Politicen list za slovenski národ.
Po poŠti prejeman veljil s Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr za eetrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 10 kr. vec na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr.	_
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice st. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/,6. uri popoludne.
Štev. 104.
V Ljubljani, v petek 8. maja 1885.
Letnik XIII.
Slovenci!
Ko se lansko leto zavoljo nepredvidnih zaprek ni mogla vresničiti želja mnogih Slovencev, da bi bili obiskali svoje brate Cehe v njihovi prvostolnici — v zlati materi Pragi, cule so se takoj od mnogih strani želje, naj bi se potovanje v Prago letos vsekakor izvršilo ter ob jednem združilo s potovanjem na Velehrad, da se tako vdeležencem zabavnega vlaka ponudi prilika ogledati si one posvečene kraje, kjer sta besedo božjo oznanjevala sveta blagovestnika naša Ciril in Metod in kjer sta službe božje služila v lepem jeziku slovanskem.
Odbor, ki se je ad hoc osnoval, oziral se je na te želje in vredil je stvar tako, da se bode slovenski vlak peljal najprej na Velehrad in od tam čez Olomuc v Prago, potem pa skozi Brno in Dunaj nazaj.
Pogoje za vožnjo dosegel je odbor tako vgodne, da bode vsakemu, kdor si želi ogledati cvetoča češka mesta in sosebno sijajno prvostolnico češko z novim narodnim gledališčem; vsakemu, kdor letošnjo slovansko tisočletnico želi proslaviti na kraji poslovanja slovanskih prosvetnikov in blagovestnikov, lahko mogoče vdeležiti se potovanja na Velehrad in v Prago.
Posebni vlak s slovenskimi potniki odpeljal se bode dne 10. avgusta iz Trsta ter bode do Spiel-felda postajal na vseh postajah, od tam naprej pa le na poglavitnejših. Oni vdeleženci, ki stanujejo ob postranskih progah južne železnice, mogli se bodo v Nabrežino, v Divačo, v Št. Peter, Zidanimost, na Pra-garsko in v Maribor pripeljati s kterimkoli poštnim vlakom, da prestopijo potem v posebni vlak.
Na Dunaj prispel bode vlak dne 11. avgusta. Tu bode jeden dan odmora. Dne 12. avgusta odpelje se vlak v Uherske Hradište (Velehradska postaja), kjer so bode prenočevalo. Dan 13. avgusta odpelje se vlak v Olomuc, kjer poseben odbor že sedaj dela velike priprave, da — kakor piše njega predsednik — „dostojno sprejme drage mu brate slovenske". Dne 15. avgusta bode prihod v Prago, kjer vsi slovenski potniki skupno ostanejo dva dni ter se vdeležč dveh gledališčnih predstav.
Vrniti se bode zamogel vsakdo z onim poštnim vlakom, s kterim bode hotel, preko Brna ter si, ako bode želel, ogledati tudi to mesto. Vožnji listki bodo veljavni celih štirinajst dni.
Cene za vožnjo na Velehrad in v Prago ter nazaj pa so sledeče:
Od postaj
za II. razred
tf'd. kr.
34
38
27 23 21
za III. razred
gld. kr.
20
23
21
26
17 15 14
50
50
50
50 50 50
Trst, Grljan, Nabrežina, Prosek, Sežana, Divača, Lesečje, Št. Peter, Prestranek, Postojna, Rakek, Logatec, Borovnica; Krmin,Gorica, Sovodenj, Zagrad, Ronki, Tržič: Reka, Opatija, Jurdani, Sapijane, Trnovo-IIirska Bistrica in Kilovče L j u bij a na, Zalog, Laze, Kresnice, Litija, Sava, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Zidanimost, Rimske toplice, Laški trg in Celje . . Pulj, Vodnjan, Rovinj, Kanfanar, Št. Peter, Zabronič, Pazin, Ce-rovlje, Roč, Rakitovič, Buzet, Podgorje in Herpelje .... Ptuj, Pragarsko, Št. Jurij pri Celji, Store, Ponikva, Poličane, Slovenska Bistrica, Račje, Hoče, Maribor, Pesnica, Št. Ilj in Spielfeld
Gradec.........
Bruck na Muri......
Beljak, Podravlje, Vrba, Poreče, Kriva Vrba, Celovec, Grabštanj, Sinčaves, Pliberk, Prevalje, Spodnji Dravobor, Vuzenica, Vuhred, Ribnica, Št. Lovrenec, Ruše, Bistrica in Lembah.....
Sisek, Lekenik in Velika Gorica Zagreb, Zaprešič, Brežice, Krško, Rajhenburg in Selnica . . . Čakovec (Varaždin), Središče, Ormož, Velika Nedelja in Mož-ganci.........
Ker je podpisanemu odboru najkasneje do 10. julija treba vedeti število vdeležencev, naj blagovolijo vsi oni, ki se za to odločijo, oglasiti se do tega časa pri predsedniku gosp. Ivanu Hribarju ali njegovem namestniku gospodu Ivanu Murniku. Tudi denar naj se pošilja jednemu ali drugemu imenovanih.
32	— 1	21
33	50	22
29	501	20
31	—	20
50 20
50
Kar bode druzega še potreba vedeti, priobčil bode odbor vsakemu vdeležencu posebej; razglasil pa tudi po slovenskih listih.
Slovenci! Njegova prevzvišenost, premilostivi vladika bosensko-sremski, Josip Juraj Strossmajer, sporočil je podpisanemu odboru, da se bode pridružil slovenskim potnikom Velehradskim. To Vam bodi v izpodbuje za obilno vdeležbo.
V Ljubljani, dne 8. maja 1885. Odbor za priredbo vlaka v Velehrad in v Prago.
Rus in Anglež.
Temno-črno je bilo zadnje dni politično obzorje. Vojska ali mir? To vprašanje je vznemirjalo vesoljni svet, ki pozna moč „morskega soma", vstraj-nost in žilavost „severnega medveda". Plahim srcem smo čitali brzojavke, ki so liki ognjene strele švigale med Nevo in Themzo ter oznanjevale danes vojno, jutri mir. Osedlal je bil že donski kozak svojega konja, in Škot osnažil svojo puško za divji, krvavi vojni ples. Imenovali so se že generali, ki naj bi odločili, kdo bo gospodoval v Srednji Aziji, beli car ali angleška kraljica. Velikanske so bile priprave na obeh straneh; kopičili so smrtonosno strelivo, le še iskre je bilo treba, in vzplamtel bi bil ogenj, ki bi obseval morski zaliv daljnega Hud-sona, bregove ob Beltu, puščave ob Nilu, Črno morje, in se žaril nad parapomiškim pogorjem. In kdo vé, bi se li ne bila vnela tudi streha sosedova?
Hvala Bogu, struna, ki je bila do skrajnega napeta, je malo hlapneja, zdravi razum političnih krogov premaguje razdraženo strast ruskih in angleških časnikov. Še buči grom nevihte, še visé nad Evropo ledeni oblaki, a upajmo, da jih razžene severna burja, dober svèt danskega kralja.
Akoravno bi pa tast ruskega carja in angleškega prestolonaslednika zabranil sedaj pretečo nevarnost krvave vojne med prvima velesilama, vendar bi bil boj le odložeu za nekaj let.
Že iz časov Petra Velikega si Rusija prizadeva, da bi razširila svojo moč proti jugu in prišla do morja. Mnogo krvavih bojev je že bila, mnogo
LISTEK.
Beseda o napakah pri vzgoji.
Prvo pismo.
Blagorodna gospa!
Vem, da so Vam še dobro v spominu oni prekrasni dnevi, ko so našijužni bratje Hrvatje praznovali ob binkoštnih praznikih leta 1882 251etnico pevskega društva „Kolo", ktere slavnosti ste se tudi Vi vdeležili. Napotilo se je v ta namen tudi več Slovencev od blizo iu daleč v krasno metropolo jugoslovansko, proti biseru Hrvatske — v prijazni Zagreb. Tudi Vi, gospa, ste se podali tja doli, da ste sami videli to redko slovesnost. Po naključji sva se snidila takrat ter se tudi vdeležila skupnega izleta v prelepi „Maksimir". Tistega vročega popoludneva se gotovo še spominjate, če tudi Vam niso več v spominu pogovori, ki so — meni vsaj — prijetno krajšali pot do „Maksimira". Ne spominjal bi Vas danes onih pogovorov, ako bi Vam na razhodu ne
bil obljubil, da bodem to, o čemur sem takrat na potu samo površno govoril, pozneje z Vami pismeno obravnaval.
Govorila sva o novodobni vzgoji — osobito pa o lepih lastnostih Vaše hčerke Minke, ljubljenke Vašega srca. Želeli ste, da bi Vam navedel napake, storjene pri vzgoji miljene hčerke, ali ktere bi še utegnili v bodočnosti napraviti. Vse spoštovanje, gospa, posebno ker ste takrat govorili tako odkritosrčno, prepričevalno in nepristransko! Mar li pa moje odkritosrčne opazke ne bodo vžalile Vam nežne in rahle čuti? Sicer pa smete svoje napake, ki jih Vam hočem na kratko navesti, zagovarjati, kakor Vam drago, kajti jaz sem pripravljen na vse.
Tedaj Vaša Minka je talentirana 171etna deklica; učila se je mnogo iz raznovrstnih ved, ima zdravo domačo pamet, dostojno obnašanje, je lju-beznjiva tovaršica, z besedo: dičijo jo vse tiste lepe lastnosti, ki so lastne vsaki po krščanski vzgojeni deklici. — Toda, gospii, ni vse zlato, kar se sveti. Oprostite, da govorim odkritosrčno: „Vaša Minka je neizrečena koketa"! Prosim, prosim, nič oporekati, kajti jaz si še upam dostaviti: „Predobra in pri-
zanesljiva mati je vsemu temu kriva." Prepričan sem, da mi bote ugovarjali: Oh, kako sem čuvala in pazila pri vzgoji na svojo hčerko, in vendar se mi podtikajo napake! Gotovo ste tega mnenja, deklica mora največ sama na-se paziti, ona ne sme svoje luči skrivati pod mernik itd. Vse res, dobra prijateljica, vendar je povsodi, kakor tudi pri vzgoji potrebna neka gotova meja, kaj se sme dovoliti in kaj ne. Pri deklicah naj se gleda na to, da se jim že v nežni mladosti vcepijo v njihova srca pobož-nost, ponižnost, dobrosrčnost, pokorščina in sploh vse tiste lepe krščanske lastnosti, ki zamorejo mlado deklico povzdigniti pred svetom, kar pa, oprostite, pri Vaši Minki ne opazim. V duhu Vas vidim, kako ste nejevoljni radi moje odkritosrčnosti; odpustite mi, če sem Vam s tem zlo učinil.
Dobro vem, da materna ljubezen do svojega otroka marsikaj pregleda. Večkrat si tudi sami z najboljšo voljo in najpametnejimi sveti niste znali pomagati. Vedite, mladina je večidel trmasta in svojeglavna, kar se težko odpravi. Pa kaj govorim? Tako pametna mati, kakor ste Vi, bode pač sredstva našla, da bode tudi največo trmoglavost zatrla!?
darovala, da bi si odprla pota, po kterih bi izvože-vala obilne pridelke iu izdelke prostranih svojih pokrajin. In to je naravno. Toda, z nekakim strahom opazujejo evropske države vedno rastočo moč pol-azijatskega cesarstva, ne morejo razumeti skrivne moči in sile ruskega naroda. Zato zapirajo pota ruskim „kozakom", boječ se za svoj obstanek; v prvi vrsti Angleži. Skupna Evropa je prepovedala Rusiji prehod skoz Dardauele in pustila jej prosto le ledeno, pol leta zamrznjeno morje. To je bil hud, poniževalen vdaree mogočni državi.
Zopet je prijela Rusija za orožje, da oprosti Jugoslovana turškega jarma, ob enem pa tudi raztrga verige ob Bosporu. Toda vsaka država je dobila 1. 1878 v Berolinu svoje zadostenje, vsaj mo-ralično, izvzemši Rusijo. Turčije, se ve, ne vzamemo v poštev, kajti ta je bila pasivna, le vreča, iz ktere se je plačevalo. Ruski narod je bil ponižan, ostal je brez plačila za prelito kri. Obljubili so mu sicer državniki mnogo milijonov, kterih pa Turčija nikoli ne bode plačala. Duhovi so bili razburjeni, pretila je rusko-nemška vojska, in možje kot: Aksakov, Katkov, Skobelev so imeli pri narodu največ veljave, dočim se je krčilo število „zapadnjakov". Ves ruski narod je klical: „Nemec je sovražnik, Njemec jest kolobosa."
Zviti Bismark pa je vedel odvrniti od Nemčije veliko nevarnost. Po shodu v Skiernjevicah obrnila je Rusija zopet svojo pozornost v Azijo, kakor politiki ugibljejo, da bi prišla do morja, do perzijskega zaliva.
Velika in častna je naloga za Rusijo v Aziji, ako jo reši s pravimi sredstvi. Neizmerno je ozemlje, koder je nosil ruski trgovec rusko blago. Toda nevarna so bila pota po širnih pokrajinah divjih Turkmencev in Kirgizov. Zaprti so bili gorski prehodi s trdnjavicami, in treba je bilo trdih bojev. Leta 1834 prisvojila si je bila Rusija kirgiško de želo ob reki „Sir Darija", od Aralskega morja do mej Džuugarije. Krimska vojska je pretrgala daljno rusko prodiranje v Aziji.
Leta 1864 je Rusija razširila svoje meje čez Taškend in Kokand. Leta 1873 je prišla vrsta na Hivo, in naslednja leta je pridobil Rusiji genera Kaufman vso deželo kokandskega haaa. Leta 1879 je zavojeval general Skobelev Geok-Tepe in kmalo potem Merv. Tako je Rusija prodrla do Afganistana do ključa angleške Indije. Prizadevala si je v Azij razširiti in zavarovati svojo trgovino. Ker so pa divji in roparski rodovi vedno motili in zavirali njeno delo, morala jih je kaznovati in tako se je približala Afganistanu. Tudi 30. marca bil je pri siljen ruski general Komarov sprejeti se z Afgani ki so ga napadli. Posledica je bila, da je odpodil Afgane od mesta Penždeha, in ta novica je vzne-mirala Evropo ter provzročila strah vojske med Rusijo in Anglijo. Anglija je poslala na mesto svojega zastopnika Petra Lumsdena, da poizve in sporoči, kdo je zakrivil boj pri Penždenu, ali Rusi ali Afgani. Toda Rusija se ni hotla mnogo dogovarjati o tem; predlagala je le, da se naj določi bodoča meja. Rusija ne misli več pustiti iz rok strategično zelo važnega Penždeha, marveč zahteva tudi Ak-Tepe, Pul-i-Khisti in Marušak. Ti so namreč važni prehodi čez reki Kušk in Murgab. Iz Penždeha pe-
jajo mnogotere ceste: proti s«*eru do Merva, Bu-lare in Aralskega jezera, proti aapadu skoa Saraks, Askabad, Kisil-Arvat na Mihajl&vsk do železnice in faspiškega morja, proti vzhodu do Balka, Kundusa, dalje do Saripola in do prehodov preko Hindusa; iroti jugovzhodu po dolini reke Murgab do Kabula, skoz prelaz Khyber v angleško deželo Pendžab. Dalje se vije cesta od Marušaka proti zahodu do Teherana v Perziji.
Od tu ima toraj Rusija v svoji oblasti osmero cest, in ako se tukaj vtrdi, odprta so ruski armadi pota do Herata, Indije iu Perzije. Severni hanati afganistanski Balk, Kundus in Badakšan pripadli bodo prej ali slej k Rusiji, tudi brez puške.
Iz rečenega se lahko razume angleško oboroževanje. Penždeh je liki zagozda v Afganistanu. Hanat za hanaton se bode od kraljestva oddrobil, ako se emir Abdurrhaman ne sprijazni z Rusi. Anglija bi mogla to zabraniti le z veliko armado, ki bi jo morala poslati v Afganistan, kar ji pa pri sedanjih razmerah ni tako lahko mogoče.
Abdurrhaman spozna svoj kritični položaj, zato ni poklical Angležev na pomoč. Ko bi namreč Angleži hotli posredovati z armado, takoj bi Rusi posedli Herat ter Eyub-hana proglasili emirom.
V Berolinu sodijo o tej zadevi po besedah „Kreuzztg." tako-le: „Da Rusi prodirajo proti Afganistanu, tega ne more nikdo zanikati. Vpraša se le, je li to prodiranje tolike važnosti, ktero mu Angleži pripisujejo. Indijski minister, lord Kim-berley, misli, kakor je govoril v zgornji zbornici, da je Herat v nevarnosti, kar bi bilo gotovo velike pozornosti vredno. Ravno prijateljsko Rusi ne ravnajo. Kakor 1. 1870 hočejo porabiti trenutek, ko sovražnik ni pripravljen. Toda politika ne pozmi viteških pravil. Po pravici bi ga imenovali norca, ki bi take prilike ne porabil, posebno pa proti Angliji, ki je vedno brezozirno iskala svojega dobička.
Ako upajo Angleži, da bodo s svojim pre-tenjem ostrašili Ruse, je to le domišljija, ki se more tolmačiti le z zgodovinskega stališča Anglije. Malo ne dve sto let se ji je vse prijazno vklanjalo. Rusiji se Anglije ni trebfs bati ob srednje-azijskih mejah, najmanj sedaj, ko ima v Sudanu opraviti. Vrh tega pa v Petrogradu dobro vedo, da so v zvezi z Nemčijo in Avstrijo dobro zavarovani proti britanskim nakanora. Tudi po padu Herata bi se ničesa ne spremenilo ..."
To vse je Gladstone dobro prevdaril in začel iskati posrednika, da bi pomiril Anglijo z Rusijo.
(Konec prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 8. maja.
Notranje dežele.
Večkrat smo že pisali,, da bi Slovani po celi Avstriji z obema rokama Boga zahvalili, če bi jih vlada ravno tako „zatirati" izvolila, kakor Nemci tožijo, da so „zatirani", pa še ne moremo molčati o tej zadevi. Iz Šlezije dohajajo zopet obupni glasovi ondašnjih Slovanov o neznosnem stanji in groznih krivicah, ki se jim v šoli gode. Slovanske otroke mučijo že od prvega razreda z nemščino in čisto naravni nasledek tega je, da se otroci niti
brati ae nauče ter se večinoma večji tailčki ¡z šole povrnejo, kakor pa so tjekaj; prišli. Postava od leta 1870 za Šlezijske šole veljavna sicer jasno veleva, da naj se nemščina po slovanskih šolah š» le od petega šolskega leta naprej podučuje; na. večirazred-nicah pa že od tretjega leta in naj se povrh tega, kolikor mogoče nemščina rabi; za podučnii jeaik. Tej določbi nasproti je pa ondašnji deželni šolski nadzornik šolskem svetu dokazati poskušal, da. že hočejo kaj vspeha pri poduku z nemškim jezikom doseči, mora se- podučevanje že takoj) v prvem tet« začeti, ker „metoda" že tako zahteva. Pri toni' je tudi ostalo. Sedaj se trudijo in mučijo učitelji in učenci, ne da bi le količkaj vspeha pokazati zamogli, in to Knotz, Pickert, Schönerer in tovariši imenujejo pokroviteljstvo Slovanov od strani vlade! Lepa hvala za tako pokroviteljstvo, rajše bi imeli „zatiranje", cakor ga imate vi, pod kterim bi se- pač srečne čutili.
O nemški narodnosti v Avstriji in njeni nalogi, oziroma njenem domišljevanji, angleški časnik „Times" piše, da se je njim do sedaj morala vedno posebna klobasa pripravljati in to zarad posebnega duha njihovega in politične modrosti. Tudi v bodočnosti tako izjemno stališče za-se zahtevajo, če ga bodo pa dosegli, je dvomljivo, ker bo pravica, s ktero se za tako prvo mesto v državi poganjajo, vedno bolj piškave vrednosti, ker povsod le ob veliki zvon nemštva bijejo. Ker se sami za Nemce oglašajo in od drugih narodnosti odločujejo, s tem tudi vse druge silijo k spoznovanji svoje narodnosti in k napravi lastnega tabora. Tako posto-aanje bo nemško - avstrijcem na veliko škodo, pridobili si pa z njim prav nič ne bodo. Če bi bili oni več avstrijski in manj nemški, lahko bi ostali duševni voditelji 36 milijonom podanikom; kot Nemci so pa le del te velike družine in še to ne največji. Take politike naj se toraj avstrijski Nemci varujejo, če jim je na lastnem obstanku in na obstanku države same kaj ležeče! Kar toraj cel svet spozntl, -kar je celemu svetu jasno, tega avstrijski Prusjani nočejo verjeti. Naj le še nadalje rujejo, kolikor jim drago, sad take politike ne bo izostal. Dozorel bo in — znabiti na njihovo škodo!
Vprašanje o sežiganji mrličev nekterim Dunajčanom še vedno preglavico dela. Ker se vsaka stvar društveno laglje doseže kakor posamično, osnovali so na Dunaji društvo „Urne", ktero se misli z vpeljavo sožiganja mrličev pečati. V soboto je bila deputacija tega društva pri ministerskem predsedniku grofu Taaffeju s prošnjo za fakultativno vpeljavo sožiganja mrličev, za kar si hoče društvo potrebno peč samo pozidati. Udov je do sedaj 800 iz vseh stanov, premoženja imajo pa že 3000 gold., kar bi popolnoma zadostovalo, ker so se odločili za peči po laškem načinu, kakor jih imajo v Pini, Va-rese itd. Grof Taaffe pokazal se je tudi v tej stroki jako dobro podučenega, in je rekel, da vlada načelno ne bi imela prav nič proti sožiganji mrličev in bi je bila že zdavnej dovolila, če bi se paragrafi kazenske sodnije ne protivili temu. Kolikokrat se je že primerilo, da so kakemu hudodelstvu zavratnega umora še le čez leta in leta na sled prišli po objavi ljudi, ki so za tisto vedeli, pa so doslej trdovratno molčali. Sodnija dala je dotičnega sumljivega mrliča izkopati in še čez leta in leta pokazalo se je na ostankih, kar jih je ravno še skupaj bilo, ali je bil ranjki res zastrupljen ali ne. Kje pa naj taka hudodelstva čez leta in leta zasledujejo pri sežganem telesu? Marsikak hudodelec bi se v pest smejal, ki je morda tega ali onega nadležnega mu sorodnika s poti spravil na tajen način, kedar bi se umorjenih telesnih ostankev dim dvignil iz peči ter bi bilo ob enem vsake sledi konec njegovemu hudodelstvu. Tukaj je le jedna pot, pot postavodajalstva, in ni nemogoče, da se bo že novi državni zbor s tem vprašanjem pečal. Toliko že danes lahko rečemo, da če bi se fakultativno sožiganje vpeljalo, bi poprej še
Ali dovolite mi dalje govoriti. Vam bi ne bilo mogoče svoji hčerki dokazati, kako nezdravo in nepri-lično je nositi pretesne obleke? Se ve, moda današnjega časa je pač taka, da včasih človeka tako spači, da je večkrat smešen in podoben kakšni neumni živali, na pr. opici.. .
Povejte svoji Miniki, naj bo vedno iu povsodi priprosta in naravna; tujega jezika naj se ogiba, kolikor ve in zna; tudi ni lepo, če se šopiri s „citati" tujih jezikov. Recite ji, naj se oblači po domače! Ako bode v taki narodni obleki stopila med svet, jo bodo vsi pošteni spoštovali; sicer pa, gotovo ste že sami opazovali, da hči mnogokrat postane zavoljo materne nečimernosti nečimerna. Mari bi ne bili bolj veseli, ako bi se o Vaši hčeri govorilo: „Ona je prav dobra deklina — in nosi se tako pametno, kakor nobena v celem mestu." Pametni ljudje ne gledajo nikdar na lepo in drago obleko, ampak na lepo in nravno obnašanje.
Gospa, ne mislite, da se le Vaša hči tako nosi in oblači! O ne! Vse, vse, ki so jednake starosti z Vašo, kajti to je dandanes žalibog v navadi.
Govorila sva zadnjikrat med drugim tudi o tem, kako je vendar to, da se mladi možje v novejšem
času tako boje v zakon stopiti; število zastarelih deklet se pa od dne do dne množi. Verjemite mi, da je temu vzrok novodobna vzgoja. Take v duhu časa vzgojene deklice ne mislijo na nič druzega, kakor na lišp, razveseljevanje itd, in to je nesreča za moža, če nima tisočev in tisočev na razpolaganje, česar pa ne morejo vsi možje imeti.
Mlado deklico je treba dalje podučiti, da je delavna, pridna in v vseh stvareh modra in lepega obnašanja. Delo in spolnovanje ženskih dolžnost jo potem povzdiguje pred celim svetom; taka mlada deklica s takimi lepimi lastnostmi se sveti kot biser med drugimi. Vsaj oba dobro veva, kako je mladina urno pripravljena vse storiti, če umemo prav in pravilno z njo ravnati. Podobna je mladim drevescem, ki se dajo na vse strani vpogniti. Čemu bi toraj zanemarjali svoj prekoristni posel namreč: svojo hčerko na pravo pot pripeljati, dokler je še čas?
Da, gospa, vzgoja je umetnost! Z edinim pre-povedovanjem se malokdaj kaj doseže, pogosto celo nasprotovanje. Tehnikar napeljuje vodo iz te struge, v kteri ne sme ostati, v drugo. Jednako delajo pametne matere. Smoter modre vzgojevalke naj bo
vedno: „Vzgojuj bolj negativno kakor pa pozitivno", t. j. bolj z odvračanjem, kakor s strogim zapovedo-vanjem. Take samostalne deklice, kakoršna je tudi Vaša Minka, svoje vzgojiteljice še poslušati ne marajo! Pri tacih deklicah se mora nevedoma vzgoje-vati: To ni lepo, to ni v redu, to se no spodobi za žensko itd, se ve, vse v pravem času in na pravem mestu. Ako bote tako delali, bote svoj namen dosegli. A, kako zamorem to doseči, mi utegnete zopet oporekati? Ni posebno težko, kakor si morda domišljujete. Materno srce pač vse premore; kmalo najde sredstva in pota, po kterih se mora zmirom ravnati, da svojemu ljubljencu pred oči stavi boljšo bodočnost. Ako hočete, da bo Vaša hči vesela, mirna in srečna, jo morate vaditi priprosto pravega okusa in zvestega spolnovanja dolžnost za ženski poklic. Deklici ne smete nikdar dovoliti, da bi po svoji glavi ravnala in ne pozabite „Goethejevih" besed: „Dienen lerne bei Zeiten das Weib nach ihrer Bestimmung, Denn durch Dienen allein gelangt sie endlich zur Herrschaft — Zu der verdienten Gewalt, die doch ihr am Ende gebühret."
(Konec prih.)
postavo dobili, ki bi obligatno raztelesovanje mrličev pred sežiganjem zapovedovala.
Rusini v Galiciji dobili so zopet svojega nadškofa. Dosedanji nadškofijski oskrbnik Sembra-tovicz postal je grško-katoliški metropolit in so ga 5. t. m. na jako sijajen način vmestili. Pri cerkveni slovesnosti sta bila navzoča, rimsko-katoliški in pa armenski nadškof, več civilnih in vojaških dostojanstvenikov in pa silno veliko pobožnega naroda. Pri banketu popoludno napil je novi metropolit v imenu rusinskega naroda sv. očetu in pa presvit-lemu cesarju, obema v imenu naroda neomahljivo in neomadeževano zvestobo obetavajoč. Prepomen-ljiva je ta napitnica za Rusine, kajti ni ga naroda v Avstriji, kterega bi si verski kakor tudi politični nasprotniki več prizadevali k odpadu (zlasti k verskemu) pritirati, kakor se to pri Rusinih dan na dan ponavlja. Sosednji Rusi si vse prizadevajo, da bi Rusine do prestopa k pravoslavni ruski cerkvi pripravili in res moramo priznati, da ne delajo brez vspeha. Ko bi Rusini od Rima odpadli in k Moskvi pristopili, podrl bi se za dolgo dolgo časa most, po kterem se nadjamo, da se bodo pravoslavni v katoliško cerkev povrnili.
Ko je Avstrija leta 1878 šla v Bosno mir delat, kar se ji je z velikimi žrtvami na krvi in denarji tudi posrečilo, pridržala si je pravico, da če bo treba, sme svoje vojake do Mitrovice, toraj do Albanske meje potisniti. Večkrat čitali smo po raznih listih, da se bo letos to vresničilo, ker se Avstriji potrebno zdi vsakojakemu nemiru, kadar bi se jel ondi širiti, že takoj na ognjišči sapo zadušiti. Do sedaj nismo hotli omenjati takih novic, ker se nam niso zadosti vrjetne zdele. Bolj vrjetna zdi se nam pa novica, ki jo ima „N. Fr. Pr." iz Carigrada na 2. t. m. Ondi stoji črno na belem, da je avstrijsko-ogrski poslanec visoki porti razodel misel Dunajske vlade, da se sedaj namerava od Turčije kakor tudi od cele Evrope priznane ji pravice poslužiti in okupacijo zasedenih pokrajin do Mitrovice raztegniti, ker se ji gibanje po Balkanu za javni mir nevarno zdi. Nevarnost je tem veča, ker se nič gotovega ne ve, kako se bode Rusija in Angleška pogodili. (Kakor znano, se je že vse na bolje obrnilo.) Na Duiiaji so v tem najnovejšem zasedanji oziroma njegovi raztezi v ministerskem sovetu govorili; kedaj da bi se to zgoditi moralo, pa ni še določeno. Turčiji se je namen že sedaj objavil, da ne bo predebelo gledala, kedar se vresniči. Ako Avstrija svoje čete do Mitrovice dalje pomakne, se je zagojzdila med Srbe in Črnogorce popolnoma, kar bo imelo v bodoči jugoslovanski politiki silno velik pomen. Posebne vrednosti bo pa tako zasedanje Mitrovice z vsako-jako bodočo vstajo v kotorski boki, ktera je, kakor znano, svojo življenje na Črni gori dobivala. Sedaj jo bo Avstrija od dveh strani popolnoma obkoljeno imela in bo toraj upornike laglje za žilico potipala, kakor bi ji bilo tisto sicer mogoče.
Vitanje države.
Rusija in Angleška ste se na planem morji nedavno srečali. Ruska vojna korveta naleti na svojem potu na angleško vojno fregato, ki je bila do vrha oborožena. Kako lepa priložnost pokazati, kdo je večji junak, ali kaj hočem, se po-prašuje vsaka? Nobenemu izmed obeh kapitanov ni bilo znano, je-li vojska med obema državama že napovedana ali ne. Kaj storiti? Sklenila sta, da se oba popeljeta v najbližnje mesto Almeria, kjer sta za ruskega konzula vedela. Tistega sta vprašala, kako in kaj in ko jima je bil razložil, da se dosedaj že ni vojska napovedala in da vse le bolj na mir kaže, odšla sta kapitana na svoje parnike in sta po primernem pozdravu vsak svojo pot odrinila. Mislimo si pa slučaj, da bi jima bil ruski konzul rekel, da se že pokajo v goratem Afganistanu, kteri pa, če ga človek lo dolgo ogleduje in premišljuje, polagoma podobo Carigrad a dobi, ali bi se ne bila na planem morji ponovila basen o dveh levih, ki sta se v puščavi drug druzega požrla do konec repa, da so le iopiči ostali!
Laški minister zunanjih zadev, g. Mancini, je odgovarjal na interpelacijo, ki se mu jo glede laške zunanje politike stavila. Z Abesinci se nikakor tako grdo ne gledajo, kakor so to nekteri po svetu raztrosili. Laška je šla na Rudeče morje na podlagi jako zmernega programa, ki se opira na modro in prevdarjeno politiko, ter ne bo zarad tega Laška nobene škode imela. Saj jo cela ekspedicija ne stane več nego le uboga 2 milijona frankov in kaj je to za Laško, ki jo navadno v tako srečnem položaji, da ji polovica podanikov po Evropi stika s trebuhom za kruhom, druga polovica pa doma grajščakom žuga in revolte napralja. Kaj je le za tako državo dva milijona — prava reč! Za to so pa prijatelji z Angleži in z vsemi velesilami cvro-pejskimi, vsled česar so bodo v srednjem morji ravnotežje ohranilo. Da so šli na Rudeče morje na uro gledat, pravi Mancini dalje, se mora le odobravati, ker vlada nobeno reči huje ne sovraži, kakor lenobo. Kekam so toraj morali. Ker se jim je v Trst še prezgodaj zdelo, odrinili so v Rudeče morje na sprehod, kjer so jim primerno dobro godi. Na ke-renske gorice pa še niso šli, ker nočejo Abisincev žaliti, kteri imajo do tistih senčnatih goric pred-pravice. V kongiški svet popeljejo se nekoliko pozneje, kedar so bo brez nevarnosti in posebnega truda že kaj dobiti dalo. Poslanec Camporeale je zahteval,
da naj se kamori predloži diplomatična pisma, ki so iz Rudečega morja došla, pa menda ni nič opravil, kajti taka pisma se silno nerada pred časom javnosti izročajo. Cairoli in De Renzis predlagala sta sedanji vladi nezaupnice, ktere se pa še niso sprejele.
Za zastopika severo-amerikanskili zedi-njenih držav v Rimu pri laškem kraljevem dvoru imenovan je bil nedavno g. Keiley, ki se je pa že prav čez malo na to tej Časti odpovedal, kar je več ali manj pozornost raznih krogov na-se obrnilo. Pravega vzroka pa le nihče ni vedel. Stvar je pa ta: Keiley. je bil ob svojem času, kedar so Lahi Rim zasedli in sv. očetu vse pobrali odločen protiv-nik takemu nasilstvu, čez ktero je tudi javno zabavljal, koder je ravno hodil. Posebno razžaljivo govoril je pa leta 1871 na taboru v Richmondu o roparski laški državi, o nasilstvu, ki se je sv. stolu storilo, o vjetji sv. očeta in o še marsičem drugem. Kar je g. Keiley takrat obsojal in grajal, tisto obsoja in graja še dandanes. Po diplomatičnem potu so v Kvirinalu zvedeli preteklost njegovo z opazko, da je Keiley dandanes še ravno tisti klerikalec in „nepoboljšljiv" zagovornik „zastarelih" nazorov o kraljestvu papeževem, kakor je bil pred 14 leti. Minister Mancini je takoj nato svojemu zastopniku v Washington odpisal, da v Kvirinalu na novega poslanca g. Keileya niso prav nič radovedni in bi bilo prav vse eno, ali pride ali ne. Da so ta mig-ljej v Washingtonu takoj razumeli in bodo v Rim druzega imenovali, ki bo imel več garibaldijanske krvi v sebi, se ume samo po sebi. G. Keiley pa pride najbrž na Dunaj, kjer se ga ne bodo tolikanj vstrašili. kakor so se ga v Kvirinalu, ko so slišali o njegovem značaji.
V iztočni Afriki se je nekaj pokrajin okoli Hararja prostovoljno Francozom podvrglo. Na 8. aprila razvili so ondi francosko zastavo, ker so dotični poglavarji sami prosili za francosko varstvo. Sveta, ki so si ga Francozje vsled tega pridobili, pravijo, da ga je veliko in so se ga na podlagi pismeno izražene želje ondašnjih glavarjev polastili. Za mednarodno trgovino bo to jako velike koristi, ker Karavane v najnovejšem času niso imeli zadostnega varstva, odkar so Angleži egiptovske vojake iz Hararja pobrali.
Izvirni dopisi.
Iz Kostanjeviške okolice, 7. maja. (K volitvam.) Ako kedaj veljil stari pregovor, kakoršna so ljudstva, tako imajo vlado, se to pač mora reči o dobi konstistucijonalni, v kteri narodi volijo svoje zastopnike in po njih se mora ravnati vlada. Da temu ni vselej tako, je krivo, da med politično manj zavedne volilce posegajo nepoklicane moči, kterim so pogosto posreči splošno mnenje obrniti na svojo stran, vodo napeljati na svoj mlin. Pri drugi in tretji volitvi se potem začno volilcem, obloženim z obljubami, odpirati oči, in vkljub vsi agitaciji taki kandidati propadejo, kakor se je ravno kar zgodilo g. prof. Šukljeju, kteri je s svojimi praznimi besedami samega sebe na javnem polju storil nemogočega. Se komaj dobro zgine g. prof. meščanom izpred oči, pa kmetskim volilcem pripelje pošta iz Rudolfovega novega kandidata. Tamkaj se je konstituiral volilni odbor, kteri hoče kmetskim volilcem vriniti poslanca, c. kr. notarja g. dr. Poznika.
Varujmo se kmetovalci, da se ne vsedemo na razpostavljene limance, kajti tudi konservativni Nemci so že semtertje zagnali glas, da doktorjev nikar. Notarji so c. kr. uradni možje, odvisni od vlade, volijo naj jih toraj tudi uradniki po mestih, ako njim drago, če tudi se po večem vjemamo z načeli sedanje vlade, nam vendar to nikakor ne more in ne sme biti povod voliti od nje odvisnega moža; zbornica naj ima obraz večine ondi zastopanih volilcev. Ne gre li že davno po vseh resnično za blagor našega kmetovalca vnetih krogih srčna želja, da se službe notarjev popolnoma odpravijo? kajti interesi notarja in poljedelca se ne strinjajo, pač pa so si v nasprotji; smemo pa pričakovati toliko ljubezni do zatiranega poljedelca, da bode c. kr. notar pozabivši svojo lastno korist, se zanj potegoval? Dvomimo. Nikakor s tem ne mislimo in tudi ne smemo reči, da bi tudi notarji in doktorji ne imeli srca za narod in njihov blagor, večkratna skušnja nam dokazuje nasprotno, a toliko pač smemo trditi, da za volilce poljedelce notarji in doktorji niso pravi poslanci.
Oklic sicer na prvem mostu zagotovlja, da ne vsiluje nobenega poslanca, vse prepustivši centralnemu volilnemu odboru; toda listek se kmalo za-sukne, ker vdriha po sedanjem poslancu gosp. V. Pfeiferju.
Gosp. V. Pfeifer pri tem odboru ne najde milosti, če tudi je on naš, sam poljedelec, toraj naše bremena sam čuti in pozna, ne dovolj, da se za-
molči vse njegovo dosedanje delovanje, se mu celó tudi podtika, kar naravnost ni res. „On jo preveč Krčan, se javi, hoče vse zavode spraviti v Krško." Že to nam nekako čudno pojasnuje izjavo, da se nam ne vsiluje noben kandidat. Pisatelju teh vrstic je Krško dobro znano, pa do zdaj tamkaj še ni našel niti enega zavoda ne po, ne brez milosti g. Pfeiferja, izvzemši morebiti, ako g. doktor ondotno meščansko šolo prišteva zavodom, pa tudi to Danaidno darilo so Krčani prejeli iz vse druge, kakor g. Pfeiferjeve roke. Enega zavoda pač Dolenjci pričakujemo, in to je „vinorejska šola", „a Krško je preveč na koncu meje za ta zavod", se je izjavil g. poslanec Pfeifer sam in dozdaj še nisem čhI, da bi mu bili celó Krčani za to zamerili, če tudi je on njihov someščan. Ko se je pričela proti njemu agitacija, pregledal sem kratko njegovo šestletno delovanje in se prepričal, da pri sedanjih okoliščinah bi tudi najbolj jezični doktor ne bil nam pridobil več; kakor se bode gotovo tudi opravičeval sam, kadar mu bode prilika dajati račun od svojega delovanja. Zoper njega ruvati popred, in sicer za njegovim hrbtom, se nam zdi malo možko.
S Hrvaškega, 6. maja. Da se pojmi o odstavljenem srbskem metropolitu Mihajlu, o kterem govori „Slovenec" št. 89 v predalu „vnanjih držav" bolj razjasnijo, bo dobro, ako se priobči pismo, ktero je pisal nadškof belgrajski in srbski metropolit (Mi-hajlo) vesoljnemu patrijarhu Joahimu IV. v Carigradu o priložnosti, ko je patrijarh priznal Teodosija Mra-zovica za srbskega patrijarha. Po ruskem časniku „Svetu" glasi se:
„Vaša svetost!" Pismo vaše svetosti od 13. novembra 1884. leta št. 2991, s kterim priznavate Teodosija „postavnega in rednega" metropolita srbske kraljevine, ni le osupnilo vseh drugih naših cerkvá in pravovernih duš krščanskih, tudi potrlo jih je, v globini srca vžalilo in vnejevolilo.
Znano je vaši svetosti, da smo mi (pa tudi drugi srbski arhijereji) branili našo cerkev in njene kanonične pravice, in zato smo bili z voljo svetne oblasti, ktera dela za drugoverske sovražnike, nasilno in protipostavno pregnani s svojih mest brez sodbe, brez našega opravičenja, in celó našega zadolženja nam niso povedali pred cerkvijo ali vladarjem srbskim.
Znano je vaši svetosti, da je v Srbiji brez soglasja, brez znanja, brez dogovora s cerkveno oblastjo izdala svetna oblast cerkvene postave, ki so popolnoma nasprotne cerkvenim postavam. Teh cerkvi nasprotnih svetnih postav zakonita srbska hijerarhija ni mogla sprejeti, ker je ostala zvesta svoji dolžnosti in arhijerejski prisegi.
Znano je vaši svetosti, da je ob času, ko smo še mi sedeli na naši stolici kakor zakoniti srbski arhijerej, srbska vlada sklicala arhijerejsko skupščino, ktere členi so bili takrat svetovnjaki in nekteri duhovniki; pa noben arhijerej ni sodeloval v sejah te nepostavne, cerkvenim predpisom nasprotne skupščine, v kteri ni bilo niti enega arhijereja. In ta „arhijerejska" skupščina, brez sodelovanja arhijerejev, je izbrala arhimandrita Teodosija za arhijereja in metropolita srbskega, in to takrat, ko je še živel pravi postavni metropolit, ki ni dal svojega puščenja (demisije), kteri niti pred cerkvijo niti pred svetno oblastjo ni bil ničesar kriv, in tudi po nobeni oblasti ni bil preslušan o svoji krivnji.
Tega arhimandrita je poslala srbska vlada s svojimi vradniki v Avstrijo, v Karlovce. In tukaj je German Andjelic . .. posvetil Teodosija za arhijereja. Andjelic je dobro vedel, da v kraljevini Srbiji je metropolit in trije arhijereji, med tem ko je četrti nehal bivstvovati; vedel je, da Srbija ni njegov, ampak tuji delokrog, nad kterim on ni imel ne oblasti ne pravice....
Znano je vaši svetosti, da preteklega leta je srbska, vlada prosila dovoljenja pri veliki cerkvi, da bi Teodosij mogel priti v Carigrad iz tega namena, da se predstavi patrijarhu in sinodi, pa da je ta prošnja ostala takrat neuvažena iz tega vzroka, ker cerkev ne priznava Teodosija za pravilnega, postavnega in kanoničnega arhijereja.
Zdaj pa je vaša svetost vse zgoraj navedene protipostavnosti in prestope izvolila popostaviti in in tako ovračanje in preziranje cerkvenih kanonov razglasiti za kanonično dejanje?!
Kakor je to nasprotno pravičnosti, tako je tudi pohujšljivo, in to tem bolj, ker je ta glas prišel od velike cerkve, in se s tem svetost kanonov naše cerkve izmetuje zasmehovanju pravovernih in dru-governih.
Srbska cerkev je avtokefalna; svojo neodvisnost
je dobila od veliko cerkve, potem ko so ji bile vse pravoslavne avtokefalne cerkve priznale neodvisnost. Doslej je ona zmeraj goreče vzdrževala zvezo z vsemi pravoslavnimi cerkvami v duhu kanonov, ali nikdar ni pričakovala takega razkola in zasmeha----
Naj pomisli vaša svetost vse nasledke takega postopanja, ki vničuje zagovornike kanonov, pa okrep-ljuje one, ki z nogami gazijo svete kanone naše cerkve. Vse tri žive arhijereje srbske, ktere so šiloma, kakor tudi mene, pregnali z naših postavnih stolic, — vse nas je krepila doslej popolna in pravična tolažba, da smo mi nedolžni, in da smo trpeli za našo cerkev; zato nismo hoteli, da bi bila igrača nevarne in zanjo pogubne politike in stranke.
Ali dejanje vaše svetosti, akotudi je v nas namenjeno, hoče nas demonstrativno oropati tudi te tolažbe, kakor nepravično tako tudi razžaljivo.
Vsi trije arhijereji me prosijo, naj vaši svetosti predočim to njih in mojo veliko bolečino in žalost.
Zato jaz v svojem imenu in postavnih srbskih arhijerejev izrazujem pred vašo svetostjo in svetim sinodom velike cerkve, da se niti jaz niti oni ne odrekujemo naši postavni in kanonični pravici na svoje eparhije, ter protestujemo proti vsem nasilnim in nepostavnim dejanjem in postopanjem, storjenim na nas in v naši cerkvi, ktera očividuo zanikujejo in postave pravoslavne cerkve, kteri mi služimo vestno in goreče v čast in slavo svete pravoslavne vere in cerkve naše.
Izročam sebe, naše kanonične in postavne arhijereje, iu naše srbsko pravoslovno duhovništvo svetim molitvam in blagora — Blonosti vaši, ter z globokim spoštovanjem in pokornostjo ostajem vaše svetosti itd. nadškof belgrajski in metropolit srbski Mihajlo. Kijev, 29. dec. 1884."
Po pravici moramo reči: to je pravo cerkveno prašanje v kraljevini Srbiji. Po tej poslanici se nam srbski metropolit Mihajlo ne predstavlja kot prijatelj Rusije, a še manj kot ruski agitator, za kar ga nemški in od njih odvisni časniki razupivajo.
Vilinski.
Domače novice.
(„Slovensko društvo" na Štajarskem) objavlja in slovenskim volilcem priporoča sledeče kandidate v državni zbor:
1.	Za okraje: Maribor, Slov. Bistrica, Konjice, Slov. Gradec in Marenberg: gosp. baron Goedel, bivši državni poslanec in podpredsednik v poslaniški zbornici, dvorni svetovalec itd.
2.	Za okraje: Ptuj, Ormož, sv. Lenart, Rogatec, Šmarje, Ljutomer, Gor. Radgona: č. gosp. Božidar Raič, bivši državni poslanec, župnik.
3.	Za okraje: Celje, Vransko, Gor. Grad, Laško, Šoštanj, Brežice, Kozje, Sevnica: g. Mih. Vošnjak, posestnik v Celji. Naj bi se le soglasno volili. Na Štajarskem bo sploh borba huda, ker se bodo i nemčurji s svojimi ljudmi vsiljevali. Naj toraj vsak Slovenec svojo dolžnost stori in zmaga mora naša biti!
(Za notarja) v Kranj pride Zatiški notar gosp. Viktor Globočnik, kjer bo 15. maja svoje urado-vanje pričel.
(Č. g. Nikolaj Dolinar) v Šinkovem Turnu je nevarno zbolel ter je bil včeraj previden s sv. zakramenti za umirajoče.
(Nabor konj za vojake) bo jutri 9. maja na trgu cesarja Jožefa, kjer bo letos nekoliko tesno vsled semnja in pa zarad cirkusa, ki je ondi.
(Morilcu) svojih treh otrok, nesrečnemu Koširju, gre na Žabjeku jako slabo. Mož je v bolniški sobi, vedno leži, se nič ne zaveda in nič ne vživa. Včeraj opoludne vžil je še le prvo hrano.
(Divizija c. kr. 12. topničarskega polka), ki ima iz Celovca v Ljubljano priti, ne more semkaj, ker so ji konji za smrkljem oboleli. Do sedaj so morali že 8 konj pokončati. Pravijo, da se je bolezen po remontah v Celovec zanesla.
(Prva predstava v cirkusu) je bila sinoči. Kdor je prijatelj konj in produkcij z njimi, naj si stvar ogleda, no bo mu žal. Izvrstno je vse. Da ste prvi dve umetnici imeli malo zmote, je bajé krivda dotičnega sluge. Tacih telovadcev, kot jih ima Amato, nima z lepa kdo. Čim manji in mlaji so ti ljudje, toliko večji umetniki so. Skoro otroci so in tako vežbani, da mora vsakdo le strmeti. Tudi za smeh je dobro preskrbljeno in gotovo bo vsakdo rad še drugikrat društvo obiskal.
(Volilni shod) slovenski napravi „Slov. društvo" v četrtek na 14. t. m. na Štajarskem pri Mariji Devici v Puščavi dopoludne ob 9. uri v Gatejevi gostilni, popoludne ravno tistega dne ob 3. uri pa v Sevnici ob Dravi.
(Umrl je) v Trstu včeraj dopoludne ob 10. uri za mrtvoudom baron Anton Petz, vmirovljeni c. kr. viceadmiral, jeden tistih junakov, ki so s slavnim Tegetthoffom leta 1866 častno zmago pri Visu priborili. Več o ranjkem jutri.
(Izselovanje) v Ameriko se na Goriškem vedno bolj razširja, ker brezvestni agentje ljudi k temu zapeljujejo. Amerika sploh ni več to, kar je bila nekdaj in naših domačinov, ki se sedaj tjekaj selijo, večina žalostno pogine. Marsikdo krvave solze preliva, tjekaj dospevši, ker vse v drugačnem svitu dobi, kakor mu je pa tisto brezvestni agent tukaj slikal. Gradiščanski okrajni glavar je zavkazal orožnikom, naj za takošnimi agenti nekoliko pogledajo, in res so našli že znanega tiča, ki je bil zarad zapeljevanja ljudi k izseljevanji jedenkrat že kaznovan z globo 100 gold.
(„Grof WimpíFen, c. kr. poslanik v Parizu s sinom in slugo"), tako se je bil zapisal predvče-ranjem nek silno imeniten gospod v enem prvih Tržaških hotelov med tujce. Mož mora pač po-zabljiv biti, ali pa se premalo s politiko pecá, sicer bi bil moral vedeti, da se je grof Wimpffen, ki je bil v Parizu za poslanca, lansko leto vštrelil in da je njegov namestnik grof Hoyos. Ker je pa „grof" svoj račun natakarju pošteno plačal, in ker ga Tržaška policija tudi na nobeni drugi velikosle-parski poti ni zasačila, mu ni nikake nadlege delala, ker se je sam podvizal, da je hitro odšel.
(„Hranilno in posojilno društvo v Ptuji") imelo je meseca aprila t. 1. dohodkov 11.376 gld. 49 kr., in izdajkov 11.343 gld. 23 kr., toraj vsega prometa v tem meseci 22.719 gld. 72 kr.
Telegrami.
Kronstadt, 7. maja. Danes se je pričel pomorski promet z inostranstvom.
Petrograd, 8. maja. Sklenilo se je tran-skaspiško železnico otl Kizilarwata preko Aša-bada in Kaške do Merva, in od ondot nadalje pa do Burdalika potegniti. Do jeseni jo bodo zdelali do Kaške, do spomladi do Merva in v teku poletja 1886 pa do Burdalika.
Petrograd, 8. maja. Glavne točke v novi afganski meji določile se bodo v sporazum-Ijenji z velevlastmi.
Berolin, 8. maja. Danski kraj pravi, da je pripravljen prevzeti razsodbo v angleško-ruski zadevi od 30. marca, če mu jo bodo ponudili. Nemški cesar je pa menda prevzel napravo sporazumljenja med Rusi in Angleži v afganskem vprašanji.
otava, 7. maja. V bitki na 3. maja so bili indijanci popolnoma tepeni. Zgubili so 100 mož, ki so mrtvi ostali.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 8. maja.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke
Kreditne akcije......
London .......
Srebro .......
Francoski napoleond......
Ces. cekini.......
Nemške marke......
Od 7. maja.
Ogerska zlata renta 6% . . .	— gl. — kr.
n	n	n ^ % • • ' *
„ papirna renta 5% Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.
„ Landerbanke.....98	„ 50	B
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	562	„ —	„
„ državne železnice ....	300	„80	„
„ Tranmav-društva velj. 170 gl. . .	214	„ 30	„
4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	125	„ 50	„
4% ....... 1860 . 500 „	138	„ 75	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	170	„ 50	„
....... 1864 . . 50 „	169	„ 50	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	175	„ —
Ljubljanske srečke . . . '¿0 „	23	„ 50	„
Rudolfove srečke . . . 10 „	17	„ 50	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	112	„ 75	„
„ „ Ferdinandove sev. „ . .	105	„50	„
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	104	„ —	„
T n j « i.
6. maja.
Pri Maliču: H. Ohr, fabrikant, z Dunaja, — Kasslcr, Fisclier, Woschansky, Ortner, trgovci, z Dunaja. — Suzana pl.
82 gl.		10
82	n	40
107	n	20
97	n	90
853	n	—
287		75
124	n	90
9	n	86'
5	n	85
61	n	—
__	gl.	
96		40
91	H	05
101	„	—
Kirchuber, zascbnica, iz Gradca. — Karolina pl. Schildenfeld, zascbnica, iz Gradca. — vitez Jettinar, e. kr. okr. glavar, s soprogo, iz Opatije.
Pri Slonu: Kari Soherer, baletni plesalec, iz Petrograda.
—	Coinmcr, Tekla baletna plesalka, z Dunaja. — Reitmaior, Izidor Michalup, trgovca, z Dunaja. — lioman Kraus, uradnik južne železnice, iz Maribora. — Josip Maček, zasebnik, Iz Jaške. — S. Zonkowich, zascbnica, s hčerjo, iz Trsta. — pl. Nemarno, soproga e. k. polkovnika, iz Pulja. — Mna Donat, po-sestnica hetola, iz Postojne. — Marija pl. Vieten, zasobniea, iz Prestraneka.
Pri Bavarskem dvoru: Janez Payer, posestnik, iz Wolfsberga, — Frane Muri, koroški dež. poslanec, iz Jezera.
Pri Južnem kolodvoru: Ljudevit Stolner, c. k. sovet-nik dož. sodnije, s soprogo, iz Kremsa. — Božidar Sittig, za-sobnik, iz Radolice. — Silvio Valenta, tajnik cirkusa Amato, iz Pulja. — Fmil Spenupani, umetnik, iz Bologne.
Pri Avstrijskemu čaru: Miha Vesel, komi Iz Trsta.
—	Janez Sehiloher, pos. pivovarne, iz Gradca. — Edvard Schubic, c. k. davk. praktikant, iz Radolico.
Pri Virantu: Janez Poseli, zdravnik, z družino, iz Žužemberka. — Anton Boič, Ignacij Merchcr, posestnika, iz Dolenje vasi. — Josip Barteline, posestnik, iz Kočevja.
•I. pl. Tri ik6czy,
lekar „pri zlatem samorogu",
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
UJarijaceljske kapljice
za žclodcc,
rnmm

ifiiir
r.x t t' n B A VZÜ
MÄRiA=ZELLER TROPFEN
NUR ECHT BEI APOTHEKER 7RNK0CZY LAIBACH 1 STÜCK 20.
v Ljubljani pri J. pl. jeden tucat.
kterim so ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanjc slasti pri jedi, slab želodec, uriik, vetrove, koliko, zlatcnico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, zabil-sanjo, glisto, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tueat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gold.
H0T" Svarilo! Opozarjamo, da se tisto tstinite Ma-rijaccljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogu'
zraven rotovža na Mestnem trgu Trnk(5ezj-ju. Razpošiljava se le
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper pro-tin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
Gospodu J. pl. Trnkoczjju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Muličcv protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Mallčev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam najprisrčnišo zahvalo, zvsem spoštovanjem vdani
Franc Jug,
(6)	posestnik v Šmarji p. Celji.
mi mn\
1
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
I*©multljcvo (Oorseh)
najboljšo vrste, izborno zoper brainore, pljučnico, kožne izpustite in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr.
Salieilna ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, znpreči pokončanje
zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
c. k.
ne smele bi so v nijedncin gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj.
Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo. "VI
Naročila z dežele izvrže se talcoj
v lekarni pri „samorogu"
Jul. pl. Trnk<5czy-ja na mestnem trgu v Ljubljani.