Amerik an ski Slovenec ŠTEVILKA 23. Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. . ■ • / _ LETNIK XXV JOLIET, ILLINOIS,-15. FEBRUARJA 191G Ob ruski in francoski fronti zopet hudi boji. Rusi baje pridobivajo na ozemlju v Volhiniji in Galiciji ter ogrožajo avstro-nemške linije. Nemci naskakujejo francoske zakope v Champagni in Flandriji. Avstrijci osvojili Tirano v Albaniji. Italijani izgubili postojanko pri Bovcu. Gorica še obstreljevana. New York, 11. febr. — (Jez London dospelo avstro-ogrsko dnevno poročilo obsega še sledeči podatek: "Dunaj, 11. febr. (Čez London.) — italijanskem bojnem torišču nič važnega." Lahi poraženi pri Bovcu. Dunaj, 12. febr. — Vojni urad je n°coj izdal sledeče poročilo o vojsko-Va"ju proti Italijanom: "Živahni topniški boji so bili, zlasti soški fronti. Blizu Bovca so av-ftrijske čete osvojile sovražne postojanke, ujele triinsedemdeset alpincev m uplenile tri strojne puške." Laško vojno poročilo. Rim, 12. febr. — Vojni glavni stan naznanja danes o razvojih ob fronti: 'Naša pehota je bila uspešna v več jtolih bojih pri Madonni di Monte Al-- no, severno od Morija, in pri Po-|r'chu. V Terragnolski dolini smo u-nekaj mož. V okrožju Rovereda ln Somme Alta, jugovzhodno od Fol-f&rije, je naše topništvo razkropilo solzne pionirje. Nadalje smo bom-^ardirali krdelo vojakov, ki so plezali mu'skijyLs;zi pb.Rio Valaja.iu hndo-Ur«i!jerij°. večji bo račun, katere- glasno proti zahtevi, češ da sedanji ga mu bodemo prezentirali v poravna- položaj premogovega trga ni ugoden nje. Pet, šest,--— sedemdeset, J za dovolitev povišbe v plačah. sto: tako je mož računal s svinčnikom v roki. Menil sem, da ga tarejo skrbi za njegovo evakuirano rodbino; pa razprostrti zemljevidi pred njim in mr- aj; b0] Joliet, 111., 14. febr. — Povodom prve obletnice smrti Rev. Johna Kranjec, pokojnega župnika naše cerkve sv. Jožefa, je Rev. John Plevnik daroval peto sv. mašo z libero zadnjo soboto, dne 12. t. m., ob mnogobrojni udeležbi župljanov in zlasti šolskih otrok. . — Veselica masnih strežnikov včeraj popoludne v šolski dvorani je prav lepo uspela ob veliki udeležbi. Vse točke sporeda so bile izvajane v splošno zadovoljstvo. Krasen nagovor poln duhovite šaljivosti in.modrosti, je imel | Rev. John Plevnik. — Lincolnov rojstni dan. V soboto, dne 12. febr., je bil po vseh Združenih Državah obhajan 107. rojstni dan Abrahama Lincolna, slavnega pred-sednika-mučenca, čigar ime je v svetovni zgodovini zapisano z zlatimi črkami, a v zgodovini Združenih Držav pa tekmuje za prvenstvo z imenom Georfce Washingtona. Kakor povsod drugod, tako so *bila tudi v Jolietu na Lincolnov rojstni dan zaprta razna javna poslopja, kakor sodišče, banke itd. Predvsem pa so vse šole primerno obhajale ta zgodovinski dan. Lincoln je bil prvoborec za najvišje vzore človeštva, utemeljitelj edinosti med severom in jugom naše nove domovine in osvoboditelj črnih sužnjev. Padel je kot žrtev zavratnega morivca 1. 1865, a v srcilfc svojega hvaležnega ljudstva bo živci na veke. Slava mu! — Washingtonov rojstni dan bomo obhajali v torek prihodnjega tedna, dne 22. febr. — Prva predpustna veselica društva sv. Družine št. 1 D. S. D. bode-v dvorani naše stare šole drugo soboto, dne 26. februarja. Pripravljalni odbor jc pridno na delu, da oskrbi vse potrebno za najraznovrstnejšo zabavo. Zanimanje za to sijajno veselico je splošno. — Sijajno plesno veselico na pustni torek v Sternovi dvorani priredi dr. sv. Janeza Krst. št. 143 K. S. K. J. Pustni torek bo dne 7. marca. ' — G. George Rogina, 103^4 Indiana street, ki je nevarno zbolel dne 9. januarja, je še vedno v bolniški postelji. Počuti se jako slabo, vendar je upati, da se mu v kratkem obrne na bolje. — Brivnice ob nedeljah zopet odprte. Odredba o nedeljskem zapiranju jolietskih brivnic, znana kot "the barbers ordinance" je bila preklicana in Aurora, Minn., 8. febr. — Slavno u-redništvo! Prosim Vas, denite te moje vrstice v vaše predale. Tukaj v Auro-ri, Minn., nas je približno nad tristo Slovencev, ki smo zaposleni večinoma v rudnikih. Kas nas je starih, delamo vsi; kar je pa tujih ljudi, pa nimajo nobenega dela, in ga ni lahko dobiti. Zatorej rojaki, nikarte sem hoditi za delom! Kadar bo kaj boljše, bomo že poročali. Res je. da je odprtih več rudnikov, kakor jih je bilo lansko leto, ali malo ljudi rabijo, in tudi se ne "troštamo" nič boljšega do pomladi. In tudi plača ni nič prida; živila so pa že precej draga. Snega imamo tudi precej, nad 5 čevljev je visok; kako je pa širok, se pa .ne ve. Dosti ga imamo na širokost in dolgost, tako da bomo morali precej na gosto stopati, ako ga čemo pohoditi do maja meseca. Slavno uredništvo, zdaj Vam tudi pošljem naročnino za pet novih in dobrih naročnikov. In tudi opominjam vse druge Slovence, kateri še ni naročen na A. S., naj se naroči. To je najboljši list za katoliške ljudi; ta list vsaki lahko1 bere, naj bo mlad ali pa star, v listu ni nobenega pohujšanja. Zatorej rojaki-korenjaki, naročajte se ' nevarno državi, na list A. S.! Pravzaprav ta list bi moral biti v vsaki slovenski hiši, vsi smo katoliške majke sinovi; ona se je bala za najdražji zaklad, za izgubo sv. vere. Pri sklepu mojega dopisa pozdravljam vse rojake in korenjake in cenjene čitatelje in čitateljice A. S. širom Amerike. S pozdravom J. Klun, zastopnik. kolska župa kot središče češkega sokolstva nevarna češkemu sokolstvu. Pristaviti se še mora: Poizvedbe so dognale, da se je kmalu, ko je izbruhnila vojska, v severni Ameriki opazovalo delovanje raznih čeških organizacij, ki so tudi potem nadaljevale protiavstrijsko propagando. Dokazalo se je pa, da so se te veleizdajalske propagande v znatni meri udeleževale severnoameriške sokolske zveze. Rav-notako se je tudi dokazalo, da so češke sokolske župe pismeno občevale vsaj z eno teh sokolskih zvez po svojem načelniku dr. Jožefu Scheinerju. Ne glede na to, če dokazana zveza s severnoameriško češko sokolsko zvezo tvori samo kot tako temelj kazenskemu postopanju, kaže okolnost, da je sploh v takih razmerah došlo do zveze, da grozi po zvezi s severnoameriškim sokolstvom in po delovanju čeških sokolskih žup nevarnost, da se lahko zanese protiavstrijska propaganda omenjenih severnoameriških sokolskih zvez potom čeških sokolskih žup in tuzemske sokolske zveze. Da ;ni obstoj čeških sokolskih žup j varen državi. Otekle noge hrbtu, katerega povzročajo ni ran je o milijonih me je poučilo, da obistne neprilike, vnetje obisti ali meta vzorni državljan že računa vojno hurja> zadrževanje ali puščanje goste odškodnino, katero nam bo Lah štel. Povedal sem mu, da mora šteti te milijone v goldinarski veljavi, da ne bo vode, bolestno puščanje vode, zlatenica in kisel želodec se hitro vdajo, ako se rabi Severovo Zdravilo za obisti in premal račun, da mora "tarif" za po-|jctra (Severa's Kidney and Liver Re-samezne granate zvišati in še prišteti medy). Priporoča se tudi za odpravo .............. Se n,sem sP°?na;, močenja postelje pri otrocih. Mr. Ad. Kraipowich iz Coaldale, Pa., piše: "Jaz priporočam Severovo Zdravilo za obisti in jetra vsim, ki trpijo vsled obist-nih neprilik. Meni je čudovito pomagalo," Cena 50c in $1.00 v vseh lekarnah. Zahtevajte Severovega. Ako vas lekarnar ne more založiti, naročite ga od W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Ad. Feb. Tues. stroške eksekucije. moža, ki bi tako globoko iz srca črtil Laha-izdajalca. * * * Pač še enega poznam: častitega župnika pri Sv. Luciji. Iz svojega okna opazuje pozicije italijanske artiljerije in stiska pesti; infanterijski ogenj more doseči župnišče, cerkev na ono stran ceste je bila že trikrat zadeta, notranjost doslovno popolnoma porušena od ekrazitne granate, ki je razpo-čila pod prižnico, razdejanje krog in krog vasi. Da bi mu ne branila leta I in njegov sveti poklic, častitljivi mož Pozivno na Vašemu Velerodju do"-poslani odlok št. 6659 se obvešča Vaše Velerodje, da je že izveden razpust društva in se istočasno naprošate, da naznanite ta odlok z razlogi posameznim sokolskim zvezam. Tudi zveza slovanskega sokolstva s sedežem v Pragi je bila razpuščena, ker je pospeševala protimonarhične in protidina-stične tendence, ker je tudi to društvo "Slovenec". Valley, Wash., 5. febr. — Cenjeno uredništvo! Prosim, odmerite mi mal prostorček v vašem listu Amer. Slov. Naznaniti hočem žalostno vest, katera nas je zadela dne 26. jan. 1916. Potrkala je .bela žena smrt v hišo rojaka Slovenca, starega naseljenca tukaj v Valley, Wash, ter vzela dušo in jo ponesla v nebeške višave pred božjega Sodnika, dušo soproga, očeta in starega očeta v osebi Blaža Tom-she, v visoki starosti 74 let. Pokojni je prišel v Ameriko pred kakimi 34. leti. Naselil se je v stari slovenski naselbini Brockway, Minnesota, ter si je tam naredil svoj dom. Po preteku 8 let je šel na zapad za delom. Delal je nekaj časa po šuniah in v Oregonu in Washingtonu; potem je šel na homestead ter si je naredil zopet dom, kamor je prišla njegova družina za njitn iz Brockwaya leta 1888. Pokojni je bil priden, varčen in pameten gospodar, ter je bil priljubljen povsod, tako spričujc njegov pogreb. Na zadnji poti je bil spremljan od mnogih prijateljev in znancev. £a njim žalujejo soproga, 3 sinovi in 3 hčere, vsi preskrbljeni, ter 32 vnukov. Sožalje žalujočim! Pokojniku naj sveti večna luč, a njegpvo telo naj čaka vstajenja božjega na slovensko katoliškem pokopališču ! Lahka naj Ti bode, Blaž, svobodna "tuja" ameriška zemlja! Izvanreden slučaj je tudi nanescl, da je ga. štorklja ravno tisto uro, ko je pokojni umrl, obiskala njegovo hčer Johano, soprogo g. Lukeža Strojan, ter je pustila "baby-a", dečka za spomin. In drugi večer, ko je pokojni Blaž ležal na mrtvaškem odru, je obiskala štorklja njegovega 9ina Jakoba in ženo Marijo ter jima pustila zdravo deklico. Tako obenem čestitamo družinama, a sožalujemo tudi z njimi za njih očeta. Mraza smo pa tudi dosti imeli. Dne 31. jan. je "mrazomer" kazal zjutraj od 19 do 34 stopinj pod ničlo. Pravijo, IZGUBE V VRSTAH SLOVENSKIH KAT. AKADEMIKOV. Ljubljanski "Slovenec" z dne 31. decembra poroča: Tekom vojske je doslej padlo 23, do 20 pa je bilo ranjenih Daničarjev, Zar-janov, Današev ter starešin. Pregled mrtvih naj pove, koga in kaj smo izgubili: 1.) Fon, iur.; 2.) Gombotz Jos., abs. fil.; 3.) Kobal Viktor, fil.; 4.) Koser Janko, iur.; 5.) dr. Levičnik Avgust, zdravnik; 6.) dr. Majerle Ivan, poštni urad- nik; 7.) Majerle Anton, tehnik; 8.) Meršolj Franc, med.; 9.) Modic Izidor, profesor; 10.) Moliorč, iur.; 11.) Plot Miha, fil.; 12.) Podboj Štefan, profesor; 13.) dr. Podobnik Jos., dež. kojn.; 14.) Požlep Franc, fil.; 15.) dr. Primšar Franc, zdravnik; 16.) Rabtiza Anton, profesor; 17.) Resmnn A., kult. teh.; 18.) Rupnik Pavel, abs. iur.; 19.) Skušek Val., iur.; 20.) Šusteršič Ivan, abs. iur.; 21.) Trojnko Jakob, iur. 22.) dr. Uršič Franc, odv. kand.; 23.) Žgur Ivan, veter.. Ta duševni, domovini darovani kapital naj bi ne bil zaman žrtvovan! SPOMIN NA SV. LUCIJO OB SOČI. (Iz "Slovenca".) Pred kratkim se jc za mano zaprl bojni prostor, ko je vlak zavil v mirno zatišje baške doline, nesoč me proti beli Ljubljani. Zdelo se mi je, kakor da potujem v obljubljeno deželo, kjer se med in mleko cedi, ne da bi P" tem mislil na \clesne dobrote, — tnar-sikak zapečnjak bi v tem oziru rad zamenjal z "možem" v strelskem jarku— pač pa sem po šestih mesecih nepretrganega življenja v bojnem prostoru z vsemi njegovimi priveski dobil tako spoštovanje do civiliziranega sveta, da se mi je cilj mojega potovanja zdel že pravi eldorado. Pri vijaduktu čez Idrijco sem se še ozrl gori na grozeči hrib Ježo, sovražni top za hribom bi šel že gori v strelski jarek in sam puško v roko vzel, kakor pravi. Istega mišljenja je peščica še preostalih župljanov; verujem mu, veruje mu tudi vojaško poveljstvo, ki ni smatralo potrebno, tega ali drugih krajev za bojno črto evakuirati. Zvestoba slovenskega ljudstva je nad vsak dvom vzvišena! * * + Železniška postaja v Sv. Luciji je unikum te vojske, kakor se izražajo vojaški krogi. Razna visoka priznanja govore o tem. Unikum je postaja, občudovanja vredno pa je železniško osobje, ki ne pozna ne nadlog vojne, ne nevarnosti. Slava tem junakom! Poročal sem nekoč, kakor je Italijan neki gospodični poslal pozdrav, graviran na izstreljeni grapnel. Menj romantično je mislila sestra korporala Pietro, padlega na hribu Sv. Lucije; piše mu, naj nese pozdrav tja gori na Zg. Štajersko, kjer biva njeni izvoljeni. Namesto padlega Pietro moram jaz prevzeti vlogo postillona d' amour, ker so mi slučajno pisma v roko prišla. Uboga Teresina se je pač uraču-nala misleč, da njen brat pride v ujetništvo; tudi je težko umljivo, da je laška cenzura prezrla to pismo, sicer polno sesterne ljubezni in drugih lepih potez. Kakor mi je Bošnjak pripovedoval, je Pietro padel junaško se boreč in ne kazoč hrepenenja po ujetni-* * * štvu. Naša cenzura je pač bolj stroga nego sovražna. Tako sem n. pr. moral čitati od konca do kraja vatel dolgi pesniški proizvod junaškega Bošnjaka, katerega podajam v izvlečku: "Ti si Mara, mirijasno cviječe koje nigda uvenuti neče; z desnom rukoni tebi pismo pišem, z levom rukom gorke suze brišem ... Kao kisa padaju granate, a ja opet mislim, Maro, na-tc... Koliko je odavle minuta, toliko te ja pozdravljam puta itd. Konec je vsekako preveč prozaičen: "Evo, več je godinu sad dana, kako s sobom ja nemim divana... istom si me naučila šale, a sad moram biti u špitale." Mujo ima prav; kajti le skozi bolnico bi smel vsak pravi junak iz fronte priti v domovino. Mujo je bil pač pravi junak, da je eno leto pretrpel brez divatia in šele po ovinku skozi bolnico, kakor se junaku spodobi, prišel iz zakopov. Takih zlatih ljudi imamo, hvala Bogu, tisoče, ljudi brez živcev, brez telesnih potreb in duševnih; na te tihe junake se zanašajo poveljniki in z zaupanjem zre d.omovina. —Dr. B—č. Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kočevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevat. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leof Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Denver, Colo.: George Pavlakov«!1 Ely, ftiinn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnericb. Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Gowanda, N. VY.: Frank Zore. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: St. Bajt. Iron Mountain, Mich.: Louis Be«' Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerl«-La Salle, 111.: Anton Kastello in J1' kob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričar Milwaukee, Wis.: John Vodovnik-Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John LeW Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Sneller. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. * Rock Springs, Wyo: Leop. Potjane(l Sheboygan, Wis.; Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Springfield, 111.: John Peternel. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompar«' Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torka«. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek* Youngstowtt, O.: John Jerman. V onih naselbinah, kjer zdaj nim3' mo zastopnika, priporočamo, da s' zglasi kdo izmed prijateljev našega sta, da mu zastopništvo poverim"' Želeli bi imeti zastopnika v vsaki si"" venski naselbini. Spoštovanjem, Uprav. "A. S." lifi ^ffi^ffiiiilfi^Hi^ifiiiifiSifi^ffiiiffi^Hi^ffi^S s Buchanan-Daley Co. Desplaities and Allen Sts. JOLIET, ILLINOIS Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CENO TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu a m » jj iS«*** Union Coal & Transfer O 615 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano ail d Furniture Movinjr Chicago telefon 4313. Northwestern telefon Prvi in edini slovenski pourebniški zavod Ustanovljen 1. 1895. Anton Nemanich in Siti 1002 N. Chicago Street Koajušnlica tta 205-207 Ohio St.. Joliet, II*- Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največji*1 y mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jofietu «» tvaške vozove in kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Ch'e4tf0 tel. 2575 in N. W. 344. Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci. VZJEDIN.IENIH DRŽAVAH SEVERNK AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež: JOLIET, ILL. Vstanovljena 29. novembra 1914 lnkor. v drž. 111., 14. maja 1915 ORU2B1NO GESLO: ' VSE ZA. VERD. DOM IN NAROD." "VSI ZAENEGA.iEDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsed.—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis.—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petrio, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. Josip Težak, Joliet, 111. Math Ogrin, N. Chicago, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) * kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. odbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika. IZ STARE DOMOVINE. , Izgube v vrstah slovenskih katoliških visokošolcev. Tekom vojske je dne 31. dec. 1915 padlo 23 slovenskih uaničarjev, Zarjanov in Današev ozi-starejšin teh slovenskih katolikih visokošolskih društev; do 20 je bll° pa ranjenih. Velevažna konferenca pri deželni a(Jl. Pod predsedstvo deželnega 1'redsednika g. barona Schwarza se je "le 29. dec. vršila pri deželni vladi — na Predlog deželnega odbora — kon-erenca, ki je obravnavala vojaške do-av« klavne živine in sena leta 1916. Kranjskem. Udeležili so se te kon-ercnce poleg zastopnikov deželne vla-e zastopniki vojnega in poljedelskega "llnist»stva) armad. etap. poveljstva in petnega odbora (deželni glavar dr. j^steršič, dež. odbornik msgr. dr. E. j*ampt> deželnokult. nadzornik Pire). nterenca se je zedinila v nekaterih ^ 'lih točkah, v podrobnostih se po-^ v kratkem nadaljuje. Velevažno jo VSC kmetovalce je sledeče: Cena, ki Plačuje vojaštvo za seno, se takoj na 13 K za kvintal. Posamezni "e'ki (treni itd.) ne smejo odslej v«č "•ad; sami rekvirati v območju 5. ar-nega poveljstva. To območje ob- r I °elo kranjsko deželo, izvzemši; n Ov'jiško glavarstvo. Dobava klav-c Kovedi leta 1916. se spravi v sklad p°datki živinskega štetja 1. dec. 1915. Krško (ranjen); inf. Fajdi-ttr> g!0n; Stara Loka; inf. Fojkar Pe-SUst Loka; rez. Gorcnčič Av- Hl4N°vo mesto (ranjen); desetnik WVy.PJos'P; inf- Hribar Franc, a/'- .Uhin; rez- poddesetnik Janezki sj 0j2'j'ljubljanska okolica; častnici Kavčič Jakob, Kranj; tit. de- i'lilt v ™ ■ '■sek'p VC1C lvan- Tolmin;inf- Ko* r"' Ljubljana; inf. Končnik PHl(. ' Kamnik; inf. Konjar Ivan; K0z;i,S<:'n.ik Kos Josip, Ljubljana; inf. tOvodi , ,ael« Kamnik (ranjen); če-rjvJa Jožef Josip, Litija; rez. Ko-4eSet j"> Kočevje; inf. Kramar Franc, Svrij, r KumP Rudolf, Kočevje; inf. HviT* Kočevje; inf. Malmr Iv., r«t. MVii(ranjen); inf- Majhen Josip; $ Ktl ,er J<>sip, Kočevje; inf. Men Kf Kar l i .Ljub|iana; inf' Mitterma ' Ljubljana; rez. Murn Josip, f't. ,ie'lest.°: i"f. Napošl Franc, Ptuj; ">f. No! ",k Novak Jakob. Ribnica; "»an fc,. 1? Josip, Krško; rez. Oster-Xt-l' Ko«vje; inf. Pavlin Ma-S; ;nf8k°: »>f- Pavlovič Jakob, Kr-dtSe: 1 etschauer Ludovik, Kočev-lk požencl Josip, Ljubljana; inf. Rakovec Fr., Kranj; inf. Rakovec Franc, Kamnik; inf. Rugelj Peter, Krško; inf. Šarabon Ferdinand; inf. Sečnik Martin, Sv. Jošt; inf. Škrinjar Ivan; inf. Stanovnik Alojzij, Polhov Gradec; inf. Štefe Franc, Kranj; tit. poddesetnik Štih Josip, Krško; inf. Štimec Peter, Kočevje; inf. Štirn Iv., Kranj; inf. Strah Anton, Kočevje; inf. Stubler Marko, Črnomelj (ranjen); inf. Sturm Josip, Kočevje; inf. Šuster-šič Franc, Litija; inf. Šusteršič Franc, Ljubljana; inf. Tome Franc, Ljubljana; inf. Tominec Mihael, Sv._Jošt (ranjen) ; inf. Tratnik Kazimir, Ljubljana; inf. Tratnik Kazimir, Ljubljana; inf. Verderber Ivan, Kočevje; inf. Vo-denik Franc, Litija; inf. Železnik Rudolf, Ljubljana; tit. poddesetnik Zupan Ivan, Kamnik. — Božični darovi kranjske šolske mladine za vojake na bojišču. Šolska mladina na Kranjskem je poklonila vojakom na bojišču približno tri vagone božičnih daril. Od vseh strani so zadnji čas prihajali nabiralnici vojno-skrbstvenega urada v Ljubljani nešteti zavojčki, vsi lepo zaviti v svilen papir, prevezam s pisanimi trakovi in o-krašeni s smrekovimi vejicami. Posamezni zavojčki so vsebovali .večinoma priprave za šivanje, gumbe, varnostne igle, žepni nožič ali škarje, žepni robec, zapestnike, vnuče, molitvenik, be-ležnico, svinčnik, dopisnice, cigarete, čokolado, sladkorčke itd. Mali darovalci so priložili za neznanega obdaro-vanca vojščaka tudi ljubeznjiva pisemca, kjer jim žele vesele božične praznike in jim pošiljajo tople pozdrave. Vsak darovalec je tudi pridejal zavojčku vojnopoštno dopisnico z napisanim svojim naslovom, na kateri naj bi mu obdarovani vojak prijazno potrdil prejem božičnega darilca. — Božično darilo vdovam in sirotam naših padlih junakov. Ljubljano, 24. dec.: Odbor za vojne sirote v Ljubljani se je v svoji zadnji seji posvetoval in prišel do zaključka, da je v sedanjem času najprimernejše božično darilo vdovam in sirotam padlih junakov denar. Na ta način je dana možnost, da si vsaka vdova nabavi zase in za o-troke to, kar najbolj potrebuje, medtem ko se odbor pri darovih v natura-lijah ne bi mogel ozirati v vsakem slučaju na želje posameznih. Za vsako vdovo in siroto se jc določil znesek 15 K. Denar se jc začetkom tedna razposlal na župne urade, da ga tisti v sporazumu z županstvi razdele med pripravljene vdove in sirote. Vseh vdov in sirot je do sedaj prijavljenih 1500. Razdelilo se je med nje kot božično darilo 22,500 kron. Veliko vdov in sirot še ni prijavljenih, vsak dan prihajajo novi priglasi. — Breznica.na Gorenjskem. Umrl je dne 24. decembra Gregor Kovač, železniški čuvaj v pokoju. Rajni jc bil mož odločno katoliškega mišljenja Bil je nad 40 let železniški čuvaj ter v našem kraju splošno priljubljen, kar je pričal njegov veličastni pogreb Pred enim letom jc stopil v pokoj, ho-teč v miru preživeti večerne dni svoje ga življenja. Ni mu bilo dano, da bi dočakal novo mašo svojega najstarejšega sina; ni mu bilo odločeno, da bi se mu izpolnila ta iskrena želja, ki jo je natihoma gojil toliko let, kajti Vsemogočni ga je prej poklical k sebi. — Zagorje na Pivki. Naši zvonovi, ki so po vsem slovenskem svetu znani vsled znane pesmi, ki jo je zložil tukajšnji rojak pesnik Vilhar pod naslovom: "Zagorski zvonovi", so se v božičnih praznikih zopet oglasili. Molčali so, kot so vsi njihovi sobratje po celi Pivki več kot pet mesecev, odkar se jc napovedala vojna z Italijo. Da so se smeli oglasiti zopet ob praznikih miru, je znamenje, da polentarja še ne bo sem, četudi se mu sline cede po naših gozdovih. Bog nam daj zmago in po zmagi trajen mir! — Iz ruskega ujetništva. Po 16. mesecih je prišel glas, da še živi in sicer v ruskem ujetništvu Vrban Štrempel iz Kladij (občina Stara Oselica.) Nedavno so domači dobili prvo dopisnico od njega, ki jih je tembolj razveselila, ker nihče ni mislil, da se bo še kdaj oglasil. — Padel je na italijanskem bojišču Maks Mal, pos. sin s Pretrža pri Pečali v moravškem okraju. Zadet je bi! 13. nov. na gori Sv. Mihaela od sovražne granate. G. rač. podčastnik J. Kastelic sporoča o njegovi smrti: "Od 40 mož, kar jih je bilo pri strojni puški v tem peklenskem ognju, jih je o-stalo po 14dnevnem odporu samo 6 mož popolnoma nepoškodovanih. Italijan je žrtvoval spet tisoče zaman..." —Nepozabni rajnik, ki se je bil že celo leto bojeval v Galiciji in bil že tudi ranjen pri Grodeku, leži zdaj pokopan v Rubijah ob vznožju Šmihelske gore. Bil je edini sin zdaj še na domu, zato bodo dobrega in zelo pridnega fanta vsi tem težje pogrešali. — Strela v spovednici. V nedeljo, dne 17. decembra je bil nenavaden zimski dan; grmelo je, pa tudi treskalo, kakor poleti. V Jablanici na Notr. je strela poškodovala neko ženo. Trnovskega dekana, č. g. J. M. Kržišni-ka je pa strela obiskala v spovednici (v Hrušici), mu razdrapala in ožgala obleko ter ga omamila, da je bil dalj dalj časa nezavesten. Dekan je ostal pri življenju, dasi je močno opečen. — Šest sinov vojakov ima posestnik Martin Benedičič izpod Sv. Jošta nad Kranjem. Od teh jih je pet v vojni vojni službi, šesti je pa v Ameriki; preden je šel v Ameriko, je služil tri leta pri vojakih v Trstu. — Ivan je bil že dvakrat v Galiciji; sedaj je v bolnišnici v Judenburgu, ker jc bil ranjen. — Lovro je bil ranjen na italijanskem bojišču in se nahaja v bolnišnici v Lin-cu. — Vincenc je sedaj na fronti pri Gorici, — Franc in Jože sta pa ujeta. Najmlajši Ciril — star 14 let — še čaka, da bo vojak, ko doraste. Oče? je star 64 let, mati pa 60 let. Bog jima daj srečo, da bi se vsi otroci srečno vrnili in zopet pomagali obdelovati domačijo. — Iz Tržiča. Iz ruskega ujetništva se je vrnil po zamenjavi posestnikov sin Meglič (Tončev) od Sv. Ane s pohabljeno roko. Pripoveduje, da se je po porazih ruske armade začelo slabo goditi avstrijskim ujetim vojakom. — Z bojišča se je zglasil Franc Spreitzer, ki biva na bojnem polju že od početka ! vojske. Sedaj sporoča gospodu žup-1 niku, da se nahaja daleč doli v turškem ozemlju. — Umrl je tu dne 18. dec. g. Janez Dobrin, hišni posestnik in bivši branjevec. —251etnico mašništva je dne 18. dec. obhajal č. g. P. Gothard Podgoršek, frančiškanski vikar in vodja deške Ijttd ske šole v Novem mestu. — Avstrijski ujetniki — mučenci na Ruskem. Jakob Vrtačnik, ki je bil 0» jet v Przemyslu, ter se sedaj nahaja v Saratovski guberniji, Caričin monastir, piše svoji ženi Katarini v Senožet pri Št. Lambertu, p. Sava pri Litiji: 'Zdrav sem še precej in naznanjam celi javnosti, da smo tukaj na Ruskem Avstrijci pravi mučenci in da naj bi se gotovi krogi za nas malo pobrigali. Prosim, dajte to v časopise, kar sem danes pisal." Čudno je, da je dopisnica šla srečno skozi rusko cenzuro in da ni bila zaplenjena. hranjeno množino mleka pa morajo dotičniki nemudoma oddati občini, katera proda drugim osebam dotično množino mleka. Prestopke zoper to odredbo kaznuje politična oblast. —Umrl je organist mariborske stolnice in skladatelj g. Rudolf Wagner. — Omejitev potovalnega ,prometa na Koroškem. Zaradi nevarnosti koz se ne smejo odpravljati civilne osebe na postajah Šent Vid (Koroško) osebni kolodvor, Šent Vid tovorni kolodvor in na postajališču Glinja vas; izvzete so tiste osebe, ki imajo za vsak slučaj od c. kr. glavarstva v Šent Vidu na Koroškem izdano in od c. in kr. etapnega štacijskega poveljstva vidi-rano dovolilo. Za službena potovanja c. kr. uslužbencev in uslužbencev državnih železnic zadostujejo v tem ozi-ru njihove železniške legitimacije. Svoj teli uslužbencev si morajo preskrbeti navedena dovolila, kakor drage civilne osebe. Na teh postajah (postajališčih) smejo izstopiti le tiste osebe, ki stalno bivajo v Šent Vidu in okolici in ki tudi to lahko dokažejo pri načelstvu kolodvora. S tem se naj o-mogoči domačinom, ki so sedaj kje zunaj, da se morejo vrniti v Šent Vid in okolico. Prestopno in prehodno potovanje na osebnem kolodvoru v Šent Vidu se po predstoječih določilih ne izpremeni. — S koroške fronte, 7. jan.: Italijani so sedaj obrnili svojo pozornost na koroško fronto, kjer je dolgo časa bil hiir. Težka sovražna artiljerija je naperila zadnje dni svoje topove proti utrdbi Naborjet. Že junija in julija lani so Naborjet noč in dan brez u-speha obstreljevali. Vsi artiljerijski napadi Italijanov so se razbili ob junaštvu posadku. Ni dvoma, da bo tudi sedanji napad doletela ista usoda. "NEVIDNE" UNIFORME ITALIJANSKIH STRAŽ, Italijanski vojak v svoji beli zimski uniformi, ki ga napravlja skoro nevidnega Avstrijcem v zasneženih planinah. nižja plača znaša torej sedaj za zidarje od 18. do 20. leta 57 vinarjev na uro, za zidarje od 20. leta dalje pa po 69 vinarjev na uro. ŠTAJARSK0 1 — V begunskem taborišču v Brucku je sedaj okrog 3,500 Slovencev iz krajev: Podgora, Pevma, Št. Frjan, Gorica, Deskle, Kanal, Volče, Tolmin, Bovec, Vrh, Gabrije, Opatjeselo, Doberdob, Sela. Ko dušni pastirji delujejo ondi čč. gg. Anton Pertot, Ivan Jarec, Ciril M. Vulga, Ivan Črnigoj. V taborišču je tudi pet razredov šole. — Požar v usnjarni. 5. jan. je v tovarni za usnje Freund' (preje. Na-> sko) v Mariboru začelo goreti, in sicer v prostoru za loj. Prvi so zapazili o-genj ruski ujetniki, ki so zaposleni v tovarni, in takoj začeli metati pesek na ogenj. Nato je prihitela požarna bram-ba, ki je ogenj omejila in udušila. Škoda znaša 30,000 K. To je bil tekom let že tretji požar v tej tovarni. — Omejitev uporabe mleka v gostilnah in kavarnah, štajersko namest ništvo razglaša: Da se zasigura zado stna množina mleka za prehrano o-trok, se določa, da je dovoljeno prodajati mleko v gostilnah, kavarnah in v slaščičarnah samo od 6. ure zjutraj do 10. ure predpoldne. Prepovedano je nadalje uporabljati mleko za izdelo vanje čokolade, raznega peciva na mleku v sladščičarnah, v tovarnah za izdelovanje kakao in čokolade. Med 4. in 6. uro popoldne je pa dovoljeno prodajati v gostilnah in kavarnah zgo ščeno mleko. Naročeno jc gostilničarjem, kavarnarjem itd., da morajo od časa do časa poročati pristojni politični oblasti o uporabljeni množini mleka na dan ter o množini, katero so vsled omejitve uporabe mleka vsak dan uporabili manj kakor poprej. Pri — Iz Gorice, 5. jan. V Gorici sedaj nikakor ni prijetno. Šest tednov že traja jesenski in zimski dež —f zraven pa pada neprestano v večjih in manjših množinah morilni granatni dež. Kar niso uničile granate, pokončuje mokrota. Čuditi se je, da je v mestu in v predmestjih še toliko ljudi! Cenijo jih na 10 tisoč; seveda v mestu samem jih bo komaj nad 3000. — Iz Gorice. — Božični dar nadvojvode Evgetia častnikom in vojakom. Po Gorici vozijo svoje vozičke cestni pometači, ki čistijo ceste. Tudi mestna policija vrši svojo službo, ravno tako tudi poštni urad. Kako izborno da deluje železniški promet, se vidi iz tega, da dobimo v Gorico že sledeči dan častnike, ki so izšli prejšnji dan.— Naj še nekaj omenim: Vsi častniki na jugozahodni bojni črti so prejeli od poveljnika te fronte nadvojvode Ev-gena kot božično darilo prstane, ki so napravljeni iz kosov laških topniških krogel. Prstan nosi monogram naj-vojvode in letnico 1915. Vojaki so pa dobili kot božično darilo sliko nadvojvode Evgena, in zahvalo z njegovim podpisom. — Admiral baron pl. Spaun, bivši poveljnik naše mornarice, še vedno vstraja v Gorici, kjer živi v pokoju. Njegova hiša stoji na Korzu, ki je po laških granatah najbolj ogrožen, vendar 831etni pomorski junak, ki je svoj-čas krepko pomagal v bitki pri Visu, ne zapusti Gorice. 26. decembra m. 1. piše na neki dopisnici: "Zelo zadovoljen sem tukaj; bivanje mi nudi vsaj nekaj izpremembe..." Lep zgled hladnokrvnosti. — Zvišane zidarske dnine v Trstu. Odbor stavbinskega konzorcija v Trstu naznanja, da je s 1. januarjem t. 1. stopilo v veljavo zvišanje zidarskih dilin, in sicer za 3 vinarje na uro. Naj- — Boroevičeva zahvala. Zagrebški ban Skerlec je častital generalu Bo-roeviču za novo leto. Boroevič se je zahvalil z naslednjo brzojavko: Zahvaljujem se v imenu vojske Vaši pre-vzvišenosti za blagohotne čestitke k novemu letu. Upam, da bo leto 1916. prineslo ljudstvu modri upravi Vaše prevzvišenosti poverjenega področja blagoslov miru in kulturneag napredka. Boroevič, general pehote. —Nova hrvaška šola na Moravškem. Po zaslugi župnika Gnjiniča se je o-tvorila v Schildbergu na severnem Moravškem hrvatska šola. — Odprava uporabljanja cirilice v poštnem in brzojavnem prometu v Bosni in Hercegovini. Z odlokom vojnega ministrstva z dne 6. decembra 1915 se ukine dovolitev uporabljanja cirilice v poštnem in brzojavnem prometu. Obenem je prepovedano tudi v notranjem bosensko - hercegovskem prometu pisati s cirilico. — Jeftanovičeva ulica v Sarajevu iz-premenjena v Koeveszovo ulico. "Iz Sarajeva se poroča, da je spremenjena ulica Gligorije Jeftanovič v ulico vojskovodje generala Koevesza. — V Zagrebu je umrl knjigotržec Štefan Kugli. — Umrl je 20. dec. arhidijakon me-tropolitanskega kapitlja v Sarajevu, apostolski protonotar dr. Ivan Koščak. Dr. Richter's Pain Expeller zoper revmati« zem in trganje bolečine in o-trpnelost členkov in mišie. Pravo zdravilo Je » zavoju, kakorfinega vidite na sliki. Zavrnite vsak zavoj, ki ni zapečaten s Ab-lior Trade Mark. 25o in 50c vseh lekarnah ali pa piSite ponj naravnost na F.MJclr & Co. 74-80 Washington Street New ¥erk. KJE JE MOJ SOPROG ANDREJ Ponikvar? Pred nekaj časom je bival v Park City, Utah, pa se je preselil nekam v Montano. Kdor izmed rojakov ali rojakinj ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, ali mi se pa naj sam javi. Marija Ponikvar, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. unf Naznanilo! Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kjer imam največjo zalogo svežega in 9t»-hega mesa, kranjskih klobas, vse vrste grocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko področje. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gosnodinjam. Moje blago bo najboljše, najčistejš« in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John N. Pasdertz Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutčhins St., Joliet, IDL Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino -r-P0T0M NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ-p- POPOLNOMA PREPRIČAN —-DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE- ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, in sicer v 20. do 25, dneh V stari domovini izplača denar c. k. pošta 100 kron pošljemo zdaj za $15.00 VSE NASE POSLOVANJE JE JAMČENO. Pisma in pošiljatve naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. "DOLINA KRVI" (GLENANAAR) POVEST IZ IRSKEGA ŽIVLJENJA. Spisal Patrick A. Sheehan. ^f Iz angleščine prevel Franc Bregar. (Dalje.) In tako so minevala leta, otrok pa je vedno krepkeje priraščal k srcu matere, sester in bratov v Glerianaaru, toda najbolj h globokemu, nežnemu srcu Edmonda Connorsa samega. Edini Donal je bil otroku ravnodušen, če ne nasproten. Zdelo se je, da v njegovi duši vedno plavajo krog nje megle bližajočega se razkritja. Ona je postajala ljubek, prikupljiv otrok, kakor bi vsako leto pridevalo novih čarov njeni lepoti. Prav nič ni bila podobna svoji materi, ki je bila temne, blede polti, medtem ko je Nodlag imela nenavadno bel obraz, velike, nedolžne, plave oči in zelo bogate plave lase, ki so ji padali na oči in lica, ko je tekala po dvorišču ali preko polj ali kadar je lehkotno skakala preko potoka, ki se je vil po dolini pod gospodarstvom. Imela je čudno navado, da je, kadar je bila sama in je ni nihče opazoval, često nanadno obstala, čakajoč in prisluškujoč, kakor bi slišala kak glas iz daljave in bi čakala, da se še enkrat ponovi in se tako prepriča, da se ni zmotila. Pri takih prilikah je nagnila glavo nalahko naprej in včasih dvignila kazavec, kakor bi hotela ohraniti svojo lastno pozornost; po kratkem presledku pa je, kakor bi se bila zmotila, zopet veselo skakala okrog. To razpoloženje se je je lotevalo ob vsakem času, in čim starejša je postajala, tembolj je rastlo, tako zelo, da se je celo pri obedu izpozabljala in večkrat obstala, da prisluškuje čudnemu glasu. Če je skakala preko potoka ali plezala v jarek, je ravnotako včasih nepremično obstala za trenutek, se nagnila in prisluškovala in nato zopet razposajeno skakala kot prej. Sčasoma so začeli to posebnost opažati in jo izpraševati. "Kaj je, Nodlag? Kaj slišiš?" jo je izpraševala mati. In Nodlag se je presenečena zdrznila, se nasmejala in rekla: "Ah, nič, mama. Ničesar ne slišim." Toda to je vzbudilo mnogovrstna domnevanja, splošno so si pa razlagali tako, da je to njena brezsrčna mati, ki se v daljavi kesa in kliče, kliče po svojem zapuščenem otroku. Tudi nasproti starcu — svojemu zaščitniku in prijatelju, kakor je nezavestno čutila — se ni izražala jasneje. Ko je stopila v razumna leta, ga je Spremljevala na njegovih pohodih po gorah in po dolinah. Navadno ga je izpreletelo neobično prijetno čuvstvo, kadar jo je dvignil preko potoka ali preko ograje ali kadar jo je vzel na svoje močne roke ter jo nesel nekaj časa preko vlažnega mahovja ali močvirja ali preko kake izmed onih globokih zasek, ki so si jih bili izsekali hudourniki v mehkem, kremenatem pe-ščencu. Nekoč se jo je drznil malo natančneje izpraševati, kaj čaka in posluša, kadar se je polasti ono čudno razpoloženje. "Ah nič, očka. Mislim samo, da nekdo kliče." "Ali je bilo podobno glasu, kakor kličejo hlapce k obedu, ljubček?" "Da, očka." "Ali pa je bilo morda podobno glasu, kakor kličejo za kravami?" "Da, očka." "Ali morebiti zvonu, ki kliče k maši v nedeljo zjutraj?" "Da, očka. Bim-bam, bim-bam in bo-o-o-m!" kakor je poizkušala posnemati glas zvona. In ker je vse to bilo zelo nejasno in so vedeli potem ravnotoliko kot prej, so jo nehali izpraševati, toda v tem so se vsi strinjali, da je "čuden" otrok, kolikor je je. V letu, ko je bila Nodlag stara osem let in se je prištevala med one, ki znajo razločevati dobro od hudega, je nekega dne v zgodnji spomladi prišel v hišo Edmonda Connorsa gospod, ki je imel lovsko pravico na gorah. Imel je srečen dan, kajti z rame mu je viselo rntiogo divjih ptičev in zdel se je utrujen. Nasprotje med gospodo in kmeti se je bilo nekoliko poleglo in v okolici | so zavladale boljše razmere. Tako je ( bil "stotisočkrat pozdravljen" in je sprejel svoj kozarec mleka, kateremu j so primešali žganja, tako ponižno in hvaležno, kolikor je bilo mogoče. Puško je položil v kot, sedel na slamnati stol in počasi srkal mleko iz kozarca. Ko se je že pripravljal k odhodu, se je začel nemirno ozirati po sobi in skozi kuhinjo proti vratom dvojne spalnice ter je slednjič dejal: "Slišal sem — da mimogrede povem — da imate tukaj nenavadno lepega o-troka, malo najdenko?" "Da," je odgovoril starec nekoliko v skrbeh, kajti nehote se je bal gospode in je vedno slutil tudi pod najprijaznejšo zunanjostjo nevarne in sovražne namene. "Tli je Nodlag tukaj, Joan?" je vprašal svojo najstarejšo hčer. "Ni je," je odgovorila Joan. "Z Jer-ryjem je odšla dol v kovačnico." "Dobro in plemenito ste ravnali," je rekel gost, "da ste sprejeli tako siroto brez doma in da ste vkljub svoji lastni družini trosili še zanjo." "Kar se tega tiče," je dejal starec, •krbno opazujoč gospoda s svojimi krotkimi, plavimi očmi, "nam ta stvarca ne dela nobenih stroškov. Ena u-sta več ali manj, to nič ne de." "Pa bo zrastla in bo kmalu veliko dekle," je odvrnil gost. "In tedaj pridejo odgovornosti, katere bi malokdo hotel nositi razen Vas." "Kadar zraste — Bog jo blagoslovi! — nam bo gotovo tudi pomagala; re-kleta nas bodo itak zapustila druga za drugo, mi pa bomo potrebovali ženske v hiši." "Res je. Slišal sem, da se bo ena izmed Vaših hčera omožila za mladega Burkea." "Milostljivi gospod, Vi ste pobrali že vse čenče po župniji. Mislili smo, da veste samo za najboljša skrivališča kljunačev ali deževnikov," se je milo ponorčeval Edmond Connors. "Če ste ves dan sami zunaj s svojimi gozdarji, morate marsikaj slišati," je odgovoril gospod. "In mi se bolj zanimamo za svoje najemnike in sosede, kot se zdi." "Tudi to je res," je rekel starec, ki je še vedno pazil na to, kaj pride. "Ne slutimo, kako veliko prijateljev imamo, dokler jih ne potrebujemo." "Hočem Vam pokazati svoje prijateljstvo, Connors," je nadaljeval gospod, "in zato hočem od Vas sprejet' Otroka, ga vzgojiti, izrediti in mu poskrbeti tako življenje, da boste ponosni nanj." "Zelo sem Vam hvaležen, milostljivi gospod," je odgovoril hišni gospodar, "toda za vse Vaše premoženje, in pravijo, da ga je precej, bi se ne hotel ločiti od otroka. Pa glejte, je že sama prišla," je rekel, ko se je Nodlag pridrvila v kuhinjo, vsa razgreta, ker je ravnokar jezdila na rjavki, ki so jo podkovali doli v kovačnici. Donal je ob istem trenutku tsopil v sobo na sprednja vrata. "Dober dan, Donal," ga je nagovoril gospod. "Kako se ti godi? In to je Vaša mala. Kako jo kličete? Pridi sem, mala, pridi k meni!" Toda Nodlag se je prestrašena u-meknila pred njim in se oklenila z o-bema rokama starčevih nog, kakor bi tam iskala opmoči in varstva. "Dosti čudno ime ima," je odgovoril Edmond Connors. "Kličemo jo Nodlag, ker smo jo na Božič našli — ker nam jo je Bog na Božič poslal," se je popravil, ko je zapazil pozorni pogled otrokov. "Sprijaznite se z mojo ponudbo, Connors," je rekel gospod, odpravljaje se domov. "Jaz sprejmem otroka in prevzamem vso odgovornost zanj. Obljubim Vam, da bom dobro skrbel zanjo — skoro tako dobro kakor Vi sami." "Zelo sem Vam hvaležen," je dejal starec, sedaj opazujoč Donala, ki je pazljivo poslušal, "toda ona je sedaj naša in mi se ne moremo nje." "Kakih posebno važnih stvari nista mogla imeti," je odgovorila mati, ki jo je sinov odgovor bil užalil. "Gospod Dunscomble je le hotel dobiti Nodlago," je dejal starec zaradi miru. "In kaj si ti rekel?" je vprašala žena vznemirjena, kajti otrok se ji je bil zelo priljubil. "Kaj naj bi rekel, kot da jo je Bog k nam poslal in da jo hočemo obdržati?" "Saj bi bilo dosti čudno, če bi bil kaj drugega odgovoril.. In ali je to bilo, kar si ti imenoval lepo priložnost?" je vprašala, jezno se obrnivši proti Donalu. "Ker ni otrok naš," je odgovoril ne-voljno, "menim, da bi se ga prt tej priložnosti lehko odkrižali, zlasti ker bo dobro preskrbljen." "Ti nisi še nikoli pokazal otroku prijaznega obraza, odkar je prišla v hišo. Ne privoščiš ji nobenega grižljaja in nobenega požirka, ki ga ji damo, kakor bi bili s tem prikrajšani ti — in tisti, ki jih hočeš pripeljati k nam." S tem je namignila na Donalovo nameravano ženitev — stvar, ki povzroča materam vedno veliko skrbi, ker se morajo tisti trenutek, ko nevesta prestopi hišni prag, odpovedati gospodinjstvu. To je Donala jezilo, ker se je iz ravnotega vzroka pričkal s svojo bodočo nevesto, ki ga je hotela vzeti samo pod pogojem, da pošljejo Nodr lago iz hiše. Da, ravno to vprašanje in neke ovire pri možitvi njegove sestre z mladim Burkeom so ovirali tudi njega, da se ni mogel udomiti. Bil je torej dvakrat upravičen želeti, da oče sprejme ponudbo gospoda Dunscom-blea. "Kako moremo vedeti, kdo je ona in kaj?" je odgovoril razvnet. "Sedaj veš ravnotoliko kakor tisto ,noč, ko si jo prinesel v košari in jo postavil tu ob ognju. Toda ti imaš mrzlo, trdo srce, Donal.'' ga je zavrnila mati. "A varuj se! Vdove in sirote teptati je nevarno." Donal je že bil na tem, da jezno odgovori, kar bi spravilo svetost njegove prisege v nevarnost, toda oče je stopil k vratom, se ozrl in rekel: "Če bosta še več časa tratila s pričkanjem, bosta nemara stikala za šivan-ko v otepu slame, kadar pojdeta iskat jagnjeta v tej strašni noči." XII. POGLAVJE. Veliki sneg. Tako se je tudi zgodilo. Dvojna tema se je spustila z neba na zemljo. Veliki pomrk neba se je začel lomiti v drobne svetlobne kosmiče, kateri so viseli v zraku in s tem temo še poglabljali ter se potem svetili v velikem, bi-sernobelem jezeru, ko so se mehki, jasni kristali nakupičili na zemlji v volnatih množicah. To je bil prvi naval "velikega snega", ki je začel padati ponoči dne 15. februarja 1. 1837. in se usipa! skozi tri dni ter ležal na zemlji dva meseca. Pokril je vsako zeleno sled in zapadel na stotine ljudi, ki so morali, daleč od mest, v teh težkih tednih prestati strah bližajoče se lakote. To noč ob devetih je ležal sneg na dvorišču in po poljih krog Gletianaara že tri čevlje na debelo. Globočji zameti so ležali v globinah ločiti od ob meji ali so se kupičili ob stenah hleva, kamor jih je bil zanesel lahki Nato je zavladal za nekaj časa glo-, \eter, a jih noben krepkejši ni mogel bok molk, med akterim se je otrok šc pozneje več razpihati. Zdajpazdaj so tesneje oklepal nog svojega zaščitnika. prihajali Donal in Owen in hlapci, "Danes ste imeli srečen dan na gorah, gospod. Torba je težka." "Res. Še nikoli prej nisem videl po hribih toliko ptičev. Kljunačev in deževnikov je vse polno. Menim, da se bliža mraz. Ptice se v velikih jatah selijo proti jugu in zahodu." "In nebo je črno kot polnoč," je pristavil Donal. "Mislim, 'da pride sneg, in prav bi bilo, da vsaj prežene ta strašni mraz." "Tako pravi tudi Linehan. On meni, da se bliža veliki sneg. Čim bliže sem v takem slučaju domu, tem bolje. Lahko noč!" "Bog z Vami in dobro srečo!" je pozdravil Donal. "Donal," je rekel oče, ko je bil tujec odšel, "ali bi ne bilo dobro, da spravimo ovce s hribov? Lehko pride veliki sneg in gori je menda kakih dvajset mladih jagnjet." "Štiriindvajset jih je," je odgovoril Donal. "Da, jaz vzamem Ovvena in nekaj hlapcev, pa jih seženemo dol." "In moje jagnje tudi, očka," je vzkliknila Nodlag, široko odprši oči v strahu in skrbi. "Moram iti, da rešim svojo Nanny." "Saj ni daleč," je rekel starec. "Pojdi vun ter počakaj hlapce in oni jo poiščejo mesto tebe." Nodlag je odšla vun in Donal se je jezno obrnil proti očetu. "Zakaj niste, za božjo voljo, sprejeli te ponudbe? Rešila bi nas vseh skrbi!" "Pa bi nam morda norih nakopala," je odgrivoril oče krotko. "Sicer sem se pa zavezal z obljubo in jo bom držal." "Gotovo je Bog poslal gospoda Dunscomblea s to ponudbo," je vpil Donal. "To je bila najboljša priložnost in sedaj ne pride morebiti nikoli več." "Kaka najboljša priložnost je to, ki ne pride morebiti nikoli več?" je vprašala gospa Connors, ki je bila prišla z dvorišča. "Mislim, da nas čaka nocoj huda in težka noč. — Toda o kaki ponudbi si govoril očetu, Donal?" "Ah nič!" je odgovoril sin mračno. Potem se je Donal ozrl in dejal, ka- prepoteni in zasopli, na dvorišče in od-kor bi ta pogovor bil popolnoma kon- lagali ovco ali jagnje, katero so bili rešili. Vsako pot, kadar so zopet odhajali, je bilo njihovo iskanje nevarnejše in utrudljivejše, ker so jim moči omagovale pod naporom in se je sneg kupičil vedno više in više v mehkih gričkih, ki so zakrivali nevarna, mesta ter se pod nogami umikali in udirali in tako hojo obteževali. Bilo je deset ura in sneg je padal še v gostejših in debelejših snežinkah, ko so hlapci naznanili, da so vse ovce varno spravljene pod streho in da se je le nekaj jagnjet izgubilo v snegu. "Saj jih ne bomo pogrešali, hvala Bogu!" je rekla gospodinja. "Ali ste prinesli tudi Nodlagino jagnje?" "Nodlagino?" je vprašal Donal napol omoten in oslepljen od snega in silnega napora, ki ga je bil prestal. "Da," je pritrdila mati. "Njeno najljubše jagnje s trakom krog vratu." "Ne vem," je odgovoril Donal trudno in v polspanju s trde klopi. "Kje pa je Nodlag sama?" jc vprašal Edmond Connors, ki se je od ognja ozrl okrog. "Kje bi bila ob tej uri kot v postelji?" je dejala njegova žena. "Pojdi, Joan, in poglej, kaj počne!" Joan je vzela svečo in stopila v spalnico, kjer je stala Nodlagina mala postelja tesno ob drugi veliki. Vrnila se je takoj s preplašenim obrazom. "Nodlage ni!" "Mislil sem si, da bo kaj takega," je rekel starec vstajajoč. "Medtem ko nismo na nič drugega mislili kot na svoje ovce in jagnjeta, nam je izginil o-trok božji.", "Bila je s hlapci," je dejala Joan, pogledovaje Owena in Donala. "Tam je že ni bilo," je zagodrnjal Donal. "Vsaj pri meni je ni bilo." "Tudi pri meni ne," je zatrdil Owen. "Jaz nisem videl otroka, odkar je gospod Dunscomble odšel iz hiše." "Odšla je na dvorišče," je rekel starec, "in jaz sem ji rekel, naj tam počaka in gre z vami." "Potcin je odšla gotovo sama," je dejal Owen, "kajti jaz je nisem več videl, odkar je začelo snežiti." Edmond Connors ni izpregovoril besedice, temveč je vstal, vzel s police ob ognjišču svoje rumene usnjene go-lenjake, jih nateknil in zapel. "Kam greste, oče?" je vprašala Joan preplašena. "Kam grem?" je zaklical. "Otroka grgem iskat. Kaj meniš, da jo bom pustil zunaj, da pogine v tem strašnem mrazu?" "Ali si znorel?" se je vmešala njegova žena. "Pojdi, Dona!! Pojdi, Owen! Ne more biti mnogo dalje od zoranega polja;" "Bojim se, da jo bomo zastonj iskali," je odgovoril Owen, trudno vstajajo. "Pojdi in vzemi svetiljko, Jerry, pa storiva, kar moreva!" Tudi Donal je zlovoljen vstal in šel za bratom. Njegova obleka je bila čisto premočena od snega in velik o-blak pare se je dvignil iz nje, ko so vstali. "Daj jim kapfjico žganja," je ukazal starec, "ker bodo nemara morali iti dalje kot mislijo." (Dalje prih.) Znan obraz. Neka angleška zdravnica, ki je bila znana tudi kot zagrizena sufražetka (boriteljica za žensko pravo), obvezuje ranjenega vojaka v bolnišnici. Pri tej priliki se začudi in pravi ranjencu: "Kako to, da se mi vaš obraz tako znan zdi? Gotovo sem vas že večkrat srečala." — "Je že mogoče", pravi londonski vojak. "V civilu sem namreč stražnik." Rojaki in rojakinje širom Amerike ! Pristopajte k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1916. Predsednik...........George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik............■.......Jos. Klepec. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik................John Petric. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: Nicholas J. Vranichar, John N. Pasdertz, Joseph Težak. To društvo sprejema v svojo sredo rojake in rojakinje iz vseh krajev A-merike, in sicer od 16. do SS. leta starosti brez vsacih ceremonij. Ne glede kje stanujete — najsibo v Jolietu ali v katerem drugem mestu v Ameriki, k našemu društvu lahko pristopite vsi, če se skažete z zdravniškim spričevalom, ne rabite sem priti. Pri tem društvu ni treba nikakorš-nega potnega lista. Greste lahko kamor hočete in kdaj hočete. Samo, da točno plačate mesečnino in takoj, ko se preselite, tajniku naznanite svoj pravi naslov. Mesečnino lahko plačate za eden ali več mesecev vnaprej. To Društvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za SOc na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem društvu. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo. Kdor izmed cenj. rojakov in rojakinj želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se zglasi pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj mi piše za podrobnosti in navodila in pošlje $1.00 (en dolar), ta vsota se potem vračuna za pristopnino, da mu pošljem zdravniški list, pravila in drugo. Če ni kandidat sprejet, razun lastne krivde, mu vrnem vplačani denar. Pisma naslovite na: JOS. KLEPEC, JOLIET, ILL. Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$10.50 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.50 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5,00 Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.00 Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C, Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00 Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic; za ...........................$9.00 Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za..............................$12.00 Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.00 Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75c Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. JOUET.ILL. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS- POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113 Luka Pleše HVATSKO-SLOVENSKA GOSTILNA kjer točim najokusnejše pivo, fina domača in importirana žganja in vina, ter prodajem dišeče smodke. Se vsem priporočam v obilen obisk. 1014 North Chicago St., Joliet, Ills. W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: dar potrebujete pogrebnika se obrni" na to tvrdko in prepričani bodite. ^ boste najbolje postreženi, ker ta je najboljši ter mnogo cenejši l'0' drugi. V slučaju potrebe rešilnega v0*1 (ambulance) pokličite nas po um nu, ker smo vedno pripravljeni »- ^ dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK CA5, W. H. K EE G AN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, Hi i: 0 r STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, in firnežev. Izvršujejo se vsa b3^ varska dela ter obešanje stenski papirja po nizkih cenah. A lexander tlLC hi. Phone 376. 376. g/ N. W 120 Jefferson St. JOLIET, N. W. telefon 556 Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje EAGLE EXPORT ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Ota telefon 405 S. Bluff St., Joliet, IU< ijN