Š!ev. 21 (Teh. račun s pošto. -. C. con la Posta)
V Trsta, petek 21. maja 1926.
govor posl. Besednjaka v Rimu. Leto IV.
:: Izhaja vsak petek dopoldne. :: Naslov: TRST - TRIESTE CASELLA CENTRO 37 :: ali pa: Via Imbriani 9/1II. ::
 0O0-------------
Izdaja: konsorclj MALEGA LISTA
MALI
TEDNIK ZA NOVICE IN POUK.
Malt koledar.
Petek, 21. maja: Srečko, Valent. — Sobota, 22.: vigliija, Emil (Milan), Helena, Julija. — Nedelja, 23.: Binkošti( prihod sv. Duha). — Ponedeljek, 24.: bilnk. Ponedeljek, Marija, pomočnica kristija-110v. — Torek, 25.: Urban. — Sreda, 26.: kvatre, Filip (Zdenko) Neri. — Četrtek, 27,: Beda. — Petek, 28.: kvatre, Avguštin, Viljem.
MALE NOVICE
Iz Milana.
Pozdrave pošiljajo vojaki G8. pešpolka: Medvešček Ivan, Klanjšek Anton, Čargo Anton, Simšič Jožef, Kenda Anton, Tomažič Anton, Štendle Martini, Krivec Vladimir, Hrvatin Jožef, Bitežnik Marij, Rupnik Fram1, Bolčina Anton,'Pahor Angel, Smodlaka Zorko, Lampe Vincenc, Pajrovel Karel, Trnovec Andrej, Kalčič Ivan, Podobnik Fran, Rogelja Ljubko, Žuljam Karel, Batič Jožef, Brus Jožef, Gabrijelčič Osvald, Koršič Karel, Lampe Viktor.
Pedesetletnica.
Letos je minilo 50 leit, odkar je bil rojen na Vrhniki v fari sv. Pavla Ivan Cankar. Med pisatelji modernega načina je bil najimenitnejši po globokosti misli, resnobi nazorov in lepoti jezika. U-mrl je med svetovno vojno. V povojni dobi so ga j el ii vedno bolj umevati in ceniti. Nekatera njegova dela so prevedena tudi na tuje jezike. V Ljubljani izhajajo sedaj njegovi spisi v posebni zbiirki. Pe-desetletndco njegovega* rojstva so proslavili tudi v Gorici.
«Čas».
Naročba na revijo «Čas«, ki jo izdaja Leonova družba v Ljubljani, je naročnikom iz Italije olajšana s tem, da se vsakemu, kdor se po dopisnici javi, pošlje ček italijanske pošte, da. vplača naročnino lahko v lirah (za celo leto 35 lir). S tem so plačilni pogoji občutno olajšani. Za 1. 25-26 sta izšli dozdaj dve dvojni številki (1 — 4), v kratkem izide št. 5-6 in v juniju 7-8. Z oktobrom se začne nov letnik. Z letošnjimi snopiči uprava še lahko postreže. Posebno znamenita je letos Krekova številka (3-4). Vabimo stare in nove naročnike ,naj se oglasijo.
Uprava uOasan v Ljubljani Kopitarjeva ulica 2.
Angleška stavka.
V sredo 12. t. m. je angleška Delavska zveza odredila, da se splošna stavka preneha. Drugi dan in naslednje dneve so se razne stroke delavcev zopet začele vračati na delo. Preniogokopi pa so ostali pri stavki in še niso odnehali1. Druge delavske vrste so torej le hotele pokazati svojo solidarnost s premogarji, niso pa mogle dolgo časa vztrajati v stavki, ker se je vse življenje takorekoč ustavilo. Najbolj težko je bilo železničarjem (tam je železnica v zasebnih rokah), ker so jih gospodarji -hoteli izključiti z dela, vendar so se poravnali. Kratkotrajna splošna stavka je stala vlado okroglo 100 milijonov naših lir.
Mesec maj
prinesel je s cvetjem in zelenjem nekaj preveč deževja. Na Ruskem je bila velikanska povodenj ob reki Volgi. V Jaroslavu je segala voda do drugega nadstropja hiš. Ponekod so kmetje bežali na drevesa. Ko se je v Rusiji poleglo, je prišla velika povodenj v Italiji. Tudi tukaj je napravila milijonsko škodo.
Smrtna kosa.
~ V Postojni je umrl 10. t. m. širom deže-
znani veleposestnik Fran Jurca v starosti 81 let. N. v m. p.
Stane: ena številka 25 stotink. ...	Eno	leto	10	lir	...
...	Pol	leta	5	lir	...
... Četrt leta 3 V
i tr*| f [p	C,’
>K.^- KiVii /jIGA JUBLJAN
Velik prevrat na Poljskem
V obširni poljski republiki ne morejo priti do notranjega miru. Zadnji čas je bila dolgotrajna vladna kriza, ki se je končala tako, da je bil za predsednika ministrov postavljen Vitoš. General Pil-sudski, kateri se je svoječasno odlikoval v bojih ter uživa med vojaki in med ljudstvom veliko zaupanje, je očitno nastopil v nekem časniku proti Vitošu. Le ta je tisti časnik zaplenil. Nasprotna stranka je začela ropotati proti Vitošu. Ta je spoznal, da ga hočejo na vsak način vreči in da imajo za poglavarja Pil-sudskega. Vitoševi ljudje so tedaj po noči obkolili vilo, v kateri Pilsudski stanuje in so gotovo imeli namen, da ga ujamejo in zapro, če c e Se kaj hujšega. Maršal pa je telefoniral v kasarno svojih zvestih ulancev. Ti so prihiteli takoj na pomoč in začela se je krvava bitka. Zmagali so ulanci. Pilsudski je takoj zbral še druge čete in jo mahnil proti Varšavi, glavnemu mestu republike. Večina vojaštva je potegnila z njim. Ministrski predsednik Vitoš je sklenil braniti se. Njegovim četam se je postavil na čelo general Hal-ler. Utaborili so se v vladni palači «Bel-vedere«. Obe stranki sta iz cele širne dr-
žave klicali svoje pristaše na pomoč. Bila je nevarnost, da se razvname velikanska notranja vojska. To bi pomenilo konec Poljske. Kajti Rusi in Nemci bi težko ostali mirni. Medtem je tudi ljudstvo v Varšavi začelo nastopati proti vladi in za Pilsudskega. Proglasili so splošno stavko in zahtevali, naj Vitoš odstopi. Gete, katere je Vitoš klical na pomoč, so se med potjo premislile in se priključile upornemu maršalu. Tako je Vitoš izgubil vso zaslombo in je bil prisiljen odstopiti. S tem je bila država rešena hujšega prelivanja krvi. Pilsudski je i postal gospodar poljske republike. Odstopil je tudi dosedanji predsednik republike Vojčekovski. Njegove posle je začasno prevzel «sejmski maršal« (starešina državnega zbora) Rataj. Ta je imenoval za ministrskega predsednika Ka-j-imira Bartla. Pilsudski je za vojnega ministra.
Tako se je zaenkrat revolucija končala brez hujših posledic. V bojih v Varšavi Je bilo 205 mrtvih in 966 ranjenih. Tako so si Poljaki malo krvi puščali in upaj-mo, da Kazimir Bartl ne bo miru skazil.
Mi^fEC
JiAlKEC
murn, Povsod po svetu vladne krize, afiinilUi rabuke, stavke in prevrati.,, i A jf EP ' ,n šti okrog slovenske mize iHfttU i se nočejo vsi skupaj zbrati.
Nemci se puntajo.
Predsednik nemške republike, maršal Hindenburg, in ministrski predsednik Luther sta hotela vtihotapiti poleg republikanske frankfurtske zastave (črno-rdeče-žolte) tudi prejšnjo cesarsko zastavo (črno-belo-rdeoo). To so zaenkrat namenili konzulatom v tujini. Toda republikanci so poskočili in Lutra zapodili. Istočasno so cesarski nameravali narediti celo revolucijo ter pripraviti Viljemu pot nazaj v Berlin. Vse to so republikanci pravočasno izvohali in preprečili. Za ministrskega predsednika (kane el ar ja) je zdaj namesto Lutra imenovan katoliški republikanec Marx.
«Italia Redenta».
Ta organizacija je imelaj v Rimu zborovanje. Deluje v novih pokrajinah in ima 90 otroških vrtcev. Potrošila je v letu 1925. 2 jmilijonai Mr. Na zadnjem zborovanju so sklepali zlasti o načrtih za delo med Slovenci iini Hrvati.
Plačati ali sedeti.
Upravniištvo listat «Giornale d’ Itailia« je tožilo nekega razprodajal ca listov za svoto 217 lir, ker ni denarja izročil, pa tudi listov ne vrnil. Sodišče ga je obsodilo. Oni se je pritožil. Toda vnovič je sodišče potrdilo svojo sodtoo. Obsojen je bil na 14 mesecev zapora radi nepoštene prilastitve, plačati mora vrhu tega dolžno svoto, potem 200 L. globe in še vse stroške.
Nova taktika ruskih brezvercev.
V dneh 28. aprila do 1. maja se je vršil v Moskvi zvezni kongres za pobijanje verstva. Predsednik Jaroslavski je izjavil, da mora komunistična stranka popolnoma izpremeniti dosedanji način propagande. Odkrito izzivanje je imelo nepričakovane posledice. Tisoče ljudi v raznih pokrajinah Rusije je izstopilo pod vplivom agitacije iz pravoslavja in so postali krivoverci, brezbožniki pa ne ! Posebno se širi adventizem. Komunisti nočejo ukiniti sedanjih brezbožnih krožkov, a so sklenili, da prenehajo z izzivanjem. Naloga agitatorjev naj bo dokazovati, da je verstvo «podrepnik kapitalizma« in torej sovražno proletariatu. Vojna zoper obrede se pa mora končati, ker ima le škodljive posledice za komunizem.
TinzL
V rimskem parlamentu je o šolskih rečeh govoril tudi nemški poslanec Tinzl. Tudi njega so zelo motili in kričali nanj.
Boljševiki ne poznajo šale.
Moskovska vlada je obsodila tri višje uradnike finančnega komisarjata (ministrstva) na smrt in jih je ukazala ustreliti. Bili so obdolženi, da so svoje uradno stališče izrabljali v osebno korist in državno škodo, ker so s špekulacijami povzročili padec červonca. Vse premoženje obsojenih je država zaplenila. Ti trije uradniki so: Volin, Abraham Čepelevski in Leo Rubinovič. Istočasno z navedenimi je bilo aretiranih še več drugih uradnikov, ki so bili obsojeni na manjše kazni.
Politični umor.
Mažarski nacionalisti imajo tajno organizacijo, katera opravlja naprej svoje hudičevo delo. Časniki poročajo o naslednjem slučaju, ki je popolnoma svež : Zasebni uradnik Bela Deutsch je na nekem sestanku socijalistov v Budimpešti govoril proti tajnim organizacijam. Naslednjega dne sta se v njegovem stanovanju zglasila dva človeka, ki sta se mu predstavila kot policijska agenta. Ker se jima je upiral, sta ga nklenila in odvedla v avtomobilu. Ko se je njegova žena kmalu zai.tem zglasila na policiji, so ji povedali, da mi bilo izdano nobeno zaporno povelje proti njenemu možu. Policija je tudi takoj uvedla preiskavo, a pogrešanega le ni mogla izslediti. Pozneje pa se je našlo njegovo truplo v Donavi.
BELEŽKE.
Nejasnost in dvoreznost.
Ivan Grahor je napisal v »Mladini« svoje misli ob jubilejni številki «Edino-sti« za 50-letnico. Tako presoja edinjaše: «V Trstu je še malo umevanja za celo Primorje in najmanj za našega kmeta. Politično društvo je nastalo v Trstu in ima vse slabosti naših meščanov, ki so prešle tudi na list. Za tržaško duševnost sta najbolj značilni nejasnost in dvoreznost, ki se zrcali v zapisniku omenjenega društva:	«Slovenski časnik v Trstu
mora biti nestrankarski, čisto neodvisen in miren, odbijal bode napade nasprot-
ne stranice...n Stranka bi morala imeti program, jasen gospodarski in kulturni-program za celo Primorje. Kako naj postavi Trst tak program? Nadomestil ga je z geslom: edinost. Toda s tem se zadrege ni rešil. Kako naj praktično dela za edinost, če ne pozna dežele in njenih zahtev?« — Tako jih pere fant, ki bo slednjič vendar šel raje z njimi kakor pa s krščanskimi socialisti. Hočemo reči, da ni samo Mali list nasproten ti stranki.
Pametno piše «Edinost s 15. maja v članku o prevratu na Poljskem. Ti dogodki, piše fregata «vsebujejo preresno svarilo, kake usodne posledice morejo nastati za življenje države in naroda, če postaja stranka smoter sama zase, če je nje individualnost in pohlep malik, na čigar žrtvernik še morajo polagati kot daritveno jagnje prav vsi drugi interesi, vse drugo potrebe narodne in javne vkupno-stii. Malikovanje pred stranko je naravnost pogubno za vsako politično življenje, ker ne dopušča zdravega razvoja, ker strankarska strast zatemnjuje vid in ubija vsak smisel za resnične koristi in potrebe vkupnosti I Tem pogubnejše je malikovanje pred stranko v malem šibkem narodu, ki more le z združenimi napori vseh svojih sil braniti svoje pravice in potrebe. Pouk, ki gai dajejo zgodovina Poljske in sedanji dogodki v nji, naj bi si vzeli srcu tudi vsi tisti Slovenci in Hrvati v naših krajih, ki vidijo v svoji stranki svojega malika«. Tako «E-dinost«. Mi smo glede na edimjaško stranko vedno trdili isto, pa so bili zelo hudi na nas in so še. Zdaj so pa sami prišli na to. Smo jih zbrihtali, smo ! Manjka še to, da opuste edinjaško malikovanje in pristanejo na misel Narodnega sveta.'
Malo slovnice. Grdo napako rabijo nekateri listi na Primorskem. Namesto pravilnih oblik «sežem>>, «seči», «segel» pišejo barbarsko' «segnem», «segniti», «segnil». Če bereš n. pr. stavek: Pijanec je segnil po vinu«, boš prepričam, da je pijanca končala gniloba (gniti, segniti) — pa je nerodni pisec hotel, samo reči, da je pijanec segel po vinu (stegnil roko po čaši). Včasih se bere: «Smrt je segnila z neusmiljeno roko...« — pa ni «segnlla» (Bog daj, da bi), ampak je «segla» z roko in zgrabila žrtev. — Naš jezik poje kakor mogočne orgle, žal dlai po teh orglah tolče toliko slabih orglavcev, ki ne znajo uporabljati slovniških registrov.
Sami ne vedo. «Novice» izhajajo 3. leto. I« po treh letih so zadnji čeitrtek priobčile članek z vprašanjem : «Kaj hočemo?« — In res, prav so rekli, da šele po treh letih pridejo na/ tako vprašanje.
Neodvisen list. V uvodniku pravijo «No-vice«, da so meodtvisen list. Res je : od ljudstva so neodvisne, zato pa do vratu v odvisnosti: ustanovil jih je dr. Slavi k, vzdržuje jih dr. Wilfan, neodvisne so pa tako kakor je neodvisno pišče oidi koklje.
o
Koroški Slovenci.
Glasilo Slovencev pod. Avstrijo, »Koroški Slovenec« je letos 5. maja prinesel članek z naslovom: «Kje so naše meje». Da bodo naši čitatelji nekoliko spoznali •tamkajšnje razmere, ga podlamo tu v glavnih potezah :
Pravljica o Vendih.
Nemci še vedjno slepijo sebe in druge s trditvijo, da Korošci niso pravi Slovenci, ampak «Vendi», Ti Veindi pa da nimajo nobene prave narodnosti, ampak so le nezavedna čnedla, ki se utaplja v nemškem kulturnem morju. Zato Nemci odrekajo Korošcem pravico do slovenske kulturne avtonomije in 'samostojnosti.
Kaj pravi zgodovina.
Koroška kultura pa je bila slovenska že od takrat, ko so Slovenci prišli v te kraje in posedlii zemljo tjagior do gorovja Tur. Imeli sto svojo državnost, svoje vojvode in župane, v času, ko se je širila po Koroškem lutrovska vera, pred 400 leti, so se širile po Koroškem slovenske knjige, katekizmi in znameniti Dalmatinov prevod1 sv. pisma. Pred 150 leti sta bila dva koroška župnika Matija Ma jar i,n Urban Jarnik ne samo velika Slovenca, ampak že navdušena Jugoslovana. Bila sta pristaša takozvanega «ilir-■3tva». In razvoj modernega slovenskega slovstva se je začel pred 70 leti v Čelov cu, kjer je slavni Janežič spisal moderno slovnico slovenskega jezika 'im izdajal prvi leposlovni časopis «Glasnik slovenskega slovstva«.
. Vsa zgodovina tedaj priča, da so koroški Slovenci imeli vse čase skupno kulturno življenje s Slovenci! po drugih d:e-žel&h.
Preprosti narod priča isto.
! Narod je izlil svojo žalost in veselje, ljubezen in nevoljo v besede z melodijo in ustvaril narodno pesem. V narodni pesmi je maijbolj izražena posebnost narodovo duše in do kodter se je slovensko pelo, do tja so segali Slovenci. Narod je sprejel celo umetne pesmi, ki so prijale njegovi naravi, duši, za narodne. Kako bi mogli fantje po naših vaseh s tako ljubeznijo pfitii Gregorčičev «Izgubi j eni cvet« ali «Rože je na vrtu pleia«, če bi besedilo in melodija ne prijala vsej naravi teh koroških fantov. Potem pesem o Soči vodi, ki je našim dtefcletom vendar malo predaleč, da bi kar tako pele o njej. .Besedle in melodija teh pesmi so bile pač izraz slovenskega čustvovanja, ki je posebne vršite in členi slovenske duše.
Kako določiti narodne meje.
Naša slovenska koroška narodna kultura je slovenska pesem, pripovedka, .govorica, navada, noša i,n še mnogo drugega. Po tem ločimo narod od naroda, in po tem se naj določajo narodno meje im — ozemlje kulturnih avtonomij. Do koder sega slovenska beseda, pesem, povesit., navada, do tja sega slovenska zemlja. Tam bivajo Slovenci. Pa če tudi niso zavedni. Narodna zavednost je viso-J
ka stopinja v narodni kulturi, toda je vedno nekaj subjektivnega. Je često pod vplivom materijalniih ozirov. Ob plebiscitu je zmagali celovški trg, ne nemška narava ljudi, ki so glasovali. Ko so glasovali za Avstrijo, niso s tam rekli, da hočejo biti Nemci, ampak dla hočejo i-meti prosto pot v Celovec.
Ko je Avstrija želela ob razpadu cesarstva dobiti izpod ogrske krone Gradaško deželo (Burgenland), je čutila;, da so tamkajšnji Nemci močno navdahnjeni z ma-žarskim duhom. Vendar jih je vabila k sebi, češ saj ste pri vsi mažarščini vendarle prarvi Nemci in vaše imažarsko mišljenje vam je bilo vsiljeno in privzgojeno po mažarskih šolah in oblast,nijah.
Za vse enaka pravica.
Tudi na| Koroškem so mnogi Slovenci «d!autschgesinnt» ali «dcutschfround.lich» (nomško misleči, Nemcem prijazni). Pa
so vseeno Slovenci in preveliko nagnjenje k nemštvu jim je bilo vsiljeno in privzgojeno po nemških šolah in ob lastni-jah. Toda slovenski narod vse take zahteva k sebi nazaj, kajti le slovenska kultura je njihovi naravi primerna.
Vse naše nazaj.
Če bdi se pri slovenskih Korošcih od nekdaj gojila narodna kultura v narodnih šolah, z nairodmo inteligenco, bi bilo število »nemškutarjev« prav majhno. Tako bi bilo po božjem ilni po naravi A pokvarjena je saano gornja plast teh duš, narava je vendar slovenska. Zato dajte tudi tem kulturni razvoj, ki odgovarja njihovi naravi, dajte jim tudi slovensko kulturno vzgojo. Kulturno avtonomijo za vso zemljo in vse ljudi, ki bi bili danes dobri Slovenci, če bi bila od nekdaj na slovenskem Koroškem v veljavi slovenska kulturna avtonomija!
I to, da se iz vlade spravi vsa Štefanova i žlahta; porabili so to priliko. Namesto Pavla je za ministra imenovan dr. Šibenik, tudi Hrvat in ravno tisti, ki je prebral v skupščini resolucijo proti Pašiče-vemu sinu.
Vse kaže potemtakem, da so v Jugoslaviji začeli gnoj kidati in da bodo očistili svoje dvorišče. To je pravo državnotvoruo delo, ki bo državi zvišalo ugled in okrepilo moč na znotraj in na zunaj.
Kako je s politiko
JUGOSLAVIJA.
Uzunoviičeva vlada se le s težavami vzdržujb. Pašičeva okolica bi rada to vlado vrgla, da bi zopet prišel «Cika Baja« na vrh. Toda močni vplivi drže starega lisjaka daleč od grozdja. Pašičevi nas protniki pa tudi ne opuste nobene priložnosti, da ga potisnejo nazaj. Posebno močan adut imajo v besedi
korupcija.
Ta beseda znači uradno sleparstvo in podkupavanje. Ta reč je preveč udomačena v Belgradu. Bogati kupčevalci in podjetniki imajo navado podkupovati visoke uradnike ali celo ministre, da se izdajo v ministrstvih taki ukazi in odloki, kateri prinesejo milijonarjem velik, mnogokrat očitno krivičen dobiček. Najbolj predrzen slepar te vrste pa je žalibog ravno sin Nikole Pašiča, Radomir Pašič. On je že marsikak milijonček «stisnil« na zvite načine, med tem ko ljudstvo stoka pod visokimi davki.
V luknjo 1
Poročali smo letos o hudem sporu med Radomirjem Pašičem in Dragišo Stojadi-novičem. Najprej sta se obmetavala po listih, potem pa je Stojadinovič tožil Radeta na sodniji. Rade je bežal iz države in je v Zametu na Kastavskem odpr! igralnico, kjer troši lahko pridobljene tisočake. Sodnija v Belgradu pa ga je obsodila v kontumaciji na 15 mesecev zapora in poravnavo vseh stroškov (130 tisoč dinarjev). To je pa samo sodba radi obrekovanja. Kaj bo pa šele, ako ga začno soditi zaradi korupcije. Možičok je n. pr. samo pri Trboveljski družbi ((stisnil« dva milijončka.
Čast komur čast I
Če so korupcijske reči zelo umazane in smrdljive, je pa vsakemu poštenjaku ve- [ liko zadoščenje, da je sodnija imela po-gum in odločnost, izreči obsodbo nad si-' nom častitljivega Nikole Pašiča. To je ve- J
sel pojav in znak, da ni vse gnilo, ampak da je še močna rezerva poštenja. In to poštenje prihaja počasi do veljave. Tudi kralj Aleksander zelo odločno nastopa za to, da se korupcija zatre in glavni krivci kaznujejo.
Skupščina.
Da se Nikola Pašič ne more povrniti na vlado, je kriv tudi spor med njim in Jovanovičem. Ko so v skupščini volili predsednika za interparlamentarno odposlanstvo, katero odide v Ženevo, je Pa-šičev mož pogorel, namesto tistega pa je bil izvoljen Pašičev najhujši nasprotnik Ljuba Jovanovič. Pri tistem glasovanju se je prvič pokazalo, da radikalci niso več popolnoma edini. In res je brž potem 10 radikalcev izstopilo iz kluba in so osnovali svoj lasten klub ter si za načelnika izbrali Ljubo Jovanoviča.
Glasovanje o korupciji.
Dne 14. t. m. je bilo v skupščini v
Belgradu zelo živahno. Govorili so ravno j o korupciji. V imenu združene opozicije \ udrihal je po Radetu nekdanji finančni minister Kumanudi in našteval njegove! grehe. Predlagal je, naj se vse zadeve te-1 ga gospoda preiščejo in naj se mu naloži zaslužena kazen. Nikola Pašič je hotel to j reč zamotati in dal predlagati resolucijo, j naj se izvoli poseben odbor, kateri naj preišče tudi grehe vseh drugih in ne samo Radomirjevih. S tem bi se vse zavleklo j in pokopalo. To je opozicija preprečila. Z opozicijo so potegnili Hrvatje in Jovanovičevi radikalci. Sprejeta je bila resolucija opozicije. Radikalci (Pašičevi) so imeli samo 127 glasov. Bili so poražen' Ker je Uzunovič tudi radikalec, je zaradi lepšega odstopil, češ da je vlada poražena. Kralj pa tega odstopa ni sprejel. Edina sprememba v vladi je ta, da jo moral odstopiti Pavle Radič (Štefanov nečak), češ da so radičevci pri glasovanju izdali svoje zaveznike radikalce. Pa ta razlog je tudi bolj navidezen. Šlo je za
Teržalkih igralskih prvaka« debele laži
Tako so že naši stari označevali liberalne prvake, ki so imeli med mnogimi. lepimi lastnostmi- tudii to, da so radi lagali. V Edinosti od nedelje so napisali članek, v katerem pravijo, da se dela grozna vojska zoper naše duhovnike. Mislili smo, da bodo pokazali na tiste, ki duhovščino res preganjajo, pa so naskočili na ((Zbornik«, ki da preganja istrske duhovnike. Pravijo nadalje, da je večina duhovnikov na strani Edinosti zoper «Zbornik» in Pučki Prijatelj, da so vsi starejši duhovniki zoper Zbornik in tako dalje. Končno so podpisali pod članek besedo «Duhovndk», češ da je duhovnik pisal. Mi smo se iz radovednosti obrnili do merodajne strani s prašanjem, kaj je na poročilu Edinosti. Pa so nam odgovorili: «1. V Italiji je več sto slovenskih in hrvatskiih duhovnikov. Imajo svojo organizacijo «Zbor svečenikov«. Imajo tudi svoje mesečno glasilo «Zbornik«. V tem krogu so zbrani vsi duhovniki razen šestih, od teh je eden v doljni Istri, trije so na Tržaškem, dva sta v Gorici. Teh nobeden nima za resne. Vrhutega pa tudi nič ne pomenijo v javnem življenju. Vse drugo je zvesto v Zboru. Priča temu je, s kakimi velikimi žrtvami vzdržujejo glasilo in organizacijo. Pa tudi neglčde na vse to je v članku v Edinosti toliVo debelih, da je nemogoče, da bi ga bil spisal duhovnik«.
^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHII^
I	Zobozdravnik
= specialist za zobe In usta sprejema
| v Sorici na Travniku št. 201
In v Ajdovščini nasproti posojilnici
^illllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliilllllUIIIIIIIIF
Zobozdraviiški abulatorll
TRST, v. Settefontane št. 6
od 9. do 12, um In od 15. do 19 ure
Lfudske cene.
PODLISTEK
Veliki slovanski car
Lani je preteklo 200 let od smrti največjega ruskega carja, Petra Velikega. Njegovo življenje je zelo zajemljivo, zato ga priobčujemo našim bravcem.
Petrova zunanjost
Car Peter je bil po postavi pravi Martin Krpan: kjerkoli se je pojavil, tam je segal z glavo visoko nad vse druge, četudi je bil on odkrit, drugi pa pokriti. Pri hoji je delal tako velike korake, da so morali spremljevalci za njim teči. Krojač je moral porabiti dvakrat toliko blaga ko pri navadnih ljudeh. Srebrne krožnike je z golo roko lomil.
Peter je delo visoko čislal.
Malokdo pred njim in za njim je delo tako čislal kakor car Peter. Pred sve-
tovno vojno so se naši študentje sramo vali po mestu hoditi 7. lastno kmečko materjo; kmet je pomenil nekaj manj vrednega. Vojska nas je precej preobrnila. Ruska revolucija je naredila v tem pogledu dosti dobrega, kar lahko pričajo naši izobraženci, ki so se vrnili iz Rusije. Delo se ceni, vsako delo. Car Peter je bil v tem oziru velik naprednjak. O tesati klado ali sestaviti zakon, narediti mizo ali zložiti uradniški pravilnik, to je bilo v njegovih očeh vse eno.
Velik demokrat.
Ko je Peter sklenil, da dobi Rusija mornarico, je začel sam delati v ladjedelnici ; slekel je carsko oblačilo in oblekel jo delovno obleko ter tesal kakor drugi delavci. Da bi Rusijo moderniziral, je hodil sam po evropskih tovarnah; kjer je ugledal kaj praktičnega, kar bi se s pridom dalo posnemati tudi v Rusiji, tam se je ustavil ter se sam lotil tistega dela, ker se je hotel prepričati, ali in kako
bi se dala nova reč delati ali porabljati v domovini.
Peter je bil sam veren mož in se je redno udeleževal maše in drugih cerkvenih obredov. Velikokrat je stopil na kor ter pomagal peti. Imel je prijeten bas.
Cesarske zakone je lastnoročno sestavljal, pisal ter podpisal in se je pri tem ogibal običajnih ceremonij.
Požrtvovalna volja.
V izvrševanju vseh dolžnosti je bil nad vse požrtvovalen in on jo delal po potrebi do polnoči, do treh in do ranega dne. Ovir nii poznal. Ako se je prepričal, da je reč važna in potrebna, jo je prav gotovo izpeljal, četudi ga je stalo neizrekljivega truda.
Ljubezen do Rusije.
Peter Veliki je bil iskren ljubitelj ruske države. Nekoč je rekel: «Vedite, da Petru ni žal življenja, samo da Rusija živi«. Da je govoril resnico, to je neprestano z dejanji dokazoval.
Veliki mož.
Peter Veliki je nastopil carstvo v času, ko je bila Rusija v pravem pomenu besede zaostala držaja. Peter si je postavil nalogo, da bo Rusijo tako povzdignil, da bo korakala v vrsti modernih držav. In nalogo je v precejšnji meri izvršil. Upravo je izredno hitro zboljšal. Do tistih dob je imel vsak plemič imenitno in mastno službo, četudi ni bil vreden. Peter je to gnilobo odpravil; samo vredni plemič je pod njim napredoval, nevredne je zaničeval. Ko je Peter Veliki umiral, je lahko ugotovil, da je postala slovanska Rusija v vsakem oziru napredna država.
Po svetovni vojni in veliki revoluciji se nahaja Rusija v krizi. Ko bo to prebolela, so bo povzpela prav gotovo na vrhunec ter, bo kot največja slovanska in napredna država vodila druge slovanske narode lc srečnejši bodočnosti.
Poravnajte naročnino!
Viharni govor poslanca Besednjaka v rimskem parlamentu
Pretekli četrtak je imel posl. Besed-, njak v rimskem parlamentu govor o našem šolstvu. Ko je stopil na oder govornikov, se je približal Starace, zniani napadalni posl. fašistovske stranke, in sedel na stol prav tik govorniške tribune ter jo jel prav od blizu pazno motriti Besednjaka, ki je pričel:
NI LAHKO GOVORITI.
Gospodje poslanci ! ni lahka in prijetna stvar za poslanca slovanske manjšine govoriti k proračunu prosvete, a izvršiti moram, svojo dolžnost. Zborujica in dežela naj znata, kaj in. kako misli naše ljudstvo o šolski politiki fašistovske vlade. V svojem govoru hočem razložiti lo gola dejstva in tako začnimo. — Šolska zakonodaja, ki jo je bil uvedel minister Gentito, je zatrla .vse slovainske ljudske in srednje šole v Julijski Krajini ter prevrgla kulturno življenje našega ljudstva (hrup in krik v zbornici). — Starace, ki sedi poleg poslanca Besednjaka: Če boš govoril neumnosti, pazi !
O VZGOJNIH NAOELIH.
Približajo, se kvestorji in pregovore Sta-raceja, da zapusti mesto in se poda med ostale poslance v sredino zbornice. — Besednjak: Proti vsem vzgojnim načelom, ki so jih priznali im sprejeli vsi vzgojitelji omikanega sveta, in tudi italijanski, ste odpravili govorico otrok kot učni jezile in jo ponižali na neobvezen predmet, kakor je recimo ples ali petje. — Skupina poslancev, ki stoji desno od Besedlnja-ka, začno ropotati in vpiti; vse proglašu-je mogočni glas Staracejev. — Besednjak počaka malo, nato nadaljuje : To so bile slavne dodatne ure, za katero so morali slovanski starši delati še posebne prošnje, medtem ko je bil italijanski jezik, ki- ga ljudstvo ne razume, in ga ni zahtevalo... (Glas: Se boste že naučili italijanski! Se marate naučiti). Lupi: Tako je! Mussollnii: Govorite dobro italijanski.! Saj vidimo, kako govorite vi! Besednjak:	Toda jaz nisem
kmet ali šestleten otrok! Mussolini: Otroci majo izredno lahkoto z jezikom. Besednjak: Radi bi videl, gospod ministrski predsedlmifc, ali bi se vaši lastni otroci hoteli učiti mesto italijanščine na pr. angleščine-. Posl. R i c c i : Govore izvrstno italijanski in služijo v prostovoljni mi lici ji, dragi gospodi Pr e ds e d-n i k zbornice : Ne spuščajmo se v učene razprave! Nadaljujte I poslanec Besednjak. — Besednjak (nadaljuje): medtem ko je bila italijanščina za slovenske otroke po zakonu obvezna. Neobvezno poučevanje materinega jezika, po par ur na teden je bilo vse, kar nam je ostalo od ponosnega šolskega ustroja, ki ga je bil izgradil naš narod z velikimi napori tekom enega stoletja (ropot in vpitje). To neobvezno poučevanje je služilo ministrstvu prosvete za nekako slepilo, da bi vam površni ljudje verjeli, da spoštujete materni jezik slovanskega prebivalstva, «mi spoštujemo in častimo vaš jezik«. —
KRIČAČ NI POSLUŠAL.
Poslanec Cian (ki je mislil, da Besednjak hvali italijanščino, začne kriliti z rokami in divje vpiti): Jezuit! Saj sem vedno trdil, da si prefrigianec ! Hinavec ! Jezuit! (V zbornici nastane hrup in krik). — Bose d n j a Je : Le počasi ! Saj ne veste, kaj hočem reči! «Mi spoštujemo in častimo vaš jezik, saj smo vam dali dodatne ure!« so vzklikali tekoim mojega zadnjega govora (Mussolini se smeje) nekateri poslanci od vladne večine, ki so bili tako dobri, da so me poslušali! (medklici, ki jih v splošnem kriku sploh ni mogoče razumeti). In medtem, ko so doneli v tej zbornici taki vzkliki in se je minister Casaiti tu hvalil z dodatnimi urami, so gazila šolska oblastva v naših krajih že na ce.ll črti zakonsko predpise o poučevanju našega jezika. Predložil
sem nasledniku Casatija, to se pravi gospodu Fedeleju, kako desetorico interpelacij (medklici, vpitje, Mussolini se smeje), da se v naših krajih krši dam za dnem šolska postava in naprosil sem ministra Fedeteja tudli za dv.a razgovora in mu izročil ilisto, na kateri, je bilo zapisanih nič manj ko 65 šolskih občin, kjer oblastva niso hotela izvrševati zakona in so isamolastno zatrla dodatne ure. Rekel sem ministru, da gre za f a š i-s t b v s k o postavo, dejal sem mu, da bi morali fašisti spoštovati vsaj zakone, ki so jih oni sami ustvarili.... — Bal b o: In kaj je odgovoril ?
KDOR ZAKONE RUŠI, DRŽAVO RUŠI.
Besednjak: Potrpite vendlar malo ! (smeh). Izjavil sem ministru, da kdor ruši zakone, ruši državo, zakaj ne more biti druge podlage kakor zakonitost, iz katere izhaja očiviidmo ves red v družabnem življenju. (Fedele postaja nemiren in jezno nekaj mrmra). Razložil sem mu, do se prebivalstvo .nezakonitosti upira in da so v nekaterih občinah istrskih izbruhnile šolske stavke... — Biluca-g 1 i a : ni res. To pripovedujete vi ! — Besednjak: Imenujem Vam na pr. občino Sveti Peter v Šumi.. V zbornici nastane splošen hrup, vsi vpijejo vprek. Mussolini, ki je zelo pazno poslušal, se skloni k ministru Fedeleju iin ga nekaj .sprašuje. Ta razlaga in maha pri tem z roko. V obraz je rdeč od nevolje.
B e s e d n j a k nadaljuje : Vsi moji razlogi so bili zaman (medklici im dolgotrajen hrup) — Predsednik zbornice: Poslanec Besednjak, nadaljujte govor !
Besednjak:	£e	mi delajo med-
klice ...
Predsednik zbornice: ne ozirajte se na medklice!
Besednjak: Uspeh mojega posredovanja je bil zelo značilen : starši, ki so se iz zdravega in hvalevrednega čuta pravico niso marali ukloniti nezakonitosti, so bili kaznovani z globo, dočim so resnični in zavedni rušitelji zakonov: u-čitelji, šolski nadzorniki in šolski skrbnik ostali vsi nekaznovani, čeprav so... (Minister Fede.le : Orni so mia odličen način vršili svojo dolžnost (zbornica ploska).
KAJ SO BILE DODATNE URE.
Besednjak:	Jemljem	na znanje
izjavo ministra prosvete, ki trdi, da je dolžnost, in sicer odlična dolžnost državnih oblastev, teptati zakone. Minister Fedele: Naša dolžnost je vzgajati po italijanska italijanske državljane. B e-s edin jak (povzame): Ti državni uslužbenci — pravim — so ostali vsi nekaznovani., čeprav so prisegli na svojo čast, da bodo spoštovali zakone in pazili na njih izvrševanje.
Minister Fedele je s svojo strani smatral za umestno, .da krona započeto delo, in jo s kraljevim dekretom od 21. novembra 1925. odpravil dodatne ure v novih pokrajinah.
Minister Fedele:	Dodatne	uro so
bile le slepilo, hotel sem biti odkritosrčen (zbornica ploska).
Besednjak:	Zelo sem hvaležen
zbornici, da ploska radi odprave dodatnih ur, to ploskanje zaleže več nego 100 mojih govorov. Mesto da bi nam dal pravico (nadlaljuje Besednjak) je minister uzakonil nezakonitost. in raztegnil krivico nia vse občine Julijske krajine in Južnega Tirolskega.
Glas: Ne pretiravajte !
Minister Fedele:	Ail.i nam hočete
odrekati, da delamo zakone?
Bes edin j a.k:	Ugotavljam	le	dej-
stvo, da se je spremenilo v zakon, kar je bilo prej nezakonitost. Mi smo lahko ministru tudi hvaležni za božično darilo lan sle ega leta, zakaj prineslo nam je veliko korist: viničon jo vsak zunanji videz ini pred vsem1 svetom je razgaljen
raznarodovalni značaj (hrup in vpitje) vaše šolske politike.
V ITALIJI SMO.
Duda n: toda vi site Italijani! Ali nočete tega še razumeti?
Besednjak (se ne zmeni): Le povejte mi kak drug razlog, s katerim bi mogli pred javnostjo opravičiti odpravo tistih bornih dodatnih ur, v katerih se jo poučeval maš materni jezik? (hrup)
Mislim v.saj, da ni hotel minister prosvete trditi, da je naredil to iz občudovanja in spoštovanja za naš jezik? Razmere so sedaj popolnoma jasne, vsaka dvoumnost je odslej izključena.
Minister F e d e 1 e : Tako je !
Besednjak:	Stojimo	pred	dej-
stvom, smejo ali bi se smeli danes v Italiji Angleži, Francozi in morda tudi Kitajci neovirano učiti v zasebnih šolah svojega jezika in gojiti svoje slovstvo, dočim nad pol milijonta Slovencev in Hrvatov, ki so italijanski državljani,' ki plačujejo davke in služijo v italijanski armadi, ne morejo toga • storiti ne v državnih ne v zasebnih šolah (ropat in vpitje).
D u d a n : In še ne neha,! Ali ne boste končno razumeli, >da ste Italijani? Minister Fedele: Kaj bi bila Avstrija naredila, ko bi bila zmagala? Besednjak: Ne vem. Sicer smo bili mi Slovani proti Avstriji. Vem pa, da iste vi vse slovanske in hrvatsfce zasebne šole izpred vojn'e zatrli in da so oblastva vse naše prošnje, da bi zopet otvorili kako zasebno šolo, gladjko odbila. Glasi: prav so naredila! (ploskanje).
Besedihjak:	Vaiše- ploskanje) bo
napravilo našemu ljudstvu gotovo zelo dober vtis. (hrup). Gladko so bile odbite tudi vse naše -prošnje, da bi ustanovili slovenske Otroške vrtce, (skupina poslancev na desni začne ropotati).
Riccii: Ustanovili smo krasne italijanske šolske otroške vrtce.
ZADEVA NAŠIH UČITELJEV.
Besednjak: Tega ne tajim, a so italijanski in neslovanski. G las:. Živimo v Italiji. Besednjak: Pa to vendar znamo ! Ali govorim jaz morda o ljudstvu, ki živi na Kitajskem? Naš jezik je končno jezile vaših sodržavljanov in ne jezik tujcev ... (medklici). Gl u n ta: Izselite se čez mejo, tam je še mnogo prostora. Besednjak: Mi bivamo na naši rodni zemlji (nadaljuje) : Krivične razmere, v katere je zagazila slovanska manjšina Julijske krajine po objavi šolskega zakona, iz leta 1923., se niso torej prav nič zboljšale, temveč postajajo čedalje težje, krivica se širi od naprav na oisebe. To dokazuje ravnanje z učitelji slovanskega rodu. Gre za ljudi, ki so vajeni discipline in ki so naučeni izpolnjevati vestno zakone. Tudi pod novim šolskim redom so oni vršili dolžnost, ki je naložena državnim nameščencem, kakor so to šolska oblastva ponovno priznala. Ti možje so kljub svojemu pravilnemu in poštenemu ravnanju podvrženi posebno v zadnjih časih najtežjim moralnim mukam (šum). Pred par meseci so dobili na Goriškem vsi poziv, naj se vpišejo v fašistov siti šolski sindikat. Njihova organizacija je odgovorila, da se bodo slovanski iičitelji vpisali vsi v sindikat, ako bo tako določil zakon ali pa ukazala vlada. Minister F e d e 1 e : Vam bi bilo seveda ljubše, da bi se vpisali v sindikat v Zagrebu. Besednjak: To je vaše mnenje. No poznam nobene organizacije v Zagrebu. Minister Fedele: To ni moja trditev, to je resnica, (hrup). Besednjak:	Vidim,	da ste
zelo poučeni ih da poznate tudi stvari, ki ne obstajajo, (nadaljuje): Odgovor učiteljev je bil korekten, pravilen in ljudje značaja in časti niso mogli drugače odgovoriti. Toda njih odgovor je povzročil
med voditelji sindikata v Vidmu pravcato pobuno. Z dejanskim sodelovanjem šolskih nadzornikov, didaktičnih ravnateljev in s tihim odobravanjem ali dopuščenjem šolskega skrbnika v Trstu so bila sklicana na Goriškem uradna zborovanja slovenskih učiteljev in učiteljic, in ko so jim zagrozili, da zgube kruh.,. Minister Fedele: Ni res! to je neresnično. Šolski skrbnik ni nikdar zagrešil sličnih stvari (komentarji). B e-sedmjak: Pravim, da je take stvari dopustil. Minister Fedele: Morda gre za kak posamezni slučaj. Gemelli: Italija je edinstvena država in ne mešanica, kakor ste bili vi Nemci v Avstriji. To dejstvo je zapisano. Vi imate zastarelo duševnost,
«PREŽIVE BARVE«.
Besednjak: Sedaj ne govorimo o mešanicah, temveč o šolski politiki (nadaljuje govor) : ...iin ko »o jim zagrozili, da jih pošljejo z rodne zemlje čez mejo, so jim predložili v podpis izjavo, v kateri bi morali nele prositi za vpis v sindikat fašistovsikih učiteljev...
Fedele: Sindikat ne obstoji!
Bose d n jak se ne zmeni in nadal j u-je : ...temveč bi morali tudi zatrditi na svojo čast, da so zapustili lastno slovansko organizacijo in da Odobravajo v celoti šolsko politiko fašistovske vlade ! Goli vpis v sindikat so rekli da ne zadostuje in .so ga odklonili. — Kako se more, gospodje poslanci, zahtevati v poštenju, od slovenskega učitelja, da izjavi s svojim podpisom (v zbornici nastane dolgotrajen hrup in krik in ropot, Besednjak pa se ustavi in čaka, da se nemir poleže). Predsednik zbornice:	Prosim	vas,	da	nadaljujete.
Besednjak (s poudarkom): da izjavi s svojim podpisom in in a svojo čast popolno odobravanje, da so zatrli njegov materni jezik v šoli? Predstavljajte si, gospodje, moralni boj v duši petdesetletnega moža, da prehrani ženo in otroke, da jih ne vrže na cesto, z idruge strani se pa burni in upira v njem njegovo moško dostojanstvo, njegov čut časti, da bi podpisal na svojo čast izjavo, ki je lažnjiva ! Gemelli: Italijan bi se raje izselil!
Mussolini:	Vi	dramatizirate ! —
B e s e d n j a k :	Izročim	vam, gospod
predsednik, lahko izvod take izjave. Mussolini: Je že prav, bo najbrže resnično, voda vi opisujete ves prizor v preživih barvah.
Besednjak: Kakšen dobiček ima sindikat fnši.slovskih učiteljev od članov, ki so sprejeli tako moralno ponižanje in zavrgli svoj značaj ter se vpisali v sindikat samo radi tega, da zagotove družini kos kruha, je težko dognati. Tak je ob kratkem položaj našega šolstva.
Minister Fedele (bruhne razburjen): Kar vi trdite, je povsem neresnično ! Vi morate, vedeti,- da ni mogoče prisiliti učiteljev v nobeno organizacijo. Lahko se vpišejo, toda iz lastne volje, svobodno, v polni in brezpogojni svobodi vesti.
ODKOD IMA DRŽAVA DENAR.
Besednjak:	Tem bolj jo treba
obsojati postopanje, ki sem ga opisal. V zbornici nastane hrup, Besednjak na-dajuje v največjem hrupu govor:	Mi
pobijamo sedanji šolski sistem nele zato, ker je v kričečem nasprotju z naravnimi pravicami naših družin (šum in vpitje in z načeli krščanstva, ki jih nobena vlada iin nobena država ne moreta ukiniti ali spremeniti, temveč tudi radi tega, ker nasprotuje vsaki socialni pravičnosti. Naši nazori ne pripuščajo, da bi državljani slovanske narodnosli bili samo molčeči davkoplačevalci (Fe-delo pritrjuje z glavo). Oni jemljejo sicer nase vse finančne žrtve, ki jih nalaga
zakon, in dajejo v obliki davkov del svojih žuljev državi, zato pa .stavijo z ne oporekljivo pravico zahtevo, da se nji hov denar uporablja v skladu z njihovi mi potrebami, interesi in željami.
Dudan: V javnem življenju Italije so samo italijanski državljani; ne morejo biti drugo nego italijanski državljani! Besednjak: Kaj sem jaz ? (smeh) Predsednik zbornice:	Nadaljujte
poslanec Besednjak !
Besednjak : Mi Slovenci in Hrvatje plačujemo vsako leto par milijonov dav ka, ki jih minister proisvete nato trosi za vničemje slovenskih šol in za borbi, proti našemu maternemu jeziku.
Minister Fedele: (Vzkipi od jeze): foda jaz ne potrošim v ta neman niti vinarja ! Šole se pa vzdržujejo z denar i«m države.
Besednjak: Država jemlje seveda denar z oblakov ali ga pobira na drevju! Davke plačujejo državljani, jih plačuje mo mi, to je naš denar!
Minister Fediele: Italija popravlja ravnokar šole v Istri, ki so bile v klavrnem stanju...
MINISTER GOVORI O ZIDOVIH.
Besednjak: Gospod iminist er, j az ne govorim o poslopjih in o zidovih, temveč o jeiziku. Ko bi bilq__šolsko vprašanje zidovja, bi se hitro sporazumeli... (hrup).
Besednjak: Tako politika je v brezpogojnem nasprotju z voljo in življe njskimi potrebami slovanskih davkoplačevalcev, talca politika je nemoralna (medklici, vpitje, protesti, tninister Fedele dviga razburjen roke). Vi, goispod minister, nas silite, da vam mi sami pomagamo prti (lastnem razinarodjovanju (komentarji). Če nam ne marate vrnit) šol, ki ste nam jih zaprli ali vzeli, in če ne marate vpeljati v državne šole učnega jezika prebivalstva, vračajte nam vsaj tiste milijone, ki jih leta za letom (hrup in vpitje) dajemo v državno blagajno kot šolski davek in dovolite nam, da organiziramo tako sami z lastnim (denarjem svoje šole (ropot in krik). Ko sem či-tal kraljevi dekre.l-za.kon od 31. jan. 1924 štev. 472, sem zapazil v prvem členu, da predvideva in, dovoljuje vlada v Cirenaj-ki in Tripolitaniji za drugorodine držav ljane mohamedanske vere arabske šole
DUDAN DELA RAZLIKO MED «DRŽAVLJANI» IN «P0DL02NIKI».
Dudan : Toda to niso italijanski državljani, to so podložniki!
Glas: To ni Italija, temveč kolonija (hrup v vsej zbornici).
Besednjak: Vidite torej, da zahtevamo prav malo.
Predsednik zbornice: Gospodje poslanci., ne delajte medklicev 1 Besednjak: Radi plemenskih razlik, ki so v Afriki, priznava vlada potrebo, ida obstoji poleg italijanske tudi a-rabska šola. Predlagam, da se raztegnejo ta načela .šolskega sistema v Libiji tudi na slovansko manjšino Julijske krajine (šum). In lahko vam rečem, da nisem stavil tega predloga iz ironije (ured. zafrkacija), ampak nadii obrambe naše narodnosti. Glas : Kakšne narodnosti ? (za Italijane je narodnost in državljanstvo isto).
Besednjak: Recite pa našega jezika, kakor vam drago (hrup). — Mi sprejmemo kakršenkoli predlog in kakršnokoli rešitev, le da se zaščiti naš jezik in se zagotovi svobodni razvoj naši kulturi To je naša neoporečna človeška pravica ! Tako mas uči z jasnimi in prepričevalnimi besedami ©dan vaših mož, ki je danes član vlade in katerega osebno cenim.
Glas (nekoga poslanca): Hvala lepa! Besednjak: Nisem vedel, da ste vi minister (smeh).
VSEM ENAKE PRAVICE !
(Nadaljuje govor): Minister za notranjo zadeve goepod Federzoni je imel 24. septembra 1923. na občnem zboru društva Dante Allighieri v Padovi otvoritveni govor, v katerem jo rekel «Š6it,iti italijan-
sko narodnost, to se pravi: jezik, običaje, kulturo, zavest, je za nas bolj ko narodna dolžnost človeška pravica, ki se ji ne moremo odpovedati. In nihče nima poštenega vzroka, da bi videl v taki nameri nevarno ali sovražno misel«.
V duhu teh zdraviih in poštenih načel vršimo na^e delo.
Glas: Kaj ima opraviti izjava Federzoni ja.
Besednjak:	Spada	sem. Ponav-
ljam, kakor sem že rekel v zadnjem govoru: kar velja za vaše pleme, velja tudi za naše.., (velikanski hrup).
Arrivabene: Ne velja za vaše.
Besedn j a k : Kar je pravično in pošteno za vas, ne more nihče v dobri veri tajiti, da je pravično in pošteno tudi za nas. (Ropot, medklici).
, Giunta (s povzdignjenim glasom): Tukaj smo mi gospodarji !
B esednja.k : To vem dobro. Saj čutimo to vsak dan.
General Baiistrocchi: Če nočete biti z nami, napravite prtljago in pojdite. Besednjak: Da,, toda a pogojem, da mi ponesete vi kovčeke. (Smeh).
P r e d(s odmJ.iik (zbornice: (imaha z zvoncem) Tiho, gospodje ! Ni mogoče, da bi vsak povedal svojo. (Ploskanje).
NAROD BO OSTAL.
Gr ec o: Vi ste bili vsiljene! in prite. penci celo v Avstriji.
Lun e,l li: Vi si morate zapičiti v gla.
v o da ste sedaj Italijani.
G r e c o : Vi sto poražen narod !
Predsednik zbornice: (maja z vso silo zvonec) in zavpije: Poslanec Greco,
vi njimiate besede !
B e s e d n j a k : (lahko nadaljuje) : Vi
lahko zahtevate od Slovencev in Hrvat-tov Julijske Benečije, da so pošteni državljani, poslušni zakonom države, in v tem boste uspeli. Nikdar pa ne boste u-speli, da bi iztrebili naš jezik in našo slovansko zavesit. (Protesti, vpitje). Ko bodio naše šole vse odpravljene in učitelji odstavljeni, se bo spremenila sleherna slovanska družina v šolo in vse matere in vsi očetje bodo postali učitelji, ki bodo prenašali i,z roda v rod naš jezik in našo narodno zavednost. (Medklici). — Zakoni držav so spremenljivi, narodi pa žive večno ! (Hrup, živahno raztovarjanje med poslanci).
❖
Ko je dr. Besednjak stopil z odra, je bila vsa zbornica razburkana. Nekateri poslanci od vladne večine so se pribli-
f
Zobozdravnik
dr. D. Sardoč
Specijallst za ustna In sobne boiesnl periekcijomiran na dunajski kliniki
ordinlra v Trstu via M. R. Imbrlani 16, I.
(Prej via S. Siovannl)
V
od 9-fl2 in od 3
tJ
Ž
Jakob Bevc
urarna in zlatarna
TRST * Čampo S. aiacoiao št, S
Zf.ATO kupuje v vsaki množini po 'najvišjih cenah.
KRONE plačuje ■više kot vsi drugi. ZitLOOA raznovrstnih ur inzlatenine.
I vsve	og/»vd o
žali Besednjaku in pričeli ž njim debati-B esednj a,k: Je v našem interesu, ratj. Minister Fedele je zapustil miniistr-toda verujte tudi v interesu države, da S]c; sedež in stopil v sredino zbornice, polno sivobodo razvoja naši kul- kjer je z živahnimi kretnjami razlagal
daste
turi in našemu jeziku ...
Minister Fedele: in Vaši politični propagandi...
Besednjak (se ne zmeni) našemu jeziku, ki je končno jezik pol milijona vaših sodržavljanov. (Hrup).
Greco: Ali nimate vseh pravi«?
Besedn j a k : Nej, poslanec Greco.! Ako imate vi pravico pošiljati svoje o-troke v šolo, da se tam uče v materinščini, moram imeti tudi jaz pravico pošiljati svoje otroke v šolo, kjer se uče v svojem jeziku.
gruči poslancev, da ima on prav. Pravil je, da je poslal posebno okrožnico, kjer je Strogo zaibran.il, da bi ;se slovenski učitelji silili v fa.šistovski sindikat.
Ker je bila ura pozna, je predsednik zbornice zaključil sejo.	i
Med govorom dr. Besednjaka je bil tak nemir, da večkrat ni bilo mogoče razumeti govornika in ne .medklicev. Ne ste-ngrafi in ne časnikarji niso bili v .stanu vsega zabeležiti, tako da si je vsak poročevalec izbral le tiste medklice, ki jih je mogel v šumu ujeti.
on nar za
Letošnjo jesen bo Mohorjeva družba dala svojim udom pet knjig za šest lir. Knjige bodo še lepše ko lanske, pa zabavne in domače pisane kar se da. Knjige so tako pripravljene in spisane, da jih bo vsak, kdor brati zna, s pridom in veseljem prebiral. Pet knjig bo dobil vsak kdor se naroči na Mohorjevo družbo in sicer:
1. Prva knjiga so «Legende o svetem Frančišku«. Ves krščanski svet proslavlja letos 700-letnico, kar je umrl ta veliki svetnik in prenovitelj človeških src. Slovenci bomo spoznali njegovo življenje in njegovo dušo iz lepih povestic, ki jih je o njem napisal'znani pisatelj Ksaver Meško. V tej knjigi bodo Mohorjani brali zgodbo o bogatem mladeniču, o treh razbojnikih, ki jih je ljubezen Frančiškova ukrotila, o oljki, o bratu Jagnjetu in o drugih čudovitih dogodkih iz življenja sv. Frančiška. Knjigo bodo krasile lepe slike.
2. Drugo knjigo je spisal priljubljeni pisatelj Franc Milčinski. To je zbirka šaljivih dogodbic iz naših vasi. ((Gospodična Mica« se bo postavila, da bo sme ha in veselja v naših družinah! Vse po-vestice imajo zdravo jedro, s smehom Gibajo pogreške in napake ljudi.
3. «Jelkin nageljček« je večja povest, ki opisuje čisto in globoko ljubezen Jelke, pastirice iz Istre. Ko se njen zaročenec poda v Ameriko, da si prisluži par tisočakov za «ohcet» in hišico, pridejo nad Jelko hude stiske. Dogodki se burno in napeto vrste. Jelka vse premaga, ostane zvesta, najde izgubljenega očeta in se srečno združi z zaročencem. Povest je spisal eden najboljših hrvatskih ljudskih pisateljev, Edvard Kumičic. Radi jo bomo brali, saj je domača in resnična.
4. Čitanka za otroke. Mohorjeva družba se je spomnila tudi naših otrok. Tako je prav! Podarila jim bo knjižico, tako lahko in prijetno, da se bodo že
6—10 letni otroci z veseljem po njej učili brati. V tej knjigi bo mnogo izvirnih povesti,c in pesmic. Čitanka bo okrašena z lepimi slikami in bo vezana v karton, da bo več časa trajala. IČitanka je spisana v katoliškem duhu, da ne bo samo učila, ampak tudi vzgajala srca naših malih. Katera slovenska mati, ki hoče vzgojiti poštene in brihtne otroke, ne bi želela imeti doma te knjige ? Zato naj se matere vpišejo v Mohorjevo družbo!
5.	Slednjič dobijo Mohorjani tudi ve liki Koledar. Urejuje ga z veščo roko, kot že dve leti, g. Venceslav Bele, dekan kanalski. Zvedeli smo, da bo letošnji Koledar nekaj posebnega. Bo prava slika cele naše dežele. Imel bo mnogo poučnih člankov, opisal bo življenje naših mož, zgodovino mnogih krajev. Gospodar bo našel v njem sveta v kmetijskih in pravnih zadevah. Goriški pripovednik Lojze Remec je spisal zanj lepo vipavsko povest, Joža Lovrenčič in Silvin Sardenko pa bosta v koledarju par lepih pesmi zapela. Koledar sam bo vreden več ko šest lir.
Prisrčno smo veseli, da nam bo Go-šrika Mohorjeva družba podala tako lep dar. Samo eno željo še imamo:
V vsako slovensko hišo naj prid-jo knjige Mohorjeve družbe! Še jo čas, da jih naročite! Vpišite se takoj pri domačem gospodu duhovniku, ali pa pri poverjenikih, ki bodo na binkoštno nedeljo pobirali po hišah ude za Mohorjevo družbo, Gorica, Corso Verdi 1.
Slovenci slavimo letos spomin na Antona Martina Slomška. Ta naš veliki mož je ustanovil Mohorjevo družbo. Vedel je, da je dobra knjiga najboljši prijatelj ;n svetovalec človekov. Spomin tega svetega in znamenitega slovenskega, vodnika bo mo najlepše proslavili, če razširimo knjige njegove Mohorjeve družbe po vseh naših hišah!
Mali list v vsako hišo, ▼ vsako slovensko družino!
Sever&C=
TRST
Via Machiavelli, 20
prodaja »emena krmilne Pese kakor tudi vsa druga
krmilna, zelenjadna ter cvet-
lična semena, garantirana, čista, prvovrstna po konkurenčnih cenah.
■ tavniEn »ci
ZOBOZDRAVNIK
specijalist
za zobne in ustne bolezni
sprejema
v Gorici na Travniku Sl. 5, II.
od 9-13 In od »-5
Predno prodaste
kože:
Kun, lisic, vider, divjih koz in druge divjačine, kakor tudi doma čih živali, vprašajte za ceno.
Franc Stres, Kobarid
Zaloga uanja in raznovrstnega obuvala, na drobna in na debelo. Blago prvovrstno; cone take, da se ni bati konkurence.
5JCK*
PKIMAK1JA
dr*c M. de Fiopi
= v Gorici ==
Cofso Vtttofio Em. Ilt. 14
Sprejema od 9-12 in od 2-4
Andrej Puriž
TRST
Via Madla «(. 0
—	—1	— mojster
IZVRŠUJE : Vsakovrstna stavbena dela-Železne ogr»|e in omrežja - Takojšnja Izvršitev - Štedilniki vseh vrst- Izdeluje tudi železne rolettes- Poprave,spopolnltve.
Kal nam s dežele pišejo
RAJSKA JAMA v POSTOJNI OTVORJENA OBČINSTVU.
Pičlo je število onih, ki so imeli priliko prekoračiti most, postavljen pred par leti nad temnim prepadom, da omogoči vstop v oni pravljični svet postojnske jame, kameri po pravici nosi ime «Rajska jama«. Prav mnogi so želeli v ta bajni kraj in si ogledati krasote katere je narava našim očem skrivala na tisoče in tisoče let. Toda sedaj, po zaslugi jamske uprave, bo tudi občinstvu dana možnost, da si ogleda ta biser podzemskega- sveta. Mnogo dela in truda je zahtevala ureditev te jame, težko je bilo razpeljati poti med pravim pragozdom tankih kapnikov, treba je bilo skrajne previdnosti. Najmanjši sunek zadostuje, da se metre visoki in kot sveča tanki kapniki odlomijo in zdrobijo. Radi tega so poti primerno ograjene, da se kak obiskovalec ne spozabi in ne pokvari bleščečih se kapnikov. Ni mogoče opisati čustev katere človek občuti, ko stopi v te prekrasne dvorane v katerih se kapniki bleščijo v vseh mavričnih barvah, obžarjeni od luči, katero mečejo nanje skrite električne žarnice.
«Rajska jama» se otvori občinstvu na Binkoštno nedeljo, 23. t. m., in tisoči in tisoči obiskovalcev, ki na ta dan prihajajo v postojnsko jamo iz vseh delov sveta, bodo imeli priložnost ogledati si to krasoto podzemskih prostorov. Na ta dan se vrši v jami tudi običajna ljudska veselica.
Da se olajša občinstvu prihod v Postojno, je prometno ministrstvo dovolilo 50% popust na vozni ceni iz vseh postaj Treh Benečij.
VIPAVA.
V nedeljo so imeli naši snoparji občni zbor. Izvolili so odbor, v katerem je znani dr. Delpin, dva Italijana in dva Slovenca: Jakob Poštir ter Tone Bajc. Po zborovanju so slovenski snoparji povabili Delpina na kozarec vina v zahvalo za vse zasluge, ki jih ima Delpin za slovenski narod. Dr. Dolpin se je zahvalil ter ju j i-je objel in kušnil.
ŠEMPAS.
Na Vnebohod, 13. t. m. smo imeli sestanek za ustanovitev zadružne mlekarne. Ob devetih se nas je zbralo lepo število mož in fantov v župnišču, kjer nam je odposlanec Zadružne zveze iz Gorice v jedrnatih besedah razložil pomen in korist zadružništva, za kar se mu toplo zahvaljujemo. Nato se je izvolil pripravljalni ■odbor za ustanovitev mlekarske zadruge za Šempas in okolico. — Bralno društvo tudi spi že dolgo časa. Po vojni je imelo par predstav, potem pa jo vse prenehalo. Fantje in možje, zdramimo se! Najbolj žalostno sliko kaže tamburaski zbor, ki so je prelevil pod vodstvom gotovih ljudi v pravo plesno godbo, da hodi za par kozarcev vina po raznih edinjaških veselicah igrat za ples. Kaj bi rekel njegov • ustanovitelj č. g. Blazij Grča, ako bi to videl ? Potrebno je, da se skliče občni zbor in izvoli nekdanje skušeuo vodstvo.
TOMINJE pri Bistrici.
. Z vseh krajev se bero dopisi v Malem listu, od nas pa le poredkoma. Zato je prav da. se kaj oglasimo. Najprej opozarjam dopisnika, ki je pisal o cesti iz Bistrice v Brkine, da ni njegova misel dobra. Kaj bi po Posrtvi rabila cesta? Tistih par metrov drv bomo že pospravili brez ceste. Čemu bi metali tisočake za odkup zemlje za novo cesto, ko pa že imamo staro pot, katero je treba le razširiti in napeljati nanjo gramoza? Zakaj bi delali čez Posrtvo 15 mostov, ko na oni cesti ni nobenega ? Pa še samotno je skozi Posrtvo tako, da se človek opoldne boji hoditi po dolini. Mi smo bolj zadovoljni s starim načrtom izpred vojne.
Na šoli v Harijah se nam zdi nekam preveč praznikov. Otroke pošljemo v Harije, pa priteko spet domu, češ da je praznik. Ali je res toliko praznikov?
LIVEK pri Kobaridu.
Dne 18. aprila je bila veselica, ki je prav lepo uspela. Vršila se je navzlic slabemu vremenu. Ljudstvo bi rado videlo, da se še ponovi. Igrali so še neigrano tro-dejanko «Davek na samce«. Igranja ne bomo ocenjevali. Smeha je bilo vsekakor veliko.
Kakor drugod, so tudi na Livku pobalini, ki bi morali zvečer iti spat, ne pa po vapi pohajat in kričat. Ko sem bil en-; krat v livški cerkvi, na koru niso dali miru. Če ga pa v cerkvi ni, kje bo? Toliko na znanje — staršem.
Popotni človek.
ŠEMBIJE na Pivki.
Deseti brat vse obleze. Tudi za Šembije ve in je bil pred par tedni tam. Pa je kmalu bežal iz vasi, ker so se ženske na plesu steple. Takih reči Desetnik li vajen. Vprašal je, zakaj se pleše. Rekli, so mu, da so neka dekleta prišla iz Trsta in tako šolo prinesle, da se mora plesati. Deseti brat pozna tudi Trst in še bolje kakor kakšna ofertna dekla. On pravi, da ni vse prav, kar se v Trstu godi in zato se ne sme vse nositi v Šembije.
ŠTORJE pri Sežani.
Odkar so tudi pri nas razširili črne srajce, se nekatere osebe ščeperijo več kakor je prav. Prišel je med nas gospod iz Utovelj in nam ponujal svoje nauke. Nekateri «inteligentni« so zlezli pod njegovo suknjo. Dva bivša Amerikanca iščeta sedaj občinske juse in eden jih zahteva kar četvero če ne več. Cestarju so grozili, da ga vržejo iz službe. Tudi neki mladenič hodi gor in dol in govori: Mi uki žemo! — Pred par dnevi je prišel v vas mož od gozdne uprave in ukazal čistiti borovce. To je že lepo, toda v maju ima kmet druge skrbi in druga dela, ne pa borovce. Sedaj se krompir okopava in trta žvepla.
Vaščan. ;
POVIR.
V petek 14. t. m. nas je presunila žalostna novica o nepreviden i smrti mladega fanta. Zjutraj omenjenega dne so potegnili iz vaškega studenca (vodnjaka) truplo 23 letnega Alojzija Sila. Vzrok smrtnega ponesrečenja sicer ni znan, vendar moremo sklepati, ker se je našla poleg vodnjaka njegova obleka gornjega života in tik vode mal lonec, da se je nesrečnež skušal zdraviti s polivom in pri tem nesrečno zdrknil v vodo. Bil je namreč že eno leto bolan. Povod temu je bilo najbrž njegovo napačno umevanje Knaj-pove knjige «Domači zdravnik«, katero mu je iz dobrohotnosti pred kratkem posodil g. župnik. Človek si navadno nakoplje nesrečo, če se v nevarni bolezni loti zdravljenja sam brez pomoči in nasveta zdravnika in skušenih ljudi. Pripomniti je treba tudi, da je vodnjak brez ograje kakor kal. Napačno je torej mnenje mnogih, da je nesrečni mladenič iz obupa nad neozdravljivostjo svoje bolezni s samomorilnim namenom skočil v vodo. Pokojni ni nikdar pokazal kakega znaka obupnosti. Njegovo neomadeževano življenje bi nikakor ne moglo končati s samomorom. Pokoj njegovi duši!
STTJDENO pri Postojni.
Šolska mladina se pridno pripravlja na nastop, ki se vrši nepreklicno na B'r> koštno nedeljo in pondeljek ob 4ih v dvorani Gasilnega društva v Studenem. Zadovoljni smo, da nam bode po dolgem času zopet dana prilika preživeti v družbi našega naraščaja par veselih ur, ki nam bodo ostalo gotovo v trajnem spominu. Kakor je razvidno iz sporeda, nas hočejo to pot presenetiti z veselo dvodejanko «škrati« in očarujočim «Plesom vil«, katere spremlja domači orkester, ki hoče pokazati, da je vešč težki nalogi. Ker je čisti dobiček namenjen domači šoli in je nastop domačega orkestra za našo vasico nekaj novega, vabimo vljudno vse one, ki jim je do napredka našega naraščaja.
V DOLINI
smo dobili oiovega podeštata. Imenovan je sedanji komisar Radovani. Ljudstvo je sicer malce iznenadeno, ker ve dobro, da po postavi bi smelo samo si izvoliti župana v občini, ki šteje okroglo 5400 ljudi. A vseeno radevolje prizna sedanjega g. občinskega načelnika, ker po pravici pričakuje, da mu bo slednji olajšal neznosno breme, ki nam ga je naložil prejšnji komisar Scialpi, ki je zapustil občini dolga okroglo tristo tisoč lir!! To niso mačje solze. Upamo, da bo novi g. podesta pravično in pošteno upravljal občinsko premoženje, ker po besedah samega prefekta je občinski denar kri in žulji ubogega ljudstva. Zato damo g. Rado-vaniju nasvet, naj si izbere pametne sve-tovavce, naj ne posluša priliznjencev, ki bi hoteli le jesti in piti na račun občine; tudi naj ne posluša hujskačev, ki ga šun-tajo proti brigadirju, ki ga vsi spoštujemo kot pravičnega uradnika. Naj vedo ti hujskači, da bo vstalo vse ljudstvo v obrambo priljubljenegfia brigadirja, če bo potreba. Sam g. prefekt je prav dobro poučen, da je bila darovana zastava izraz hvaležnosti ljudstva do g. briga dirja.
OB IZVIRU RIŽANE.
Lepo slovesnost so praznovali v nedeljo 16. maja pri Materi božji na Zvročku ob izviru reke Rižane. Blagoslovili so starodavni kip Marijin, ki ga je umetnik Moroder iz Tirolskega vsega prenovil v zlatih barvah, in preskrbel tudi pozlačeni kroni, napravljeni iz avstrijskih kron, ki jih je ljudstvo radodarno darovalo. Velikanska množica pobožnih vernikov se je udeležila procesije, v kateri so dekleta v narodni noši nosila kip Marijin, ki se je kar lesketal v solnčnih žarkih, tako da se je marsikatero oko porosilo ginjenosti. Lepo je bilo videti dolge vrste žena v narodni brški noši. Kako lepa je ta narodna noša, kako ciganske so v primeri ž njo moderne cunje, s katerimi se ponašajo sedanja dekleta. Sv. maša je bila zunaj na prostem, ker cerkev ne bi mogla obseči vseh množic. Domači mešani zbor je lepo prepeval Vodopivčevo staroslovensko mašo in druge Marijine pesmi. Le vreme je nagajalo; a k sreči je minula dopoldanska slovesnost, predno se je vlila ploha, ki je marsikomu zabranila, da se ni mogel udeležiti popoldanske slovesne službe božje v cerkvi. Kar trije cerkyeni govorniki so v navdušenih besdah proslavljali čast Marije, pomočnice kristjanov. Že star rimski zgodovinar omenja Zvroček pod imenom Formio. Gotovo so ze Rimljani sezidali tu tempelj poganskemu Neptunu, bogu morja, ker se vidi še sedaj na predloškem pokopališču vzidan kamen z Neptunovim trizobom. Gotovo je tu stalo že v davni dobi krščansko svetišče. Tudi cerkev v Predloki je zgodovinsko zanimiva, ima starodavni zvonik in glagolske napise. Škoda, da je v tako slabem stanju, in bi bil skrajni cas, da skrbijo za popravo tisti, ki jih veze dolžnost.
U deležnik.
VREME.
Rop v župni cerkvi v Vremah. V noči od nedelje na pondeljek 16-17 t. m. je bil iz stranskga oltarja, ki je zdaj posvečen presv. Srcu Jez., vzet 120 cm. visok kip Srca Jez. Z njim je cerkev izgubila dragoceno umetnino, delo kiparja g. Franceta Gorše, in ljudstvo je v svojem verskem čutu globoko užaljeno. Po slovesni blagoslovitvi kipa je češčenje Srca Jezusovega vidno napredovalo. Kip je bil ob nedeljah in praznikih številno obiskovan od domačinov in tujcev. Tat kipa je najbrž prišel v cerkev že v nedeljo proti večeru in se skril, predno se je cerkev zaprla. Stranska vrata, ki se dajo od znotraj odpreti, so bila v pondeljek zjutraj odprta in od tam se je poznala sveža sled stopinj. Ker je vse drugo v cerkvi — razen odnešenega kipa — ostalo popolnoma nedotaknjeno, je bil zločinski rop izvršen z očividnim namenom preprečiti pobožnost do presv. Srca Jez., Satansko delo, ki pa ne bo uspelo, kar Bog jo močnejši.
POSTOJNA.
Razveselila nas je z lepo igro «Užitkar-ji» tukajšnja Marijina družba. Že z lepo vsebino je igra napravila velik vtis na polno dvorano gledalcev. Glavna vloga je bila najboljša in je dajala moč vsem prizorom. Tudi drugi igralci so vsak svojo vlogo primerno podali. Morda je bilo igranje tu in tam premalo živo in čuv-stveno, morda v naglici postavljeno na oder. Zakaj ni pri nas v mestu pevskega zbora, ki bi imel hvaležno nalogo ob taki priliki? Vasi gredo pred nami.
Želimo kmalu zopet kaj podobnega duševnega užitka. Le* pogum ! Tudi to je delo!
PLANINA pri Vipavi.
Ker se že dalje časa nismo nič oglasili, se je nabralo več novic. Dne 30. aprila je umrl pri vojakih v Brešiji Jožef Kobal iz Gorenje vasi, rojen 1. 1906. Bil je član Prosvetnega društva, prijazen in priljubljen mladenič. Družini naše sožalje. — Dne 5. t. m. se je poročila Antonija Petrič z Ivanoma Furlanom iz Podtragc Članice Mar. družbe so ji priredi!; kot tvesti tovarišici primerno slo/> Bog daj srečo! — Dne 13. t. m. je predaval v našem društvu predsednik Prosvetne zveze dr. Glaser o načelm-.ti v naših društvih. Priporočal je sestanke za fante in sestanke za dekleta. — Tri gostilno smo imeli. Pred par tedni so eno zaprli orožniki. Ostali sta še dve. Večkrat se krši policijska ura. Pa tudi nekake «mestne» navade se hočejo zanesti med nas. Proč z njimi, dokler je čas ! Ako ne bo prenehalo, bomo kaj več povedali.
ZANIMIVOSTI.
Čez sedem let vse prav pride.
Neko dekle je svoj čas iz Amerike prineslo seboj v Avstralijo neke vrste kaktus, kateremu so dali ime «bodeča hruška«, ter ga v vrtu vsadila. Ta kaktus se je v teku let tako razširil, da danes pokriva ozemlje, veliko skoro za polovico Anglije. Na vse načine so ga skušali zatreti, a zaman. Kjer namreč ta kaktus raste, uniči vse drugo rastlinstvo. Sedaj ga posipljejo z arzenikom, nakar se posuši, posušenega pa sežgejo. Iz pepela pridobivajo izvrstno umetno gnojilo.
Domači zajec se je v Avstraliji tako zaplodil, da je postal prava nadloga. Toda tudi ta nadloga ima svojo solnčno stran. Nič manj kot za 24 milijonov funtov ali 6 milijard dinarjev zajčjih kož izvozi Avstralija vsako leto a tudi zmrznjeno zajčje meso ima velikansko vrednost-
Še večja nadloga so kobilice. Otok Ciper je bil že dostikrat opustošen po njih toda tam so jih že zatrli. V južni Afriki pa jih je še ogromno. Preje so pokončane kobilice porabili za kurjo pičo, sedaj pa tudi iz njih napravlja umetno gnojilo, za kar imajo tovarne v Afriki in na Holandskem. Poleg tega so iznašli, da je mogoče iz kobilic pridobiti olje, katero je uporabno za aeroplane, ker tudi visoko v zraku ne zmrzne.
.jiiniimiiiiiiiiiiimiiiiiiEitjit iiu,j;
" Primarij kirurg sanatorija :: H Villa S. Giusto in občinske £ " bolnišnice v GORICI >.
191. IM Mii, (
“ prej asistent na dunajski vseučiliščni j! “ kliniki profesorja Hohenetfga, s preje- ;j " ma vsakf delavnik od 2-3 popoldne ;» ■j Corso Verdi 21-11, telefon Štev. 196. ;j "v.v.v.v.v.va%w.v.*.v.v.w.v.v.w.v-%%vC:
I Bill!
Zobozdravnik I O. DALMA
specijalist za zobe in usta sprejema od 8—12 ure
V II. Bistrici (itev. 144).
umi iniiiiiiiiiiniiiiii
H«wmOUJUUir*»«|
dano ubijatii in loviti mlade garnze in srnjake; sme »amice je prepovedano loviti do konca leta 1927. Prepovedano je vsekdar loviti divje kokoši in mladiče, fazanko in mladiče. Uporaba lovskih psov je zopet neomejeno dovoljena.
Nov gozdni zakon. Italija je revna na gozdih. A še v onih, ki obstojajo, se ni tako gospodarilo1, kakor hi se spodobilo. Radi tega je bil res potreben strog zakon, ki zasleduje naimen, dati trdlao podlago za varstvo že obstoječih gozdov in onemogočiti še nadaljno opustošenje že itak revnega gozdnega posestva v Italiji. Zakoni predpisuje visoke denarne globe za vse prestopke.
Matične rešetke, kakor vse druge potrebščine za čebelarstvo dobite pri
Aleksander Ličan, 11. Bistrica, pošta Bisterza.
Cene brez konkurence. Pri večjem odjemu popust.
odlikovana v Panlzn in Genovi 1924. z veliko premf/o, diplomo in zlato svetin/o
vUs ea&nin S pM Sik Jakobu
TRDI OREHI
Kje boste kupili dobre in fine čevlje po zmernih cenah?
£e pri FORCESSINUl
Rešitev ugank iz 19. štev.
1. Mesec. 2. Šlcof. 3. Sraka. 4. Solnce. 5. Kovač. 6. Plug. 7. Dih (sapa). 8. Krava. 9. Pšenica, ko se melje. 10. Spanec. 11. Krvavica. 12. Jezik. 13. Žebelj 14. Kovaški meli. 15. Glad. 16. Sito, 17. Sneg. 18. Živo srebro. 19. Kosa 20. Krompir.
Imena rešilcev prihodnjič.
ro cem je urar
Dne 19. maja si dal ali dobil za 100 dinarjev — 47.— L. za 100 S. kron — 78,- L. za 160 fr. frankov 79.— L. za 100 šilingov — 360.— L. za 1 dolar — 26.10 h. za 1 funt — 128.50 L.
Priporoča zlasti čč. duhovščini krasne podobe za spomin prvega sv. obhajila, spominske darove, fine roženvonco, bogato izbiro slovenskih molitvenikov.
Zaradi reklame po izredno nizki ceni molitvenik «Jezus, prijatelj otrok», 320 strani, v razkošni vezavi, belili platnicah, z zlato obrezo, za 8 lir (in stroške za poštnino).
«V nebesa hočem priti 1» 192 strani, vezava kakor usnjena, zelo lepa,
za 3.— lire.
Stab. Tip. Silvio Spazzal - Trieste.
Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja povodom bridke izgube nepozabnega sina in brata
Alojzija Sila
ljubljanska kreditna banka
Podružnica v Jrstu: Yia XXX Ottobre 11
Brzojavni naslov; Bancalubiana • Telefona: 5-18, 22-98
Na j večja zaloga pohištva
Goriškem - GORICA, Via Carducci (Gosposka ul.)
Ustanovljena leta 1897.
Centrala v Ljubljani
Delniikg glavnica in rezervni »klad:  60.000.000 dinarjev--------
Na iibiro 50 celotnih oprem
bodisi za spalnice	bodisi	ža	obednice
od prav preproatih do najbolj razkošnih
Cene zmerne!	Delo	trdno	!
Pohištvo lastnega izdelka, izvršeno od prvovrstnih delavcev vsake stroke
Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4%, a vloge na tekoče račune v lirah in v dinarjih po dogovoru najbolje - Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice (SAFIiS)
ANTON BREŠČAK