mr-jascih. ?Ied ribami, plezavci in žuželkami pa je kanibalizem* nekaj čisto navadnegii. ščuk ■ in krokodili kaj radi požro svoje mladiče. škorpijoni in tudi mnogi pajki takoj j «» sparjenju svoje zakonske polovice. Tu«li mladiče doleti pogosto enaka ljubeznivost njihove matere. Nikakor j a ne sm ano presojati t'ga skozi majhno okence kulturnega človeka. Kanibalizem je namr.-č z ozirom nil velikansko riizplodit v in razmnoževanje o-iii» njenih živalskih vrst naravnost \ tdi!;;i dobrota. S;i j nam tako ]»reostaja več kakor preveč ekseplarov vsake vrste, cksemplarov vsake vrste. Pri sesaveih in ]>ticah. ki se i i opa/a kanibali/.ma skoraj ]»ra\ j nikoli. Poiltika se ga medvedom. I volkovom, lisicam in ujedam. ('• izločimo slučaj«- ujetja, poten-v ttimo. tla požre volk le ob naj-. hujši lakoti svojega sb l'o:uejse ga tovariša. IMnogi ljudje bi o' , uakih okolščinah tudi ne mvna-!i drugače. Po nepotrebnim davijo "n more I«- nekatere vrste živali. Tc >o kune. pume, jagvarji, leopiir-di in še u kiij drugili. tlonui izvr.š -nih krvoločnosti v živalstvu ne priznavam prav čisto. Prisojal bi j:h merila samo onim živalim, ki rade dražijo in" -o naj prelilet-nejšc. A 1ell j" zelo niiilo. To so opic«', ma« k*-, papig-, vrane iti nekaj ptic ropa-rie. Srak. baje dražijo prepeli-ce do smrti iz same okrutnosti. Opice tako rade dražijo, da jim I rav rati prisojam premišljeno! in zavedno okrutnost. Toda izjeme so š. vseb-j potrjevale pravilo. In to j ravilo se i gbisi, tla žival n pozna premi-šl jen ost i in zavednosti ob svoji krvolečncsti jn okrutnosti. Seve Kanibalizem ~ ljudužrslvo . j t r i Ijutb h . Pri živalih j a je lastnost, tla žre druga drugo :sl. -ra razreda: Sanice samico, stiir-j kii svoje mladiče it«!. j pa ni to zato tako, ker so prijatelji živali mnenja, da je žival, boljša od človeka. PaC* pa ni žival vedoma in premišljeno krvoločna, ker je prem umna za k:ij takega. Da delajo ravno najpametnejše izjemo, potrjuje to dejstvo resničnost, in pravilnost naše gornje trditve. Ker je človek pametnejši in razumnejši od živali, je tudi njegova okrutnost hujša in zlobnej-ša. Saj samo človek lahko pose-• kii in postrelja vse, kar mu pride pod meč in preti puško, in samo on se zabava ob različnih krvavih igrah, kakor so to gladi-jatorski boji, bikoborbe in mnogo enakih modernih predstav, in to iz gole krvoločnosti. i-jgn/r * * " Raznoterosti. Zaslužena kazen duhovnika. Iz Kima poročajo: V Piacenzi je garnizijski poveljnik, general Vinas, spodil iz službe vojaškega kaplana v bolnišnici z imenom Zecca. Tudi ravnatelj bolnišnice je bil discipliniran. Neki bolan vojak je izpil pred kratkim kozarec fenola, ki ga je s* reža j pripravil za medicino. V velikih mukah je vojak čez par minut umrl. ne da bi se pojasnilo, Če je izvršil samomor. Kaplan pa je trdil, tla je vojak izvršil samomor in za ni hotel cerkveno pokopati. Poveljnik je pa to smatral za kršitev dolžnosti ter odslovil kaplana. Žeritr.a, ponudba z brezžičnim br-zojavom. Znani raziskoval c južnega le-I ileuega morja tir. Maw son, ki se i pre*l kratkim vrnil s svoje uspešne. toda zelo n varne ekspedici-je kot edini se živ član, s- je o-žeuil z gospodično Departovo, hčerjo lastnika premogokopov. Svojo ljubezen je odkril ter pro-■ ii za roko potom brezžičnega br-zojava s leout-a južn t čaja. Z nevesto se j - seznanil preti svojim odhodom. Sred: grozečih nevarnosti. ledu in sn«*ga je poshil goreče besede ljub-zni — romanska ti\iijsetega stoletja — v tlo-•toviuo. kj r .*-■ o nas'e srčni oil i mev. Premožen je umrlega kardinala j Koppa. Sedem milijonov mark premo-j ženja je zapustil nedavno tega u-; mrli kardinal Kt>pp. Zapustil jej ! razen nekoliko legatov vse svoje I premoženje stolnemu kapitlu. — ■Kardinal Kip p je bil, predno se j je posvetil duhovskemu stanu, re-| v«■ n telegrafski pomočnik, ki te j velikanske svote gotovo ni pode-d« val. Te lepe denarce si je pač v času svojega dušnega pastir-slva prihranil. Da pa je to mogel, je moral imeti naravnost sijajno' plačo. Po vzoru svojega Gospoda torej ni ravnal, ker ta ni imel ] > rt' s t o ra, k < i mor bi bil položili j svojo glavo. Vreden služabnik in! j namestnik Kristusov! : - : Slovenska unijska TISKARNA Rojaki in društveni tajniki, ali pazite, da so vaše tiskovine vedno narejene v unijski tiskarni ? Naša tiskarna je popolno založena z najbolj modernimi črkami, okraski in z vsem tiskarskim materijalom in je največja slov. uniSska tiskarna. NAJNIŽJE CENE vsem tiskovinam za vsako društvo, trgovca ali posameznika računamo vedno pri nas. GARANTIRANO 1)EL0 da ste zadovoljni s tiskovino in da •• izdela natančno, kakor želite. Predno se obrnete kam drugam, pišite k nam po cene za vsako tiskovine, Id jo potrebujete. Pri nas je vedno ceneje. CLEVELANDSKA AMERIKA Najstarejši slovenski dvotednik. 6119 St Clair Ave., Cleveland, Ohio Za smeh in kratek čas. v Na deželi. Krčinar: Fantje domov, policijska ura je! j Fantje: Z\II se imamo še nekaj pogovoriti. j.. Krčmar: Nič, nič; vsak naj da drugemu Še eno za uho, potem • pa — sp.it! ■ Izgovor. Sodnik: Zakaj pa niste takoj oglasili konkurza, ko ste spoznali. da vaša pasiva presegajo aktiva ? Toženec: Oprostite, takrat konkurza nisem mogel oglasiti, ker sem bil popolnoma liripav. ZAGOVORIL SE JE. Hun «!h grla zadolženemu baronu: "Ali gospod baron, scm-li razno ja/. tista, ki je za Vašo življ. nsko srečo m obhodno mr " -; na?'' "Na vsak način, milostiva. To ni samo fraza. Vse sem ž" -preračunal natanko in preuršlj, no." Slabo. — <>, .Janez, ti si pa v m-deljo pnpofdne sosedovo kuharico iz votle potegnil. — Ali si kaj dobil.' — Da — nahod! Pri juvelirju. '-Po čem naj izpoznam, da niso ti biseri ponarejeni?"' "Po e ni, milostiva. Krcfast lcvec je prišel k zdravniku in mu potožil svojo bol. Zdravnik mu je svetoval odstranitev krofa. To pa je; lovca zelo pogrelo. ''Kaj, jaz najt ga dam proč.' Sloj oče, moja mati,I I moj stari oče, moja stara mati in j kar jiii bo še za menoj, vsi so in bodo imeli krof in stari so postali!*7 tako je pravil mož. "Krof mi je nekaka legitimacija. č'e se namreč komu predstavim, ve do-tičnik takoj, da sem iz sosedne dežele. Ce st; preveč napijem, mi krof potegne ves alkohol iz glave; če sem pa slabo razpoložen, je le treba, da me žena malo pn-Čehla po krofu in slabe volje je konec. Ce me žena hoče poljubiti, ne doseže mojih usten, ker je bolj majhna; kar na krof mi pritisne poljub in to me neznansko elek-trizira. Teh občutkov \i niti ne poznate. Prepričan sem, da bi se mi izneverila žena, ko bi po tridesetih letih prišel brez krofa domov. In brez krofa pri nas človek tudi kredita nima. Pri lovu pa mi je krof naravnost neobhodno potreben in ker ga imam k sreči na desni strani, pritisnem puško ob krof — glavo na krof — kroglica odleti in gams — v pečine zbeži." Pnpateljica živali. "Sto strel! No zdaj pač v.w : ži pinč, tla se ga naš ška p- :<■-no. .Medtem, ko sva bila v g! liscu, j. požrl skoraj polov'; -o nate za jest vine. '* "Ali llinko! Kukrat se mira pač tudi on naživeti!"' Samec in zakonec, . Samec: "Jako me veseli, tla so mi ni treba izgovarjati, ka I r pridem takole pozno domov. — Kaj pa porečeš Ti svoji ženi pravzaprav .'' Zakonec: ".Faz rečmi č:sto mirno: 'Dober večer!' Vse dru- j go pove potem moja žena." j 'Metla*. Žena: "Tu nekje mora biti tisto mesto, kjer sva se bila z;Tro-i čila?" i :.lož: "Tarnle je!" Žena: 'Po čemu ga izpoznaš." Mož Hojeee: "Po tisti-le svarilni deski!*' DOBER SVET. Student Cop: "Povejte mi, gospod doktor, kaj naj storim — zjutraj vstajam tako neznansko težko!" 1 Zdravnik: "Hodite zvečer nekoliko lfžji v posteljo!" NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KBANJSKO. Kcnkurz — draginja. U Spodnje S&ke poročajo: 2."». aprila po-poldue je zaprl svojo trgovino Si-inoiu-ie na (VlovAki cesti (v hiši župana Sriijla). Ponudil je poravnavo: 7Of«, Ppniki ho z ozirom na znal na pasiva »prejeli ponudek, nakar je stari Simoneie prevzel trgovino in izplačal v*»e upnike. Sedaj je lastnik trgovine stari Si-riiončic. — Znak krute dobe. Na občinski deski je vsak dan polno 11 rit/.b^ni h oklicev: prodaja strojev, stolov, podob itd. — Moka se draži, najlepša 0 ji* povsod po 44 vin., in bo «e dražja, ker stane na ilebelo že danes 100 kg K 42.50. - Stanovanja m* draže; vsak gospodar prevali davek na svoje stranke. Med ljudstvom ni slišati nič drugega kot glasno godrnjanje zoper neprestano naraščajočo draginjo. Vezna brzina osebnih vlakov na dolenjski železnici (proga Ljubljana—Novo mesto) se je od dne 1. maja t, I. naprej povišala od ■ 10 na 43 kilometrov na uro. Vsled tega občinstvo opozarjajo na večjo previdnost pri prestopanju tirov, kojili prehode ob prometu o-Nebnih vlakov nadzoruje železni-, ško osobj«*. Hitrost brzojava. V Ljubljani je nekdo oddal na pošti ob 4. popoldne brzojav; naslovnik v lire-1 žicah pa ga je srečno prejel dru-, gega dne ob D. dopoldne, torej ob času, ko hi bil prejel tudi navadno pismo, ( emu so hrzojavi? Baron Schwarz gre letošnjo jesen v "zasluženi" pokoj, pa sc' nastani v Ljubljani. Na Seunig-govem svetu ob Nunski ulici namerava kupiti stavbišče. kjer si bo dal sezidati vilo. "Zarja" bi rajši videla, da bi se možak preselit med svoje Tirolce, ker ne mara, da hi Sclnvarz in dr. Su-1 stešič tudi Še za naprej skupaj "črnuharila" v Ljubljani. ŠTAJERSKO. S seje trboveljskega občinskega cdbora. Župan poroča o predlogu > ohč, svet. Sitterja glede užitnine. obe. doklad na meso, slanino itd. Ilazkuževalcu (Vparlinu se nakaže za časa epidemije 1K) K meseč-| no. Obe. svet. Roš poroča o p; uši: ji ILa.stnieanov za namestitev drugt ga pismonoše. Sklene se energično nastopiti pri poštni direkciji za hitro rešitev te zadeve. Župan poroča o izolirnici. Sklene se, da se najame začasno zasebna hiša. Sedanja izolirnica se naj poveča. Napravi naj se načrt. — O-gledovalcu mrličev Ličerju se dovoli 100 K za oglede v Hrastniku. Redarju Pirnatu v Hrastniku se služba s 1. majem odpove. Redarju K rž en u se tla odškodnina 10 K mesečno za dela, ki jih mora o-pravljati. dokler bo v Hrastniku samo en redar. — Pisarju J. se zviša plača od 80 na 100 K mesečno. — Nato odobri obe. odbor računski zaključek občinskega mlina: Dohodki 346 K, izdatki 18!) K :J2 v, prebitek 1~><> K v.— Predlog odb. Oričarja, da naj cestni odbor natančno pregleda občinske et-ste, se sprejme. Račun kemične tovarne za napravo elek-trične luči in inštalacijo 4 svetilk v zrn >ku 1005 K se odobri. — So-drug Sitter predlaga: Okrajnemu glavarstvu se pošlje predlog obč. o nilnice veliko šoloobveznih otrok, • se tudi justično ministrstvo za zadevo zelo zanima. Največji na-sprotnik slovenske šole v Kopru i je poreški deželni odbor, ki se rajši zavzema za nemško ljudsko šolo v Kopru. Ministrstvo za uk ' in bogočastje še ni zadeve rešilo, i Kcnčana stavka z velikim uspehom. Po večkratnih pogajanjih med kovinarsko organizacijo in' vodstvom ladjedelnice "Cantiere1 navale Triestino" v Tržiču (Mon-1 jfalcone) se je dosegel sporazum I in stavka vrtačev je končala 27. aprila, in sicer z velikim uspehom' delavcev. 20. aprila sta intervenirala zastopnika kovinarske organizacije sod ruga Chiusi in Mi-I lievc, s katerima je šla tudi depu-jtacija vrtačev, pri vodstvu ladje-jdelnice. Vodja ladjedelnice Tedeschi se ni hotel ukloniti, pač pa je j skoval prav imenitno: Akordni zaslužek je zvišal pri vseh tistih1 I delih, ki pridejo v delo enkrat v i letu, in sicer kar za 50%, zaslužek pri delih pa, ki se vedno de-1 lajo, je reduciral za 50%. Ko pa' je vodja Tedeschi videl, da v vod-i stvu kovinarske organizacije ne sede sami bedaki, da so izsledili njegovo sleparstvo in pokazali skrajno odločnost, ko bi 27. apr. I ne šli vrtači na delo, bi se morala' ladjedelnica zapreti, zato se je u-dal Tedeschi in podpisal tarif, ka-' kor ga je bila sestavila kovinarska organizacija. S tem se je za-! Islužek vrtačev poboljšal za 30%.' i Delavci, ki delajo na vojnih ladi-Ijali za kitajsko republiko, dobe še posebej 10% poviška. Kadar bo j vse delavstvo spoznalo koristi j strokovnih organizacij, tedaj bo tudi milijonskega profita nekoliko ; . več deležno. — 29. aprila zjutraj ] I je zastavkalo v Tržiču 700 delavcev "Adriawerke". Vzrok stavke < je v tem, ker je ravnateljstvo od- : pustilo 30 delavcev, ki so izkla-dali premog in ki niso hoteli zaradi prenizke mezde delati dalje. Zato so zastavkali še drugi delavci. Stavkujoči delavci so priredili 29. npr. dopoldne demonstracijo po Tržiču. Tele z dvema glavama. V Velikih Munah pri Podgradu je izlegla neka krava tele z dvema': glavama. Glavi sta bili popolnoma pravilni, samo da sta bili tako ; zraščeni. da je med levim očesom ; ene glave in desnim očesom dru-| ge glave 4 cm razdalje. Tele je dne 27. aprila poginilo. V smrtni nevarnosti. Sinova nadvojvode Jožefa sta te dni s svojim vzgojiteljem stotnikom pl. Kratochivilom napravila izlet na Brionske otoke. Ko sta se vračala na parobrodu "Kiralj" v Reko, j se je pripetil kratki spoj, vsled česar hi bil parobrod s temi sko-ro trčil z drugim parobrodom. Scle zadnji trenutek se je nesre- j ča preprečila. i' Iz Opatije. Nemški princ Joa- ] him. sin nemškega cesarja, sc jej več časa mudil tu, nakar je odpo- j toval na Nemško. Pretepi v Trstu. 201etni težak Atilij Roman in 36letni Fr. Stor- i chio sta se v neki gostilni skregala. Pri prerekanju sta se oba na raznih mestih života ranila z no- i žem. — Na zdravniško postajo je prišel 27. aprila zjutraj 311etni težak Ivan Rossi in prosil zd rav- i nika, naj mu obveže več ran, ki jih je zadobil v nekem pretepu j t ponoči v neki gostilni v starem mestu. Zdravnik je konstatiral, j da ima dve globoki rani na prsih, prodirajoči do droba ter dve lah-jki rani na obeh rokah. Rossi ni hotel povedati, kdo ga je ranil. Prepeljali so ga v bolnišnico. — 261etni magistratni uradnik Evg. Golob je oddal 27. apr. ponoči v pijanosti v starem mestu v neki zloglasni hiši na mehanika Avg. Bergerja dva strela iz brownings. Prvi strel je svoj cilj zgrešil, drugi pa liergerja lahko ranil na glavi. Goloba so aretirali ter od- ; dali sodišču. Orczna nezgoda na delu. V bližini slovenskega kopališča Grljan pri Trstu kopljejo delavci rov za polaganje vodovodnih cevi. Svet je zelo kamenit, zato ga večkrat razfitreljtijejo z dinamitom ter kamenje potem odvažajo proč. 29. storila popoldne sta valila Matej Bogateč in Fran Purič, oba iz Sv. .._,__,__________________________.__ Križa, deset stotov težk skalo. Pri tem je jima spodrsnilo ter je Bogateč prišel pod valečo se skalo. Ves prestrašen je začel klicati Purič svojega tovariša, ki mu je pa mirno odgovoril: "Tukaj sem!" Na Purieevo vprašanje, če ga kaj boli, mu je odvrnil: "Še ne vem. Samo v desni nogi me boli." Purič je odvalil skalo in v veliko presenečenje zagledal, da Bogateli manjka desna noga. Bogatca so za silo obvezali in odpeljali z vlakom v tržaško mestno bolnišnico. Bogateč je star 54 let in oče več nepreskrbljenih otrok. Delavci so pozneje našli nogo svojega nesrečnega tovariša, ki je bila še v čevlju. Vlcm v blagajno vojne ladije, V noči od 27. na 28. aprila je nekdo na v rt al blagajno vojne ladje "Panther", ki se nahaja zadnji čas v tržaškem doku v svrho poprave. V blagajni se je nahajalo okolu 35,000 K. Od te svote se je pa vlomilec zadovoljil z zneskom (okolu 900 K, katerega so potem našli na nekem prostoru skritega. Kot osumljenca so aretovali nekega strojnega podčastnika in ga oddali v mornarieno kaznilnico. KOROŠKO. Zlobneži. V slovenskem hotelu Trahesinger v Celovcu pobijejo neznani zlikovei ponoči vedno šipe. Sedaj razglaša uprava hotela, da plača onemu, ki zaraore dati sigurne podatke o tem zlikovcu. 50 K nagrade. | Nagla smrt. V Št. Vidu ob Glini je bil v službi nekega špediter-jja 401etni hlapec Ivan Loclier. Te d ii se je ta večkrat pritoževal, da I mu je slabo in da ga boli glava. 25. apr. je prišel popoldne domov ter rekel, da mu je zopet slabo in da najbrže zadnji dan dela. Nato je šel na stranišče, kjer so ga pozneje našli mrtvega. Locher je bil notorieni pijanec ter bo obdukcija pokazala, kaj je vzrok njegovi smrti. Predrzen vlcm. V noči od 25. na 26. apr. je izvršil v Celovcu na Kolodvorski cest dosedaj še neznan vlomilec silno predrzen vlom. Iz izložbe trgovca z orožjem Frana Kaiserja je ukradel tat dve pištoli-repetirki v vrednosti 52 K. Tat je prestrigel z žičnimi škarjami žične mreže na zaprti izložbi, nato pa ubil še 6 mm debelo izložbeno okno ter odnesel svoj plen. Čudno je, da ga ni na tej obljudeni cesti nihče zalotil in da se ni slišalo nič, ko je moral pri svojem "delu" vendar povzročiti precej šundra in žven-keta. Pcžar. Iz Sv. Martina poročajo, da je na posestvu Ivana M oiler j a izbruhnil požar, ki je uničil radi pomoči sosedov samo svinjak. Škoda znaša okoli 300 K, vendar je Miiller deloma krit z zavarovalnino. Vzrok požara ni znan. Hranilne knjižice izginile. V Volšperku je ukradel neznan tat posestniku Ivanu Lubi iz zaklenjene omare hranilnične knjižice. z nad 2000 K vloge. O tatu nimajo še nobene sledi. Železniška nezgoda. 25. apr. je imel osebni vlak iz Trbiža precejšnjo zamudo. Vzrok je bil ta, da je pri južnem izhodu iz dolgega karavanskega predora trčila neka lokomotiva v tender druge lokomotive, vsled česar je ta skočil s tira. Iz Beljaka je prišel na pomoč pomožni vlak. Aretacija. Iz Zg. Dravograda poročajo, da je orožništvo aretiralo 27. apr. nekega 241etnega fanta radi vlačuganja. Fant ni iinel pri sebi nobenega izkaza, govori štajersko narečje ter je imel na sebi artilerijske vojaške hlače in erarične čevlje. Fant pravi, da je rojen nekje v Švici in tudi tjakaj pristojen. Domneva se. da je ušel pri kakem avstrijskem vojaškem oddelku. Nezgoda. 27. apr. je šel učenec Ilugon Urbas po Šentvidski cesti v Celovcu, ko inu pridrvi nasproti avtomobil. Dečko se ni mogel ob pravem času izogniti avtomobilu. Pri padcu k sreči ni dobil hujših poškodb, razen da si je na nekaterih krajih odri kožo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico, kjer so ga za silo obvezali, nakar je šel deček sam domov. Kakor se je dognalo, ne zadene šoferja avtomobila pri nezgodi nobena krivda. Kdcr drugim jamo koplje... V Beljaku sta hotela napasti dva o-brtna vajenca ob 8. zvečer svoje so učence ter sta v to svrho vzela s seboj močan kol. Ko sta svoje součence zagledala, spustila sta se proti njima, a neki kovaški pomočnik je enemu vzel kol ter ga pošteno naklestil, tako da je napadalec padel. Na tleh je dobil še več krepkih sunkov, nakar so njegovi součenci odšli. Njegov to- i variš pa je že preje pobegnil, ko je videl, da bi tudi njemu slaba predla. Ranjenca so prepeljali na policijsko stražnico, kjer je zdravnik konstatiral. da so poškodbe le lahke. Ranjenca so oddali v domačo oskrbo, o celi zadevi pa se je napravila ovadba. Razne zanimivosti. —o— Pogreb v zrakoplovu. Pred kratkim je umrl eden izmed najbogatejših Rusov, Ivan Sopornovski. Vse svoje* živi j *nje je bil čudak in čudak je hotel hiti tudi po svoji smrti. Ko je bil še živ, ga ni mogel nihče pripraviti, da bi se poslužil umetnega prometnega sredstva. Avtomobile je smatral za smrtnonevarn;?, zrakoplovi- j a š«- bolj. Njegovi dediči so liili vsled tega precej izn -nadeni ko so brali v njegovi oporoki klavzulo: "Zapuščam 200,000 r uhljev onemu, ki prepelje moje truplo z zrakoplovom lia pokopališče." Začetkoma so pač dediči mislili, da ne bo člov ka, ki bi ta denar zasluzil. Toda komaj je bilo znano to določilo o-poroke, se je oglasil neki mlad ruski zrakoplovec, Mihael Posov, ter izjavil, da z največjim veseljem izpolni oni njeno željo rauj-lo-ga. Naložil je krsto z mrličem na svoj hioplan ter se dvignil v zrak. Tako je mrtvi Ivan Sopornovski napravil polet v zrakoplovu, ki za njega pač ni bil nevaren. Ko sc je Posov spustil na tla. bi se kmalu ubil. Vendar pa je dobil za ta moderni pogreb 200 tisoč rubljev. NAZNANILO. Tem potoni naznanjam vsem članom in članicam društva "Slovenski Bratje" št. 23 S. D. P. Z. v Coketon, \V. Va., da naj do časa pošiljajo svoje asesmente in da naj me do časa obveste o potnih in prestopnih listih ter certifika- ; tih. Večkrat dobivam pisma šele teden dni po seji, v katerih me vprašujejo člani, koliko da imajo za plačati, oziroma me prosijo drugih pojasnil. S tem mi naprav-Ijajo veliko dela in vsakovrstnih sitnosti. Da imamo sejo vsako zadnjo nedeljo v mesecu, si vendar lahko vsakdo zapomni. Nadalje tudi naznanjam, da je vsakdo suspendiran, ki ne plača za en mesec asesmenta. Mesečne pristojbine pošiljajte naravnost meni. ker če jih pošljete komu drugemu. nisem odgovoren zanje. V slučaju, čin ne morete poslati meni. pa pošljite svojemu zaupnemu sobratu in stvar je rešena. Ce boste upoštevali vse gori omenjene določbe, bodemo zaniogli tudi za-naprej tako, ali pa še boljše napredovati kot smo dosedaj. Z bratskim pozdravom Joseph Buss, tajnik. P. O. Box 188, Thomas, W. Va. NA PRODAJ. TRGOVINA z vsakovrstnim , blagom in grocerijo na debelo v slovenski naselbini se proda radi odhoda. Po podrobnosti pišite na: Trgovina, % Glas Naroda. 82 Cortlandt St.. New York City. (22-26—5) PRIPOROČILO. Rojakom se priporočam za vezanje knjig. Izdelujem in prodajam vsakovrstne usnjate denarnice. Imam angležke žepne koledarje. Jaz sem edini slovenski knjigovez v Ameriki. Alois Gregorin, 20 Judge St., Brooklyn, N. Y. (25—10 lx v t) ZASTONJ. Pošljite svoje ime in naslov in mi vam pošljemo 5 krasnih razglednic zastonj. Pišite na: Pescia & Co.. 1328 Broadway, New York City. (29-4—29-5) ROJAKI POZOR! Kje sta ANTON TRCNKEL in JANEZ VENONE ? Bila sta. v Newburgh-Cleveland, O. Prosim! cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da mi naznani, ker mi še nekaj dolgujeta. Najboljše je za nju. da se sama javita. John Terlep, 245 Sider St., Manistique, Mich. (23-26—5) Za en dolar dobite dnevnik "Glas Naroda" SKOZI ŠTIRI MESECE. "Glas Naroda" izhaja v šesrtfh dneh na 30 straneh. V njem najdete važncjc vesti vsakega dne. vesti iz stare domovine in zanimive povesti. Vse osobj« lista je organizirano in spada v strokovne unije. .j&safcu).: . . -s- -Ji-m . ."»Ii NA PRODAJ 40 akrov obdelane zemlje, hiša. s 4 sobami in betonirana klet j 16X24X6^, vse ograjeno. Sola( na vogalu. Svet je ravan, v dolini. zelo rodoviten. 1 aker gozda. 8 milj od Cadillac. Zveza po državni cesti. Prodam po $35 aker; Ena tretjina naplačati in ostanek na lahke obroke. Naslov: Davis Davidson, 601 Bond St., Cadillac, Mich. / (13-5—13-6 v d) POZOR PARMER JI! Slovenec, star 28 let, želi dobiti stalno službo na farmi; sposoben je za vsa dela, bodisi poljedelstvo, vrtnarstvo ali sadjerejstvo. sploh vsa dela. Naslov je: John Drašček. 319 Jefferson St.. Brooklyn, N. Y. _(23-25—)_ NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Mr. Alojzij Gregorin. stanujoč v Brooklvnu, N. Y.. 20 Judge St., mi je vezal več knjig v vso mojo zadovoljnost. Primerja je cene njegove vezave ter drlo drugih knjigovezov, moram reči, da je njegovo delo dobro in ceno. Zato ga vsem rojakom, ki potrebujejo enako delo. toplo priporočam. Forest City, Pa., 19. maja 1914. Rev. Josip Tomšič. (23-26—5) HARMONIKE hodisl kakoršnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker že ruicl 16 let tukaj v tem poslu In sedaj v svo-jem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po ilelu kakoršno kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj. JOHN WENZJtL 11 E. ' 2nd St.. Cleveland, C. | NAŠIM SLOVENCEM! i Dobili smo iz starega kraja veliko zalogo importiranili zdravil, zdravilnih rož, olja, tinkture, mazila itd, za vsakovrstne bolezni. Ta zdravila sc našim rojakom toplo priporočajo. Pišite po cenik! DOM. LEKARNA West AHis Sta. MILWAUKEE, WIS. Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRI1LL 'sSkSmHbE/ naročbo se pri pot oca ^^^^ 5308 st Ciajr Ave^ N £ Cleveland, Ohio. j Kadar potujete v stari kraj I ali kadar ste na poti skozi New York, pridite k svojemu rojaku v HOTEL, SALON in RESTAVRANT 145 Washington St., NEW YORK, N Y. Corner Cedar St. | Tu boste v vsikem času, podnevi in ponoči, najboljše in najce- I nejše postrežem. Izvrstna domača kuhinja. Ciste in urejene sobe L za spavanje. I Obed (tr! jedila) 25 centor. Spavaclt 25 centov. j Z velespostovanjem JANKO TUŠKAN, lastnik. Kadar ;e kako drnStvo namenjeno k;.pili batn'.err, zastave, it galije, ! godbene instrumente, kape it i., aii j.a kadar pc tre!ujete uri , veri/ii o, piht-^ek, pr.-tan. itd., ne kjp.t3! prej mlej.-r, d.i tudi mene racc;i* vprašate. UpraJaeje ^"as? stane le 2c. pa ti bodel« prihranili dolarje. Cenike, več vr-t pošiljam brezplačno. 1'išite p« nj. IVAN PAJK, Conemaush, Pa. Box 328. V preteklih dneh. j l j| HI Dostikrat slišimo, kako so živeli naši predniki in ka- 11; I li' j ko zdravi so bili. Živeli so v vednem stiku z naravo, brez vsakih posebnosti. To je skoro nemogoče za ljudi, ki žive I Eg^f v mestih ter uživajo življenje. To nepravilno življenje, f^JJ|||n kakor tudi pomanjkanje svežega zraka in solnene luči, u- If^^^l činkuje slabo na nas ter nas sili, da si poiščemo zdravila, j k* bodo držala naš prebavni sistem v redu. Tako sredstvo 1 j afjj^^ejl je dobro znano |UH TR1NER-JEV JMBL ameriški gilxir 5 pg n ko vino. Sk Prvi namen tega zdravila je, da očisti drobovje vsega, ! mm"iST'i^lTSlIli^®!ne sPa(^a tjakaj, posebno delov hrane, ki so ostali WBM^f'^jt^^mj^Mtamkaj ter se tam razkrajajo. Ta gnila tvarina zastruplja ■ ^^—mcei0 telo. Drugi namen pa je, da se okrepi drobovje, z na-IpRm menom, da se prepreči zopeten pojav bolezni. Priporoea- ; mo trajno uporabo tega sredstva, i ' ELIXIR. pri želodčnih boleznih,! bitter-wine pri b°ieznih na jetrih, pri boleznih v črevesu, % učinkuje navadno popolnoma, ker prinaša olajšave. Isto V ^^»SSjnR V^o velja pri različnih simptomih, naprimer zaprtju, razdraže- nosti živcev, kolcanju, bolestih in krčih, bledi ali rmen-ia^/w^r ** kasti barvi obraza, slabosti, pomanjkanju teka in spanja. 'hoIP^v 'M V vsch lekarnah" "WniTwed ty JOSEPH TRINER JOSEPH TRINER. Manufacturer, da^^ 1333-1339 SO. ASHLAND, AVE., CHICAGO, ILL. Triner-jevo mazilo je zelo uspešno sredstvo, katero se lahko razredči z oljem iz oliv. Bolečine v členih, sklepih in mišicah izginejo često po enkratni u-porabi. Imejte ga doma, da ga imate pri rokah, kadar ga rabite. I Skrivnosti Pariza. SLIKA IZ NIŽIN ŽIVLJENJA. 8p»«al Eugene Sue. Za "Glas Naroda" priredil Z. N. (Nadaljevan je J Kaj hogi m- pritoževal? Se Ti je treba kaj pritoževati?" — vpraša otroka njegov gospod ter ga ašine s tako strašnim pogledom, da si je otrok zaželel, naj ga požre zemlja." "Ne, nič", zajeca nesrečni deček. "Slišite", de Ka/.s«-kaj. "Nikoli se 11111 še ni bilo treba pritoževati. Saj mu želim vse najboljše. Gargusa ga ne vprasne več. To Vam obljubi jam/' "Tako bomo vsi zadovoljni." "Zlasti Gringalet", de Razsekaj. "Je-li da boš zadovoljen." "Da — bom zadovoljen", odgovori otrok trepetaje. "In da Te oškodujem za prizadete rane, Ti hočem dati danes dober zajtrk. Starec ni i namreč pošlje krožnik kotletov s kumaricami, štiri steklenice vina in sodček žganja." "Moja klet in moja kuhinja sta vsakomur 11a razpolago." ^ "Starec je bil dober, ali jako rad je prodajal vino. Razsekaj je vedel to, in Starec je šel zadovoljen in pomirjen domov. "Tako je bil ubogi otrok spet v oblasti svojega gospodarja. Bržko so se zaprla vrata za Starcem, pokaže Razsekaj ubož£ku stopnice ter mu ukaže, naj takoj izgine v podstrešno čumnato. Otrok si ne da reči tega dvakrat ter zdirja preplašen proč. "Oh, moj Bog!" vzklikne Gringalet le-gši na slamo poleg svoje želve ter se bridko razjoka. Komaj pa je ležal dobro Uro, ga apet pokliče Razsekaj. Malček je trepetal in se bal topot še bolj. Kajti glas njegovega gospoda ni bil tak kakor po navadi. maoufln« 1.1 Mm 11 - • - « .. . FPW^V wwwwmwm m ' * SLOVENSKO ZAVETIŠČE. & ? '---- " A ------------ t------' GLAVNI ODBOR: Predsednik: Frank Sakeer, 82 Cortland St.. New Tort. N T. Podpredsednik: Paul Schnellor, Calumet, Mich. Tajnik: Frank Kerže. 2711 S. Millard Ave., Chicago, QL Biaa&Jnlk: Geo. L. Brozich, Ely, lilna. DIREKTORIJ: Direktor!} obstoji Is Jednega zastopnika od vseh Slovenskih podpornih organizacij, od vseh Slovenskih listov In od vseh samostojnih druitev. Za snamke, knjižice ln vse drugo se obrnite na tajnika: Frank KsrS«, 2711 a. Millard Ave.. Chicago. III. Tudi vse denarne poiiljatve poilljajte na ta Narod ki ne skrbi ca svoje reve, nima postora med clvlllzovanlml narodi Človek ki ne podpira narodnih zavodov, ni vreden sin svojega naroda. Spominjajte se ob vseh prlUkah Slovenskega Zavetifiča. "Ali mi prideš kmalu?" ponovi Razsekaj grozno se pridu- šaje. "Gringalet spleza naglo po lestvi navzdol. Komaj je dospel na tla, ga zagrabi njegov gospod ter ga vleče v svojo sobo omahova-je ob vsakem koraku. Kajti pil je toliko, toliko, da je bil okajen docela in je še komaj stal na nogah. Opotekal se je zdaj sem, zdaj naspred in zdaj navzad. Gringaleta je gledal strašno, a izpregovo-ril ni nobene besede. Jezik mu je bil pretežek. Deček se še v svojem življenju ni tako bal, kakor topot. "Gargusa je bila privezana k postelji. "Sredi sobe je stal stol, in z njegovega naslanjala je visela vrv." "Tako — sedi — tu-kajle — se-em", nadaljuje Zhadljivee posnemaje odslej jecljanje in zaletavanje pijaneevega glasu, kadar je govoril Razsekaj. "(iringalet sede tr *petaje na stol. Razsekaj ga priveze z vrvjo na stolovo naslanjalo brez vsake besede. Ali to delo ni bilo nikakor lahko zanj, ker se je gugal na nogah, in se mu tresle roke. Slednjič s- mu je vendar posrečilo. "Oh, ljubi Rog!" zaječi deček. "Topot me ne reši niWce.'' "Ubožček je imel prav. Nihče mu ni mogel priti na pomoč. Starec je bil pomirjen odšel. Razsekaj pa je zaklenil in zapahnil hišna vrata." — "Topot si izgubljen, Gringalet", so rekli jetniki ginjeno in sočutno. — "Ubožček!" — "Kaka škoda!" — "Če bi se ga moglo rešiti z dvajsetimi suvi, pa jih dani na mestu." — "Jaz tudi." — "Hudobni Razsekaj!" — "Kaj neki še naredi z njim?" Zhadljivee pripoveduje nadalje: — "Ko je privezal Gringaleta njegov gospodar na stol, mu reče pijanec: 'Ka —up — kanalja. Ti — up — si — up — kriv, da — up — me — je — up — nabrisal — up Starec — up. Zato 1110 — up — moraš — u — up — umreti." "Nato potegne iz žepa veliko in ostro nabrušeno britev, jo odpre ter pograbi z drugo roko Gringaleta za lase ..." Godrnjanje in mrmranje nevolje in zgražanja se začuje med jetniki. Zhadljivee preneha za nekaj časa, potom pa spet nadaljnje: 'Dalje prihodajii.) POZOR, SLOVENSKI FARMERu!! Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število pravih domaČih ® KRANJSKIH KOSE i V zalogi jih imaino dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na Štajer- :-: skem. Iste se pritrdijo na koseče z rinkcami. :-: ^^ Cena 1 kose je 1.10. e^b Kdor naroČi e kos, jih dobi po $1.00. V zalogi imamo tudi □ □ klepalno orodje iz finega jekia; e B cena garnituri je $1.00. Pristne BERGAMO brusilne kamne po 30c. kos. Dalje imamo tudi fine jeklene srpe po 50c. Naročila je priložiti denar ali Postal Money Order. Frank Sakser, 82 Cortlandt St, s - : New York, N. Y. N A t I ZASTOPNIKI. Kateri eo poooleičenl pobirati naročnin« sa "Glas Naroda" In knjig«, kakor tudi e« vaa druga v našo stroko apadajota posla. Jenny 1.1 nd. Ar k. In okolica,: Michael Cirar. San Francisco, Csl.: Jakob Lovila. Dsnvsr, Colo.: John Dsbsva la A. I. Tsrbovc. Usad vi I is, Colo.: Jerry JamnlJt Puablo, Colo.: Petar Culi« la J. B. Bolts. •ailds, Colo, in okolica: Z«ouls OostsUs (The Bank Saloon). Walasnburfl, Colo.: Anton Battle* Indlanopolls, Ind.: Frank Ur&Jnar. Dspus, III.: Dan. Badovlnas. Chicago. III.: Frank Jurjovas. La 6aU«, III.: Mat. Komp. Matija UiberSar In John Zaletel Mineral. Kane.: John Stale. Waufcstfan, III.:. Frank FetkovBok la Math. Ofrtn. So. Chicago, ill.: Frank Can*. Springfield, III.: Matija Barbort«. Frontenec. Kana. In okolico« Frank Carne. Mulbery, Kana. In okolico: Martin Koa | Calumet, Mich In okolico: Pavel S halts , In If. F. Koba Manistlqus, Mich, in »koIlMi B. Ka- South Range, M lelu in afcellaai M. D. XJJmrUL Chlsholm, Minn.: K. Zgont, .Frank j Medved ln Frank Žasar Ouluth, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn. In okolico: Ivan QouU, J a- ■ kob Skerjano In M. L. Kapsch. Cveietn, Minn.t Jurij Kota« la Alois Baudek. Gilbert. Minn. In okolice: Zxnale TsmI Hlbblng, Minn.: Ivan Poule. Naehweuk. Minn.: Geo Manila Virginia, Minn.: Anton W. Fob St. Louie. Mo.: Mike Grabrlaa. Aldrldge, Mont.: Grsgor Zobee Klein, Mont.: Mich. Krlvee. Brooklyn. N. V.i AloJMJ Cihwfc . *• 60*1/1, w, 'j . ..4LJ **» , a ...... Little Fells, N. Y.: Frank Oregon*^ Cleveland, Ohio: Frank Bakaer. J, Ma-rlneie, C bas. Karlinjer In Frank Ko-vačlfi. Bridgeport, Ohio In okolice t Freak Ho&mr. Barbeton, O. In okolico: Alois Balaaft. Coillnwood, Ohio. Math. Blapnlk. Loreln, o. in okolico: John Kumie. 19U. E. 29th Bt. Youngetown, o.: Anton KlkelJ. Oregcn City, Oreg.: M. JuaUn Allegheny, Ps. In okolico: M. riiflM Brsddock, Pa.: Ivan Germ. Brldgsvllls Pa.; Rudolf Pleteriek. Burdlne Pa. m okolico: John K.ertU-alk. Conemeugh, Ps.: Ivan Pejk. Clerldge. Pe.: Anton Jerlna. Cenonaburg, p«.: John Kokllch. Brougthon, Pa. in okolico: Anton Deseter. Export, Pa. In okolica: John Froetor. Forest City, Ps.: Karl Zalar ln Frank Leben. Ferreii, Ps.; Anton VelsntlnCia. Irwin. Ps. In okolico: Frank !>«■■•«» Johnstown, Pa.: Frank Gebrenja. Meadow Land«, pa.: Geo. Bcbulta. Moon Run, Ps. ,n okolico: Fr. MaCsk Pittsburgh, Pa.« Ignacij Podvnaalk. IP" Majjiatcr, Frank Bambič In Z Jakže. Unity Sta.. Pa.: JoMph Hkerij. Stesiton, Pe.; Anton M. PapUL Wlllock, Pa.: Frank Seme In Joeeph Peternel. Wlnterquartere. Utah: Louie BUalek. Black Diamond, Wash.: Or. Porsnta Ravenedale. Weeh.: Jakob RomSak. Thomas, W. Vs. In okollooi Frank Koclan ln Frank BartoL Grafton, Wis.: John StsmpfeL Milwaukee. Wla.: Joatp Tratnik la John Vodovnlk in Jos. ZupanSS. Scheboygan: Nick Badovlnac In Frank Novak. west AIM«. Wla.: Weak Bkeh. Book Springe, Wyo.i A. JasOa la TaL atettea t».. ■. Izšla je lična knjigi: "VOJSKA NA BALKANU". Valed vsestranske želje naročili smo več iztisov te knjige in je sedaj cenj. rojakom na razpolago. Knjiga "Vojska na Balkana" sestoji iz 13 posameznih sešitkov. obsegajočih sknpaj na večjem formata 192 strani. Delo je o-premljeno z 255 slikami, tikajo če Be opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med so vražniki. Sešitkom je prideljen tudi večji slovenski zemljevid balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti p* 15c, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.85. Na roča se pri: Blovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St.. New York City Za vsebino oglasov ni odgovor no ne uredništvo ne upravništvo r:m ■■ t i j i : i i i i i. .< Edina naloga Družinskih in Blaznikoviii PRATIK za leto 1914. 1 iz tis stane ... 10c. Cene Blaznikove pratike so iste. V zalogi i UPRA VNISTVA "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York; alt pai 6104 Si. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0 Koledarjev imamo v zalogi le fte nekaj sto 1» kdor rojakov ga ie nima, naj §• podviza zanj. Letošnji Koledarje zanimiv in bolj obsežen kot drugi letniki. Cena mi je • poitnino vred 25 centov. Slavenie Publishing 6o„ 82 Cortlandt St., New York City ^ ^f! unkture ^ C in M .BijT Hgj gtifc Alpenpomaie »J5' I*/ - Ženskam in f teri jo rabijo, — tednih ^^HS^^HU bodo osiveli. zraste možem v festih tednih brada in brke. ki ne bodo izpadale in ne bodo postale sive. O teku 8 j dni popolnoma c zdravim revmatizem. kostibol, trganje po rokah, nogah in hrbtenici. Rene, opekli-I ne, bule. ture, kra-ste in kurja očeaa. bradavice. I potenje no«, zebline itd. odatranim v treh dneh. Moja zdravila so registrirana ▼ Washinsrtonu, znamenje, da sofista in najbolj nspešna. Pišite takoj po cenik! Pošljem sra zastonj. JAKOB WAH&C, 1092 E. 64th St. Cleveland, O. N. B. Onemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha, plačam $500. RED STAR LINE Ploritba med New Yorkom ta Antwerpom. R^dra tedenska zveza potom poštnih parnikov t. brzoparniki na dva vijaka ZEELLAND / KROONLAND 3 11,304 tons / WlPi/fijl 12,760 ton. FINLAND VADERLAND 12,760 ton. ^sBf^mS^^^^f 12,017 ton. LAPLAND 18,694 ton. Kratka in udobna pot za potnike v Avstrijo, na Ograko. Slovensko, Hrvatsko in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deielami je dvojna 'direktna železniška zveza. Posebno se ie skrbi za ndobnoat potnikov medkrovja. Tretji razred obstoj* od malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov. Za nsdaljne informacije, cene in voine listke obroiti se je nai RED STAR LINB No. 9'Broadway No. 14 No. Dearborn St. 233 Main St. NewHYork. Chicago. I1L Winnipeg. Man. 94 State Street 1306 "F" St., N. W. 319 Geary St. Boston. Maaa. Washington. D. C. San Francisko. Cal. 1319] Walnut St. 210 St. Charles St, 121 So. 3rd St. Philadelphia, Pa. New Orleane. Ln. Mineapoli*. Minn. 619 Second Ave. 11 & Locust St. 21 Hospital St. Seattle. Wash. St. Louin, Mo. Montreal. Canada. COMPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE. (Francoska parobrodna družba.) Dir eke na črta _ do HA Viti, PARIZA, C VICE, INOMOSTA InlwUBLJAKB. Poštni parniki so: "LA provence" ;"la savoie" *"la lorraine** "la france" mm dr m vijaka na dva vijaka o a dva vijake aa »tiri vijake erefrfr • - i. ^ . r*. ..ajB5S» •»»'T.. *'- -H »"r I j t w ifn rrTr Expresni parniki so: "Chicago", "La Toaraine", "Rochambeau" "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK i corner Pearl St., Chesebrough Building. Poštni parniki odplujejo vedno ob sredah iz pristanišča številka 57 n. h. ; t FRANCE 27. maja 1914. *LA PROVENCE 17. junija 1914. H,A LORRAINE 3. junija 1914 t FRANCE 24. junija 1914. ji *LA SAVOIE 10. junija 1914. *LA SAVOIE 4. julija 1914. : Expresni parniki odplujejo ob sobotah. ■ POSEBNA FLOVITBA | V HAVRE: tROCHAMBEAU 23. maja 1914 #X 1 AG ARA 13. junija 1914. •CHICAGO 8. junija 1914. *ROCII A M BEAU 20. junija 1911. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Parniki z križem imajo po štiri vijaka. A v s t p o - A ni e r i k a 11 s k a črt« (preje bratje Coaulich? Na]pripravnijSa ia nijeiMlSi pirebradm firli zi %\mm Id Hrvati. ■•vi paralk m Iti vijaka -'Mamca Waimihovo*"; Ragularna vožnja med New ,\orkomk Trstom in Reko. M Cena vožnih listkov iz New Yorka za ni. razred so do: Vil spodaj navedeni novi faigh TRSTA .... ...................................... $2509 brodi na dvm -vijaka imajo LJUBLJANE .............................V." ...'.'. $26J8 brezžični brzojav REKE ..................................................................00 ALICE, / LAUmA, ZAGREBA ........................................ $o6*08 • MARTA WASHINGTON, KARLOVCA ...................................... $26 25 ARGENTINA. OPOMBA. Cena karte za parnik Kaiser Franz Joseph I. o« OCEANIA, Martha Washington znaša $4.00 vee. * • \ KATflWH FRANZ J08MFH g, II. razred od Marthe Washington in Kaiser Franz Joseph I od $65.00 do $70.00. I Vsi drugi parniki od $50.00 do $60.00. Phelpt^Broa & Co., Gen. Agents, s WtiUagioa street, new york^