Posamezna štev. 40 vin* Šlev. 225. Poitvilna - • ffiT - pavšalfrana. VLiDmiaDi, vsredo, dne i, oKioura m • 5L0VcNEC« velja pe po iti u tis atraai Jugoslavija ia t Ljubljani: ta ealo leto naprejK 84-— n SrUata " " * 2»'- sa ea mesec „ .. „ V— ga iaozamatvo oeloletao K95-— m Sobotna izdaja: s Za Ml« lato ..... K 15-— n taoaaautvo.... m 20 — Leto XL¥IL Enostolpna petltvrsta (SS nua široka ln 3 mm visoka ali n]e prostor) r.a enkrat ... pa K l-tt uradni raigiaai . no K 1*80 Pri naročila nad 10 objar popust. tla|manjšl oglas 59/9mm Ki'— i Poslano: czzsa Enostolpna potltvrsta K 8-— Izhaja vsak dan Izvzsmil ponedeljek ln dan po praznita, ob 5. url zlotra). Br Uredništvo je t Kopitarjevi ullel (tov. 6/IH. opiti ae ae vračajo; nelranklrana plima ta a« ijemajo. Urada. teleL it*. SO. oprava, it«. 228. Političen Ust za slovenski narod. Oprava |e v Kopitarjevi al. 8. — Račan poštne hran. IJabljanske št. 650 ta naročnino ln ŠL 349 ta oglase, avatr. ln češke 24.797, ogr. 28.511, bosn.-haro, 7563. misiia Stojana Protiča. Za koncentracijsko ulado. (Naše telefonsko poročilo.) Belgrad, 30. septembra. Danes opoldne je poklical regent prestolonaslednik Aleksander Stojana Protiča ter mu poveril sestavo kabineta. Protič je odgovoril, da sprejme mandat ter da se bo potrudil, da sestavi v 48 urah kabinet, ali pa vrne mandat. Danes popoldne je konferiral Stojan Protič z Davidovičem, Koračem in Črnogorci Še tekom današnjega dne mu L odo dali odgovor. Iz tega sc vidi, da poizkuša Stojan Protič sestaviti koncentracijski kabinet. Jutri ob 9. uri dopoldne bo začel Stojan Protič konferirati z načelniki opozicijskih strank. Otrok last drlsue. Srbski liberalni učitelj odgovarja na Baše članke o novem šolskem zakonu. V »Narodni prosveti«, organu učiteljskega društva, ki izhaja v Belgradu, je napisal glavni urednik M, Stankovič v številki 23. z dne 25. septembra članek z značilnim naslovom »Klerikalizem«. Nas je sram, da je mogel srbski inteligent tak članek sploh zamisliti. Gre za veleresno zadevo, kjer se dotikajo življenski interesi naše-ga vernega katoliškega slovenskega naroda, pa prihaja g. M. Stankovič in piše dolgo oeokusno tirado o klerikalizmu ... V resnici, nič drugega ni kakor to! Tu nam očita »jezuitski običaj«, »sofistične teorije«, »srednjeveško kopito«, »versko zab itost in mrak« itd. Naše slovensko katoliško ljudstvo zmerja z nerazsodno narodno maso, kajti: »Klerikalna stranka v njej (v Sloveniji namreč) je najmočnejša stranka, ki črpa svojo moč iz nerazsodnosti narodnih mas;« zastopnike tega ljudstva imenuje kliko, ki je zbrana krog dr. Korošca itd .No, duhovitosti izobrazbe in znanja take obrabljene fraze in tako nizkotno psovanje ne dokazuje. In g. M. Stankovič je urednik glasila učiteljev, ki hočejo vzgajati! Prepričani smo, da mu za ta članek nihče njegovih ne srbskih ne drugih tovarišev ne bo hvaležen. Na to polje se mi ne borno spuščali. Naj je gojijo tisti, ki se čutijo v to poklicane. Iz članka samega je prvič razvidno, kako omalovažuje našo zahtevo po verski vzgoji otrok. Deklamacijo piše o klerikalizmu, pa se ne zaveda, kai je religiji in kaj jc katoliška Cerkev našemu vernemu slovenskemu ljudstvu. To naj mu bo še v opravičilo. On ne pozna ne naše zgodovine ne našega naroda. Ni-li otročje, če piše: »Avstrija je ščitila klerikalizem; Cerkev je imela šolo v rokah: učitelj je bil pod nadzorstvom popa.« V Avstriji naj bi bilo tako, ko so že pred 50 leti kulturno-bojne postave tako proti pravicam Cerkve zavele, da jih je moral sam Pij IX, javno obsoditi! Ne zaveda se, da religija nam ni ne formalizem ne čustvo, ampak življenje, ki prešinja celega človeka; ne zaveda se, da je nam katoličanom religija razmerje do Boga v obliki, kakor jo je Kristus sam določil. Katoliška cerkev, ki to obliko pol božji odredbi vsebuje in izraža, je nam, je vsemu slovenskemu ljudstvu božja namestnica tu na zemlji, ki kot taka reklamira zase pri človeku tiste pravice, ki jih Bog do človeka in njegove nesmrtne duše ima. Tu je razlog, zakaj pritiči Cerkvi glavna soodlučujoča beseda pri vzgoji otrok. Za blagor nesmrtnih duš gre! Od tu izvira klic povsod pri krščanskem ljudstvu bodisi v Nemcih ali Angležih ali Amerikancih ali Belgijcih ali pri nas: Mi hočemo versko vzgojo otrok; mi hočemo krščansko šolo! Nikdar in pod nobenim pogojem se krščansko ljudstvo temu ne more odpovedati. In naše slovensko ljudstvo še posebej nc, kajti mi vsi vemo, kaj jc nam katoliška Cerkev; zato ljubimo njo in njene pravice; zato proglašamo boj do skrajnosti novim šolskim zakonom, ker prezirajo in ignorirajo Cerkev in pravice krščanskih staršev! — Še posebej se člankar pohujšuje nad JMtštm stališčem ,da so namreč otroci last Belgrad, 30. oktobra. Vse stranke, ki so po ponesrečenem Davidovičevem in dr. Pavlovičevem poizkusu, sestaviti delotvoren kabinet, imenovale Protiča kot onega, ki naj bi po teh poizkusih sestavil novo vlado, so enodušne misli, da jc treba Protiču najprej poizkusiti vse za koncentracijo. Protič je to rade-volje sprejel, ker je istega prepričanja o načinu, kako naj se kriza reši. Šele če bi se koncentracija ponesrečila, bi sestavil koalicijski kabinet. staršev, ki imajo kot taki pravico določati jim vzgojo ter izbrati vzgojitelje. To naše stališče odločno zameta, kajti tako-le piše: »Kar se pa dostaje njihovih (naših namreč) nazorov o pouku mladine ,tedaj pripadajo otroci pojmovanju vseh kulturnih narodov domovini (otadžbini) in njihova vzgoja se ravna po smotrih in nalogah njihove domovine ter — tako zaključuje z zelo fino pozo — naj nam gospodje opro-ste, ako na uslugo dr. Korošcu in njegove klike ne moremo biti zunaj ostalega kulturnega sveta.« Tako torej: vsi kulturni narodi pojmujejo, da so otroci državna last; in le država ali, kakor pravi člankar eufemisti-čno, domovina ima pravico določati njihovo vzgojo. Kateri so tisti »vsi kulturni narodi«, ::i znano, člankar jih v svojem interesu imenoma ne navaja, ka Iti Ameri-kanci, Angleži, Belgijti, Nemci, itd gotovo ne spadajo k njim. To pa vemo, da so bili taki nazori v nekdanji Sparti doma. To so nazori skrajnega absolutizma in brutalnega nasilja. Naravno, če Cerkev nima nobenih pravic pri vzgoji otrok, če so tudi starši izključeni od nje, potem ostane le še država. Socialisti in nemški militarizem so lahko z g. M. Stankovičem zadovoljni. Toda krščanstvo je prineslo v blagor človeštva drugačne nauke. Prazne so besede: »Mi smo se borili za svobodo in jed-nakost;« če člankar proglaša vsemogočnost države in uči, da so otroci državno blago, sužnji državne oblasti. To so nazori poganstva. In tudi temu poganstvu proglašamo boj na življenje in smrt. Dobro je, da še o pravem času spoznamo duh sovražnikov krščanskega ljudstva. Svoboda, svoboda — vpijejo, a teptajo ljudske pravice, samoodločbo zame-tajo, otroka in ljudstvo pa hočejo zasužnjiti. V boj za versko vzgojo otrok; v boj za krščanso šolo — to je sedaj naš klic za svobodo! Upravna razdelite® m- gaslouaissStih p®Ssragfn. Novi Marjanovičev tednik Obnova« prinaša iz zbornika, ki je pod enakim imenom izšel v Valparaiso meseca novembra 1918., naslednji načrt za upravno obliko naše države in za razdelitev njenih pokrajin v upravne enote, ki ga priobčujemo v informacijo: Naša država kot država enega edinstvenega naroda, ki se zedinjuje na razvalinah plemenskih in zgodovinskih razlik in ki zahteva svoje edinstvo, da si z njim lažje ohrani svobodo in doseže boljše mesto na svetovnem pozorišču, se ne more ustvarjati kot konfederativna tvorba, katere deli morajo odpovedati enotnost kadarkoli hočejo. Toda naša država se prav-tako ne more razvijati, če je strogo centralistična. Potrebna je neka sreda: edinstvo države s samoupravo notranjega življenja. Ureditev krajevne organizacije naše države se mora izvršiti čim preje. Ni mogoče začeti niti za prvo pomoč poštenega dela, kaj še da bi ustvarili pogoje za stalni napredek domovine, — čc nimamo razdelitve cclc dežele v gotove enote, Ta raz- delitev nc more biti samovoljna, Naslanjati se mora marveč v gotovi meri na dosedanjo razdelitev in kjer je potrebno, naj se izvrši še naravnejša zaokrožba. Na srečo stvar ni tako zapletena, kakor se to na prvi mah zdi. 1.) Slovenske zemlje, tako svobodne kakor tudi neosvobojene (južna Koroška, južna Štajerska s prekmurskimi Slovenci v južnozapadni Ogrski, Kranjska, Goriška s Trstom in severnimi deli Istre) tvorijo etnično, zgodovinsko in po narodni organizaciji politično in gospodarsko, povsem jasno opredeljeno in obmejeno celoto. Vse, kar se nanaša na te kraje, more nositi značaj enake organizacije in uprave, 2.) Današnja Hrvatska z Medmurjem in največjim delom Slavonije tvori drugo tako povsem določno, že organizirano celoto. 3.) Srbija, kakršna je bila pred balkansko vojno, tvori tretjo enoto. 4.) Stara Srbija in Macedonija je četrta enota, ki je po zgodovinskih razmerah in navadah, pa tudi zemljepisno tako porazdeljena, da se mora upravljati po posebnih ozirih in metodah. 5.) Iz mnogo razlogov je potrebno, da se uprava današnje Črne gore uredi. Z ozirom na njene posebne razmere in potrebe ter po željah dežele. 6.) Bosna in največji del Hercegovine sta v vsej naši zgodovini zavzemali neko posebno, centralno pozicijo, a z ozirom na zemljepisne, plemenske in zgodovinske razmere je treba, da tudi v bodoče tvorita posebno celoto. 7.) Kdor malo pozna značaj ter posebnost zemlje ter naroda ter posebnost zemlje v Bački, Banatu in Sremu z malim delom Slavonije, z eno besedo: v stari Vojvodini, bo priznal, da vsa ta zemlja tvori eno samo posebno, ravninsko in porečno pokrajino s posebnimi potrebami in posel-nim značajem. Popolnoma naravno je, da se bodo morali vsi ti kraji zaokrožiti kot sedma velika pokrajina naše države, 8.) Od Krasa v ozadju Trsta preko severnega istrskega Krasa in čez Velebit in Dinaro tja do Skadra gre črta, ki deli rd*z-vodje Jadranskega morja in Donave, to je kooni in primorski del naše domovine. Ta primorski del je neprimerno ožji od kip-nega ter nenavadno dolg in tvori tudi popolnoma zaokroženo zemljepisno in gospodarsko celoto. Primorje od Trsta do Skadra z otoki tvori osmo naravno enoto naše dežele. Na tei podlagi je ob sebi dana d ilUev naše dežele v sedem kopn'.n in eno primorsko ozemlje. Ta razdelitev odgovarja zgodovini, ker je vsaka teh ookrajin bila v preteklosti vsaj enkrat središče države in je vršila važno nalogo v borbi našega naroda. Ta razdelitev odgovarja razlikam v duševno-sti našega naroda ker je nedvomno tip Slovenca različen od tipa Hrvata, lip Vojvo-dinca od tipa Srbijanca, tip Maccdonca različen od Črnogorca in Primorca od Bosanca. Ta razdelitev odgovarja zemljcpis-no-gospodarskim razmeram, ker tvorijo brez dvoma alpske slovenske dežele eno, hrvatske sredozemne dežele drugo, ravninske vojvodinske dežele Srem, Bačka in Banal tretjo skupino in tako dalje po vrsti. Primorje, dasi je tako ozko potegnjeno, tvori posebno cono, ki mora imeti — vsaj v vsem, kar se tiče pomorstva — enotno upravo iri enotno pravosodstvo. Jadransko Primorje mora biti obča last, obči izhod na morje za vse bližnje in daljne pokrajine naše domovine. Razdelitev v sedem ozemelj s Primor-jem kot osmim ima to prednost, da jc od vsega početka najpraktičnejša podlaga za ureditev uprave iz enostavnega razloga, ker ta razdelitev že obstoja in razpolaga s socialno, gospodarsko in politično organizacijo, ki je po večjem delu uporabljiva. Ravnotako tudi delitev teh osmih velikih ozemelj v manjše upravne enote ne bo delala večjih težav. Povsodi jc prva in osnovna enota — občina. V vseh naših deželah je izvedena grupacija več občin v okraje in okrožja pri Slovencih prav tako, kakoo- pri Hrvatih in Srbih. Stvar ne bo težka niti v črni gori. Več*obči oziroma okrajev ie iio v Srbiji in Ro okrožje, a na I k cm županijo. Ta enota — imenujmo jo okrožje in županijo — se bo mogla uviste tudi v Črni gori in slovenskih deželah. V Srbiji, Bosni in na Hrvatskem se more pustiti razdelitev, kakršna je. V vojvodini jo bo treba nekoliko spremeniti, v Sloveniji se bo dala izvesti slična upravna ureditev brez vsakh težkoč. mirovni pmv&t. LDU Lyon, 29. septembra. (Brezžično.) Svet petorice, ki se jn pod predsedstvom Pichona sestal k seji v ponedeljek zjutraj, je odobril sklepe komisije, ki je izdelala vse priprave za razdelitev nemških letal in vodljivih zrakoplovov med zaveznike. Obenem se je poslal Nemčiji protest radi prodaje gotovega števila letal ncvtralcem; ta letala spadajo namreč v kontingent vojnega materiala, ki ga mora Nemčija glasom mirovne pogodbe izročiti zaveznikom. Dalje jo svet, petorice ukrenil vse potrebno, da so v bodoče Nemčiji onemogočijo take prodaje. Končno sc je svet petorice bavil z vprašanjem, kako naj se zagotovi prehran!) Rusije. Sklenil jo, da mornjo ostati v veljavi vse odredbo, ki ovirajo preskrbovanjc boljševiške Rusijo, zlasti blokada. LDLT Lyon. 20. septembra. (Brezžično.) »Temps« poroča: Po inicijativi Francije namerava vrhovni svet zadovoljiti Poljake v njihovi zahtevi glede Vzhodne Galicije in nadomestiti v tej pokrajini dosedanji začasni režim s končnoveljavnim. Predsednik poljskega ministrskega sveta, Paderevvski, se je za dva dni odpeljal v Švico ter se povrne v Pariz v torek zjutraj. WMmm iralm LDU Lyoi>, 30. septembra. (Brezžično.) Agence Ilavas poroča iz Was-hingtona: Zdravstveno stanje predsednika Wilsona je tako neugodno, da mora predsednik popolnoma mirovati ter ne bo smol opravljati svojih državniških poslov še več lodnov. Titfonfi odstopi? LDU Lyon, 30. septembra. (Brezžično.') Francoski listi poročajo, da namerav.i Tittoni podati ostavko. Povod temu ,e baje nesoglasje, ki vlada med njim in vlado glc-de rastopanja proti socialistom. Vtis Tittonijeve izjave. LDU Lyon, 30. septembra. (Brezžično.) Posebni poročevalec lista »Echo de Pariš« brzojavlja svojemu listu iz Rima: Izjave Tittonija so napravile v vseh krogih ugoden vtis. Minister je dokazal potrebo, nadaljevati politiko sporazuma s Francijo in Anglijo ter je poudaril, da je Francija uvidela takoj izpočetka, kakšno korist ji more prinesti tesna zveza z Ameriko. Italija nima prav nobenega povoda, ločiti šc od svojih dosedanjih zaveznikov, zlasti še od Zedinjenih držav, od katerih sc more neizmerno okoristiti. Reški dogodki. LDIJ Lyon, 30. septembra. (Brezžično.) Kakor poročajo listi, se jc pojavilo med vojaštvom D'Annunzia republikansko gibanje. Politične novice. Grda igra. Težko je najti državo, ki bi bila doživela vladno krizo, kakor jo prenašamo že celc mesece v Jugoslaviji. JDS in naši marksisti niso imeli čuta za odgovornost dovolj, da bi nemudoma odstopili, čim so videli, da Jugoslavije vladati nc znajo. Ker sc jim jc zdelo težko, pusliti komaj dobljeno ministrsko oblast iz nesposobnih rok, so vztrajali v kvar Jugoslavije na svojih sedežih in pričelo se jc vladanje, ki jc vzbujalo, ker jc bilo ne-vladanic, lc usmilicnic. sram in oižorčcnic v našem ljudstvu. Njih krivda je naravnost ogromna. Nato je začela nevtralna oseba Draže Pavloviča reševati krizo. Posvetoval se je, govoril, se pogajal, trudil, iskal, poizvedoval in končno prišel v reševanju tako daleč, da je povpraševal pri političnih voditeljih, če bi mu znali povedati osebo, ki bi mogla začeti reševati krizo. Tudi Korošca jc vprašal, če ve za koga, ki bi znal rešiti vladno krizo. Medtem, ko je mož iskal z lučjo v rokah osebo, sc je državno življenje pogrezalo in je ljudstvo zgubljalo potrpežljivost. Demokratski mož Draža Pavlovič je končal svoje reševanje s tem, da je prestolonasledniku, kakor poroča »Narod« sam, izjavil, da »ne ve za noben izhod iz te krize in da radi tega ne jmotre ničesar svetovati.« Prestolonasledniku se je zdela stvar že neznosna in sramotna in je dal zato Davidoviču in Stojami Protiču ukaz, da napravi nemudoma »konec nesrečni krizi«. Ker se je izkazala tako JDS, kakor socialna demokracija in povrhu še nevtralna oseba popolno nesposobna, da reši sramotno krizo, je edino I logično, da poskusi Protič sestaviti vlado. Izjavil je, da odstopi takoj, če s svojim poskusom v 48 urah ne uspe. JDS in »državotvorni »Slov. Narod«, odklanja pa že koj spočetka, preden je Protič poskusil sestaviti koncentracijski ali koalicijski kabinet, preden je povedal, kaj hoče in kaj misli, kratkomalo vsako sodelovanje. I.ist, k govor na vse grlo o saboterjih parlamentarnega življenja,« in sam puhti od patriotizma, ropota in besni, da je sramota. ko sliši, da hoče nedemokrat poskusiti koncentracijo državnih političnih sil. Nam pa je vseeno, kdo sestavi vlado; glavno jc, da bo sposobna in močna dovolj, da potegne državo iz nižin. Le če bo nova vlada pomilovanja vreden stvor, ki ne more vladati, kakor je bil demokratski-socialistični kabinet, ga bomo odklonili. Demokratje, nc izzivajte ljudstva! Če ste pripravljeni, kakor vedno besedujete, žrtvovati za državo vse: sebe, stranko in svojo moč, potem pomagajte stvoriti koncentracijo ali pa povejte naravnost, da je ne marate. Stavite pogoje in potem odklanjajte. Če tega ne napravite, potem molčite o separatistih, grobokopih države in vseh drugih lepih naslovih, ki iih me čete; v obraz vsem strankam naše države. Ljudstvo vas bo, ko pride ura, oprostilo vseh »državotvornih« skrbi, ki jih gojite — zase. + Reakcija. Protiču je včeraj poveril regent sestavo vlade, ker so se demokrati s socialisti vred izkazali nesposobne za vodstvo državnih poslov. Demokrati so izzvali pred dvema mesecema ministrsko krizo, da bi prišli popolnoma na površje in izrabili oblast v svoje strankarske namene. Poldrag mesec so vladali in ta čas so pokazali jasno, kolika nesreča je za narod in državo vlada, ki nima ljudstva za seboj. V poldrugem mesecu so povečali zmešnjavo v državi ter dosegli samo to, da so na razna državna mesta spravili poleg prejšnjih še večje število svojih pristašev. To je sicer tudi uspeh, toda samo demokratsko strankarski. Ni še sestavljena nova vlada, pa že vpijejo o reakciji, dasi je vsakemu, komur je znana predzgodovina demokratske stranke in njeno podrobno delo, jasno, da tvorijo to »državotvorno stranko elementi, ki jim je bila zvezda voditeljica vedno lastni žep in da so bili vedno proti demokratizmu in interesom ljudstva. Napadajo Protiča in dr. Korošca, čeS, da v prejšnjem ministrstvu nista dregala demokratske ministre k delu. Kakor, da bi mogla ta dva s svojima glasovoma preglasovati večino demokratskih ministrov! Ni naša naloga, da branimo Protiča, Povemo pa, da so se razmere v prehrani prebivalstva tako poslabšale, ko je dal d^. Korošec ministrstvo za prehrano iz svojih rok. Od tedaj so cene živil znatno narastle. Po tistem času se je s sodelovanjem ministra dr. Kramerja sklenila famozna trgovska pogodba z Avstrijo, po kateri moramo izvoziti tisoče vagonov živil v Avstrijo, dasi ne vemo, ali nam bo mogla dati za rekom-penzacijo blago, ki ga sama nima dovolj. Izvozničarstvo je zavzelo tako velik obseg, da nam kljub primeroma ugodni žetvi pre-te težkoče v prehrani pred zimo, kar more nezadovoljstvo prebivalstva le povečati. Zato je pravzaprav s končnim padcem demokratsko-socialistične vlade tudi konec reakcije v ustvarjanju naše nove države. Ne vemo še, kako bo nova vlada sestavljena, toda jasno sc jc pokazalo v tej krizi, da je vlada, ki bi hotela vladati proti pravim ljudskim interesom in proti večini ljudstva ter skrbeti samo za svoje strankarske interese, pri nas nemogoča. To je nauk, ki je veliko vreden, dasi je precej drag. Hočemo vlado, ki bo vladala tako, kakor zahteva ljudstvo. Reakcijonarna pa more biti samo ena stranka in vladi, ki hoče uveljaviti proti vsem načelom pravega demokratizma svoje strankarske koristi kljub drugemu naziranju ogromne večine našega troimenega naroda. 4 Rokovanje državnikov. Pribi-CeviC se jc včeraj bridko pritožil v svojem klubu, da mu Protič ni hotel dati roke radi ostudnega pisanja »Slovenskega Naroda« in »Rijcči SHS«, za kar, kakor ie znano, dela odgovornega Pri- bičeviča in dr. Kramerja. Demokratski klub je vzel to žalitev nase. Danes je poslala domokratska zajednica posebno deputacijo, sestoječo iz Davidovlča, Pošiča in Vasiljeviča k dr. Pavloviču, da preskrbi klubu in Pribičeviču zadoščenje. Stojan Protič jc rokel, da nima z zajednico v tem oziru ničesar opraviti, češ, da je ni žalil, ker jc Pribičeviču takrat takoj rekel, da mu ne da roke radi pisanja v »Slov. Narodu«. Tako je ostala demokratska zajednica brez zadoščenja. 4 Socialisti med sebo). Prosto Vas, da blagovolite uvrstiti sledeči popravek k notici, objavljeni v včerajšnji štev. Vašega cenjenega lista pod naslovom: »Socialisti med seboj«. Ni res, da sem jaz na javnem ljudskem shodu v Trbovljah dne 21. septembra na koncu svojega govora izustil besede: mi ne rabimo nobene vlade, ne žandarja, ne farja, ne policije, ne vojaštva, mi se znamo sami regirati. Res pa je, da sem kritiziral današnji strankarski sistem ter ga označil za državi in ljudstvu škodljivega; o policiji, žandarju in farju ter vojaštvu nisem govoril, ker stojim na stališču sistematične vzgoje proletarijata in sem proti vsakemu demagot niu hujskanju. Kdor nasprotno trdi, je lažn.jivec. — O polemični Kocmurjevi obrokovalni metodi pa je tukajšnje okr. sodišče z dne 29. sept. izreklo svoje juristično mnenje. Zahvaljuje se Vam Nino Furlan. — V Ljubljani, 1. oktobra 1919. 4 Ljudska stranka v Hercegovini. Tajništvo hrvatske ljudske stranke v Hercegovini sklicuje za tekoči mesec svoje okrajne, kakor tudi pokrajinski svet. Razen tega. pa. pozivlje vse župnijske svete, naj skličejo sestanke zaupnikov, na katerih naj protestirajo: 1. proti protiverski nameri vlade, da se zmanjša verski pouk v ljudskih in učiteljskih šolah, a na višjih razredih srednjih šol popolnoma ukine, ker brez vere ni obstanka niti državi, niti narodu; 2. proti sramotni nedelavnosti narodnega predstavništva v Belgradu, ki je v veliki meri krivo današnjemu težkemu in nevzdržljivemu položaju v naši državi; 3. naj zahtevajo čimprejšnji razpis volitev in nato takojšnje sklicanje ustavotvorne skupščine, da pride prava volja naroda do veljave. +. Glavno uredništvo »Samouprave«. »Jutranji list« poroča, da bo glavni urednik »Samouprave« dr. Saza Markovič, za ravnatelja pa bo imenovan Stojan Protič. 4 Ultimat petorice NemčljL Svet petorice je sklenil na Fochev predlog poslati Nemčiji zadnjo noto, da zapusti baltiške province. Če se nemška vlada ne odloči nastopiti proti generalu von Golz, bo svet petorice prisiljen odrediti sledeče: Ustavi se ves uvoz prehrane in sirovin; ustavijo se z Nemčijo vsa financijelna pogajanja, ki so v teku radi kreditnih dovoljenj. 4 O razmerah na Reki in Sušaku posnemamo iz zasebnega pisma, datiranega na Sušaku dne 25. septembra t. 1.: »Človek ne ve. kaj naj bi storil: ali bi ostal ali se kam umaknil, ker se morejo razmere od dne do dne poslabšati ali pa obratno. Tu smo od vseh strani blokirani; niti s Kastavščine niti s hrvaške strani ne sme nič semkaj. Potnike puščajo le v izrednih slučajih. 2e se jo začela čutiti lakota. Iz Kastavščine že 15 dni nisem nikogar videl na Reki. Na Reki še vedno vlada D'Annunzio. S Sušaka na Reko more samo tisti, ki ima legitimacijo, podpisano od karabinijerjev. Italijanski duhovi na Reki so se zadnje dni nekoliko umirili, dočim je bila Reka prejšnje dni v večnih manifestacijah in demonstracijah. Narod pričakuje pomoči z leve in desne.« 4- Volitve v Italiji. Delavski list »Dai-ly Herald« prinaša poročila o notranj. položaju Italije in jc mnenja, da bodo dobili pri prihodnjih volitvah, katere se bodo vršile 23. novembra, socijalisti večino. V tem slučaju bi bil Turati ministrski predsednik. -j- Čeboslovaški iinančni minister odstopil. Finančni minister dr. Horaček je vložil prošnjo za odpust, ker so se pojavile, težkoče pri novem državnem posojilu. Mirovna pogodba v ameriškem senatu. Kakor poroča *Riječ« je bil s 43 glasovi proti 40 glasovom sprejet predlog senatorja in vodje opozicije Lodgeea, ki je predlagal, da se razpravljanje o mrovni pogodbi odgodi. Wilsonov pristaš Hitchock pa je bil predlagal, da sc razpravljanje nadaljuje. Seja občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani, dne 30. septembra 1919. Sejo otvori in vodi župan dr. Tavčar. Predscdstvenili naznanil ni. Potem, ko se odobri zapisnik zadnje seje, se prestopi na dnevni red Uslužbenci mestne hranilnic«. Poročevalec Pustoslemšek predlaga, da se vsi uslužbenci Mestne hranilnice uvrste v stalui mestnih uslužbencev in da sc jim zaračunajo vojna leta kakor drugim mestnim uslužbencem in se v tem smislu izpremenc njihovi službeni predpisi. Občinski svetovalec Kocmur pravi, da bo njegova stranka glasovala proti, ker se mu zdi, da je ta sklep nekak odgovor na svoječaano mezdno gibanje uslužbencev bank in denarnih zavodov. Župan dr. Tavčar odgovarja, da se mora razmerje hranilničnih uradnikov urediti. Sprejema iih občinski svet, zapriseže jih župan. Sicer bo pa morala občina itak sama prevzeti Mestno hranilnico žc z ozirom na podpisana vojna posojila. Poročevalčevi predlog se sprejmejo z večino glasov. Občinski drobiž. Podžupan dr. Triller p r odlaga, d* saj izda občina drobiž in sicer 10 ln 20 vin. do najvišje vsote 500.000 K in sicer do konca leta 1920. Občinski svetnik Kocmur nasve-tuje, nai bi se izdelali vsaj tudi 2 vinarski novci. Dr. Triller priporoča, nai se sprejme resolucija tudi za 2 in 50 vin. drobiž. Dr. Tavčar: Nasvetov ne bo mogoče v 14 dneh izpeljati. Potom poverjeništva za finance se bo moralo dobiti dovoljenje od finančnega ministra v Belgradu, kar gre po znanih izkušnjah v Belgradu počasi in se bo moralo na hitro rešitev pritiskati. Opozarja, da je stala v Zagrebu cela zadeva 32.000 K. Storil bom vse, kar bo mogoče; mislim, da bomo dobro vozili, čc izpeljemo stvar do 1. decembra. — Sprejeto. Slavnostni sprejem regenta prestolonaslednika. Na predlog podžupana dr. Trillerja, se dovoli županu za .slavnostni sprejem regentu prestolonasledniku 200.000 K. — Dr. Tavčar: Vlada bo dala v ta namen 400.000 K. Meni ne gre za kako okrašenje, kakor v bivši Avstriji ob takih prilikah, marveč za to, da bo sprejem domačega vladarja prisrčen. Ob tej priliki bi rad pogostil revnejše prebivalstvo, za kar potrebujem vsaj 100.000 K; če bi tega ne nameraval, bi bila vsota 200.000 K v ta namen prevelika. Predlog se sprejme. Draginjske doklade. O prošnji mestnih uradnikov in uslužbencev za ureditev draginjskih doklad poroča podžupan dr. Triller, ki je predlagal, naj sc izenačijo draginjske doklade z draginj-skimi dokladami državnih uradnikov od julija naprej; odračunajo naj se jim pa nabavni prispevki. Provizorični mestni uslužbenci v pisarnah naj dobe tudi celo draginjsko doklado; ostalim manualnim uslužbencem nai zvišajo draginiske doklade aa 300 %. Manj ne sme nihče dobivati, kakor prej. Diferenca se jim od 1. julija naprej izplača, odštevši nabavni prispevek. Občinski svetnik Kocmur pravi, naj se ne odštevajo nabavni prispevki, ker so se vse življenjske potrebščine podražile; moka izginja, se draži; obetajo se nam karte; regulirati se mora sklep o opustitvi občinske aprovizacije. Graja, ker veliko provizornih uslužbencev še ni postalo definitivnih, dasi so vložili prošnje, a še danes niso rešene in zahteva, naj se njihove razmere prej ko mogoče urede. — Dr. Triller pravi: Finančni odsek, v katerega seji stranka govornika ni bila zastopana, |e sklenil, da ugodi prošnji, kakor je bila stavljena. Predlog g. Kocmurja moram za to odklanjati. Pribijem, da se je prošnji popolnoma ugodilo. — Dr. Tavčar: Kar je g. Kocmur povedal, je povedano nekako za zastorom. Res smo sprejeli dva stara gospoda iz milosti. (Kocmur- »Pojte no! rojtel Milost!«) Župan: Če je kdo na cesti, se mu skazuje milost. Sicer je pa to nekako sumničenje, ker ni g. Kocmur povedal imen; (Kocmur kliče: »Izzivanje! Sumničenje!«) Župan: Take besede sicer zelo učinkujejo na so-cialnodemokratičnih shodih, tu pa ne. Sicer ste pa Vi, gospod Kocmur, navajeni in ste se morali že zagovarjati, ker ste veliko ljudi napadali tudi v lastni stranki; če hočete Vam postrežem z imeni! Predlogi, ki jih je stavil podžupan, so se sprejeli. Škoda tvrdke Magdič. Sklene se, da se povrne škoda tvrdki Pavel Magdič v znesku 6000 K; konji mestne aprovizacije, ki so se splašili, so namreč razbili Sipo v izložbi. Sneženje kanalov. Za dobavo orodja za snaženjo kanalov se dovoli 20.000 K; stavbnemu uradu se naroča, da sestavi stalne partlle 12 do 15 mož s paznikom, ki bodo snažili kanale. — Uredila se bo pot in obcestni jarek za Koslerie-vim zidom v Spodnji Šiški. Cesta bo široka 3 metre. Nove pristojbine za živinske sejme. Dne 1. oktobra sc prično zopet živinski sejmi. Uvedle se bodo nove tržne pristojbino. Plačevale se bodo na mitnicah, le Ljubljančani iih bodo plačevali na sejmišču. Kdor bi nc plačal in Di bil zasačen, mora plačati dvojno pristojbino Nova pristojbina znašaj: od konja bika, vola in krave 10 K; od junčka, telicc. teleta in prašiča 6 K: od kozla, koze, kozliča, ovna, koštruna, ovce in junca po 4 K. Nove pristojbine veljajo od 1. oktobra 1919 do 1. oktobra 1920. Zvišanje cen plina. Cene plinu se s 1. oktobrom t. 1. zvišajo aa 3 K od m1. Za zboljšanje obrata na električni železnici se. zavzame občinski svetovalec Jeglič, ki želi, nai bi vozila po dva vozova vsaj ao 9. uro zjutraj. Dialog med dr. Tavčarjem b Kocmurjem. Občinski svetnik Kocmur: Način, kakor je moja mirna in stvarna izvajanja sprejel župan dr. Tavčar, nazivam za neokusen in ga zavračam. Ker sem bil pozvan ,naj imenu-zavračam, Ker sem bil pozvan, naj imenu-take stvari bolj v tajno sejo. — Davčni iztir-jevalec Ljubič, (Občinski svetnik Pustoslemšek: »A, Ljubič!«) — Kocmur: Gospod Pustoslemšek sc smeje, toda Ljubič je žc opeto-vano vložil prošnjo, da postane definitiven, pa še ni dobil nobenega odgovora. Svojčas jc prevzela občina plinarno, a knjigovodji Zir-kelbachu se jc znižala plača. Pri mestnem vojnem uradu je nastavljen žc več let Par-dunsky; naj bi sc mu zagotovila bodočnost, saj je bilo zadnje mesece toliko izjem, kar v X. razred so nekateri preskočili. Končno stav-Ijam predlog, naj sc aprovizacija ne odpravi; krompir se izvaža; nai si ga občina zagotovi. ker Se bo Slo tako naprej, krompirja ne bo. Moko baje trgovci skrivajo. Naj to občina preišče. Dr. Tavčar: Govor občinskega s*eto. valca Kocmurja ni bil potreben, pšice, ki jih je izpuščal na me, me ne zadenejo, a moj temperament je tak, da ne morem molčati. Zirkelbach ie definitiven z dobro plačo; Par-dubskemu, ki je star nad 50 let sem rekel, ko sem ga sprejel: »Prijatelj, definitiven ne boš postali Spremeniti morate pragmatiko.« Kar se tiče aprovizacije, se je v zadnji seji samo sklenilo, da se skrči, ne pa, da se odpravi. Moko, drva in premog ohranimo. Dva nakupujeta zdaj za nas pšenico v Banatu, a vprašanje je, če jo bo mogoče spraviti sem. Za drva sem poslal na Koroško, • • krompirjem naj se občinstvo samo preskrbi in nai aa potrudi za njega, ker se s krompirjem občina n« more baviti. Z električne železnice. Občinski svetnik Tokan poudarja, da se ie tarif zvišal, ker je družba zvišanle utemeljevala z zvišanjem plač, ki jih pa zdaj ne rviša v tisti meri, kakor je obetala. Dr. Tavčar: Konstatiram: edini razlog za povišanje tarifov je bil, da se zvišajo plače uslužbencem. Razsvetljava. — Omejitev izvoznih listov. Občinski svetovalec Ložar graja, ker je ■ Opekarska cesta brez luči, ker nima Dolenjska cesta luči in sploh slabo razsvetljavo, kar ovzročuje napade. — Občinski svetovalec irjak opozarja, da skrivajo, kakor se govori, trgovci moko, da io bodo podražili. Občina naj tudi omeji izdajanje izvoznih dovolilnic, ki jih magistrat izdaja, kolikor jih kdo hoče. — Dr. Tavčar: Magistrat je dobil od vlade pooblastilo, da izdaja gotovim ljudem izvoznice do 30 kg. To se ne more spremeniti. Res je, da se govori, da so trgovci moko poskrili, toda občina ne more drugega storiti, kakor da to naznani vladi. Enkrat sem odredil na trgu maksimalne cene, pa sem dobil nos za to. Župan na to zaključi javno sejo. Iz tajne seje. Mariji Zgonc se dovoli prenos gostilniške koncesije s Tržaške ceste št. 11 v hišo IL JI na Tržaški cesti. — Mariji Kromar se podoli gostilničarska koncesija na Sv. Petra cesti — Koncesija za potovalno pisarno in zasebno posredovalnico se dovoli višjemu revidentu južne železnice Ivanu Verstovšku. Avgustu Debevcu se podeli gostilničarska koncesija po njegovi umrli soprogi. — Tereziji Novotny se dovoli prenos koncesije za prodajo likerjev in desertnega vina iz hiše št. 3 na Kongresnem trgu na Dunajsko cesto št. 9. — Josipu Belini se dovli prenos gostilniške koncesije iz hiše št. 5 na Večni poti v hišo št. 3 aa Žabjeku. — Odkloni se prošnja Marije Izlakar za podelitev kavarniške koncesije. — Odkloni se prošnja Petra Križa za prenos gostil-ničarske koncesije iz hiše št. 11 na Kralja Petra trgu v hišo št. 2 Gledališke ulice, ker bi se s tem odvzelo zopet eno stanovanje. Dnevne novice. — Umrl je v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji g. Frančišek Verhovšek. Rojen je bil v Leskovcu pri Krškem 28. novembra 1859, v mašnika posvečen 21. julija 1886. Zadnji čas je bil župnik v Dolenji vasi pri Ribnici. Pogreb bo v četrtek popoldne. Naj počiva v miru! — Seja načelstva K, t. d. bo v četrtek ob 4. uri popoldne. Vabljeni so vsi odborniki. — Zborovanje beguncev in izseljencev. Kakor že naznanjeno, se vrši v nedeljo, dno 5. t. m. v Ljubljani velik shod beguncev in izseljencev. Na tem shodu se bodo obravnavala vsa pereča vprašanja, zlasti pa sc bodo položili temelji samostojni organizaciji vseh neodrešencev širom Jugoslavije. — Ker je potreben temeljit razgovor o vseh, zadevah, tako o političnih kakor Čisto materijelnih, zlasti pa o tem, kako naj so izvrši organizacija, opozarjamo ponovno vse begunce in izseljenče, zlasti že obstoječe krajevne in okrajne organizacije, da se za ta dan pripravijo, določijo zaupnike in delegate ter se posvetujejo o posameznih vprašanjih ki se bodo razpravljala. Podrobna navodila slede. Pripravljalni odbor. — Drugo zborovanje sosveta za Prek-mur|e. Civilni komisar za Prekmurje dr. Lajnšič sklicujc za četrtek dne 2. oktobra 1.1. ob 9. dopoldne v Soboto, v gostilni Dobrai, drugo zborovanje sosveta za Prek-murje z nastopnim dnevnim redom: 1« Potrditev nastavljenih gerentov; 2. uvedba politične uprave v Prekmurju (sedež civilnega komisarijata v Soboti, namestn. v Dolnji Lendavi, službeni dnevi na Cin-kovi in v Križavcih); 3. vodstvo matrik; 4. tolmačenje zakonov; 5. šolstvo (ljudske šole, meščanska šola v Soboti, kmetijska šola v Soboti ali v Beltincih, gimnazija v Soboti); 6. nastavljanje višjih cerkvenih oblasti za Prekmurje (arhidiakonat); 7. mosti preko Mure in železnica; 8. aprovizacija Prekmuriaj 9. agrarna reforma. — Pohvala. General Smiljanič Je v povelju Dravske divizijske oblasti izrekol sledečo pohvalo. Kapetanu-ra-čunovodji Ivanu Sodlarju, nadporoč-niku-računovodji Angolju Hribarju in nadporočniku prov. častniku Avgustu Ferjančiču, dodeljenim vojaški intendanci za Slovenijo v Ljubljani, izrekam za njihovo neumorno in smotre n o delo že od prvih dni obstoja naše države, s katerim so mnogo pripomogli k ureditvi in organizaciji armade na slovenskem ozemlju svojo pohvalo. — G. nadporočnik Hribar je nostal višji komisar Dri socialnem skrbstvu, kjer vodi oddelek za invalide, medtem ko ostali častniki že dalje službujejo. — Stanovanjsko vpraSanje v Ljubljani. Na javnem shodu, ki se je vršil dne 12. septembra 1919 v Mestnem domu v Liubliani. je bilai enoglasno sprejeta sledeča resolucija: »Številno zbrani brezstanovanj-c» ugotavljajo z največjim ogorčenjem, da ne centralna vlada v Belgradu, ne deželna vlada v Ljubljani nista pri reševanju stanovanjske krize v Ljubljani do danes pokazali potrebne resnosti in odločnosti, da bi se kriza, ki postaja od dne do dne resnejša in nevarnejša, in mora za zimo po/zročiti katastrofo, odstranila ali vsaj omilila še pred zimo; ugotavljajo dalje, da do danes v Ljubljani še ni državnega posredovalnega urada, ki bi vodil evidenco in kontrola vseh stanovanj ter odpovedoval in oddajal stanovanja; ugotavljajo dalje, da ie v Ljubljeni še vedno veliko stanovanjskih strank, ki tu niso zaposlene v neobhodnem javnem interesu, temveč služijo le osebni udobnosti in dobičkolovstvu; ugotavljajo nadalje, da j e uspeh raznih stanovanjskih en Vel do Sedaj Še absolutno neviden ter ch se v vprašanju stanovanjske politike Jo danes lo ni nič pozitivnega ukrenilo; !zjavi)ajo, d« od sedanje stanovanjske komisije oe Etičakujejo zaželjene rešitve stanovanjske ri»e v doglednem času; poživljajo centralno vlado v Belgradu, da deželno vl».do v Ljubljani pozove, da se le-ta takoj oprime radikalne sanacije stanovanjske politike, da dc najpoznejše do 15. oktobra 1J19 primerno reši stanovanjska kriza in omogoči bhanje v Ljubljani okoli 500 strankam, ki do danes že mesece in mesece stanuie