, " ' w r Naive ValiaZa n £ ji almnski dnevnik Zdruienih državah | i Valja za vn leto . . $6.00 Za pol leta.....$3 00 Zrn New York cdo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 j GLAS NARODA List slovenskih ddavcev v Ameriki. Tke largest Slovenian Dally in | the United State«. Issued every day except Sundays p and legal Holidays. || Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876 NO. 22. — STEV. 22. Enured M gacond 01a— Matter, September 21, 1903, at the Post Officf at New York, N. Y., und er the Act of Congress of March 3, 1879^ NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 26, 1923. — P2TEK, 26. JANUARJA, 1923. TELEFON: CORTLANDT 2876^ VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI. INVAZIJA JAKO ŠKODUJE FRANCOZOM TURŠKO VPRAŠANJE GAŠENJE VELIKEGA POŽARA. I Nemci nočejo sprejemati lorenske rude, in francoske to-! piinice ne morejo dobiti nemškega koksa. — Na obeh: ŠE NI REŠENO straneh meje so v glavnem prixadete velike industrije. Konferenca je dosegla popo Manifest strokovnih unij in izvrševalnega odbora delavske stranke. Poroča John Balderston. len sporazum glede zamenjave turškega odnosno gr kega prebivalstva. vq. da naj bo zapadna meja padne Traeije reka Struma mesto Mesta. Zapadna Tracija kot tudi Carigrad sta izključena iz splošne zamene pr.-ldvals'WT. Xadaljni s|H»pad sc je za vršil danes med Angleži in Turki radi vojakov. pokopanih na Galipoli-su. Turki so izjavili, da je treba skrčiti pokopališče padlih angleških vojakov. Izjavili pa so nadalje, da so pripravljeni razpravljati o ustanovitvi novih pokopa* lišč, a kje drugod kot na Galipo- t izdala manifest, v katerem obso-i^su* js vladno politiko nedelavnosti i delegat je so označili »pričo frajieoske politike v Ruh-1to zahtevo kot nesramnost m žaru. Konfcrenea je nadalje dala -litev ter iziavili- ta dobaa odrezana, bo zelo težko dobiti /oks iz drugih \ irov ter tudi bolj drag k<»t je bil ruhrski. Sedaj obratuje v Loreni nekako štiriinštirideaet francoskih topilnic. Zapreti sedaj tako topilnico ter jo pozneje zopet otvori-ti. bi stalo nekako 00. Ra /•mi tega pa je proizvod i ne topil-« nice v enem dnevu vreden nekako štiritisoč. dolarjev, in izgube bi bile velikanske, če bi bilo res treba zapreti topilnice. C> bo pa treba zapreti vseh 44 topilnic ter jih poznaj«* zop»-t odpreti. l»i stalo to več kot tri Lausanne, Švica. 24. jan. — T*op«>len dogovor je bil dosežen danes glede problema zamenjave prebivalstev, vsled česar bodo i Turki, živeči na Grškem, prevedeni v Turčijo, dočiin bodo Grki v Turčiji, ki so turški podaniki, poslani nazaj na Grško. Turki so privolili v zahtevo zaveznikov. da ne bodo zahtevali še nadalje izgoma Grkov, ki ob-drže svojo helensko narodnost London, Anglija. -4. januarja. — A^cnt londonske IKnlružiiirt' j<- |M slal iiasletbijf ponn'ilo iz Rulira: Wm>k«4 topilnice v Kuliv nočejo sprejeti ali plakati jK<šj|jatev fraiii-nsko-lorenske železne rude, čeprav jim je prirelo primanjkovati t<* rude. Vstj»riro neprestanega padanja vrednosti marke ter težko«", kako dohiti inozemski denar, ne umrejo naprave kupovati inozemske rude. ltazventega pa imajo Francozi uvoz ter izvoz blajja pod svojo kontrolo. Skoro vse naprave, kot Kruppove, Stinnesovc in Thvsfteimve so morale že zapreti veeje število svojih to- ter so tudi umaknili svojo zahte jiilnie. kar h<> v veliki meri uplivalo na produkeijo. Jeklarske naprave in valjarne delajo še redno in isto velja ulede delaviiie in tvorni«- za izgotovljeno bla^o, kajti >e vedno imajo zadostne zaloge surovin, a te zaloge postajajo manjš«' z vsakim dnem in ni kake nove ne prihajajo v okraj. Od ki onitev francosk« železna * rude od strani n^m^kih mdustri- dolarjev in izguba vsled usta\i jalnih magna t., v j.- značilna radi Ijcne produkcije bi znašala vsak tega; - Leta lf>22 so importirali dan $176.000. 'J..'W2.ooo ton francoska železne London, Anglija. 24. januarja. ODPORNOSTRUHRSKIHZELEZNICARJEV Železničarji v Ruhr okraju so blokirali prodiranje Francozov prtoi meji. — Zavojevalci so zaplenili zalogo živil. — Kratke stavke presenečajo Francoze. — Iste taktike se poslužujejo tudi telefonski delavci. Poroča William Margreve. Essen, Nemčija. 24. januarja. — Nov«* francoske in belgijske divizije, ki so dospele v Ruhr okraj s povelji, naj popolnoma prekinejo zvezo med porensko-vestfalskim in-jdustrijalnim ozemljem ter ostalo Nemčijo, bodo imele pre-'eej sitnosti, predno hodo dospele na oddaljene postojanke zasedenega ozemlja, da uveljavijo novo eaiinsko mejo. Železničarji noeejo prevažati čet ali vzdržavati koniu-'nikaeijskih črt za živila in potrebne rezerve. To je dovedlo do zaplenjenja mesa. žita in drugih živil v številnih mestih ter manjših krajih, vključno Reek-lingliausen. Bochum in Dortmund. S tem so ogrožene dnevne potrebščine petih milijonov prebivalcev novozasede nega ozemlja. Vestfalske farmerje so Francozi oropali njih živine. Iz njih skednjov jemljejo slamo ter nezmlatcaio žito. Far-merji ne smejo niti inolzti svojih krav in francoski vojaki Jskrbe, da so pomolžene ob pravem času. Francoske čete so se skušale, p- danes v družbi mženrjev vmeša- 000 premogarjev v rovih i>tinne-Pred kratkim je izbruhnil v Baltimore požar, ki je povzročil za pol i vati na tovornih postajali v Ober- sa. Thyssena in države zopet na miljona dolarjev škode. Ognjegaseem se je po trudapolnem de- 1 hausen. Ruhrort. Sterkrade in . delo. lu posrečilo ogenj omejiti. Gašenje je bilo težavno, kajti voda je skoraj sproti zmrzovala. 6 KU KLUX KLANCEV AMERIŠKI VOJAKI OBTOŽENIH UMORA ZAPUŠČAJO NEMČIJO DuLsburg. Nemški postajenačeL Delavski sveti se bodo sestali niki so takoj zapustili svoja rac- danes zvečer, da določijo, kakšno sta, strojevodje so skočili s svo- nadaljne korake naj store sedaj, jih lokomotiv in zveza med fran- so bili njih delodajalci spo- coskimi in belgijskimi četami je znani krivim ter obsojeni. Xc bila vsled tega pretrgana. . domneva ^e, da l>odo obsojeni sa- Ta stavka je trajala pozno v mi P1a,"-ali Plf,bf>- Pa rekli noč in na vseh važnih tovornih htevalo od velike porote, naj dvigne nekako sto obtožb, med njimi šest radi umora. : Predno bo danes zaključeno za- čete sedaj zasedle Galipolis in ga ke z nemškimi delavci v Ruhr j bodo driaJc zasedenega, in naj se okraju Ur pozv.U vlado, naj!*^ karkoli ne sprejme jn.litiko odločne diplo- jdobil,fc Anglija primernih jam- matične intemeneije, če mogoče stev' da bodo ostah "J0111 mrtvi s sodelovanjem Združenih držav, t >'°-iakl "cmolcni. Manifest se odločno zavzema" Zaveza,kl s<> "netili svoje za-za izpraznenje Ruhr doline in za lltevc -letle okupacijskih stroš- slišanje glede smrti Watt Daniela predložitev eelega vprašanja sve-j koV v Turčiji ter tudi skrčili voj- f in Thomas Riebardsa. je tr,-ba po tu Lige narodov. Tekom preiska- no odškodnino na petnajst mili- mnenju generalnega pravdnika le v«' IJge naj bi s,« francoske in bel-MOImv f^ntov- Ae enega pričevanja, nakar bo šli gijske čete umaknile iz Ruhra. Washington, D. (\ 24. januar- država pred tukajšnjo veleporeto __, .ia. — Poročila iz Carigrada, ki ter zahtevala sto dvignenj ob- jso prišla danes v roko trgovske- l02b. med katerim jih bo šest ra-ga departmenta. javljajo, da je jj nm0ra po prvem redu. Te ob-sklenila narodna skupščina v — Angori proglasiti moratorij, tikajoč se tako inozemskih kot tur- Državno pravdništvo bo za-f Amerikanci so sneli svojo' postajah, z izjemo Duisburga..--, _____, i _ __ - i«. «« Tam so se francoske čete umak- Francozi. naj jili iztirjajo od nemške vlade. ČBH08L0VASKI SK£BI. Pariz, Francija. 25. januarja. Praški poročevalec "Tem psa -pravi, da je bilo potrjeno poro-!*kih ^govskili interesov. čilo. da so Francozi najel čeho-f Možnost ti,ko?a koraka sl o vaške premogarje in rudarje, |Ia M Po^dico umaknit cv velikih k! IkkIo opravljali skebska dela svot ,s bank' ki 50 bilc nato Pri" proti nemškim delavcem iu da je! zastavo ob Renu ter se pripravljajo na odhod proti domu. — Pri Ehren-breitenstein se je vršila zadnja ameriška parada. Ehrenbreiter.stein, Nemčija. 24. .;;inu:irj:i. Ameriška zastava je bila sm-ta opoldne s trdnja-rve Elirenbreitenstein. , Ameriške sile, ki so za vršil c ; svojo stražo <:b Henu. so se obr-i nile liro t i domu in številni Nemci i so prišli do prepričanja, da je prvi fuldeli-k teb delavcev žc od-in pol milijone jM.;f«»vaI včeraj zvečer. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU m potom uk banka IsrrftaJ« jo obhIJK hitro is po alikfk i« JifOBtoiJt: lupdUJi aa adnj« poAU la laptaBaja "Kr. pofltal Motal urad Ia "Jadranska banka" w LJubljani. Zagreba. Beo^ada. Kranja, Olja. Marlboro. Dubrovniku, Splita. Btnjtri aH drugod, kjar j* pal aa WUHlo uJuodaeK 100 Din. .. $ 1.25 .. (K 400) 200 Din. .. $ 2.35 .. (K 800) 500 Din. .. $ 5.55 .. (K 2.000) 1000 Din. .. $11.00 .. (K 4,000) 2000 Din. .. $21.80 .. (K 8,000) 5000 Din. .. $54.00 .. (K 20,000) ItaUja tn andno ooamljo: BaapodUja aa aMaJn prta Ia f^lalajt -Jadmaln baaka" ▼ Opatiji la Zrndn. 50 lir........$ 2.95 # 100 lir........$ 5.60 300 lir........$15.00 500 lir ........$36.00 1000 lir ........$51.00 U •• T redno« kronam, dlnarjea la Una tedaj al ttalaa. ta MprtUvnao; la ton ranlosa aaa al m, ko mam aoapa pomni acaar v v lat jsiljenc iznebit. is« inozemskega denarja, da zopet zaleže svoje rezerve. Posledica tega pa je bila velika fluktuacija v denarnih vrednostih. HABVET JE BAJE ZAVEDEL ANGLEŽE. tožbe se bodo tikale v cclem ~ >! treba sedaj izpremeniti veselo polj ud i. j pevko: — Amerikanci prihajajo. Preostalo pričevanje bo nudil)— V: — Amerikanci so odšli in Leon Jones iz Moselle. Miss., tr-1 Francozi so tukaj, govski potnik. { Zgodaj zjutraj je odkorakala nile in Nemci so se vrnili na delo. Ustavi jen je prometa v drugih mestih je prav tako nevarno za Nemce kot za Francoze in Belgijce. Nemški carinski izvedenci pra- - v-j... da bodo potrebovali Fran- Svet postaja z vsaidm dnem cozi stoti s« »č mož. da ustanove us- slabši. — Navadili zemlja- pešno carinsko mejo. Radi celcga ducata glavnih prog ter stotin stranskih prog. bodo morali Fran- j eozi dejansko postaviti vojaka -poleg vojaka na celi mejni črti,, | če hočejo ustaviti promet z neza- J sedem i. Nemčijo. DOBRO ŽGANJE IZ DIPLOMATSKIH VIROV ni so baje pili žganje, re-servirano za diplomate. Washington, 1). ('., 5. jan. — Razkritja nekega posredovalen v j nepostavni trgovni z opojnimi ]>i- ijačami so napravila konec zakla-Celo v takem slučaju, pravijo j danju ele?antnih hotelov ter (lru. železničarji, pa bo dosti takih, |gih javnih prostorov z opoinimi ki bodo riskirali svo je življenje,. pija(,ami fci S() 1)aj(. prihajala - j, ali pa bodf» ' ,• , .-- •, .. ' i 111 r»l rim rt 1 ii> n r li I . jan. — Tukaj j«' pričela krožiti povest, da je sledilo izjalovljen je angie-ške misije v Združenih državah glede vojnega dolga zagotovilom poHlanika Harvey-a. da bo privolila ameriška misija glede dolga v milejše pogoje kot pa set je dejanski zgodilo. Ilarvev je dal tozadevna zagotovila ministrskemu predsedniku Bonarf L*aivu ter angleškemu finančnemu ministru. Uradniki drzarat'ga departmenta se niso hoteli izraziti glede te 'zadeve, a izjavili so. da ni imel nikakih navodil, naj da taka zagotovila. XJL0N0 RUMUNSKE KRALJICE POPRAVLJAJO. . Bukarešt, Rumunska. 24. jan. — Krono rumunske kraljice so poslali v popravilo. Pri slavnostnem kronanju se je nekaj pokvarila. mora ženska aretirana. London, Anglija, 24. januarja. V kraljevem parku pri Windsor .Castle so aretirali pastarno žensko, ki je zatrjevala. da«se je pred trinajstimi leti poročila z vale-Škim princem j Spravili so jo v La.; kako se mu tic motor jtolo-mil in kako j<* prišel mimo njegove ustavljene kare neki Ford tovorni avtomobil, v katerem sta ležala dva povsem nepremično kot mrliča in kako se je isti avtomobil vrnil nekako pol ure pozneje prazen ter vozil v smeri proti Collinston in Bastrop. Predno je mogoče dvigniti obtožbe radi umora, je treba ugotoviti corpus delicti ali dokaz smrti ter približno čas. ko je smrt nastopila. Potom pričevanja .Toncsa hoče država prvikrat definitivno ugotoviti, da sta bila Daniel in Richards umorjena v noči od vedenja in da so vrjrli morilci trupla obeli v jezero La Fourche. Državni uradniki so mnenja. I da je njih slučaj tako dober, da bo celo nevoljna veleporota prisiljena flvi^iiti zahtevo obtožbe. Država se n»» bo omejevala na >btožbe radi umora, pa«" pa zahtevala tudjglvignenje obtožb radi zločnov iMprestopknv. ki so bili posledica terorizma K. K. K.. od krive prisege pa do uloma v privatno hišo. z orožjem v roki, kar predstavlja soglasno s postavami Louisiaine zločin, katerega se lahko kaznuje s smrtjo. Ko bf» danes za>liš;in.j«- formalno končano, bo še vedno dosti važnih stvari, ki s<» skrivnostne. T)osc(laj naprimer še niso mogli zaslediti llarolda Teegerstro-ma, ki je neznanokaiu izginil. Tudi niso še našli mučilnega inštrumenta. katerega so se p<»služili napadalci predno so umorili svoji žrtvi. Idenz, odkoder odkorakala v družbi nadajnih oddelkov osmega infanterijskega polka na kolodvor. kjer so stali pripravljeni vlaki. Oprema ameriškega vojaštva je bila taka^lot ob kateremkoli času tekom svetovne vojne, a da-ne.s je pomenjalo konečno povelje pot proti domu. — kjer pome-nja, po mnenju marsikaterega navadnega vojaka, dolar le sto centov, ne pa toliko in toliko tisoč nemških mark. To je bil dan enostavnih ce/i-monij. Štirje seržanti. izbrami'iz| veteranov sedmega bataljona strojnih pušk. tretjo divizije, ki je vojevala zadnjo bitko ob Mar-ni. so bili deležni časti, da pomagajo generalnemu majorju Alle-nu pri snetju ameriške zastave tekom zadnjega retreta. ki se je vršil danes. Kakorhitro je bila ameriška zastava sneta, je zaplapolala nad trdnjavo franeo^ka trikolora. Xa-vzoea sta bila dva oddelka francoskih vojakov, broječa sto mož. obenem s francosko vojaško godbo. Takoj po završeni cerimoniji zamenjave zastav se je vršilo de-filiranje -nočf iz pristana. tapleten v ta najnovej-Želczničarji in premogarji iz- §kandal, ker obstaja upravičeno javljajo, da je prav toliko prog pod zemljo, kot nad njo in da bi domnevanje, da sta bili vsaj dve poslaništvi zapleteni v to kršitev se promet lahko vršil ^o glavni ^ prohibicijske postave, podzemeljski progi, dokler bi ne prišli Francozi do spoznanja, da je njib carinska meja iluzija. Veliko število telefonskih kablov, ki .so jih položili Francozi, da ohranijo stik med četami ter glavnim stanom, so prerezali danes nemški brzojavni delavci. — Nemške telefonLstke bojkotirajo Pri navalu na neki elegantni apartment je padel policij iv roke neki John Lynch, pri katerem so našli velike zaloge škotskega in Rye žganja ter inozemskega sekta. V zapriseženi izjavi je o-značil neko poslaništvo kot vir njegovih zaJog. Razventega pričakuje policija nadaljnih razkri- le vedno vse-belgijske n francos- tjj takega značaja, ki bodo baje ke klice, "pretresla mesto" ter imela za posledico poziv na državni in za- SO J A KI. NAROČAJTE SE IfA 'GLAS NARODA*, NAJVEČJI SLOVENSKI DMBVMXK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Kadarkoli skušajo Francozi re-kvirirati fioštne urade, da se po- lastc kontrole kompliciranega o-mrežja telefonskih črt. ki so potrebne v ruhrskem labirintu, za-st^vkajo nemški uslužbenci. — Ker niso Francozi še zadostno opremljeni, da bi operirali ves sistem, skušajo kontrolirati vsaj glavne črte. a najdejo v vsakemi slučaju, da jih bojkotira naslednji nezasedeni poštni urad. Tako zasedenje poštnih uradov kot zasedenje železniških postaj in tovornih skladišč, ne traja nikdar del j kot pol ure. nakar se lotijo Nemci zopet dela. dokler ne uvtavi stavka na kaki drugi točki prometa in zveze. Te taktike se poslužujejo Nemci v Ruhr okraju z natančnostjo ure, in vzsled tega je težko napovedati vnaprej, kedaj bodo Francozi zares dobili svoj prvi vagon premo (ra. ' "Po Štiriindvajset ur trajajoči protestni stavki se je vrnilo IGO. kladniški department, naj zmanjšata zalogr opojnih pijač, ki prihajajo v deželo na temelju diplomatskih dovoljenj. Po objavljenju poročil, ki so prišla iz anonimnega policijskega vira. da so prišle velike množino v zadnjem času zaplenjenih pijač iz cubanskega poslaništva, se jo napotil cubanski nadomestujoči poslanik, dr. Almeida, v državni department ter objavil nato javno izjavo, v kateri pravi, da nima nobenega jxijma. da so prodajali v njegovem poslaništvu žganje. V depart nientu je vprašal državnega podtajnika Phillipsa. kaj je resnice na poročilih, da je dobival Lynch svoje zaloge žganja iz eubanskega poslaništva. Pod-tajnik mu je odgovoril, da ni. bil državni department dosedaj 5e "oficijelno informiran o tem". "... lite« tt GLAS NARODA" .SLOVENIAN DAILY) GLAS NARODA, 26. JAK. 1923 GRČKI PRINC ANDREJ V AMERIKI. Publishing Companj t A Carperatton) LOUIS aCNEDIK. Tr Peter Zgaga T p- * "GLAS NARODA* of Mifhinm. T* «e*c«i«: CortUnOt 2C7C M. V. Poznam rojaka, ki je zadnjič takole modroval: Jaz bi se oženil, zakaj pa ne. O , vsem Tem sem dosti premišljeval ter prišel do zaključka. da ima iina zakon eno »lobro in eno slabo >taran. Dobra je ta. da člo- j vek ne živi več >ani. Slaba stran | je pa. da morata dva skupaj živeti. Sugnsiminu^ka Ustanovljena 1. 1898 ICatnL SrJmnta Inkorponrana 1. 190f GLAVNI URAD v ELY, MJNN. V se tudi. da s<> ti k občni zmagi I ljamo na kratko, da s spremembo preiuogarjev pripomogli. Well, to imena lista se ni spremenila naša PUSTITE ZADEVO DRŽAVAM ZiigMV»»iniki ustavOM'iia auifiuiiiR-iita, ki naj bi napravil zakon in loč-itvr zakona predmetom zvezne regulacije, so brez (1 v«»ma možje, ki imajo najboljše motive, od katerih se dajo voditi. Ti motivi pa jih vodijo v napačno smer. Hočejo storiti nekaj, da odpravijo resna zla v tem pogledu, a ne morejo videti in spoznati koueeno posledic, ee bi se njih prizadevanja uresničila. Ameriški listi so že ud nekdaj povdarjali anarhične razmere, ki prevladujejo glede poročnih in razporočnilrza-konov v naših osem in štiridesetih državah. Ta zadeva je bila predmet številnih priporočil, naslovljenih na državne zakonodaje, kojih naloga je sprejeti ter uveljaviti bolj enakomerne zakone v tem ozira. Poroka in razporoka sta predmeta, katera lahko vsaka država sama zase najboljše uredi. Poroka in razporoka sta starodavni {napravi Ne- "fpehom se. bo stavka končala. .... . t • , . Res uboga para! Kdaj se bodo prestano sta bili v stanju valovanja, izpremembe; razvoja j ddavoi zbrilltali ? Pa komu re. m včasih tudi izboljšanja. # j5efi kai ti ^^ nazajf da lmiZ Človeštvo je v splošnem zelo konservativno, kadar pri- stavke ni nič. Gotovo, ampak se de vpoštev poroka, zakon ter ločitev zakona. Dvomljivo,, mora na drug način in ko je res če bi bilo sploh mogoče sprejeti tak amendment. Pa tudijPrilika i)ri.i»'ti kako korist. Za-v slučaju, da bi bil sprejet, bi bilo težko uveljaviti postavo, ff5tavkaj 1>pri n,VM vt*like družbe-ki bi bila enakomerno zadovoljiva. Nekatere države bi! kl '""ž 'J1 ... . . ... , * . , T : stavkal %j<'S. da Imxs naveličal. izgubile napredne m liberalne razmero v tem pogledu. Izpremembe v narodnem obsegu pa bi sploh prišle tako počasi, da bi bile skoro nemogoče. Mi smo že videli, daj se zgodi, če skuša vlada uveljaviti samovoljno zakoiirxlajo, ki nasprotuje vestnemu nazi-jdrugod, ranju Številnih Ijisrii. Kako hi ugajale butlegarske poroke in razporoke tem reformatorjem? Dosti boljše j<- delovati za progresivno zakonodajo v vsaki posamezni državi, in najbolj napredna zakonodaja naj služi kot uzoree za manj napredne. Iz Belgrada poročajo naslednjo ? dogodbteo: ' ( V narodni skupščini. oziroma | v parlamentu so imeli delavci ne-1 kaj popravila. Tistega dne je i>a | , dospel v Belgrad novoizvoljeni! , po>lanec. Kot dober državljan in služabnik naroda, j«' š»*l v parla-1 j ment. tla >i prostor J ' j*-jra b*»dočega delovanja. Ker ni l i bil prav posebno dobro oblečen.? ga ni nadzornik Wil od drugih ■ delavcev. Nekaj časa ga gleda. I'jMiteni mu pa pravi precej ostro: No. kaj zijaš? Sleči suknjo, zavij j rokave in se dela loti! Ko je na Grškem zaropotalo, so začeli bežati razni princi kot ste- Užaljeni poslanec mu pokaže nice iz dežele. V Ameriko je dospel princ Andrej, ki ga vidi- .svojo karto. te na sliki. Nejgova žena je sestra angleškega lorda Mount- , Nadzorniku je zastala sapa. Po battena. Ko so ga vprašali, kaj bo delal v Ameriki, je odvr- t dolgem in temeljitem premisleku nil, da se bo "odpočil". Ni pa omenil, od kakšnega dela se ! se mu je pa takole oprostil,: namerava odpociti. - : — Oprostite, gospod, da sem vas silil delati. Vi ste poslanec, vam ni treba delati v parlamentu. ko storili za zmago kot smo mi v Wastmorelandu. Zakaj .se jim ni povedalo takoj, da naj gredo na delo, saj mislim, da so ti^ti že vedeli malo v naprej, s kakšnim V Ameriko je dospel neki an- sodba o njem. Ni samostojno glasilo, ne govori v imenu slovenske- gješki duhovnik ga ljudstva. marve£ v imenu kro- ijuel Ulka- pmi gov, katerih gla-snik je v resnici |rih b() gQVOril s hudigem glasom svoje lastne označbe v pr-1 0e M ne bUe na-e oblasti tak( v: številka. Opozarjamo na to na-1 , . . . ■ grozno nazadnjaške. bt temu ko lofoktarju hudiča pokazale. Glavni odborniku PndMdalk- RUDO LP PKRDAX. »»3 EL 146 th Bt.. Cleveland. O Podpredsednik.. LOUIS BALA XT. Box 1M Pe*rl At«.. Lorala. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely. Minn. : GEO. BROZ1CH. Ely. Minn. netsptedanl* emrtnin; JOHN MOVERN. Ill — Utfe At®. Duluth. Minn. ilk. Ohio O treat. N. SM BekeweU Hdr. Mr. Diamond and Oru< ANTON ZBASNIK. Streets. Pituboi(h, MOHOR MLADIČ. 133« W. It Street. Chlcaffo. HL FRANK 6KRABEC. «&3S Weafcinctoo Street. Denver. tBONARD BLABODMK. Bex «14. Ely. WM GREGOR J. POREXTA BUck Diamond. WuH FRANK SO RICH. KIT St. Clair Ave. CWt VALENTIN rate, m London Rd. X. E. PAULINE ERMENC, iM — 3rd Street. La Salic. I1L JOSIP STERLE. «»4 E. Mt» Avenue. Pueblo. ANTON CELARC. MS Market Street. Waukesnn. EL JadnoOpo nradno glaaUo: "Glaa Naroda*1 Vaa atvart tikajoče w uradnih sadev kakor tndl denarna pottUttri na] aa pofcljajo na slavnega tajnika. Vee pritolbe naj ae poilljm n& pred-■adnllra porntnesa odbora. Pro#nJe aa sprejem norih Članov In bolniška aplCevala naj se poftilja na vrhovnega sdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota. se priporoCa vsem Jusoslovanom ss obilen pristop. Kdor "eli postaU član te organizacije, naj se s*Ia?1 tajnik« bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novlb drufitev se pa obrnit« na si- tajnika. Novo društvo ae lahko vstanovl a I člani ali članicam!. iz Slovenije še ljudstvo. Dobrotniki slovenske dece. to je. če te ne bodo prej izgnali. Da. v skupnem štrajku je bila pii-lika, toda <'iii. ki v> >.--čhnieah spraviti na deželo IS revnih. telesno šibkih učencev o/.i.i-ii-ina učenk omejij«'ne šole. Prebivanje na deželi j.^ bi!<> tem otrokom ne', drugi de neprecenljive vrednosti; \i*ni!i Oljske, •itj močnejši, čili in zdravi ter hva-i ležnosti d<» blavrih dobrotnikov, ki so ji.li tak<> f»-osoljubno sprejeli v svoje tlružine. Imejia. tf.h dob^ot- Smrtna kosa. zLasti še zlato-žeaain, ki je brat g. V Mozirju jc umrl 14. dee. v v- ižupnika v pokoju Jakoba Korit-BOki starosti 81 let Anton Goriear, nfika. — V litem ea«u, ko smo ob-.poštar v pokoju. Pokojnik je bil hajali ta veseli spomin, je pa le-28 let Župan Mozirja, član okraj- žal na mrtvaškem odru 251etm ik. ki pravi, da bo nega zastopa in ustanovitelj ter Autcn Kožuh, ki je bil .še pred par edavanja". na kate- načelnik gornjega vin jske posojil- dmovi zdrav in vesel, pa je vsled nice, načelnik okrajnega šolskega zastrupi jen ja krri moral tako hi-sveta kn član upravnega odbora tro zapustiti ta svet. Tudi mladost južncetajerKke hranilnice v Celju, ne varuje človeka pred smrtjo. Bil je tudi prvi podstarosta agil- nega savinjskega Sokol« Rojen v j Požar v Ljubljani. Mozirju, je [bil tekom svojega dol-| V Streliski uLiei je v shrambi T. gega in del2 polnega življenja du- nadstropja nastal požar, ki je naša narodnega življenja v gornji pravil 8000 kron škode. Požarna Savinjski dolini in vedno odločen braniba je ognj hitro pogasila. Neko priznano lepotico so vprašale ženske za svet. kako naj o-hranijo svojo lepoto. Odvrnila jim je: Delajte dosti! j^prednjak. Živel je za blagor se ga kraja. Nimam |K>rt>čati važ- ne. — uati. pi*e»e predal«*č "zamislimo. ker tlosedaj še ni bilo posebnega mraza. istotako tudi snega mili r«n'-i. pa ker ravno pošiljam naroiMiiti« za list (ilas Naroda, ka-teroga litjem ž«1 več *l«*t, bom nekoliko omenil. Tukaj je 1'arinerska naselbina s ]M*tiiui družinami. Kar nas je Slo-vene»*v. s»e š«» d'*bro razumemo med s»'boj. Liavimo s«> največ z mleka-rij«» in z. vin<»rej<», k^r lahko dobro proda. Tudi kokcušjereja prinese nekaj. V l«-m času, ko so jaj-e« dra^ra. bi bilo najboljše, da bi zn«*sla vsaJca kok<»š :{—4 na «lan. Kron^>ir mik» prodali po 7.">r do $l.'2o tbuštdj iu tudi druga zelenja V A se lahko proda. Tukaj je še dosti farm praznih, ker nimajo delavskih moči. Stari ne morejo, mladi gredo pa rajše v mesta. Xa 1'annah ni v*' dobro in ne vs«* slabo, .samo da ima ne- Rovi v tej okoliei bolj po malem obratujejo, bolje nekatere tovarne. Ljudi j«' pa ipovsodi tudi za potrebo. Kot sedaj .sliši, bo jwe-teea premogarska stavka, katero tv je obljubljalo za to spomlad, odvrnjena. To je prav. Od stavk iiima nikdo koristi, razen onih ki dobe posel za posedanje okrog ro-vov s pištolo za pasom in kropel-<•«•111 v rokah. Četudi bi bili nas iskušali zopet spraviti na površje, bj bilo težko kaj. ker Westmore-landčani niso več tako zeleni kot s«j bili v prejšnjih časih. (V b«>do v bodoče k nam iMxlili govorniki, se ImkIo morali sami v svojih krajih bolje organizirati, predno i ten j i vasi. Ki-an Dekleva v Sla vin i. i . J'-si.p Anibrožič v Slavini, Alojzij j Durjava v Rakituiku. Lovro Bra-: tuy. v Petelinjih, Andrej Ilabjan j v Št. Petru. Peter Mislej v Št. ! Petru, Maks Križe v Postojni. An-J ton Križaj v Orehku. Peter Del Line v Hruševju, Ivanka Debeve v Hruševju, Josip Ahtik v Kopru. Krvav dogodek v Trstu. Ljudje, ki so šli popoldne po nI. de!le Beceherie v starehi mestu, so Keewatin, Mirni., naslednje poro- imeli priliko opazovati mladega čilo: j moža in mlado žensko, ki sta se "Naznanjam vam, da je snu t preipiraia. Nenadoma pa je povle-utrgala nit življenja našemu pri-; kel mož iz žepa dolg nož ter ga jatelju 17. januarja ob treh pono-. zasadil ženski v čelo. Nato jo je či. Zapušča sedem otrok in ženo. še ranil na obeh rokah. Ranjenko Star je bil komaj et. Doma je ]>rej>eljali v brezupnem stanju Morda se kdo včasih pritožuje, ker ni njegov dopis oziroma njegovo poročilo pri občen o. Ponavadi je krivda na strani dopisnikov. Samo en primer! Danes smo na primer dobili iz bil od Gospiča. Lahka mu bodi tu j a zemlja ! Izgnan je bil »z ljubljanskega policijskega okoliša Josip Cvetko, po p klicu zlatar. rod- m iz Zagreba. kf>r je bil že večkrat kaznovan radi tatvine. LISTNICA UREDNIŠTVA. "" lvAnti-; i^-n^i l Sprejeti smo pismo in v njem vek veliko več plačati in manj ča-: javnosti. ; J1 J* - 4. - , . J. . Na Bohinjski Beli >e nenadoma ^°nev t»der za .">b.o0. \ pi-mu sa uživati, ee se hoee s pijae -' spraviti s tega sveta. svojega rojstnega kraja in dobro-isit svojega naroda, za katerega je gmotno in duševno mnogo žrtvoval. Med vojno je bil pod sirogim nadzorstvom avstrijskih vohunov. - * * | Svojo rodbino je vzgojil v strogo Poleg drugega, ima prohibieija j narodnem duhu in zavzemajo nje-še to slabo lastnost, da mora člo-U°vi odlična mesta v slo- v mestno bolnišnico. Imenuje se Antonija Pavlovič. stara 27 let. Poročilo je kratko in jedrnato. | brez st alnega bivališča. Ranilec je Tako 'bi bilo treba poročati. Ima bil aretiran. Imenuje se Anton pa eno veliko napako. Dopisnik; Tria.nl star 37 let. brezposelni poje v naglici pozabil glavno —' morsščak. »tauujoč v Piranu. Tri-namreč ime pokojnika. Poročilo je! an i je izjavil na policiji, da je ra-torej za -Slovence po Ameriki brez j njenka njegova prijateljica. Ranil „vsakega pomena in veljave. ! jo je, ker ga je baje izkoriščala. Dopisnike, zastopnike in druge i na vs<* mogoče načine. kaj delavskih mocii za sel*>j. pa že 1 okraju komrana. 27 lokalnih unij iHMlo fMKkiM;'li tO dedo pn nas. ippjjatalje našega lista opozarja-! Kot sem posnel iz angleških li-!mo? naj sjporoče vse, kar se pripeti; stov, j«, tudi stavka v Somerset j novega v naselbini, posebno pa1 Ce se hočejo v Mehiki izn«ibiti kakega človeka, ga izvolijo za predsednika mehiške republike. * a * Moderna ameriška cerkev ima prostora za petsto oseb, dvorana pod njo pa za pet tisoč. V ALBUM JEZ. Jl merika je zemlja vse dobrote. L e pridno delaj, pa boš mož na mest i 1 n lovi vse, kar hodi je po cesti Š iroki, ravni, žalostne sirote. E nkrat boš masi rekel, da so zmote, N aravnost zmote — kraljem nekam lezti; I n drugič reci. da je treba sesti, S cm, tam in tja. da bo dovolj gorkote. je samo ta-le opazka: Prosim, pošljite '"Blaznikove Pratke". Iz netočnega naslova smo ponesli, da se piše pošiljatelj Joe Poršič (Peršič). Pismo je bilo poslano iz Milwaukee. Wis. Dotičnika. ki nam je to poslal, prosimo, naj so natančnejše izrazi in naj pošlje svoj pravilen naslov. ZASTRUPLJENA KRI. gre. Jaz se m tudi hodil poslušati piščalko. Minulo jo že vet let in mi še zdaj šumi po glavi, pa rai-«lim, da mi n«> bo več. Poleti moraš delati kot živina, pa ne vedno. VčanLh ati tudi privoščiš počitka kaJaaen dan. ker si svoj g< spod. pozimi Ae lahko okoli nuunee in pm mikamo, pa bezgovček in jabolčni k stiskamo. Popravljam vse Slovence in Slovenke, posehno pa farnierje iu želim, da bi se kaj oglasili. Don Tntifcar. Box 23. Manor, Pa. Zqpet Jiem ne namenil napisati par Vrstic v naš priljubljeni list Glas Naroda. novice, ki .se nanašajo na na.se ro- i v /a,rf ,.a Krasu se je Zbralo in preklicalo oziroma j jake. Poročila naj bodo kratka in odpovedalo stavko, ki je trajala jedrnata. okrog (.) mesecev. Uspeh je bil ta j _ kot pri nas. samo mi v Westmore- T ako je dobra, da b<» darovala E nakosti sedaj, sedaj prostosti. S istem je tak. zakaj bi pa ne Cerkven tat. — Napad na cesti,- i dala? Cerkven tat se je zopet oglasil; Odnesel je j I mej pa v mislih, da ni nje mo-I težka železna vrata s škrabco vred ! rala, i pri kapebci blizu šole ter jo na ! umrl Ivan Burja, star 60 let. Pokojnik je bil po vsem gornjem Gorenjskem znan zavoljo svoje izredne inteligence, kremenite zna-čajnosti in globoke vernosti. Dolgo časa je bil" župan občine Ribno in ikot tak vzorno deloval. Ko se je ob prevratu začela proti njemu grda gonja radi aprovizacije in občinskega gospodarstva, je sam zahteval preiskavo in vladni revizor mu je po natančnem pregledu dal častno zadoščenje, "da je težko najti kje tako vzorno občinsko poslovanje, kot ga je vodil g. Burja". Bil je eden izmed onih redkih županov, ki od Avstrije ni bil odlikovan, 'ker se je med vojno krepko .potegoval •«. «»rsiti- imeti lakoj. " j: «r -i i - - • - i _• - 1'všljfin mi vam liitro. zavarovano. i>«>-^t- zet Miklic, bi\isi cerkveni ključar. . ............. , . , " . mile prosto, velik .i mesei-ev trajajo/; II. JI. von £clilick. izdelovah-f Iioi^ao skega Krinefni Taja. pravi, da skoraj vse hol<»ziii jMivzroei nečista zastrui>lje-ua kri. Oli holiteni ž< lodi u slaho IMtfiitite. zaprli ste. in strnp v kri. Olt nedelavnosti jeter prrerlo strupi v kri, in ee so lediec slabe, jrre še v«-«"T sfrnpa v kri. Posledica — bole/.in po vsem telesu. Že leta pomajram ljudem po vsem svetu in 7. \fs»'ljem doznavam. da Hol^ar-ki Zel i.šrn i <'aj j m mi a ca trpc«"iin na aoamik. Ob odprtem grobu mu je g1™"' v'i„.,v<~y<. . < aj. ker vedo. da je ob navzočnosti velike množice jo na j T ako velika, da bi ne sjx»znala {'BLl je vzgleden gospodar in skr-žj„ski zavoj za $1 /Jo. al landu -smo .s«- spametovali že ob pričetku iu storili svoje s tem, da smo šli na delo, ko je bil čas. Citat el j i Glasa Naroda se gotovo še spominjajo, ko je bilo v tem listu več zaporednih člaukov in tudi' Jti^osfovis Mfflfo bližnji njivi razbil.#*a je bilo ma-jl n mahnila, ko jel bo Zgaga gosti, [ben oče. 'ali C za Naslov :H.il. \ o„ Selile k! lo notri, zato je v temni noči št* j f j v Št. Jurju ob južni železnici!President Marvel i>raii.v. j t kito raztresel. 4 Nova Doba". "Edinost" pčse: Doživeli smo V isti iK.či so tj^e mladeniči na-1 i padli posestnika.®"je peljal moko j iz mlina preko Kilovč. Preiskali' vsesa, še čevlje ter mu vzeli le ■ par | k »vest i. tieočih »e tamkajšnje- j veliko presenečenje. Gotovo je j ^ r"*: ker.je «t«take skrite] gaštrajka. iVputacije so hodile nekaj nenavadnega, če kak nov|V.Vm'! ^atere k okrog, še celo iz New Yorka. a vse j list že s svojo drugo številko _|niS> prWkalL Nato lzSnil!l-zaman. Unija pravi, da je po>ra-1 spreminja svoje ime. "Glas Julij-! bila zanje ^15,000 in da jih tudi! ?ke Benečije'* se je prelevil v ni moigla več podpirati. Da si "Novo Dobo". Če je ta tzneuad- Frieki in drugimi takimi tiči je na sprememba imena nenavadna, težko kaj napraviti. Imajo d—f ■rove v enem kraju, ravno toliko Kar se tiče tukajšnjih razmer, v drugem in tako dalje. Malega »i b«ftve kaj. Zima in božični • kompaaxista z enim ali dvema ro-prauuki «o izginili kar naenkrat. I voma se že prikvinta tn edo brez tako da .se že nanese pogovor tu in' stavke. Z velikimi korporacijami tam na spomlad. Mislimo pa. da' Je Pa težko, posebno še peščici pa je pa je utemeljevanje te spremembe kaj značilno. Uredništvo pravi namreč, da ime "Glas Julijske Benečije'* ni odgovarjalo >zelji večine, ki jo zastopa list. Pri-6k) pa je še eno pikantno presenečenje. V ^arlavi" lista ni ^-ee o Tatinska služkinja. Ida Kobos, stanujwa v ul. Gat-teri št. v Trstu, je pustila svojo služkinjo Cvetko Kralj, staro 17 let. samo v stanovanju. Ko se je ipa vez nekoliko ča.sa vrnila, ni našla več služkinje. Deklica jo je namreč med tem easom pobrisala v neznan kraj. Za spomin je vzela & seboj 7,lato zapestnico, last go* FAKE o po-zaijamo, da je cena za "Slovensko-Amen-knnriri Koledar** i-sta n Jugosknr^o kot za Ameriko — 40 centov. Pošljite nam svo-to In naslov svojega pr|jate||a v starem krajuinpoalalimu VLAH 0V bo treba ie z omq mulo obra\kujočifa preanogarjev. Hvalijo aoaSbe fašizma". Izjav- opodinje. Policija jo zasleduje. - ^ 1 / je rpremjiula Josipina Cršič. so- Ma rvel RuiMintr. Plttsliursh. Pa. proga odličnega živinozdravnika Toneta Urš tč a. Pokojniea je bila dobra mati in skrbna gospodinja. Na H umu pri Ormožu je umrl zadet od srčne kapi posestnik Iv. Jeremič. Brl je občinski odbornik, ki je užival velik ugled. V Št. Rupertu pri Gomilskem je umrl ipo dolgi in mučni bolezni v cvetju svoje mladosti Prane Leve, star komaj 16 let. Zlata poroka, poroka in smrt. Iz Polhovega grade a poročajo: "Tukaj sta obhajala svojo zlato poroko Franc in Marijana Koritnik. obenem s poroko sina Janeza. Pri ifvoji -visoki starosti, eden 81 in Ol^i OP t*»ie evnfta, ŽELODČNA GRE N|C IC A Dela jo in spravlja, v steklenice v ZADRU (Dalmacija* od leta 1861 ROMANO VLAHOV Ka prodaj po vseh Lekarnah, delikatesah in grocerijah. Edini a«enti za Zdru« ten« driave. t V. LANGMANN, Inc.* ■ GLAS XARODA, 26.JAX. 1923 Prosper Merim ee: Karmen. (Nadaljevanje.) 1'genili ste, tla sem jo mahnil takoj p<» zameni v Triano; toda prej sem se dal obriti in oščetkal sem se kakor za na parado. Bila je pri Lil ji Past i ju. starem cvrti-narju, ciganu, ki je bil črn kakor Maver. Mnogo meščanov je hodilo k njemu na evrtino, zlasti menda. <»dkar je imela Karmen tam svoj stan. — Liljas, — je rekla, kakor hitro me je zagledala. — danes ne delam več; jutri bo tudi še dan! l>aj. rojak, pojdiva na izprehod. Potegnila si je mantiljo na obraz in že sva bila na ulici, ne da bi bil jiz vedel, kam greva. — Gospodična. — sem ji dejal, — zdi se in i, da vam dolgu jem — V kasarno? — je ponovila z&ničljivo; mari si zamorec, da se daš voditi s palico? Pravi kanarček si, po suknji iu po značaju. Kurje srce imaš. Ostal sem in se pripravil že naprej na zapor. Zjutraj pa je bila ona tista, ki je prva izpregovori-la o ločitvi. — Poslušaj, Joseito. — je rekla; •— ali sem te poplačala? pQ našem zakonu ti nisem bila dolžna ničesar, zato ker si *'paillo", (paillo je vsak. kdor ni cigan) toda čeden fant si, ugajal si mi. rfZdaj sva bot. Pa zbogom. Vprašal sem jo, kdaj se spet vidiva. — Kadar boš manj neumen. — je odgovorila smeje. Nato je dodala resneje: — Veš. sinko, zdi hvalo za dar. ki ste mi ga poslali j se rai? da te imajn ^^ rada v ječo. Kruh sem pojedel; pilo si obdržim v .spomin na vas. da bom ž njo brusil kopje; denar pa nate nazaj! — Glej ga 1 Shranil je denar, — w; vik uda ona iu udarila v smlfc. Nu. tem boljše, baš zdaj je pri nuni;, suša; a nič ne de. psu. ki se klati, ni treba stradati. — Dajva, zapraviva vse. Povabi me. Krenila sva bila nazaj proti Sevilji. Ob vhodu v Kačjo ulico je kupila tucat pomaranč, ki seni jih moral zavezati v žepno ruto. Malo dalje je vzela še hlebec kruha. klobas«* in steklenico jabolč-nika; nazadnje pa je stopila v slaščičarno. Tam je vrgla na mizo zlatnik, ki sem ji ga bil vrnil, in še enega, ki ga je imela v žepu. ter nekaj drobiža : nazadnje je rekla tudi meni. naj dam vse, kar imairt. Imel sem samo peseto in nekaj četrt Luk. katere sem ji dal. ves osramočen, da ne premorem več. Mislil sem. da hoče odnesti vso prodajalno. Nabrala j<-kar je videla najlepšega in na;-dražjega, orehove in mandeljno-vc pogačice, poeu k ranega sadja, vse dokler je zalegel denar. Tudi te stvari sem moral nesti jaz v papirnatih vrečah. Nemara poznate Brlikino idico? im se. da me tam ni srečala pamet. A' tej ulici sva se ustavila pred staro hišo. Ona je stopila v vežo in potrkala v pritličju. Ciganka. — prava dekla hudičeva, nama je prišla odpirat. Karmen ji je rekla nekaj po romansko. Starka je izprva godrnjala. I>a bi jo pomirila. ji je dala Karmen dve pomaranči iu pest sladkorčkov ter ji dovolila pokusiti vina. Nato ji je vrgla svoj plaač na hrbet, odvedla jo k vratom in jih zaprla z lesenim zapahom. Kakor hitro sva »»stala sama. je jel« plesati, smejati se kakor blazna in peti: — Ti si moj "rum", a jaz sein tvoja "rmni". (Rom — mož, ro mi — žena ) — Stal sem sredi izbe, obto-vorjen z vsem, kar je bila nakupila. in ne vedoe. kam naj polo-žiru stvari. Ona pa jih vrgla po tleh in uii skoč&i okrog vratu, rekoč: Dolgove plačujem, dolgove plačujem! Zakon Kalejev je tak. (Kalej — cigan.) Ah, gospod, tisti dan. tisti dan <"> se zmi-shm nanj. pozabim, — Kaj! Vi, Karm A to ne more trajati zmerom. — •Pes in volk ne živita dolgo v slogi. Da, če bi sprejel egiptovsko vero (to je. če bi šel s cigani), bi me nemara mikalo postati tvoja romi. Pa to so neumnosti; saj ni mogoče. Eh, fantič moj, verjemi, da si opravil poceni. Srečal si hudiča. da hudiča; ni ti zavil vratu, saj ni vedno črn. Če sem odeta z volno, zato še nisem ovca. Idi in pokloni svoji Devici Mariji svečo ; zaslužila jo je. Nu. zbogom še enkrat. Ne misli več na Karmen-cito. lehko bi te oženila s tisto vdovo, ki ima lesene noge. (Ve-šala. v španščini ženskega spola : horea. picota, — ki so vdova"' po zadnjem obešencu). Tako govoreč je snela zapah, ki je zaslanjal vrata, in ko sva stopila na ulico, se je zavila v svojo mantiljo in zbežala. Govorila je prav. Pametno bi bilo. da sem nehal misliti nanjo; toda od dne, ki sem ga preživel v Brlikini ulici, sem bil nezmožen misliti na kaj drugega. Postopal sem oil jutra do večera, nadejaje se, da jo srečam.tizpra-ševaJ sem starko in cvrtinarja. Oba. sta mi odgovarjala, da je odšla v Laloro, — tako namreč pravijo Portugalski. Najbrž ji- Konečna odnosnost Čistoča in okna mleka sta neločljiva. Zato je tudi Bordenovo Grade 'A1 Mleko s svojim posebnim nadzorovanjem produkcije, hlajenjem in spravljanjem v ste .klenice, mleko, katerega bi morali redno piti. BQRDENS Farm Products Co, hue. Franklin 1423 ___________" Zvezna posredovalnica za delo. V svojem letošnjem, ravnokar naši strani, kot da se obvarujemo objavljenem poročilu, se zavze- pred temi nevarnostmi, ma delavski tajnik James .J. Da-i — Dozdeva se, da nas izkušnja vis za korake, ki naj bi v bodoč- minulega leta uči, da ne gre toli-nosti preprečili krize brezposel-1 k0 z avprašanje resničnega po nosti in znižali normalno število manjkanja zaposlenosti, pač pa nezaposlenih v deželi. Tajnik Da- bolj za nespretnost ameriškega vis pokazuje na uspehe federalne j delavca, da bi se prilagodil iz-posredovalnice za delo tekom in- j jfremenjenim razmeram. Mi pri dustrijalne krize lanskega leta I poznavamo, da je ameriški roko in zatrjuje, ds nudi ta fcosredo- i delec dosegel svoje visoko stali vainiea sredstvo za rešitev vpra- j §če vsled specializacije, ali s tem sanja nezaposlenosti. On pravi: J da imo se specializirali, smo do- Skrivnost je postajala vedno globlja. Policija je stala pred potrebo, da iznajde nov motiv ter ugotovi, če je kak novejši dogodek v življenju Finna napotil slednjega, da se prikrije. Dogodki v oni usodepolni noči so dovedli sosede Finna do prepričanja. da je bil umorjen od istih banditov, od katerih je bil. soglasno z njegovo lastno izpovedjo. preje napaden. S tem pa še ni bilo pojasnjeno, dejstvo, da so našli v razvalinah garaže v oglje izpremenjeno truplo deklice. Tru-j živeti več tednov v preiskovalnem plo so našli pod preostanki ne-t2aPoru- V ječi je tudi praznovala kega od ognja uničenega avto-! prvi rojstni dan svojega otroka, mobila. istega avtomobila, s ka-l 'Dva dni po požaru se je odpe-terim se je peljal Finn na kolo-ljala Mrs. Finn v mesto, da si ku- — Komaj pred letom dni se je cenilo, da je bilo pet do šest milijonov ljudi brez posla. Bili smo v stiski ene izmed največjih depresij, ki smo jih kedaj doživeli. Nevarnost je bila tako velika, da bi se saona razlika med povpraševanjem po delavcih in veliko zalogo delavcev na razpolago u-tegnila pritisniti mezde na tako nižino, da bi se resno poslabšal naš življenski standard in radikalno spremenila vsa naša gos- podarska zgradba. Narod se je ma je bila Karmen naročila, naj! preboril • iz te krize nezaposleno-govorita tako; a kmalu sem se j sti, in danes povpraševanje po prepričal, da lažeta. Nekaj ted-| delavcih praktično odgovarja po-nov po tistem dnevu v Brlikini» nudbi. Povrnili smo se k nor-"uliei sem stražil pri enih izmed i malnosti, kar se tiče zaposlenosti, mestnih vrat. Nedaleč od teh vrat | Ali napravili smo presenetljivo je bila vrzel, udrtina v obzidju; za dne so jo popravljali, zvečer pa so postavili k nji stražo, da bi zavračala tihotapce. Podnevi sem videl smukati Liljasa Pasti-jo okrog s tir až nice in kramljati z nekaterimi mojimi tovariši; vsi so ga poznali, še bolje pa njegove ribe in ocvrto krhlje. Stopil je tudi k meni ter me vprašal, ali že vera kaj o Karmen. — Ne, — mu pravim. — Nu. pa še zveste, kuni. Ni se varal. Zvečer so me postavili na stražo k vrzeli. Kakor hitro je desetnik odšel, sem videl, da se mi bliža ženska. Srce mi je velelo, da mora biti £armen. Toda kriknil sem: j — Proč! Nihče ne sme noter! — Nikar ne bodite hudobni, — je dejala one ter se mi dala spoznati. jut rišnjejra. Razbojnik je umolknil za hipec; nato si je prižgal ugaslo smotko in povzel: Ves dan sva ostala skupaj ler jedla, pila in If kaj. Ko se je na-hrustala iladkorčkov kakor šestleten otrok, jih je stlačila cela prgišča v starkLn vrč za vodo. — Da ji napravim sorbeta. — je dejala. Razmazavala je sladkor«'-ke. lučaje jih ob zid. — Da bodo muhe mirovale. . . je govorila. . . Ni je porednosti niti bedarije, ki je ne. bi bila počela. Rekel sem ji. da bi jo rad videl plesati; a kje naj dobim kastanjete Se tisti hip vzame starkin edini krožnik. — zdrobi ga na kose. in glej jo. da pleše romal is in rošlja s črepinja-mi prav tako dobro, kakor če bi imela kastanjete od ebenovine ali si on o ve kosti. Dolgčas ni bilo pri tej deklmi. lehko mi verjamete. da ne. Z,veeerilo se je in za cul sem bobnarje, kako bobna jo asi-rožo v. — Ča* je, da grem t kasarno na posov, — ara ji dejaL — Da. rojak! Govoriva kratko. pa modro. Ali hočeš zaslužiti zlatnik? Ljudje pridejo s culami, ne ustavljaj jih. — Ne. — sem rekel. — Moram jih ustaviti: povelje imam. — Povelje, povelje! V Brlikini ulici nisi mislil nanj. — Oh. — sem govoril, ves neumen od golega spomina, za ti* sto je bilo vredno zanemariti povelje; tihotapskega denarja pa ne maram služiti. — Nu. ako nočeš denarja, hočeš li. da greva spet večerjat k stari Doroteji ? od premagovanja. — Ne morem. — Izvrstno. Ako se boš kroto-vičil, že vem, h komu se obrnem. Povabila bom tvojega oficirja, naj pride k Doroteji. Dober dečko se zdi, on postavi na stražo drugega fanta, ki bo videl le tisto kar treba. Zbogom, kanarček. — Smejala se bom takrat, ko se bo flasilo povelje, da naj te obesijo. najdbo, da normalnost pomenja v. Ameriki približno poldrugi milijon delavcev vsake plačilne liste. — Treba torej, da rešujemo dva problema : da preprečimo obnovitev take krize nezaposlenosti ki povzroča brezdelje petih do šestih milijonov delavcev, in da znižamo število naših delavcev, ki so vsak dan brez zaslužka. — Mi razpolagamo z mogočnim sredstvom za rešitev obeh teh vprašanj; to sredstvo je United Spates Employment Service ali federalna posredovalnica za delo. katera bi — da je le popolnoma organizirana in opremljena — lahko vedno imela svoje prate na utripalnici borze dela. Tekom preteklega leta je ta posredovalnica v zvezi z drugimi sodelujočimi ustanovami dokazala svojo učinkovitost. Tekom minulega leta se je vpisalo pri tej posredovalnici dva milijona petsto tisoč delavcev, ki so iskali dela, in preskrbela je delo približno poldrugemu milijonu teh delavcev. Njena korist in potreba po nadaljnem razvoju je oči vidna. — Vzroki brezdelja med našimi delavci kličejo po takojšnji od pomoči. Industrijalci boji in nezaposlenost nudijo sovražnikom države priliko, ki je njim preugodna. da bi jo prezrli. Kjer koli so si delavci in delodajalci ▼ laseh, in kjerkoli so ljudje pri sil j eni v brezdelje, tam se nudi prilika brezvestnemu delodajalcu zdevno pozabili, da je tudi drugih vrst dela poleg one stroke, na katero amo se navadili. Jaz bi bil zadnji, ki bi priporočal, da naši strokovni delavci postanejo neke vrste delavci za vse in za nič, ali toplo bi priporočal vsakemu nezaposlencu, da se potrudi prila goditi drugi vrsti dela, ako ni dela v njegovi stroki. Ni dvoma, da zna izurjeni rokodelec delati tudi kaj drugega, ako le hoče, ali moja izkušnja je ta, da ko je pri siljen v brezdelje, on zavrača misel. da bi si iskal drugega dela, in to ia enega ali več razlogov. — Morda si ne bo mogel zagotoviti tako visoke plače, morda se boji, da bo vsled tega trpelo njegovo ime v njegovem lastnem poklicu. Imamo tudi takozvane sezonske zaposlenosti, kjer se vrstijo presledki nezaposlenosti. Ali v teh poklicih so plače višje, tako da se more delavec zavarovati proti sezoni brezdelja. — Federalna posredovalnica za delo kot. vsenarodna organiza cija je v stalnem stiku s splošno situacijo po vsej deželi. Le da so ti stiki žalibog omejeni vsled ne znatnosti budžeta. Urad za posredovanje dela pa bi moral biti središče ne le za dajali je informacij, ampak tudi konstruktivnih nasvetov v gori navedenih smereh. — Skrivnost pokopališča. (Konec.) spravili so ga v neko sirotišnico. Njegovo sestro je adopt iral neki farmer, po imenu Christian Finn in tudi on je sprejel ime tega far-merja. Splošno je veljal za pridnega in poštenega človeka, ki bi ne bil nikdar zmožen takih zločinov kot sleparija ter skrunje-nje grobov. * * * Prvi korak, katerega je storila policija, potem ko so našli truplo na pogorišču, je obstajal v tem, da je aretirala Mrs, Gertrudo Finn. Svojega otroka^ je vzela s seboj v ječo. kjer je morala pre Ne. — sem rekel, daveč se z njegovimi najetimi pazniki iu plačanimi pretepači. Tam tudi ul-trarodikalni dementi najdejo — zrele raamere za svoje prizadevanje. Oba pretita državni preobrat, ker propovednjeta zaničevanje zakona in reda s tem. da — vzbujata strast in sovraštvo, pospešujeta svoje nauke o nasilju in krvoprelitjn. ;!Tr ptvari tvorijo nevarnost za ves naš narodni obstoj, one grešijo podlagi naše Ni vetje; dottaesti na Izjava Ismid paše. Ismet paša je zastopnik nove. »moderne Turčije na orijentski konferenci. Takoj po svojem prihodu v Lausanno je prejel povabilo francoskega ministrskega predsednika Poincareja. da pride v Pariz. Ismet paša se je temu vibihi odzval. V Parizu je sprejel francoske časnikarje in jim dal na razpolago sledečo izjavo: — Nova Turčija ni samo v vojaškem oziru zmagovita, ampak je postala tudi narod svobode. Turška demokracija je najpopolnejša na svetu. Turki so najbolj miroljuben narod, toda oni hočejo to. kar je njihovo. — Z ozirom na "kapitulacije" je izjavil Ismet paša, da od leta 1914 dalje ne obstoje več, današnja moderna Turčija pa sploh o tem vprašanju ne more sklepati, ker zanjo to vprašanje sploh več ne obstoj L Zavezniki se morajo zavedati. da imajo danes opraviti s čisto novo Turčijo, ki bo ustva-c rila moderno zakonodajo, opirajoč se pri tem na zakonik Napole dvor. Mr. Finn je izjavila, da se-njen mož v oni noči ni vrnil domov. Kako pa je prišel potem avtomobil v garažo1 Čc so band iti umorili Finna, zakaj naj bi potem izkopali ono drugo truplo? V takem slučaju bi morali skriti dva trupla. Dosti bolj enostavno bi bilo, če bi vrgli truplo Finna v ogenj. Tudi trdi policija, da je iz sledov razvidno, da je le en človek potegnil truplo deklice iz groba. * Alice Schuster* je ležala v svojem grobu šele par tednov in truplo ni vsled tega še pričelo razpadati. Tudi plameni so pustili se •dosti materijala. da se je mogla vršiti obdukcija. Zdravniki so preko vsaki dvom ugotovili, da je obžgano truplo ono deklice in da je bilo to truplo balzamirano. V razvalinah garaže so našli tudi košček svilene vrvice, katero je pogrebnik idemtificiral kot del o-bleke zamrle in konečno so našli tudi lopato, katere se je še vedno ftržala rdečkasta ilovica. Razpravljalo se je tudi o vprašanju zakaj naj bi bil izbral človek. ki hoče nadomestiti neko drugo truplo za svoje lastno, truplo ženske. Policija opozarja na dejstvo, da ni bil grob Alice Schuster označen z nagrobnim spomenikom. To je bil svež grob, katerega je bilo lahko izkopati, kajti skrunilec groba je m(fral delati z največjo naglico ter brez luči. Dejstvo, da je zapaziti le na enem koncu krste odtise prstov, je prepričalo oblasti, da je en sam moški potegnil krsto iz groba. Truplo in krsta nista tehtala skupaj več kot 225 funtov. Finn pa je bil močan človek, več kot šest čevljev visok. Detektivi domnevajo, da je skušal skrunil^ groba izbrisati sledove svojega dejanja, da pa ga je navdal strah, ko je čul neprestano lajanje in tulenje psa in ko je zagledal od dal#C' svetilko Finnigana. * -i * Vsi napori oblasti se osredoto-cujejo sedaj krog vprašanja, kje se je kreta'1 Finn potem, ko se je pojavil na kolodvoru. Ljudem, s katerimi se je sestal tam. je pripovedoval. da so ga napadli štirje, z revolverji oboroženi ter zakrinkani banditi, ko je hotel stopiti v svoj avtomobil. Odvzeli so mu $30, ga pobili na tla ter se o d peljali i v njegovem lastnem avtomobilu. Dejstvo, da je bila njegova obleka raztrgana, je kazalo, da se ni brez odpora tidal v svojo usodo. Izjavil je. da se je napada najbrž vdeležil neki Človek, »ki je 'bil preje pri njem v službi. £ Mrs. Finn je potrdila, da se je odpeljal njen mož onega večera v neki sosednji kraj v namenu, da popravi neki avto m ob iL Od takrat naprej ga ni nikdar več videla. Ko se je stemnilo, jo je pričelo skrbeti radi njegove varnosti. Spravila je otroka spat ter ostala pokonci celo noč ter čakala nanj. Konečno pa je premagala utrujenost in vrnila se je domov. Ko se je prebudila, je videla garašo v plamenih. Glede prejšnjega življenja Finna je le malo znanega. Ko je bil še dete, sta se ločila pi žalno obleko. V njeni odsotnosti so vdrli detektivi v nje dom ter našli več ročnih kovčegov, napolnjenih z obleko. Iz tega so sklepali, da. se pripravlja ženska na daljše potovanje. Iz pisem, katera so našli, je bilo razvidno, da je pisala Gertruda v Nemčijo glede skorajšnjega obiska v stari domovini. Mrs. Finn so izpostavili ostre-- j j mu križnemu zaslišanju. Izprva ni vedela, kaj hočejo pravzaprav od nje. a ko ji je policija pojasnila, da so bili ostanki, katere so našli med razvalinami garaže oni ženske ne pa moškega je postala skoro histerična ter vzkliknila : — Pokažite mi mojega moža. Če ste dobri policisti, boste gotovo našli štiri strašne moške ki so umorili mojega moža. Odkar je izvedela resnico, da ni poginil njen mož v plamenih garaže ust raj a pri svojem prepričanju, da je postal žrtev zločincev. Vse sosede so pričale, da ni bilo v njenom obnašanju opaziti niti najmanjšega znaka, da bi se zarotila s svojim možem, v namenu, da vara svet glede njegove smrti ter pobegne z njim v Nemčijo. Vsa znamenja so kazala, da jo je tragedija strašno pretresla. ttussolinijev novoletni govor. Pri sprejemanju čestitk je imel italijanski ministrski, predsednik Mussolini govor, v katerem je na posebno izrazit način i>ovedal svo je misli za bodočnost Italije. —• On misli, da ogromna večina italijanskega naroda spremlja z bratsko simpatijo delovanje sedanje vlade, ki si je postavila nalogo, da premaga številne ovire, ki izvirajo iz poruševanja, kateremu pa sledi novo vzpostavlje-nje. Vse ljudstvo se počasi uvaja v disciplino. On hoče, da bo disciplina v narodu enotna in bo stala nad vsemi strankami. Bilo je italijansko ljudstvo, ki pa šo ni postalo narod. Sele tekom bojev zadnjih petdeset let in nadvse po zadnji vojni je to ljudstvo postalo narod. Zgodovinska , naloga, ki nas čaka. je ta. da napravimo iz tega naroda državo, to je moralno idejo, ki se izrazi potom sistema individualizirane hierarhije, katere predstavniki, od najvišjega do najnižjega, bodo čutili veselje, da vrše £vojo dolžnost. To delo se ne da izvršiti v dveh mesecih, pa tudi ne v dveh letih. Ali v to smer koraka sedanja vlada in vse njene odločbe so orijentirane proti tej odredbi. da se ustanovi enotna država. ki bo vsebovala vso zgodovino. vso bodočnost in vso silo italijanskega naroda. Trda naloga. Mussolini je prepričan, da delovanje sedanje, vlade ne bo vara-1 oupravičenih nad italijanskega ljudstva. Mussolini pravi: Ko so spartanske matere izročale svojim sinovom vojne ščite, so rekle: — Ali s tem ščitom, ali na tem ščitil! — Mussolni poudarja. da je to njegov program iu samo s term programom bodo zma gali in si ustvarili močno, harmonično in uspevajočo Italijo. Žeparji na semnju v Kamniku. Cela zadeva je vzbudila v oni okolici velikansko razburjenje. Ko je bila Mrs. Finn n^kaj časa v jetnišnici ter ni mogla policija zaslediti njenega moža, ki je izginil kot da se je udri v tla, je vpri-zorila neka meščanska liga v sosednjem mestu vse potrebno, da izposluje oproščenje ^Irs. Finn. Zbrali so ]>otrebni denar in sedaj je Mrs. Finn prosta pod jamšči-no, čeprav bo morala najbri nastopiti pred sodiščem ter se zagovarjati radi za.netraja požara ter skrunitve groba. Gertruda ne razume teh ljudi ter ne more razumeti, zakaj »se ameriški policiji še dosedaj ni posrečilo ugotoviti bivališče llarrv- ja. če je še živ. » . » Kakorhitro bomo našli Ilarrv Finna, bo rešena tudi cela skrivnost. — pravi policija. — Najti ga moramo, živega ali mrtvega. Dosedaj pa niso mogle razkriti oblasti niti najmanjšega sledu o človeku, ki je izginil na tako skrivnosten način. Ne bo trajalo dolgo in vsa jjoizvedovanja bodo ustavljena in izgubljeno bo zanimanje za vprašanje, če je Harry Finn še živ ali če je bil umorjen, kdo je spravil truplo Alice Shu-ster iz miru njenega groba in zakaj so bili njeni preostanki izročeni plamenom. Gertruda se bo vrnila s svojim otrokom v Koblenz. Stresla se bo ob spominu, na to, kako so jo obdolžili zločina in da so deli izraza sumu. da je Harry zapustil svojo zvesto ženo in malega otroka. Naj brž ne bo nikdar izvedela, če je oče njenega otroka še živ ali Če ga je-spravila « poti roka morilca. Njegovega groba ne bo mogla 'krasiti in do konca njenega življenje jo bodo mučili strašni dvomi. Vsa znamenja kanejo da -bo o-sta skrivnost pokopališča nerešena. V Kamniku se je vršil semenj. V veliki gneči je bilo >zvršeryh kar devet žepnih tatvin in sieer vse pri ženskih osebah". Najmanjši ukradeni znesek je bil 480 kron, največji pa 9000 kron. Skupna svota po žoparjih ukradenega denarja znaša 43 tisoč 520 kron. Kaj vam koristi vaše dnevno delo, ako vas dnevno ne prinese nekoliko bližje onemu času, ko boste lahko uživali udobnost neodvisnosti? Pričnite štediti sedaj - da boste neodvisni po dolgih letih težkega dela. Vaši prihranki so naj sigurne-je naloženi pri nas, ter se obrestujejo po Frank Sakser State Bank 82 Cortlanilt Street New York City Gl» zastopaiitro Jadranske Banke. Knjiga za dolge zimske večere. Slovensko-Amerikam ki KOLEDAR za leto 1923 192 atrani povesti, poučnih člankov in razprav, pesmi, slik, šale in raznoterosti. Cena samo 40 centov. Naročite sa se danes. SLOVCNIC PUBLISHING CO. IS Ccrllandt St.. Naw York •sr Doba m tudi pri aaatopniklh ssr OIm Naroda. Aovnvrriaa in «*ai.Aa naroda«. NARODA. 26. JAN. 1923 /cr»v SKARAMUŠ Spisal &afael Ssbstini. Za "Glas Naroda" poslovenil O. P. 8 (Nadaljevanje.) Nato >e je uiarkij obrnil nazaj proti ognju. Vsa znamenja so kazala, ila hoče s tem končati pogovor. Andre-Louis pa jc bil povsem drugačnega mnenja. Mislil si je, da je to zelo čuden, a zelo sumljiv govor. Markij je govoril kot da hoče pojasriiti celo zade-;* vo. a govoril j»* z dobro premišljeno nesramnostjo. To je bilo »e- ; veda izstopanje, ki ni mojrlo proizvesti ničesar drugega kot od-j por v duši človeka kot je bil M. de Vilmorin. — Ali ni na svetu nobenih drugih postav kot so lovske* — je vzkliknil jezno. — Ali niste slučajno nikdar čuli o postavah člo-večanstva 1 Markij je trudno vzdihnil. — Kakšen opravek imam jaz s postavami človečanstva ? — je vprašal. 9 Vilmorin se je ozrl nanj v naincm presenečenju. t — Nobenega, gospod markij. To je. žaHbog, preveč očividno. 1'pain pa. da se boste spomnili v uri sile postav, katere zasmehu- i jete sedaj. M. de la Tour d'Azyr je dvignil glavo in njegov obraz jc dobil zapoveljevalen izraz. — Kaj naj pomenja to? Ni prvikrat danes da ste se poslužili temnih izrazov, ki prikrivajo po mojem mnenju skoro pretnjo. ~ — Nikake pretnje gospod markij. le svarilo. Svarilo, da so taka drjanja napram otrokom Najvišjega Električni Grelci po obročnem plačilnem načrtu. Klektričiii Radiant Grelce ▼zdrži subo gorko v mrzlem vre-" metra. Kdisonovi odjemalci laliko kupijo te Električne Grelce po o-lirut-iiem načrtu. 8 tem. da plačajo $3 na roko. Ostanek lahko plačate v dveh obrokih |m> f4 z Vtfslm uicsHiiim računom za elektriko. Te električne Grelec lahko vidite in naroČite v katerikoli izložbi. The New \ork Edison Company General Offices: Irving Place and 15th Street Podružnice, kjer se razkazuje ia racata.vija eiekiiične priprave za udobnost občinstva. so Norfolk St 10 Irving Place 1S4 West 4xd St 191 East 16th St >9 East ts5tii St 361 Kast 149th St 555 Tremont Ave RABDt 10 DRVABJEV. Plača $2.00 od klaftre drv. Rast eč gozd v ravnini. — Louis l ljan, Dalioga. Pa. Koliko ljudi so ponesreči v majnah. Iz poročila, ki ga jc prejel U. S. Buerau of Mines od svojih državnih inšpektorjev, izhaja, da je bilo v minulem letu 1950 smrtnih tie z god v premogovnikih Združenih držav. To približno število te- ... . melji na številu faktičnih smrt- . lahko si prihranite' » ~ • .. .. .... , * , >nih slučajev v prvih 11 mesecih svoj zameevalni smeh, jrospod, kajti vsi so otroci Boga. prav kot;- - . . ... . . . . in na povprečnem številu nezgod jaz 111 vi. coprav mogtn:e zah ta opomin vas ponos. V njegovih i ■, / . ^ • ; decembru v razmerju z verjetno * " .. ... .. i količino izkopanega premoga v — Prihranite mi pridigo. Monsieur 1 Abbe. ' _ " ° .t ... . , - . tem mesecu. To število smrtnih — \ 1 se norčujete, gospod. > 1 se smejete. Ali se boste smejali, \ , . _ - , ^ , . 1 , o n -1 c; • 1 . I nezgod je za 23 manjše kot leta vas vprašani, ko bo Oospod Bog predložil vam Svoj račun za kri »* . . • .. . . . , , 0 ' 1921. Dasi je pa število manjše, 111 plen kojega so polne vase roke' , : ' , . . . ... , , , , i vendar razmerje smrtnih nezgod — Monsieur! — je prišlo kot udarec iz ust dc Chabnllana, ki1 jc skočil na noge. Markij ga je zadržal. — Sedite, gospod, — je rekel. — Prekinili ste Monsieur 1'abbe- . v. -, , T,,.,.,,... . . : bo število smrtnih nezgod večje ja. Itad bi ga sc nadalje poslusal, kajti njegova izvajanja me glo- ' ^ot' jeta jg<>j boko zanimajo. • ; " - j. V pregledu smrtnih nezgod. se -ni zmanjšalo. V razmerju pre ; ma količini izkopanega premoga \11dre-Louis, ki je sedel v ozadju, je tudi poskočil na noge,: kajti vznemirjalo ga je zlo, ki je obrazu M. de la Tour d'Azvrja. — Boljše je, da greva, Fdip. • stalo jasno zapisano na lepci Ge0r?e Rice' &Hvrd inženir, in W. W. Adams, stati- st ičar rudarskega urada, povdar-! jata, da med je rekel Vilmorin pa jc bil popolnoma v oblasti neodoljive strasti kate-'jaU' da med prvim aPrilom ln ro je bil zadrževal toliko časa in ki je sedaj izbruhnila na dan. konccm avgusta večji del premo-_ G (»spod. — je rekel. - pomislite, kaj ste sedaj in'kaj boste i Sovnikov v teJ zemlJl * bl1 zaPrt tali. Pomislite, da živite vi in vsi ljudje vaše vrste od zlorab in radl sUvkc P^mogarjev; proiz- r* pomislite, da mora priti enkrat konečni obračun. je rekel markij zanieljivo. — Ali ste res stopiti pred moje lice ter mi popevati vodnja trdega premoga jc bila popolnoma Ustavljena, in ona meh kepa premoga je bila zmanjšana V. januarja: President Hardin*. Cherbourg lu Bre-Krooiond. Cherbourg m Antwerp: President Wilson. Trat; La Lorraine, .-la vre. 14. februarja: CherbouJV; llamiover, . januarja t Terek. Hamburg. i*res. Adams, Brenmen. 15. februarja: Mount Caxrolt. Cherbourg iu llamburs; ' Rochaznbeau. Havre. .17. februarja: M Pres. Arttur. Cherbourg In Bremen; ______, _ . Glulto Cesare. Genoa: Nlew Amsterdam. Chlca«o. Havre; Beren*aria. Cherbourg ln Rotterdam; »amand. Ct*r- <1. januarja: ' bi>ur» PreoMent Polk. Cherbuor*: Orbita, so februarja* SS^hILSE^ ABt0n1** ^ Roualllon. Havre; Beren^a. Cher- j}rahu, sta znana toliko upraviteljem premogovnikov, kolikor vsakemu preanogarju. Kolikor strašne so posledice takih eksplozij vsled ogromnega števila žrtev, ki jih zahtevajo, ne sme se misliti, da je največ nezgod pripisati tem velikim eksplozijam. Manj kot deset odsto od vseh smrtnih nezgod v premogovnikih je povzročeno vsled eksplozij plina in prahu; skoraj petdeset odsto povzročuje usntje kamenja in premoga v rovih. Take nezgode navadno pogubijo po enegi/ali j "ji pozdrav svoji članici in sestri, dva človeška v vsakem slučaju; | Hvala abema društvoma, ki sta se o njih se ne zaganja oni krik, ki j ^del«jUa pogreba v tako obilem navadno spremlja velike nezgo-! *U'V1*1 l*>greba. kakor tudi vsem de vsled eksplozije. Ampak na' roJako,n m ^jakinjam, kf so po-koncu vsakega leta se vidi, da, kojno ®Pren^ »a zadnji poti. Po- MAZNAMILO IK ZAHVALA Tužnim srcem naznanjam \~sem Sorodnikom, prijateljem iu zna 11-cem birom Amerike žalostuo vest, da je smrt pretrgala nit življenja v najlepši dobi starosti 41 let moji preljilbi soprogi in materi ROZI G&ClfAN. roj. Podržaj. Umrla je dne 9. januarja 1923 cb 11. uri dopoklne po dolgi in mučni bolezni Kanjka je bila 1-0-jena leta 1881. v vasi Sila štev. 18 l»ri Tuplicati na Dol.njskeui. Tukaj zapušča mene žalujočega so-pi-otga in pet otrok v starosti! od 5 do 22 let ter eno sestro, v stari domovini pa mater in enega brata. V Združene države je prišla leta 1903. ter je bda članica JSKJ. IG let in SXPJ. 5 let. Najlepša hvala yseni rojakom in rojakinjam, ki so mi stali ob strani v najbridkejših urah žalosti in me tolažili. Lepa hvala Mr. Louis Hribarju in njegovi soprogi, Mr. Joe Zabkarju in njegovi soprogi.; Mr. Joe Škodi, Mr. Ign. Frlinu in ' njegovi soprogi, ^£r. John Piclju.; sploh vsem, kateri ste mi prisko-. aquitania ... čili na pom?*č ui mi bili v tolažl>o 1 mauretania v moji nesa*eei. Posebna hvala m l BERENCARIA - * t 1 1 1 • Razkošne kabine tretjega razreda z 2. 4. jomu izem Joe UebelalKU lil lljegO-l6 posteljami.. Krasne obednice. kadil- vi .sotpregi za krasni venee Lena lice ,n počivališča. Pokrit promenadni ... 1 krov. Izborna hrana. Domače udobnosti. nvala za krasna podai'jena venca [ Nobene skrbi, član-stvu društva .sv. Alojzija št. 13 JSKJ. in članstvu diiištva Luč Svobode št. 318 SXPJ. kot v zad- Roualllon. Havre; Barencai bours. l. februarja: „ . . Mount Clay. Charbour, in Hambur,. lt1^^-vre: ^^ chour« In Bremen, n Hamburg: Wuertemburg. Cherbourg lo februarja • Hamburg; Thuringla. Hamburg. ' Conte Rosso. Clenoa: Pres. Van Buren. Cherbourg: Seldlitz. Bremen. 10. februarja: I i m Olympic. Cherbourg: rres Roosevelt.| MTnn7kihda. Cherbourg in Hamburg. Cherbourg in Bremen: 1-inland. Chertrfiurgi 3 mmrcm' Boulogne in Rot* n Antwerp; Noordum. terdam. IS. februarja • Canoplc. Cherbourg in Bremen. Kroonland, Cherbourg In Antwerp; j Pres. Harding. Cherbourg in Bremen. 7. marca: ' Puri«. Havre. ANCHOR V JUGOSLAVIJO v 9 dneh. Vsak torek odpluje eden morskih velik nov. ......... 46.647 ton .........30,704 ton .........S2.022 ton tile lansko leto. Kar se tiče rudarskih nezgod v minulem letu, je najbolj značilna velika izguba življenj vsled takozvanih "večjih" nezgod; kot take nazivlje Bureau of Mines-one nezgode, pfl katerih je poginilo vsaj po pet ljudi naenkrat. V minulem letu je bilo trinajst — Hevolucijonar, — tako drzni, da si upate __ ______ ___ ______ s uj radiji vo popevko vaših takozvanih modernih intelektualcev? !na P°lovico liaVadne Produkte. . - Ali je to popevka, gospod? Ali res mislite, _ v dnu svoje-1 Zastonj v obeh V^ah premoga srca. - da je to popevka : Ali je popevka, ee se fevdalizem opri- i *°vm*tva Je odstranil jem a kot z železno roko A-seh stvari, ki žive in da jih drobi kot,tudl nez^c- kl bl se blle druKa* grozdje v stiskalnici v svoj lastni dobiček! Ali ne izvaja svojih 60 PriPetlle' da premogovniki, pravic nad vodami rek. nad ognjem, ki peče ovsenjak reveža in < V k.aterih. se Je štrajkalo, obrato-nad vetrom, ki /ene mlin.' Kmet ne more napraviti niti enega ko- valK Ra njegeno bedno Življe- uezswl cck) leto. Zmanjšanje nje v plačilo 7a najmanjše kršenje vaših svetih privilegijev, brez s,?irtnlh nezgod ni Pa tako kakor ozira na udove in sirote, katere ustvarja va.se kruto postopanje ?i bl dru*ace blI°' da ,u tohko Ali vas nr more zadovoljiti nobena stvar! Ali naj res leži vaaa sen-1 dl lz»ub,1° zivlj€*je v premogov-cu kot prekletstvo nad dežel«..Vli mislite v svojem ponosu, da bo ^^ el^pl,ozijah' ki so sc PriI,c-Francija. ta Job med nar<^li, res vedno trpela to? Prenehal je, kot da pričakuje odgovora. Nobenega odgovora pa ui bilo. Markij je zrl nanj, čudno molčeč, s polovičnim zaničlji-vitn iisinrvojn krt.g u.stnie t»'r mrko ostrostjo v svojih očeh. Andre-Louis je zi^wt ]>t>1egnil dvojega prijatelja za rokav. — Filip, — je rekel. Prijatelj pa se ga je otresel ter strastno nadaljeval: — Ali ne vidite zbirajočih se oblakov, ki oznanjajo prihod viharja: Ali mogoče domnevate, -'da ne bodo ti Generalni stanovi, kater.- je sklical N'ecker, storili ničesar drugega kot razmišljali o jtakih večjih nezgod v premogovnikih iztirjevaLnih sredstvih, da se likvidira bankerot države? Vi nik*b» ^ v ei»ajstih izmed njih varate samega sebe, kar boste kaj hitro spoznali. Tretji stan, ka-i Je P°£inil° 261 ljudi. Leta 1921 t»*roga zaničujete, se bo izkazal kot glavna sila in naAlo bo način,; le Pet tak'h večjih nezgod kao napraviti konec temu raku privilegijev, ki uničuje življenske s ^ žrtvami. Le tri izmed te pe-organe t.« nesrečne deiele. j torice so bile eksplozije v premo- Markij se je premaknil na svojem stolu ter pričel konečno go- ! frovnikih in usmrtile so 21 ljudi, voriti. t V največji izmed teh nezgod je — Vi, gospod. — je rekel. — imate nevaren dar zgovornosti, i Penilo 11 ljudi. V minulem le-Ta zgovornost pa se tiče preje vas samih kot pa predmeta, o kate-|tu P®- ->e pog^o 87 ljudi v eni rem razpravi late. Kaj mi hočete pravzaprav nuditi ? Pogreto rihto : sami taki »ezgodit v drugi pa 77 bedastih enti®ia*tov v provincijalnih literarnih zbornicah, skuha-! lJudi- Vzporedba med smrtnimi no iz čenčarij vaaih Voltaires-ov, Jean Jacques Rouseau-jev in dru-, nezgodami v poslednjih dveh le-gih sličnih pisunov z umazanimi prsti. Med vsemi vašimi modrija- jtih Je najboljša, ako se naslanja ni nimate niti enega, ki bi imel toliko soli v glavi, da bi razumel,'na razmerje smrtnih slučajev na-da predstavljamo mi red, posvečen od starodavnosti; da je za na- sPr*>t* količini izkopanega premo-aimi pravicami in privilegiji avtoriteta stoletij. ( ga. Ako vzamemo za podlago šti- — Clovečanstvo, gospod, — je odv-rnil Filip, _je bolj staro-; m"djone to izkopanega premo- davno kot pa plemstvo. Ckrveške pravice «0 se pojavile v istem ča P°tem je leta 1921 znašalo bu kot človek sam. razmerje smrtnih nezgod* neka j Markij se je zasmejal t%r skomignil z»rameni. ! raanj k-ot en smrtni slučaj za vsa- — To je odgovor kot sem ga pričakovat To je način popevke jko četvero miljonov tAi izkopa-onih \-aiih modrijanov. t uega premoga; tekom pr\*ih 11 Tedaj pa se je oglasU \L de Chabrillaae. ! mesecev lanskega leta pa je to — Preveč hodi« po ovinkih, — je pokaral svojega sorodnika, runner je bilo trikrat večje, t. j. — A prišel bom vendar do cilja, — se je glasil odgovor. — po trije ljudje so bili ubiti za vsa-Ilot#l sem se na j prvo prepročati. • k« miljonC ton izkopanega — Pri moji veri, vsak dvom je že sedaj nepotreben. J premoga — Nobenega dvoma nimam. — je odvrnil markij, ki je vstal |. Bureau of Mines je tekom mno-ter se zopet obrnil proti Vilmorinu. — Gospod abej, — je rekel. —; gih let preiskoval vzroke teh ve vi imate nevaren dar zgovornosti. Povsem dobro razumem ,da lah-: liki|t nezgod r premogovnikih, in ko 7.avedete ljudi, l e bi bili rojeni kot plemenita«, bi si ne mogli j našel, da vzrok velikih eksplozij tako lahko nabaviti teh napačnih nazorov, katerim ste ravnokar je prisotnost ogljenega prahu, ki dali izraza. 1 PO^oča^lia sc mala, eksplozija Vilmorin je zrl vanj s presenečenjem, kajti on ni razumel te-• razproatre po vsem premogovnika. kar je rekel markij. j kn. Ta vzrok in način, kako naj (Dalje prihodnjič.) ^ 1 se odpravi nevarnost ogljenega ko bi se preprečilo nesreče vsled usutja kamenja in premoga, bi si prištedili polovico žrtev premo-garske industrije. Tekom prvih enajstih mesecev minulega leta je 787 ljudi poginilo vsled usutja kamenja in premoga. To predstavlja 1930 smrtnih slučajev za vsak miljon premoga, napram 2012 v letu 1921. Proučevanje teh nezgod tekom dolge vrste let dokaznje, da se je to razmerje le jako malo popravilo. l>a je temu tako, so največ krivi premogarji sami. Oni se neprestano nahajajo tam, kjer se tako usutje pripeti, in so radi tega najbolj sposobni opažati razmere, pod katerimi delajo, in soditi, kdaj treba snemati kamenje ali ga podpreti. Premogar naravno želi povečati svoj zaslužek s tem, da izkopa več premoga, in se mu zato proti vi odstraniti preteči kamen ali podpreti strop, kjer taka potreba nastane; ali to je vzrok mnogih smrtnih nezgod in poškodb v premogovnikih. Morda edini način, kako se to stanje utegne zboljšati pod sedaj obstoječimi industrijalnimi razmerami, je v neprestanem podučeva-nju premogarjev in v strogem izvrševanju varnostnih odredb s strani premogovniških družb in preddelavcev. V minidem letu je opažati jako ugodno zmanjšanje nezgod vsled .smodnika in drugih razstreliv, ker se je razmerje zmanjšalo od 3 na 2.11 za vsakih deset miljonov ton premoga. Tem vzrokom je pripisati okoli šest odstotkov vseh smrtnih nezgod v premogovnikih. Nesreča pri prevažanju premoga iz rova znašajo približno 17 odstotkov vseh smrtnih nezgod, dočim elektriM povzročuje le 3 do 4 odsto od vseh nezgod ; število žrtev elektrike v premogovniški industriji znaša od 70 do 90 na leto. greb se je vnSSl po cerkvenem ob redu dne 12. januarja. Tebi, ljuba in neporabljena soproga 111 mati, želimo, da počivaš mimo in lahka naj ti bo ameriška zemlja! Žalujoči ostali: Frank Grčman, soprog. Frank in Tony, sinova. Rose oimr/rtna Debelak, Mary i Frances, ličere. Jiaggalcv, Pa., 24. j an. 1923. P. O. Box 65. Nobenih posebnih stroškov za to. ^!<><1<» kart in driurih Informacij vprašajte •>:ijbližj«ga afTfntn v mestu :ili okolici,} Cunard Mjney Ordrl izplačljivi v Juao staviji hitro, varno in zanesljivo. CUNARD LINE 25 Broadway • New York S^eaeKJlrie Hitra služba v Jugoslavijo.- LA BOURDONNAl i ROCHAWBEAU ____ ROUSILLON ....... CHICAGO .......... . februarja 15. februarja 22. februarja ... 8. marca POTOVANJE V STARI KRAJ IN NAZAJ V AMERIKO. t Iz dulgoletn? iskušnjc vemo, da po-; tuje zadovoljno samo oni. ki nima | nikakih sitnosti s {»otnimi listi iu prtljago iu ako potuje z dobrim (»urnikom. Vse to preskrbimo Ta vsakepu i»otnika. Posebno vedno priporočamo najboljše pa mike, ki imajo tudi kabine v III. razredu. Ako nameravat« potovati v stari kraj. pišite nam; to bo v Vašo lastno korist. KDOR NI AMERIŠKI DRŽAVLJAN. PA BI RAD ŠEL NA OBISK V STA - i RO DOMOVINO IN BI SE ZOPET i RAD VRNIL V AMERIKO, NAJ Pl-i ŠE TER MU BOMO DALI VSA TO- j ZADEVNA POJASNILA Ako želife dobiti SORODNIKE ALI ZNANCE IZ STARE DOMOVINE. pišite nam za navodila, ker število ] -riseljencev je omejeno. Za potne stroške izplačujemo tudi v Jugoslaviji dolarje. Frank Sakser State Bank K Cortlandt Street New York Glavno zastopstvo Jadranske banke. Kad bi izvedel, kje. sta moja prijatelja ANTON ROT AR 111 FRANK ZADEL, podoniaee L11-ktrtov, doma iz Juršic pri Sent Petru. Jaz boui v kratkem odpotoval v staro domovino, zato prosim, da se mi javita, ali pa ee kdo ve za njo, naj mi naznani naslov. — Alois Rn>tar, R. F. D. 4, Box 32, Smithport, Pa. NAZNANILO IN FKJP0K0&L0. Cenjenim naročnikom "Glast i Narodi" ▼ državi Ohio naznanja-! .no, da jih bo obiskal naš pet oval i ti sa&tepnik Mr. ANTON BIMČlfi, i kateri je pooblaščen nabirati na-n.Jnino za nai list, zatoraj pre«-mo rojake, da mn bodo kolikor uogoče naklonjebi. Slevenic Publishinf? Co Izborne udobnosti — kabine za dve. itlri In fteat oseb. umivalnica In tekoča voda v vsakem prostoru — Jedilnica, kadilnica, bara, brivnlca. od-prt. pokrit krov. slavna francoska kuhinja. vino In pivo brezpla£ro. godba, ples. Postreinikl govore slovensko In srbako. Najstarejša kompani|a. kl prevala lugoslovansk« potnik«. Posebni parnlikl vlak vzame Dot. nike In prtljago do določenega kraja, preko Trsta ali Bazela, kakor hočejo. Ne vlaku iz Havre v Jugoslavijo Je kempanijakl tolmač, ki govori vai Jezik. Potnikom pomaga pri prtljagi In v drugih «t»ar«h. Za naveolla ee oglasite pri lokalnem French Line agentu aH v KOWPANIJ8KI PISARNI 1» Stats Street New York City BAVNOKAB JE IZftLA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA NajnovejSa ilustrovana izdaja Vsebuje 308 strani Cena s poštnino $2.— SLO VE NIC PUBLISHING CO* j 82 Cortlandt Street, New York City, N. T. Velika Blaznikova Pratika (t treni alatifii.) Cena s poštnino 20e 25 pratik ....... $3.75 50 pratik ...... 8.50 100 pratik ....... 12.00 Slovenic* Publishing Co. 82 CorttaitffStreit^ New York tw Dobe se tudi pri zastopnikih tar O Ima Naroda. ADVERTISE IN "GLAS NARODA**- Doctor Moy duh-, botjaatne napade. padavico, za-«tr fpljenje krvi. vafed zaprtja, srečo« letrne, ledičn« |n ptJuCne bolezni; bo-tesni v želedcu, glavi aH hrbtu: bote-tint v pral h. unete •čl. reka. ne«« aH hrbet i oteklin«, re v -maticam; katng So-losnl. arbočlco. ose-co. oalabolost. maiko all tonsko bolezni sli Slabe kri; brsz operacij« v naj kraj. Aom SaSu po najnltjl coni. Urad« uro: ob delavnikih: od t. dopoldne do 1 zvečer. Ob nedeljah In praznikih: od I. dopoldne do 1. popoMno. DOCTOR JIN FUST MOT SQtlSRANT STREET PITTSBURGH. PA. VELIKI Kompletni svetovni ^tlas Najnovejša izdaja, z vsemi zemljevidi celega sveta in kazalom. Knjiga je fino v platno vezana, vsebuje 291 strani, velikost 14 palcev dolga in 11 palcev široka. §2 «PTe "GLAS NARODA" 92 CovtUadt Strooft NEW V OKK CITY COLUMBIA GRAMOFONI AKO ŽELITE glasni, svetovnoznani pravi COLUMBIA gramofon, slovenske, nemške in v vseh dragih jezikih gramofonske plošče, pišite po brezplačni cenik na IVAN PAJK 24 MAIN ST. CONEMAUGH, PA. , On Je edini slovenski zastopnik za Columbia gramofone in plošče ¥ fiewSmeuflfe, Praktični "SkAS NASODA". UR T Priročna fepna knjižica, k! ima tm kar je t kupčiji potrebno, is natančno izračun jeno, kakor tudi m izračunjenje obrestL Knttiica je trdo Tesana, ataxia BLOmpriO PUBUBHINO CO. •2 Cortlandt Street : kewYork /