Poštnina plačana v gotovini Iritaja v pondeljek in peiek popoldne. Stane niesečno Din 7—, za inozemstvo Din 20—. Račun pri poštno-čekovnem /.avodu št. 10.666. Jlova &oba v Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, de.sno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. št. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s Stevilkami so plačljive. Štev. 71. Celje, petek 4. septembra 1931. Leto XIII. Nova jugoslovenska ustava Manifest Nj. Vel. kralja — Načela nove ustave — Velika nacijonalna vlada Zgodovinska seja vlade Nj. Vol. kralj je v četrtek 3. sep- ^mbra izdal naslednji manifest: Mojemu dragemu narodu! Ouvaaje narodaega edinstva in dr» žavne celote je moja sveia dolžnost in najvišji cilj moje vladavinc. To je bila pobuda in glavna naloga reži- ma, ki sem ga uvedel 6. januarja 1929. ieta. V svcji besedi, ki mi jo je nalagala ijubeze« do doniovine, sem svcjemu dragemu narodu odkrito po- jasnil vse težkoče in nevarnosti, v katere sta zašla naše nacijonalno življenje in državna celota. Te težkoče so bile lolike, nevar- nosti tako resne, da so zbudile globo- kc skrb vseh rodoljubov in rušile na- rcdno dušo. Vsi, ves narod je videl, kaj je vzrok temu zlu in se je zave- daf. velikosif. tega zla; zato je raz- umel in s popolnim zaupanjem spre- jol moje sklepe. Visoka nacijonalna zavest in zdrav razum sia vrlini, ki ju je naš narod vsekdar kazal v resnih trenutkih svcje zgcdcvine. Moje zaupanje v narcdovo Ijubezen in v njegove mo- raine sile mi je nudilo sigurno pod- lago za vse ukrepe pri urejevanju razmer v državL Srečen sem in ponosen, da je ves moj dragi narod od prvega trenntka razumel mcje namere in ukrepe in z enodušnim javnim odcbravanjem močno podprl izvedbo mojih sklepov. S to veliko in širokc narodno pomoč- jo je bilo dcsežeuo v sorazmerno kratkem času, da so bile izvršene ve- like nacijonalne in državne naloge v koris* trajnih osnov zdravega držav- nega življenja. Kraljevini Jugoslaviji, sprejeti s toplo nacijonalno dušo od vsega ju- goslovenskega naroda, so potrebni pogoji za silen polet in veliko naci- jonalno botiočnost. Prepričan, da dopuščajo doslej do- sežcni sadovi dela, zdrave po lit ike, nacijonalne zavesti in narodovega izkustva, da so pristopi k usivaritvi in definiUvni crganiraeijj. onih usta- nov in one državiie nreditve, ki bo »ajfaolj usJrezala narodnim potrebam in državnim interesom, sem sklenil, da postavim dosedanje delo pri izva- janju nacijonalne in državne politi- ke na širšo osnovo neposreduega na- *°dnega sodelovanja. L vero v Bcga in v srečno bodoč- n°st kraljevine Jngoslavije dajem UsUvo kraljevine Jngoslavije. 3- septembra 1931. leta v Beogradu. ALEKSANDER s. r. Glavna načela nove nstave Nova jugoslovenska ustava sloni na demokratičnih načelih, kakor so opredeljena v obstoječem ustrojstvu države in v narodnem edinstvu, ter uvaja novo Narodno predstavništvo dveh domov. Glavna načela ustave so nasled- nja:. Eraljevina Jugoslavija je ustavna nasledna monarhija pod dinasfijo iz lodu Karadjordja. j Službeni jezik je srbsko-hrvatsko- I slovenski. I Zajamčene so široke državljanske • svoboščine in politične pravice v ( ennkem obsegu kakor v drugili za- padno-evropskih ustavali, zlasti gie- ilc eiiakosii vseli državljanov »red zakonmn, svobodc vesti, tiska, nedo- takljivosti stanovanja, iastnine, pi- scmskc in brzojavne tajnosti, enako- pravnosti vseh ver, popolne neodvis- liG.^ti sodišč itd. jcuia I)anovinski proračun, ki ga odob]*ava finančni minister. Z nstavo je zajamčena sestava in arganizacija občin po načelu popol- ne samouprave. Ustava iina doiočbo, \w kateri se v primrru incbilizacijc, vojnc ali ogro- žejioga javnega reda lahko v obram- Narodno predstavništvo sestoji iz sennta in iz Narodne skupščine. Polovifo članov sonata voli narod za šest let, krona pa lahko imenuje cnako število senatorjev. * Narodna skupščina se voli s sploš- no, direkino in enako pravico glaso- vanja na šiirilelno dobo. Sestaja se rediio vsako leto 20. oktobra. Pasivno voli I no pravico za senat imajo osebo po 10. letu, za Narodno skupSCino pa po 30. letu. Aktivna vcii.ua pravica za oba doma se dose- že 2 21. letcm slarosti. Narodna skupščina ima široke pro- računske pravice, pravico interpela- cije, ankete, zakonodajne inicijative. l'oslanci uživajo imuniteto. Za spre- jern zakona je potrcbno soglasjc obeh domov. Zajamčena je široka samouprava baacviii, katerib števiic usiava fiksi- ra na devet, in ki so obeležene s se- danjinii mejaini. Položaj bana je postavljen na vis jo sicpiijo s tern, da ga postavlja kralj a ukaaom na predlog predseilnika vlade. Ban predstavlja v banovini celokupno blast. Vsaka banovina ima svoj banovin- ski svet, izvoljen z občo, enako in di- rektno volilno pravico. Izvi'silni or- gan tega sveta je banovinski odbor; na njegov preillog ]>ostavlja ban vse bunovinsko uradništvo po zakonu o banski upravi. Jianovinski svet spre- j ho državnih interesov suspendirajo posamezne določhc z naknadno odo- britvijo Nai-odnega predstavništva. Predhodne določbe predvidevajo možnost uvcljavljenja zakonov na dosedanji način dotlej, dokler zako- nodajno telo ne prične poslovati. Vsi ohstojoči zakoni ostanejo v veljavi, dokler se na redni zakonodajni na- čin ne izpremenijo. Razširjenje vlade Z ukazom Nj. VeL kralja z dne 2, septembra 1931 so inienovani za mi- nistre brez ports el ja: KOSTA TIMOTIJEVie, bivši mini- sier; DR. IVAN PALEČEK, bivgi mini- ster; . ANDBA STANIÖ, bivši minister; IVAN PUCELJ, bivši minister; PAVAO MATICA, župnik iz Bed- nje; DR. AVDO HASANBBGOVIC, dr- žavni svelnik. Za gradbenega ministra: DR. AL- BERT KRAMER, poslanlk in poobla. gčeni minisler v Pragi. Za ministra pravde: DR. DRAGO- TIN KOJIČ, bivši minister. Vsi novi ministri razen gg. Andre Staniča, Ivana Puclja in dr. Ivana Palečka, ki so odsotni, so 2. t. m. ob 16.30 prisegli pred predsednikom kraljevske vlade generalom Petrom Živkovicem, Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 3. septembra je bila sprejeta ostavka inž. Dušana ¦• Serneca, ministra za gradnje, in dr. Svetomira Ljotica, ministra pravde. Vlada je po uveljavljenju ustave podala formal no ostavko, nakar je Nj. Vel. kralj na podlagi ustave zo- pet imenoval vlado v nespremenjeni sestavi. Zgodovinska seja ministrskega sveta Hezultati dosedanjega režiina — pred vsem na polju pomirjenja strankarskih in političnih strasti in ublažitve verskih sporov, ureditve uprave in izenačenja zakonov ter ozdravljenja gospodarskih razmer — so omogoCili Nj. Vel. kralju Jugosla- vije, da da, zvest svojim demokra- tičnim tradicijain, čustvom in bese- dam, s katerimi je opetovano izjavil, da je režim 6. januarja 1929. samo si'edstvo, a ne cilj, državi ustavo in narodu politične pi*avice in svobo- ščine. Pred tern činom je bila v sredo 2. t. m. sestavljena velika nacijonalna vlada, v katero so poleg dosedanjih članov vstopile številne osebe z ve- likim ugledoin in imenom iz prejä- njega političnega življenja. V sredo 2. t. m. ob 19. je bila v kraljevem dvorcu na Dedinju seja ministrskega sveta pod predsedstvom Nj. Vel. kralja. Seji so prisostvovali poleg predsednika vlade, generala Petra Živkoviča, vsi ministri, razen ministrov dr. Voje Marinkovica, An- dre Stanica in Ivana Puclja, ki so bili odsotni iz Beograda. Nj. Vel. kralj je imel govor, v ka- tei-em je izrekel priznanje kraljevski vladi za vestno in uspešno delo in napovedal, da je došel trenutek, ki ga je naznanil v manifestu z dne 6. januarja 1929., da bo dal državi in narodu novo ustavo. Nato je pozval ministra dvora, naj preöita besedilo ustave, ki bo 3. t. m. objavljena naro- du, in da seznani kraljevsko vlado z vsemi odredbami ustave. Ko je mi- nister dvora preöital besedilo ustave, je Nj. Vel. kralj želel, naj bi nova ustava prinesla narodu vso sreČo. Nato je predsednik vlade general Peter Živkovič izrekel Nj. Vel. kra- lju zahvalo, v kateri je poudarjal, da so bili skromni sadovi dela kraljev- ske vlade dosoženi s pomočjo vzvl- šenega zaupanja in vzorneg-a prime- i*a Nj. Vel. kralja. Nj. Vel. kralj je obdržal vse člane ministrskega sveta na veCerji, po ve- Ccrji pa se je razgovarjal z vsakim ministrom posebej. Ob 10. se je kralj ljubeznivo poslovil od ministrov, na- kar so ministri zapustili dvor. Stran 2. »Nova Doba« 4. IX. 1931. Stev. 71. Svečano odkritje spomenika kralju Petru v Ljubljani V nedeljo (j. t. m. bo Ljubljana in z njo vsa Slovenija najsveeaneje po- častila spomin blagopokojnega kra- lja Petra I. Velikega Osvoboditelja. Slovenci bomo odkrili v nedeljo do- poldne pred ljubljanskim magistra- tom spomenik hvaležnosti velikemu kralju, ki je en milijon in dve sto petdeset tisočev slovens'kega rodu osvobod.il izpod tisočletnega jarma in povcdel v novo življcnje v veliki, svobodni Jugoslaviji. Slovenski rod se bo v nedeljo v Ljubljani poklonil vzvišenemu spo- minu blagopokojnega vladarja, Cigar ime bo večno blestelo v historiji na- šega trpljenja in poveličanja. SPORED SLAVNOSTI: Sobota 5. septembra: Ob 20.: pričetek slovesnosti s slav- nostno fanfaro z ljubljanskega gra- du, ki jo izvaja »Sloga« in katero bo prenašal tudi radio, slavnostna raz- svetljava mesta. Ob 20.15: bakljada po mestu in si- cer izpred Mestnega doma po Kopi- tarjevi ulici, Sv. Petra cesti, Mariji- nem trgu, Prešernovi ulici, Aleksan- drovi cesti, Bleiweisovi cesti do pa- lace banskc uprave, kjer zapojo združeni pevski zbori pod vodstvoni g. Zorka Prelovca, nato po Rimski cesti, Emonski cesti, Cojzovi cesti, Sv. Jakoba trgu, Starem trgu in Me- stnem trgu do magistrata, kjer bo zopet petje; od tu do Mestnega do- ma, kjer jo razhod. Pri bakljadi bo sodelovalo vee godb. Zopetne fanfa- re z gradu naznanijo konec bak- ljade. Nedelja 6. septembra: Ob (>. več godb izvaja budnice po mestu z izhodiščem na Mestnem trgu. Ob 3/*9- se izprazni ves slavnostni prostor pred mestnim magistratom od vogala Jugoslovansko knjigarno do Pod Trančo in do FmnCiškanske- ga mostu in se zasedejo dohodi z rc- ditelji. Od 1). do 10.: zbiranje obcinstva pred magistratom, na Vodnikovem in Krekovem trgu, na Poljanskein in Sv. Petra nasipu, na Resljevi cesti in v Streliški ulici po določenem raz- porcdu. Točno ob 10. se zaprejo vsi dohodi na slavnostni prostor, kamor pozne- je ne bo nihče pripuščen. Ob 10.30: slavnostno odkritje: »Molitev« izvajana po združenih moških pevskih zborih ob spremljc- vanju »Sloge«. Slavnostni govor predsednika oclbora za postavitev spomenika ing. L. Bevca, ki nato od- krije spomenik. Državna liimna, iz- vajana po pevcih, godbi in občinstvu enoglasno. Poklonitev vencev po za- stopnikih občin in društev. Govor mestnega načelnika Ljubljane dr. D. Puca. Približno ob 11.30: pričetek povor- ke, ki krene mimo spomenika po Starem trgu, Sv. Jakoba trgu, Cojzo- vi cesti, Emonski cesti, Napoleono- vem trgu, Vegovi ulici, Kongresnem trgu, Šelenburgovi ulici, Dunajski cesti, Tavčarjevi ulici na Kralja Pe- tra trg, kjer bo razhod. Opozarjamo, da bo ves spored pre- natal tudi radio in bodo prenašalci postavljeni tudi v Ljubljani na raz- nih krajih, kakor na Vodnikovem, Krekovem, Marijinem in Starem tr- gu, na Poljanski, Stritarjevi in Ko- pitarjevi ulici. Padec zavese bo na- znanilo tudi 7 topo'vskih strelov z ljubljanskega gradu. vati izvozne pravice in ustvariti ba- zo za pošteno in reel no trgovino. Po dolgotrajni debati o vprašanju, kakšni naj bodo pogoji za dosego iz- voznih pravic, je bila po raznih pred- logih sestavljena resolucija, katero bo predložila Osrednja sekcija pri- stojnemu ministrstvu in drugim me- rodajnim oblastvom. Resolucija se glasi: Odbor za sestavo predlogov za ure- ditev izvoza lesa, obstoječ iz zastop- nikov gremijalnih sekcij lesnih tr- govcev v Celju, Celju-okolici, Šmar- ju pri Jelšah, Gornjem gradu, Slo- vonjgradcu, Konjicah, Slov. Bistrici, Mariboru, Mariboru o>kolici, je na svoji seji z dne 1. septembra 1931. v Dravogradu sprejel sledeči predlog za ureditev izvoza. Z ozirom na težko krizo, ki vlada v losni trgovini in industriji, je pri- šlo lesno trgovstvo do prepričanja, da so v mnogokratnem oziru vzrok težkemu stanju neugodno izvozne prilike. Z izvozom lesa se bavijo v veliki meri osebe, ki niso zmožne prilagoditi se potrebam inozemske- ga trga in ki s kvarjenjem cen, ne- solidnim poslovanjem in cepitvijo izvoza ovirajo razvoj solidnih pod- jetij. Lesno trgovstvo iz teh razlogov in ob splošnem zmanjšanju konzuma, s katerim se omejuje tudi produkci- ja, ugotavlja nujno potrebo po kon- centraciji izvoza lesa, ki naj se iz- vede s tern, da se predpišejo pogoji, pod katerimi je dovoljen izvoz lesa v inozemstvo. V to svrho naj se osnuje za vsäko pokrajino (banovino) po eno pokra- jinsko izvozno društvo, katerega clan more biti vsako trgovsko in indu- strijsko lesno podjetje, ki je: 1. tr- govsko protokolirano in 2. ki dokaže obratno kapaciteto letno 2.000 m:t ob- delanega lesa. Pokrajinska izvozna društva naj iz.da.jo na osnovi zgoiraj navedenih dokazil izvozna dovoljenja. Ministrstvo za šume in rudnikc se naproša, da v sporazumu z mini- strstvom za trgovino in industrijo ter po zaslišanju prizadetih strokov- nih organizacij uveljavi zadevni pra- vilnik. Po sprejetju resolucije je predse- dujoci stavil predlog, da bi Osred- nja sekcija sklicala v najkrajšem času odborovo sejo, ker je že čas, da Osrednja sekcija po šestmesečnem počitku prične z aktivnim delom. Sestanek lesnih trgovcev v Dravogradu V torek 1. septembra so je vrSil v Dravogradu v restavraciji Komaver sestanek eksekutive Osrcdnje sekci- je lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev v Ljubljani, ki je bil skli- can v smislu sklepa sestanka lesnih trgovcev, ki se je vršil 20. avgusta v Mariboru. Eksekutivo so tvorili de- legati sekcij lesnih trgovcev pri raz- nih trgovskih gremijih iz podroCja bivše mariborskc oblasti. Predsedo- val je podpredsednik Osrednje sek- cije g. Ernest Marine, trgovec v Ce- lju. Glavni namen sestanka je bil, da se prouči vprašanje, kako ščititi ma- lo in srednjo lesno trgovino in indu- strijo pred morebitnimi presenečenji novega zakona o izvozu lesa in o načinu izločitve onih elementov iz vrst lesne stroke, ki naši losni trgo- vini škodujejo. Zvezni tajnik g. Kaiser je podal interoscntom referat o mrzličnih pri- pravah magnatov lesne stroke, ki si skušajo spričo novega zakona za iz- voz lesa zasigurati največje privi- logije in oblast v lesni stroki. Pri- pravljajo se razni karteli, zlasti v savski banovini in južnih krajih na- še države, da bi si prisvojili ves pn- vilegij za izvoz, s timer bi dosegli izločitev male in srednje lesne indu- strije in trgovine od teh ugodnosti. V očigled tej nakani je dolžnost vseh lesnih trgovcev v dravski ba- novini, ki bi bili v slučaju monopo- liziranja občutno prizadeti, da si v zakonu zasigurajo privilegije, na podlagi katerih jim bo mogoče uži- Prva banovinska sadna razstava v Ptuju združena s sadnim sejmom, se bo vr- šila pod pokroviteljstvom g. bana dravske banovine od 11. do 13. okto- bi-a. Otvoritev bo 11. oktobra ob 10. dopoldne. Razstava bo obsegala vse vrste sadja iz saclnega izbora za dravsko banovino in tudi grozdje. Razstava bo imela trgovski značaj, zato bo vse sadje pravilno sortirano in pa- kovano, kakor to zahteva današnji svetövni trg. Na razstavi bodo tudi vsi najnovejši sadjarski pripomočki in statistični materijal, kar bo za vsakega sadjarja velikega poučnega pomona. Sadjarji-razstavljalci bodo med seboj tekmovali v kakovosti sadja in pakovanja ter prejeli na- grade od posebne ocenjevalne komi- sije. Razstava ima namen pospešiti iz- voz sadja in dvigniti sadno kupčijo. zato se bo poleg razstave vrSil sad- ni sejem, za 'katerega bo pripravlje- no pravilno pakovano sadje v veCjih množinah za takojšnjo prodajo in odjem. Sadjarji, ki imajo sadje na pro- daj ali ga hočejo razstaviti, naj ne- mudoma prijavijo koliCino vsake vrste sadja i'n svoje posebne želje razstavnemu odboru v Ptuju, kjer NOVA KO28FEKCIJA posebno za šolarje! Reklamiie cene pri tvrdki FRANC KOLBEZEN C e 1 j e, Prešernova ulica 3. XVI. Zagrebački zbor 29. VIII. — 7. IX. 1931. Splošni mednarcdni veliki vzereni sejem s spfici,almMii sejmi: Gradbar- stvo — Motel, hišii, kuhinja — Pre- hrambena industrija — Poljedelstvo — Mali domači obrt — Razslava in sejem volne in prediva — Tekstilije — Krzno in usnje - Papir - H'gijenska razstava. 5. in 6. IX. 1931 : razsiaya domače in - sejem tuje plsmenske živine Ob naprcj nabavljcui logitimaciji Zbora na JLigosl. železnicah in judranskih p .robrodih 50 /0, v sosednjih državah 25—3070 popus.a. dobijo vsa natančnejša navodila. Vsak razstavljalec mora pripeljati ali po- slati vsaj 100 kg ali tri jugosloven- ske zaboje, v katerih naj bo brezhib- no sadje ene vrste in ene velikosti ter dobro pakovano, da se pri pre- vozu ne poškoduje. Sadje za razstavo bo' razstavni od- bor sprejemal od 5. do 9. oktobra od 8. do 17. v Društvenem domu v Ptu- ju, kjer se bo za razstavljalce dobi- la potrebna pakovalna posoda. Pa- kovalo se bo sadje v Ptuju in se bo v to svrho priredil poseben pakoval- ni tečaj, katerega se lahko vsakdo brezplacno udeleži, če se poprej pri- javi, n,i kar zlasti opozarjamo našo ml ad inc. Wö kup^jte nic dok(e>* fei r«e oglddaie veliko izbiro i ovodošlep b!aga za j e i c: V* in x. i m o po SB i x. k e h c e n a h pri tvrdki FRANd KOLBEZEN C e 1 j e, Pre§ernova ulica 3. V letošnjem letu hočemo' stopiti na plan z organizacijo sadne trgovine po svetovnem vzorcu. V ta namen bomo porabili holandski, amerikan- ski in jugoslovenski zaboj, gajbice in sode v predpisani velikosti kakor tudi sortimi stroj in merilo za de- belost sadja. Vse vrste zabojcv, sor- tirni stroj in merilo za sadje imata na prodaj Štajerska sadjarska za- druga v Mariboru in razstavni odbor v Ptuju. Kdo'r se hoče poučiti, kako se sad- je spravlja, sortira in pakuje, naj si naroči Priolovo navodilo pri Sadjai'- skem društvu v Ljubljani. Za vse razstavljalce in posetnike razstave bo dovoljena poloviCna vož- nja na železnici. Moške noga- vice CELJE DOMACE VEIII (1 Sprememba banovinskih mej. Nj. Vel. kralj je podpisal na Bledu zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o nazivu in razdelitvi kra- ljevine na upravna področja. S tern zakonom so popravljene raeje neka- terih banovin po izraženih in upra- vičonih željah posaineznih krajev, ki so v skladu z gospodarskimi intere- si in s potrebami čim lažjega prome- ta med kraji dotičnih banovin. Glav- nc izprcmembe so: te-le: Zupanjski, vukovarski in vinkovaški srcz iz drinske banovine so združeni s sav- sko banovino, mitrovički in šidski srez iz drinske banovine sta priklju- čcna dunavski banovini. Sreza Cr- nomelj in Motlika iz savske banovi- ne spadata k dravski banovini. Dravska banovina obsega sedaj ozcmlje, ki ga moji severna meja ča- barskoga sreza ter državna meja proti Italiji, Avstriji in Madžarski do kraja, kjer preide državna meja proti Madžarski na reko Muro (se- verno-vzhodno od Čakovca). Od reke Mure gre meja po vzhodnih, odnos- n° južnih mej ah srezov lendavskega, Uutomerskega, ptujskega, šmarske- ga, brežiSkcga, krškega, novomeške- ga> metliškega, Crnomeljskega, ko- čevskega in logaškega ter obsega vse omen jo no sreze, nadalje občino Stri- govo iz sreza čakovskega, vasi Du- brovo in Dubrov breg ter občini Kri- ževljani in Cestice iz sreza varaždin- skega ter Presiko, Padvičin, Prahov- ski in občino Gornji Mihaljevec iz čakovskega sreza. Srez Cabar iz drav- ske banovine je zclružen s savsko ba,- novino, sreza moravički iz zetske ba- novine in travniški iz primorske ba- novine sta združena z drinsko ba- novino, srez stolački in otok Korču- la iz zetske banovine pripadata pri- morski banovini, srezi djakovački, podrimski iz vardarske banovine in drenižki srez iz moravske banovine sjJadajo'k zetski banovini. Razen te- ga so združene Še neke'obcine s tisti- nii banoviiKimi, s katerimi so v geo- grafski zvezi. d Mednarotlni sahovski turnir na filedu. V VII. kolu je v pondeljek 31. uvgusta dr. Aljeliin premagal Pirca. Spielmann dr. Astaloša, Flohr Maro- czyja,';*Colle Stoltza, Kostič je remi- siral žNiemcovičem, dr. Vidmar pa z dr. Tartakower j em. V torek 1. t in. so bile dokoneane vse prekinjeno partije iz prcjšnjih kol. Dr. Aljehin je porazil dr. Vidmarja, Colle Kosti- ča, dr. Vidmar Kostiča, Flohr Kash- dana, Bogoljubov Kashdana, dr. Tar- takower in Spielmann pa sta remisi- iala. V sredo 2. t. m. je v VIII. kolu Kostič porazil Pirca, Maroczy Bogo- jjubova, dr. Aljehin Flohra, Stoltz NiemcoviCa, dr. Tartakower Colleja, dr. Vidmar in dr. Astaloš sta igrala renns, istotako Spielmann in Kash- dan. V cetrtek 3. t. m. je v IX. kolu dr. Astaloš premagal Colleja, Stoltz Pirca, Kashdan Maroczyja, dr.' Alje- hin Bogoljubova, dr. Vidmar je re- misiral s Spielmannom, Niemcovič s Tartakowrom. Stanje po IX. kolu je naslednje: dr. Aljehin 8 in pol, Spiel- niann 6, Kashdan in dr. Vidmar 5, dr. Astaloš, Bogoljubov in Stoltz 4 in pol, Kostic 4 (1), dr. Tartakower 4> Flohr 3 in pol (1), Maroczy in NiemcoviC 3 in pol, Colle 3, Pirc 2 in Pol. Petek 4. t. m. je bil prost dan. d pQZaü pri Braslovčah in Vran- "•^m. V noči na nedcljo okrog 2. je ^l'iCeio gOret,i na posestvu gostilni- Rl,l^a Anton a Rudi a v Podvrhu pri r^lovcUh. Zgorel je velik kozolec, katerem je bilo spravljenih šest. krrne in mnogo slamc. Ko so začeli gasilci vračati domov, je nastal ogenj v 500 motrov oddalje- nem kozoicu posestnika Ivana Blat- nika, Kozolec je pogorel do tal. Sko- da je Je deloma krita z zavaroval- nino. Ogenj je bil najbrž v obch slu- čajih podtaknjen. V pondeljek 31. | avgusta okrog 16. je med nevihto I treščilo v gospodarsko poslopje po- j sestnika Avgusta Jurjevca, ki je po- gorel o do tal. Par ur kasneje, okrog 22., je nastal ogenj v kozolcu posest- nika Antona Zorka ' pjri Vranskem. Ogenj je upepelil ves kozolec. d Ljudsko gibanje v Mariboru. V avgustu je bilo v Mariboru rojenih 115 otrok (55 deCkov in 60 deklic), umrlo jc 53 oseb (31 moških in 22 žcnsk), porok je bilo 45. d Skupščina Ciril-Metodove druž- be bo v nedeljo 13. septeinbra v Las- kern. Polovična vožnja po železnicah je dovoljena za čas od 11. do inkl. 15. septeinbra. Vsak udeleženec kupi pri vstopu celo karto, da jo da žigosati in jc obdrži za povratek. Legitimaci- jo za povratek dobi vsak udeleženec na skupščini. d Opczorilo lesnim trgovcem, ki imajo terjatve pri mad/arskih dolž- nlkih, Madžarska vlada je izdala na- redbo, da morajo vsi madžarski pri- dobitniki do 8. septembra t. 1. spo- ročiti vladi, koliko znašajo njih ob- vcznosti pri inozemskih upnikih. Da bi naši trgovci ne utrpeli kake iz- gube pri madžarskih dolžnikih, nuj- no priporoCamo, da še s svoje strani nenmdoma sporočijo svoje terjatve našeinu konzulatu v Budimpešti s I)i'ošnjo za intervencijo pri madžar- ski vladi. Svoje prijave na kohzulat morajo kolkovati s 25 Din. — Sreski gremij ti-govcev v Celju. d Pri hcmoroidalni bolezni, zaga- tenju, natrganih Crevih, abeesih, seö- nom pritisku, odebelelih jetrih, bole- činah v križu, tesnobi v prsih, hu- dem srenem utripanju, napadih omo- tice prinaša upoi-aba naravne »Franc Jožefove« greačice vedno prijetno olajšanjo, često tudi popolno ozdrav- ljcnje. Zdravniki specijalisti za no- tranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franc Jcžefove« vode. »Franc Jcže- fova« grendica se dobi v vseh lekar- nah, drogerijah in, vseh specerijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za scboto 5. septeinbra: Severne Al- pe: Izpremenljivo, tu pa tarn dežcv- no, hladno, zapadno vreme. Južne Alpe: Oblačno, padavine, hladno. Celje in okolica Proslava rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika Petra V nedeljo 6. t. m. se proslavi rojst- ni dan Nj. Vis. prestolonaslednika. Mestna cbcina bo ta dan razobesila na svojih poslopjih državne zastave. Hišne posestnike vabim, da okrasijo svoje doinove z državnimi zastavami. Mestni načelnik: DR. GORIČAN s. r. c Na rojstni dan Nj. Vis. prestolo- naslednika Pctra v nedeljo 0. t. m. bo ob 8. zjutraj slovesna inaša v žup- ni cerkvi, nato pa bogoslužje v pra- voslavni kapeli. Ob 10. dopoldno se bo vrSila pärada 39. pešpolka na Glaziji. Pripravlja se tudi bakljada, ni pa šc znano, ali bo v soboto ali nedeljo zvečer. c Rezcrvni. oficirji sc pozivajo, da se v nedeljo (J. t. m. ob 8. zjutraj v proslavo rojstnega dne Nj. Vis. pre- stolonaslednika Petra udelcže služ- l)c božje v župni cerkvi v uniformi ali pa civilu. c člani Sokolskega društva v Ce- lju naj se udelcžc odkritja spomeni- ka kralju Petru v Ljubljani v kro- jih. Legitimacije za četrtinsko vož- njo se dobe pri br. tajniku Novaku. Legitimacije se morajo v soboto si- gurno dvigniti. Posebni vlak v Ljub- ljano bo odpoljal iz Celja v nedeljo ob 4.15 zjutraj. c Ob priliki svečanosti 5. in G. t. m. v Ljubljani je pričakovati velikega naval a pri potniških blagajnah na kolodvorih. Da se temu izogne, so občinstvo opozarja, da si p^eskrbi vozne listke že v predprodaji v pe- tek in soboto. c Dve občinski seji. Celjski občin- ski svet bo inlel redno sejo danes v petek 4. t. m. ob 18., okoliški občin- ski svet pa ob 20. Ko nova — tako mehka in lepa - ostane volna, če uporabljate LUX! Lux pere lepo, temeljito in zanesljivo. Vse volnene stva* ri ohranijo vedno svojo prvotno obliko in so kar se tiče barve in tkanine ko nove. Poleg tega je Lux za roke popolnoma neškodljiv. PODALJŠUJE TRPEŽNOST VAŠEGA PERILA1 LUX PERE TAKO UDOBNOT V VROČI VODI RAZTOPITI V MLAČNI PRATI V MLAČNI IZPLAKNITI c S celjske gimnazije. Pred dnevi so se vršili na drž. realni gimnaziji v Celju popravni izpiti. Od 1(>3 učen- cev je položilo popravne izpite 108 z uspehom, 45 jih je padlo, 10 učen- cev pa se ni prijavilo k izpitom. K<>nČni uspeh na celjski gimnaziji v soJskcm lotu l(j;i0/31 jo naslednji: Z uspohom je ciovi'ziJo ;razred 545 učencev {81.3%) in sicor 68 z otllič- nim, 200 s prav dobrim in 277 z do- brim uspehom. Razred ni izdelalo 133 učencev (18.7%). V I. razned so doslej vpisali 204 učenci, med njimi 58 deklic. To število pomeni za celjsko gimnazijo rckord. c Ljudsko gibanje v Celju in oko- lici. V avgustu jo umrlo v Celju in v okoliški občini 36 oseb (od tega t> oseb v okolici), v obeh občinah je bilo ro- jonih 48 otrok, porok je bilo 14. c Tujski prcmet. V avgustu je po- setil Celjc 1301 tujec. Po narodnosti jc bilo 944 Jugosjovenov, 222 Avstrij- vec, 51 Cehoslovakov, 30 Nemcev, 22 Italijanov, 8 Madžarov, ü Poljakov, (') Ainerikancev, 5 Itusov, 4 Francozi in po 1 üanec, öved in Perzijec. Po poklicu je bilo 52G trgovskih potni- kov, 221 dclavcev, 182 industrijeev, 92 dijakov, 88 obrtnikov, 72 uradni- kov, 51 zdravnikov in 22 odvetnikov, 47 oseb je bilo brez poklica. c Rešilni oddelek celjskega gasil- ncga društva je izvršil v avgustu 44 prevozov bolnikov in ponesrečencev, nokaterim osebam pa jc nudil prvo ponioč v umbulanci. c Iz pcštne slnžbe. PremeSCeni so služ. 2. skuj)ine: Linda Marinkova iz Celja v Beltince, Josipina Drobniče- va iz Beltincev v Celjc, Franc Zu- panc iz Celja na Grobolno in Jernej Smodej z Grobelnega v Celje. Upoko- jena sta zvaniönika 1. skupinc Franc Filipjč in Fi-ant: Kavčič v Celju. c Dcbrodelni koncert v inestnem parku. V nedeljo 0. t. ni. — v sluCaju slabega vremena pa na praznik 8. t. ni. — ob pol 11. dopoldne sc bo vrSil v mestnem parku 23. avgusta vsled neugodncga vremena prcložcni pro- menadni koncert celjske železmcar- ske godbe v prid celjskemu slopnrnu skladatelju Edvardu Interbergcrju. Na koncertu se bost.a predvajali tudi dve skladbi g. Interbcrgerja. Vstop- nina za osebo 3 Din. PreplaCila se hvaležno sprejemajo. c Začetek šolskega leta. V sredo 2. t. m. zjutraj so se vršile maše za licence in učenke celjskih osnovnih šol ter deške in dckliško meščanske solo. Pouk na teh šolali se je pričel v četrtek 3. t. m. zjutraj. | c Obrtnim krogom na znanje. Celj- j ska obrtna nadaljevalna sola bo za- čclii z vpisovanjem, sprejemnimi iz- piti in poukoni prvo nedeljo v ok- tobi'u, t. j. 4. oktobi'u, v mestni osnov- ni soli. Ker se l-ado dogodi, da se pri- dejo nekateri vajenci-novinci na tak dan vpisati brez šolskega izpričeva- la, se cenjenim obrtnim krogom vljudno sporoča, da se glasom pred- j;isov ne sme sprejeti v obrtno na- daljevalno Solo noben vajenec, če ta ob dnevu vpisovanja ne predloži svo- jega zadnjega šolskega naznanila. Zatorej jc potrebno, da si vsak va- jenec in vajenka ta dokument pra- vočasno oskrbi. — Uprava sole. c Učiteljski upokojenci iz Celja in okolice bodo imeli svoj običajni me- sečni sestanek v soboto 5. t. m. ob 1G. v Ccljskcm doruu. c Glasbena Matica v Celja. Vpiso- vanje v šolo Glasbene Matice se je že pricelo. Reden pouk bo 15. septem- bia; tega dne pridejo vsi gojenci ob tcv pouka. Vpis je obvezen tudi za vse lanske gojence brez razlike. To- liko v obvestilo staräem, da ne bo poniot. VpisujG se dopoldne in po- poldne. Natančna pojasnila glede po- di'obnosti so na deski v šolskem hod- niku. c Požar na Glinskem. V sredo 2. t. m. okrog pol 10. dopoldne je pri- celo goreti gospodarsko poslopjo in hlcv posestnika Josipa Paholota na Glinskem pri Skofji vasi. Gasilcem iz Celja, ki so bili alarmirani šele ob 13., ter gasilcem iz Gaberja in z Ljubečnega se je posrečilo s tremi motornimi brizgalnami omejiti po- žar. Gašenje je bilo otežkočeno, ker je bilo goreče poslopje na hribu in ker je vod.u odtod oddaljona nad 500 metrov. Na Glinskem je gorelo letos že dvakrat. ( Slavbna zadruga drž. nameščen- cev v Celju razglaša, da ima n a razpolago več staVbižč v mestnem okolišu. Člani - reflcktanti se vabijo, da se prijavijo do 30. sep- tembra, ker bi se siccr poznejo par- cele prodale tudi neölanom. Cenjenemu meščanstvu Celja, prebivalstvu daljne okolice! Vaša želja se približuje uresničenju! jLäjmtßLLjr ÄttSWk ßi'iuf&ii&S&A ŠHl tfMšfa. KRAU Ievljev odpre v najkrajšem času tr go vino s čevlji CEUE, Glavni trg št. 8 Našim čifateljem! Z današnjo številko smo uvedli v »Novi Dobi« posebno mbriko »GLA- SOVI IZ OBCINSTVA«. V tej rubriki bomo priobčevali dopise iz občinstva 0 raznih aktualjiih gospodarskih, kulturnih, nacijonalnih in drugih za- devah. Vse dobre prispevke bomo z veseljem objavljali in vabimo cenj. či- tatelje v krog dopisnikov. Redakcija vNove Dobe«. c Slop alarm. V torek 1. 1. m. okrog 18. jc čuvaj na Miklavškem hribu sporočil celjskim gasilcem, da gori v Cretu. Gasilci so se takoj odpe- ljali v označeno smer, izkazalo se je pa, da je le grobar na inestnem po- kopališču zažigal stare vence in dračje. c Smrtna kosa. V celjski bolnici so umrli: v lorek 1. t. m. 2-letni Stani- slav Godeo, sin dninarja iz Nove va- si v celjski okolici, v sredo 2. t. m. 36-letni brezposelni delavec Franc Ander]uh iz Celja (Gosposka ul. 24), 34-letna skladiščnikova žena Marija Jagrova iz St. Jurija ob juž. žel. in ül-letni upokojeni l'udar Franc Rah- le iz Hrastnika, v petek 4. t. in. pa 3(5-1 etni cinkarniški delavec Martin Pintar iz Nove cerkve. N. p. v in.! c šcierski izpiti za mesto in srez Celje .se bodo vi šili v četrtek 10. t. m. .s pričetkoni ob 8. zjutraj prcd sres- kim naeelstvom. Kl c Šoferji in lastniki avtomobilov j.In motornih koles sc opozarjajo, da morajo vedno hneti s scboj šofersko legitiinacijo (vozno dopustilo), spri- čevalo o položenem šoferskem izpitu in spričevalo o preizkušnji vozila. Dogaja se namreč, da vozači puste dokumcnte doma in imajo vsled iega } ,,i(često neprilike z oblastmi. '.j'',' c Brezplačna oskrba otrok. Mestno . ^.nacelstvo v Celju razglaša: Kr. ban- ska uprava dravske banovinc oskr- buje in vzgaja veliko število otrok, ki so deloma osifoteli, deloma pa se svojci ne brigajo zanje. Tudi priha- jajo na bansko upravo vedno nove proSnjc za sprejem takih otrok; tem proänjam se iz proračunskih razlo- gov ne more ugoditi. Nasprotno pa se dogaja, da želijo zakonci, ki sami niniajo otrok, in taki, katerim so otroci že dorasli, ali pa starejše sa- mostojne osebe, sprejeti kakega malčka v svojö brezplačno oskrbo. Po naročilu kr. banske uprave se pozivajo vse one družine, odn. osebe iz mesta Celja, !ki so pripravljene sprejeti otroke v oskrbo, da se čim- prej javijo med uradnimi urami pri inestnem načelstvu celjskem v sobi ätev. 8, kjer bodo dobile nadaljne in- formacije. Pripomni se, da priclejo v poštev sanio družine, ki so v vsakem oziru priporoCljive in se nahajajo v dobrom gmotnem položaju. Končno se pristavlja, da bi kr. banska upra- l va predvsem lahko oddala dečke v starosti od 1 do 11 let. c Javna mestna knjižnica v Celjn je v avgustu izposodila 1140 stran- kam 2.957 knjig. c Aretacija. V petek 4. t. m. je bil v Celju aretiran delavec Josip G. iz Žalca, ki ga žalsko orožništvo zasle- dujo zaradi tatvine kolesa. IzroCen je bil okrožneniu sodišču. G. odločno taji tatvino. c Izgubljeno in najdeno. I z g u b e : 29. avgusta je bil izgubljen od Deč- kovega trga do Crota zavoj zidarske- ga orodja, 27. avgusta je bila izgub- ljena v mestu 250 Din vredna podol- gasta zlata broša z belimi kamenčki, 3. t. m. pa v Vodnikovi ulici 50 Din. Najdbe: 1. t m. je bila v cerkvi sv. Düha najdena ßrna usnjata ročna torbica s 9o Din, 4 žepni robci in 3 čeki na ime Antona in Terezije Gaj- äek i/, Slane tor ženski dežnik, 2. t. in. jo bila najdena na klopi na Ma- sarykovem nabrežju ženska, i-očna torbica z robcem, 2. t. m. so bile naj- dene na cesti pri Drešinji vasi 4 šipo iz celuloida, rjava aktovka in ode- ja, ki jib je izgubil neki avtoniobi- list, 2. t. m. ob 14.30 je bila najdena v Ipavčevi ulici evidenčna številka osebnega avtomobila, izdana I. 1930., 4. t. in. je bilo na Vrazoveni trgu naj- denih 140 Din. Najdeni predmeti se dobe pri predstojniStvu mestne po- licije. c Zahvala. Podpisani izrekam naj- lepšo zahvalo g. Baldasinu, izdelova- telju okrepčilne pijače »Jogure«, s katero sem se popolnoma odvadil al- ; kohola, katereinu seni bil precej udan. Obenem mi je ta zdravju ko- ristna pijaCa zopet pridobila tek, ka- terega sein skoraj popolnoma izgu- bil, in sedaj lahko vsako jed uzivam. Priporočam torej vsakomur, da pije »Joguro«. — Alojz Žager, bivši dr- žavni uradnik. 574 c Nočno lekarniško službo ima od sobo'te 5. t. in. do vštetega petka 11. t. m. lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. j c Gasilno društvo v Celju. Teden- i sko službo ima od nedelje 0. t. m. do vštete sobote 12. t. m. IV. vod pod poveljstvom g. B. Schlosserja. Nesreče in nezgode 34-letni zidar Anton Žužek iz Koš- nice pj'i Celju je padel v čotrtek 3. t. m. v Sp. Iludinji s strehe in dobil notranjo poškodbe. 07-1 etna posestnica Frančiška :Po- lenšakova s Frankolovega je padla v Cetrtck 3. t. in. tako nosrečno po stopnicah, da si je zlomila levo roko in so poškodovala po obrazu. 45-letni delavec Franc Rozman iz Latkove vasi pri Sv. Pavlu pri Pre- boldu si je v torek 1. t. m. pri padcu zloniil desni kazalec. V sredo SJ. ¦. t. m. je snažil 43-letni delavec Jiirij Lipnik v Pregradi pri Hiimu ob Sotli staro pištolo. Naboj, ki je bil v cc-vi, je nenadoma eksplo- diral in razmesaril Lipniku levo ro- ko. V celjski bolnici so mu morali amputirati roko nad zapestjem. 4-]o(ni posestnikov sinček Ivan Kreča od Sv. Jeronima pri Vranskem je padel v sredo 2. t. m. s klopi in si zlomil levo stegnenico. V sredo 2. t. m. popoldne je povo- zil neki avtomobil na cesti pri Te- harju 29-letnega Franca Škrbca, hlapca pri posestniku Francu. Sodi- nu v Bukovžlaku. Škrbec je dobil več poškodb. V torek 1. t. m. je zašel 40-1 etni cinkarniški delavec Matevž TurnSek s Polzele med dva voza, ki sta ga močno stisnila črez prsni koš in tre- buh, mu zlomila veC reber in povz- ročila težje notranje poškodbe. V sredo 2, t. m. popoldne se je v jedilnem vozu v brzovlaku med voL- njo od Maribora do Celja pövzpel 28- letni postrežnik Rudolf Gatzlersch z Dunaja na neko polico. Sunek vlaka pa je povzročil, da je postrežnik iz- gubil ravnotežje, padel in si zlomil levö nadlehtnico. Pri prihodu v Ce- lje se je podal v bolnico, kjer so mu obvezali roko, nato pa se je z nočnim brzovlakom vrnil na Dunaj. Vsi ponesrečenci, razen Gatsler- scha, se zdravijo v celjski bolnici. Praktikantinja za pisarno z dobro Solsko izobrazbo se išče. Prednost imaio one, ki znajo tudi nemSko. Ponudbe pod »Št. 63« na upravo lista. 8. September l'oilodbor Zvczc knietskih fantov in ilcklet za celjsko okrožje v Cc-lju priredi na praznik 8. septembra ve- liko tekino koscev in tekmo knietskih kolosarjev v Celju za naslov prvakov ccljskcga okrožja. Vsi kolesarji iz posameznih kra- jev bodo startali ob 1. popoldne na od društev določenih mestih. Cilji so: za Savinjsko dolino in progo: Glazi- ja; za vojniško progo: gostilna Bren- kovič, iSp. Hudinja; za sentjursko progo: gostilna Zeleni travnik, Celje. Ko dospejo na eilj, se zberejo vsi na Glaziji, kjer se priključijo povoiki. Po tekmi koscev konča tekina naj- boljšib kolcsarjev za naslov j>rvaka na progi: Prireditveni prostor -Voj- nik in nazaj. Kosci so pripeljejo z ostalinii ude- ležcnci na okrašcnih vozovib. Zl)ira- liščc na Glaziji točno ob pol 2. i>o- poldne. Vrstni red povorke bo sledeč: 1. kiuotski konjonik z zastavo, 2. god- ba. :>. kosci, 4. grabljice, 5. kolesarji, (i. okiašeni vozovi. Povorka bo krenila toeno ob četrt na 3. z Glazije in se bo pomikala po Ljubljanski cesti, Prešernovi ulici, Kral ja Petra cesti, Mariborski- cesti, skozi Gaberje do tekmovalnega pro- stoi'a v Sp. Iludinji, kjer bo tekma koscov, govori, tekina kolesarjev, razdelitev nagrad in kmetska vesc- lica. Celje z okolico doživi prvič tako kinotsko slavje. Ni to manifestacija kakršnih smo vajeni, to je pravi po- hod kmotske mladino, ki noče za- ostati v boju za kulturni in gospo- darski napredck naSe vasi. Posobno Celje, ki žlvi večinoma od potleželja, moi'a pokazati, da razunie pokret mladine, ki naj piinese preporod va- si. Glasovi iz obeinstva Cl^L.TE, 4. septembra. Vclec. gosj)od urednik! Z veseljem sein čital, da naniera- vate v Vašem listu uvesti posebno rubriko za objave raznih dopisov, ki se nanašctjo na räzna komunalna, društvena in druga vprašanja, o ka- torib želi javnosl nekoliko polemi- zirati. Ker je list lokal no glasilo, bo gotovo vsakega čitatelja zanimalo, kako sodi javnost o vprašanjih lokal- nega značaja in interesa. List si bo s tein pridobil še več naroCnikov, ker sc jim bo nudila prilika, da o lo'kal- nih vprašaiijib prosto kiitizirajo, se- \ veda v mejah zakona. Kot začetek vzemimo vprašanje letnega sokolskega telovadišCa, o ka- terem smo čitali v prejSnji petkovi stevilki in ki /asluži, da o njem po- da tudi äirSa javnost svoje innenje. Kolikor sem informiran, je nastal boj za letno sokolsko telovadišče le zaradi lege prostora. Od vsega za- četka se je Sokolsko društvo v Celju skupno s Sportnim klubom v Celju potegovalo, da bi se naj Glazija ure- dila za telovadišče in sportno igrišče. V Äkcijo je bila pritegnjena tudi mestna občina in je po dolgotrajnih pogajanjih občinski svet pristal na to, da da Glazijo obema druStvoma na razpolago. Ko je širša javnost. iz- vedela za sklep občinskega sveta, so se pojavili glasovi, da Glazija ni pri- lHoren prostor za sportni stadion, ne morda zaradi prostora, temveC ker se nahaja v bližini bolnica. Naštevali so so še drugi argumenti proti od- dajl Glazije za spoi'tne in telovadne svrlie. Zaradi tega odpora je mestni ob- činski svet prišel dö zakljußka, da se mora upoštevati tudi iVinenje jav- nosti in je svoj prvotni sklep revi- diral. Poiskal je drug prostor, ki bi odgovarjal vsem zahtevam in telini<^- nini ppgojem za ureditev stadiona. Kakor sem izvedel, je občina na- jela primeren prostor od tvrdke We- sten in sicer bivše Pertinačevo stav- bi.šco in ga dala društvoma na raz- polago. Komisija, sestoječa i/. članov Sokolskega društva in Sportnega kluba, si je ponudeni prostor ogle- dala in po dolgem razmotrivanju spoznala, da prostor odgovarja svr- ham. Dovolj je bilo vrišča, ko je bilo vprašanje oddaje Glazijo šc aktual- no. Sedaj pa, ko se je že skoro dose- gel kompromis med občino in dru- štvoma, se oglaša neki dopisnik, ki izraža začudenje, da »celjski mero- dajni faktorji ne uvidevajo potrebe nuiiiti naši mladini vežbanje na i>ro- stem« in cika na malodušnost »ljudi v lastnih vistab«, ki niso pokazali zaželjene borbenosti, da bi s silo za- btevali od občine ureditev Glazije. Cianok vsebuje le prikrite gi-ožnje, češ: bomo že javnost informirali, ka- ko gredo javni činitelji na roko dru ßtvom, ki se z vso vnemo bavijo /. vzgojo mladine!, ne vidiin in ne naj- dem j)a {)i'i vsem tem stvarnosti. Mladina potiebiijc prostor, kjei1 labko nomoteno telesno vožba in da- je dus'ka svoji mladi krepkosti. Kje naj bi bil ta prostor, mehda ni tako važno, kakor dejstvo, da. mora biti prostor na zračnem kraju in da vrišč niladiiH' ne moti soseščine. A,Ü je to Glazija, ali bivšc Pei-tinaceyp stav- biščo, je vendar čisto irejQyantno- Stroški za preui'oditev enega ali dj'iigoga prostora bodo nienda isti. Gla/.ija. jc sicor idealen prostor, ne- daUvč od mesta, v(sndar se moramo ozirati na bolnike v neposredni bli- žini Glazijo, ki želijo mir. Prostor na Sp. L.HHOVŽU je nekoliko oddaljen, vendar ustreza vsem tebničiijm in higijenskim pogojem, torej ni'povo- da za kritike, zlasti ker stavlja mest- na obeina ta jirostoi' - in nodolja (>. septembra: »Dina- m»t«. Senzacijonalen zvočni film z godho in petjem. V glavni ulogi Kon- rad Nagel. Predigra: najnovejSi Foxov zvočni žurnal. Predstave: v petek. in soboto ob pol 9. zvečer, v nedeljo ob pol 5., pol 7. in pol 9. zve- eer. ------^------------------------------------------ Sokolstvo Tekma v odbojkl med Celjem in Hrastnikom se vrši v nedeljo 6. t. m. ob 9. dopoldne pred telovadnico mestne osnovne sole. Zmagovalec na tej tekmi se udeleži končne savezne tekme 13. septembra v Manboru za prehodni po- kal. Ta koristna in lepa igra ie za- vzela že povsod po društvih tak raz- mah in napredek, da bo tudi pri ]av~ nosti sčasoma našla razumevanje in zanimanje. Članstvo se vabi, da si to tekmo ogleda. Vstop prost. Sokolski nastopi. V nedeljo 6. t. m. se vrši razvitje prapora v Št. Petru v Sav. dolini združen z javnim nasto- Pom, in prvi nastop Sokola na Zida- nem mostu, v torek na praznfk se vrši javni nastop v Smarju pri Jelšah in Petrovčah. Bratom in sestram, ki bi se mudili v Celju, se priporoča, da se tega ali onega izleta udeležijo po mož- nosti v kroju in s sodelovanjem pri telovadbi. t Uredništvo »Nove Dobe« nam je toliko naklonjeno, da nam je dovo- lUo, da bomo smoli odslej vse naše službeno objave nogometne sekcije in dnigih sekcij priobčevati v »Novi Dobi«. Opozarjamo vse Clane nogo- metne in clrugih sekcij, da je »Nova Doba« naše službeno glasilo in da se je v bodoče strogo ravnati po obja- vah v tern listu. — SK Celje. 1 Spremembe v nogometnl sekciji SK Celja. Za načelnika je bil ponov- no izvoljen g. Hobacher, za tajnika g. Wagner, za blagajnika g. Sotler, odbornik je g. Zerovc. t SK Celje. Nogometna sekcija skli- ¦ uje za soboto 5. t. m. ob pol 9. zve- Čer važen sestanek vseh članov v ko- lodvorsko restavracijo. Sestanka se m°iajö udeležiti vsi Clani brezpogoj- ,n°- Kdor bi izostal, bo izključen iz sPortnJ dan SK Ollmpa. SK Olimp v Gaberju priredi v nedeljo 6. t. m. SV°x "' sPO""tni dan. Dopoldan je po- svečen lahki atletiki. Teki se vrSe na Manborski cesti s pričetkom ob 16. y>\\\ pred vojašnico. Skoki se vrSe na igrišču v Gaberju. Popoldne se vršita na igriSČu pri Skalni kleti nogometnl tekmi med SK SoStanjem I. in SK Atletiki I. in kot glavna tekma SK ferraria Zagreb in SK Olimp Gaberje. Ker je Ferraria prvorazredno moštvo, bo ta tekma zelo napeta in zanimivaj ker po dobrem presledku zopet igra v Celju prvorazredni zagrebški klub. 1gre se priino ob 13. s predtekmo do- tnačih rezerv. Gospodarstvo Hmelj VIII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. Ž a I e c , 31. avgusta. Ker so letos hmeljarji obirali lc lepe, pravilno dorasle in dozorele ko- bule in ker je mnogo bmelja ostalo ncobranega, se ceni množina letoš- njega pridelka le na 8000 stotov po 100 kg. Letošnji hmelj je n a j b o 1 j š e ka- kavosti ter zelo u g a j a mnogošte- vilnim nakupovalcem in trgovcem. Minim] i. teden je bilo prav živahno nakupovanje po 8K—10 Din kg. Vsa letina bo kmalu prešla v dru- ge roke, ker je dosedaj prodanih že nad 30% vsega pridelka. Društveni odbor. IX. porcčilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. 7, a I e c , 3. septembra. Živahno nakupovanje po eenah od 8—11 Din za 1 kg. 50% letine prödanih. Društveuo vodstvo. Dopisi Konjice Sokolska prireditev pri Sv. Jerne- ju. V nedeljo 30. avgusta je imela sokolska četa Sv. Jerncj, ki je bila lotos koncem marca ustanovljena, svoj prvi telovadni nastop, zvezan z akademijo v proslavo 10-letnice vla- danja našega kralja. Tri naraščaj- nice so deklamirale doinoljubne pri- ložnostne pesmi, pevski zbor je za- pel nekaj pesmi, starešina br. Fried 1 pa je nagovoril zbrano obeinstvo, povdarjajoč velike zasluge našegtr vladarja za napredok naše države. Sledil jo telovadni nastop deoe, čla nov, Clanic, četnikov in orodna telo- vadba. Vse točke so bile izvedono iz- ro.dno zadovoljivo in v presonečenjo gledalcev, ki niso pričakovali tako lopoga uspeha. kratkega sokolskega dolovanja na -tej lepi toCki naše ožjc ddinovine. Pq končani tolovadbi je nagovoril prisotne v imonu župne upi'ave starešina br. di1. Mejak, ki je pozdi-avil zastopstvo občine z župa- iimii br, (iodcem na čclu, ki na uspe- šen način pomaga pri sokolskem delu, orisal veliki pomen in važnost sokolskih čet za napredok našega podeželja in pozval doinače članstvo k nadaljnemu delu v tako lepo za- početi smeri. Uspeh nedeljske prire- ditvc je v glavnom zasluga požrtvo- valnega šolskega upravitelja brata Friedla, ki zasluži vse priznanje. Pri- redi tov so je vršila na vrtu br. Vali- šarja, na lepi razgledni točki Sv. Jer- noja. Napad ali pobalinstvo. Ko sc je v nedeljo 30. avgusta vozil hotelir Baumann iz PoljCan v Oplotnico, je počil proti njegovemu avtu pri Po- brežju strel, ki je g. Baumanna lah- ko ranil na glavi. K sreči ni sedel nikdo na njegovi desnici, ker bi bil brez dvoma zadet v glavo. Strel je padel iz bližnjega gozda. Poizvedbe so v teku. Oblast naj poskrbi, da ji pride storilec v roke, da se taki do- godki, ki povzročajo velik nemir in strali pri prebivalstvu, v bodoče pre- prečijo. K odkritju spomenika blagopokoj- nemu kralju Petru I. odido tudi iz Konjic lopo število udeležencev, pre- ko 50. Odkritja se udeleži seveda tu- di deputacija občinske uprave in tu- kajšnjega sokolskega društva. Družabni sestanek pod geslom »Konjice v jeseni« prii-edi Sokolsko društvo Konjice v soboto 19. septem- bra v vseh prostorih Narodnega do- ma. Obiskovalce in obiskovälke pro- simo, da posetijo to prireditev v ob- leki, primerni označenemu geslu. Na sporedu je poleg drugega tudi po- skušnja raznih vrst grozdja iz ko- njiskill vinogradov in licitacija V) kg težkega grozda. Ferijalna kolonija higijenskega zavoda v Zagrobu je zapustila 29. av- gusta Konjice. Otroci so se v našem trgu dobro okrepili in razvedrili in se veselijo, da se prihodnje leto lah- ko zopet povrnejo na letovišče v naš kraj. Z bivanjem kolonije pri nas so zaslužili tudi naši kmetje in pa do- mači trgovci in obrtniki. Koloniji sta šla tržka občinska uprava in do- mače Sokolsko društvo v vsakem oziru na roko. Petrovče. Tukajšnje Sokolsko društvo bo obhajalo na praznik due 8. septembra 10-1 e t n i c o svo- jega obstoja in bo ob tej priliki priredilo javni telovadni nastop na travniku pri šoli. Naše društvo je v prošlih desetih letih mnogo pripo- moglo k okrepitvi jugosloVenske misli v naši vasi, kakor tudi k do- segi plemenitosti duše in jakosti te- lesa, ali zaradi mnogih vidnih in ne- vidnih sovražnikov se ni moglo po- vzpoti do one višine, ki si jo je za- snovalo ob svoji ustanovitvi. Pre- magalo je marsikatere težke oviie in hoCo kljub vsem zaprekam na Casteii način proslaviti svoj dosetletni jubi- lej. Zato prosimo vse prijatelje So- kolstva, dn nas /. obilnim obiskom podkrepiju v naäeni nadaljnem delu. I'osobno trkamo na požrtvovalnast bratskih društev od blixu in dalefi, da se oddolžijo svojim petroväkiin bratom za poset na njibovih nasto- pih. Zveza v. vlaki in avtobusi je zelo ugodna. lgrala bo železničarska god- ba. iz Celja. Bratje in sostre — na svidenje! Store. (N a g r a d n. o s t r e I j a - nje.j Štorska streJska družina je priredila v nedeljo 30. avgusta do- poldne prvo nagradno streljanje, ki jo pokazalo po kratkem Casu obsto- ja družine prav lepe uspehe. Po šte- vilu doseženih točk so prejcli nagra- de naslednji gg.: 1. nagrado GoriSek Fordo iz Štor, 2. Ržimek Anton, rav- natelj iz Cclja, 3. Kompoljšek Karol iz Štor, 4. Magajna Peter, postaje- naCclnik v štorah (ki jo pa prepustil nagrado ilružini za prihodnje na- giadno stroljanje), 5. Saiberl Maks iz Stop, «i. Bsi.i-le DanioJ iz štor, 7. Wc- ro/iig Vincenc, 8. Sikošok Jožef, 9. llojas Viktor, 10. Stor Ivan, 11. Cvcš- nik «udolf, 12. Hrastnik Filip, 13. Ulaga Hihard, 14. Štor Anton, vsi iz Stor in If). E. G. Hoppo iz Celja. Po- poldne sta bili ob navzoenosti pol- kovnika Mihajla Goluboviča in g. podpolkovnika Bojica slovesno izro- Ceni diplomi Caslnima Clanoma dru- žine gospe Ruži Kunejovi, lastnici tukajSnje šamotne tovarne, in g. inž. Antonu Hruschki, ravnatolju rudni- ka in želczarne Store, v priznanje iijunih zaslug za družino. Da je bilo na prireditvi tern prijetneje, gre po- sobna zahvala gtorskemu pevskemu društvu »BodoÖnosi«, ki je pod ve- ščim vodstvom uCitelja g. Stanteja zapolo več lepih pesmi, in enako tu- di teharskemu tamburaSkemu di*u- štvu. S krasnimi bengaličnimi žaro- nicti je v veCernih urah vse prijetno i/.nenadil g. Bovha, za kar smo mu prav hvaležni. Vsled obolelosti sres- kega podnačelnika g. Klobeiča je pre- vzel slavnostni govor tukajšnji po- stajenasielnik g. Magajna Peter in v jedrnatih besedah razložil pomen svočanosti Po slavnostnem govoru jo predsednik prečital udanostno br- zojavko, ki jc bila odposlana Nj. Vel. kraju, ter pozdravni brzojavi mini- strskemu predsedniku g. Potiii Ziv- kovicu in Savezu strelskih druzin v Beogradu. Ob tej priliki se prav is- kreno zahvaljujemo vsem dobrotni- kom iz ft tor in Celja, ki so podanh krasne dobitke in s tern pokazali na- klonjenost strelski družini. Vsem, ki so nas obiskali v tako velikem fite- vilu, izrekamo prisreno hvalo. Telefon se proda. Vprašati v čevljarni Št. StraSek, Celje, Kovaška ulica 1. Oglasujte! N' n ti enc panottc sporta ki nc bi bila uzmcrjena na moč, vztrajnost prisotnost duha in sprctnost. Z uživanjcm pravc zrnate kave se iačiio vsa ta svoislva Julio Meint uvoz kave ustanovhei.« 1862 Po svetu s Najdba zlata in srebra. V Pom- pejih so našli senzacijonalno zalogo zlata in srebi-a, ki prekaäa vsa dose- dan ja odkritja to vrsto. V kleti neke hišo v nekdanji ulici Abundantia, kjer so šele nedavno našli dragocen Apolonov kip in dragocene freske, so našli \)x\ odkopavanju skrinjo, okrog katcro so bili razmetani številni zlati in srebrni predmeti. Pod nadzor- stvom državne koinisije so skrbno odstranili prah lave in ga presejali. x\ašli so stevilne zlate, bogato (ize- lirano zapestnice, tri pare težkib, zlatih ogrlic ter novce iz republike in cosarsko dobo. Kmalu nato so pri iz- kopavanju zadeli še na izvrstno ohranjeno zlato namizno posodo za Ätii-i o.sebe, ob.stoječe iz velikih in nialili kpožnikov in skied, srebrnih vilic in žlic, spebrnih loncev, si'ebr- ' 11 ih škatljic za ma/Jla in parfume in še mnogo drugih dragoconih stvari. s Liga proti oslinjevanju znamk. V Pari'/u so ustanovili ligo, ki si je postavila za cilj borbo proti grdi in nevarni navadi slinjenja znamk z jozikom. Na pobudo te lige je obja- vila cola vrsta zdravnikov in stro- kovnjakov v pariških listih .obSirne danke, v katerih opozarjajo na ne- varnosti te razvade. Pri tern spomi- njajo na nedavni sluCaj, ki se je do- godil v Angliji. Tarn so pričeli Ijud- jo, ki uporabljajo 3-penske Kiiamke in jib pri tern slinijo z jezikom, to- žiti o straSnih boleCinah v želodcu. KomiCna proiskava je ugotovila, da jo zaÄla v njihov oi'ganizem rjava barva, s katero so tiskane te znam- ke. Barva pa je strupena, ker je iz kromovega svinca. Na odredbo an- gloško poštne uprave so bile te znam- ke pozneje vzete iz pronieta, ker se jc izkazalo, da jih zadostuje že dvaj- set za resno ogrožanje človeškega zdravja. Smešnice »Na jsadnji vesclid gasilnega dm- štva se je moja «ena zelo prehladi- la kar je pripisovati po mnenju zdravnika pregloboki izrozanosti nje- ne plesne obleke.« »Torej ima revica angino?« »Kaj še, želodčni katar!« * * »Jaz ljubim in sem ljubljen.« »Zakaj pa si potem tako žalosten?« »Kor ni ena in ista.« »Zakaj nazivanio svoj jezik ma- terni jezik?« »Zato, ker oüetje sploh nimajo no- bene besede.« Ljubljanska kreditna banka podružnica Celje, Äleksandrova ulica Centra la v Ljubljani Ustanovljena 1900 Ustanovljena 1900 Delniška glavnica Din 50,(100.000.—. Skupne rezerve nad Din 11,000.000.— Brzoiavt: Ljuhljanska banka Telefon: 76 PODRUŽNICE: Brežice, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkoyiö, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb Se priporoča za vse bančne posle. DR. FRAN MIŠIC: Na mozirskill „Golteh" Od nekdanjc Oslice, sedanjoga Sv. Križa nad Belimi vodami, so vleče proti jugu in jugozapadu tja do Savinjc, Okoniue, Sv. Frančiška, do Radmirja in Ljubnega velezanimiva gorska veriga; v bolj ali manj izra- zitih vrheh in kopah doseza povpreč- no višino obdravskega Pohorja; s svojim najvišjim, z Boskoveem, ga prekaša cclo za kakih 50 metrov; v ostalem pa je to visoka, srednjegor- ska piano ta; toda ne plana in rav- na, tcmvcč razdrapana in strmo va- lovita kakor okamenelo, od silnih viharjev razburkano morje, ki s svo- [ jimi navpičnim goram podobnimi valovi, s svojimi vrtinci, žreli in prepadi koplje grob tudi najpogum- nejšim mornarjem. Apnenec, ki tvori jedro tcga gorovja, je tako prhek, votel, razjeden in razpokan, da traj- no ne more držati nobene \-ode; je pravi 'kraški apnenec, zato tudi stu- dencev ni in je tudi zurianja oblika te visoke planoto skoz in skoz kraške narave. Kakor ima Kras svojo Vodo- pivce, imajo Golte svoje Vodovnike, mecl njimi celo pesnika. V višini nad 1500 meti'ov se vijejo, kakor členi ve- rige zveriženi, od nekdanjih šumnih vod in ledenikov izprani. in izglajeni dolci s kaskadami in katarakti, dra- gc, jarki in dolinice, ki jih sedaj poi- krivajo, obrobljeni in obsenčeni od redfcega smrekovja in od dozoreva- joöega zelenega teloha, sočni pašni- ki a pastirskimi koeami in s stajami za živino. Vines pa naletiš prav ka- kor na Krasu na široka in globoka žrela^na velikanske lijakc, skozi ka- tera oät-eka voda v tajinstverio noč in temo gorske votline; v njih globi- ni pa preži bei a smrt na vsakogar, ki bi so diznil sain in brez poniočni- kov vsiliti tja doli in radovedno in zvedavo pogledaii v tajni svet, v vot- line in vode, ki jih gorovje krije s svo jo planoto. Tu pa tarn je kak manjši lijak tudi zalit, zasut in iz- ravnan s črno zemljo. Tarn se nabe- re voda in stoji v trajnih lužah, ved- no, tudi v največji suši, na poljubno razpolago čredam, ki so jih živino- rejci od Šmihela, od Sv. Radegunde in iz Mozirja sem gori poslali na le- tovanje. Ko hodiš preko teh strmih dolcev in položnih drag, mimo teh črnih luž in zelenih jezer, zevajočih lijakov, široko odprtih zijalk in pre- padov, zasledujoč divjega petolina spomladi ali v poletnem Casu srnja- ka, vedno spremljan od glasne pes- mi pinoževe, se ne mores braniti do- rn neve in ulisa, da je celo to gorovje udano nekemu skritemu nagnjenju, ki ga žene za tern, da pogoltne vse, kar zaide in pade v njegovo narocje. Pogoltne blagodejni dež s točo vred, ki pada z neba; pogoltne živino, ki v njö zablodi, akö ni ograjeno; po- goltne človeka, ki se upa le posku- siti premeriti globine njegovih žrel in lijakov; pogoltnilo je vola z jar- mom vred; järein je pozneje Ljubija, ki jteee izpod njega in se tik pod Mo- zirjem druži s Savinjo, priplavila na beli dan; a vola sta ostala v velikan- skem jezeru, ki polni strašno votli- no pod gorovjem: to so Golte, med planinci (v novejšem Casu) znane kot Mozirska planina, od kar imajo na njih Mozirjani svoji ljubki planinski koči, katerih starejša spada med pr- ve slovenske. ZA SOLARJE! OBLEKE: Din 94-,115'-, 155'- ČEVLJI: Dn 54'-, 76'-, 83- TORBE: Din 66S 70-, 78- NAHRBTNIKI: Din 15'-, 18'-, 22- STERMECKI Tarn, kjer gledajo na srebrni Irak bistre Savinje, na njeno zibelko, na Savinjske planine, na venec vasi, trgov, belih cerkvic in zelenih gor, ki se vrstijo od Gornjega grada in Ljubnega doli do Celja, so Golte v svojiii najvišjih legali pečevite in strme, gole in plešaste; Pleški vrh, Konečki vrh, Goltska planina, Vrbu- čeva Koblica, Bela peč, ki ima edina pod sa-bp živ studcncc, obdan s ka- menokrečem in nežnimi karminasto rdečimi dišečimi planinskimi klinč- ki. Pctelinjek, Smrekovec in Med- vedjak so najmarkantnejše točke v njihovi sronti. V njihovem srednjem poboeju in vznožju pa se svetijo v soincu in scnci obširnih gozdov in sadovnjakov srcdi širokih njiv in travnikov lepi kmetski domovi pod okriljem Sv. Radegunde, ki ima na strmem grebenu blizu »Pekla« svojo cerkvico na mestu nekdanjega gra- du, iu pod zaščjto sv. Miliaela, ki nad Lepo njivo blizu Sv. Križa skozi oz- ko korito »Izteje« kaže pot na Trav- niško pianino, v Praprotno drago, na Jakobovo pec, na Veliki Podlap, v Ledenico, s skritim snegom in ledom celo v vročih pasjih !dneh, na Gomile, v Mesarsko lopo, na vse planine, v jame in drage, ki v svoji celoti tvo- ri jo Mozirsko pianino ali Golte. Lepa, kakor so ta imona na Golteh, so tudi imena kmetij, ki visijo pod Goltmi in segajo preko Šmihela in Sv. Radegunde do Mozirja, do Lju- bije in Savinjc: Rženičnik, Goltnik, Jesevnik, Raztočnik, Plešnik, Nara- ločnik, Konečnik, Žlebnik, Napotnik, Grmadnik, Šumečnik, Gostečnik, Gačnik in Visočnik. Med temi kme- tijami vodijo trde markirane poti, pa tudi nezaznamovano mehke ste- zice gori k »Mozirski«, ki jo v treh urah lahko dosežeš iz Mozirja. Od trga do koče boš srečal mnogo ljudi, starih in mladih; a nikogar, ki bi te prijazno ne pozdravil že oddaleč. Ne- kaj one ljubeznivosti, s katcro se po pravici lahko ponašajo Mozirjani, giedo, skozi okrašena okcnca in iz cvetličnjakov onih kmetij in sprem- lja poletnega izletnika in zimskega sp-ortnika do »Mozirske« na Golte, kjer se izraža poleti križem po njih v pastirjih, ki prepevajo svoje bukol- ske pesmi v »Govčkih« planinah pri svojih čredah, pri ovsenem kruhu in čisti vodi izpod Bele peči. DAM JAN VAHEN-SVETINOV: Vas — mesto Solnce je zatonilo za gore, zvezda za zvezdo se je prižga.la na nebu in zdelo se mi je, da stojim na bregu morja, da zrem na njegovo drhtečo gladino, da poslušam nemirno šum- ljanje njegovih valov, da sledim z cčmi malim ribiškim jadrnicam z lučicami na rilcih ... : In zvezde sem primerjal s temi lu- čičami... Lahen vetrič je pihljal in prinašal pesmi poljä, pesntii gozdov, pesmi po- točkov in pesmi ptičic v moje uho... ln pred seboj sem videl mlada cle- klcta, rdočih lie, živih oCi, polnih bo- kov, ki so se vračala s polja in pela pesmi brezskrbne mlftclbsti; na nji- hovih prsih scmti videl pripete bele li- lijc, kras njihovih mladili in ne- oskiunjenih duš. Videl sem fante, ki so se jasnili obrazov vračali od dela s pesmimi Ijubczni v srcih; na njihovih prsih, za njihovimi klobuki sem videl rde- čc nagelje, vršičke rožmarina — taj- no znake ljubezni... Moje misli so se vrnile v mesto: Videl sem mlada dekleta, motnih oči, srepih in skaljenih poglcdov; na njihovih prsih ni bilo belih lilij — v I njihovih srcih ni bilo pesmi — nji- hova lica so bila blcda in upadla — njihove duše so bile umazane in i öskrunjene! ! Videl sem fante, ki so tavali, ka- kor izgubljene ovce po cestah, se ozi- rali za dekleti; v njihovih srcih ni bilo pesmi ljubezni, v njihovih srcih je divjal vihar strasti, vibar poželje- nja! • In zjokal sem se sam nad seboj, ker sem sin mesta, ne sin vasi; ker sem sin kraja in svetišča greha, ne sin kraja in svetišča vsega lepega in či.stcga. DAMJAN VAHEN-SVETINOV: Aforizmi (Iz zbirke: »Svetlobe in sence«.) Življenje jc barka na morju — na svetu, ki jo premetava vihar — uso- da, dokler se ne povrne v varno za- vetje pristana — smrti! Ne vprašujem te, kdo si, kaj si, od- kod prihajaš in kam greš; le v zrca- lo tvoje duše — v tvoje.oči pogledam in vem, kdo si, kaj si, odkod pri- hajaš in kam greš! Obla'ki laži in greha so zak^ili solnce resnice in čistosti; med rie- boin resnice in zemljo laži je padla tema; greh je pregnal čistost iz člo- vekovc duše, saj človek je le ver:ni roraar od rojstva do smrti, je le bed- ni iskavec resnice in čistosti, pa ven- dar išče zaman; solnce vsega lepega in dobrega posije nanj šele po smrti! Dvoje je v človeku — pekel inne- bo — telo in duša! Telo hoče, dViša hoCc! In obema moraš dati, ker si samo človek! , Mimo Njegovega hrama te pelje costa življenja, pa se ne odkriješ, v Njcgov hram vstopiš, pa Ga ne po- častiš! Pozabil si, da si le nepopolna slika Njega, ki te je ustvaril! Odcni si plcča z rasevi.no, pojdi on hi so do hiše, potrkaj na vsa vrata — »Kdo ti je oclprl, kdo te je nasitil, oblekel in napojil, kdo te je preno- en? -~^< Samo tebi enak! Moderne tiskovine vsch vrst: lcnjij;e, lepake, letakc, pisemske glave, kuverte, vabila in drugo Vam nudi v okusni ii- vedbi in po zmcrni ceni Lastna knjigoveznica izvršuje vsa v njeno stro- ko spadajoča dela, kakor vezanje knjig, za- pisnikov, molitveni- kovitd.Ljud- ske knjižnice imajo popust. ZVEZNA IlSKARNA Stev. 71. »Nova Doba« 4. IX. 1931. Stran 7. Solske knjlge f za vse sole, ki so določene v šolskem letu 1931/32» se dobijo v V knjigarKBi in veieftrgovini s papif»jein Y Gor Scar* & Lesknv&ek, Celje ^ Kralja Petra oesta &tev. 7-9 in Glavnl trg štev. 54. ^^ Use šolsfte in rindn potrebscine se dobijo v veliki izbiri in najce^eje v knjigarni in velet^govini s papirjem Gort car & Leskovšek, Celje Kralja Petra oesta fitev. 7—9 in Glawni trg Stev. 14. James Oliver Curwood: 45 Podaijeni obraz Roman Poslovenil Boris Rihteršič Takrat pa se je začelo-> v klečočem kipu pred odrom vzbujati življenje. Neznanec jc počasi iztegnil roke, trikrat jili je dvignil in pobesil in se trikrat s čeloin dotaknil zemlje. Vsak gib je spromljalo tiho ^onotono mrmranje človeSkega glasu. Hitro je mi- nulo. Najbvž ni bilo še niti dve minuti, kar je Keith vslopii. Takrat pa je iplanil klečoči mož s sprctnostjo ma eke na noge, se obrnil in stal smehljaje se pred Koithom ter se jnu priklanjal. »Dobcr večer, John Keith.« Bil je San-Tung. Ki- tajska halja se ga je ohlapno ovijala kakor ženska obleka; ta halja je bil škrlaten kimono, krisiavo okrašen z vezenimi pavi, in tožka svila se je zibala v dražestno valujočih gubah okrog gibkega telesa. San-Tungovi koraki na mehki preprogi so bili ne- slišni. »Dober večer, John Keith/« Stal je zraven njega, niu molil roko, s prijaznostjo v glasu in obnašanju. In venclar je zvenelo iz tega glasu nekaj zahrbtnega, kakor iz maökc, ki preži na svoj pi en. Iz šan-Tun- govih oči je bodla žerjavica, svetlikanje, ki je bilo prikrito veselje in zmagoslavje. Keith ni vzel roke, naredil se jc, kakor je ne bi •}il opazil. Gledal je v bodeče oči Kitajca, ki so bile prepričane o zmagi. Ali je mogoče? Ali naj on po- stano žrtev te krvoločne mačke? Šan-Tung je moral prebrati njegove misli in zdeti so se mu morale zelo zanimive, kajti še zmeraj Se je smehljal in priklanjal. »Šan-Tung sem,« je rekel s komaj razločno na- lvf*zanim prizvokom ironije. »Tu v svoji hiši seni nt'k(lo drugi. Ali me ne poznato?« Pokazal je ljubez- nivo z roko za mizo, kjer sta stala dva stola drug nasproti drugemu, in södel, ne da bi bil počakal, da Keith izbere svoje mesto. In spet je moral Šan-Tung videti globoko v Kei- thovo sree in brati v njem željo in namen, da ga ubije. Kajti nenadoma je plosknil z rokami, čisto tiho, enkrat in še drugič. »Saj boste pili čaj z rae- noj?« je vprašal vljudno. Komaj je spregovoril te besede, ko so stene okrog mize čudno oživele. Keith je čul šumenje, prasketänje in šepetanje za sten- s'kimi zasloni, ki so se gibali; leseni oboji so se raz- maknili. Keith je čul nekaj kakor šumonje obleke in tihe korake, gibanje v zraku. Od nekocl je stopil Kitajec in prinesel prt, obrisačo in skodelice, za njim je prišcl drugi s kotlom vode in čajno ročko, in ne- nn doma, da sam, ni vedel kako in kdaj, je stal brez glasu in giba tretji ob Keithovi strani, in še zmeraj je čul šumenje okrog sebe in šepetajoče plezanje za stenskimi zasloni. Iz tega je sklepal, da jih mora biti še več. Ni se prestraäil; samo smejal sc je Šan-Tungu. Komaj minuta je pretekla in tihi žolti možje so opra- vili svojo nalogo in spet izginili. »Dobra postrežba!« je priznal Koith. »Zelo dobra postrežba, Šan-Tung. Toda jaz imam v roki neko stvar, ki je le hitrejša.« Tedaj se je Šan-Tung sklonil z naglim gibom čez mizo. »Norec ste, John Keith, če prihajate k meni z mislijo v srcu, da mo umorite,« je rekel. »Bodiva rajsi prijatelja. Tako bo najbolje. Bodiva rajši pri- jatelja!« XXI. Zdclo se.mu je, kakor bi bila z naglico, ki ji uho ni moglo slediti, padla s Šan-Tungovega obraza krinka. Keith, ki se je pripravljal na boj in zbiral svoje moči za odločilni napad, je bil od sile prese- ncčen. Šan-Tung je respo govoril. V njegovih po- glcdih se je motalo nekhj, kar je bilo še prodorlji- vejše kakor resnost, prestraženo pričakujoCe, golo, odkrito upanjo, da mu bo Keith ustregel. Toda San- Tung- ni vcč ponudil roke. Moral je v tem trenutkn začutiti nopremostljivi prepad, ki loči bolo od žol- tega. Čutil je Keithovo zaničevanje, psovko poniže- vanja. Pod upadlo gladkostjo njogove kože je začel goreti tihotapski plamen. »Cakajte,1« je počasi rekel, »oba sva moža, John Keith.« Njegov glas je zvenel mirno in blago in skrbne negovani nohti so trkali po mizi. »In možje, ki so ob- čutili, kaj pomeni biti loCen od ženske, ki si jo jt človek izbral, biti loCen z zaprekami, ki jih navidez ni mogoče premagati...« Keithov napor, da bi bil nato nekaj rekel, je iz- j zvenel v hripavi glas, ki mu je prišel iz grla, Šan- Tung je pozabil na čaj v skodelicah, ki sc je shladil. Še bolj se je sklonil naprej na mizo in takrat je videl Keith, da je gorelo v poševnih, žlebičastih, žarečib očeh nekaj peklenskega. Šan-Tungova duša je gorela V njih in bila je tako prenapolnjena z vroČičnimi- uničujočimi strastmi, da se je Keith zdrznil. San-Tungov glas pa je bil mrtvaško hladen. »Snoznal sem vas v McDowellovem uradu. Na ]>rvi poglcd sem videl, da niste Derwent Conniston. In potem so bili vsi sklepi lahki, tako lahki. Vze- mimo, da ste ubili Derwenta Connistona. Po tem ne vprašujem, zakaj sovražil sem ga in nekega dne bi ga bil sam ubil, Pe bi se bil vrnil. Od prvega tre- nutka, ko sva se srečala, John Keith, ste bili mrtev človek. Zakaj vas nisem izročil krvniku? Zakaj sem vas posvai'il na način, da sem bil prepričan, da pri- dete k meni in me poiščete? Zakaj sem branil živ- ljenje, ki sem ga držal v dlani? Zakaj vas nisem po- nižal v očeh seslre Derwenta Connistona, ampak sem vas pust.il igrati ulogo junaka? Ali laliko uga- nete?« »Deloma da!« je odvrnil Keith. »Toda nada- ljujtc! Cakam, kaj bi mi še radi povedali.« Niti za trenutek mu ni prišlo na misel, da bi oporekal, da ni John Keith; oporekanje bi bila brez- plodna neumnost Šan-Tung, ki je bil mož hitrega razumevanja, zahrbten in zvit, je hitro pregledal Keithovo stališče. Prikimal je: »Res, John Keith, lahko jc uganiti. Vaše življenje je moje. Lahko ga rešim, lahko ga uničim. Nisem ga juničil, ker bi mi laliko še koiüstilo. Za pa- meten dogovor gve. Obn bi bila srečna pri tem, kajti vi bi obdržali sestro Derwenta Connistona, jaz pa bi dobil svojo zlatolaso boginjo, Mirjamo Kirkstonovo.« »lo sem uganil,« je rekel Keith. »Nadaljujte!« Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarhovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjsfta mestna hranilnica v Celju, Krekov irg ijLt,L*:Lb sprejme na celotno oskrbo uradniSka dru- žina. Stanovanje na Krekovtm trgu Strogo nadzorstvo. Na željo tudi instrukcija v hiši. Ponudbe na: »Dijak», Celje, poštni predal 35. Mehka in trda suha drva za kurjavo in kolo1bci>x>j i po najnižji ceni. Prva jugoslovanska lesna industrija K. Tcppeij, Celje. Nagrobni venci trakovi in vse žalne potrebščine ier velika zaloga mrtva§kih krst Franc Karbeutz manut'akturna in modna trgovina Ceije9 Kraljs Petra c- 3« Vsakovrsten sir, salamo, sardine in razne druge konzerve, malinovec! oranžado, mineralne vode vedno sveže v zalogi nudi IVAN RAVNIKAR, CELJE JE^lL^'srJ.x*19ljL>3lS.'Z Zaloga prvovrstnih svetovnlh znamk! Ponovno znižane cene! Izbira preigranih klavirjev! — V najem! — Ugodua mesečna odplačila! Vsa popravila in uglaševanje strokovnjaško! JMK. ^^OJ:-J^LSS9 Celje Nova sporfna obleSta za gospcda se po ceni proda. I. Srliäek, Celje, Kralja Petra c. 45. Motct^no kolo „Peugeot", 350 ccm, blok motor, 3 prestave, dobri baloti obroči, v popolnoma dobrem stanju brez nadaljnili popravil, se po tigodni ceni takoj proda. S. Jončer, Celje, Kovaška 1. Brivnic^ „Zora" CELJE, pri kapucinskeui mostu sc priporoča — Priznano prvovrstno britjs in striženje. Najnižje cenc. 1 kg Sunkove salame Din 24* — 1 „ poletne salame n 20'— 1 „ suhegacarskega mesa äs 18'— 1 „ reberc (kare) ,, 18'— od 5 kg dalje franko po pošti pošilja po povzetju Jos. Duchač, Pakrac, siavonija Bela spalnica skoraj nova, obstoječa iz 2 postelj, 2 nočnih omar, umivalne mize z bruSenim ogledaloni, tridelne omare, ovalne mize in 2 foteljev, sc proda za 20Ü0 Din. VpraSati v gostilni »Pri niostii". S O b 3« prazna ali meblovana, zračna, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo se odda takoj. Celje, Jožefov hrib št. 19. Cerajeitiiioa ci^mam vljudno sporočam, da sem svoj fk»iaseic»sl«:i salon povečal, penoviral Irx popolnoma sc5pctr>ije>al brivnico za gospode, za trajne kodre, vodno ondulacijo itd. Za najboljšo postrežbo jamčim in se priporočam z odiičnim spoštovanjem Štelan Lampl9 frizer CJelje, Gosposka ul. 4 Uiniio RufeoBBC, ohl. koncgs.mestni tesarshi mojstep na Lapj HHi r^lill 'ZV;šuiG vsakovrstna tcsarska dcla, moderne stavbc, ostrešja za pi I UlljU Jiiše, vile, tovanie in cerkve, strope in razna tla, paviljone, vc- randc, stopnice, iedenice in ograje. — Gradnja mostov, inlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. ct:r\lT Prepričajte se I » ^T^Xn^T^^kTYr lastno mesatijo, prefsajevalnico In gostllno pri „lelenu" z izborno kuhlnjo. Cene konkurerične. Specijaliteta blaga zajamčenu. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporoča josip Gorenjak» Inserirajte v „NOVI DOBI"! KMETSKA POSOJILNICA Y CELJU registr<<>vana xarifuqa z neomejeno saveso Pisarna w Prašernovi ulici S Hranilne vloge oöresiuje do 6—8% ctstih, brez rentnega davtea. Pri naložbf Din 50* so dobi nabiralnik na dom. Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Četina. - Öba v Celju.