Posamezna številka 1 Din. Štev. m V Ljubljani, v torek 18. septembra 1923. Poštnina pavšalfraiia. Leto I. NOVOSTI Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12*—, Inozemstvo Din 20' Uredništvo: Woifova ulica št 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana“. UPravništvo: Marijin trs št 8. — Telefon št 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odsovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238. Pred otvoritvijo parlamenta. V četrtek, dne 20. t. m. se sestanejo y Beogradu narodni poslanci. Radikalna vlada se je trudila, da pripravi tekom počitnic delovni program za jesensko zasedanje narodne skupščine. Sedaj bodo na vrsti politične skupine in posamezni poslanci, da dokažejo dovoljno razumevanje svojega vzvišenega poklica. Od zavesti, ki jo prinesejo s seboj v skupščinsko dvorano, bo odvisen povoljni razvoj delavskega programa. Na mesto tekalnega patrijotizma in strankarske politike mora stopiti državna Politika, M je edino varno jamstvo za napredek na vseh poljih. Politične skupine in posamezni poslanci so imeli tekom počitnic dovolj časa revidirati svoje dosedanje postopanje in ga usmeriti v bodoče tako, kot zahtevajo državni interesi v njihovi celoti. Za danes ne moremo še natančno ugotoviti, kakšno bo zadržanje poedi-nih strank. Tako pri slov. klerikalcih kot pri radičevcih so se tekom parlamentarnih počitnic zgodile notr. spremembe, katerih dalekosežnosti zaenkrat še ni mogoče oceniti Radič je odšel v tujino in njegovi namestniki še nestrpno čakajo na njegove »uspehe«. Korošec pa še vedno lavira in si še ni na jasnem o svoji taktiki v bodočem zasedanju. Brezdvomno je federalistični blok, od katerega so nekateri v prvem trenutku Pričakovali nekaj izrednega, »skrahi-ral«. Drugače se pa tudi ni moglo zgoditi. Volilna gesla pač lahko vzdržijo ljudstvo v pasivnem stanju le nekaj časa* trajne uspehe pa more žeti le oni, ki igra z odprtimi kartami. To nam jasno kaže Narodna radikalna stranka in njeni izkušeni vodite-ÜI Vzrok, da ta stranka raste in se razvija po vsej državi, leži v njeni notra-nü sili, v življenjski zmožnosti njenega Programa, o katerem trdijo celo njeni ßajzagrizenejsi nasprotniki, da odgovarja življenskim potrebam naše nove domovine. Sistematično blatenje stranke in njenih voditeljev izvira le iz nemoči njenih nasprotnikov in sliči srditemu otroke, ki se valja po tleh in si grize pesti, ker ne more doseči sladkornega lonca. Narodna radikalna stranka je opetovano dokazala, da je sposobna voditi državo na poti napredka in splošnega blagostanja. Uspehi so vidni in tudi pri nas pada mrena raz oči onim, ki so verovali raznim demokratom in drugim. Da ni še vse tako kot bi moralj biti, je za vsakogar, ki se le količkaj zamisli v povojne dobe, jasno. Marsikaj pa ni tako, kot slikajo razni črnogledi. Smelo lahko, trdimo, da bo zginilo vsako nezadovoljstvo, čim se vzbudi v ljudstvu državljanska zavest, ki je, žal še vedno pogrešano. Kot Poedinec se vsak človek zadovolji s tem, kar mu je možno doseči, kot državljani pa bi mnogi hoteli, da bodi država — molzna krava. Nebroj vprašanj finančnih, gospodarskih, socijalnih, kulturnih in drugih Čaka na svojo rešitev. Parlament pa jih bo uspešno rešil le tedaj, če ne bodo vzplamtele politične strasti in zavedle dela v druge smeri, kjer se bo tratil čas z nebistvinimi podrobnostimi. Sposobnosti po edincev se ne smejo uveljavljati v političnih intrigah, marveč v Pozitivnem delu, ki ga zahtevajo državni Interesi in gospodarsko blagostanje^ kar je trdno ogrodje in varno jamstvo za srečnejšo bodbočnost našega, ujedi-njenega naroda. Albanski parlament. Tirana, 17. septembra. (B) Re-Sent Džafer Ipi je o tvoril v soboto, dne t. m. redno zasedanje albanskega Parlamenta. V svojem govoru je naglasil delovanje vlade v zunanji in notra-nS politiki in je osvetljeval dobre strani zakonskih načrtov, s katerimi se ima baviti parlament. Nadalje je poudarjal, da odgovarjajo notranjemu mirnemu stanju Albanije dobri zunanje-politični odnošaji, ki se razširjajo in poglabljajo in Postajajo vedno boljši in se zlasti izražajo v trgovinskih pogodbah, tako v Prvi vrsti s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in z Italijo. — Za predsednika parlamenta je bil izvoljen s 40 glasovi kandidat vlade Ešref Frašeri, dočim je dobil kandidat opozicije 25 glasov. *« ZahtQvoJtcg povsod ss 3UTRAH3E NOVOSTI Italijanska vojaška uprava na Reki. General Giardino komandant mesta. - Nemiri. Novi nemški reparacijski načrt. Ustanovitev koniribucijske banke. Sušak, 17. septembra. (Z) Danes zjutraj se je nenadoma in tiho izvršila izprememba v mestni upravi. Vlada dr. Depollija je podala ostavko* fašistovske organizacije pa so pozvale generala Giardina, da prevzame oblast, kar je ministrski svet odobril. Tako je sedaj Reka zopet v rokah službene Italije. Beograd, 17. septembra. (B) Iz Sušaka javljajo, da je predložil podpredsednik reške konstituante Depolli ostavko italijanskemu kabinetu. Italijanska vlada je imenovala na njegovo mesto generala Giardina. Na Reki so istočasno izbruhnili nemiri, vsled česar je moralo priti vojaštvo v bližino mesta, ki je vzpostavilo red. Nezadovoljstvo in vznemirjenje med prebivalstvom narašča zaradi pomanjkanja živil in neredov. Te vesti se potrjujejo vašemu dopisniku tudi na uradnem mestu. Rim. 16. septembra. Agenzia Stefani objavlja: Italijanska vlada je prejela od podpredsednika reške konstituante Depollija pismo, v katerem nagla-ša žalostne razmere, ki vladajo na Reki in na trpljenje prebivalstva. Zato podaja ostavko in izjavlja, da je mesto izgubljeno, ako ne vzame italijanska vlada njene usode v svoje roke. Ministrski svet se je bavil z vsebino tega pisma in jo vzel na znanje, ter je imenoval senatorja generala Giardina za vojaškega guvernerja Reke in mu poveril nalogo, da zogötovi red v mestu in da skrbi za upravo. Ta sklep se je sporočil vladi v Beogradu in vsem ostalim silam. Izjava italijanske vlade. Beograd, 17. septembra. (B) Presbiro objavlja: Italijanski opnavnik poslov Summonte je sporočil danes opoldne v imenu svoje vlade ministrstvu za zunanje posle, da ne pomenja imenovanje generala Giardina na Reki nikake izpremembe v današnjem stanju na Reki, niti ne prejudicira eventualnemu sporazumu, temveč se mora smatrati kot nujna odredba proti morebitnim izgredom raznih elementov, čijih aktivnost se je pojavila zadnje dni. V tem smislu je prišel do uverjenja tudi naš poslanik v Rimu Antonijevič. Izjava dr. Zanelie. Beograd, 17. septembra. (B) V zvezi z dogodki na Reki je imel vaš dopisnik razgovor s predsednikom reške konstituante dr. Zanellom, ki je* v glavnem izjavil, da so tujci, ki so prišli na Reko po vojni, odgovorni za sedanje neznosno stanje na Reki. Dr. Zanella je dejal, da se nahaja reško prebivalstvo v veliki bedi. Teror, ki ga izvajajo na Reki, je ogorčil tudi one elemente, ki so bili doslej največji pristaši Italije. Dr. '.nella meni, da bi bilo za rešitev reške ga vprašanja najbolje, ako bi sc uprava Reke poverila mednarodni komisiji, ki naj bi napravila red in bi uvedla legalno upravo mesta. Končno je izjavil predsednik reške konstituante, da je treba striktno izvesti rapallsko pogodbo, ako naj bi se ustvarila reška država, ki bi imela vse pogoje za svoj mirni razvoj. Kar se tiče stališča Italije do Reke, je rekel dr. Zanella, da dela Italija na to, da se združi Reka z njo. Zakaj dobri odnošaji med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Italijo, ter interesi Reke zahtevajo* da se ra-pallska pogodba izvede in spoštuje. Italijansko vojaštvo v reški okolici. Beograd, 17. septembra. (B) »Novosti« poročajo z Reke: Neprestano se dovažajo ital. čete na mejo Reke. Tekom včerajšnjega dne je prišlo v reško pristanišče pet italijanskih vojnih ladij s pehoto in topništvom. Takoj po izkrcanju vojakov so bile čete poslane na svoje postojanke. Doslej je prišlo v okolico Reke 22 pehotnih, 7 topniških in 5 konjeniških polkov. Rim, 17. septembra. (K) Komentirajoč sklep ministrskega sveta, s katerim se imnuje general Giardino za vojaškega guvernerja na Reki, pravi »Gi-ornale d’ Italia«: Z razpustom reške vlade, ki jo je skušal ministrski predsednik Mussolini preprečiti ali vsaj zavleči, je bila postavljena italijanska vlada pred izredno kočljiv položaj. Zakaj Italija ni hotela motiti pravnega stanja, ki ga je ustvarila rapallska pogodba* z druge strani pa se nikakor ne more razpustiti mesto lakoti, bedi in anarhiji. V tem tiči vzrok, da je poslala italijanska vlada general Giardina na Reko. Mi nismo izzivalci, zaključuje list, in mi nočemo zanetiti požara na Balkanu. Nočemo prekoračiti mej pogodb in ne delamo ničesar od onega, kar nam pripisujejo angleški in drugi listi. Toda pomagati je treba onemu, ki ne more živeti. To je vzrok za naše edino možno postopanje. Javnost more biti pomirjena. Komplikacija ne bo nastala iz tega. Nadaljevanje pogajanj z Italijo. Registracija rapallshe pogodbe in santmargheritskih konvencij. Beograd, 15. sept. (D) Vaš dopisnik je zvedel iz vladnih krogov, da je naša vlada skupno z italijansko predložila tajništvu Društva narodov rapallsko pogodbo kakor tudi santmar-gheritski dogovor v svrho registriranja. V vladnih krogih so prepričani, da pomeni ta korak pričetek mirne in konč-noveljavne rešitve reškega vprašanja. (To vest smo prejeli v nedeljo zjutraj, ko je bil naš list že zaključen. Ured.) Beograd, 17. sept. (Z) Pogajanja paritetne komisije se bodo nadaljevala. Po .nasvetu iz Pariza se je izvršila registracija pogodbe pri Društvu narodov in še-le sedaj se lahko pride do odločitve in intervencije. Pogajanja za sporazum se bodo sedaj nadaljevala. V Rimu bodo odločili, kje se naj sestane paritetna komisija. Včeraj so konferi-rali gg. Panta Gavrilovič, Ljuba Ne-šič, dr. Otokar Rybaf in admiral Priča o nadaljevanju dela paritetne komisije. Beograd, 17. septembra. (Z) Današnja »Politika« piše v uvodnem članku o Jadranu in pravi, da glavni spor z Italijo ni v vprašanju Reke, nego v vprašanju Jadrana. Naglaša italijansko ekspanzivnost na naš račun in pravi, da je v Italiji izvedena že popolna mobilizacija javnega mnenja, in da je to treba izvesti tudi pri nas. Mi še nismo vsi prožeti z mišljenjem, da je že skrajni čas nastopil! Pri nas je tudi nekaj takih elementov, ki deloma iz nepoučenosti, deloma vsled plemenskega stališča smatrajo Jadran in reško vprašanje kot neko specifično hrvatsko vprašanje in potemtakem mislijo, da tega vprašanja ni treba upoštevati. Treba je že enkrat prekiniti s takim pojmovanjem, ker je vprašanje Jadrana in Reke vprašanje cele države, torej vseh Srbov, vseh Hrvatov in vseh Slovencev v enaki meri, kakor je vprašanje konsolidacije in reda v Makedoniji in Črni gori za vse Hrvate in vse Slovence, kakor tudi za vse Srbe enako. Na Jadranu je lahko samo eden gospodar. Usoda in Priroda sta določili nas za gospodarje, ker je dala nam, a ne Italijanom, na otokih bogato obal, sposobno za močne vojaške baze. BUDIMPEŠTANSKI »TROSPO-RAZUM. Beograd, 17. septembra. (B) »Novosti« poročajo iz Budimpešte: Včeraj popoldne je bila v stanovanju šefa makedonskega odbora generala Protogerova tajna seja takozvanega trosporazuma. Te seje so se udeležili Po trije delegati makedonskega odbora, probujajočih se Madžarov in italijanskih fašistov. Na seji so sklenili sporazum, ki se zaradi tega, ker so se seje udeležili predstavniki treh narodov, imenuje »trosporazum«. Razen tega so sklenih, da morata vsako akcijo, ki jo jjo.dvzatne en član trospa’-azumaj pod- pirati moralno in gmotno oba ostala člana trosporazuma. ARETIRAN VOHUN. Beograd, 17. septembra. (B) Iz Velike Kikinde javljajo, da je bil na kolodvoru prijet eden naznevarnejših vodij iredentistov, Franjo Goga. Pri preiskavi so našli pri njem dokumente, iz katerih je razvidno, da je prišel Goga iz Madžarske v našo državo vohunit. — Iz Španske. M a d r i d, 17. septembra. (K) Župan je odstopil. Občinski svet, ki ima večinoma pristaše Romanonesa, bo najbrže tudi odstopil* Berlin, 16. septembra. (K) Danes objavljeni resnični reparacijski načrt nemške vlade predvideva zlato hipoteko na celokupni nepremakljivi posesti države v višini približno 20%. Vse delniške drožbe povišajo svoj akcijski kapital za 25%. Nove akcije dobi država. Država odstopi celokupno hipoteko kontribucijski banki, ki odkaže upravičenim zveznim državam eno milijardo. Nemška kontribucijska banka se upravlja od Nemcev in članov antante v enakem številu. Predsednik bi lahko bil pripadnik kake nevtralne dr- žave. Višina zlate hipoteke, ki jo upravlja kontribucijska banka, bo v kratkem določena skupno z upniki. Ta višina odgovarja višini celokupnih dogovorjenih reparacijskih dolgov. Kontribucijska banka izdaja obligacije, ki odgovarjajo reparacijskemu dolgu. Ako bi zvezna oblast morala prevzeti jamstvo za obligacije, ki sc še ne dajo prodati, bi odgovarjajoči zneski, ki gredo v dobro nemškemu dolgu, bili zajamčeni s posebnimi nemškimi dohodki, n. pr. s carino. Država je upravičena te obligacije v gotovih slučajih kupiti nazaj. Društvo narodov in Avstrija. Ženeva, 16. sept. (Br.) Pri debati o dvigu Avstrije, ki ga je udejstvi-lo Društvo narodov, je imel v zasedanju društva naš delegat g. A v r a m o -v i Ć govor, v katerem je dejal med drugim: Pozitivni in konstruktivni rezultati finančne in gospodarske obnove Avstrije so dokaz, da Društvo narodov ni kot si nekateri mislijo, ne da bi si upali tega glasno izreči, čisto teoretična in akademska institucija. Še pred dvema letoma se je obupavalo nad uspehom, nihče ni videl izhoda, kako pomagati Avstriji, ki je bila toliko trpela in kate- re pogin bi imel posledice, ki bi se dale težko predvideti. Takrat smo bili vsi enoglasno mnenja, da morejo trije faktorji pomagati rešiti Avstrijo, ne samo v dobro Avstriji sami, temveč tudi v Interesu njenih sosedov in vsega sveta, kajti dokazano je, da so interesi narodov zavisni med seboj, ne samo iz ma-terijelnega, ampak tudi iz moralnega stališča. Ti trije faktorji so bili: avstrijska vlada sama, avtoriteta Društva narodov in slednjič velika avtoriteta javnega mnenja. Danes moremo reči, da so vsi ti trije faktorji na čudovit način izvršili svojo dolžnost. Madžarska predrznost. Ženeva, 16. sept. (Br.) V peti komisiji Društva narodov, ki se je bavila z intelektualnim sodelovanjem, je porabil madžarski delegat g. Berceviczy svoj govor za »neodrešeno Madžarsko«. Rekel je, da je Madžarska izgubila dve tretjini svoje dežele in svojega naroda in celo vrsto kulturnih in znanstvenih stitucij. Odgovoril mu je pa takoj jugoslo-venski delegat gAbramovič, ki je dejal, da so odstopljeni deli bivše Ogrske ne-madžarski in da so tam sužile kuturne in znanstvene institucije večji del raz-narodnovanju. Opomnil je tudi madžarskega delegata, da uporablja nevtralna tla Društva narodov za napade na svoje sosede in mirovne pogodbe. Tem izvajanjem se je pridružila ru-munska delegat, g. Vacaresco, ki je med splošnim odobravanjem opozorila na in-telektuelno sodelovanje Male antante. Narodna skupščina. Beograd, 17. septembra. (Z) Predsednik narodne skupščine g. Ljuba Jovanovič je bil včeraj v avdijenci pri Nj. Vel. kralju, katerega je obvestil o delovnem programu narodne skupščine. Beograd, 17; septembra. (Z) Včeraj dopoldne sta posetila g. Pašiča ministra gg. dr. Perič in Trifkovič. Gospod Pašič je odločil, da se skupščina sestane 20. t. m. na izredno zasedanje in da reši zakon o taksah, nato pa bo razpravljala o proračunskih dvanajstinah, nakar bo izredno zasedanje zaključeno. Skpščina bo sklicana na redne jesenske seje, medtem časom pa bosta poslovala zakonodajni in finančni odbor. Seja ministrskega sveta. Beograd, 17. septembra. (Z) Na današnji seji ministrskega sveta se je I razpravljalo o politični situaciji nastali po registraciji rapallske pogodbe. Pre-čitala so se poročila g. dr. Ninčiča in g. Antonijeviča. Nato so se proučavali predlogi o načinu, kako se naj vodijo pogajanja o reškem vprašanju. Rim, Beograd in Ženeva so v stalnem telegrafskem stiku. Ker je razburjenost na obeh straneh popustila, se vodijo razgovori precej skrbno. Razven tega se je sklepalo o vstopu zakona o uradnikih in o ustrojstvu vojske v veljavo. Ker je razvrstitev častnikov po skupinah že gotova, se bodo po izjavi ministra financ častnikom začeli izplačevati prejemki po novem zakonu že s 1. oktobrom t. 1. Kredit za to bo jemal minister financ iz povišanih taks. Na prošnjo beogr. občine je min. svet pooblastil min. financ, da občini da posojilo v znesku 4 milijonov dinarjev. Sklepalo se je tudi o malih resornih kreditih. Beograd, 17. septembra. (B) Minister vojne in mornarice general Pešič je bil danes dopoldne na dvoru, kjer ga je sprejel Nj. Vel. kralj Aleksander v avdijenci. Zemljoradnški in kmetijci. Beograd, 17. septembra. (B) »Vrem e« piše o odnošajih med zem-Ijoradniki in samostojno kmet. stranko za Slovenijo: Pričakuje se, da pride v kratkem do oficijelne rešitve glavnega odbora zemljoradniške stranke o vstopu kmetijcev v skupno organizacijo. — Vendar pa se more že danes reči, da i je ystoß bivšeg poljedelskega mini- stra Puclja, v zemljoradniški klub dovršeno dejstvo. Pojavljajo se gotove tež-koče, ker so nastale v zemljoradnič-kem klubu struje proti g. Puclju, ki se je kot poljedelski minister preveč eksponira!, zagovarjajoč interese izvozni-čarjev. Zato mislijo nekateri člani kluba, da bi bilo najbolje v interesu skupnega dela, ako bi g. Pucelj podal ostavko na svoj poslanski mandat. Na njegovo mesto naj bi prišla druga oseba iz kmetijske stranke. JUŽNA ŽELEZNICA. Dunaj, 17. septembra. (K) Južna železnica objavlja: Danes je bila pod predsedstvom predsednika upravnega sveta dr. Weberja seja upravnega sveta južne železnice, katere so se udeležili zastopniki vseh držav in Assotiation Nationale. Generalni ravnatelj dr. Fali je poročal, da sta Italija in Jugoslavija že predložili ratifikacijske listine rimskega dogovora in tranzitnega sporazuma v Rimu. Tudi Madžarska je ratificirala v Rimu rimski dogovor in tranzitni sporazum. Vse tri države so se definitivno odločile, da se poslužijo pravice do plačevanja letnih anuitet, ki jih predvideva rimski dogovor o južni železnici. ARETACIJE KOMUNISTOV V BOLGARSKI. Pariz, 17. septembra. (B) Uradno poročajo iz Sofije, da je bil tamošnji policijski šef umorjen pri demonstracijah. ki so iih priredili komunisti. Tekom zadnjh dni je bilo aretiranih v Sofiji 132 komunistov, po deželi pa več sto. Nesreča. Melbourne. 17. sept. (Reuterjev urad.) Ob priliki, ko sta dva voza cestne železnice trčila drug ob drugega, je bilo 80 oseb ranjenih, med temi 14 težko. — VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 17. septembra. (K) V Avstrift je lepo vreme, deloma je oblačno. Vreme se začenja počasi slabšati. Vremenska napoved: Zgoščanje oblakov, proti večeru morda padavine, gorki južni vetrovi. Današnje prireditve. V Ljubljani: Kino Matica: »Neoporečna moč usode«. II. del. Kino Ideal: »Most vzdihljajev«. Kino Tivoli: »Nihče ne ve«. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Piccol! na Du-naieici CA£ii Us Rakn-žU' a» <- Prebitje solunske fronte. Slava padlim junakom za našo svobodo l Priprave za prebitje l. 1918. Cim je bila srbska vojska premeščena s Krfa na solunsko fronto, se je takoj pojavila splošna ideja o ofenzivnih operacijah in je bila ta ideja tudi izvedena (1916). Toda operacije iz 1. 1916, četudi zelo uspešno izvedene, so morale koncem novembra prestati in čakati nadaljni svoj razvoj celi dve leti — perijoda — karakterizirana s popolno vojno v jarkih. Od prihoda na makedonsko bojišče je srbska vrhovna komanda vedno po-vdarjala svoje prepričanje, da je treba izvršiti glavni napad na sovražnika na fronti Soko—Dobro Polje—Veternik. Prepričanje vrhovne komande, da ne more biti definitivnega uspeha na solunski fronti, dokler ne bo v naših rokah Veternik—Dobro Polje, je najbolje manifestirano v delu, ki ga je ona v tem smislu izvrševala pri zavezniških poveljnikih. V trenutku, ko je že prodrla ideja za proboj 1. 1918, je bila situacija na makedonskem bojišču sledeča: sovražnik je imel fronto od Ohridskega jezera do izliva Strume v morje, torej po dolžini 450 km. Na tej fronti je sovražnik razpolagal z 279 pešadijskimi bataljoni, 1176 topovi, 1803 strojnicami, z 21 eskadroni konjenice in z 80 aeroplani. Tej sovražni vojski je stala naša zavezniška vojska nasproti v jakosti: Srbi 55 bataljonov, 263 topov, 314 strojnic, 18 eskadronov, rranozi 111 bataljonov, 549 topov, 970 strojnic, 25 eskadronov; Angleži 52 bataljonov, 358 topov, 277 strojnic in 4 eskadrone; Italijani 18 bataljonov, 32 topov, 160 strojnic, 2 eskadrona; Grki 15 bataljonov, 24 topov, 36 strojnic in 1 eskadron; 'Rusi 12 bataljonov, 98 strojnic in Esad paša 1 bataljon in 8 strojnic. — Vsega skupaj 264 bataljonov, 1271 topov, 1863 strojnic in 50 eskadronov. To pomeni, da je bil sovražnik močnejši od vseh zaveznikov za 15 bataljonov. V tem času so pričeli pridobivati v vedno večji meri v Bolgarski defetistični elemedti, republikanska stranka je pričela takrat javno delovati. Stopale so v javnost struje za separatni mir, kar je vse kazalo zelo škodljiv vpliv na moralo borcev na fronti in na življenje armade vobče. Skratka, celokupno notranje stanje v Bolgarski je bilo težko. Poleg vsega tega ni imel sovražnik za svojo fronto niti ene strategične edi-nici v rezervi in je razvrstil vso sik) v prve linije, torej se oprijel popolnoma kordonskega sistema. Upoštevajoč vse te vplivne elemente je bilo hitro odločeno, da prične ofenziva čimprej in da se ima izvršiti prebitje sovražnikove fronte. Odrejeno je bilo, da se ima izvršiti prebitje na fronti srbske vojske. Glavni napad je imela izvršiti II. armija in to s sledečim ciljem: 1. Razdvojiti sovražnikove sile v dolini- Strume, Vardarja in Pelagonije in v tem cilju čimpreje obvladati predel Demir—kapija—Negotin—Kavadard. 2. Presekati glavno sovražnikovo komunikacijsko linijo v dolini Vardarja, kakor tudi linijo Gradsko-Prilep. 3. Z napredovanjem centralnega napada izvesti kombininano akcijo od strani francoske vzhodne vojske in I. srbske armije v pravcu Prilepa, in potem napredovati proti Sofiji in Skoplju. Na fronti srbske vojske, kjer je bilo treba izvršiti proboj neprijateljeve fronte, smo bili močnejši od sovražnika za 9 bataljonov, 38 topov, 89 strojile in 15 eskadronov. Vrhovna komanda je smatrala, da je ta prestiž v materijelni moči nezadosten za proboj fronte in za definitiven uspeh in je takoj sestavila projekt in stavila predloge, da se dovedejo na! srb- sko fronto ojačenje iz bitoljske in stru-mičke fronte. Komanda je težila za tem, da bodo na odrejeni fronti za, prebitje zavezniške sile vsaj trikrat močnejše od sovražnikovih, četudi je bil sovražnik od vseh zaveznikov na celi fronti močnejši za 15 bataljonov. Da bi se probojna sila še povečala, je bilo odrejeno, da se zoži probojna fronta. Celokupna fronta, ki je bila sprva odrejena za proboj, je znašala 30 km, kar je bilo veliko. Odrejeno je bilo, da se ta fronta zoži na del fronte Soko—Kravički kamen, kjer je bilo treba izvršiti glavni napad. Ta fronta je znašala po dolžini 9 km. Za prebitje je moralo biti koncentriranih 5 pešadijskih in 1 konjeniška divizija. Z ozirom na ta splošni načrt, so se sile za bitko rasporedile sledeče; II. srbska anmija (armija za proboj) napada na fronti Soko—Sušica in to z šiunadijsko, 17 in 122 francosko v liniji in s timoško in jugoslovensko divizijo v rezervi. I. srbska armija napada na fronti Lešnica—Soko in to z drinsko in dunavsko divizijo v prvi liniji in z moravsko v rezervi. Angleško - grške čete, ki so bile vzhodno od naše črte, so imele napadati vardarsko fronto. Francosko-italijanske čete, ki so bile zahodno od srbske vojske, so imele napadati Mtoljsko fronto. S tako razporedbo sil za glavno bitko je bil ustvarjen načrt najjačje grupacije zavezniških sil na fronti, ki je bila določena za prebitje, ker je bilo v srbski II. armiji skoncentrirano 5 divizij z 363 topi, kar pomeni, da smo bili na tem mestu Škrat močnejši od sovražnika. Ko je bilo rešeno najvažnejše vprašanje o grupiranju sile na mestu, ki je bilo odrejeno za prebitje, so se izvršile sledeče priprave za izvedbo načrta: n. pr.: popravljanje starih in zgradba novih potov, zgradba posebnih potov za artiljerijo, zgradba nove železniške proge Dragomanci—Bizovo in popravka železniške proge Vertekop—Su-botsko, zgradba novih fortifikacijskih objektov, zgradba novih municijskih skladišč za pehoto in artiljerijo, katera skladišča so bila namenjena, da služijo v pojačanje obstoječim na glavni napadalni fnotntis založitev vseh skladišč 2 municijo in prenos municije za 7 dni borbe za vse edinice; zgradba novih telegrafskih in telefonskih linij; zgradba novih aerodromov za avijatiko in druga mala važna deta. Vsa pripravljalna dela so morala biti končana najkasneje do 25. avgusta (po starem koledarju), kar je bilo pri srbskih četah izvršeno ob pravem času. Da bi se stvoril nekak odlog za vsak nepreviden slučaj, je bil odrejen za splošni napad 1. september. (Po novem koledarju 14. september.) Z ozirom na ostale zavezniške čete in na dan pričetka njihovega napada je želela srbska vrhovna komanda, da prične napad na vseh frontah istočasno, da se sovražniku onemogoči privesti na glavno fronto napada (II. armije) ojačenja z ostalih front, kakor se je to v resnid zgodilo. Nasprotno pa je določila vrhovna zavezniška komanda, da ima biti 1. september dan napada na solunski fronti, 3. september na dojranski in 6. september na bitoljski fronti. Tako je prišlo do izvedbe prebitja sovražnikove fronte in 27. julija so bili izdani načrti in povelja za izvršenje pripravljalnih del, ki so bila, kakor je bilo omenjeno, dovršena 25. avgusta. (Dalje sledi.) U prosvetnega življenja. « Alineja v dramskem gledališču. Pri nas matineje niso v oni meri — pa : vsem neupravičeno — upoštevane in i iskane kot v drugih večjih mestih. Namen vvidneje naj bo podati kratek, izbran in • tovrsten umetniški program. Tozadev-;,i resni umetniški poiskusi (Romanovski— Kogoj, Zikov kvartet i. dr.) niso našli odziva nepreračunljive ljubljanske koncertne publike. Nedeljska matineja v dramskem gledališču bi po raznolikem sporedu in vsled sodelovanja naših prvovrstnih igralskih In pevskih moči, zadužila večji obisk. Prireditev se je vršila v korist našega sporta. 0 izvozu in pomenu sporta ter posebej o olimpijske] ideji je predaval g. d1- Perae-ter Bleiweis. Zanimivo predavanje, kakor tudi artistične točke, ki so mu sledile, so aaile veliko in zaslužno priznanje, udč. SfHigoleva je odpela tehnično dovršeno dvoje opernih arij. G. Lipah je temperamentno absolviral Mark Antonov govor iz Julija Cezarja. Operni tenorist g. Mario Šimenc je zlasti ugajal v A. Lajovica »Serenadi in dodejani ariji iz »Glumačev«. Ima velik naravni materijal, ki se bo tehnično (nazaliranje, izgovarjava nekaterih vokalov) Izpopolnjen izluščil v blesteč tenor, poln moči in notranjega ognja. Žel je burno pohvalo za temperamentno in z zmagovito jskdastio zapete točke. Iz R. Tagore-jeve pesniške zbirke »Rastoči mesec« je recitirala g Šaričeva dvoje pesnic. Zlasti v drugi je našla vse svoje najsubstilnejše toke. Bilo je to žametno božanje šepetajoče matere, gordk srčni izliv tenkočutne umetniške duše je drhtel v tajinstvenih besedah indijskega vidca, pesnika in preroka. Kakor bi zvenela globoko skrita struna... Recitacije so zazibale poslušalce v najčistejšo poezijo. Ga. Šaričeva je izbrala pravo knjigo. To so razumeli in čutili vsi. Kot močan kontrast je sledila tragedka ga. Marija Ve-ra z Zupančičevo »Vizijo«. Širok, silen in neodoljiv je njen umetniški izraz. Kipi iz globine in je prav tako učinkovit v drhteče Zadržani sapi kot v svojem strastnem navalu. Ga. Šaričeva govori k čustvu, ga. Marija Vera živcem. Tu je lirska pesem — tam krepko dogajanje. G. Julij Betetto, ljubljenec publike je zapel dvoje opernih arij. Na splošno željo je eno ponovil. S svojim vsezmagujočim glasom in porazno trdnim nastopom je prinesel višek vseskozi uspeli lepi prireditvi, kakršnih si želimo zopet. ~1- Naša cona v Solunu. Beograd, 17. septembra. (Z) Iz Soluna javljajo, da sta tja dospela naš prometni minister g. dr. Velizar Jankovič in ^minister trgovine in industrije g. dr. Kojič, da si ogledata delo v naši coni v pristanišču. V Solunu ostaneta oba ministra, dva dpi.-' .......... Stresemannov pomirjevalni govor. Od našega stalnega berlinskega dopisnika. V Nemčiji prevladuje navada in razvada, da se pri pivu zelo mnogo politizira. Nemški »purgar« mnogokrat odkrije pri tretjem ali četrtem vrčku v sebi državniški ženij, ki bi, da ima vodstvo zunanje politike v rokah, tam delal brez dvoma čudeže. Seveda samo po metodi »močne roke«. Srečal nisem še nikogar, ki bi pri pivu pridigoval pacifizem. Bila je sijajna skupščina ministrov, pisarniških ravnateljev, pomembnih pisateljev in novinarjev, ki jo je zbral g. Stresemann za poslušalstvo svojega najnovejšega reparacijskega govora. Pri majhnih mizicah so neprisiljeno večerjali, potem pa je pri pivu razvil novi nemški kancelar mirovne pogoje, s katerimi hoče država likvidirati Cuno-vo nesrečno zunanjo politiko. Razločno je bilo opaziti: gospod Stresemann pozna vse ogromne ovire, na katere zadene danes v Nemčiji vsak državnik, ki pridiguje sporazum s Francijo. Preko pol leta, so s molčečim privoljenjem vlade mrzlično delovali vsi politični »zastrupljevalci, da izzovejo atmosfero sovraštva proti »bednemu sovražniku«. Kot junaka so slavili onega, kdor je v Poruhrju pognal železniški vlak v zrak, kdor je z bombami ogrožal življenje vojaštva, kdor je v življensko važnih obratih izvajal sabotažo vsakršne vrste. Će pa se mu ni posrečilo uiti, in so ga ujeli in kaznovali, je bil zopet češčen kot mučenik. Najkrvavejši letaki so bili nalepljeni na kolodvorih. Na stebrih hi na oglih iz vsakega govora je odmeval absolutni »ne in nikdar«. Globoko v notranjost se je polastila socijalističnih vrst slepa vojna psihoza, vsled katere se je bilo bati najhujšega. Po pravici se more danes reči: V nekem gotovem trenutku je stala Evropa pred novo katastrofo. V vlado so segale niti, ki so jih razpletali politiki maščevanja. Mogoče je samo slučaj, da ni v dani uri eksplodirala bomba. Duševni učinek tega bednega stanja danes naravno še ni premagan. Gospod Stresemann mora svoje besede natanč-uo pretehtati. Ekstremna desnica mu je že zdavnaj napovedala boj na nož. To sicer ne pomeni zelo veliko, četudi dasta usodi Erdbergerja in Rathenaua misliti; toda ozračje je sedaj tako okuženo, da zadostje najmanjši »fauxpas« vzbuditi mase proti novemu kabinetu. Že tedne se novi kancler neprestano trudi, da odstrani to strupeno ozračje, da ovrže lažnjive fraze in da da razburjenim čutom zopet potrebno treznost. S kakšnim uspehom, to morajo pokazati prihodnji tedni. Na vsak način pa smatra, da je že dovolj močan, da javno prizna; prevzel sem svoje mesto z močno voljo končati boj v Poruhrju. Nobenega sredstva ne bom opustil, da dosežem ta svoj cilj. Take besede pričajo v današnji Nemčiji o neobičajnem pogumu. One so že skoro dejanje — in zelo važno dejanje. Gospod Stresemann je govoril o novih korakih, ki jih bo podvzela država v prihodnjih tednih, da nadomesti v brezdno padlo marko s trdno valuto. Da govorimo resnico: pri vseh teh F. L., Berlin, sredi septembra. stvareh se človek ne more iznebiti vtisa, da so se pustili Nemci vsled svoje nagnjenosti k teoretiziranju tudi tu predaleč zapeljani. Popolnoma teoretične konstrukcije smatrajo za istinitost, verjamejo, da so že stvorili zlato marko, če napravijo o njej sistem. V praksi pa stvari ne bodo tako enostavne. Predvsem je naravno ležeče na tem, če bo inozemstvo bolj zaupalo novemu plačilnemu sredstvu, kakor je dosedaj papirnati marki. Odgovor na to vprašanje zavisi v prvi vrsti od zadržanja nemških veleindustrijcev. Nato je sledilo jedro govora. Ponudba Francije. O tem najprej malo kritični opombo. Državni kancelar je najprej navedel kot cilj svojega delovanja skorajšnjo izpraznitev Rena in Poruhr-ja. Da doseže ta cilj, mu ne bo nobena žrtev prevelika. Hudomušni bi mogli reči: Nemčija plača torej samo zavoljo tega, ker hoče imeti zopet svoja ozemlja, brez katerih ne more živeti. Ona ne čuti v sebi naravne dolžnosti popraviti storjeno škodo. Pritrdi, ker se ne more opirati na nobeno nasilno sredstvo. Torej bo tudi v prihodnje dobro, dati Nemčiji čutiti, da bo imela neizpolnitev obveznosti avtomatično za posledico prisilna sredstva. Tu tiči brez dvoma taktična napaka. In gospod Stresemann bo brez dvoma storil zelo dobro, če bo v svojem prihodnjem govoru močno povdarjal rno-ralično dolžnost Nemčije poplačati svoje dolgove. S tem bo že v naprej razorožil vse one, ki sanjarijo v Nemčiji o sili in vojaški revanži. G. Stresemann meni, da njegovega stuttgarskega govora v Parizu niso popolnoma razumeli. Njegovo mnenje je, da v Franciji niso popolnoma na jasnem o pravem pomenu besede »hipoteka«. Znano je, da je govoril v Stuttgartu o nekaki generalni hipoteki na vse nemško gospodarstvo, ki naj se ponudi Franciji v zastavo. Gospod Poin-care je nato menil, da je taka generalna zastavščina že predvidena v mirovni pogodbi, tako da ne ponuja g. Stresemann ničesar novega; vrh tega da je v Franciji nemogoče to generalno za-stavščino kontrolirati in jo dobičkanos-no izkoristiti. Po naših informacijah polagajo v Franciji največ važnosti na zadnji ugovor; zastavščine, ki jih imamo v rokah, predstavljajo resnično garancijo. Brez dvoma bo mogla prihodnja izjava francoske vlade (ki jo bo morda vsebovala kaka zaupna nota) ta nesporazum odstraniti. V tem trenutku se more v resnici razpravljati o »que-stion de fond«. In tu bo Francija gotovo predlagala, da se pozorišče razširi in da se pritegnejo tudi ostale aliirane ,in asociirane države k posvetovanjem. S tem bi stali tesno pred splošnim evropskim kongresom in vse kaže nato, da se že izloča njegov postanek in meje negotovosti. Stresemannov govor, ki ga je imel pri pivu, pomenja velik korak na poti k konferenci narodov, ki more biti v resnici samo velik svetovni mirovni kongres. Odgovor italijanskemu imperijalizmu. Ni še rešeno reško vprašanje, že hočejo razviti Italijani b a k r s k o. Ne bo še rešeno to, že bo našla iznajdljiva italijanska diplomacija kako drugo vprašanje in tako se bo nadaljevala pesem, dokler ne bo Italija dosegla svojega cilja: naše gospodar-ske smrti Temu cilju je podrejena vsa italijanska politika. Zato naletimo povsod, kjer se le oglaša kak naš nasprotnik, na italijanske prste. Da smo izgubili plebiscit, je bistveno italijanska zasluga, da je padel Stambolij-ski, je pripomogel italijanski denar, da je Albanija razbita v dva tabora in da se tam pripravlja revolucija proti nam prijzni vladi, je italijansko delo in da noče Madžarska opustiti svojih iredentističnih teženj, je zopet »zasluga« Italije. Skratka, povsod zadevamo na Italijo in je reško vprašanje kot izhodišče jadranskega vprašanja — kardinalno vprašanje vseh Jugoslovenov, vprašanje njihovega obstoja. V svojem bistvu ni jadransko vprašanje drugo kot stoletni boj med zapadom in vzhodom. Razlika je samo ta, da je vsled razpada Avstro-Ogrske ostavljena razvodnica boja bolj zapadno, da ne gre več preko srede našega naroda, temveč skoraj po naravni meji našega naroda, v kolikor niso Italijani uspeli, da po svetovni vojni pomaknejo mejo vzhodneje v našo škodo. Upoštevajmo pa še eno dejstvo. Ne dosti večja od Jugoslavije je Italija, prebivalstva pa ima trikrat toliko. In naravni zakladi Jugoslavije so še skoraj nedotaknjeni oni Italije že skoraj izčrpanL Ali se čudite, če pravi Mussolini, da je Italija premajhna, da nima v njej 25 milijonov ljudi prostora. Mi naj damo ta prostor? Najprej italijanski trgovini in industriji — potem tudi italijanskim kolonistom in delavcem, ki im bo uvažala Industrija, ker je Amerika zaprta. Z reškim vprašanjem je razgrnjen ves kompleks vprašanj, ki izhajajo iz jadranskega vprašanja. „ Nebistveno je, kako bo rešeno reško vprašanje samo, bistveno je le, kako bo z njegovo rešitvijo odločena naša priprava za končni boj. ^ , V tem oziru pa odločujemo edinole mi sami. Ali spoznamo, da je naš spas. le v slogi, delu in požrtvovalnosti, ali pa izgub-ljamo še naprej postojanko za postojanko, .kakor uči Rodovina odjeta 1918 dali«. Z drugimi besedami: naš boj bo zmagovit, če bo ves narod združen v volji po zmagoviti rešitvi jadranskega vprašanja, naš boj bo pa zaigran, če ne bomo kos temu postulatu. Vtelesenje te volje pa Je »Jugoslovanska Matica«. Zato odgovori na italijansko razvijanje bakrskega vprašanja vsak Jugosloven najbolje na ta način, da pristopi k »Jugoslo-venski Matici«, Ce bi mogli isti hip, ko bo reško vprašanje na višku napetosti, javiti vsemu svetu, da je pristopilo k Jugoslovenski Matici I milijon Jugoslovenov, in to bi ne bila niti desetina, ali res niste uverjeni, da bi se rešitev reškega vprašanja nagnila v naš Prilog. Odgovor je resen in upoštevanja vreden samo, kadar ima pečat skrajne resnosti. Vsi vemo pa tudi, da ne odločuje pri mednarodnih dogovorih, in žlasti proti Italiji velja to, pravica, temveč moč. Moč vsake države pa je pri mednarodnih konfliktih izražena v glavnem v dveh stvareh: v organizaciji armade in v organizaciji zaledja. Da je naša armada organizirana, vemo, če je pa organizirano tudi zaledje — je vprašanje. Ni pa več vprašanje, temveč dejstvo, kadar je Jugoslovenski narod organziran v Jugoslovenski Matici! Delo za Jugoslovensko Matico Je edin odgovor italijanskemu imperijalizmu. Blagor Jugoslaviji, če bo njen narod dal ta odgovor! — Malo zgodovine. Kot zmagovalec Pri Crčcviu je Edvard III. Angleški, začel oblegati Calais. Radi lakote je dovolil oditi 6000 osebam, otrokom, starcem in ženskam. Cez mesec hočejo meščani zbog gladu odposlati še 500 prebivalcev, a oblegovalec ne pusti Mesto se vda angleškemu kralju, ki zahteva 6 uglednih veljakov, gologlavih In z vrvjo okoli vratu. Ze gredo na morišče, kar jim kraljica izprosi milost. Angleški monarh zapodi vse stanovništvo in naseli v Calalsu svoje podanike. Oblega je trajala II mesecev, okupacija pa 200 let. In sedaj g) hoteli Angleži, naj bi Francija izpraznila Poruhrje, ko vendar samo brani svoje pra-vlce.____________________________ ÄrFste le obnovili naroč-nino za Jutranie Novosti? Društvo narodov in poljska politika Ženeva, 16. septembra^ V osmi seji zasedanja Društva na-, rodov je imel poljski delegat, gospod1 Skirmunt govor, v katerem je dejal: Poljska je bila od začetka sem član Društva narodov in je sodelovala pri izdelovanju statutov. Moč Društva narodov leži v tem, da je njegova podlaga spoštovanje načela svobode in enakosti držav. Poljska je podpisala pogodba medsebojne garancije, ki znači odločilno dobo v razvoju Društva narodov. Poljska je bila preozko zvezana z reši« tvijo problemov, ki stoje na dnevnem redu Društva narodov, da ne bi razumela, da se morajo interesi vsake dr« žave spraviti v soglasje z interesi celokupnosti. Na gospodarskem polju je Poljska sklenila vrsto trgovinskih pogodb, ki bodo prispevale k olajšanju mednarodnega tranzitnega prometa. Kar se tiča notranje politike, je storila vlada vso svojo dolžnost napram narodnim manjšinam. Nemci, gališki Rusini in- 2idje imajo svoje šole in se lahko svobodno razvijajo, medtem ko skoraj ni nobene poljske šole v Nemčiji. Velik napredek se je storil v teku tega leta: velesile so končno odobrile vzhodno mejo Poljske. Kar se tiče vprašanja Vilne, se more smatrati za definitivno rešeno in nova Litvanska je lahko zasigurana, da goji napram njej najmiroljubnejša čustva. Zadnja pogajanja glede Gdanske, pod av špici ji Društva narodov, kažejo, da se položaj izboljšuje v dobro svobodnega mesta in Poljske. Procvit srednje Evrope je za si guran, ako vsaka država vstopi v krog vehkej moralne sile — Društva narodov. Br, Likvidacija pokraj, uprav. Beograd, 17. septembra. (B) V pokrajinski upravi v Sarajevu se je izvedla likvidacija oddelka za poljedelstvo, ter ostalih oddelkov pokrajinska uprave, čijih funkcije so prešle deloma na velikega župana, deloma pa so sa razdelile na posamezna ministrstva v Beogradu. Vlada želi, da se vprašanje pokrajinskih uprav v državi čhnprej stavi z dnevnega reda. Zaradi tega ba v kratkem izvedena tudi likvidacija pokrajinske uprave v Zagrebu. V najkrajšem času bo po vsej državi izvedena razdelitev na oblasti. Strogo se ima izvajati ustava, ter uporabljati zakoni, posebno zakon o zaščiti države proti vsem izgrednikom. Celjsko pismo. Celje, 16. septembra. Danes se je v Celju vršil naraščajsk! dan Sokolske župe. Udeležil se ga je naraščaj pod svojimi vaditelji iz vseh v župi včlanjenih društev. Vreme je bilo ugodno, dasi je sobota kazala, da bomo imeli tudi nedeljo deževno. Že v nedeljo zjutraj ob 6i uri se je pričela tekma naraščaja ter tekma za prvenstvo Sokolske župe v Celju. Tekma je trajala, do okrog pol 10. ure. Nato je bila izkušnja za popoldanski nastop. Ob 11< uri se je vršila po mestu povorka s sokolsko konjenico na čelu. Svirala je godba železničarjev v Celju. Pred Narodnim domom je bil stik in pozdrav naraščaja raz balkona. Mladino je v vznešenih besedah pozdrava starosta župe dr. Gvido Sernec. Med govorom se je vzklikalo kralju, prestolonasledniku, domovini, jugoslovenskemu Celju. — Končno je zbran naraščaj prisegel zvestobo kralju, domovini in sokolski ideji. Na to je bil odhod in razhod pri osnovni šoli. Popoldanska javna telovadba je lepo uspela. — Spored telovadbe je bil lep in je izvajanje naravnost zadivilo občinstvo. Naš sokolski naraščaj je s telovadbo pokazal, kaj se da doseči z vztrajnim delom. Društvo Sokolski dom je zvečer priredilo dobro uspeli družabni večer v prostorih Narodnega doma, pri katerem je svirala železničarska godba. Naše mestno gledališče nam letošnjo sezono obeta lep umetniški užitek. Vodstvo Istega je prevzelo Udruženje gledaliških igralcev v Ljubljani. Sezona se je otvorila minuli petek. Igrala se je Medvedova tragedija »Za pravdo in srce«. Gledališče je bilo polno, igralo se je pod režijo g. Rado Železnika izborno. Občinstvo je bilo z večerom popolnoma zadovoljno. V nedeljo se je predstavila Celjanom že znana »Charle-jeva tetka«. Tudi ta igra, ki nudi občinstvu mnogo neprisiljene zabave, je dobro uspela. Za terek pa je zopet na sporedu »Za pravdo in srce«. Kakor čujemo, se .bodo predvajale v letošnji sezoni tudi operete, tako da bomo imeli vsestransko zanimiv gledališki užitek. Da pa bo naše gledališče lahko dobro uspevalo, pa je treba, da bo našlo pri občinstvu razumevanja, da bodo gledališke predstave dobro obiskovane, ker le na ta način je zasiguran uspeh. S tem pa bo dano zadoščenje onim, ki se za napredek našega gledališča trudijo in žrtvu-jelo. Šolsko leto se je na vseh celjskih šolah pričelo minule dni. Povrnilo se je v. naše mesto dijaštvo ter prineslo novega življenja na naše ulice. Ob tej priliki je umestno, da se zopet spomnimo na potrebo Dijaškega doma, katerega ustanovitev se ne sme dalje odlagati Dijaštvo potrebuje zdravih stanovanj, katerih danes zelo primanjkuje. O potrebi dijaškega doma se Je že mnogo pisalo, zato bo temu vprašanju treba v bodoče zopet posvetiti več pažnje. V četrtek, dne 20. septembra bo poteklo 15 let, kar so se vršili tudi v Celju izgredi nemškutarstva proti Slovencem. Ob tej priliki se vrši zvečer ob 20. uri v prostorih Narodnega doma slavnostno zborovanje. V soboto pa velika spominska slavnost istotako v prostorih Narodnega doma. Slavnost priredi klub napr. slov. akademikov v Celju, ki je tudi pred 15 leti priredil enako slavje, ki je Nemcem dalo povod izgredom .Koti stovsaskiK- toBuSi&tlBttku Dnevne novosti. •- Profesor Pleter šntka zadnja pot. ^;ne 15. t m. so položili k veSnemu po-«tku najstarejšega in najmarljivejšega slovenskega učenjaka, Maksa Pleter-inika. Pogrebni sprevod je bil veliča-:ren- Cerkveno opravilo je opravil go* spod župnik Pečnjak ob asistenci šte* vUne duhovščine. Pogreba so se udeležb poleg domačinov in sorodnikov zaupniki raznih oblasti in prosvetnih na-Prav- Pokrajinsko vlado sta zastopala sodni svetnik dr. Janko Bezjak in nadzornik Wester. Univerzo sta zastopala prof. dr. Aleš Useničnik in prof. dr. Janko Polec. V imenu Slov. Matice ijfc ie dr. Dragotin Lončar spremljal za öJov. Matico tako vnetega delavca na njegovi zadnji poti. Prvi je govoril v lepkem značaju umrlega g. župnik Pečnjak. Za njim je nadzornik Wester slavil njegove zasluge na prosvetnem ^liu. V imenu Slov. Matice pa dr. Lon-“ar> Končno se je od umrlega poslovil *e dr. Volavšek kot njegov bližnji rojak. . — Ni. Vet krali na Avali. Nj. Vel. kralj ^«ksander se }e peljal v nedeljo v avtomo-na Avalo, kjer je dalje Sasa ogledoval Razvaline starega gradu in okolico, popol-pa se ie peljal na sprehod do Košutnjaka. 7 — Minister prosvete g. Trifunovič v zagrebu. Včeraj zjutraj je dospel v Zagreb ™uister prosvete g. Trifunovič in je ob 10. «n dopoldne posetll g. dr. Cimiča, nato pa je adsel v prosvetno oddelenje pokrajinske aprave, kjer ga je pozdravil banski svetnik *• Jemrić. V Zagrebu ostane dva dni. i, •— Delo izpraševalnlh komisij za učite-7® tuji hnarodnos«. Predvčerajšnjem so za-Ce,'.e Poslovati bomisrie za izpraševanje uči-teijev nemške, madžarske in slovaške narodnosti. Javilo se je 1200 učiteljev. Na delu te pet komisij, tako da bo izpraševanje do t. m. končano. — Brigadni generali. V ministrstvu voj-“e ta mornarice pripravljajo ukaz, s katerim bo imenovanih 30 polkovnikov za bri-sadne generale, katere predvideva novi za-son o ustrojstvu vojske. Za čin brigadnega generala zadostuje, da je dotični polkovnik kandidat že uspešno poveljeval brigadi. V brvi vrsti pridejo na vrsto oni polkovnllđ, m so bili že preteklo leto na vrsti, da napredujejo, pa se to ni zgodilo zaradi nedovolje-“ega budžeta. ; Premeščenje častnikov. V ministrstvu Jftae ta mornarice se pripravlja ukaz, s nii;enrn ta5 premeščenih veliko število čast-nikov. Kot predukaz pa je minister vojne, seneral Pešič, izdal odredbo, da bodo strogo kaznovani vsi oficirji, za katere bi prosile različne tetke in strici ali tudi druge vpliv si prisvajajoče osebe, da bi se prestavil njihovi ljubljenci v boljše garnizije. — Predstavnika našega generalnega “*aba odlikovana na Češkem. Generala Mi-tovanoviča ta polkovnika Nediča, ki sta se uoeležiia manevrov češko-slovaške armade, v-itataister narodne obrane Udržal odliko-2 vojnim križcem. Polišvl ®en©ral Haller vrhovni Inšpektor Predw ''taiske- General Haller, ki je bil pod laške , rvoni Pilsudskega odpuščen iz vo-ne;r., ?‘Užbe, bo te dni imenovan za vrhov-mšpektorja poljske armade, ruj K~~r Vojaški dom v Saši. V Saši, nedaleč Ooigarske meje, se je na Inicijativo g. podenska Jakoba Potočnika zgradil vojaški ®tai, ki je bil otvor j en dne 26. avgusta t. 1. v'tvori tv e se je udeležilo mnogo vojaških in erkvenih predstavnikov. Poslopje je dolgo in 1 m- Razdeljeno je na 4 dele Var.4 er Pisarna, shramba za hrano, stano-^ie za oficirje in za moštvo. Pinr-T Novi škof na Krku. Kakor poroča »II ''-colo«, je imenovan za škofa na Krku g. Srebrn«*, profesor na teološki fa-bubljanske univerze. Dr. Srebrnič je • ien V Solkanu pri Gorici. s«l 7',^?seQ Je odločilo, da se bolnilci, ki se vozijo , fegpnfci v nosilnicah, smejo poslužiti ktl E^S?sa TOZa v vsakem potniškem vla-uti temu, da plačajo predpisano takso. ^alT Pre*tadinvalidov. Kakor smo že po-ßrecj '; J« dovoljena invalidom, ki se te dni Preglednim komisijam, brez-ta rJ'’0!“13- B^raJska »Tribuna« od 15. naduhe, da se bo pri tem pre-5t?Xlto invalidov za 40 do 'iucira^SJkov. Zlasti bo veliko invalidov re- ^ ^^«botepllanje denarja v pismih. Zad-^tSif,oblastl Prl?le na »led, da se iz-«.države v pismih. Zato je jjta or^JK)š]e m b;?°java ukazalo svo- ^eiJčeCTta da vsebino sumljivih pisem Krivci bodo najstrožje kaznovani. junije v\^nkovcIIi°1v!skega in gozdarskega ^fti^USekrPT^ “n Pri kr direkciU ši!m’ äuTmskl “Pravi ali ^r6 do iO^ÄaTe/ 1^$** “^aS* uradnem listu« št. 87 z - Natančnejše ^£rt,tev S 30. dne 14. t m. sÄrs dustrijo št. 3572 Z dne 11. julija 1923 opusti meroizkusni urad v Radovljici Vse posle tega urada prevzame meroizkusni urad y Kranju. — Odbor društva »Soče« poživlja svoje člane, da se v kolikor mogoče velikem številu udeleže pogreba vrlega Člana in nepozabnega, zvestega prijateja rojaka gospoda Luka Sile, ki se vrši danes v torek dne 18., t. m. ob 17 uri (petih) popoldne iz mrtvašnice tukajšnje deželne bolnišnice. —* Sprejem prosilcev v vojno glasbeno šolo v VrScu. Meseca novembra se sprejme v glasbeno šolo v Vršcu 150 prosilcev. Mladeniči, ki žele vstopiti v to šolo, morajo do 25. oktobra t. 1. osebno prinesti sledeče dokumente kapelniku najbližje vojaške godbe: 1. Lastnoročno spisano prošnjo, da želi prosilec vstopiti v to šolo. 2. Občinsko potrdilo, da je podanik kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. 3. Rojstni in krstni list s potrdilom od občine, da ni mlajši od 12 let in da ni starji od 16 let. 4. Šolsko potrdilo, da je zvršil najmanj 4 razrede ljudske šole. 5. Ako ni prenehal zadnji čas s šolo, potrdilo občine o dobrem obnašanju. 6. Dovoljenje sta-rišev ali varuha, ki mora biti potrjeno od občine. 7. Obvezo starišev, da bodo plačali vso škodo, ki bi jo kandidat za časa šolanja napravil državi. Vojna glasbena šola je preurejena po novi metodi. Vsak prosilec se mora v tej šoli naučiti najmanj dveh inštrumentov v teku treh let. Za tem pride k vojni godbi, kjer služi za napredovanje. Oni, ki zvrše to šolo z izvrstnim uspehom, se pošljejo pozneje tudi na konservatorij. Pojasnila daje pisarna godbe Dravske divizije, Ljubljana, kasarna kralja Petra, Poljanska cesta št. 40. — Smrtna obsodba v Zagrebu. Včeraj je sudbeni stol obsodil na smrt na vešalih seljaka Nikolaja Krdelca, ki je vrgel v reko svojega tirata. — Prijeti fašisti v Splita. Splitske no-, vine poročajo, da je zaprla splitska policija 2 fašista, ki sta brez vseh dokumentov skrivaj prišla iz Italije. Pri njih so dobili samokrese in fašistovske znake. Izročili so jih sodišču. — Razpisano zdravniško mesto. Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje v Slovenski Bistrici. Intere-sentje se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«. — Tihotapstvo v Šibeniku. V Šibeniku so zadnje dni zalotili več oseb, ki so kar na debelo utihotapljale špirit ta s tem državo oškodovale za ogromne vsote. Prvega so zalotili nekega Ivana Škarico, ki je utiho-tapljal špirit na ta način, da je v neki votlini, oddaljeni 80 m od morja, shranil sode in ko je ponoči pripeljala na to mesto ladja špirit, je kar s sesalkaml napolnil sode. V tej votlini so zaplenili do 5 vagonov špirita. Za njim so zasačili J. Drezga, ki je s tovornim avtomobilom vozil špirit v mesto. Ko ga je finančna straža ustavila, je začel hitreje voziti, ko je pa straža začela streljati, je med potjo zmetal posode s špiritom iz avtomobila in pobegnil. Tretjega so ujeli Dragomira Škarico, ki je na vozu, kot bi hodil v trgatev, vozil špirit. Voz, konje in špirit so zaplenili, tihotapci so pa vsi trije ušli. —- Novi zvonovi v Šiški in pri Devici Mariji v Polju. V nedeljo so dobili nove zvonove v Šiški in pri Devici Mariji v Polju. Povsod so zvonove pripeljali na njihovo mesto na kolikor mogoče svečan način. — Velika nesreča pri Dev. Mariji v Polju., — 10 otrok opečenih. Sprevod, v katerem so prepeljaM v nedeljo nove zvonove, je pozdravil s streljanjem s topičem domač fant, M je streljal zunaj pokopališča, na pokopališču pa je imel vrečo smodnika in patrone. V istem času je prišel pogreb nekega otroka. Pogrebci so prosili fanta, naj mea pogrebom preneha streljati, toda ta je še pogosteje streljal. Naenkrat je padla iskra v vrečo s smodnikom in nastala je strahovita eksplozija. Celo pokopališče je bilo naenkrat v gostem dimu in nastala je grozna panika. Ljudje so vpili, vmes pa so se čuii bolestni Klici opečenih otrok. Ko se je razkadil dim, se je valjajo po tleh v silnih bolečinah 10 otrok in sicer Valentin Klemenčič, Stanko Bobnar, Franc Dovč, Fran Šešek, Anton Cimerman, Albin Zabukovec, Ivan Oblak in Viktor Vokavšek. Večina teh otrok ima težke opekline po obrazu, rokah in nogah, vendar pa je upanje, da bodo vsi poškodbe preboleli. — Zglasil se je oškodovanec, kateremu je ukradel, kot smo poročali v nedeljo pod naslovom -Pozor obmejaši«, Oskar Vovk, 10.000 Din in obleko. Ko je zvedel pri sosedu trgovcu za nottoo, se je odpeljal takoj v Ljubljano. To je France Rupnik, posestnik na Grčarevcu. Mož ima posestvo pri nas, hišo in en del posestva pa preko meje. Ko, je Vovk prišel, je bil mož pri nas, doma pa je bila žena, ki pravi, da je morala biti takrat bržkone v hlevu pri kravah zaposlena. Rupnik je dobil nazaj obleko, uro, čevlje, prstan in pa 1000 Dn gotovine. — Dva velika vloma. V Dolnji Lendavi je bilo vlomljeno v trgovino urarja Edvarda Mayerja. Tat je odnesel več ur, verižic, raznih obeskov in prstanov za okroglo 25.000 D-n.. O vlomilcu nimajo nobene sledi. Dalje je bilo vlomljeno v Boh. Bistrici pri trgovki Frančiški Porenta. Tat je odnesel 18.000 Din gotovine, 8 litrov konjaka, nekaj slanine, salam in klobas v skupni vrednosti skoro 19.000 Din. Tudi o tem tatu nimajo nobene sledi. — Pobegnila sta od svojih starišev 9ie_tna Katarina Miklavčeva v Račah št. 101. Deklica je majhna, okrogla, bleda in je oblečena v rdeče krilo s sivim plaščem. Iz Šp. Hajdina pri Ptuju pa je pobegnila 131etna Barbara Kmetec, veliko črno dekle z rjavimi očmi in čedno oblečena. — V Spodnji Dobravi je vlomil neznan postopač pri posestniku Antonu Šolarju, kjer je ukradel okrog 200 Din gotovine, 2 para skoro novih čevljev in srebrno uro z verižico. — V Ogorevcu je ukradel neznanec užitkarici Tereziji Kruleč več obleke in perila in 500 Din gotovine. Tatvino je izvršil bržkone neki koroški Nemec, ki je beračil več dni o okolici. — Pozor! V zadnjem času je pobegnilo iz raznih zaporov posebno na jugu več nevarnih kaznjencev, med temi tudi več. vojaških beguncev. Občinstvo se opozarja, da sumljive potepuhe naznani orožništvu. — Lovski pes prepeličar, bel s črnimi pikami, 14 mesecev star »Don« vreden 1500 Din, je bili ukraden nekemu gospodu na Turjaškem trgu. — Kranjske novosti. Tradicijonel-n a tombola, ki jo je v nedeljo priredilo naše vzorno prostovoljno gasilno društvo kot vsako leto že od pamtiveka, tako, da spada skoro v mestni inventar, se je vr ***** ** iüa ob a sx^i borbi £ dim vremenom. Energični intervencij najbrž sv. Florjana se je zahvaliti, da je zadostoval za vso blizu 3000 glav broječo množico en sam razpeti dežnik, pa še ta je splahnil po par minutah. Med živahno razpoložene, večinoma okoličanske udeležnike je bilo treba razdeliti 208 dobitkov, samih poželjivosti, med njimi 8 tombol, katerih najnestrpnejše pričakovana je bila živ mustang, ki so ga veščaki ocenili z vrednostjo 200.000 para na prvi klic in ki ga je zadel violinski virtuoz H. — Tombola je kljub zamudi in počasnosti zelo zadovoljivo izpadla, ravno zato pa, in ker se kosa glede popularnosti najmanj s španskimi bikoborbami, vporabljamo priliko, da opozorimo na nekatere nedostatke, zlasti v prepričanju, da bodo naše opozoritve padle ob znani agilnosti društvenega odbora na rodovitna tla. Kdor je .opazoval drenjanje na stopnicah, temu ni bilo prijetno pri srcu, čeravno bi ne biio nič otrok zraven. Izklicatelja številk sta se dobro odrezala in vrlo potrudila, da, celo za zabavo sta skrbela z olepša-vanjem posameznih števlk potom navedbe lokalnega ali sanjskega pomena (n. pr. številka 24 ali kurje blato), vendar ne poznata akustike soglasnikov, vsled česar razločnost ni bila prvorazredna. Eden svoje dolžnosti tudi dalje časa ni vršil in publika na južni strani je bila prepuščena pomotnim zaznambam. — Med publiko smo opazili dokaj primerov alkoholizma (ob 4. uri popoldne!) brezobzirnosti (vrivanje biciklistov S kolesi med gnečo) in celo zlobe (tombola-mustang je prestal mučno število brc in pesti preden se je izzvil iz gneče, da ga je prevzel novi lastnik.) — — Celjske novosti. Nove zvonove je v nedeljo 16. t. m. dobila prijazna cerkvica sv. Ane nad Teharjem. — Statistika umrlih. Tekom meseca avgusta je v Celju umrlo skupaj 20 oseb in sicer 2 v mestu, 17 v bolnici in 1 v vojaški bolnici — Velik naliv smo zopet imeli v soboto popoldne in v noči na nedeljo. Nedelja pa je bila zopet lepa in solnčna. — Precej grozdja in gob se je pojavilo v soboto na našem trgu. Tudi drugih pridelkov so okoličani dovolj prinesli na prodaj. Svinjski sejem na sejmišču pa je bil slabeje obiskan. Cvetlični dan v korist olepševalnemu in tujsko-prometnemu društvu se je vršil v nedeljo v Celju. Upamo, da bo imelo društvo do njega lep uspeh. — Mestni magistrat razglaša, da se naj prošnje za skrajšani rok vojaške službe vlagajo naravnost pri okrožni komandi in ne po poslancih ali kako drugače' kar na vojno ministrstvo. Prošnje, katere se vložijo naravnost na vojno ministrstvo, se ne morejo tako hitro rešiti, ker potrebuje ministrstvo raznih informacij od okrožnih komand. — Mariborske novosti. Mariborski okr. glavar g. dr. Srečko Lajnšič se je v ponde-Ijek dne 17. t. m. pri Sv. Jakobu v Rožu poročil z gdč. Gustiko Kobentarjevo. — Za torek 18. t. m. ob 8. uri zvečer je sklical tukajšnji trgovski gremij) v gostilni »Kosovo« na Grajskem trgu shod trgovcev in industrialcev. Razpravljalo se bo o novem zvišanju železniške blagovne tarife. — Nedeljski shod društva stanovanjskih najemnikov, ki se je vršil v Götzovi dvorani, je bil slabo obiskan. Shod je otvoril g. Bahun. Kot zastopnik ljubljanskega osrednjega društva najemnikov se je udeležil tudi shoda g. Vencajz, ki je sporočil, da bo osrednje društvo najemnikov zahtevalo od vlade, naj se sedanji stanovanjski zakon podaljša in izpopolni, da se s tem tudi nadalje ščitijo najemniki. V ponde-Ijek okoli pol pete ure zjutraj je nastal na glavnem kolodvoru v nekem zaprtem in za* carinjenje pripravljenem vagonu, ki je bil naložen z električnim gradivom, perzijskimi preprogami in raznim galanterijskim blagom, požar. Došla požarna bramba je ogenj sicer pogasila, vendar pa je vagon na enem oglu ogor el. Polovico Maga je uničil ogenj, ostalo pa je pokvarila voda. Materijalna škoda, ki jo trpe razni ljubljanski, mariborski in zagrebški trgovci, za katere je bilo blago namenjeno, je znatna. — Ptujske novosti. V gimnaziji ter dijaškem domu je zavladalo nanovo staro živahno življenje. Dosedaj šteje dijaški dom 65 gojencev torej več kakor lansko leto; gojenci so večinoma Slovenci ter Srbi malo je Hrvatov. Evidentna je torej potreba dijaškega doma in motili so se oni pesimisti, ki so trdili, da po polomu avstro-ogr-ske monarhije ni več izgledov za dijaški dom, češ da so se gojenci rekrutirali večinoma le iz nemških krajev in da je dijaški dom v novi dobi potemtakem odveč. Čeravno je sedaj manj gojencev kakor v prejšnjih časih, je institucija vendar večjega pomena danes, ko ne služi več odgajanju tujcev, temveč odgajanju našega lastnega naraščaja! — Člani mariborskega akademskega društva hočejo v soboto, dne 22. ali v nedeljo, dne 23. septembra t. 1. v Ptuju uprizoriti Nušičevega »Navadnega človeka«. — Po skoraj triletnem spanju je razvil naš športni klub v tem letu izredno agilnost ter proti pričakovanju žel mnogo lepih uspehov. K hitremu ter uspešnemu razvoju športnega kluba so v prvi vrsti pripomogli prostovoljni prispevki velikodušnih ljubiteljev domačega športnega življenja, izmed katerih navajamo le veletrgovca Krakerja, ki je daroval blago za športne obleke ter brata Vrlclja, ki sta klubu podarila za igrišče (klopi etc.) potrebni les. Občudovanja vredno delavnost je razvil klub v letošnji sezoni: igral j« dosedaj nič manj kakor 41 tekem, od katerih jih je doba 17; seveda uspeh še ni sijajen, toda v času, ko se' še nahajamo takorekoč ob zibeljki našega športnega kluba, smo lahko zadovoljni in veseli, da smo si znali pridobiti toliko uspehov. Prepričani pa smo lahko, da bo klub v kratkem času lahko zavzel častno mesto v športnem življenju naše ožje domovine, ako bo vztrajal na svoji enkrat začrtani poti agilnosti ter delavnosti! — Kino »Ideal« predvaja veliko monumentalno delo v treh delih po istoimenskem romanu »Most vzdihljajev«, v kateri igri igra glavno vlogo prfljubljeni največji artist sveta Luciano Albertini. Krasni naravni posnetki iz Benetk in Italije sploh, vseskozi zanimivo dejanje ter je le vsakemu priporočati, da si ta film ogleda. Predvajanje I. dela traja od 17. do vštevši 19. t. m., II. dela od 20. do vštevši 23. t. m., in III. dela od 24. do vštevši 26. t. m. Iz društvenega življenja. — Na izrednem občnem zboru Slov. iov. društva v Ljubljani dne 12. sept. t. 1. so se določile za vse člane obligatorične minimalne cene divjačini in sicer franko oddajna postaja. Srna kg 25 Din, gams kg 15 Din, zajci komad nad 3 kg 80 Din, pod 3 kg 60 Din, jerebica 20 Din, prepelica 10 Din, fazan 50 Din, velika raca 25 Din, mala raca 15 Din, kljunač 25 Din ta kozica 10 Din. — Odbpr Stov, lovskega društva,- Sport in turistika. OLIMPIJSKI DAN V LJUBLJANI. Da se omogoči našim športnikom Čim častnejša udeležba na prihodnji Olimpijadi, ki se vrši. spomladi prihodnjega leta v Parizu, se je vršil v nedeljo kakor po vseh drugih mestih naše domovine tako tudi v Ljubljani »Olimpijski dan«. Na programu so bile poleg športnih prireditev tudi umetniška matineja v dramskem gledališču in pa zvečer ples v Kazini. Nekako oficijelno otvoritev »Olimpijskega dne« je tvoril dopoldanski štafeten tek skozi mesto. Tek se je vršil na Že znani okoli 2400 m dolgi progi Narodni dom, pošta. kavarna Evropa, hotel Štrukelj, Zmajski most, stolna cerkev, Frančiškanski most, pošta, nunska cerkev. Štafetnega teka so se udeležili razen Primorja in Slavlje vsi ostali ljubljanski klubi. Veliko število občinstva je s zanimanjem prisostvovalo poteku teka, ki se je vršil v redu in brezhibno. Zmagala je štafeta Jadrana. Kregelj je v času 5:143/ip, ki zaostaja za časom 4:54, ki se je dosegel pri binkoštnem štafetnem teku za 20 sekund, rezal kot prvi cilj. V kratkih razdaljah slede kot drugi LASK, ki je imel sicer največ izgleda na prvo mesto, a je moral prepustiti vodstvo vsled nezgode pri hotelu Štruklju, tretji Ilirija, četrti Hermes in zadnji Slovan. Iznenadila je Ilirija, ki pa ni nastopila kompletna, katere zmago se je splošno pričakovalo, a se je placirala le kot tretja. Z zmagovalno štafeto na čelu so tekli tekmovalci v stilnem teku od cilja do Narodnega doma. Ob 11. uri se je vršila v dramskem gledališču umetniška matineja, ki je izpadla sijajno. Popoldne se je vršila na igrišču Ilirije nogometna tekma med Ilirijo :komb. Ker-mes-Jadran, ki se je končala s zmago Ilirije z 4:2 (2:0). Tekma, kateri jg prisostvovalo okoli 500 ljudi, je bila cel čas zelo zanimiva, polna interesantnih momentov ter Igrana v prav lepem in živahnem tempu. Moštvi sta nastopil v sledeči postavi: Ilirija: Miklav-čič-Dolinar, Beltram-Grilc, Lado, Milan Z,-Z up an čič ,1. Oman, Učak, Vidmajer, Peva-lek. Hermes-Jadran: Mihelčič (H)-Pečnik (J), Zemljak (H)-Prešern (H), Pokorn (J)-Gruden (H), Rozman (H), Primožič (H), Martinak (J), Jamnik (J). Moštvi sta si bili v igri prilično enaki, kajti kar je kombinira-nim primanjkovalo v tehniki so nadoknadili z elanom. Odločila je igro predvsem boljše igrana napadalna vrsta Ilirije, ki je streljala iz vsake pozicije, medtem ko kombinirana napadalna vrsta vsled nesoglasja ni mogla izraziti številično svoje moči. Sicer pa je imela Ilirija svoj plus tudi v svoji dobri krilski vrsti. Obe stranki sta zastreljali po eno »llmetrovko«. Po dolgih izmeničnih napadih se posreči Iliriji doseči šele 26 minuti vodstvo po Omanu Vidmajer poviša mak) pred pavzo rezultat na 2:0. V drugi polovici nudijo kombinirani še boljšo igro, vendar ne morejo preprečiti še tretjega in četrtega gola. Tretji zgoditek rezultira iz »llmetrovke« streljane po Omanu, a četrti pade po Učaku iz krasne kombinacije. Pri stanju 4:0 za Ilirijo zniža Martinak z lepim strelom rezultat na 4:1, a Rozman vpostavi slednjič ko-nečni rezultat. Sodil je g. Drucker izborno. V predtekmi je zmagal Slovan po lepi igri nad LASK-om s 6:2 (3:0). — Za nedeljo določena dirka okrog Pohorja za prvenstvo »Maribor« (156 kilometrov) je potekla prav zadovoljivo. Ob sedmi uri zjutraj je bil na Tržaški cesti start, ki se ga je udeležilo 17 dirkačev, pripadajočih tukajšnjemu delavskemu kolesarskemu društvu »Penin« in kolesarskemu društvu »Edelweiss«. Ker so nekateri dirkači imeli med potjo kolesne defekte, so zaostali tako, da jih je dospelo na cilj devet Prvi med temi je bil g. Ivan Vesenjak (delavsko kolesar, društvo) ob 5. uri 39 minut 45 sekund, kateremu je že dve sekundi nato sledil Anton P1 a v č a k (Edelweiss). Tretji je bil g. Franc Nabergoj (Perun) ob peti uri 49 minut 59 sekund. V daljših presledkih so nato sledili drugi Po končani dirki je bila po mestu povorka z godbo na čelu. Dirkači so se nato sestali v Gambrino-vem vrtu, kjer je priredilo društvo »Perun« zmagovalcem na čast veselico, pri kateri so se razdelila tudi darila. — Nedeljska prijateljska tekma med športnima kluboma »Maribor«-»Rapid« je končala z 1:1. — Kredarica in Staničeva koča pod Triglavom ostaneta odprti m oskrbovani do 23. t. m. in to le v slučaju lepega vremena, v nasprotnem slučaju pa zapustita oskrbnika koči prvi deževni dan med tednom. Dopisi. — Slovenska Bistrica. Tukajšnji telefonski centrali je bil pod jugoslovensko poštno upravo in sicer s 1. septembrom priključen že šesti telefonski naročnik t. j. tovarna za olje g. Alberta Stigerja ml. S tem dejstvom je deloma ovržena trditev opozi-cijonelnega, osobito klerikalnega časopisja, da bi naša poštna uprava premalo uvaže-vala prometne potrebe Slovenije in da bi vse šlo v »srbski Žakelj«. — Te dni je bila med mestno občino in falsko elektrarno po dolgem pogajanju vendar sklenjena definitivna pogodba glede dobave električnega toka in tako je upati da dobimo najpozneje v prvih mesecih prihodnjega leta že toliko zaželjeno električno razsvetljavo. Svrhu prenosa toka se bode moralo napraviti v bližini Račjega posebni transformator za Ilirsko Bistrico. — Učiteljsko društvo za slovenjebistriški okraj zboruje v četrtek dne 20. t. m. ob 9, url v dekliški šoli v Slov. Bistrici, Zborovanje je za vse člane obvezno. — Klerikalni shod. katerega je sklical v nedeljo dne 16. t. m. v hranilnič- ni dvorani poslanec Falež, Je bä menda Sä* med vseh dosedanjih najslabše obiskan. V celem je bilo le 47 zborovalcev, torej niti toliko, kakor jih je imel zadnji naš zaupni sestanek. Vzrok temu je najbrže ta, da je ljudstvo že izgubilo zaupanje do svojih poslancev, ker mu niso mogli dokazati uspehov na obljubah, ki so mu jih svoječasno nudifii. Zanimivo je bilo slišati trditev, da bi bila sedanja radikalna vlada dala klerikalcem že davno njihovo avtonomijo in jim izpolnila vse njihove želje, ako bi le opustili kontrolo nad državno blagajno. Samo radi kontrole da se klerikalci še držijo Beograda. Tudi nad davč. nimi uradniki se je poslanec Fale? zelo hudoval, češ da so le oni krivi velikim davkom. Delalo se bo na to, da se vsi Slovenci premestijo v Srbijo ta se pošljejo Srbi k nam, ker ti ne vzamejo pobiranja davščine tako natanko. Demokratom je posvetil poslanec tudi več pozornosti in jih očrtal kot povzročitelje vse sedanje mizerije. Glede kuluka pa so dobili poslanci zagotovilo, da se v Sloveniji ne bo izvajal in da se gre gie-de istega sedaj le za neko statistiko. Mariborska porota. Maribor, 17. sept. Trikrat zaradi tatvine predkaznovant 17-letni Franc Peronek je služil kot pastir in pozneje kot hlapec pri Antonu Domadeniku, posestniku na Pohorju v bližini Hoč, kjer je dobival za svoje delo hrano in obleko, ne pa tudi denarja. Dne 15. avgusta t. i. pa je iz pohlepa po denarju napadel 15-letno Emo Lierzerjevo, jf je iztrgal iz roke 'zlato zapestno uro ter uro na to zakopal v gozdu. K6 je bil aretiran, je dejanje sprva tajil, pri konfront: ' i je svoj čin priznal in pokazal tudi mesio, kjer je zakopal svoj plen. Na temelju pravdoreka porotnikov je bil Peronek obsojen na eno in pol leta Ječe, V noči med 29. in 30. julijem t. 1. je bfl v tukajšnjo spodnje-štajersko Ljudsko posojilnico v Stolni ulici izvršen vlom, pri katerem je bilo ukradenih 7.000 dinarjev v gotovini ter zlatnine in srebrnine v vrednosti okrog 65 tisoč dinarjev. Sprva je bil tatvine osumljen sluga posojilnice, vendar pa se je sum pozneje izkazal kot neutemeljen In se je varstvenim organom posrečilo izslediti pravega krivca v osebi ključavničarja južne železnice, Vida Krištofiča in delavca Alojzija Gašperiča. Slednji je bil znan s prejšnjim slugom, ki pa je med tem umrl Z njegovo pomočjo si je tudi preskrbel od-tiske ključev, katere je potem ponaredil Krištofič. Na to je Krištofič izvršil vlom v posojilnico, gotovino sta si pa oba pajdaša razdelila, dočim je zlatnino In srebrnino Krištofič zakopal v betnjavskem gozdu. Porotniki so potrdili stavljeno jim vprašanje, vsled česar sta bila Krištofič kakor tudi Gašparič obsojena vsak na dve leti težk* ječe. Šolstvo. — Enoletna gospodinjska šola v »Mladiki«. Vpisovanje se vrši dne 1. oktobra od 10, do 12. ure. Pouk se prične 2. oktobra ob 8. uri. Sprejemni pogoji bodo pozneje objavljeni. Borzna poročila. Beograd, 17. septembra. Devize. Dunaj 0.13—0.13.05, Berlin 0.00009—0.0001, Budimpešta 0—0.50, Bukarešta 42.55—43, Italija 409—410, London 421.50—421.75, New York 92.25-92.35, Pariz 545—546, Praga 277.50—280, Solun 162—170, Sofija 88.50—91, Švica 1652.50—1655. Zagreb, 17. septembra. Devize. Dunaj 0.1300—0.1315, Berlin 0.00008— 0.00015, Budimpešta 0.51—0.55, Italija, izplačilo 409—4133, Italija, ček 407—409, London, Izplačilo 421.50—423, London ček 421.50 —422, New York, ček 92.55—93.75, Pariz 535—545, Praga 277JO—280.50, Švica 1647.50 do 1657.50, Varšava 0.035—0.045. Valute. Dolarji 91—92, avstrijske krone 0.1310—0, češkoslovaške krone 272—274, francoski franki 525—530, madžarske krone 0—0.35, napoleondori 0—360, lire 403—405. C u r i h, 17. sept. Berlin 0.0000034, New York 565.25, London 2568, Pariz 32.75, Milan 24.85, Praga 16.975, Budimpešta 0.00125, Bukarešta 2.625, Beograd 6, Sofija 5.45, Varšava 0.002, Dunaj 0.0070625, avstr, krone 0.00795. Praga, 17. septembra. Dunaj 4.585, Berlin 0.34, Rim 149.50, avstrijske krone 4.575, lire 149.25, Budimpešta 17.50, Pariz 196, London 153.50, New York 33.75, Curib 602.25, Beograd 36.875. Dunaj, 17. septembra. Devize. Beograd 761—765, Berlin 0.00325—0.00425, Budimpešta 375—385, London 321.500— 322.500, Milan 3094-3106, New York 7a935 do 71.185, Pariz 4102—4118, Praga 2123-2133, Sofija 668—672, Curih 12.525—12.575. Valute. Dolarji 70.560—70.960, bolgarski levi 646—654, nerruSke marke 0.04—0.045, funti 319.700—321.300, francoski franki 4055 do 4085, lire 3070—3090, dinarji 752—758, romunski leji 308—312, švicarski irankt 12.410—12.490, češkoslovaške krone 2105— 2121, madžarske krone 2.25—2.45. Berlin, 17. septembra. Dunaj 1875.30, Milan 5,785.500, Praga 3,100.000, Pariz 7.581.000, London 598,500.000, New York 131.541.000, Beograd 1,416.450. Vremensko porodilo. »Jutranje Novosti." — Ljubljana, dne 17. septembra 1923. Kraj Čas Zračni tlak Zračna temper. Vetez Oblačno 0—10 Padavine mm Ljubljana 7 765-0 17-0 vzhod del. obl. Ljubljana 14 765-8 23-8 jugovzh. ♦ » Ljubljana 21 765-9 18T „ »» Zagreb .... 7 766-1 17-0 brezv. jasno Beograd 7 766-2 15 0 „ megla l-o Dunaj 7 765-1 15-0 vzhod del. obl. Praga ......... 7 764-9 11-0 brezv. „ Inomost 7 764-4 12-0 ♦> več obl. Barometer: aostanovit Tamnaratura viši« Gospodarstvo Nova davčna bremena. (Vojniča, prej vojaška taksa in prispevek za vojaška vozila.) Službene Novine z dne 6. septembra 1923, št. 203 objavljajo zakon o ustrojstvu vojske In mornarice, s čigar materijalnim delom sta se na novo uveljavila dva državna davka, namreč vojnica, ki se je pri nas pobirala dosedaj kot vojaška taksa, in posekal davek za vozila, ki se bo pobiral v višini invalidskega davka od vseh davčnih zavezancev. 1. Vojniča. Vojnico bodo plačevale za službo v vojski ali mornarici stalno ali začasno nesposobne osebe, dalje zadruge, premoženja In podjetja onih oseb, ki se na katerikoli način ognejo zakoniti službi v vojski ali mornarici ali ki vsled zapora ali izgube državljanskih pravic ne morejo osebno služiti. Plačila vojnine so oproščene osebe, ki prejemajo invalidsko podporo ali ki so se ponesrečile v vojni službi in končno osebe, ki so umobolne, gluhoneme, slepe ali hrome ter nesposobne za katerokoli delo, ako plačujejo manj nego 20 Din neposrednih davkov. Vojnica znaša za osebe, ki so za službo stalno ali začasno nesposobne 50%, za vse druge, ki se ognejo službi ali ki ne morejo vsled zapora itd. osebno služiti, pa 100% vsakoletnega neposrednega davka. Plačilna obveznost traja od dovršenega 20. do dovršenega 50. leta. Za plačilo vojnice jamčijo roditelji vojnici zavezane osebe. / V Sloveniji se je z uveljavljenjem vojnice dosedanji položaj bistveno poostril ne le glede dobe plačilne obveznosti, ki je podaljšana za 5 let, torej na 30 let, ampak tudi glede odmerne podstave. Odmerno podstavo je tvorila do sedaj le dohodnina, v prihodnje se bo pa vojnica odmerjala od vsote vseh neposrednih davkov. Vsled tega se bo krog plačilnih zavezancev izdatno razširil, ker bodo vojnico plačevale tudi osebe, ki so bile plačila vojaške takse oproščene, ako njinovi skupni dohodki niso dosegli vsote 2500 Din na leto. Nasprotno pa so razbremenjeni rodite'ji oseb, ki so dosedaj bili zavezani plačevati takozvano roditeljsko takso, ker bodo v bodoče te takse oproščeni, pač pa bodo jamčili za plačilo njihovim sinovom predpisane vojnice. 2. Prispevki v remontno-vozarskl fond. Za kritje stroškov povodom nabave in vzdrževanja potrebnih konj za topničarsko vprego, jahalnih konj in volov, mornarskih in suhozemsklh prevoznih sredstev in drugih potrebščin za vozila, dalje za plačilo odškodnine za živino in prevozna sredstva, ki se odvzamejo posestnikom v mirnem ali voinem času, se bo poleg davka pobiral poseben pribitek za vozila in stekal v posebni remontno-vozarskl fond. (Remontno-komor-ski fond.) Pribitek za vozila bodo plačevali vsi davkoplačevalci v višini Invalidskega davka. Plačila pribitka so oproščeni le oficirji, stalni vojaški duhovniki, kapelniki in tehnični poslovodje v aktivni službi, dalje pa-robrodna društva in lastniki plovnih objektov (razen luksuznih) na morju in rekah glede teh objektov. Dosedaj se je enak prebitek v obliki 5% doklade na neposredne davke po čl 72. zakona o ustrojstvu vojske pobiral edino na ozemlju bivše kraljevine Srbije. Zakon o ustrojstvu vojske in mornarice je stopil v veljavo z dnem 6. septembra 1923. Iz praktičnih razlogov bi bilo priporočljivo, da bi se vojnica in novi pribitek začela pobirati v Sloveniji šele od dne 1. januarja 1924, ker bi pobiranje od kateregakoli datuma sredi leta povzročilo tako davčnim ura- dom kakor davčnim zavezancem obilo dela in zmešnjav. Predno so začneta pobirati nova davka v Sloveniji se mora v interesu izenačenja novih bremen v novi finančni zakon poskrbeti za postavno določilo, da se dohodnina. ki se pobira v nekaterih pokrajinah, ne všteva v odmerno podstavo za vojnico in invalidski davek, ker bi bile sicer pokrajine, v katerih se ne pobira dohodnina (Bosna in Hercegovina, Srbija in Črna gora) z novimi davki manj obremenjene nego ostale pokrajine, ki plačujejo na dohodnini več nego znašajo vsi ostali donosni davki. Opozarjamo naše poslance in gospodarske korporacije, da povodom razprav o finančnem zakonu za leto 1923/24 poskrbe za popolnitev obstoječih določil glede obeh više navedenih novih zakonov. X Polom trgovske firme v Skoplju, Sköpljansko sodišče prve stopnje je otvorilo stečaj nad celokupno imovino firme Bo-risavjlevič in Sapundžič iz Skoplja. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne* v Ljubljani. Premog, cemenl in strešna opeka stalno v zalogi pri H. Petrič» Uisbllana Dunajska cesta št. 33. Skladišče: „Balkan". Tel. 346 ’ Pisalni stroji, potrebščine itd. Mehanična delavnica (popravljalnica) UUBU9N3 Šelenburgova ul. 6||. „ L. Baraga. _ Edmond et Jules de Goncourt: Renče Mauperin. (Roman.) (Nadaljevanje.) Naudili ste me, žogati z bedaki. Dolžna sem vam mnogo tega, kar mislim, mnogo tega, kar sem, malo tega, kar sem vredna. Hotela sem vam vrniti to z dobrim in trdnim prijateljstvom, vam dati iz vsega srca kot tovarišu nekaj ljubezni, ki jo imam za svojega odeta... in Reneenin glas je postal pri teh besedah resen. — Kaj je to? je dejal g. Mauperin, ki je vstopil in zagledal Denoiselovo risbo. — To naj bo moja hderka? Kakšna potvorba! — In vzel je album in strgal list — Joj, papa — je zaklicala Renče — in jaz S«m jo hotela ohraniti za spomin! XII. Lahen voz, v katerega je bil zaprežen en konj, je odvedel rodbino Mauperin po cesti proti San-noisju. Renče je bila vzela vajeti in bič iz rok Jsrata, ki je kadil poleg nje. Gosp. Mauperin je bil dobre volje radi vožnje v svežem zraku in se je zabaval z ljudmi, ki so jih sredavali in jih veselo pozdravljal. Gospa Mauperin je bila zamišljena in je molčala. Zatopljena v samo sebe je pripravljala vso svojo prijaznost za grad. — Mama, zakaj tako molčiš — je dejala Renče — ali se to ne spodobi? — O, gotovo se spodobi — je odvrnila gospa Mauperin — toda moram ti reči, da me ta obisk malo vznemirja... in brez Henrija... Zdi se mi, da je ta gospa Bourjot tako hladna! V tej hiši je nekaj tako visokega. O, moj Bog, nikakor mi ne imponirajo. Dobro vem, odkod imajo svoje milijone, od iznajdbe, ki so jo kupili od ubogega delavca za par soldov ... — Toda, gospa Mauperin — je dejal g. Mauperin — saj to so morali kupiti več kot... — Vkljub temu se ne počutim dobro pri takih ljudeh. — Vi ste res dobra, da se brigate... — Ce previsoko vihajo nos, se jih zaničuje. Je dejala gospodična Mauperin in udarila konja z bičem, tako da se je odgovor izgubil v ropotu dira. Nejevolja gospe Mauperin je bila opravičena in Imela svoje vzroke. V hiši, v katero so se peljali, je bilo vse preračunano na to, preplašiti ljudi, jih poniževati, jim na vse načine pokazati njih manjvrednost. Denar je bil takorekoč razstavljen v izložbi, premoženje premišljeno postavljeno na oder. Razkošje je skušalo poniževati prišleca na vse mogoče načine, z nasilnimi in rafiniranimi oblikami luksusa, z visokimi stropi, z nesramnimi obrazi lakajev, s portirjem z veliko srebrno verigo, ki je stala v predsobi, s plosko posodo, na kateri so jedli, s knježjimi navadami, s katerimi so sedali za mizo. Saj so celo bile, če so bili sami, mati in hčere dekoltirane, kot na kakem malem nemškem dvoru. Gospodar in gospodinja sta odgovarjala temu tonu svoje hiše in ga podpirala. Duh njih notranjosti, njih življenja, njih obnašanje je bil v njih vtelešen. Mož si je bil vse, kar je imel, izposodil pri angleški »gentry«: navade, obleke, žgane za-lizce in resnost svoje zunanjosti. Žena je s svojo izvanredno eleganco in vso sušo visoke meščanske družbe na občudovanja vreden način kazala Ponos Miljona. Njih visoka uljudnost in prijaznost se je takorekoč poniževala do drugih ljudi. Celo njih okus je imel nekaj prešernega. Gosp. Bourjot ni zbiral niti slik, niti umetnin: pač pa je imel zbirko dragih kamnov, v kateri je kazal rubin za petin-dvajsettisoč frankov, enega najlepših v Evropi. Družba se ni spodtikala nad to razstavo denarja in salon Bourjotjevih, ki je postal znamenit vsled svoje izrazite opozicijonalne smeri, je bil eden izmed treh ali štirih velikih salonov v Parizu. Napolnil se je z obiskovalci po dveh ali treh zimah, ki jih je gospa Bourjot pod pretvezo svojega zdravja preživela v Niceu in za časa katerih je napravila iz svoje hiše pravzaprav hotel, ki je bil odprt vsem velikašem, bogatašem in znamenitim osebnostim, ki so se vozile mimo. Pri koncertih je pustila gospa Bourjot občudovati svoj krasen glas in godbeno nadarjenost. Tu so se sestajali prvi krogi Evrope s pariškimi, svet vede, visoke družbe in visoke filozofije, kakor tudi svet čiste estetike. Iz političnih krogov so zahajali tjakaj mnogi orleanisti in nekaj liberalcev, med njimi prav pridno Henri Mauperin. Od teh se je ločilo par legitimistov, ki jih je privedel soprog v salon svoje žene, kajti g. Bourjot je bil legitimist. Pod restavracijo je bil carabonare. Bil je sin prodajalca sukna, njegov rod in ime Bourjot sta ga pri vstopu v življenje napravila za velikega sovražnika plemenitašev, gradov in Bourboncev. Vstopil je med zarotnike in se tu sestal z g. Maupe’ rinom. Udeležil se je vseh vsta«. Po letu 1830 s«; je pa malo pomiril in se je samo še norčeval iz kralja, ki mu je ukradel njegovo republiko, čital je »La National«, pomiloval narode, zaničeval par* lamente, grmel proti Guizotju. Nenadoma pa je prišla revolucija 1. 1848. Prišel je socializem, čas, ko ni imel denar nobene veljave, in načrti velikih davkov, vse kar za časa revolucije plaši ljudi, ki imajo denar. Ideje g. Bour* jotja so se naenkrat spremenile in zajedno tudi njegovo politično prepričanje. Strmoglavil se je v načela reda, vrnil se je v Cerkev kot k orožništvU k božjemu pravu kot k absolutni avtoriteti Brez posebnih obvestil I Vsem prijateljem in znancem naznanjamo, da je dne 5. septembra t. 1. ob 7S3 uri zjutraj v Radečah pri Zidanem-mostu nenadoma preminula ga. flnadr.Tavčarjeva, roj. RcgKnfl Pogreb pokojnice se je vršil dne 13. septembra 1.1. v Krškem. Pravočasna objava pogreba je morala vsled negotovosti, kje se bo pogreb vršil, izostati, ker so nastale razno zapreke radi nameravanega prevozatrupla pokojnice v Litijo. Vsem, ki so spremili pokojnice k zadnjemu počitku in nam podali znake sočustvovanja na težki izgubi, izrekamo našo najisErenejšo zahvalo. Žalujoči ostali. Mii poiijt Mhitekt Jesenice. Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE, ZAGREB. Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. ^ stanovanje v Ljubljani se zamenja. Ponudbe na upravo pod „Zamenjava“. se odlikuje posebno s svojim finim ugodnim, osvežujočim vonjem, ter se porablja kot parfum in z izrednim uspehom za negovanje obraza in telesa. Cena 1 / Din. 150 V» J Din. 80. Steklenico je prinesti seboj. Uran-Parfumerija Uubllana, Mestni trs 11. MIliaBlllilM L. Mikuš Uubllana, Mestni trg 15 izdelovafelj dežnikov ---- ----------- ----------------o«fl k Pozori ^8»- Pozori VOZNI RED vseh železniških, poštnih In avtomobllnlh pros v Sloveniji s priključitvijo na inozemske proge, z kurzno karto Slovenije v merilu 1:475.000. 3e ravnokar izšel I Vsebina: l. Splošni del: Cene za poštne vožnje. Železniška tarifa za prevoz potnikov in prtljage, Maksimalna tarifa za izvoščke. Kolkovine-Konzulati. Poštne pristojbine. Pristojbine za železniške nosače. Važne telefonske številke. H Železniški vozni redi: Direktni, spalni in jedilni vozovi. Odhod in prihod vseh potniških vlakov. Pregled vseh železniških prog. III. Pocestni vozni redi: Poštni, avtomobilni. IV. Seznam postaj. V. Priloga: Kurzna karta Slovenije v merilu 1 : 475.000 z vsemi železniškimi progami in postajami, vse poštne in avtotnobilne proge, vse poštne urade z označbo, če ima pošta brzojav oziroma telefon. Dobi se v vseh knjigarnah In trafikah za ceno 15*— Din. Zaloga sprehajalnih palic. Popravila točno In solidno oS '0° Direktna naročila sprejema Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani, Wolfova ul. št. 1. r...........— —...---...-...— Ivan Zahotnik LJUBLJANA Dunajska cesta it. 4g. Tei 370 mestni tesarski mojster Tei. 379 Vsakovrstna tesarska dela, modeme lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga. Tovarna furnirja. Za leto 1924. h----------------1 Žepni koledar z notezom (12 x 7 cm) M 4 Nali koledarček (6 X 4 cm) i Zvezne tiskarne in knjigarne v lični in prvovrstni izdelavi se dobi po vseh knjigarnah In trgovinah z papirjem. Direktna naročila sprejema Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljar.!, Woifova ulica štev. 1. ■ ■■ J •• -"-ti prevoda vseh vrst iz in razne jezike izvršuje in preskrbi sod-nijsko overovljenje prof. dr. Pavel V. Breznik, sodno zapriseženi tolmač, uraduje dopoldne na realki, popoldne Dalmatinova ulica 2./II. nadstr. levo. izurjenega v trgovskih poslih s primerno kavcijo za Ljubljano in prodajalko za deželo sprejme Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo. Plača po dogovoru, nastop takoj ali 25. oktobra. Pismene ponudbe s spričevali je vložiti do 20. septembra t. L, osebna zglasitev vsak dan med 4. in 6. uro v pisarni Gosposvetska c. št. 2, Ljubljana._________Načelstvo. giuiiuiuu]' najmanj dve sobi išče srednješolski profesor poročen, brez otrok. Naslov v upravi lista. _______M katerekoli stroke za Štajersko, prevzame večja tvrdka v Celju. Pisarna in lepo, suho, obsežno skladišče pri kolodvoru. Ponudbe na upravo Usta. lsi lijala se sprejmeta na stanovanje in hre.no. Naslov V upravi lista. MU OGLASI: Cena oglasom do 20 besed Din S*—: vsaka nadallna beseda 25 para, s daviCIno vred. samostojen, obenem perfekten korespondent (slovensko nemško, italijansko in francosko z večletno prakso, v vseh pisarniških poslih dobro verziran, agilen, dober organizator išče primernega mesta. Gre tudi na deželo. Nastop takoj. Cenj. dopisi pod „Zanesljiv“, na upravo lista. «■ id pn- lni SOjODL ÄS dohodkov, katere oče je invalid z 100 °/o dela nezmožnostjo, mati pa tudi slaba, brez strehe in brez premoženja, skratka brez vsega, prosi dobrosrčne premožne sloje, da bi ji pomagali, bodisi v denarju, živežu ali obleki, ker so otroci vsi nagi in lačni. Naslov se izve v glavnem tajništvu NRS v Ljubljani. Uje se prevajanje in korespondenca v srpskem nemškem francoskem in italijanskem jeziku. Naslov pri upravi Jutr. Novosti. delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev. L. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1. majhno, s posebnim vhodom iške služkinja za takoj, najraje v parterju ali dvorišču. Ponudbe s ceno upravništvu lista. jika izta otroških vozičkov, dvokoles in motorjev. Orionetto, Motoretto, Omega, D. K. W., kakor tudi šivalnih strojev po nizki oeni. — Sprejemajo se v popolno popravo za emajliranje z ognjem in ponikianje dvokoles, otroški vozički, šivalni in razni stroji. — Tribuna F. B. L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. Hi Mii plačam 5.000 K mesečno za stanovanje v stari hiši 6 sob a pritikl. v Ljubljani. Dr. Amajc, Ljubljana, Gradišče 4. Wie iz raznih mest in trgov Slovenije, sposobne za posredovalne in informacijske posle za večje socijalno In trgovsko podjetje v Mariboru, dobe postran-ski zaslužek eveat. stalno mesto. Samo pismene ponudbe pod „Informator“ Mar-Stan. Rotovški trg 1. stalno V zalogi. Zaloga „A-Z“ panjev. Zahtevajte cenik. Erman & Arhar, mizarstvo, Št. Vid nad Ljubljano 4. ali večjo prazno sobo tudi v okolici išče iz Trsta izgnana družina državnega uradnika. Nujno. Ponudbe na Andrej Škulj, Resljeva cesta 24/11. Posestmi “CÄI z živino in celoletno 1,000.000 K, polovico se plača tekom 2 let. Ollti &rajšč,ni shšna, s par-■ lltif kom za tovarno. Posestva, grajščino,.*. od 3 do 175 oralov. Knctilnn na pr®“*““» me-DUulIlUH stu v Mariboru ugodno plačilo. Traovslie proda realitetna pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. Panela v M Doli z živo ograjo sadonosnikom 370 m' na vogalu dveh ulic lep* solnčnata lega, pripravljena za zgradbo eno ali dvedružin-ske vile se proda. Ponudbe i pod „Redkost“ na upravo lista .cesta štev. IS- Lepa soDa v bližini univerze se išče za boljšega dijaka filozofa z 1. oktobrom. Cena s kurjavo, razsvetljavo in event, jutranjo kavo, pod „Lepa soba“ upravi tega lista. najmanj 2 sobi išče zakonski par brez otrok. Nagrada: eno leto francoske ure zastonj. Plačava tudi visoko najemnino. Najin naslov v upravi lista. Pini se konfekcija, krojačnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših žurnalih. Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ulica 5. pet želi dopisovanja z vpokojenko. Pismene ponudbe pod „Obrtnik“ na upravo lista. pekovski vajenec in vajenka za mešano trgovino, starost ne pod 14 let. Sprejmeta se samo iz dežele. Poizve se pri Ivan Vrtačnik, Ljubljana, Tržaška ■ ■■ ifli pisalni siji najboljših znamk, dobro poprsf Ijeni, naprodaj. Ant. Rud. Leg^ Maribor, Slovenska ulica — telefon 100. — Mm, la morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg, tvornica vs* vrst blazin, žime in mors* trave, modrece na peresih. _ Specijalna tvrdka za izdela vanje klubgarnitur. — Najn*®. cenel — Najsolidnejši izdelk1 Zahtevajte oferte in cenike!_ Za stol Odd kot temelji kamen ali za družino je tudi od vsaka vloga od 10 D Zelo ugodno obrestov „Mojmir“ registr. kre stavbni zadrugi Mari tovški trg 1. Posluje v; do in nedeljo od 9 — dopoldne. -o----- Proda se 80 kom. lončenin K y razne velikosti in še v dobrem stanju. Interesenti j,, se obrnejo na upravo „Slon“ Ljubljana,_____* ZiDDia.se stanovanje, soba in pritličje v Rožni dolini Izdala in ‘IJ-a »Zvezna tiskarna is >« V Liubliani