m
of Chicago, m By order of iS* prtfffleztt, A. 8. Bnrleson, Postmaster General


N.jT^ji
JEDNOTE*? ttCkk«. si JOUET» DLL.
Izbaj« rmkm
NASLOV
1004 N. Chicago Street,
•lfe t. III.
Takfoat 1048
»3 00
OPPICIALORGAN



OP
GRAND
CARNIOLIAN
SLOVENIAN
UNION
CATHOLIC

Offioe
Joliet. Illinois,
Under
the

of
August
Act
at
24.
1912
ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATI OF POSTAGE PROVIDED P0R IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED pN MAY 22,1918.
štev. 46. — No. 46.
veličasten pogreb ne-znanega amer. vojaka
Washington, D. C. 11. novembra Neznani ameriški

«1 !
JOLIET, ILL., 16. NOVEMBRA, (NOVEMBER) 1921.
Leto VIL Vohune VH
Harding, ki je svoj govor vidno gin jen z "Očenašem" zaključil. Prevod Hardingove-ga govora prinašamo na 4. jak, ki je padel v minnli sve- strani današnje izdaje, tovni vo»i še pred 3 leti,počiva Mrtvaški sprevod je dospel danes prvo noč v svoji domači na pokopališče par minut pred gmdi na narodnem Arlington 11. uro dopoldne na kar je bi-pokopališču v krasni, iz belega lo dano povelje—"Pozor!" da marmorja izdelani grobnici, so vsi navzoči 2 minuti odkriti Njegovo grobnico na tem poko- stali obrnjeni proti grobu. Te-pališiču se je danefe na slovesen mu je sledila pesem 'America
način posvetilo in .proglasilo za narodno svetišče svobode kajti nad njenim vhodom so v skalo vdelane sledeče zanimive besede: "Mi, tukaj zbrani slovesno sklepamo, da ti mrtvi niso zastonj umrli!" To so znane besede iz Lincolnovega govora
na Gettysburg vojaškem pokopališču.
v velikem zboru in vojaške godbe. Zatem je držal poslovilni govor pokojnemu vojakn v počast preds. Harding nakar je položil na rakev najvišje %odli kovanje katerega zamorejo dati Združene države; visoka odlikovanja so položili na rakev tudi diplomaticni zastopniki tujih držav: Anglije, Francije,
V svetovni zgodovini ni i- Italije, Rumunije, Cehoslova-
mel še noben zemljan niti noben kralj tako veličastnega pogreba kakor ta pokojni neznani ameriški vojak. Ko je ležalo
kije in Poljske. (Jugoslavija je menda v tem oziru izostala!! Op. ured.) Molitvene in pogrebne obr*-
njegovo truplo v veliki rotijn- de je izvršil prezbiterijanski di državnega kapitola, ga je škof Beck, nakar so vsi zapeli prišlo šeI na preddan pogreba j nabožno pesem: Rock of Ages
- * -------- - in Nearer my God to Thee. Pri
odprtem grobu je stal tudi indijanski poglavar Plentycoo*, ki je v svojem narečju klical Velikega duha za pokoj duše pokojnega junaškega vojaka; slednjič je ta glavar še položil na krsto svojo poglavarsko palico in svoje indijansko pokrivalo, kar so z rakvijo vred spustili v grobnico. ; Za časa spuščanja rakve v grob, so zagrmeli v zadnji pozdrav iz bližnje trdnjave številni topovi, oglasila se je troblja, oddan je bil narodni pozdrav in neznani vojak je počival v domači zemlji; vendar so krsto pokrili z zemljo onega groba na Francoskem, kjer je pokojnik padel in že 3 leta počival.
Za časa pokopa, so temu pok. ameriškemu junaku doneli v za dnji pozdrav tudi vsi topovi po raznih vojašnicah širom držav in vseh ameriških vojaških postajah širom sveta. <
Počivaj v miru v domači grudi! Bodi ti ohranjen večni spomin! »	». ; •
počastit nad 300,000 domoljubnega in hvaležnega ljudstva (JoškaEft i* vseh delov Združenih tfrtav in tudi iz vseh drugi^ delov sveta, predvsem pa dosti višjih dšplamatičnih zastopnikov vseh svetovnih držav.
Nepopisna velika je bila vrsta gledalcev ob Penna. Ave.,
ko set je pomikal pogreb iz Washingtona do Arlington pokopališča v razdalji 5 milj; vsi navzoči so korakali peš.
Krasna bronasta rakev s truplom blagorpokojnika na topu je bila zavita v ameriško tro-
bojnico in 'bogato z rožami o-kinčana. Tako je bilo tudi število vencev iz raznih krajev toliko, da jih ni bilo ' mogoče s prostimi očmi prešteti; vsaka, izmer 48 raznih držav je poslala svoj krasein venec.
Za rakvijo so stopali: predsednik Harding, podpreds. Coolidge, general Pershing,
vojni in momarični tajnik, člani najvišjega sodišča zaste*)-hiki senata in kongresa, vojaški dostojanstveniki, guven »rji raznih držav in drugi ugledni
dostojanstveniki. Tem so sledi* li visoko odlikovani ranjenci vojaki in drugi veterani; bivši pred«. Wilson se je peljal v avtomobilu, ker. je balehen. Častno stražo pokojnika so tvorili tudi vojni veterani, mnogo vojaštva vseh kategorij, žalos-tinke mu je sviralo več vojaških godb.	•
Pogreba so se vdele^ili med dragimi diplomati in delegati razoroževalne konference tudi: Briand, Foch, Beatty, Balfour, Jacques, Diaz, baron Kato itd.
Pogreba se je udeležil en ve-ter*n svetovne vojne brez . rok t, katerega so morali pre-i v neposredno bližino gro-da je/ gledal pokop svo-mrtvega tovariša.
Na Arlington Narodnem pokopališču se je povodom tega zbralo nad 100 tisoč stanov. Sirom A-Časa pokopa tega oči val a Pred grobom govor v poti junafcupreds.
Stavbe.
V	New Yorku je 14. nov. za-
stavkalo 60,000 krojačev, vsled uredbe dela od kosa n podaljšanja tedenskega dela na 49 ur. Približno 30,000 delavni* je vsled te stavke prizadetih.
V	Chicagu je tudi 14. nov. sklenilo zastavkati nad 6000 u-nijskih voznikov in šoferjev zaradi tega, ker se jim namerava $3.— tedettiske plače utrgati.
Davek na medicinsko pivo.
Washington, D. C.—Ko stopi nova postava glede prodaje medicinskega piva v veljavo, bo zvezni davčni urad pobiral $6.00 davka do sodčka pive, ali 40c od enega zaboja. Davek na zdravilno vino je določen na $1.20 pri galoni, pri galbni viške pa $6.20.
Prva dva permita (dovoljenja) za kuho zdravilnega piva je dobila znana Schlitzova pivovarna v Milwaukee in Piel Bros. pivovarna v Bnwklynu, N. Y.
RAZOROŽITVENA KONFERENCA V WASHINGTONU.
Washington, D. C. 12. nov.— Danes dopoldne je v Continental dvorani otvoril razorožitve-bo konferenco preds. Harding. Te konference so se vdeležili delegatje številnih držav širom sveta; navzoči so bili med Ostalimi tudi delegatje Anglije, prancije, Italije in Japonske.
Po dovršeni otvoritvi je prevzel predsedništvo konference državni tajnik Hughes, ki je v svojem dolgem govoru raztolmačil načrte in glavna načela Združenih držav v svrho dosege svetovnega razorože-nja in sicer:
1.)	Z gradbo vseh večjih bojnih ladij naj se preneha in ustavi za dobo 10 let (db 1. 1931).
2.)	Omeji naj se število starih bojnih ladij.
3.)	Mornarico vsake države naj določi konferenca.
4.)	Uredi naj se prrimerno tonažo bojnih ladij vsake države.
Na podlagi_tega sklepa bodo Združene države ustavile ftra-
le gra boftil
dbo 15 novih modernih ladij v skupnem znesku 648,000 ton. Na ta način si bo vlada prihranila 332 milijonov dolarjev.
Anglija mora prenehati z gradbo 4 novih modernih bojnih ladij, z 172,000 tonami. Poleg tega mora Anglija tudi odstraniti svoje "pre-dread-naughtovke" in več bojnih ladij I. in II. vrste.
Japortska mora prenehati z gradbo 9 novih križark; dalje mora dati v starino 4 svoje bojne ladje in več drugih ladij, katere je nameravala pregra-diti.
Bolj natančne predpise glede razorožitve Francije, Italije in Združenih držav naj se določi na tej konferenci.
Skupna tonaža bojnili ladij Združenih držav jc določena na 5.00,000 ton, Anglije ravnotoli-ko, Japonske pa na 300,000. Največja posamezna bojna ladja Amerike, Anglije in Japonske ne bi smela presegati 35,-000 ton.
Ameriki in Angliji je dovoljeno obdržati submarinke v skupni tonaži 90,000 ton, Japonski , pa 54,000. Za zrakoplove prvih dveh držav je dovoljena tonaža 80,000, Japonske pa 48,000.
Samo bojne ladje stare že 20 tet se sme z novimi nadomestiti, submarinke pa čez 12 let.
Trgovske mornarice se sme pretvarjati v bojne ladje samo v sporazumu.
Ena država ne sme kaki drugi državi prodajatti ali izposo-jevati svojih bojnih ladij.
Ko je državni tajnik svoj načrt prečital je nastalo med navzočimi delegati nepopisno navdušenje. Bazni delegatje So se takoj zatem izrazili, da se Strinjajo z načeli Združenih držav v zadevi razorožitve, kar bi
bitno ponovno vojno; poleg tega bi pa vsaka džava na leto prihranila na milijone in milijone, katere po nepotrebnem izda za vzdrževanje mornarice.
Konferenca bo dosegla lepe uspehe.
Washington, D. C., 15. nov.— Velika Britanija in Japonska so se uradno izjavile, da se popolnoma strnjajo z načrti Združenih držav glede razorožitve. V imenu Anglije je na današnji'konferenčni sdji to mnenje povedal najbolj zaslužni angleški državnik in preds. angl. delegacije Arthur J. Balfour; v imenu Japonske je pa razorože-valni načrt odobril baron Kato, minister japonskega mornarič-nega oddelka.
Ko sta na današnji seji konference podala to važno izjavo pstopnika Anglije in Japonske, sta slično izjavo in obljubo podala še zastopnika Francije in Italije.
Ameriška vlada je lahko ponosna, da je že po 3 dnevnem zborovanju razoroževalne konference tako velikanski uspeh dosegla. Ta dan ostane zapisan za vedno v svetovni zgodovini.
Doslej so se vršile te konference javno, zanaprej bodo pa tajne. Združene države namreč niso" prodrle s svojim načrtom za javne konference do zaključka zborovanja. Pri glasovanju glede te točke je bilo sprejeto da se nadaljne seje važnega pomena vrše pri zaprtih durih.
Lloyd Georgev odgovor.
Zastopnik angleške razoroži-tvene delegacije je prejel od ministr. predsednika Lloyd Georga kablegram,, v katerem L. George izraža svoje navdušenje glede dosedanjih sklepov in načrtov razorožitvene konference v Washingtonu; Anglija se s to idejo v celoti strinja in izraža svoje čestitke vladi Združ. držav na započetem delu.
Japonci povedali svoje mnenje.
Washington, D. C., 13. nov.— Danes zvečer je japonski poslanik v Shoreham hotelu priredil banket v počast admiralu baronu K&to-ju in prirncu Tuku-gavi, kojega banketa so se vdeležili številni, časnikarski poročevalci. '-Na tem banketu je govoril baron Kato, da so se doslej Japonci vedno bali Združenih držav. <!Po izjavi in govoru drž. tajnika Hughesa, je pa ta strah Japonske popolnoma prenehal/ Govornik je dalje omenjal, da Japonska vedno eli ožjega prijateljstva in stika z Ameriko, vsled tega bo tudi svoje oboroževanje na morju po Hughesovem navodilu ustavila. Na ta način se bo storil v obče velik korak k svetovni civilizaciji. Govor baron Kata bo vso ameriško javnost razočaral. Novi Japonski minist. preds. odobrava ragoroženje.
Tokio, 14. nov.—Novi japonski ministrski predsednk Ta-kahashi je danes časnikarskim poročevalcem povedal svoje mnenje, da se popolnoma ujema in strinja z načeli washing-tonske konference glede razo-
JUGOSLAVIJA IN ALBAN- ZOPETNO PRIJATELJSKO
SKA MEJA
Belgrad, 14. nov. — Jugosla-na
natančne meje med tima drža vama. Tako jc bilo sinoči sklenjeno v ministrskem kabinetu. T?)zadeivno bo belgrajska vlada takoj zaveznike obvestila.
4 V uradnih krogih se tu zatrjuje, da jugoslovanske če,te niso prekoračile določene meje med Albanijo in Srbijo. Posla-niški svet jej namreč te dni jugoslovanski vladi poslal ostro noto, zahtevajoč takojšen odpoklic jugoslovanskih čet s prekoračene demarkacijske črte.
Proti srbski mgji se pomika 30,000 mož močna armada.
v prvi vrsti zabranilo more.-. roževanja. Ta načela je odo-
braval njegov, nedavno umor jeni prednik Kara. Ministrski preds. Takaha^hi misli, da bo washingtongska konferenca dosegla svoj zaželjeni usfreh.
RAZMERJE Z NEMČIJO.
_	Berlin, 11. nov. Danes na ve-
r»n	„„	i čer je bila izmenjana ratitika-
vija ne^more na noben naem< .. v.
sprejeti določbe zavezniškega'01 ja aemsko-amenke mirov-sveta poslanikov, ki je označil !ie Mfodbe. Ta važen akt se ja
izvršil v uradu vnanjega ministrstva Dr Karol Wirttya po označenem ministru in nemškem kanclerju in po ameriškem komisarju Ellis Loring Dres-slu.
Oeromonija, ki znači zopet-ne prijateJjske odnošaje med Nemčijo in Zruženimi državami je trajala samo 5 minut s tem, da sta oba zastopnika izmenjala ratifikacijo mirovne pogodbe Amerišk. komisarja
je spremljal njegov tajnik Friderik B Dol-baare; državni pod-tajnik nemškega vnanjega ministrstva Dr H. von Haimhau-sen pa kanclerja Dr Wirtha.
Oba pooblaščenca sta v d*n-plikatu podpisala . zapisnik s potrdilom, da- so bile ratifikacije pravilno izvrsemei Dupli-kat te ratifikacije vezan v lepe temno rdeče usnjate platnice in okrasen z nemškimi narodnimi trakovi bo poslan v državni arhiv v SFashington v shrambo. Ratifikacija je podpisana po nemškem predsedniku Ebertii in kanclerju Dr Wi-rthu. Za izvršitev vseh točk tozadevne mirovne pogodbe jamči nemški presednik s svojim podpisom.
Hardingova mirovna proklai macija.
Washington, D.C. 15. nov. -j Ker. je mirovna pogodba meq Ždruž. državami in Nemčijo že uradno potrjena, bo predsednik Harding v par dneh izdal toza*
devno proklamacijo. Zdaj se pričakuje samo še ratifikacijo od strani ogrske republike, nakar bo mir proglašen z Nemči. jo, Avstrijo in Ogrsko. •
Karlovi otroci bodo tudi poslani na otok Madeira.
Ženeva, 14. nov.—Švicarske oblasti delajo potrebne predpriprave, da se bo tudi otroke bivšega avstrijskega cesarja Karola poslalo k staršem na o-tok Madeiro v izgnanstvo. Mlade Habsburžane b<* spremljala k Švice do cilja njih so-rodnica nadvojvodinja Marija Terezija.
Tim Murphy, bivši delavski voditelj obsojen na 6 let ječe.
Chicago, 111. 14. nov. — Danes je bil pred sodnikom Lan-disom, zaradi soudeležbe pri poštni tatvini na 6 .let ječe obsojen bivši in znani delavski voditelj Timothy D. (Big Tim) Murphy. Poštna tatvina se je izvršila letos meseca aprila na Dearborn postaji, kjer so organizirani tatovi Murphyeve stranke odnesli za $350,000 denarja in vrednostnih papirjev. Poleg tega too moral Murphjy plačati tudi $30,000.— globe.
Z MurphyCm vred so bili tudi obsojeni njegovi pajdaši in sokrivci. Ed.' Geirun in Vin-cenzo Gosmano na 4 leta ječe
in $20.000 kazni, Pavel Volan-ti pa na 2 leti ječe in $10,000 globe. Sodnik Landis je izrekel obsodbo s določbo, da obtoženci nimajo pravice do priziva.
Za podaljšanje službenega termina fcoagresnikov.
Republ. kongresni k Kline iz Pennsylvanije je nedavno v kongresu predložil svoj zakonski načrt za uvedbo ustavnega amendmenta, da bi se kongres-nike volilo na 4 leta namesto na dva.
Umestna obsodba.
Chikaški sodnik Asa G. Adams je imel pred nekaj dnevi ponovno pred seboj starega grešnika John Hofmana, ki je okoli postopal in pijančeval, namesto da bi skrbel za svojo družino.
Ker se mu je revež smilil, ga je pustil na enoletno preskuš-njo za poboljdaaje s sledečo o-pombo:
4' Med tem oasom moraš iti vsako nedeljo v cerkev; tam se boš seznanil s krepostnimi ljudmi, ki skrbijo tudi za svoj dušni blagor.
Cena moke pada.
V Minneapolisu, Minn., kjer se nahajajo največji parolini na svetu, je bila dne 4. nov. t. 1. cena sodčka pšenične moke $6.90. Tako po ceni ni bila še nikdar moka tekom zadnjih petih let. .
IZ URADA GL. PREDSEDNIKA K. S. K. JEDNOTE.
Ker se je vsled smrti pok. sobrata Jurij Flajnika izpraznilo mesto drugega porotnega odbornika pri naši K. S. K.
inoti,, zato sem dne 1. no vembra 1.1. na podlagi Jednot-nih pravi č*en VI., točka 36 po svoji najboljši razsodbi za to mesto imenoval sobr. Frank Trempush-a bivšega večletnega tajnika društva Marije Sedem Žalosti št. 50 v Pittsburg-hu, Pa.
Ker je sobrat Frank Trem-puh že od nekdaj vnet delavec
in agitator za naso K.S.K. Jed-poto sem trdno prepričani, da bo svoj urad kot njen gavni odbornik marjivo izvrševa.
Društva in članstvo, ki ima kake uradne zadeve s tem porotni odbornikom, naj se obrača ne sledeči naslov: Fraak Trempush, 42—48 St. Pittsburgh, Pa.
Josip Sitar,
GL predsednik K.S.KJ. JoIief,"IR 10. novembra, 1921
a
E 30 LETNICI DS. VIT. SV. JURJA iT. 3 JOLIET, ILL. Mark
Tiho, brqz kake reklame in na skromen način je dne 8. novembra t. L obhajalo drugo najstarejše slovensko podporno društvo v Jojietu, tli. svojo tridesetletnico; to drruštvo je
dr. Vitezi sv. Jurja št. 3 K.S.-K.J.
V spomin na ta redek zgodovinski dogodek in v počast temu društvu naj veljajo nastopne skromne vrstice urednika Glasila.
Ako-bi hoteli na obširno spisati zgodovino in delovanje društva, ki obstoja že 30 let, bi lahko s podatki napolnili v-seh 8 strani lista. Navedli bomo torej iz te zgodovine samo bolj pomembne točke in dogod fce.
Prepričani smo, da nima no beno drugo društvo K.S.K. J. tako lepo urejenega in celega zapisnika, kakor baš dr. Vit. Sv. Jurja št 3. Preid nami leži ta velika in zanimiva knjiga s 575 popisanimi stranmi zapisnikov vseh sej, od prve do zadnje. Iz zapisnika vstanovne seje dne 8. novembra 1891 po-snetnamo, da je štelo to društvo Ob času vstanovitve 65 članov; blagajna društva je pa tedaj znašala $116.50
Označeno društvo je ustanovil sobr. Anton Nemanich st. ki je žq nad 20 let predsednik tega društva.
Auton Nemanich, starejši.
Ustanovnik dr. št. 3 in njegov 20 letni predsednik.
Prvi zapisnik je podpisal: Anton Nemanich kot predsednik in Josip stukel kot II. tajnik. Na tej seji so bili izvoljeni sledeči uradniki: Anton Nemanich preds., Jurj Rogi-
na, podpreds., Mihael Ward-jan I. tajnik, Josip Stukel II. tajnik, John Zupančič blag., John Metež dejk^gat, Anton O-merzu kolektor denarja, John Kren pisar, Stefan Štanfel in Josip Kompare (pretštejvalca) nadzornika in Anton Trdič ravnatelj (redar) Predsednik je bil pod $50. — porqštva, I. tajnik $200. —; blagajnik $800. in delegat $2000. —
Ker tcidaj šp ni bilo nobene slovenske podporne Jednote je tudi to društvo pristopilo k neki češki katoliški Jednoti z glavnim sedežem v Chicagu, 111.
Na posebni seji 15. nov. 1891 je bilo odobreno poroštvo uradnikov in se je določilo $15. — za nabavo društvenega pečata s podobo društv. patrona sv.
Jurja. Dalje so je sklenilo plačati $75.— za pogrebne stroške za vsakim umrlim članom, za članico pa $25.
Na III. seji 13. dec. 1891 je bil odbran odbor 4 članov za sestavo pravil in sicer sobr. Anton Nemanich, Peter Klobučar, Anton Omerzu in Josip Kompare. Določilo se je tudi, da si društvo omisli svoje u-niforme. Na tej šegi je bilo v-plaČanoga $48.50 skupnega a-seementa.	^
Na 4. seji 27. dec 1891 se je la najemnina Pet. Jevči-dvorane $10.— mesečno 4 kratno vporabo sej in vež-[azen za lievdeležbo je la 25c na člana, seji 10. jan. 1892 so
slejdec'i novi čtyni: Klemenčič,
Konte, lic in George Sto-nioh. Sklenjeno, da br. Mike Ward jan prevzame učenje pri društvenih vajah.
Na 7. sdji 21. febr 1892 je brat Josip Stukel prostovoljno od društva odstopil.
Dne 22. febr. 1892 pride krojač iz Ohicaga, da bo članom pomeril obleke (uniforme) za kar bo trerba dati za člana
$5.— naplačeL
Na prihodnji seji 13. marca
1892	eo bila prečitana in potrjena društvena .pravila; določilo se je tudi $5r— bolniške podpore na teden. Na tej seji so člani vplačali $92.35 ases.
Na IX. seji 10. aprila 1892 je bilo sklenjeno, da mora vsak
član dne 24. aprila opraviti ve-likononočno spoved, inače zapade postavni kazni.
Posebno zanimiva je bila iz-vanredna seja dne 26. marca
1893	kojej zapisnik tu dobesedno navajamo:
. .1) Bilo je predstavljeno za K. Slovensko Jednoto in da se mora izvoliti 5 mož za od bor in društvo je potrdilo, da se mora 5delegatov ali odbornikov voliti za K. Slovensko Jednoto
2)	Bilo je govorjeno, da se bo ta Slovenska Jednota imenovala "Kranjsko Slovenska KatoL Jednota'* in celo društvo je enoglasno to ime potrdilo.
3)	Dalje« je bilo govorjeno, da se bode volilo odbornike in kar bodo, ti izvoljeni odborniki sklenili, ne eme temu nihee
ki skleni, ne sme temu nihče godrnjati, mora biti vse društvo zadovoljno s .sklepi tega odbora
uuuora.	,r. M	•». »
4)	Kadar 'bodo imeli ti odborniki svojo sejo za ustanovitev Jednote bodo delali na f;o, da se bo ta Jednota zvala Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota, in ako se ne bi to zgodilo, bodo odborniki odstopili in celo društvo Vitezov sv. Jurija od imenovane slovenske Jednote.
5)	V ta odbor so: izvoljenih Anton Nemanich, Peter Ro-gina, Johan Meteš, Stefan Stanfel in Josip Pan jan.
Teh pet bratov bo zborovalo za Jednoto/»
Iz tega zapisnika je na strani 50 jasno razvidno, da je društvo Vit. Sv. Jurja v Jolietu, prvo sprožilo misel za ustanovitev lastne slovenske podporne Jednote in je že tudi irfie te Jednota na tedanji izvanredni seji dne 26. marca 1893 določilo in ustanovni odbor. '
Naša K.STK. Jednota je bila ustanovljena čez leto dni po tej važni seji in »ičer 2. aprila 1894.
Gornji dokaz je, neovrgljivo 'dejstvo o trditvi, da gre baš temu društvu prvenstvo in čast za ustanovitev naše K.S.K. Jednote. Za ustanovitev iste so tudi dosti pri pomogli naslednji naši pijonirji: Rt. Rev. Jos. F. Buhfr Pok. Rev. F. šušter-šič, tedanji bogoslovec Matija Šavs in tednik "Amerikanski Slovenec" Tudi tem gre čast in priznanje za to dobro delo v korist ameriških Slovencev.
Omejnili smo že, da je bil duša društva Vit. Sv. Jurja njen ustanovnik in nad 20 letni preds. sobrat Anton Nemanich, st. ki opravlja ta posel še danes. Na roko mu je šel tudi za društvo nejumorno delujoči kasnejši tajnik sobr. JosipTani-
an ki vodi tajništvo že okrog 15 let,- tako je delal tudi skoro vesčasni in še sedanji blagajnik sobr. Štef. Stanfel in nadzornik John Kren.
Prvi predsednik, blagajnik in nadzornik vodijo še danes pri društvu te urade.
Bolj podrobnih fpodatkov o zgodovini tega drutva za da-
5. let-
_____in
25. letnice K.S.K.J. K 30 Mnici dr. Vitezi Sv. Juria ponovno kličemo: Živi, oteti in rast«	u
Iv. Z.
zahvala.
V Glasilu je bilo že priobče-no glede igre "Cvrček" katero je priredilo društvo sv. Štefana št. 1 K. S.. K. J. dne 29. in 30. okt.
Moja dolžnost je da se še posebej srčno zahvaljujem igralcem, kateri so igro tako lepo predstavili. Nadalje se zahvaljujem vsem darovanem darov, ker so s tem pripomogli, da je igra tako lepo vspela v finančnem oziru.
Darovali so sledeči: t! Jos. Zupančič, Luka Skala, Max Omerzel, John Sercelj, Ant. Klemenčič, Frank Andri-jaš, Just. Pavlin* Jos. Kočevar (Leawitt St.) Jpohn Teršelič, John Vidmar, John Bedenčič, Martin Lavrič, Jos. Sluga (22 Place), John Stajer, Mrs. Johanna Poglajen, Ant. Zidarich, Jacob Habjan, Frank GriQ, Mrs. , Frank Grill, Mrs. Ant Kremesec, Mrs. Jacob Habjan, Mrs. Batistig, Mrs.. Mary Bo-bich in Mrs. Amalija Bobich.
Zatorej se v imenu društva sv. Štefana st. 1. K. S. K. J., prav prisrčno zahvalim vsem igralcem in za darove, ter vsem kateri so pripomogli, da je bi-
!a igra povoljno v prid društva ter korist celemu društvu, i Bratski pozdrav vsemu članstvu K. S. K. J.
Ant. Kremesec, preds.
Chicago, 111., 10. nov. 1921.
NAZNANILO
Iz urada taj. društ. sv.. Vida št.
15. K.S.K.J. se članom gori 6menjeiiega društva naznanja, kakor po sklepu društvene redne seje z dne 6. nov. 1.1. je bilo sklenjeno, da bode društvo imelo izvanredno redno sejo na dne 27. nov. t. 1. v Knavsovi dvorani, pričetek seje ob 1. uri popoldne in so prošeni člani 4a se polnoštevilno udeležijo gori omenjene seje, ker pri gori imenovani seji bode volitev društvenega odbora za leto 1922; in so prošeni člani da si izberejo člane, za uradnika kateri so zmožni in delujejo na podlagi pravil KAK.J. in da jim je za napredek, in procvit društva in K.S.KJ. ne pp samo za čast.
;! Ako društveni odbor deluje 3 bratsko ljubeznijo, do članst-Va,
na podlagi pravil, K.S.KJ. jim, bo zagotovljen napredek,
društva in K-S.K.J. ako je pa v društvenem odboru bodisi prepir ali napadanje ne eden drugega pri sjegah, ali izven seje, v takih slučajih je nemogoče pričakovati napredka.
Z bratskim pozdravom do vseh članov in članic K.S.K.J.
Josip Russ, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Petra st. 30. K. S. K. Jednote v Calumet, Mich.
Tem potom se da naznanje, da bo to društvo imelo svojo letno generalno zbroroVanje v-nedeljo dne 27. noembra ob 2. uri
popoldan; ta čas bodo voljeni uradniki in odborniki za prihodnje leto. Vsi člani so k tem zborovanju povabljeni, in dolžnost vsakega člana je, da se tega zborovanja vdeleži. Za društvo: —
Michael Majerle preds.
John It. Ster&enz tajnik.
t
Iz urada dr. sv. Alojzija št. 52, Indianapolis, Ind.
Leto se bliža h koncu; radi tega pozivam vse članstvo našega društfa, da se vdeleže v polnem številu in brez izjeme prihodnje glavne, ali letne seje dne 4. decembra, na kateri bo-
leti
O I
re odbora za pi dnevnem redu.
se 6e bo te seje udel kazni, kakorsno določajo ^ vena pravila; to velja za vsakega člana.
Prosim tudi vse one člane, lii so zaostali z ašeamenti, da iraj svoj dolg o pravem času poravnajo, da bo mogoče sestaviti in zaključiti celoletni račun še pred 31. dec. 1921.
S sobratskim pozdravom.
Frank Urajnar, blagajnik.
NAZNANILO.
! Članicam društva Marije Pomagaj št. 78 K. S. K. J. v Chicagu, 111., naznanjam," da je sedajni tajnični naslov 1853 W. 21st St., Chicago, Hi. 1
Opozarjam vse člane, katere dolgujejo na mesečnem ases-mentu, da istega gotovo poravnajo do sejo v tekočem mesecu; tudi tiste članice, ki še niso plača*e ali vrnile tiketov od zadnje vinske trgatve, naj to nemudoma store, da se potem morejo narediti čisti računi.
S pozdravom do vseh članic.
Marija Blaj, tajnica.
1853 W. 21st. St.
na kate- ki je
ile volitye £ osim tofej, S1
da sq nrihOdnie arlavne letne
v-------.„ _
ežite; res žalostno je, — nekaterih ni tfo več mesecev, celo po več let! na sejo, da človek: več ne zna, ali jih pozna, da so pri društvu. Dolžnost vaša naj bi bila se vsakega pol leta, ali vsaj enkrat na leto vdeležiti seje, (pobito decembra za časa volitev in ko se prečita celoletni račun društva.
K sklepu pozdravljam še družino sosetre Bižal v Impo-ria, Kans. Na veselo svidenje 24.novebra.
(Pozdrav tudi našemu znanemu Mike Cegaretu. Kaj je pa
ž njim, da se več ne bglaaij gotovo je preveč "bizi" s svojimi "borderji."
I S sosestrskim pozdravom, Kata Majerle, preds.
VABILO NA VESELICO,
katero priredi društvo sv. A-lojzija št. 47 K. S. K. J., Chicago, 111., v četrtek, dne 24. novembra (na Zahvalni dan) v Narodni dvorani (Racine Ave. in 18. ulica); začetek ob dveh popoldne. Vstopnina samo 35c.
Na to prireditev vabimo vsa cettj. društva in slavno občinstvo iz Chicaga ter okolice, da nas ta dan v obilnem številu posetite. Za dobro postrežbo in zabavo bo skrbel odbor. Godba bo orkester Fr. Šinkovca.
Veselični odbor:
John Kochevar, John Simec,
John Ferknl, Ant. Malesich.
ob I
#
Iz urada predsednice dr. sv.
Veronike št. 115 Kansas
1 City, Kans.
se naznanja veean sosestram tega društva, da bomo priredile
dne 24. nov. popoldne (na Zahvalni dan) v cerkveni dvorani, 515 Ohio Ave. veselico v korist društvene blagajne. Pričetek ob 2. uri.
Zatorej vas društvene sose-
stre veže dolžnost, da se saj enkrat v letu vdeležite društvene veselice. Že meseca avgusta je bilo sklenjeno na seji, da mora vsaka Danica vzeti za $1.00 tiketov, za katere dobi zahtevano stvar; katera članica se pa ne bo vdeležila te veselice, bo plačala $2 v društv. blagajno. Ker je bil ta zapisnik na ^poznejši seji potrjen, ne bo za to nobenega izgovora.
Prage mi sosestre. Pripeljite ta dan svoje može in otroke na to veselico, ker bo vsega dovolj na razpolago, za mlade in stare; tudi naša vrla dekleta naj pripeljejo s sabo naše in svoje fante. Tudi uljudno vabimo može! ter fante iz sosedne hrvaške župnije. Vsi boste dobro postrežem.
Društvene sosestre! Glejte
da se vse te veselice; vdeležite, ker je taka veselica samo enkrat na leto v korist društva. Delujino zatorej složno, ker to bo vsem nam v korist ter ponos. Vsaka članica je laliko ponosna, če imamo močno blagajno. Naše drruštvo hvala Bogu lepo napreduje v Članstvji in tudi v finančnem oziru; tako skrbimo tudi v bodoče! Vsaka članica naj skuša pridobiti vsaj eno kandidatinjo za naše društvo.
Žal, da v neki stvari smo pa bolj počasne; nas Mladinski oddelek bolj tako nekako počasi napreduje. Drage mi-sosestre! Katera ima še kakega otroka, ki se ni član Mlad. oddelka K. S. K. J., glejte, da ga vpišete v najkrajšem času, ker bolj točnega izplačila smrt-ninskih zavarovalnin ni nikjer, kot pri naši dieni K. S. K. J.

Iz urada dr. sv. Ane it. 127 Waukegan, 111.
se naznanja, da so članice tega društva na zadnji mesečni seji protestirale proti povišanju konvenčnega asefemeiita lOc, ki bo naložen z mesecem januarjem prih. leta. Ta asesment ne bo povišan za posmrtnino ampak za pokritje stroškov delegatov prihodnje konvencije.
oiropaa smo jo na Svetnikov dne 1. so zaduluieo ob iv. maš4 i6 ežile članice v polnem številu; k večneiau počitki Smo jo položile n§ Mt. Olivet pokopali-
6kje£ je njen mož že prej il družinsko loto. Pokojba sosestra LudmilS, Lipd|!atšek je bila rojena v Radečah pri Zidanem mostu na Dolenjskem dne 9. sept. 1882; torej je bila stara za časa smrti 39 Jet; v Ameriki je živela 8 let.
Tukaj zapušča žalujočega soproga in 4 otroke (2 hčere in 2 sina); najstilfrep je stft 12 let, najmlajši pa 5 let; poleg teh za-.. pušča tudi svojo sestro, ki ji je zelo požrtvovalno stregla za časa njene dolgotrajne bolezni, trajajoči celih 10 mesecev; reva je morala ves ta čas prestati v postelji. V stari domovini zapušča Se živečo mater, 6 sester in dva brata.
Pokojna Ludmlla Lipogiat-šefc je bila dobra in Bresta že-uia svojemu možu ter skrbiU in ljubeča mati svojih otrok, katere je učila lepo krščansko življenje. Njeni otroci se niso nikdar vsedli k jedi, ne da bi bili mo&ili, pa tudi šli nikdar brei molitve od mize. Učila jih je in jim velela moliti tudi zjutraj ter zvečer, kar žal mnogo naših slovenskih mater rado pozabi. — Upajmo, da bo Uš-
Ker imamo že itak velike te-	_
žave pri društvih zaradi vi8o-|^jenl gog j^kojnici vse to kega asesmenta naših starejših njeno dobro delo in ^ obflno
članov (ic) zaradi tega moramo malo premisliti glede zopetnega ali novega asesmenta.
Ko bo napočil čas, da bo treba poslati delegata na konven cijo, bo naše društvo že toliko skrbelo, da ga bo plačalo iz avoje lpstne blagajne.
Dalje cenjene mi sosestre društva št. 127, oziroma matere, s tem vas zopet opozarjam na lepo priložnost na prihodnji seji 27. t. m. Čas je, da zopet pričnemo z agitacijo za Mladinski oddelek. Število tega oddelka pri našem društvu se m >ra na vsak način povečati. Znano mi je, da je pri našem društvu še veliko mladih in krepkih kandidatov (inj) za naš i Mladinski oddelek, ki bi radi pristopili; pri tem je treba le še posredovanja in'pomoči od strani mater. ' Draga mi mati! Vse to je od tebe odvisno. Premisli velike udobnosti in koristi Mladinskega oddelka! Koliko lepih slučajev in zgledov že imamo T Tvojega ljubljenca (nke) pa še ni v tej vrsti. Zaradi tega se odloči, in ga daj takoj vpisati.
Vse one sosestre, ki nameravajo svoje otroke vpisati v Mladinski oddelek uljudno prosim, da pridejo na prihodnjo mesečno sejo, kjer bomo določile čas za skupno zdravniško preiskavo.
S pozdravom,
Katarina Manser, tajnica.
NAZNANILO
članicam dr. iftarije Magdal. št 162 Cleveland, O.
Cenjene sosestre: —
Stem vas uljudno vabim in prosim, da bi se v obilnem številu vdeležile letne seje 5. decembra t. 1. Pri tej seji se bo volilo odbor za prihodnje leto 1922.
Ob enem tudi opominjam vše one članice, ki rade zaostajajo z mesiečnimi asesmenti, da do prihodnje seje vse Uredijo ter poravnajo vsled zaključka knjig, ali celoletnega računa. Ako pa kateri članici ni mogoče ases. plačati,naj se zglasi na domu pri tajnici.
S sestrskim pozdravom Josipina Menart, tajnica. 1277 Norwood Rd.
k ;. ' __„ ■
^ »A»AlttLt>. ^ West Allis, Wis. Nastopne vrstice naj veljajo kot zadnji pozdrav ih v spomin
----------------------------------naši blagopokojni sosestri Lu<$-
mili Lipoglavšek, roj. Kovačič,
poplačal; priporočam jo vsem članicam r pobožno molitev in blag spomin; saj je to prvS u-mrla članica našega društva, čeravno to društvo obstoja že 4 leta.
Počivaj v miru draga nam Ludmila! Večna luč naj ti sve-ti! Prieadeti družini pa izrekam v imenu našega društva iskreno sožalje.	■ '
Terezija Jluhififc, predBedn&a.
MINSTREL SHOW V SO. omoAaUt
Na Zahvani dan, dne 24. novembra bo prirejen v South Chicagu "Minstrel Show" j>r-ve vrste. Vsi rojaki v naši naselbini in okolici so prijazno vabljeni, da nas ta dan posetiio.
Gotovo ste že videli veliko iger; toda to bo za večino izmed nas sedaj nekaj novega. Naš namen je, da vas razveselimo in pozabavamo. Gotovi smo, da bo vsakdo zadovoljen kdor n&s bo obifckal. Vspeh igre je zagotovljen, zato jamčita naš znani učitelj Mr. Geo. L. Stazer in učiteljica plesa MiSs Berniče Grath in njihovi izurjeni prijatelji, ki bodo pri igri sodelovali.
Po igri (predstavi) se bo dobila za malo ceno okusna večerja; sledil bo tudi ples. Zabavo bodo priredili fantje in dekleta župnije sv: Štefana v Chicagu in SV; Jurija So. Chicagu.
Prireditev (Minstrel Show) se bo vriula t najbolj znaUi dvorani mesta na južni strani mesta v Masonic Temple na Vogalu 91. ceste in Exchange Ave. vhod je na Exchange Ave.* Ta vogal je samo dober blok oddaljen od So. Chicago Depot, kamor vas lahko pripelje New York Central železnica z La Salle St. Station, ali pa Engle-wood Union Depot. — Iz mesta vžemite No. 5 karo na Wabash Ave., ki vas pripelje do 9L ceste. Z "Elevated" vzemite Jackson Express (South Side) do So. Park Ave, 63 cesta* kjer vzamete Hammond ali Whiting East Chicago karo do 91 ceste.
Vas še enkrat uljudno vabimo na prijazni obisk in svidenje v Masonic Temple dne 24. nov. na Zahvalni dan. Posebno vabimo one, ki knajo prijatelje ter sorodnike v So. Chicagu, da nas obiščete in se boste prepričali, da smo tudi pri nas včateih živahni in veseli.
V imenu slovenske župnije sv. Jurija.
Župnik.
Eveleth, Minn.
Dolgo nam je hudomušna zima a končno se vendar hoče naseliti tudi tu pri na«. Posebno zjutraj in zvečer že prav hudo pritiska in goni Jjudi k dobro zakurjeni peči ali pa v bližno vročih radi-etarjev. Zabava na prostem je vzela slovo, nato si jo pa ljudje iščejo v toplih dvoranah, kjer so že prišle razne veselice za zimski čas pričenjati. In razveseljevat se v toplo zakurjeni dvorani bomo imeli tudi m;
eveletski Slovani dne 20. novembra zvečer. Tukajšivo društvo "Marija Pomagaj" bo priredilo v Auditorium" dvorani veliko veselico katere celi čisti dobjček je namenjen tukajšni slovenski cerkvi sv. Drružine. Predstavljali se bodo 2 igri, jedna v slovenskem in jedna v angleškem jeziku. Slovenska igra je čisto nova in še ni bila nikdar na odru. Že njeno ime "Pokora s hlačami", pove, da je igra skozi in skozi smešna, da bo smeha za poč't. Zložena
16. tfotftttttftA im
Dramatika.
PRI HRASTOVIH
Drama v treh dejanji (Spisal Ksaver Meško.)
PRVO DEJANJE.
Peti prizor.
(Nadaljevanje.) 1 MJCA (oponaša.) Kajpada! — Kajpada! — Kakor veša se zaganja v plamen, da se bo o-smodila in pogubila. Pa se šo norca dela iz starega človeka.
TILIKA (si tisti ušesa). Sveta Mati božja!
MICA (pristopi k njej, seže po svetinjici). Odkdaj pa imaš to verižico in svetinjico?
TJJLIKAf (poseže urno z obema rokama k vratu, skuša skriti verižico in svetinjico). Kaj da me hočete vedno vso previ-zirati!
MICA. Seveda nimam pravice! Sem pač sitna starka. Kaj to, če sem mati tvoje matere! TILIKA (urileje, hoteč star
je posebno za naše ljudi, ki i-
majo e smešne igre radi. Na-'ko potolažiti). Saj vendar ves-stopili bodo v igri sami znani izvrstni humoristi namreč Mr.
Anton Nemanič, znana "Gil-berška Špela" (Mrs. Preglet) in Mrs. Francis Gregorič in Miss Mary UdoviČ.
Tudi angleška igrica bo prepletena z raznimi šalami in združena s pesmicami, ki jih bodo izvajali tukajšni slovenski
te, da je ukradla nisem.
MICA. A tisti, ki ti take čen-čarije daje, hoče ukrasti tvojo dušo. (Jo prime za roko.) In prstan tudi spet nosiš? ' TILIKA. Praznik je. Ce ga na praznik malo nataknem, mi menda ne bo roka zgorela.
MIGA. Da ti le ne bi kdaj gorela duša! Deklina, ti uganjaš
otroci. Po igrah bo še polno vse drugačne nego tvoja mati
drrugih zabav, pomembno za srborita peta mladih ljudi. Pridite torej vsi Evelethski Savani in drugi rojaki po Rangn ns to veselico. Prepričani smo, da bosta vsi prav zadovoljni. Vstopnina znaša za odrasle 35c za otroke 15c. Dne 20. nov. zvečer torej vsi v dobro zakurjeni "Auditorium". > ,
Far an.
Koncert Pevskega zbora cerkve sv. Jožefa v Jolietu.
Minulo nedeljo popoldne in zvečer nas je Pevski zbor cerkve sv. Jožefa s svojo prireditvijo v prid cerkve obakrat iz-nenadil ter razočaral.
Popoldanske prireditve za mladino se je vdeležijo nad 300 otrok in tudi lepo število
odraslih; zvečer je bila pa "Slovenija" dvorana nabito
in do zadnjega kotička polna gledalcev.
Pevci in pevke so v številnem zboru vse točke mojstrsko in nad vse fino izvršili ter želi zato buren aplavz. Tako je tudi izborno izpadla gledal, i-gra "Ne kliči vraga", kjer so natopili sledeče igralke in ig» ralci: Mrs Mamie Plut, Miss Ana Mutz, Iv. Zupan, Anton Stefanieh in Joe Rogina. Petje je vodil organist Mr Rafko Zu-panec, igro pa njegova gospa soproga.
Od strani prisotnih igralcev se je čulo, da tako lepe prireditve na odru, še ni bilo v Jolietu.
Druge kritike o minulem koncertu tega zbora z danes vsled pomanjkanja prostora za danes ne bomo pisali; pač
V tvojih letih.
TILIKA. Kaj pa, za sveto božjo voljo? Ali naj grem v ,klošter?
MICA. Ni tre/ba. A^imej usmiljenje sama s seboj in z nesrečno tvojo materjo.
TILIKA. Pustite jih spati v miru, babica.
MICA. Jaz jo že pustim. A ti ji ne daš miru in pokoja niti v grobu.
TILIKA. Jaz?!
MICA. Ti. S svojo leh|komi-saOjnostjo jo žališ še tja v večnost.
1 TILIKA (obupno). Neusmiljeni ste, babica.
MICA (mehkeje). Glej, dete, hočem ti le dobro. Zato te prosim: ubogaj me, varuj se!
TILIKA (napol jokaje). Kaj pa vendar hočete od mene?
MICA (ji položi roko na ramo, mehko). Glej, Tilika, dekle v tvojih letih mora imeti vendar nekaj ponosa.
TILIKA. In jaz ga nimam?
MICA. Ne rečeta, da ne. I-maš ga, a na napačno stran. Kjer bi ga morala imeti, ga ni-'maš.
TILIKA. Kje pa, za Kristusovo voljo?
MICA. Proti moškim. Ali pošteno dekle sprejema takšna darila?
TILIKA (naglo odpre verižico). Pa jo vrnem, babica.
MICA. Če ni privezana že duša za njo. Če je, jo vračaš zastonj.
TILIKA (molči, se v zadregi poigrava' z verižico).
MICA. Glej, Tilika, za hrbtom svoje babice igraš. Nevarno igro igraš.	, v TILIKA (spet kljubovalno).
P ..	.. «1 v«,. I Saj nisem več otrok, da bi mo-
le v prihodnji izdaji priobčili. raJa vprašati za v8afc0 malenkost. Osemnajst let.
MICA. Tudi tvojV mati ni bila več otrok. Celo nekaj let sta.
Zasluien čin naseljniske
oblasti.	«
New York, N T, 10. nov^- re ^ tebe je bila> ko je pad.
8e!e a.n£ . vlftaa	la _ nadla sebi in meni na sra-
vno v Washington« strogopn- ^ ^
tožila vsled slabega postopanja rpj^IKA (si zakriva oči). Ko
z angleškimi izseljenci na Ellis	drugačna. -
Islandu, je te dni generalni na- P» »	. , v .
Q .v,!J. . %rr u TT„a Morda imam to oa oceui.... samski komisar W. H; Hus- (p ti babici.) PoVejte mi vten.
band poslal Angliji oproscevaL	*	[ Mq £ kaj je bil
bo pismo, da one dogodke na dar ^ ^ ^ ^^ ^
Islandu bridk0 °bzalU'ie- koli odkrito govoriti o njem? -------MICA (molči nekaj časa: ka-
BULGARSEI KRVNI ČAJ. . kor ^ borila sama s seboj), »babica.
,________®aj__... . i ___4.: Xo. ^oHrlfi. MTH
proti prehladu; jemlje se ga
no, srdito). Sovražim ga. Do groba ga bom sovražila, ker je pustil mater v sramoti in meni ni maral dati poštenega imena.
MICA. Ime, ki ga imaš, je ^e pošteno. Glej le, da boš poštena tudi ti. Da ne umreš tudi v mladih letih — od sramote in kesanja — kakor tvoja mati.
TILIKA (sede; vsa potrta). Saj vem to. Kaj mi vedno izno-va ponavljate to žalostno zgodbo?
MICA. V stvarilo ti. Kratek spomin imaš, kratko pamet. Zato te je trefoa opomniti večkrat. Ne bi ti želela toliko solz, kakor jih je prejokala rajna mati. Morda ne bom več dolgo — od dne do dne ležem bol; skupaj —'
TILIKA (toplo). Močni ste še, babica. "
MICA. Zato te učim in sva rim, dokler morem. Da ne porečeš, kadar bo prepozno "Matere nisefm imela, babica se ni zmenila zame — zato je tako z menoj."
TILIKA (vstane, prislušku je proti durim). Tiho, babica prosim vas.... Nekdo prihaja Šesti prizor. .
ANICA (vstopi v prazniški napol mestni obleki). Dober 'dan vama Bog daj!
,MICA. Bog ga daj, Anica (Pogleda na uro.) Precej dolgo si hodila od večernic.
ANICA (se ozre istotako na uro). Res, malo zakesneila sem se.	' ' **
TILIKA (priti durim). Jaz se grem preoblek. (Vzame ro-befc s stola in odhaja.)
MICA. Le pojdi. A ostaneš potem doma in ne boš spet do večera letala po vasi!
SedaH ptar. ? •> |
MICA (ko je Tilika zaprla duri). Pa si se med potjo kje glasila ?
ANICA. Ne. Z Zelenjakovo materjo sem šla.
MICA (molči nekaj časa; potem tise1, negotovo). Ali je bil tudi Josko z vami?
ANICA. Bil
MICA (pokašljava v zadregi; še bolj negotovo). Pa ste se kaj zmenili? * ANICA. Smo, babica. Mati pravijo, da bi bila poroka še pretf adventom.
MICA (jo pogleda presenečeno). Pred adventom? Ne počakata T>u*ta?~
ANICA. Mati pravijo, da ne.
Stari so, potrebovali bi me.
MICA. Vem, vem, — Vendar mi je teko. (Obe molčita in razmišljata. Milca pogleduje skoz okno, kakor bi iskala primernih besed.) Kakor hčerka si mi, A-mca. Tepko te pustim od hiše. ^In tako naglp.
ANICA (toplo). Dobri ste, babica. — Res, naglo je prišlo tudi meni. In precej me je razburil ta pogovor danes.
MICA. BlHda si.
ANICA. Bo že spet bolje.
MICA. Varovati* se moraš. Slabotna si, kar si bila v mestu. V skrbeh sem za te. Saj veš, ra jna maiti mi je na smrti postelji polaga na srce, natf skrbim za te kakor za lastno dete.
ANICA. Saj ste, babica. Druga mati ste mi bili.
MICA. O, ko sem pa le tujka pri hiši, manj nego dekla. Imate me le po dobroti pri sebi, ko pa nič delati ne morem. A rada
sem te imela, da lastnega otroka ne bi mogla bolj.
ANICA. Poplačaj vam Bog,
A
sasBBaaaaaa«
ANICA. Vem vse to, babica. A huje ne bo nego v domači •hiši.
MICA. Domača hiša je pač le domača. Če trpljenje je slajše v njej nego drugod.
ANICA (za/mišljeno, otožno) Gotova resnica, vem. Srečen,
kdor jo ljubi, hišo domačo, kdor jo ljubiti more. Jaz naše ne morem.
MICA. Hudo je to, Anica. Za mladega ofovcfka dvakrat hudo.
anica. Sama čutim to. A: pomagati ne morem. Saj veste, kako je bilo pri nas vsa ta leta.
MICA (otožno prikimava). Vem, veto.
Sanica. Grob se mi zdi časih nasa hiša. Kamorkoli pogledam, vsega m© je strah. mica (zavzeta). Tebe tudi?
ANICA (se ozira po sobi; v nekaki te&ki zamaknjenosti). Zaradi sebe še ne bi nič rekla; naj bi trpela. A zaradi rajne mame me časih zaboli srce, da bi mi počilo.
MICA. Kaj misliš tfedno na to, kar je bilo! Pusti, Anica!
ANICA (se prime za čelo) Ko bi mogla', ko bi mogla, pridejo dnevi —kamorkoli stopim tak dan, vidim mamo, kako hodi s svojim bledim obra zom, z molčečim svojim trp Ijenjekn po hiši. Kamorkoli pogledam, mi zre naproti njen trpeči obraz, njene plašne, bolesti polne oči. Stene, vsi koti kuhinja, kjer jo dejala in trpela največ, postelja tam v kamrici, kjer je ležala tista straš na dva dnefva in umirala—vse, vse mi glafcmo govori o njej, o njeni dobroti, njeni ljubezni
njenem trpljenju. In vse mi go vori — (zakrije si lice.) ' MICA. saj pravim: Preveč misliš na to, kar je bilo in je minilo.
ANICA (kakor da je ni slišala)—in vse mi govori o njem, ki je mamo do smrti trpinčil,—
MICA. Pusti, Anici.
ANICA — ki jo je ubil, pa mu moram reči: oče.
MICA. Ne muči se vedno rečmi, ki jih ni mogoče spre meniti.
ANICA. Prav to je najhuje spemeniiti ni več mogoče. In ni mogoče — pozabiti.
MICA (mehko). Sčasoma bos. Vsel zaceli čas. Mlada si še ANICA (odkima zamišljeno) Ne vem.' Dve leti sta že od smrti mamine, pa nisem še nič Ko so me poslali oče po mamini smrti v mesto, so najbrže u-pali, da tam pozabim. Upala sem sama. (Bolno.) Pa nisem — nieem.
MICA. Premalo dela si imela pri teti v mestu. a doma, ob tolikem deilu, pozabiš, se umiriš. Čas in delo sta najboljša
zdravnika za srce.
ANICA (žalostna). Ne bom. Saj je, odkar sem doma, le huje. Ko pa vsak dam vidim očeta!
MICA. Saj zdaj niso pre ostri s tefboj.
ANICA (hipoma strastno). A jaz jih sovražim.
mica (prestrašeno). Jezus, lastnega očeta sovraži! .
ANICA. Ne morem drugače Boer mi odpusti. Ko je pa kri moje matere na njihovi vest* in •niihovrh rokah.
MICA. Da ne moreš preboleti tistega nesrečnega dne!
ANICA razburjeno, stras-no). Ne morem. In nikoli ne yom. Kadar jih pogledam, vidim, kako dvigajo (si »zakrije oči) — v pijanosti, v živalski ezi — pest zopelr mamo.
mica. Da si bila zraven, to j« bila nesreča. Ko ne bi bila videla, se ti ne bi bilo tako v-tisnilo v glavo. Lažje bi pozabi-
Na milijone oseb .rabi ta caj — —_t gem ti že rekla: MICA.
In zdaj sem res v
_ . vašega naročite k* po pošti, finska Skatlja velja ftatlje $3.15 ali 6 za $5.25.
ia Vl.25a;dtri
I ljudi malo v hiši, zakaj mati je TELIKa" (vstaje; raizburje-^trda ženska.	_ .

Zgodovinski podatki Združenih
držav.
(Dalje sledi.)
v Boljše je, da ne greš ribarit, če imaš za samo eno ujeto ribo
preveč stroškov z ribarenjem. Za ta denar bi jih lahko na trgu
^že cel ducat kupil.
z-
Proklamacija neodvisnosti.
(Dalje.) razpustil je ponovno posta-vodajne zbore, ker so se moško upirali njegovim napadom na pravice ljudstva;
trudil se je, da bi preprečil rast prebivalstva v državah s tem, da je oviral zakone o naturalizaciji priseljencev, omejeval priseljevanje in povzročil krivične pogoje za dobavo zemljišč;
oviral je administracijo justice s prepovedjo zakonov za ustanovitev sodnih oblasti;
podvrgel si je sodnike, da so bili samo od njega odvisni in so le pobirali plače;
uvedel je nebroj novih ura-ddv in poslal semkaj cele roje ui*adnikov, ki so nadlegovali ljudstvo in se redili na naše stroške;
v mirnih časih je imel med nami stalne armade brez dovoljenja naših postavodajnih borov;
vojno oblast je dvignil »ad jivilno oblast in jo naredil po polnoma neodvisno. . Dalje je gazil naše ustavo in aaše zakone s sledečimi krivič limi čini:
namestil je med nas večja števila oboroženih čet;
Ščitil«je vojake s sleparskimi modnimi razpravami pred kaz-aijo za umore, ki so jih izvršili nad prebivalci teh držav;
zapiral je našo trgovino z ostalim svetom;
nalagal nam je davke proti naši volji;
odrekal nam je pravico do porotne obravnave v neštetih slučajih;
transportiral nas je čez mor je in tamkaj gnal pred sodišče za izmišljene prestopke.;
v sosedni angleški provinci-ji je odpravil svobodni sistem mgleškega prava in uvedel sa-mosilno vlado z razšširjenimi mejami, kar je imelo namen, da po enakem vzoru uvede absolutistično vlado tudi v naših kolonijah;
odvzel nam je svoboščine (charters) in zatrl najboljše zakone, s čimer je rušil temeljno moč naše vlade;
suspendiral je naše postavo-daje in si vzel moč, da nam on »m daje zakone; •
odpovedal se je tukajšnji v-ladi s tem, da nam je odrekel zaščito in nam napovedal vojno;
ropal je n^ša morja, napadal aaša obrežja požigal naša mesta in moril naše ljudi;'
ravno v tem času je poslal semkaj .velike armade tujih najemnikov, da dorvši delo mori tve, razdejanja in tiranstva, katero je že z največjo perfid-noStjo in krutostjo, ki nima para v najbolj barbarski dobi in ki nikakor ne pristoja glavi sivilirane države.
Prisilil je naše državljane katere je vjel na morju, da so 3e moral oborožiti proti svoji domovini in da so postali rab-Iji svojih bratov in prijateljev ali da padajo od njihovih rok Izzval je med nami vstaje in nahujskal proti nam krvoločne indijanske divjake, katerih vojskovanje je verska moritev starčkov in dece, moških in žensk.
V vsakem slučaju teh nešte-;ih krivic smo se pritožili na najponižnejši način, toda vsaka naša pritožba in prošnja je obrodila še več krivic. Vladar, čigar značaj ga v luči omenjenih krivic označuje za tirana, ni sposoben da bi vladal svoboden narod.
Nismo hoteli delati nobene frivice našim britanskim bra-om. Svarili smo jih neštetokrat, da naj si ne prilaščajo neopravičene oblasti nad nami; opozarjali smo jih tudi na oko-iščine naše emigracije in nase-
litve v teh kolonjah. Apelirali smo na njihovo prirojeno pravičnost in velikodušnost; sklicevali smo se na sorodne v*zi med nami in jih prosili, da naj ;iehajo s krivičnim prilaščanjem oblast, ki bi moralo pretrgati te vezi. Ali tudi oni so bili gluhi za naše pravične glasove in niso se oziralj na naše krvno sorodstvo. Zato moramo^ danes tudi nje, ki obsojajo našo ločitev, smatrati, za to, kar velja za vse ostalo človeštvo; za sovražnike v vojni in prijatelje v miru.
Zaradi tega izjavljamo mi zastopniki Zedinjenih držav ameriških, zbrani v generalnem kongresu in kličoči najvišjega Sodnika za pričo naših čistih namenov, in slovesno proglašamo v imenu vsega dobrega ljudstva teh kolonij, da so te Združene kolonije od danes in da imajo pravico biti svobodne in neodvisne države, da so proste vsakega podaništva.do britanske krone, da so popolnoma pretrgane vse politične vezi njimi in Veliko Britanio in da imajo te kolonije kot svobodne in neodvisne države od danes zanaprej vso moč napovedati
vojno, sklepati mir, ustanavljati zveze, voditi trgovino ter storiti neodvisne države. Da izvedemo ta svoj proglas in zaupajoči v božjo Previdnost se zavezujemo, da smo pripravljeni žrtvovati svojo čast, imetje in svoje življenje.
John Hancock, predsednik kongresa.
Nepopisno je bilo veselje ljudstva ob proglasitvi ameriške neodvisnosti. Ta važna proklamacija je bila prečitana v prvi vrsti vsej armadi generala Wash ingtona fn po vseh mestih, trgih in vaseh širom dežele. Proklamftčijo je povzdigovalo zvonenje zvonov po v-seh tedanjih cerkvah širom de-žee; na raznih hribih in vidnih krajih so zažareli kresovi v z-nak veselja. V kongresni dvorani mesta Fi%delfije so domoljubni Američani z velikanskim' navdušenjem odstranili grb angleškega kralja, zvon Svobode v stolpu državne hiše je pa odmeval do poznega večera. Ker se je pri napornem zvonenju tedanji čuvaj stolpa že do cela utrudil, mu je^pomagal zvoniti nek navdušen 12 letni dečko. V mestu New York so isti dan pred državno hišo razbili bronasti kip angleškega kralja Jurija III. in tvarino pretopili v topove.
To nepopisno navdušenje in veselje za tedanje kolonije je bilo pa v resnici povsem na svojem mestu in opravičeno. Saj so se 4. julija 1776 bivši podaniki Anglie, živeči v 13. ameriških kolonijah za vedno oprostili in osvobodili angleškega jarma. Z istim dnem (4. jul. 1776) se je po vsej pravici tako slovesno obhajalo rojstvo Združenih držav v Ameriki; ra-di tega se še dandanes, oziroma že 145 let po tem slovesnem dogodku praznik Proglaševanja neodvisnosti obhaja širom držav kot največji praznik in se bo obhajal za vedno.
Eden izmed onih vrlih požrtvovalnih in domoljubnih mož, ki so podpisali Proglaše-nje neodvisnosti je bil tudi znani Charles Carroll iz Marylan-da; vnet katoličan in zelo premožen. Ker je tedaj živelo več Carrollov, se je že navedeni Charles Carroll podpisal, da je doma iz Carrolltona. Nave- v denec je bil rojen dne 20. sept. 1737 v Annapolisu; izšojan pa v Evropi. Vrnivši se nazaj, je baš on najbolj protestiral proti cerkvenim davkom katoličanov, ki so morali vsako leto prispevati za angleško cerkev, a niso imeli pravice vzdržavati svoje katol. cerkvene občine.
N.
St.
JOLIST, ILL.
g
l«t» .......B..........................................
TT . •••..•••...••• »V. » • • • • • • »'»TT« ••••••«•••• •V**
.................. ,,•*«.•••••••••••••»•'••»
OFFICIAL
JM
of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION *	of the
< UNITED STATES OF AMERICA V Maintained by and in the interest of the order.
I lined every Wednesday.
1004 N. Chicago St
OFFICE: Phone: 104«.
JOLIET, ILL.
Sabacrlptlon price:
For Members, per year.................
For Nonmembert ..........•• .r.g.
For Foreign Coontrlea...........-»-.«*■>».. t «•»»■
K. S. K. Jednota izplačala do danes $2,000,648.00 skupne podpore.
Pri vsakem navajanju različnih podatkov, in trditev igra dokaz s številkami glavno ulogo. Kar dokazana številka, oziroma število pove, to je fakt in verjetna resnica.
Dasiravno se nam od gotovih "naprednih" ameriških slovenskih listov in tudi novejših podpornih organizacij v naši novi domovini predbaciva, da smo reakcionarni; da je naša K. S. K. J. nazadnjaška etc., stopamo danes v protidokaz s številkami na dan.
da se jetrdno'oklcmemo; f oWiL^Volo^ 10 do smrti m da skušamo pridobiti novo število so* bratov m sosester pod njeno mogočno zastavo. Živela torej/naša dična K/S. K. Jednota!
Gw§r pr«ds. Hardtop pri odprtem irobu nepoznanega vojaka.
Pri svečanem pogrebu nepoznanega ameriškega vojaka, vršečem se dne 11. nov. t. 1. na Arlington narodnem pokopališču, je imel predsednik Harding pokojnemu junaku v slovo nastopni govor:
44 Zbrali smo se tukaj, da izvršimo neosebno poklonitev. Ime onega, ki leži tu pred nami se je dvignilo z njegovo neumr-jočo dušo. Ne vemo, od kod je doma; vemo pač. to, da znači zanj njegova smrt večno slavo onih Amerikancev, ki so umrli za svojo domovino.
Lahko je bil doma iz te ali one hiše izmed milijonov ameriških domov. ' Domovini ga je dala kaka ljubeča in skrbna mati, dasiravno je bil on vse njeno upanje. Na stotine mater se danes čudi in morda tolažilno misli, da še morda narod klanja in žaluje nad truplom njenega sina; nad njim, katerega je ona rodila; da je živel in če potreba tudi umrl za našo republiko. Ako pomislimo pomen današnjega dneva, nas mora navdati številno sočustvovanje; kajti v tem telesu je nekoč živela duša pravega Amerikanca z vsemi aspiracijami in vrlinami, državljana, ki se je veselil svojega življenja in raznih prilik. Naj si je bil že domačin, ali pa adoptirani sin naše domovine, to je vse eno, kajti vsak izmed teh je bil enako lojalen, in oba sta dopri nesla enako žrtev/
Nam so podrobnosti iz njegovega življenja neznane, kajti na klic domovine se jih je od vseh strani odzvalo nad 5 milijonov. Dobro se še spominjam onega časa, ko se je zbiralo našo armado, in pošiljalo cele karavane vojaštva čez nevarno morje, da so dospeli na bojne poljane v svrho rešitve narodov in ohranitve civilizacije.
m na aan.	I----------------*	.	-	, •
Kakor lahko trdi o svojih izdatkih za splošno (javno) korist Službena zastava jo b.la enaka na palači ali skromni hiši.
,	. • • .. .	ToiiAi lo hilft zavest za domovinsko slnzho vam« anatn A i>o»a
vsaka večja narodna podporna organizacija ali institucija; kakor se tudi s tem lahko ponaša ta ali drugi narodni zavod te ali druge dežele, tako stopamo danes v širšo javnost tudi mi katoliki Slovenci v Ameriki na plan, da je naša prva in najstarejša podporna organizacija do danes že izplačala.
$2,000,648.00.
reci, beri in čitaj:
DVA MILIJONA ŠESTO OSEM IN ŠTIRIDESET DOLAR JEV SKUPNE PODPORE.
Naše knjige in računi, ki so v dokaz gornje trditve dvomljivcem na razpolago, izkazujejo z dnem 14. novembra leta 1921 gornji skupno izplačani znesek.
Vse naše kritike, naprednjake, reformatorje in nove T! voditelje ameriških Slovencev vprašamo: Smo li v resnici reakcionarni (nazadnjaški) ali da napredujemo) Naj stopi ta ali oni list, bodisi že glasilo kake posebne podporne organizacije, ali kot glasilo kake stranke, ali posameznika!! na plan in naj s številkami dokaže znesek dveh milijonov dolarjev izplačan za človekoljubno in dobro stvar.
Zdaj imati vsi kritiki lepo priliko, da stopite z vzrokom na dan, čemu našo K. S. K. Jednoto po strani gledate, čemu nas črtite, zavidate in napadate t V tej borbi smo mi le bolj tihi, ponižni in molčeči. Delujemo po svojem začrtanem načelu naprej v svesti si tudi pra^e smeri.
Na 5. strani današnjega "Glasila*' je pri vrhu v prvih dveh kolonah označena skupno izplačana svota podpora K. S. K. J. do 1. novembra 1921	,
$1,997,592.00.
K temu pa še prištejmo od 1. do 14. nov. 1.1. izplačano po-smrtnino in poškodninsko podporo $2,700.00 ter $356.00 bolniške podpore, nakar dobimo še za teh 14 dni $3056.00; torej je kakor že gori navedeno naša K. S. K. J. za časa svojega poslovanja od 2. aprila 1894 do 14. nov. 1921 izplačala skupne podpore v znesku
$2,000,648.00
Nad dva milijona dolarjev izplačanih v bratsko humanitarne svrhe ameriških Slovencev, to je gotovo lepa svota. Ako preračunamo ta dva milijona dolarjev po starem favstrij-skem, kurzu, znaša svota $2,000,000.00 deset milijonov kron, po sedanjem jugoslovanskem kurzu pa 500,000,000.00 (petsto-milijonov kron in še nekaj več.
Kdo je pravzaprav pripomogel, da je naša K. S. K. Jednota že izplačala tako ogromno skupno podporo! — Naše članstvo. Člani in članice K. S. K. J. posamezno, oziroma po svojih kra-evnih društvih. H gori označeni skupni izplačani podpori pa sploh nismo prišteli .skupne podpore našega Mladinskega oddelka, ki posluje že približno 5 in pol let.
Ker so s K. S. K. J. v zvezi razna podrejena društva, in ker smo k znesku $2,000,000 skupne podpore prišteli samo Jedno-tino posmrtnino, poškodnino, operacijsko podporo in zadnji čas tudi central, bolniško podporo 40 krajevnih društev, bi lahko k skupni svoti do malega prišteli še nadaljna 2 milijona dol. bolniške in druge podpore, katero so vsa naša krajevna društva že izplačala do današnjega dneva iz svojih blagajn. Žal, da nimamo o skupnem izplačilu teh podpor natančnih podatkov; smelo pa računamo na gori označeno še dodatno skupno svoto bolniških in drugih podpor. V obče lahko trdimo, da se je od ustanovitve K. S. K. J. do danes že izplačalo iz gl. urada K. S. K. J. in od strani njenih podrejenih društev, že nad 4 milijone dol. skupne podpore!
Do danes izplačana skupna podpora K. S. K. Jednote, je gotovo utešila že sterilne solze marsikateri materi—vdovi, oče-tu-vdovcu, otrokom-sirotain in drugim sorodnikom ne samo tukaj v Ameriki, ampak tudi v starem kraju. Smelo bi trdili, da se je izplačalo od teh dveh milijonov dolarjev skoro polovico raznim dedičem v stari domovini. Tako je torej n^ša K. S. K. Jednota podporna mati vdov in sirot tostran in onstran oceana.
Kaj nas v obče učijo gori navedene številke? Pa moramo naši podporni materi danes izraziti svojo hvaležnost za vsa njena izkazana dobra dela. - Da se moramo tudi zahvaliti Vsemogočnemu Bogu, ki že toliko let čuva in varuje našo ljubljeno podporno mater proseči Ga.	, , ■'. „
v bodoče!	T-
Tedaj jo bila zavest za domovinsko službo vsem enako dragocena in sveta
Mi ne vemo nobenih važnosti o ngegovem rojstvu in zasebnem poklicu; znana nam je pač njegova slavna smrt, kajti umrl \c za svojo domovino; saj večjega požrtvovanja ne more nihče doprinesti. Umrl je nevprašujoč in brez pritožbe z zvestobo v 3vojem srcu in upanjem na svojih ustnicah, da bo njegova domovina enkrat triumfirala, in da bo civilizacija preostala. Kot vzoren vojak naše zastopniške demokracije se je boril in umrl v zavesti, da umre za pravično stvar svoje domovine. Mislil je na svetovni preobrat, cenil velikost vojne, ki v zgodovini še nikdar prej ni človeštvo tako prestrašila; morda je mislil, da tudi on lahko kaj pripomore za preobrat človeških zadev.
V	smrtni otožnosti med strupenimi plini, med pokanjem bomb in dežjem svinčenk, zre človek z zaupanjem v velikega Boga nad vse drrugo; duše vojakov so vnete, da njih srca polni zavest. Sredi vojnega vrišča se neprostovoljno pojavi vnetost za borbo in najvišjo preskušnjo junaštva, da človek prične misi-ti na minljivost življenja in veliko skrivnost smrti. Na pragu v večnost lahko marsikak vojak veruje in misli, kako bo njegova kri barvala reko človeškega življenja po njegovi doprine-šeni žrtvi. Njegov patrijotizem ni bil nič manj, kol bi hrepenel po triumfu domovine; nasprotno, bilje še večji, če je pri tem mislil na zmago človeštva. Jaz torej v resnici spoštujem in častim takega državljana, kojega zaupanje v pravično stvar ljegove. domovine nastaja iz misli, da je triumf zmaga človeštva.
Ta ameriški vojak je šel v boj ko ni imel nobenega sovraštva do tega ali onega nahoda na zemlji; črtil in sovražil je pač vojno, njene namene in posledice. Gorel je za naše narodne pravice, črtil pa vsako ogroženjevanje oboroženih sil; v najhujši vihri pustoštjnja, je med trpljenjem in smrtjo oddal svoj strel osvobojen je zasužnjene zavesti sveta; pri tem svojem cilju je misli na prenovitev in vstajenje sveta. — In mi smo danes tukaj zbi'SIIt^da temu junaku večje svobode izkažemo svojo iskreno hvaležnost; ta hvaležnost naj bo nesmrtna — večna! •
Pri taki priliki kot danes in ob takem prizoru se naše misli menjajo med živimi in mrtvimi branitelji. Tem braniteljem bo aaša republika gotovo vedno hvaležna. Naša dolžnost je torej da damo zadoščenje za izgubo teh junaških pokojnikov s tem, da skušamo izboljšati republiko fca še živeče njene stanovnike.
V	teh posvečenih grobovih počiva že-na tisoče Amerikan-3ev, ki so žrtvovali svojo kri pri krstu za svobodo, za njen obstanek iii narodno zavednost. Po njih činih je postala naša dežela boljša in bolj slavna. Vlada je tem pokojnim junakom izkazala svojo naklonjenost in hvaležnost s tem, da jim je postavila spominsko grobnico v osrčju naroda, ki za njimi žaluje.
Današnje pogrebne svečanosti tega nepoznanega junaka uiačijo kako živo se ga spominjamo. Privedli in položili smo ga danes na prsa naše domovine in naroda, skoro pod senoo našega stolnega mesta in nedaleč od veličastnega spomenika jčeta naše domovine, Jurij Washingtona ter v bližino spomenika našega mučeniškega rešitelja Lincolna. Tukaj so naše inspiracije včerajšnjega dne in naša današnja zavest za vedno združene kar kaže, da je naša domovina vredna smrti onega, ki je zanjo in za njeno zastavo umrl.
Danes so naše resolucije vzvisenq. Kot poklon mrtvim ju-, na kom posvetimo same sebe načelu za boljši red življenja. Jaz torej izr vsega srca želim, da bi lahko rekli preostalim braniteljem, materam, vdovam in otrokom, ki še vedno žalujejo izgubo svojih drugih, da naj bi se takp požrtvovanje nikdar več' ne pripetilo.
.. Imel sem nedavno priliko opazovati demonstracijo modernega. bojevanja. Ta vojna ni bila borba za prvenstvo ali pre-skušnja vojskujočega se junaštva, ampak bilo je naravnost grozno, premišljeno in umestno'uničevanje (destrukcija). Tu niso nastopali tekmovalni sovražniki, samo teoretična obramba podstavnega načela. In vendar je bil napaid izvršen z vsemi neizprosnimi načini modeme destrukcije, ko so padale bombe iz zrakoplovov, ko so grmeli topovi, možnarji, granate in strojnice, povzročujoči tako opustosevauje. Ko se je pehota pomikala in ko je streljala, so padali vojaki v številnih vrstah kot žrtve svojega poklica. Let^ee "bombe je bilo po noči videti s isssmejto*Pt opazovati 11 iih smrtno jfctev.Ves zrak je
Pri spominu na to moderno vojno sem mislil, da civilizacija popolnoma s površja zginila, ker dopušča taka grozodejstva.
Naj bi torej več ne prišlo do zopetnega spora med raznimi kraljestvi, cesarstvi in republikami, ne da bi se že prej misli o na velikanske žrtve ter izgube kake vojne, naj bi se skusalo gojiti ljubezen med narodi. Braniti bi se morali le tedaj, ko bi bila naša svoboda in čast ogrožena.
Jaz ne govorim kot prijatelj miru, boječ se kake vojne, am-pak kot človek, ki ljubi pravico in ki sovraži vojno. Jaz govorim s stališča, da je najvišja dolžnost vsake vlade dajati svojim državljanom varnost do miru in priložnost, da bi zasledovali cilje k sreči in napredku.
Najbolj vzvišen tribut, katerega zamoremo danes dati za te junaške čine je korak naše republike za odpravo vojn. Ako se bo ta naša načela vsestransko odobravalo tudi doma, ako bo naša ljubezen prešinila tudi druge narode, potem ne bo svet več dočakal takih žaloiger.
Bilo je na dnevnem redu na tisoče pravičnih zagovorov in tudi na tisoče razža\jtev Dajmo torej naprositi vse narode in vse človeštvo, da se pridrtUijo našim načelom, da bo pravica prevladala.
Ko danes stojimo na tej posvečeni zemlji v zavesti, da je vsa Amerika skušala dati iz celega srca svoj tribut temu ameriškemu sodržavljanu v svesti si da bo to početje tudi ostali svet uvidel, je prav da še enkrat omenim, da ta žrtev in na milijone drugih lhrtvih žrtev naj ne bodo breuspešne. Naj se dvigne skupen glas zavedne civilizacije proti oboroženem vojnem početju.
Ko izročamo telesne ostanke tega junaka materi zemlji, ozaljšane z našo ljubeznijo in odlikovane z odlikovanji, kakor-šne lahko izvršijo samo narodi, mi prihaja na misel molitev našega naroda in naših narodov, da naj ta Dan premirja znači dan nove in trajne mirovne dobe na zemlji in dobre volje med ljudmi. Pridružite se torej meni k tej molitvi:
"Oče naši itd. Amen!" 1
AMERIŠKI RED GROSS.
Washington, November. — Ameriški Rudeči Križ je nakazal približno $11,000,000.00 za svojo pomožno akcijo v inozemstvu tekom leta, kakor je razvidno iz proglasa osrednjega urada, s katerim se tujerodno prebivalstvo v Združenih državah pozivlje, naj podpira letošnjo kampanjo za vpisovanje članstva Ameriškega Rudečega Križa (Annual Red Cross Roll Call). Od tega zneska odpade $6,000,000.00 za oskrbovanje o-troškega zdravja v zmislu programa, ki si ga je Ameriški Rudeči Križ načrtal v korist onim delom centralne in južne Kvrope iu Rusije, ki so največ trpeli radi vojne; ostali znesek se porabi za druge pripomožne
nje Ameriškega Rudečega Križa v Carigradu je bilo namenjeno pomoči v korist ogromni množini ruskih beguncev.
Mnogo milijonov otrok v cen,, tralni in vzhodni Evropi in v Rusiji potrebuje zdravniško o-skrbo. -Ameriški Rudeči Križ, zavedajoč se, da privatna človekoljubna ustanova ne more niti zdaleka biti kos splošni bedi, je sklenil, osredotočiti svoj trud in svoja sredstva na pripomožno delo v korist decl
Poljska sama ima 800,000 vojnih sirot in zopet toliko o^ trok je v silni potrebi nrane, oblačil in zdravniške oskrbe. Velik del poljskih otrok ima je-tiko. Avstri;»a in Ogrska "i* mata milijon otrok, ki trpijo radi posledic bolezni in stradanja. V Baltičnih državah—jt
akcije.
Od zaključka vojne naprej — nadaljuje proglas—je Ameriški Rudeči Križ posvetil svoja sredstva in svojo delavnost, da zdravi rane opustošenih in trpečih dežel v Evropi. Miljoni dolarjev so se potrošili v izvršitev obsežnega pripomožnega programa in blago v vrednosti milijonov dolarjev se je razde-Mcv
Letno poročilo Ameriškega Rudečega Križa za fiskalno leto 1920-1921 navaja delovanje Rudečega Križa v 14 evropej-skih deželah, te so: Albanija, Avstrija, Baltične države, Belgija, Cehoslovakija, Ogrska, Francoska, Grška, Črnagora, Italija, Poljska, Rumanija, Srbija, in Carigrad. Delova-j
potreba ravne tako velika. V V Srbiji, Crnogori in Albaniji več kot poolovica otrok je osi-roeenih. V južni in vzhodni Evropi je povsod opažati posledice stradanja in izpostavljanja, in te so: shujšana telesa, pohabljeni udi in sključene hrbtenice.
S pomočjo prostovoljnih delavcev v ovojih podružnicah bo Ameriški Rudeči Križ preskrboval stotisočero otrok z oblačili, ki jih nujno potrebujejo, da prestanejo strašne težave predstoječe zime.
Da more Ameriški Rudeči Križ izvrševati to veliko delo z vedno uspešnostjo poziva vse tujerodno prebivalstvo naj obnovi letos svoje članstvo v A-meriškem Rudečem Križu.
uflfeflotljcfit t Jobet«, IIL, foe 2. april* 1894. Inkorporinu* drfavi Illinois, dne 12. jannarja, 189* GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. , A	Telefon 1041
od ustanovitve do 1. novembra 1921 skupna izplačana podpora $1,997,592.00. GLAVNI URADNIKI: Gimi predsednik: Joseph Sitar, 607 n. Hickory St. JoUet, IIL t podpredsednik Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colo. il podpredsednik John Mravintz, 1c22 East Ohio St, n. s Pittsburgh, Pa.
Glami tajnik: Josip Zalar, 1004 n. Chicago St, Joliet, iil
Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St Joliet iii
Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 n. Broadway, Joliet, ID.
Duhovni vodja: Rev. Francis j. Aibe, 620—10th St, Waukegaa, iii
Vrhom! Zdravnik: Dr. Jos. v. Grahek, 843 e. Ohio St n. s. Pittsburgh, p»
nadzorni odbor: Frank Opeka, star 26 Tenth St., North Chicago, iil Martin Shukle, 811 Ave. "a", Eveleth, Minn. John Ztrlich, 6313 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "c" St., Pueblo, Colo.	' 7
Anton Nemanich at 1000 n. Chicago St Joliet, iu
porotni odbor: Martin Teiak, 1201 n. Hickory St Joliet 111. Prank Trempush, 42-^8th St., Pittsburgh, Pa. John Wokahinich, 5031 w. 23. Place Cicero, iii
pravni adbor: Joseph Rots, 6517 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
r. f. Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chieago, iu. j<^n Decman. Box 529 Forest City, Pa.
urednik "glasila k. sv k. jednote": Ivan Zupan, 1004 n. Chicago St, Joliet iil Telefon Chicago 104«.
jednotin odvetnik. .. \ Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, iil Vaa pisma in denarne aadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na ■larnaga tajnika josip zalar, 1004 n. Chicago St, Joliet, ul, dopise, drultrene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa n* "glasilo k. & k. jednote, 1004 n. Chicago. St, Joliet iil_._
Uradno naznanilo
Zadnji čas je bilo v glavni urad od nekaterih krajevnih društev poslanih več razmotrivanj, protestov resolucij in dvoje inicijativnih predlogov. • • Vsem tem društvom se tem potom naznanja, da se bo vpo-slane resolucje in inicijativne predloge v razsojo predložilo celokupnemu glavnemu odboru K. S. K. J. na polletni seji meseca januarja 1922.
Zaeno se poživlja vsa krajevna društva in posamezne člane (ice), ki imajo morda kako prošnjo, pritožbo, resolucijo itd. glavnemu odboru predložiti, da naj isto do 15. januarja 1922 do-pošljejo na gl. urad K. S. K. J.	v^^^M
•Dalje ima vsako društvo po svojem zastopniku, ali vsak posamezni član(ica) K. S. K. J. pravico vdeležiti se prihodnje seje gL odbora, da bo slišal, kako se bo o njegovi zadevi ukrepalo.
Toliko v blagohotno naznanilo in ravnanje vsem prizadetim krajevnim društvom.
JOSIP SITAR, gl predsednik K. S. K. J. JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J. Joliet, IIL dne 5. novembra 1921.
finančno poročilo k. s. k. jednote za mesec okt. 1921.
ASESMENT 10-21.
119.77 108.40
236.16 263.14
110.09 275.83 I 276.57 56.69
56.69 2t26 83 JI
122.24 152-33 65.55
158.00 34.97 149.69 117.57
202.17 78.47
144.0$ 46.62 94.49 85.93 150.40 95.54 79.58 172.14 60.22 70.27 78.51 156.99 84.40 75.34 163.98 37.25
57.05 213.71
50.24 128.06
91.06 25.66
rDr.
št.
- 1.
2. 3.
i 4. 5. 7.
7.
8. * 10-
- 11. 12. ^13.
14.
15. 17.
.20. 21.
23.
24.
25.
29.
30.
32.
33.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
Plačali na | ases. 10.09
330.09 743.50 251.21
179.78 227.06 767.73 761.39
188.97 35.53
148.96 435.56 96.86 422.25 251.32 57.91
116.98 121.62 114.69
17.37
708.79 602.83 602.58 140.58 205.61 154.36
31.38 177.98 148.01 232.08 185.49 341.18.
45.................1 H5.15
46.
47.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60. BI. 62. •3.
64.
65. 67. 69.
72.
73. 73.
I 65.64 148.63 100.71 414.01 79.81 214.11 302.82
127.00 204.10 258.37 162.44 162.87 £2430
85.64
154.01 40.43
312.80 136.85 217.51 96.04 52.89 148.16 10.59 213.25 57.67 57.67
Smrtnina: Poškodn
1000.00
1000.00
1000.00
200.00
1000.00
250.00
50.00
50.00
50.00
50.00
jCentr. bol. podp.
151.53 67.33 20.61 7.43 262.17* 131.96 -48.47 '56.85 147.67 110.13 46.04 39.45 36.23 156.48 46.38 125.8!) 63.67 66.30 97.86 03.97
76.04 22.99
116.69 &8J85
29.05 66.ll 34.35
406.83 246.87 124.38 [44.03 50.74 9.81 49.53 35,71 53.56
1000.00
800.00
1000.00
250.00
14.00 13.00
25.00
50.00
32.00
98.50
11.00
400.00
223.00 57.50
500.00
200.00
Skupaj" Preostanek
48.00 62.00 25.00
37.00
•..........$21,218.01 $8,400.00 $1,025.00 $1,756.00'
1. okt. 1921 .............................$831,449.25
Prejemki tekom meseca okt. 1921.
Prejeli od društeV.......................$21.218.01
Obresti .................................."l,603.66
$22,821,67
43.00
87.00
28.00 107.00
20.00
86.50 178.00
$854.270.92
Izplačali:
Posmrtnine ................................$8,400.00
Poskodnine in operaeijske podpore...........$1,025.00
Centralne bolniške podpore.................. 1,756.00
Doteeene ooresti kupljenih obveznic...... 4^3.34 .
Upravni stroški ........................... 2,046.16 $ 13,680.50
Preostanek 31. okt..1921.........................$840,590.42
Joliet, 111., 1. nov. 1D21.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik.
30.00
44.00
24.00 52.00
29.00 27.00
37.00
FINANčtf o poročilo mladinskega oddelka k. s. k. j. za mesec okt. 1921.
Dr. št. Vplačani ases. 1...................$26.70.
2.
3.
4.
5. 7.
52.05 8.55 4.05 8.40 34.&0
7................... 34.80
8. 11.
12. 13.
................................7.90
................................8.70
.....;..............18.90
................................2.55
14...........:................13.45
15.
k;.
17. 20. 21. 23. 25.
29.
30. 33. 38.
40.
41.
41.
42.
8.85
.45-1 7.35 3.45 5.00 24.35 66.45 9.45 11.25 18.30 • 5.70 6.75 <5.75 18.45
43.
44.
45.
46.
47.
49.
50.
52.
53.
54.
55.'
56.
57.
58.
59.
60. 61. 62.
63.
64.
65. 67.
69.
70. 72.
74.
75. .77.
78.
79.
80. 81.
2.10 6.60 2.25 .90 6.75 5.10 23.10 15.90 25.90 4^05 .3.00 13.20 8.25 1.95 15.75 4.65 13.70 3.15 33.75 8.70 10.80 3.30 1.80 3.00 12.75 5.70 2.55 15.05 9.60 16.80 4.20 13.95
83.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
93.
94.
95. 98.
101.
103.
104. 108.
109.
110. 111. 112.' 113. 115. 118. J19. 120. 122. 123. 126.
127.
128.
129.
130.
131.
132.
134.
135.
136.
139.
140.
143.
144.
145.
146.
147.
148. 150.
153.
154.
156.
157.
158. 160. 161. 162.
163.
164.
167.
168.
1.95
1.95 1.20 6.95
8.70 7.05
.75 5.15 3.00 19.95 1.65 7.85 1.35 4.95 3.75j 13.20 4.65 5.40 10.80 9.30 3.90 7.50 .75 1.65 3.15 9.35 3.90 6.45
Želim navesti tudi mnogoštevilno misijo, sestavljeno od zdravnikov in bakterijolo-
gov, ki je dospela poleti 1915. in koje neumorno in oduselje-no delovanje je veliko pripomoglo do tega, da se je zatrla ti-fusna epidemija, ki je tedaj razsajala po Srbiji.
Želim tudi omenjati, da je za Časa te strahote biio ravno tako! nevarno za zdravnike in bolničarke, ki so delo\ -H v okuženih krajih, kakor za vojake, ki so se iz svojih rovov borili proti sovražniku, in dokaz temu je dejstvo, da je nekoliko članov vase misije žrtvovalo svoje življenje v vzvišenem delu, ki so ga izvrševali.
V najbolj črnih dneh srbske tragedije za časa vojne, ko je bila zemlja zasedena po sovražniku in je narod gladoval, ker so bili Nemci, Avstrijci" in Bul-gari odnesli skoraj vse, je bil Ameriški Rudeči Križ edina organizacija, ki je ponovno priskočila na pomoč trpečemu ljudstvu, in vsled aktivnosti in energije te organizacije tekom te strašne dobe je bila velika 2.55 količina hrane in oblačil posla-10.80 ua v Srbijo in zastopniki Ameriškega Rudečega Križa so jo sami osebno razdelili.
Delovanje Ameriškega Rudečega Križa in ob enem dostavljanje velikih količin zalog vseh vrst ni prenehalo, ko se je vojna končala, marveč je nadaljevalo tudi po premirju, ko se je največja pažnja posvetila zdravniški oskrbi, prehrani in oblačenju mnogih tisočih srb- . škili sirot; in ko sem bil nedavno v svoji domovini, mi je bilo posebno milo, ko sem srečal nekoliko delavcev Ameriškega Rudečega Križa in ko sem od svojih lastnih sorojakov slišal o veliki pripomoči, ki jo jim ti, delavci še vedno ponujajo. S. Y. Grouitch, poslanik.
7.80 2.40 1.95
.30 ' 5.40 1.05 3.10 3.75 .90 1.50 14.65 6.30 11.55 10.00 1.35 8.25 7.50 1.35 3.90 4.80 1.50 2.70 4.05 14.70 18.30 3.00 1.05 1.95
Skupaj........$1,026.80
Preostanek 1. oktobra
1921 ..............22,220.36
Plačanega od. društev 1,026.30 Obresti.......... 8.54
$23,255.20
Izplačila:
Smrtnine .$1,172.00 Za prestop med člane
(ice)____ 86.125
Upravni
stroški .. 168.98 $ 1,427,23
^rcostanek 31, oktobra 1921. .........$21,827.97
Josip Zalar, gl. tajnik.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Tajnik dr. št. 7, Pueblo, Colo.
—-Popravljeni adresar članov prejeli v ponedeljek. Radi pomanjkanja časa bo vse urejeno a, prihodnjo številko. Pozdrav.
poslaništvo kraljevine srbov, hrvatov in slovencev.
Wasliington, D. C., 14. okt.— Za časa vojne^ kot generalni tajnik ministrstva zunanjih zadev, videl sem osebno in slišal o izvanrcdnein delu, ki ga je v moji domovini izvršil A-meriški Rudeči Križ, in s posebnim zadovoljstvom morem zagotavljati, da moja domovina popolnoma priznava to delo in da moji sorojaki čutijo globoko hvaležnost.
Prva? misija Ameriškega Rudečega Križa, poslana v Srbijo, .je bilo prva inozemska zdravniška mi.sija, ki je tja prišla. Izredno delo, ki ga je ta misija izvršila na sami fronti v Bel-gradu, zahtevalo bi mnogo več besed kot jih je mogoče izreči v enem pismu, da se pravilno opiše. Isto se more reči o drugi misiji, ki je kmalu sledila Prvi.
Glavni ključ zdravja. '
Vsak lastnik automobila vam pove, da ako imate oglik v cilindrih, vaš stroj vam ne more pravilno delati. Posledica je vedno, da morate stroj očistiti oglika. Glavni ključ vašemu zdravju je enak: vi morate očistiti vse pline in zastrupljeno ostanke iz vašega života. Ako je vaša kri čista in varovana pred nevarnimi ostanki potem se gotovo vas ne prime tako-zvani prehlad. Katari, revma-tizem, nevralgija, bronkite, itd. se navadno porode iz takih zastrupljenih preostankov v pre-. bavnih delih s vašega želodca. Nobeno zdravilo iie more boljše vrediti vaših tv<v kot Tri-nerjevo grenko vino. Deluje redno in brez.vsakih slabih posledic. Vsekakor poskuša to zdravilo, pronajde, da je zanesljivo. Mrs. V. Lasco nam je pisala iz Genoa Junction, Wis., dne 6. oktobra: "Poskušala sem Trinerjevo grenko vino in meni se zdi izvrstno dobro.'' Skoro ravno ta čas dne 5. oktobra, 1921 nam je pisal Mr. James P. Vail iz Rosary Hill Home, Hawthorne, N.Y.: " Vzel sem štiri steklenice Trinerjcve-ga grenkega vina in ga toplo priporočam tudi drugim.'' Kupite si to zdravilo pri vašem lekarnarju ali trgovcu z zdravili in gotovo se bodete z ediuili s gornjimi nazori. (Adv.)
SUHA HRASTOVA DRVA, Tekoči teden bom zopet dobil iz Sugar Grove cel cel vagon lepih suhih hrastovih drv že sežagana in razklana za kurjavo. Ta hrastova drva so o-sobito priročna za kuhinjsko peč; so boljša kot premog. Ce-e ene tone je $8.00 pripeljano
na dom. Naročila sprejema lastnik:
JERRY LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, HI. Lahko ta drva tudi naročite v gostilni pri:
ANTON BOLTE-TU 301 Ruby St. Telefon: 3252 " JoUet, HI

■ / :<
It.—Igf invalid, 23 let. - Marija žigar, posestni-kova Jena, 39 let. — Janez Je-rina, oskrbnik, 56 let. — Marf-!a Repovš, rudarjeva žena, 28 let. — Ivan Dolinšefc, tkftr. va-
procesu
proti poslancu Radi&ve stance Nikoli Srdoviču in 95 kmc-om, ki so bili obtofeni radi u-™ra. Poslanec Nikola Srdovič i t še štirje kmetje go bili ob-
je-ec. 19 let. —- Ivan Molk, jiwptiinapet mesecev, ostali obnik, /6 let. Derviš Džuhe-ipa na kazni ^ 4 msecev do x
ca p- »kupec, 64 let. — Aloj- t^dna. 20 jih je bife oprošče
'Vš posestnik, 24 let.—Mi- n?h * 1 2idan, čevljar in posestnik
let. — Josipina Klememčič,
ž:ma viš. sodnega oficiala, 50 V. — Marija Koželj, nadučite-. ! 'e a vdova 77 let.
Umrl je na Dnnajn nanaglo-
na vsled srčne hibe dne 12 okt.
■ i
nih.
Krekova ulica v Pančevu.
Občimki odlbor v Pančevn jo spremefriil imena mestnih ulic in dal eni najpromeitnejšib ulic naziv: Krekova trtica. Zanimivo je tudi, da so neki drugi u-lici dali naziv: Goethfrjeva uli-
k polkovnik Adolf Klebel ca. p1 m. Kleb°\sfeld v starosti 03 j 29. oktober je ne bo ved praz-Pokojni je rodom Ljubljan- ^val Predsedništvo pokrajin--- in i? bil znan vsled svojega |ske upravo za Slovenijo objav blagega An miroljubnega zna- ,lja: Zadnje dve ldti se je prar ,v"">- N. v. m. p.J	I naval s slovesno službo božjo
Smrtna nesreča. Dne 17. okt. je ponesrečil rudniški inženir
Ludovik Bonča. Med postajami Kresnice in Litija ga je povozil h Ljubljane prihajajoči osebni vlak. Bil je takoj mrtev. Mlad inženir, rodom Idri
dan narodnega osvobojenja, dasi ta dan ni sprejet med državne praznike, ker se praznuje 1. december kot državni praznik
narodnega ujedinjenja. Z ozi-rotn na itak precejšnje število državnih praznikov se 29. ok-čan, je bil nadarjen in marljiv j tober odslej več ne bo prazno-uradnik m obče priljubljen to- val.
variš.
Granata je ubila tri pastirje.
14 15 letne dečke, ne hribu Ga-brku pri Divači. Pri topničar-skih vajah je ostala granata na hribu. Dečki so hoteli granato zažgati. Plačali so to z življenjem.	.
Umrl je 20: okt. v Stranjah pri Kamniku g. Jožef Bernot, posestnik in organist. Pokojni je svoj čas služboval kot organist v Himjah na Dolenjskem.
I« Suhora se poroda: Dne 13.
okt. zjutraj je zgorela v sosednji župniji Sv. . Nedelja grko-ikatoMka vas Balič, ki šteje 12 posestnikov. Zgorele so vse hišei, vsa gospodarska poslopja, krma, slama in vsi ooljski piidelki Zgorel je tudi 4 letni deček in 4 glav prešičev, drugo ži /ino so rdšifi. Na pomoč je piihitel domači g. župnik dr. Niko ErdeJa, pa se je poneere čil. Hotel je iz nekega hleva izgnati, živino, pa se je goreča
streha nanj podrta, ter se je silno opekel po obraara in rokah it ko, da «0 ga odpeljai v bol nico uemiljenih bratov v Kan-dijo pri Novem mestu, kjer se 1 Si. Blagemu g. doktorju želi mo skorajšnjega adravja. — Kako je nastal ogenj, ni znano. Skoda in beda je vetfika. Ubogi ljudje!
Požar v P^dljubnu, župnija Smihel pri Novem mestu. Dne 17. oktobra je nastal na še nepojasnjen način požar pri Fr. Pircu v Podljubnu št. 1. Požar s?) je hitro širil vsled silne suše. Vode ni daleč naokrog* tudi ljudi ni bilo doma, ker so bili na sejmu v Novem mestu. Da niso prihiteli ljudje iz Bir-čne vasi, bi bfra ie tak ogromna
Te- škoda še veliko večja. Pogore-' lo je pat gospodarjev popolno-
Bil je splošno priljubljen. Blag mu spomini ! _
Nesreča na lovu. Oskrbnik pri graščaku, g.,GaMtr na Bistri, 56 let stari na Vrhniki rojeni Janez Jerina je šel v nedeljo dne 16. okt. na lov, kjer se je po nesreči s puško ustrelil v trdbuh. Smmonevarno ran jnega Jerino so prejeljali v bolnico.
Pretep. Dne 15. okt. se je z-bralo 7 fantov iz Žlebov pri Medvodah v Cvajnerjevi gostilni. Fantje so se okolu polno-'i pričeli prepirati, prepiru je Vdii pretep, v kateretm je pred ^stilno Brgant udaril z bikov--co Janeza Tehovnika, kateri
:e nato potegnil nož in ga trikrat zabodel v hrbeft. Nevarno t ""ienega Bej-eanta so prepel-li v ljubljansko bolnico.
ika so zaprli.
""" išana zlobnost. Dne 14. ma s hišo in gospodarskimi po-e : ? pripetil v Grčevju, slopji. enemu je ostala samo :a Št. Pefer pri Novem hiša. Zgoreilo je vse žito, okrog 'u žalosten slučaj, da se je 1700 mernikov, 600 mernikov kaj vinogradnikov, najhujs- (krompiija, vsa mrva in krma ^fr od brevestnih elementov, za živino, 4 prašiči in vsa oble ^z 'em v roki uprlo finan-. Škodo se ceni nad en milijon ** ži in orožnikom, ki so kron. Dve vdovi sta ostali brez
ugotoviti množno letos-a kletnega vinskega pri-■B^ka. Vnela je bila prava • ka, v kateri je padlo od obeh t ran| do 100 strelov. Dva kme-f» sta bila ranjena, 20 letni An« trn Hrastar je umrl za ranami t^koj naslednji .dan. Pač ža-
Zanimiva tožba. Te dni se je
vršila pred mariborskim sodiščem razprava radi - lastninske pravice Narodnega gledišča.
Gledališko poslopje so Nemci sezidali 1. 1847. Leta I860 so z-gradili še kazinsko poslopje. Vse skupaj se je združilo pod imenom 'Kasinotbeaterverein'.
Dne 28. junija 1919 je po naročilu vlade policija razpustila omenjeno društvo in je mestna c bčina prevzela Vse skupaj v svojo lai&t. Sedaj so pa Nemci po odvetniku dr. Oroseiu vložili tožbo proti mestni občini za povračilo obeh poslopij.Sodiš-
če je vse nadaljne predloge za-
vsakega premoženja s kopico nedoraslih otrok. Pomoč je nuino potrebna. Slovensko slovstvo med Nemci Znani netaški leposlovni mesečnik "Der Oral", izhajajoč v *3*senu. prinaša v št. 11—12, htnik 1920—1921, esej "Bntwi. cklumg der slowenisohen Lite ratur von ihren Anfangen bis Tur Netuzeit" izpod peresa Mi-baronice Conrad—-Erbesfeld. Članek je pisan s toploto in z dobrim poznavanjem nase knjige. Slede prevodi iz našega slovstva kot osgledi, in sicer iz proze Meškova legenda "Sv. Fran-čišejk in oljka" (iz "Dom in v vezani besedi pa tri narodne pesmi, po ena Levstikova. Jenkova, Medvedova, Si Ivin Sardejnkova in Ganglova ter dve Greax>rči6e*vi (Daritev, Mavrica). Naj bi našemu narodu naklonjena pisateljica seznanila nemške litetralne krogo še z drugimi našimi pesniki in
vrnilo in bo sodbo razglasilo, pisatelji po svojih navadno pismenim potom.	jprav dobro uspelih prevodih.
stvu, da se po
trstva za pošto in bnojav z dne 2. oktobra 1021, br. 60.173 od 1. novembra t. dalje vrli
ves čekovni promet v dinarski veljavi. Po zaključku tekočih poslov dne 31. oktobra t.l. se bo imovina na vseh čekovni^ računih pri zavodu izpremenila iz kronske na dinarsko vrednost po relaciji 4:1.
—	Kako s^rbi minister pu celj za Slovenijo.41 Jugoslovan ski Lloyd" poroča: Za reigula-cijo rek in potokov v Sloveniji je predvidena postavka v dr žavnem proračunu 5,400.000 kron. Trije milijoni se bodo u porabili za regulacijo Ljubljanico, Save, Kamniške Bistrice, Drave in Mure. "Jugosloven-ski Lloyd'' dostavlja, da se bo s tem denarjem dalo napraviti malo ali nič. Pridružujemo so temu mnenju. Zafrkqcijo bi si minister Pucelj lahko prihranil. To bo Še Ljubljana čakala
na regulacijo Ljubljanice, če bo Pucelj še dolgo ministroval.
—	Ranjen ob damarkadjski črti Ko je 23-letni posestnik Lovrenc Debeljak iz Stare Ose-lice dne 17. okt. v Koprivniku prekoračil mejo, je italijanska obmejna straža streljala na njega. Smrtno nevarno ranjenega Ddbeljaka so pripeljali 18. okt v ljubljansko bolnico. Volitev predsednika parlamenta.
Belgrad, 21. oktobra. Včeraj zvečer so v kuloarjih narodne skupščine živahno razpravljali o volitvi skupščinskega predsednika. Radikalci go z ozirom na nera29§čiščeno razmerje med njimi in demokrati zahtevali, naj se voli novi predsednik šele po sprejetju novega poslovnika. Demokrati so temu nasproti zastopali stališče, naj 0-stane v predsedstvu skupščine dosedanje razmerje. Po dolgih pogajanjih so radikalci končno pristali na demokratski predlog. Na današnji.seji skupščine je bil vsled tega izvoljen za predsednika dr. Ivan Bibar s 147 glasovi, za podpredsednika pa so bili iZVo)jeni radikalec (146 glasov), musliman Hras-nica (135 glasov) in slovenski samostojnež Ivan Urek (1*8 glasov). Opozicija ni glasovala in je oddala prazne glasovnice. Po volitvah pred^dništ-
va je bila seja .zaključena.
■ ■ ;
Letoftnje poletje je stalo pri nas v znamenju griže in suše. Griža je zahtevala 15 žrtev, večinoma iz GodiČa, kjer je najhuje gospodarila, in le par hišam popolnoma prizanesla.
S>uSa se zelo občuti v severnem delu Slovenije, najbolj v Prekmuirju ter sod. okrajih: Gor. Radgona, Ljuitomer, Ormož in Ptuj. Posebno viničar-ji, najemniki in mali posestniki so kritič. udarjeni. Prodati bodo morali do zime ali pa po-klati zadnji rep živine, ker ni in ne bo krme za zimo. Živino bodo morali prodati sedaj za nizdk denar, a spomladi si živine ne bodo mogli več kupiti, ker bo cena živini leta 1922. si <urno poskočila za 100 odstotkov. Koruze, fižola, repe in zelja ne bor niti do Božiča. Kaj bo s hrano za resnejši sloje f
Griža se zelo širi v nekaterih okrajihj na Slov. Štajerskem. Iz župnije Fraan pri Mariboru odpeljejo vsak dim več oseb v mariborsko bolnišnico, ki je že docela prenapolnjena. V Fra-mu in okolici umrje na teden 3 do 5 osefo na griži. Na deželi vlada zelo veliko pomanjkanje zdravnikov, a v Mariboru jih jo okoli 50. Sedanja vlada, posebno ministrstvo za socialno skrbstvo nima smisla za ljudsko zdravstvo.
Novi ruski mangan inielei-ne rude y JugodavijL Pri Bi.
maii-
=
1
1]
A
fairci
Pred kratkim časom smo bili od naših Ainerikancev ve-1 dne^ čjo vsoto denarja za nove zvonove. Naša dolžnost je, da se jim mi farani na tem mestu | v javno zahvalimo. 2elimo, da bi ni ^ovor je imel profesor Pav jih posnemali tudi domačini fa- v imenu Slov. Matice je go
rani in v obilnem številu vsak o?ril ?isatfj Zorec' 2a dru.ftv.°
h Slov. leposlovcev je govoril pi-
Mej-
se je v lepih be-Vfsedah zahvalil za ploščo in po-
rn
emu apoeni domu Slavnost-
PodHmbar- barskega. Spomenika plošča i-ma sledeči napis: V tej hiši se je 23. novembra 1852. narodil pisatelj Fran Maselj- Podlim-barski. IJmrl je v prognanstvu v nemški Pulkavi 19. septembra 1917. — Bil je Jugoslovan Za svoj narod je živel —Za
TA^V	rarr/vSl	•	I kjjvr v . JcpUBIWTWV J C gVVUli
po svoji moč! prispevali za gateij Albreht. - Kratek na- svojo zvonove. Ne dajmo se motiti od	H^H
tistih, ki jim n^nič mar za zvonove in ki zabavljajo čez vse, kar diši po cerkvenem. Skrbimo, da bomo dobili lepe in velike zvonove, da nam ne bodo očitali naši potomci čez sto in
Uo let, da so bili ljudje v Podzemlju pred sto ali več leti, ko so naročali nove zvonove, mlačni in za cerkev bre2&rižni. —i
—	Is Kovorja pri Tržiču. Dne 22. sept. zvečer je bil v vasi Brezje pri Kovorju obstre-ljen Janez Ovsenek. Obstrelil ga jo Franc Miklavčič, po domače Smrekarjev št 9, katerega so orožniki že vjeli. Prišel je zvečer okrog 8. ure krasti hruške k posestniku Kokalju, p. d. Markove in jih res odnesel veliko vrečo v bližnji gozd. Ko je Kokaj zvedel, da mu je ukradeno sadje, je to povedal Janezu Ovseneku, ki je šel takoj zasledovat tatu. Okrog pol 10 zvečer je prišel tat z vojaško puško po ono vrečo hrušk. Blizu tam je ležal Janez Ovsenek, nevede^ da je v bližini dotična vreča spravljena. Ko pride tat Franc Miklavčič tja, reče Ovsenek, kdo da hodi tam okrog. In ko vstane, ga med tem že Franc Miklavčič s puško ustre-i. K sreči je šla krogla na desni strani prsi skozi i^ je veliko upanje, da Janez Ovsenek še ozdravi.
—• Is Suhorja pišejo: Trgatev se je večji del izvršila pri najlepšetm vremenu. Vinska ledna je letos kalkor že dolgo ni >ila. Trta je bila polna, da je comaj nosila svoje sladko breme. Zadnji dež je kaj dobro del trti, ker je bila tudi že zače-a pešati pod žarečim solncem. tfošt jei nenavadno sladak, kar priča, da bo letošnja kapljica izborna. Torej trta se je vsekajo dobro obnesla. Poznih je-lenskih pridelkov pa ne bo ]cer je za polje vse premalo de žja padlo. Huda je pri nas za vodo, notri v Metliko hodimo ponjo, ki je več ko uro hoda od tu. Pomanjkanje vode bridko občutimo vaščanje in naša živina. Bog daj kaj kmalu dež l
Štirinajst dni se je postila ni jedla ne pila, v četrtek, dne 1. sept. je pa umrla 50 letna samska, slaboumna Marija Salomon v Bizjakovem mlinu na Ponikvi ob juž. železnici. Cud-pa žebiska!
Ustrelila se je v Vojniku pri Celju Antonija Rednik, dne 6. sept. Vzrok samomora je obup-nost v nesrečni ljubezni. Vodja stari pregovor, ki pravi: kakr Šno življenje, taka smrt.
—	^ožar v Klečah. V nedeljo, dne 11. sept. je na sedaj še ne pojasnjen način nastal v KleČah! požar, ki je vpepelil 9 posestnikom 11 gospodarskih poslopij. V dveh urah je bilo siromakom vse uničeno, razun nekaj voz in poljskega orodja. Pretresljivi so Kili prizori, ko so domači gledali, kako jim je ogenj uničeval blago za blagom, ker vsled suse in močnega vetra se ni dalo rešiti ničesar. Poginili sta tudi v govedi.
11 požarnih bramb je prihitelo na kraj nesrdče, ki so neumorno delale, pamagali so jim pa civilisti in vojaki ki so komaj ubranili, da ni postala cela vas kup pepela. Mnogi si niso drugega rešili, kakor obleko, ki so jo imeli na sdbi. Škoda se ceni na milijone. Pomoč je nujno potrebna l
Bodite previdni z denaijem! Nalagajte ga v zanesljive banke!
Bolj kakor kdaj preje, je tedaj potreben ta opomin, kajti **ied ečje množine denarja med ljudstvom delajn ipekulantje velike dobičke z onimi, Id jim gredo na limanice.
Nai denarni zarod je zanetljir in poznan med narodom po «to£ aljudni in hitri postrežbi	• '	.
■■■■■■■ I* ■■■■I^HMI
po 3 odst.
ki jih pripišemo k rUrnia •ko jih ne dvignete <
Nai« banka je pod nazora* rom vlada Združenih držav |b Članica federalnega raaei »ne ga zlatarna.
Pri poiiljanjn denarja f Jn» (jo a lavi j o bodite previdni Brezvestni mežetarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene. ker «e hočejo okoristiti s nevednostjo Ijndstva Povprašajte nas sa nasvet in'cene. kadar želite poslati denar • staro domovino I
Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnosti** 09 aja in Utov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brez plačo.
THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00	Prebitek S360.000.0U
■
THE DOLL AH SAVINGS BAKE
BRIDGEPORT, OHIO
Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00.
Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naia vlagateljica. Pla-> temo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah.
Posebno pozornost dajemo I°ozemskemn oddelka.
Established 1857,'
Ako potujete y staro domovino
boste našli v svojo lastno korist, da nosite svoj denar v obliki
SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA
Anton Zbašnik
Corner 4Sth and Butler Sts.	Pittsburgh, Pa.
Telefon: Fisk 2065 Sprejema v izvršilo vse notarske posle. Izdeluje POOBLASTILA, KUPNE POGODBE, IZBRISNE POBOTNICE, OBVEZNICE, OPOROKE in razne druge notarske dokumente. Izdeluje PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJCEV IZ STAREGA KRAJA, preiskuje stanje zemljišč tukaj in v starem kraju in sPrejema tudi razne druge preiaka ve. Večletna izkušnja jamči vsakemu dobro delo. Pišite.ali pridite osebno. Cene nizke in postrežba točna.
Potniških čekov
Traveler's Ohecks.
na katerih je označena svota, kojo želite vzeti v AMERIŠKIH DOLARJIH. Ti čeki—kadar vnov. čeni v Evropi—bodo zavarovali ia tvorili njih celo (jolao vrednost v evropejskem denarju.
Potniški čeki so POPOLNOMA VARNI in va« varjejo pred izgubo ali tatvino denarja. Te čeke ne more nihče drugi zamenjati, fcot VI SAMI t
KUPITE TOREJ VASE POTNIŠKE CEKE V TEJ BANKI.

5
-
kije
se
o veliko tudi pet
bilo
že-
na
_[Stolno mesto Tartarov. teka Vol*a. Naporno potovanje.
Drngi clan zjutraj so nas zaceli skupaj goniti, da odrinemo naprej. Ampak ruska počasnost, ta je zanimiva! Če ti Bus Skoro pojMV' Wi t* je jofovo Čakati še 5 do 6 ur. Ako ti reče: "Cejčas pajdota" (to je zdajle), ga moraš še čakati 2—3 ure. Se le, ko je bilo dano povelje: "Sago marš", se tegipomikati naša proce-tedaj smo v resnici verjeli, da je napočil čas odhoda; pa tudi to ni bilo vselej is-tinito. Včasih jim je prišlo na misel da nas niso mogoče pra-
vilno sešteli, vsled česar so pričeli kričati: "Pastoj!"—"Sta-vaj se po redu!" kriči eden, med tem ko drugi štejejo naše vrste. Ko so vse do konca pre šten, so znali ravno toliko, kot sprva; in zopet so začeli ocl konca šteti; pa ne samo enkrat, ali dvakrat, ampak po 5 krat do 10 krat, prodno so izračunali, koliko da nas je; in še takrat niso bili sigurni. Tako se je godilo vedno in tudi tu v Kijevu; ves dan so nas zbirali ter šteli. Se le enkrat popoldne amo odrinili z dvorišča proti kolodvoru, naravno vsi prezebli.
Dospevši na kolodvor je bilo zopet treba po stari ruski navadi 4 4 obaždati'' (počakati),da vse potrebno uredijo; končno so nftS pa vendarle oddelili v železniške vagone. Naprej smo pa odrinili še le ponoči. Bog ve kam t Skoro gotovo v Sibi rijot	fj
Vozili sm% se se precej do-
stotnik je s svojim obi-aeh-t!'' da naj mirno stojimo. Za njegovo povelje se pa nismo dosti brigali, ker smo bili takih "hab-tachtov" že do cela doma naveličani. Naravno, da Je naš hladnokrvni nastop onega c. kr. stotnika zelo ujezil; ker se je hotel gotovo z nami pred Rusi pobahati, je pričel ponovno s svoiim znanim poveljem. Končno smo se res uvrstili, in stali bolj po domače v svojih vrstah.
Na povelje nekega ruskega častnika smo odkorakali skozi ko^dvor na kazanske ulice, a-li glavnega mesta Tartarov.
Ko se ozrem nazaj, &em za pazil, da nas je samo polovici; kam so pa drugi izginili! In ž njimi vred tudi moj dobri prijatelj! katerega nisem od tedaj več videl. Oj smola! Ne-volja me je prešla, ko sem zagledal v mestu številno vitkih minaretov . (mohainedanskih niošej) z blestecimi se polume-seci kot na Turškem. Tudi ljudje (domačini po cestah) So me zelo zanimali, vsled česar sem postopal vedno bolj in bolj pozoren nanje. Te postave se niso ločile samo po obleki od Rusov, ampak tudi po obrazu; sUrovi obrazi s temno rumeno poltjo in bolj vdrtimi očmi. Že sam pogled na Tartarja (Mon-goloa) ti pove, da je bilo to ljudstvo nekoč grozovito in divje. Saj so bili ti divjaki svo-ječasno strah in trepet vseh SG" vernih Slovanov.
Ko sem opazoval to nekdaj divje azijsko pleme in, če spom-brl$ ttkfcHofrfo je bilo v vlaku, nil, kje da se nahajam,-mi-je kejje.stala v vsakem vozu peč jjrišla na mieel neka povestna i; tudi spali sino lahko knjiga, podarjena po nadučite-
z drvami na tem vlaku, ker smo imeli po« sebna ležišča iz desk ob straneh vozov. Vlak se je vstavil le v kakem večjem mestu, da smo šli na kašo. Naš prvi odmor je bil v mestu Kursk, kjer so nas gnali v "kaševarne." (kuhinjo). Dospevši v veliko barako (kuhinjo) je pričel neki ruski vojak kričati: "Skidaj šapku!' j— Čudno se mi je zdelo to povelje; saj vendar nismo v cerkvi! Končno sem pa vseeno snel Čepico z glave zapa-zivši; na steni veliko sliko carja Nikolaja II. Zdaj mi je bilo vse pojasnjeno; treba je bilo izkazati čast carju vseh Rusov.
Po končanem obedu smo1 odšli zopet na vlak in od t&m naprej; to je bil že 6.»dan naše Vožhje. Vse bi bilo še "aH right," če bi nam uši ne delale toliko preglavice. Nekateri nasi potniki so kar vrhnjo obleko slekli, meneč, da bodo lazice kaj odjenjale; saj je bilo tudi toplo v transportnem vozu. Toda jaz nisem bil teh misli in
sem ležal bi se na
oblečen. Lahko '<mji pripetila kaka neprijetnost, ali/ c<Ao nesreča! Pri tem sem pa vedno strogo pazil na svoje največje bogastvo — zimsfi plaže, da ga zopet nfe izgubim. . Kar naenkrat se ustavi naš Ker nismo na-vožnji ed mraza vrat odpirali, nam ni bilo znano, da smo pri-v mesto Kazan. Tudi i našega "Pullman" voza se odprla in čulo se je pove-: "Stezajte skarej!" — Kaj za božjo voljo, da se tako
čino Tartarom je odpovedal 1. 480 tudi tedanji moskovski (e Ivan III. Vasiljovič; v hudem boju dne 7. nov. 1480 je sovražnika premagal vsled česar So bili Rusi sicer svofcodni; a ošaibni Tartari so jim delaji še vedno dosti preglavice. ' Med tem se je pojavil Jpned kazanskimi in astralianskimi Tartar j i razkol zaradi zlate horde. Ruski car Ivan IV "Gro zni" je pri tem odbral svojo vojsko in po zimi 1.1552 čez zamrznjeno reko Volgo vdaril na Kazano. Vnel se je hud boj, kajti glavno mesto Tartarjev je bila močna trdnjava. Rusi so končno izpodkopali obzidje in nasip; nasuli smodnika in za žgali, da se je z velikim pokom obzidje porušilo. V hudem boju dne 2. oktobra 1552 so zmagali Rusi, osvojili Kazan in zajecj-no ujeli tudi tartaelcega poglavarja.
Nepopisno je bilo veselje Rusov ko so srečno razbili to roparsko gnezdo. Car Ivan iy. "Grozni", ko je zvedel.novica o zavzetju Kazane,je ukazal na onem mestu postaviti velikanski križ v spomin na padle vojake. 4 leta zatem (1556) je tudi Ivan IV. premagal tartahs-, kega kana Astraha.
Tako, dragi mi slovenski rojaki, se je zgodilo tuka v Ka-
zani pred več 100 letji, kodefr
.	iti »jinš
stopa nasa noga.
Poleg turških mošej je tukaj tudi več pravoslavnih cerkva; ena izmed teh je posebno krasna in bogata.
Po dolgem iskanju so vendarle našli prenočišče za n^ in sicer v neki zapuščeni pivovarni. Vse bi bilo dobro, le plS-ih zabojev s prazhimi
m-
r eg, smo končno hinjo, kjer smo< si otežili že-lodee z juho, kašo ih kruhom toda samo za enkrat na dan. v Že smo mislili da ostanemo V Kazani, ko iiarn 4.dan naznanijo, da gremo naprej in to peš. Ta novica nam ni bila nič kaj všeč, kajti v takem mrazu in obleki hoditi peš po Rusiji, to hi niala stvar. Pred odhodom smo morali vzeti še mrzlo ko-pelj.in okrog ll.ure dop. smo jo pa iz Kazana odrinili. K sreči nam je prinesel nek častnik še prod odhodom 15 parov ruskih "copat" in tudi jaz sem bil deležen enega teh parov, ki me je rešil revmatizma.
Nikdar ne pozabim težavnega potovanja-iz Kazana po zamrzlih širokih ruskih poljanah, ko je neusmiljeno brila oŠ tra sibirska, burja ter-nam si-pala sneg v obraz da ni bilo ničesar pred nami videti. Gaziti smo morali ves dan sneg na celem, nevedoči kam uas ženejo! Takrat smo šele občutili pravo rusko zimo. Mraz nam je pretresal mozeg in kosti; zdelo se
mi je, kot bi hodil nag, ne pa oblečen. Ves čas hoje nismo zapazili nobene vasi} še le požno v noč smo prispeli v neko selo, kjer- smO prenočili po 5 ali 10 skupaj po kmečkih hišah. Za večerjo smo imeli nekaj neob ljenega krompirja katerega smo morali kmetom plačatL (Dalje sledi.)
>i
lju Likozarju, katero sem čital še doma na paši o grozovitostih divjih Tartarov. Bil sem tako zaverovan v knjigo, da so mi Vse naše sivke in plavke ušle v sosedov zelnik. Kaj se je potem z mano zgodilo, ne bom pravil. Da, v onih letih še sanjal nisem, da se bom kedaj nahajal v Kazanu, stolnem mestu ^Tartarov! Koliko grozovitosti je videlo in prestalo to mesto! Koliko nedolžnih žrtev so krvoločni Mongoli gnali po teh u-licah po katerih stopam sedaj jaz T Koliko nesrečnih žitev je tu izkrvavelo pod' ostrino tar-tarskega handžarja (meča). Silno rad bi bil videl, kje je stal oni "saraj" (palača) mogočnih in grozovitih tartarskih vladarjev ^Hanov", ki so gospodarili tu v Kazani, kamor so se jim hodili klanjat premagani moskovski ruski knezi.
Prvič so navalili Tartarji na rusko zemljo 1. 1223 pod vodstvom grozovitega Singis Ha-na; drugič,pa 1. 1238 pod poveljstvom Bataj Hana, Grozno je bilo pustošenje teh divjakov; zgodovina nam pripoveduje, da je zemlja bobnela pod temi divjimi jezdici; kamor je stopilo kopito teh konj, ni baje več trava rSstla kot za Časa hunskega kralja Atile. Gorje onim, kamor so prišlj ro, pat ti divjaki. Pomorili so ljudi in živino, kar je bilo pa boljšega so pa s sabo v sužnost odgnali. Pobrali so bogastva; požgali domove; skratka uničili vse, kar se ni dalo vzeti seboj; potem so pa zopet odšli dalje. Zares, žalosten je bil pogled,
rr Ruski vojak je stopil,koder je šla tatarska "ordrf". tagon, ter nas začel ven-f Prej zelena polja so spremenili
v pustinje, naselbine pa v razvaline. Tako so se 1. 1240 Ta-
Kateri so bili oble-ti lahko takoj ven; jaz počakati svojega fkj se je pa odurni name spravil, da "pojeada", (vla-zagrozil s kopitom ce). Ubogal sem
ad. tmmi so
m postaje, kjer se]
tarji oprijeli tudi kot vladarji
moskovske Ruse, da so jim morali davek plačevati. Med temi knezi, ki so se hodili klanjati mogočnemu "hanu" je bil tftffi moskovski knez Aleksan-. der Nevski in sicer zadnji. Med
KA ZVEZA ČRNO U-OGULIN.
Vprašanje železniških zvez zahteva prav različne vidike: tehnilki, narodno-gospodarski, zlasti trgovski, indnstrijalni in poljedelski, vojaški, pravni in politični.. Z njim v zvezi je tudi ravno v tem slučaju.pomen
I^^Mi ^y^ro^tua C^-
iiio č je jp treba najprej poznati. K prometnemeu območji; luke Baroš ter ostalih naših kvarnerskih luk je prištevati dele Kranjske, Štajerske, vzhodne Češke in Galicije, Ogrske, Hrvatske in Slavonije, Bosne, Srbije, Bolgarske in Rumunije, ne pa južne Nemčije.
klenicami je bilo naloženih1 stropa; treba je bilo torej ro najprvo izprazniti in odstraniti, kar »smo že v par urah dovršili in si na cementnih tl^h postlali s slamo.
Omeniti pa moram, da so ka-zanski Rusi zelo dobri ljudje, kajti, nosili so nam kruh jn prodajali skozi zamreženi l^t Nasproti progi Kočevje-Brod-
lezna vrata; pa kmalo so nas začeli ruski vojaki proč od vrat podili. Ker je Sila pri vliodu velika gnječa, seni se napotil v poditi. Ker je bila pri vhodit velika gnječa, sem se napotil v nasprotno stran zida, kjer je rastel velik bezeg. Prepričfm,da tiri ne bo nihče za ozidjem dvor rišča sledil, sem naglo Splezal na ono bezgovo drevo, od tam pa na zid, odkoder se mi je nudil krasen razgled po mestu. Od tu se je v daljavi videlo še starinske ostanke nekdanjo tartarske trdnjave; le žal, .da je bil sneg nekoliko v napotju. Ko tako ogledujem okolico, pripelje mimo po cesti neki. ruski pek polne sani kruha. Ko me možakar zagleda na zidu, ustavi konja, vzame lileb v roke in ga z besedami: "Na, Avstri-jak!" vrže tik mene ravno na bezeg. Mož mi je pričel s solzami v očeh praviti, da je tifdi njegov sin v Astriji ujet, vsled česar se mu vsak vojni ujetnik zelo smili. Zahvalivši se mu za podarjeni hleb, sem se vrnil v kosarno, kajti neki stražnik mi je že od daleč z bičem žugal.
Drugi dan Opoldne so nas gnali v kuhinjo na obed, pa ne v kosami, ampak na drugo stran zamrznjene reke Volge. Po tej široki ledeni ravani so vozili tudi s konji; dalje so se tu vežbali vojaki; le tu in tam je bilo videti globoke luknje v led, iz katerih so prebivalci črpali vodo.
rusfce zemlje, ko so podjarmili, Pripomniti moram, da je ¥o*
Iga glavna reka velike ruske države in ttidi najveja v Dv-ropi. Značilno je pri tej veliki reki, da izvira na Ruskem, teče po Rusiji ter se izliva v Ka-, spiško mOrje.
-O
fe-Jafe

lin je tedaj
ja območja Kraljevtto.
?evje-Brod-Moravice. Kdor hoče danes potovati iz
Mitrovice na Kosovem polju v Prijepolje, ta si izbere najvarnejšo pot preko Skoplja, Beilgrada, Brbda, Sarajeva ih Uvea. Kaj je tedaj v državi najnujnejše?
Progo Črnomelj-Ogulin si je predstavljati kot del glavne proge Ljubljana-Sarajevo-Skoplje. Na tej progi bi ležala sledeča mesta in kraji: Novo mesto, Črnomelj, (les, premog, vinstvo), Ogulin, Plaški (izvoz lesa), Bihač, Drvar (važno industrijsko mesto z velikansko lesno industrijo, s tovarno za celulozo ter kemične produkte, s tovarno za zaboje za Maroko, Alžir, Indijo, Italijo, Las Pal-mas); od tu dalje vodi železnica ne daleč od Sinjakova pri Varcar Vakufu, z bakrenim rudnikom, do Jajca (karbidna tovarna z elektriko), odtod pa prOga preko Travnika, pa nedaleč od Zenice (veliki železni rudokopi in železna produkcija, premogokopi) v Sarajevo; dalje vodi železnica do Uvea na eni, in do Vardišta na drugi strani. Od Uvea je projektirana proga skozi Prijepolje, Sjenico, Novi Pazar ter dalje ob vznožju na raznih rudah prav bogatega kopaonika (zlato, srebro, baker, hematit, rtian gan, rjavi železovec, krom) ter mimo mnogih mineralnih izvir
ako se ta zveže preko Raške s

Potrebno je tedaj, da" javnost v zavest, da je treba V menovane že obstoječe ali pa šele samo projektirane dele z-vezati in kot glavno progo z-graditi.
'( fj' -	„ „ ' < 4	. -1 ' •
Tako je tudi najbolje označeno razmerje zveze Crnomelj-Ogulin kot državne glavne, za Dalmacijo direktne proge, nasproti zasebni stranski ali sekundarni progi Kočevje-Brod-Moravice, komercialnega značaja. ;
Tudi v strateškem ozira ima vsled svoje varnosti, solidnosti (t. j. ker ne rabi takšnih viaduktov in predorov, kot kočevska) proga Crnomelj-Ogulin gotovo prednost pred kočevsko.
Naposled ne smemo pozabiti na vodne sile Krke, na "ključ Dolenjske", ki ga bo treba zve-zati e Stražo. Morda bo tre-baj ravno tu priklopiti zvezo kočevske proge z novomeško! Na vsak način pa je lahko raz-umetir da se n. pr. Kostanjevi-eani in Novomeščani ne bodo mogli ogreti za to, da potujejo k morju — preko Grosuplja. Dr. M. Malnerič.
POHIŠTVO NA PRODAJ.
/ Zaradi selitve iz mesta bi rada prodala nekaj pohištva in sicer: omaro za kuhinjsko posodo, 2 mizi, stole, kuhinjsko peč za premog, omaro za oble-kov V Mitrovico, odkoder vodi ko, Linoleum karpet in več železnica v Skoplje in dalje v drugih drobnarij. Prodam po Solun. Ko se zgradi tudi še nizki''ceni. proga Vardište-Užiee, dobimo MRS. VERONIKA TERLEP. tako tudi zvezo s Caribrodom, 1404 N. Broadway, kakor tudi skozi Novi Pazar,	Joliet, H*.
Moravice ima proga Crnomelj-Ogulin . prednost, da leži obenem v območju splitske (in ši-beniške) pa solunske luke, ako se zgrade spodaj označeni deli centralne železnice. Progo Cr-nomelj-Bosiljevo-Ogulin si je predstavljati kot glavno progo za velikrdržavni in meddržavni promet za zvezo s Kvarne-ro m, Dalmacijo iu Bosno; zad-nje'povdariti se mi zdi poselmo važno, ker se na to v obče'.pozablja. Projektirana zveza Pla-ški-Bihač je velikega pomena i za Slovensko i za Hrvatsko,
» > v	•	-	7
a največjega p^meha za Bosno samo.	•
Bo^na-je znana po svojcih ne-izčrphem lestt, sadjn, zlasti slivah in orelVib, Lika pa poboji drobiliei, volni, kožah,Jesu pa vodrtih feilah Gacke in Korane, Dalmacija pa je vsakemu zna na s svojim vinom in južnim sadem, zelenjavo, oljem. * Proga Crnomelj-Ogulin-Plaš-ki-Bihač vodi preko t. žv. "nizkega Krasa" (plitki Krš), do-čim vodi proga Kočevje-Brod-Moravicfe čez "Kočevske planine"; na slednji bo posebno te žavno postaviti kolodvore. Ako ve^ja v tehniškem ozira, da je v hribovitem zemljišču bolja krivulja, kot z viadukti in predori zvezana prema črta, — in o tem med tehniki ni dvoma, potem se v tehniškem oziru prej odločimo za zvezo Crnomelj-Ogulin, kot za zvezo Koče-vje-Brod Moravice, pri čemur jp še upoštevati, da ustreza pr-v*a proga tudi bolje območju kvarnerskih luk, zlasti, ko se zgradi proga St. Janž-^Sevniga, ki bo veliko več. pritegnila iz dragih držav v naso, kot pa bo odtegnila domačega prometa Ljubljani. Atracijsko območje

KDOR NAMERAVA POTOVATI V DOMOVINO
KDOR ŽELI DOBITI SVOJCE IZ DOMOVINE
■
KDOR ŽELI POSLATI DINARJE ALI DOLARJE ZA BOŽIČ
| KDOR HOČE VARNO NALOŽITI SVOJ DENAR KDOR HOČE KUPITI ALI PRODATI OBVEZNI CE NAJ PI6E NA
EMIL KISS, BANKIR
NEW YORK, N. Y.
133 SECOND AVE.

Predragi mi Slovenci in sosedje Hrvati v Jolietu in okolici!
Ako hočete imeti svojo hišo toplo zdaj* po zimi, obrnite se name. Jaz vam hom toploto preskrbel, ker stavim najboljše furnaze, ali Hot Air furnaze po imenu Moncrief Furnace, katerih v tem mestu nikjer drugje ne dobite kot pri meni.
a ■ • 1 *	V t ■ -	»■
.Sprejemam tudi dela starih furnazev vsake vrste; tudi delam vodne cevi ali žlebove za strehe (gutters) in kovinaste ceilimre po hišah.
-	1	v*;- m
Slovenci, podpirajte Slovenca, ki vam bo za to hvaležen!
There are good reasons for the smaller fuel ccrasump-tion of the Moncrief—correct design, smooth, well made castings, ample and strong, joints smoke and gas tight. These are only . few of the more important features that have , made the te
P
the favorite wherever known. Every improvement that experiente has shown to be worth while is included m its design. The straight-side free-burning firepot releases all the available-heat in the fuel. The long fire-traVel radiator gets the heat from the smoke and gases before sending them up the chimney.
Let us show you how the Moncrief will save yon money.
Met Slovenian Sheet Metal Shop
JOSEPH M. KLEMEttčIč, ml. lastnik
1^12 N. Broadway
Telefon 1255-M
Joliet, HI,
jp! m i
S. K. J., pozor!
- i vf • \


"Meni ne briga." "I, aelveda, saj imaš dovolj drugih skrbi. Pa vedi, da sem i« že toliko star, da take ptičke, kakor si ti, poznam. In slep bi moral biti, da bi ne vedel, kaj ti je kri pisala na obrazu. Ves rdoc si bil, ko sem omenil La-zarjeve in povedal, da te bodo ven vrgli, kadar prideš snubit...."
"To si dejal?" * "I, rekel nisem, pa ti si to
čul____Hehehe____Za Ančko
smrkaš!"
"Jaz, jaz?____" je poskočil
Anton, in vsa kri mu je prite-Ikla v obraz. Jeza ga je obšla, da ni mogel gladko odgovoriti in je samo jecal, a naposled je vendar-le spravil iz sebe: "Kaj pa to komu mari? To ni nikomur nič mari, pa tudi ti molči, če hočeš živeti!"
Jezno je gledal Barbiča in so tresel, stiskal pesti in škripal z
zobmi____O, to ni bil več Tonček!
BarbiČ je resen r>adaljwal:
"Ali bo mogoče vedno molčati?____Jaasem vaju pogrun-
tal, ko sta molčala, in pogrun-tald vaju bodo tudi drugi. Potlej bo pa vrag!"
"In če je res vrag.
"Ko bi bil samo vrag, naj bi
bik)____ Toda tudi punce ne
bo."
"Bom videl."
"Boš vidflfl----Fant, ubogaj
me, pa to punco pusti! Ta ni za te, prebogata je, drugih se loti!"
"Nikoli!"
Fant se je zleknil vznak po travi in si z rokami zakril oči.
"Anton, umiri se in dobro premisli", mu je velel starec in potem pripovedoval o Lazarju in hčeri____Povedal mu
je, kdaj je spoznal, da je ljubezen med njema in potem mu je razodel tudi svoje spoznanje, da Lazar nikdar ne bo dal hčere takemu nemaniču, — njegova koča in ograda ni nič — kakor je gornikov Anton. Povedal mu je, kako misli La-> zar: da bo moral biti njegov zet vsaj toliko, kakor kakšen general. Prosil ga je, naj odneha, sedaj ko je vsa stvar tajna in bi ne bilo nobenega govorjenja, nobene jeze in pre-klinjevanja, pa tudi nobenega posmehovanja. Da bi svojim besedam dal večjo veljavo, ga je spomnil, da sta si v rodu po očetu, menda že v petem kolenu, in da mu vest ne da miru, da mora odvrniti to sramoto od svojega sorodnika.
Anton ga je še precej mirno poslušal, samo včasih je udaril z nogo po tleh, kakor bi hotel nekaj streti. In ko je čakal Barbič odgovora, je Anton v-stal in dejal:
"Jaz nisem vedel, da sva si midva v rodu. Prav je, da ste mi to povedali, vsaj vem, kaj vam odgovorim, ker drugače ne vem, kako bi se še menila.. Lejte, tam gori na zadnji veji jabolko prav na koncu.... Vidite, jaz sem tak, da hočem ravno to doseči, kar želim. Ako bi si zaželel ono-le jabolko, počakal bi ga, da bi samo palo doli, ali bi ga sklatil; in če bi ga ne mogel mislite, da bi ga ne dobil?...."
"Hehehe.... Ni gotovo!"
"Gotovo!....' Drevo bi podrl, da bi dobil jabolkp____Sedaj veste!"
"Hm!.... Ali fant, če bi pa drevo nate padlo?"
"Čeprav!----Jaz nisem izmed tistih, ki pred vsakim plotom postoje in premišljajo,, a-li bi ga prelezli ali preskočili; jaz ga tudi poderem, ako je treba---- Tako,, sedaj veste, da
bo Ančka moja!"
se je in šel v stran, a Barbič je dejal:
"Mene pa to res gkrbi.^
"Mene pa prav nič ne in tu di vas ni treba. Pa tega ne pravite nikomur, prav nikomur, da si ne bodo ljudje po nepotrebnem belili glav."
Po teh besedah je Anton šel proč. Zaželel si je samote, da sam premisli o vsem, kar mu je povedal starec.
Barbič je pa delal sam pri sebi:
"0„ ta ti je stanoviten!.... Jaz nisem bil tak, pa tudi zanj bi bilo morda bolje, da bi ne bil. Hudo sta se zagledala, ta dva...."
Po južini je obsedel Rohne v senci za kamenito mizo pod košato jablano, da bi se malo ohladil in oddahnil, zakaj vroče je bilo, da je človeku znoj oči zalival. Pripovedoval je materi, kaj so delali dopoldne in poslušal njena navodila za popoldne, katerih pa navadno ni izvrševal.
Otroci so bili zleteli od sklede na vas, da se malo povaljajo po prahu ali pa zlasajo z drugimi. Ko je žena pomila sklede in pometla po kuhinji, je priš-a tudi ona v senco. Potegnila si je ruto z glave, prepletala si kite in pripovedovala,- kaj ji je povedala soseda, ko je priš-a moke iskat na posodo.
Takrat je šinila po vasi Ro-žanka. Stara Rohnečka je pogledala za njo, kam se ji tako mudi....
Kmalu nato je nastal na vasi krik. Rohnečka je napela ušesa, nato pa dejala možu: "Ali slišiš?" "Kaj pa je?" vpraša stara. "Nekje se kregajo", pove si-naha in posluša; a stara zajav-
ka: "O, Bog nas varuj!____
Bog nam daj ljubi mir!" ter se prekriža in misli.
"Pri Lazarjevih je kreg, jaz dobro slišim", pravi ona čez nekaj časa.
"Da se jim le ljubi ob tej vročini!"
"Ali slišiš, kako Lazar vpije --o, to živinče! — In nekdo joka — O, križ božji!____
Ona je tako pohlevna ženska. Le kaj neki imajo, tudi Rožan-ka vpije!'1
Rohnečka je vstala in si dela ruto na glavo. ."Kaj greš menda pomagat?' jo vpraša on in se nasmehne.
"Gotovo jih pretepa Lazar .... O, nesrečna Mica!"
"Kaj bo nesrečna!____Je že
jezik preveč iztegovala, da ji ga mora sedaj uravnati. Take ste!"
"Meni ne mores nič reči____
Poglejmo, kam pa Lazar tako praši?"
Rohne se je ozrl in videl Lazarja, ki je mahal po vasi, kakor bi ga kdo podil. Oziral se je v Rohnetovo hišo, da se je začelo Rohnetu nekaj dozdevati in je dejal: "Pa ne, ko bi ga sedaj k nam
neslo?----Veš, če si ti kakšno
besedo prenesla!"
"Jaz ni ne vem____"
Rohnečka je sedla nazaj, ker se je tudi nji zdelo, da gre Lazar k njim, pa je ugibala, kaj bi bilo.
In LaZar je res zavil k Ro-hnetovim.
"Kako zabodeno gleda!" za-mrmra ona.
Lazar ni mogel precej izpre-govoriti; stal je pred Rohne-tom in ga gledal, kajcor bi ga hotel pretakniti. Potem se je nekaj utrgalo v njem, stisnil je pest in zagodrnjal Rohnetu: "Veš! To si ti naredil!....
Ti, pa nihče drugi! Ti si____"
"I, boter, kaj pa je?" "Boter gori, boter doli, te
V tem istnem času vlada, kaielj in Dfehlad pri odmstlih in pri otrooih. Co se zanemari, m razvijal iz njega komplikacije, ki se lahko nevarne. Izegnite se zlim posledicam prehlada z vzetjem Severa'e Cold
and Grip Tablete (Severievih Ta-bletov zoper prehlad in gripo). Cena SO centov.— Hitro odpomoč proti kaliju dobita, ie vzameta
Cevera's
Cough Babam
rJP
ari. .
(Severjev Balzam zoper katelj). Pomirjuje razdraženo«t, omehča izločevanje, ustavi kaietj. povzroča laglje dihanje in pomaga prirodi povrniti normalne stanje. Večjo steklenice 60 centov, manje 25c. Pri iekarjih.
W. F. severa CO. cedar rafnds, iowa
Za praznike
■. •• , '■' '' - » e
Stara navada ameriških rojakov je, da se spomnijo svojih sorodnikov in prijateljev v domovini s primernim darom za božične praznike.
Ker je sedaj cena denarja nizka, že samo par dolarjev pomeni jako1 veliko v starem kraju.
Denarne poiiljatve skozi našo banko so navadno nakazane v 14. dneh. Denar dobi prejemnik na svoji domači pošti brez vsakega odbitka. Naše cene so vedno med najnižjimi
ZAKRAJŠEK * ČEŠARK.
Slovenska banka.
70—9th Ave., Hew York, City.
Dostavek: Onim, ki žele potovati domov za praznike, priporočamo svojo potniško pisarno.
je glavni sedež Združenih držav in je tudi sedež urada za izdajo patentov in naš veliki slovenski urad se nahaja SAMO v Washingtonu, blizu patentnega urada, tako da mi lahko vse o-sebno opravimo vaše patentne potrebščine POPOLNOMA TOČNO, POŠTENO IN PO, l^ZKI CENI.
Trne A. M. Wilson jc znano že 30 let.
Pišite danes po našo sloven-eko brezplačne knjigo v izumih in patentih.
A M. WILSON, lac. Registered Patent Attorneys 312 Victor Building.
WASHINGTON. D. C.
POZOR!
Slovenci in Hrvati v Chisholm, Minn., in okolid
Začimbe, zelišča in najrazno '	vrstne j ša
domača zdravila
katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi. Pišite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR P. O. Box 722, City Hall Station NEW YORK CITY.
Zastave, bandere, regalije in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J.
izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, HI.
Look out za pijače
katere so zdrave kot je Triglav Caj vroč preden greste k počitku, zavoj 75c. TERPOTEC zavoj 75c. RMAN zavoj 75c. 1000 ROŽE za<voj 75c, En-cian (GENTIAN) zavoj 75c, in druga ždišča v zalogi.BRINJE iz starega kraja po 16c funt, 125 funtov $11.00. Naročite si iz Chicage. s tem st prihrani na vožnji. PRAŠEK od vina (Weinstein) po $3 ftrat zadostuje za 40 galonov najboljše kisle pijače za žejo. Sugar Coloring (Short Pint) $1.50. GAUGE (MERO) za alcohol autoraditor in: za vse tekočine, ki imajo proof v sebi, meri manj kot pol grada pa do 200 gradov, stane $3.00.
Vse cene vsebujejo tudi poštnino, samo malt in brinje ne. ^aročii se ne pošlje, ako niso naprej plačane. Pišite glede zastopništva prodaje Gauge.—Velik komišen!
A. H OR WAT, 1903 W. 22 St Chicago, IU.
Kadar želite uložiti denar na •hfymilno ulogo ali čekovni promet, zavarovati vaše poslopje ali poslati denar v staro domovino, obrnite se na stari in zanesljivi
Miner's Stale Bank
Chisholm, Minn.
Frank Gouže, Slovenec, je blagajnik banke n vso vato trgovino lajiko odpravite V materinem jeziku.
"T o č n o s t", "Varnost" . ta "Postrežba" je naše geslo
Našim jugoslovanskim odjemalcem in prijateljem.
Zadnji mesec smo izplačali $17,000,00. Ali ste vi prejeli vložnikom. Ali ste vi prejeli svoj delež t Če ne, otvorite pri nas hranilni račun in svoj delež >ste dobili pri prihodnjem ločevanju obresti.
Kar se tiče slabih časov pe znano, da je obzorje najbolj temno baš pred solnčnim izhodom; tako je tud s trgovino neposredno pred izboljšanjem iste
Mi bi radi izvrševali tndi vaše bančne posle; pri tem vas jagotavljamo, da bomo vse nam poverjene stvari skrbno in vestno izvršili. Vaš domačin, g J. Osbolt je pri nas zaposljen da vam lahko postreže; obračajte se torej nanj.
First National Bank
CHISHOLM, MINN.
Odprto dnevno od 9. do 3. Ob sredah tudi zvečer od 7. do 8. Ob sobotah so uradne ure samo do 1. popoldne.
PRISELJEVANJE V AMERI KO UTEGNE BITI PREPOVEDANO.
Kdor hoče dobiti svojoe v Ameriko, naj si da hitro pri meni narediti potrebne listine, tako da oseba v starem kraju dobi dovoljenje od ameriškega konzulata prej kot mogoče.
Za slučaj neuspelosti ali za kasnelosti prošenj povrnem denar.
MATIJA SKENDER Javni notar za Ameriko in stari kraj.
5227 Butler St.
Pittsburgh, Pa.
Ljudje s Kilo.
Na tisoče ljudi r^utrgapjem (kilo) si lajšuje trpljenje s. tem, da nosijo in rabijo STUARTOVE umetne PRI LEPLJIVE PLAPAO PODLOGE (blazinice). Vrzite torej proč voj stari kilni pas. Ne nosite več jeklenih al gumijastih trakov, ki vas tišijo in tudi lahko vbodejo. Naj Vam mi dopošljemo za poskušnjo eno. VRZITE PROČ SVOJ KILNI PAS.
Ne računamo za isto ničesar. Naj vam dokažemo številno slučajev, ka.j sd PLAPAO PODLOGE za druge zr dobrega storile. Pišite po našo lcnji go o utrgovanju (kili), tam boet« mnogo zvedeli o tej neprijetni bolez ni. Mi imamo zaprisežena spričevaU in zahvalna pisma iz vseh delov drža ve, kjer je dokazano, da so PL APAČ PODLOGE najboljie in da so žt mnogim kilo odpravile. NE ODLAŠAJTE IN NE ČAKAJTE minute več. Pošljite nam svoje ime in naslov SE DANES. Mi Vam bomo takoj poslali a poskušnjo in ZASTONJ eno PLAPAO in knjižico o utrganju. Naslov: PLAPAO CO. 3266 Stuart Bldg. St. Louis. Mo.
('aAjfjaa a^su^o^s ijoadsBsj) . LLL S l*PO :oopiax TU 'olwnio »eDBid ZZ 'M 0061
*J*)OU lUABf 13JSU3AOIS
'xpuneq a ™n*M
*^IU)9ApO 'piBMUMJO '3 •Hipom oufiOAod aaapez ouioq ra*/\ in giu en qtft?nis q*SA a as ajtujqo VIIAVHdO VXSHVXON I1V
afNaovHioJ oxsiNxarAao vz

r, kuverte, nakaznice, pbbotnice, \ pravila Iti, dalje vee tiskovine pri prire-vstopnice, veliki, sredlaji in mali plakati, se izdelajo tudi po zmerni ceni ▼ naši tiskarni, ki je največja
unij ska tiskarna, preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenska, jezik.
Kadar torej rabi vaše sL društvo kaj tiskovin, obrnite se do V naii tiskarni M tiska "Glasilo" K. S. K. J.
AMERIKANSKI SLOVENEC
1006 N. Chicago St,
loliet, IB.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, New York
GENERALNO ZASTOPSTVO
JADRANSKE BANKE
in vseh njenih podružnic.
JUGOSLAVIJA
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Maribor, Metko-vič Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. ITALIJA	NEMfiKA AVSTRIJA
Trst, Opatija; Zadar.	Dunaj.
IZVRŠUJEMO hitro in poceni denarna izplačila v Jugoslav!, ji, Italiji, in Nemški Avstriji.
IZDAJAMO čeke v kronah, lirah in dolarjih, plačljive na v-pogled pri Jadranski banki in vseh njenih podružnicah.
PRODAJAMO parobrodne in železniške vozne liste na vse kraje in sa vse črte.
IZSTAVLJAMO tudi čeke, plačljive v efektivnem ilatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali angleških šterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu.
SPREJEMAMO DENARNE VLOGE v dolarjih ter plačamo začasno 4% obresti. Oddelek vlog smo vstanovili nanovo na željo mnogih rojakov sirom Amerike, ki se poslužujejo naše banke. Po sprejemu prvega denarja izdamo vlož-no knjižico v dolarjih in jo pošljemo vlagatelju. Za prepis nadaljnih vlog ali za dvig denarja je potrebno, da se nam pošlje v registriranem pismu vedno tudi vložno knjižioo.
KADAR STE NA POTU v staro domovino in se nahajate v New Torku, se Vam bo izplačalo, ako se zglasite glede vrnitve Vaših denarnih zadev pri ravnateljstvu naše banke v prvem nadstropju brez ozira na to, ako kupite parobrod-ni listek pri nas ali ste ga mogoče že kupili drugje.
Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanredno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za vse one, ki se že ali se bodo posluževali naše banke.
Slovenci, prijatelji i& poznavalci naše banke so vljudno
~ oglas
Dalmacije, Istre, Goriške, Srbije, Bosne Hercegovine in Crne-
šeni, da opozorijo na ta nai oglas svoje znance iz
dno napro-Hrvatnce,
gore.
Frank Sakser State Bank
POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE!
ALPENTINKTURA je najuspešneje na n rast in proti izpadanju las. Alpenpomada za brke fa brado; kurja očesa in bradovice t 3 dneh popolnoma odstranim; rumatizem v 6th dneh popolnoma o-zdravim Brualiatinktura od katere postanejo sivi lasje popolnoma naturni; rane o Dekline, potne noge in za druge bolezni imamjuko uspešna zdravilo. Pišite takoj po cenik in Koledar in Knjižico za leto 1921, kar pošljem zastonj. Pošljite marko za Sc za poštnino. Knjižica velja v potrebi več jkot $10.
JAKOB WAHCIO, 6702 Bonna Aveue N. E. CLEVELAND, OHIO.
Denar v stari kraj
500 kron za ......$ 2.30 lOOlirza........$100
1000 kron za......$ 4.30 500 lir za ..... .^.$21.00
10000 kron za......$42.00 1000 lir za .. .. .$42.00
Denar prejemamo v poštnem money orderju ali bančnem draitu.
Izdelujemo tudi vsakovrstna notarska dela za tukaj in v stari kraj kot: pooblastila, prošnje, pobotnice kupne in druge pogodbe. V vsakem oziru se obrnite za pojajsnilo na
MLADIC & VERDERBAR, 1334 W. 18th St.	Chicago, HL
m
Največja slovenska bankam Ameriki
V 3 TEDNIH POŠLJEMO
leoar v stari kraj m Vi dobite v roke potrdilo (pobotnico) * lastnoročnim podpisom prejemnika v teku
6 TEDNOV VSEGA SKUPAJ.
Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, ceneje, nego ga ima kedo drugi.
Naia banka je DRŽAVNA BANKA, vsled česar nam lahko brez strahu zaupale Vaš denar.
Prodajamo iifkarte za vse t>arobrode. Dobavljamo potnike iz starega kraja; izdelujemo potne Uste (pose) in vse drugo kar je potrebno z« pot v domovino ali iz domovine v Ameriko
Pišite nam za vsa pojasnila v svojem materinskem (sloven-«kem) jeziku.
SLAVONIC IMMIGRANT BANK
436 WEST 23 STREET.
NEW YORK, N. Y.
Glavnica $100,000.00.
Rez. fond $30.000.00