r- r, Največji »loremki dnevnik v Združenih driarth Veli« za vw leto ... $6.00 Za pel lete.....$3.00 Zrn New York celo leto - $7.00 Za inotemitvo celo leto $7,00 m ! J TELEFON: CHELSEA 3f7« NO. 51. — STEV. SI. GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. f" w The largest Slovenian Daily in the United States. □ Issued every day except Sunday« and i-gal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Hatter. September 21. 1M3. al the Post Office at New York, N. Y.. under Act of Congress of March 3. 187» TELEFON: CBELSEA 3378 NEW YORK. TUESDAY. MARCH 11. 1930. TOREK, 11. MARCA 1030. VOLUME XXXV1I1. — LETNIK XXXVIIL OTVORITEV PREMOGARSKE KONVENCIJE V ILLINOIS KONVENCIJE, K0JE NAMEN JE STRMOGLAVITI J. L. LEWISA SE UDELEŽUJE 500 DELEGATOV Fr. Farringtonu so pokazali vrata. — Konvenčnim predsednikom je bil izvoljen Alexander Howatt iz Kansasa. — Vsi napredni elementi v premo-gar ski uniji so se združili, da napravijo enkrat za vselej konec Lewisovemu gospodstvu. USODA DIKTATORJEV SPRINGFIELD, HI., tO. marca. — Danes se je sestalo tukaj nad petsto delegatov iz vseh premogovnih ok ajev dežele, in unel se je resen boj proti škodljivemu vodstvu Johna E. Lewisa in njegovih pristašev. Na konvenciji so zastopani vsi napredni elemen ti v premogaraki organizaciji. John Brophy, vodja naprednjakov in eden sklicateljev konvcncije, se je koj prvi dan poslužil prilike ter razkrinkal Franka Far ring tona kot največjega s kod 1 j ivca organiziranega delavstva. Izjavil je, da ne sme biti pod nobenim pogojem pripuščen kot delegat. V istem zmislu je govoril tu di John Walker. Predsednikom konvcncije je bil izvoljen Alexander Howatt iz Kansasa. Na konvenciji so zastopani delegati iz Illinoisa, Kansasa, lowe, Missourija, Pennsylvanije, Arkan-easa, Indiane, Oklahome in Wyominga. Nova pravila, ki jih je sestavil in predložil poseben odbor, so bila sprejeta brez ugovora. V splošnem so delegati označali kot smešno domnevo, da bi se mogel John L. Lewis vzdržati na krmilu. Koncem današnjega zborovaja so krožile govorice, da skuša Lewis ustvariti zvezo med konvencijama v Indianapolisu in Springfieldu ter da skuša za vsako ceno rešiti premogarsko organizacijo za Ameriško Delavsko Federacijo. INDIANAPOLIS, Ind., 10. marca. — John L. Lewis je otvoril tukaj 3 I. konvencijo United Mine Wor kers of America. Navzočih je tisoč delegatov, ki so bili vsi "izvoljeni" iz vrst njegovih pristašev. Potemtakem ni nič čudnega, če ima Lewis nad konvencijo popolno kontrolo. V svojem govoru je^stro napadal zborovalce v Springfield, 111. Rekel da so izdajalci, navzlic temu jim je dal par dni odloga, če se hočejo spoko-riti in priti nazaj v njegov tabor. ^llStfDS«* MIMO bpanski Prime jc žc padci. Ali jr zdaj ju;;«r.Iovanski Alrksandrr na vrsti'.' Šolarji so bili gostje Častniko* mornariško postaje. Častniki so praznovali cJ>letiuco zmage v bitki pri Mukdcnu. EKSPLOZIJA V KOREJSKEM GLEDALIŠČU Med mrtvimi je dosti o- trok, ki tO bili gOrtje j«-i VALENCIA Tp^Tk. 10 marca ponskih mornaris k i h Mlidi bikoborec iz BrokJyna. Sid Častnikov. - Praznova- npy f^nltUn, je danes usmrtil v .•i - . | . . j tukajšnji areni štiri bike. Gledalci nje petinavajsel-letnice m mu pn^u navdušene oracije. japonske zmage. USPEH AMERIŠKEGA BIKOBORCA SUHAŠKI AGENTJE SO SE POBOLJŠALI Po zatrdilu prohibicij-skega komisarja, j e med prohibicijskimi a-gen ti ke pet odstotkov črnih ovac. WASHINGTON. D C., 10 marca Prohiblcijski komisar J. M. Dor an je izjavil danes, da sc je osobje pro-hibicijskega deparmenta znatna iz-baljšalo ter da je vsega skupaj le pet odstotkov uradnikov, ki ne delajo svoji službi in svojemu šefu posebne časti. Po zatrdilu Dorana se je pojavil povsem nov tip suhašklh agentov. To so ljudje, ki so ponosni na svojo službo in so usposobljeni zanjo. Prestati sd morali namreč stroge preizkušnje, predno so bili sprejeti v službo zakladniškega de-partmenta. — Naši poskusi, da spravimo iz departmenta vse. kar je balo ko-ruptnega. so bili zelo uspešni Pomagala pa je tudi komisija za civilno službo. Prohibicijski urad ima sedaj v službi 25 izkušenih detektivov. ki nimajo nobenega drugega dela kot nadzorovati agente prohibicijskcga urada. Vsi iuhaških agentov, od administratorja. ki načelujejo okrajem, pa do najnižjega uradnika, so pod nadzorstvom detektivov. — Detektivi hodijo iz kraja v kraj ter se doeedaj še ni pripetilo, da bi jih kak agent spoznal. Zadnji teren so v Chicagu aretirali nekega agenta, ki je kradel dokumente iz suhaskega arhiva. — Butiegarjem ne posreči tako zlepa podkupiti agenta Le malo uradnikov podleže mikavnosti graf-ta Urad ni še nikdar tako uzorno poslova kot v sedanjem easu. Doran, ki je že skdro tri IHa pro-hobicijsirl komisar, se je ravnokar ADM.BYRDNA C0LUMB JE BIL NOVI ZELANDIJI BAJE NAVADEN MORSKI ROPAR razredi čaj. Znani ameriški polarni raziskovalec je dospel na Novo Zelandijo. — Prebivalstvo ga jc navdušeno pozdravilo. DUNEDIN, Nova Zelandija. 10. marca. — PoladmiraJ Richard E Byrd je dotpel s svojo posadko, ki je vprizorila zgodovinsko antarktično ekspedicijo, nazaj v civilizacijo. Tukajšnje prebivalstvo je njega in njegove tovariše navdušeno pozdravila. Njegova ladja "City oi New York" je kazala vse znake naporov, ki jih je morala skspeaicija preživeti v loto dni trajajočem bivanju v bližini Južnega tečaja. Člani posadke so razodevali veliko usposobljenost, ko so sc izkrcali sredi navdušenega prebivalstva in ladijskih siren. Čeprav so bili več kot eno leto v pjlarnih krajih ter prenašali velike napore, so vsi zdebelili. Byrd jc najprej izrazil hvaležnost prosivaIstvu Nove Zelandije za pomoč. Nato jc orisal poročevalcu United Press nevarnosti in težkoče prodiranja v polarne kraje ter u-speh svojega poleta nad Južni tc- rU&AN, Koreja. I«, marca — V avditoriju Ctunkai mornariške po staje se je za vrtiia danes eksplozija na rt*, tu Jc zahtevala 104 člove • iUtih žrtev Med mrtvimi je duet. Aztekih otrok, ki so gledali kino-Me Po mnenju nekaterih je ite-nk> tnet At matao večje nririosijt m 1« tavrilla sredi velikih cc runom j, ki Mk na dnevnem rodu po vsej Japonaki ob priliki 9« v vojni i RUaijo ZAPUSTIL $50.000 __ZA REVEŽE LONDON. Anglija, 10. marca — Albert Rulus Neale. ki je živel v Clarkarville, Tenn , je zapustil srn-gkriko posestvo, vrettoo $€50,000 ter $50.000 Salvation armadi, ki delude med revnimi sloji v Londonu. Mr. Neale Je umrl tukaj zadnjega septembra ter zapustil precej denarja tudi ameriškim dobrodel- Podadmiral je rekel, da je ek-j špedicija dor>ti dožnu prebivalstvu ' Nove Zelnndije. I*rijateljstvo z Vc-I l,ko Britanijo je eden njegovih i idealov ter up t. da bo esk-spedicija u» Mila prijateljstvo med obema deželama Prebivalstvu je bil globoko hvaležen za navdušen sprejem. — Najbolj me pa t'jxvc3cli, — jc ; d .«stavil, — da smo se v^i vri ali ži-; vi in zdravi. Polet preko Južnega tečaja je bil po Byrdovcm mnenju le stranske-; g? pomena. Ekspedtcija je razkrila na stotine kvadratnih milj novega ozemlja Španski učenjak skuša dokazati, da je bil Co-lumb že pred letom 1492 večkrat v Ameriki. MADRID. Španska, 10 marca.-Španski učenjak Luid Ulloa jc presenetil svet s čudno trditvijo, nam-rej. da je b:i Krištof Columb že pred letom 14B2 večkrat v Ameriki in sicer kot vodja morskih roparjev. Po zatrdilu Ulloja je bil ColumL že dolgo prej v Floridi, predno je prosil špansko kraljica Izabelo za podporo, češ, da namerava odkriti novo pot v Indijo. Ulloa je doVril v nekem urada nepobitne dokaze za svojo trditev. Njegova razprava bo predložena meseca maja družbi španskih z^o-dovinarev. Ulloa se jc bavil s temi raz skavanji že več ki>t štirideset let. Krištof Kolumb in njegov bra.. Diego sta se baje pečala z morskim ropanjem, ki jc bilo v onih časih zelo razvito. Na svojem potovanju eta dospela tudi v novi svet ter st^ hotela to odkritje izkoristiti v lastni prid. Kolumb jc prosil španskega kralja, naj mu da potreben denar za najdbo nove poti v Indijo, ter pri tem Kav al načrte, kako bi dob.l kot podkralj d'j'.ro službo v novem svc!u. Iz raznih zapiskov, ki jih je za-•ledi! učenjak, je namreč razvidno. >a je Kolumb pozneje večkrat ter i al šparK-kega kralja on kraljico lagrado za one "zemlje, katere jc 'e prej odkril". Glede rojstnega kraja Krištofa '•Columba si učenjaki -e danes niso na jasnem, in tudi profesor Ulloa it moTcI natančno dognati kje je ALF0NZ0 JE DIKTATOR I Španski pisatelj zatrjuje, da je španski kralj odločen nasprotnik u-stavne vlade. — Kralja sc ne sme sramotiti. LONDON. Anglija. 10 marca. Španski pisatelj Salvador dr M.i-dard.aga je objavil dan^.s v ."unday Observer članek, v katerem trdi. di« je kralj Alfonzo resnični :■•;"? in..ki diktator in da je b.l de Rivera njegova figura. Člankar pravi, da jr pa.t i to {•, razvidno, ko je kralj de Fivero t nastavno odpustil. Na Španskem je ri iti monarlii sVjv, ki so pa odločni nasprotniki sedanjega kralja, kar doslrdno zavrača vse ustavne pravice Po v.^:n. Španskem pa navzlic temu nary i-Aa rep','Jikanko razpoloženj" MADRID. Špan ka. 10 tnal' t Glavni državni pravrlnik i ga sodišča je uveljavil dane trogr cdr^db", da zavaruj" ime kralja p ed natolcevanji in ►ramofeniem V.-^m španskim državnim pr-ivdni-kom je poslal cirku'arje. v ka+^itli j h peminja, da morajo izve i. razne klavzule .'.edanj^ vcl'^vnc-kazenskega zakonika, ki riolo« i jo stroge kazni za di^krt.Utiranje kralja. 45 ZAROTNIKOV PRED SODIŠČEM V Kharkovu se je začel proces proti 25 intelektualcem, ki so snovali zaroto proti Sovjetski Uniji. KHARKOV. Rusja, 10 mare t Dane.. jr za -el v tukajšnjem o peine m gledališču proces, ki j** eden najbolj senzarijonahilh. kar j h je kda1 vršilo revolucije, in k. morda p'»menja smrt za mt^lrk-",u;tlcrv. učenjakov in znanstvenika/. Obteženi ;o. da so crganizirali unijr» /a ukrajinskft neodvisno.* in i.i vršili propagando proti .> vjet.om več kot eno leto. Nadaljf pravi obtožnica, da >o organizirali v j a ko priprave za oboroženo vr.ta-]',. Sklenili so baje tudi umoriti Jožefa Stalina in drug^ vladno vo dit^Ije. Prizor** v »» lis? u bodo kineiriat.o-gr;«firali t^r |K>zne,e razkazovali sliko p.» v,»ej jKjvjetr-ki Ru.-aji MOSKVA, Ru-aja. 10 mair i Moikov; ke oblasti so naročile va .kim »ovjet- "in. naj bod»> :.krajn'< previdni pri zapiranju cerkva m konfi".- ii ohu «rkvene lastnin To i •ilo v ;anju vi za [jedel.: VELIKA POVODENJ V V JUŽNI AFRIKI KAFSKO MESTO, Južna Afriki 10. marca. Tov Jen j je preplavila severni Natal, odrezala ves /.<• lezniški promet s Trava lom. odiie la več moHov t°r v/ela dosedaj že onYj:;* človeških življenj Majhna Bushman reka, je podrla velik, masivni most. šiiride^e* čevljev nad bregom pri Estcmrtu Bati e je da bo zahtevala povodenj sc < : nadaljnih človeških žrtev, kakor liitro se bo izvedelo za ve- obsey nesreče. Voda še vedno narašča. Naročite se na "(lla^ Naroda" — največji slovenski dnevnik v Zdru-ienib driavah. rta ,vr, jorn ; Stalin sc zmeni" ;i paliUkt ■> s" obla p' -o'i rorkvenom j^ pred kratkim ; , v ceikveni in PRINC BO FILMAL DIVJAKE NAIROBI, Afrika. 10 marca Angle, ki prestolonaslednik jo :«»! -ko okreval, d* je danes nadaljev d k svojim potovanjem pr AA Ugand». Pri tej pr.!«ki b > fibnal pri/are r življenja afriških dijakov, predvsem nekega rodu pri tU kov <.e v v Kongu. NAIROBI. Afrika. 10 marra Princ iz Walesa, ki jc dobri izgle-I dal. se jc udeležil dirk v družbi k•>-! vernerja, Sir Edwarda GrigRa Princ jo ostal pri dirki nekako d. • ' uri ter frd.el. predno sc je vlila tr -! pična ploha Princ namerava '•tovati s posebnim vlakom v i Unando vrnil s tedenskih pačitnic. ki so bi- j iztočno o-1 Ross pokrajine. To o- Kolumb r jen. dasi je poavetil le prve. odkar je prevzel to službo PEČINE NA MADEIRI SO NEVARNE FUNCAL, Madeira, 10. marca. — Vsi prebivalci ob vznožju pečin sc se morali preseliti, ker cbstaja nevarnost, da bi se zemlja posula vsled neprestanega deževja tekom zadnjih par dni. Vihar, ki je prihrul nd otok v petek, traja še naprej nemoteno, kar povzroča precej trpljenja med revnejšimi r,.oji. Vihar I zemlje ni dosedaj pripadal? niko-i m ur. — Mene ne briga, če bo zahtevala to zemljo Amerika. Imenoval sem jo Mary Byrd deželo na čast svoji ženi. Ozemlje pa po mojem mnenju ni last nobene posamezne države, ampak jc splošna last. temu vrasanju somost. prav posebno po- KOMUNISTI SO MOTILI SESTANEK V PiREJU je divjal s tako silo, da so bile vse manjše ladje prisiljene poiskati si varnejšega zavetja. 180 turistov s pa mika "Lauren Lic" ni moglo priti na krov in ostati so morali na kopnem nadaljno noč. ATENE, Grška, 10. marca. — Poskus komunistov, da motijo veliko zborovanje delavcev v Pirejuje imel za p:sledico številne spopade. Poli cija se je seveda vmešala v spor ter aretirala 167 oseb. Trideset Ijuol je bilo ranjenih. DENARNA NAKAZILA ZA VASE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VRSUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: ▼ Jugoslavijo < v Italijo Din 51W .........-........... * 9.35 i Ur 500 1000 250« 5000 10,00« % 9.35 .. $18.50 S 46 00 S 91.00 »181.00 100 .................... » 5.75 200...........................f 11 30 300 .........................• 16-80 500 ...........-........... S 27 40 1000 ........................ 5 54.25 Pristojbina masa sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $60 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Stranke, ki nam naročajo Izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo. da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka Izplačila od-3% na 2% Za Izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodlal v dinarjih Urah ali dolarjih dovoljujemo Se boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami s po razumete glede načina nakazila. Ispailla po pošti so redno Izvršena v dveh do treh tednih. > NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75e. SAKSER STATE BANK 82 Oortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Barclay 0390 v m%mm v ABo• r MEW YORK, TUESDAY, MARCH 1L 19U ' Tht LARGEST SLOVENE DAILY in C. 9. A. Uboj v Tremerjah. of boatxuMi of the corporation and addreoaes of above officer . lfttk Street, Bomffh of Mas ha tan. New York City, N. Y. "Q LA 8 NARODA" TEM1C rCBLUUDfO COMPANY (A Corporation) tienctilk. Ta mala vasica Treme rje med Laškim in Celjem bo postala znana po zloeinstvih, ki se tam vrste drugo za drugim. Dne 18. februarja pa se je zgodil nov zločin, ki se po svoji si ro vos t. odlikuje od vseh drugih. V Tremer-jah živi neka Marija Razboršek s hčerko Justino. V najemu imajo neko kočo, v kateri prenočujejo delavce, zaposlene v bližnjih gozdovih. Med temi prenočevalci so bili 30-letni Jože Aškerc in brata 24 letni Jakob in 20-lctni Ivan Zavšek, ooa iz Brstnika, obč Marija gradeč pri Laškem. 2e v nedeljo, 16. febr. so se nekaj sporekli, kei je Aškerc zatrjeval nedolžnost zaradi suma požiga zaprtega Fran-CHa Razborška, Zavška pa sta bila mnenja, da je dobro, če je zaprt. V prepiru je baje Aškrec potegni] žepri; nož in z njim grozil bratoma Kavšek. ki sta pobegnila. Dne 18 febr. je bil Aškerc v družbi z Mal Krajncem pri zdravniškem pregledu v Celju ter sta se okrog 20. vračala po cbisku raznih gostiln domov. Ko sta orata Zavšek začula ^^ prep: vajočega prišleca, sta skočila juiljubljeil moz V Indiji. nemsbteoi moiAk. ki je = koče. zagrabila vsak eno poleno "Olaa Naroda" Izhaja vaakl dan tr*wmšl nedelj in praznikov. Ooplat brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj ae blagovoli pošiljati po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NARODA", tlS W. IStb Street, New York. N. Y« : Cbelaea SI7I ii mmmm m GHAKjDI in macdonald Maha trnu leuu*intej*ii»i ideali, največ ji nasprotnik angleške-ter počakala ob potu. s pozdravom t ta vlad« > v Indiji, je žarel danes boj za indijsko samostoj' ie Jak(>b Zavlek , j . I daril po Aškercu, ki se je takoj nofct 111 narodno neodvisnost. »gradil na tla. Na tleh ležečega sta nato s poleni strahovito pretepalo toliko časa, da se ni več ganil in da je Krajnc rekel: "Zdaj ga le pustita, ima že dosti". Zavška sta šla nato v kočo po svetiljko ter z Justino Razborskovo odnesla ranjen-HHHH^H ca v kočo, kjer sta ga položila na Njegova najnovejša širok.vjpoteziia kampanja bo ne- nžoiovko in ga še zmiia. Pri tem o- Ghandi je nasprotnik vsakega nasilja. y sled tega že odnekaj zagovarja pasivno resist eneo m bojkot angleškega blaga. Indijee poziva, naj ne plaen-jejo Angležem davka in naj se ne pokore njihovim postavam. re in mlade ženske, izvabljali od njih denar in obleko, d očim so si živež preskrbovali večinoma s tatvinami. Ko so se jih naveličali ta-mošnji domačini, so se cigani preselili na Gcrenjsko in živeli tam .ia isti način. Par članov cigansko tolpe je pozneje preselilo spet v nestno ckclico, odkoder so uhajali tudi v Ljubljano in celo tu poiskali svoje žrtve. V neko trgovino v Florijanski u-iici je fetepilo te dni več ciganov Nikcliecv. Pričeli so se s trgovcem pogajati za nakup večje množine .nanufakture. Trgovec jim spočetka ni zaupal, zato je pazil, da mu kaj nc izmaknejo. Cigani so se držali v primerni razdalji od prodajalne miz?. Gcvorilefso le njihove oči. Preden so jo pobrali iz lokala, x> se odločili za več metrov lepo pi-ianega blaga, ki so ga takoj pla--*aU. "Ej, tudi s cigani sc da kupčeva-i!" je nrslil trgovec po njihovem odhodu. Še bolj se je preveril > tem, ko s: se isti cigani pojavili v trgovini tudi naslednji dan ter spet vzeli nekaj blag?., ki so ga enako pošteno plačali. Trgovec je S.B.T strmel, ko je par dni nato stopilo v njegovo trgovino zopet ne- kaka vojna proti angleški nadvladi v Indiji. Izražala se bo v prezirali ju in omalovaževanju postav, ki so jili naložili Angleži indijskemu narodu. Anglija naprimer uvedla v Indiji monopol na sol, to se pravi, da sinejo pridobivati sol edinole od angleške vlade nastavljeni uradniki in delavci. Jutri se lw» podal najW-ja, vseobsegajoča akcija indijskih mas, kar jih je kdaj videla zgodovina. Kd<*r |h>zna Uhantfijcv vpliv v Indiji, kdor pozna .fanatizem indijskega naroda, ta ve, tla se v teli dneh pripenja odločilni boj med Anglijo in Indijo. Angleška vlada poti vodst\ Kantsaya MaeDonalda, se nahaja v hudih stiskah. To je vlada manjšine, ki nima v nobenem oziru svobodnih rok. V petek 21. februarja zjutraj so! c: v nek"m mariborskem hotelu iz tujskc sobe zaculi streh. Hote!- ; ski uslužbcnci so takoj pohiteli v c aienjcno soca, kjer so našli na tleh v mlaki krvi 45-letnega trgovske- I ga potnika Josipa Baršiča iz Zgor- j nje Polskave s prestreljenim des- j nim scncem. V h:telski sobi so na- j šli pismo za njegovo sestro Ano v Zg. Poljskavi, v katerem jo prosi odpuščanja in navaja kot vzrok j svojega dejanja hudo bolezen, za- Hudo kaznovano nasilstvo. 20. februarja v poznih popoldanskih urah se je primeril v kranjskem predmestju Gorenji Savi, kjer je osredotočena Industrija, krvav dogodek. Prepir, razdraženost zaradi zavžitega alkohola! In še pomirjevalna gesta neprizadete o-sebe, ki mora plačati to z življenjem ah pa si naložiti strogost paragrafa. Topot je pa moral izzivaj plačati svojo grožnja skoro z lastnim življenjem. V gostilni Ivana Sokliča sta se popcidne nahajala delavca Franc Ogorelec in neki Dalmatinec, oca za poslena pri gradbenem podjetju J. Slavec. Spila sta sama dva litra \i~ na. Ogorelec se je pričel vmšavati tudi v privatne zadeve g stilničai jeve družine. GosUlničarjcva žena je zato Ogo-relca zavrnila, da ga take zadeve prav nič r.e br.gajo in mu dodala še teredo "šmrkavec". To je mladega Offoreea ujezilo, da je stopi k njej in jo dvakrat udaril z roko. Spričo njegove grozeče nasilnosti jo žena zbežala iz sobe na dvorišče, kamor ji je Ogcrelec sledil No dvorišču jo je dohitel in podrl na tla. Na njeno vpitje na pomoč je pri tekel tudi Janša, sin posestnika 7 ; Gorenje Save. Ko ie videl nevarni položaj gostilni čar ke, je skočil V , Cgorlecu, da bi ga odstranil in re- j šil gostilničarko. Sedaj pa je Ogorelec potegnil i: žepa nož in navalil na doMega Jan-'.taj ciganov, ki so si izbrali še več- ; šo. ki je hotel le oboiico razdvo-jo množino blaga in položili takoj j jiti in Ogoreica mirno odstraniti, denar. Ciganske kupčije so bile od- ; Janša, ki se je znašel v nevarnosti tlej skoro na dnevnem redu in tr- j za svoje življenje v hitrici po-govec si je zadovoljna mel roke. V : grabil kol, ki mu je prišel najprej njem se je naselilo do Nikoličev , pod reke. Zamahnil j3 s kolom pro ti Ogorelcu in ga udaril po glavi. Prvi hip je izgledalo, kakor da se Ogorelcu ni pripetilo ničesar Malce omoten od udarca se je vrnil v hišo. kjer je plačal m močno zavriskal. Takoj nato pa se je Ogorelec hipoma sesedel med stoli na tla in padel v nezavest. Domači so pristopili k njemu in opazili, da ima na glavi na tilniku močno krvavečo rano. Trgovec Smole je hitel na kolodvor, odkoder je telefoniral na žandarmerijsko postajo -po zdravniško pomoč in obvestil o krvavem dogodku. Poškodovanega Ogoreica so nato prepeljali z novim rešilnim avtomobilom. kranjskega rešilnega oddelka k zdravniku dr. Josipu Bežku po hitri preiskavi je zaradi smrtne nevarne rane odredil nujen prevo? v ljubljansko bolnico, kamor so ga izročili v obupnem staju. Orožniki in me<3tn:x stražnika, k; so izvršili prve poizvedbo, niso mogli takej ugotoviti identite poškodovanega. ker ni mel nobenih dokumentov pri se'?i. Šele kasneje s?. je ugotovilo, da se piše Ogorelec Franc, star 21 let doma iz Logate pri Brc žicah. V Kranj je prišel šelr pred dvema dnevoma iz Hrastnika, kjer je delal v steklarni. Dopisi. j Peter Zgaga 1 aMBMBMBMM !■ !■■!! mi 'lil i I il neomejene zaupanje, na kar so cigan* čakali... Kc sc se tovariši odstranili, je ostal v trgovini le še starejši cigan Jovo Nikolič. Pričela sta se s trgovcem pomenkovati o najrazličnejših stvareh. Trgovec je moža poslušal in čedalje bolj strmel. "Uh, denarja nam ciganom ne manjka... " se je bahal cigan. "Pač. zdajle trenutno ga mi Nikoliči potrebujemo nekaj tisočev in sicnr zaradi pravde. V zaporu je, seveda po nedolžnem, več naših in bi potrebovali denar za advokata. "Pod krivo brezo" na Dolenjskem imamo zakopanih še za 50,000 Din zlata, ki ga pa po naši ciganski prisegi n-3 ?memo rabiti do mlade lune. Ja, mi cig-uii sm~ pošten, ljudje in našr. prisega nam je sveta". Trgovec je še bolj strmel. Pravljica se mu je zdela popolnoma verjetna. "Kdcr bi nam posodil 5000 Din. mu jih vrnemo v zlatu z obrestmi vred", jc lagal ciganski glavar da-| lic. Koval je železo, dokler je bilo j vroče. Računil jc popolnoma pra-• viln:'. "Kaj pa. ko bi vam iaz poma- I gal....?" "Dobro, gospodine. pa nam pomagaj ti!" Cigan jo odšel, privedcl s seboj | ie kake tri tovariše, ki so pričeli la gati od pocetka in kmalu jim je trgovec res odštel 5000 D.n v bankovcih, povrh pa jim izro;il še za 3000 Din blaga. "Poštenjakom je treba zaupati!" si je mislil, pri tem pa žc računal. Barberton. O. Minul je pust. estal sem bru^ Prišla je pcpelnica. ostala sem sa mica. Čudna, da p»-cčudna so poia našega življenja. Kai pa ti praviš. Jože? Presneto, vse se je poženilo. le cepri smo ostali še samci. Ne b„» nič, eden jo je dobil. Ojoj. pa kakšno ženske! Pa kar čez no"-jo prišla. Iz previdne :;ti. da ne morda kak pijan avtomobili3t za-\-czil vanjo, jc pa prinesla rdcco ruto srboj. Izmučena s? je zleknilt p. terasi, ker se menda ni upala trkati. Tam jc srečno dočakala belega dne. Vctanemo. vrata >e d-pro. groaa! Oh ti neusmiljeni, neotesani ljudje! Namesto nc srečnemu b'tju pomagati na gorko. io pa pope kaj ~ in hajd ž njo v kurim:. Tam po kokoši kmalu opravile svoje del... Ni vzelo dolgo, da je pogledala slama iz njenega života Ln možgan. Da, saj pravim, kakor prideš. t3ke greš in s. kmalu pozabljen Vseeno hvala lepa za šalo! Sc priporočamo š? za na daljni h pa: let. Pust smo praznovali nad vse- uzor no in veselo, brez najmanjše nepn-like od torka p^. do četrtka. V torek večer srn bili na veselici Socialističnega kluba št. 232. Udeležba je bila s la velika, to pa najbiv zato. ker jc bila izvrstna muzik.i I in pa presta vstopnina. Vre skupaj pozdravlja eden. ki ic ;il Navzoč. Whiting, Ind. Vsak rajse bere. nego pije, in tak sem tudi jaz. Ali vseeno bo.n mal episal, kako kaj gre v tej naši na-I selbmi. Na Whiting je malo Slovencev, samo še?t družin. In zato ne moremo napraviti nikakc veselice .sami. Je pa d-st: Hrvatov in se vča-si ž njimi zabavamo. Delavske razmere so bolj slab? kakor povsod. Standard Oil Co. -.e precej dobro obratuje. Dela se vsaki dan. Ali za nas inozemce je bolj težko, ker nismo hodil, v angleške šele. zato tudi b3lj težko pridemo do boljšega dela. V bližini jc tudi jeklarna. in v nji je dosti delavcev prišlo ob delo zaradi modernih strejev. pesobno pri Standard Oil Company. i^ahko hi |wi oMjubiia Indiji, dvignila na stališče tlominija, da bi s tem že vsaj pokazala, da so zavzema angleška delavska vlada za osvobojen je narodov ler da v tem po^U^lu razlikuje od angleških konservativcev in liberalcev. To bi seveda dovedlo MaeDonaldovo vlado k padcu, u»da ta padtH* l»i bil nadme časten. *om delavskega voditelja radi ttatcrc po cele noči ni megei | koliko se bo dalo pri kupčiji zablu špati. V bolnico pa pa kljub štiri- j žiti. kratni prošnji niš? sprejeli zaradi pomanjkanja prostora. Samomorilec je prišel k zavesti in se živahno razgovarjal s sestro Ano, ki ag je prišla obiskat. Njegovo stanje je razmeroma povoljno. 100-letnica Brž takega geografskega društva Najbolj romantična izmed an- tlej nepoznenega a£uškeg& ozem-gie&kih ananstvezuh ustanov Kra- Ija. Takrat je bilo na svetu še do-IjevsJto geografsko društvo, je na- sti nepoznanih krajev. Društvo J- Ion- poslalo Eossa k skrivnostnemu se-Za-1 vernemu tečajnemu krogu, kjer se stalo pred 100 leu v starinski domski krčmi "Zakrpana hiša", četkom leta 1830 so zahajali tja člani »ffiMfa taristovskega kluoa "Raileigh poslušat mornarje ki mo pripuvadovah o daljnih dvtelah. Pri vinu časi kraljice Elizabete, ki je lastnoročno delila nagrade in odlikovanja pogumnim admiralom, kakor RaUeicbu ali Drakeu. Tako se Je rodila misel o geografskem društvu, ki bi oiivelo zanimanje za nepoEnane kraje. Prvi predsednik je bil mornariški uradnik Smith. Poaneje, po 30 leUh, je odlikoval i-•U predsednik s prvo društveno slato svetinjo mladega mLsiooarja Davida Lirtocstona, ki je preiskal do- je talostno ponesrečil z obema fregatama "Erebus" in "Teror". — Istočasno ah pozneje so odšli: An-derby k Južnemu tečaju. Lander na Niger, Burns v Butaro in Fritz-roy v Brazilijo. Društvo, ki ie o-premilo ln odlikovalo neštevilno raziskovalcev, je na ti actio njih dela in izbrisalo številne bele madeie. id so krasili takratne zemljevide. Sedaj so poštah raziskovalci drugačni: raziskujejo malo poznane kraje in jih podrobno popišejo, namesto da bi odkrivali nove otoke ali morja. A tudi sedaj vetja društveno geslo: "Osebni pogum je vir stvenega napredka." Cigani so se z mnogimi pokloni hitro odstranili in — izginili. Ne na Dolenjsko, marveč bog ve kam. Trgovec je čakal več dni na po vratek svojih dolžnikov, ki jih pa ni bil? od nikoder. Pozneje se jc Smrten padec po stopnicah. Te dni je šel 69-letni p;strešček Ivan Karba po prihodu včernih vlakov s celjskega kolodvora domov. Spotoma se je še oglasil v nekaterih gcrtilnah. Ko je prišel do svojega stanovanja v poslopju stare-gaga okrožnega sodišča v pritličju, je nenadoma iagubil na stopnišču vsako crijsntacijo in je padel po strmih stopn:cah. ki niso zavarovane z držaji v klet, kjer je obležal- Padel je tako nesrečno, da si je prebil lobanjsko dno in je smrt nastopila kmalu po nesrečnem padcu. Karbo ss našli domači šele naslednje jutro mrtvega v kleti. Karba si je pri padcu tudi zlomil tilnik. Čudno je, da je Karba ta način smrti slutil že pred gotovim časom. ko je svojcem dejal, da bo gotovo enkrat padel po nezavarovanih stopnicah v klet in da se bo ubil. Sleparski cigani. V ljubljanski okolici se je te dni potepala ciganska družina Nikoličev, kil se je preselila v slov. kraje iz Hrvatskega in .se končno nastanila v bližini Lavrice. Tam so kradli pri kmečkih hišah, sleparili sta- I * obrnil po pomoč na policijo. Aretiranih je bilo več ciganov, a noben Nikolič. Oskrunjen grob. Poštni uradnik Z a vodnik je prijavil, da so neznani ljudje že nekaj krat oskrunili grob njegovega očeta Frana Zavodnika na pokopališču pri Sv. Križu. Neznanci so mu ob-žagali najprvo 1 cipreso, nakar so drugič polomili in ocrezali zopet! drugo drevesce kraj groba. Zavod- j nik je sam iskal krivce, ker pa jih ni mogel izslediti, se je pritožil tudi pri oskrbništvu pokopališča. Ker se ni ničesar ukrenilo, da se krivec izsledi, se je obrnil Za vodnik zdaj na policijo, katere nalog je. da najde surovega zlikovca. Smrtna ko*>a. V Ljubnem na Gorenj -krm ir preminula v visoki staro>:ti 81 le* spl:rno spoštovana posestnica in gc tiiničarka Marija Ambrožičeva, mati znanega mdustrijca Josip i A rr-b rožiča. — Na Srl.šku pri Li!iji ie preminul pcser.tnik Anton Lavrič. ix> doai-o? Hedel, ki jc bil 30 let litij-rki občinski odbornik. — V Kranju je umrla posestnica Pclon'ca Zupančeva. Pokojnica je bila nad 51 let zvesta sotrudnica tvrdke Ferdinand Sajovi" in je bi- Občudovanja so vredne.... Drage rojakinje mi očitajo, aa vcasi katero čez ženske zapišem, pa me ponedolžnem dolže. Vsaka ženska je vredna spoštovanja. nekatere večjega, nekatere manjšega spoštovanja. Kar pa jaz pišem, je čista rcsjii-car vzela iz življenja, m jo zamo-rem izpričati z živimi primeri. Vsem seveda ni mogoče ustreči, še moškim ne. pa bi človek ženskam ustregel. Rojakom ugaja, če jih v časi malo bolj c>5tro pnmem. one se p i pritožujejo nad menoj, zamere pa ni niti tukaj, mil tam prav pc>cbne. Popravici pa povem, da nekatere zaslužijo, da jih človek javno obsodi, no, zaleže jim takoalitako nič. Tako se je naprimer zgodil"*, da je šla taka jezikava Marjanca kar naravnost k sodniku in začela — čujte ai trmite — tožili svojega meta Ne z namenom, da bi ya .spravila v arest o ne. tako daleč ne seže- njihevo sovrastvo — ampak kar tako. da iztrese svojo duk> in da svojega moža v nič postavi. Tako je govorila in tožila potrpežljivemu sodniku: — Z eno be-edo vam povem, da ni moj mož nič vreden in da sem jaz najbolj nesrečna stvar na svetu. Vaša gnada, le dobro :ne poslušajte. potem pa odločite pa postavi in paragrafih, če res moren; ie obstajati in živeti na tem svetu. Ko zjutraj vstane, hoče. da b: mu fruštek skuhala in da bi mu šla po žnmlje v šter in vse soite. Ja. pa kaj še? Česa si ta vražji dedec ne zmisli? In hoče, da bi mu hlače speglala za nedeljo, pa oo mtw mi noče nikdar iti. In kar me še najbolj jezi. je to. da cigarete kadi. Le pomislite, gospod sodnik, ka-korhitro so me moje prijateljice pregovorile, da sem zabela kaditi takoj jih je tudi on začel. To pa nc gre. kam bemo pa prišli za bc:žjo voljo, če bova dva kadila v družini. Saj ne rečem, da mi ne da denarja — o vsako soboto na da vse do zadnjega solda, kar zasluži, ampak za carlare hoče imeti nazaj. Že dvakrat mu je rekel zdravnik, da potrebuje pregibanja in premika- Vreme imamo jako lepo, tu in [ nja. zdaj vas pa vprašam, gosp tam že solata raste in vse se veseli zgodnje spomladi In tukaj pošiljam S3.00 za p nialj- | šanje polletr0 naročnine. Pozdravljam v»c c*tateljc G! is Naroda po celi Ameriki in Canadi. in svojega brata, ki se nahaja v Sudbury, Ont. Pozdravljam tudi Petra Zgago, kateri je gotovo deseti brat. Torej le korajžno, Peter! Joseph Korin, naročnik. V am li nagajajo obisti l«*inaga «a>lsiiM*oiu ;ili z<*njii in ustavi 1« zni in Imlfi in U povaroiaiij. ženja. \ro<1i Jn -t r.l>iwii. »MiljSt- opravljajo svoj* lo 1'«>\.}iii itKj Nuga-Tom Krartitfi mori in zdr,>\j.t stimulira * orgaiip in tl» lovan«- l«-l< -s;<. tako jirt-ieiif no^t, plin«- in pestonti v želodcu in >'T<-vih, iMfl, omotic«, itsul-1 itZr-. tU'»"i «11 • 1 i - i -kf-pa stanj-* na.«t;«l<-tfji v.-l--1 slal«. «.« ">i-vajunj.i in i-olltiii nl.irti Xuga-Tonr (Hnxlaja \ v.-i-li U-kai- nah Ako vaš lekarnar tega r«-ii- tf mu naj iili-Ki nart-i'i z.« vas od nj«-* govepa |>nku[»Vv;i lca. —A d v POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla-naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti Čimprej obnove. — Uprava Usta. RUSTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. (SNE ZA OGLASE SO ZHERNE jednik. ali bi ne bilo najboljše zanj. če bi hodil tistih petdeset biokccv v tovarno. Petdeset blc'.vcev tja, pet-deset nazaj, kaj pa je to? Za zdravje je pa le dobro. Pa :-.(■ nr da in 110 da pregovoriti. In tudi s jedi je irbirren. Za pred poroko mi je pripovedoval, da nc more jesti prašičevega mesa, čc,š. da ga slabi po prašičevem mesu, kar so mi čudno zdi. kajti mene po pra-sičr • vem mesu čisto nic ne krivici Ne režem, da imam prašičevo meso i rav ps;ekmo rada. o nc. raj si imam telctino. toda prašičevo v. c • eno kuham, da bi *c mož privadil nanj. Pa nič in nič. Moj Boti, kaj naj počnem? Saj nimamo toliko, da bi za vsakega, ekstra kuhala. Kaj naj storim, goepod sodnik? Vs,-. sem obupana, vsa sem iz seb?. Sodnik j c bil pameten možak in je rekel: — Veste, gospa, v-o se lx> dal<» urediti. Bodite dobri ž njim To jc prvi pogoj. Skušajte mu v vseh o-zirih ustreči Vstanite pol ure pred njim in mu skuhajte zajtrk. In sami pojdite po zemlje v pekarijo. Ko vam bo dal v soboto denar, mu recite: — Ah, kar sem obdrži. Saj vem, da si pameten in pošten in da ne boš denar razxnetal. —- Dajte mu vae. karkoli bo hotel. Ugodite vsaki njegovi želji. To bo žerjavica na njegovo glavo. Bcste videli, to bo žerjavica na njegovo glavo. Stavim, do bo v najkrajšem času postal tak, kakršnega hočete imeti. To je moi svet, — je zaključil sodnik. — Se vam prav lepo zahvalim, gospod sodnik za vaš prijazni svet. Toda ne verjamem, da bi kaj pomagalo. — Bo pomagalo. Le meni verjemite —ji Ae vnovič zatrdil. — No, bom pa poskusila, zakaj ne— je odvrnila nekoliko potola-žena — prevelikega upanja pa nimam. — Zakaj ne? — je poizvedoval sodnik. — I. no. enkrat sem mu že kropa pljusknila v obraz, pa se ni nic poboljšal. No, če pa vi pravite, da bo žerjavoca pomagala, mu bom žerjavice nar-uia na glavo. Poskušam lahko, saj nič ne k oš ta. Toda verjemite mi. če krop ni zalegel, tudi žerjavica ne bo. WA41 M AAO0A" VALENTIN KATAJEV Triko i * Da, dv m vzdthnil tako je. brat je v&rsai PIRii it. Kanar< PROBKIN Na primer, skupna prehrana. Pro- [ to ni navada, toda za drage goste... NEBEŠKO KRALJESTVO NA ZEMLJI 5a5a! malo m ki. Plen riOOCKJ do n jagcna o-Take stvari IV t men; Zal wort! Poznam jih mno-eno besedo, pojdiva. Po-iivnega človeka — kan* Ukina. komunista, na-kandidata, nedavno so li za kandidata Pa za* ker j« znal vljub vsemu ar komunistične čist osti . ii predstavljati — on žima po načelih devetnaj-kri* talna duša Z eno V sam. gospoda.... Na vratih jedilnice se je svetil; i-; napis: "Skupna obednica". Težka! t. h raste va miza. pogrnjena s finim prtom, je bila okusno pripravljena i za štiri osebe. Po stenah so viseli leseni zajci in sadovi, opremljeni z j gesli: "Skupna prehrana — jam-j stvo komunizma'* in 4 Kdor ne dela, naj ne je!" itd V kotu ie na mramornati mizi stal blesteč samo- . var z napisom: "Nc pijte mlačne' vode!" Probkin je zadovljno snel nanos- i tuk m naju peljal dalje. ai u&ert! br Proki da je u; Po skromnem komunainean obe du sva se poslovila od tajnika komune z imenom Oktobrske Revolucije, katerega sem pred odhodom še vprašal: — Povejte, sodrug, koliko clanuv ima vaša komuna? — O. malenkost!* Jaz. žena in dvoje otrok, ne vštevši lakaja in p«eiiranjevalne celice, ki sestoji iz kuharja in sobarice. — Aha! No v tem slučaju seveda ... — Priporočani sc vam ludi za naprej! pris.a ti ko- Hl idil Saša Da lah- — Prosim Klub z imenom Ok-toberske Revolucije. Prepričajte se Pianino Poglejte napis: "Muzikai-na sekcija". Potem mala marksistična biblioteka. Stanjukovič, Me-terlink, Mamin-Sibirjak, Nad-sen in drugi. Vse izključno le iz j Marksove založbe. ,'Ena največjih predvojnih ruskih knjigarn je bila Marksova v Moskvi. Op. prev > Akvarij z zlatimi ribicami — ' Zoo-logična sekcija". Na mizi časniki, he-he! Vse kakor se spodobi najdejo člani ..ornun? v PUSTOLOVEC - MILIJONAR sva po marmornatih stop-»vagor. Na tetkih hrstovih c bila pribita medena iko'.aj Nikolajevič Probkin. trusta 'Rdečkasti Chic". kje je bila pritrjena dru;a i napisom: Zgledna komu-•nom "Okt.> ANCHOR trrovika ,'umli na omotu je viic jim-»tvn, _ ViHm in sanitniva trnii-ji-a ie ovita kro« vsal<* stekle-»iv« PAIN EXPELLER ja. V »Mh Ukarwh. SS in 70 canto v. ali direktno od: Vk+ laliara^^V* IUM.HICHTKR ** CO. Mm V AMO SOUTH firTH iTS. SSOOKkYH, N V KfU S PAI N- posvečam poseibno pažnjo tudi svoji komunalni kuhinji. Tajnik prehranjevalne celice je takisto tu. Zdravstvu j, Stefan! Monumeatalni kuhar v belem prepasniku in z visokim kuharskim pokrivalom. se je sodrugu Probki-nu spoštljivo priklonil. — Kaj bo danes za kosilo, bratec? J esc tri a ia MacDonald in zreški a la Kominterna. Dalje imam. gospoda, v svoji komuni šc ledenico, shrambo, klet prehranjevalni fond itd. Sicer pa to ni posebno zanimivo. Poleg tega je tu še mestna celica ženskega oddelka. Tudi to upravlja moja žena. Nato še skupna spalnica za d-ministrativno osobje, kopalnica in slično. — In ti nisi verjel! — mi je šepnil Saša. t — Sedaj pa. so drugi izletniki, ali morda želite pokusiti kaj od tega, kar je bog poslal? Daša, postavite dva kolektivna pribora! Probkin naju je svečano povedel k jedilni mizi. — Prod kosilom bi vama pri počil kozarček likerja. Pri nas sicer svoja podjetja in se preselil v Pariz. kjer je umrl. Gardner jc bil COLORADO Denver. J. Schutte Pueblo. Peter Cuiig. Jomu Ueriu, Frank Janesh, A. Baftič. Salida. Louis CosteMo. Walsenburg. M. J. BayuM INDIANA Indianapolis, Louis Banich ki razburja svetovno jav- ILLINOIS Aurora, J. Verblcn Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurlch, Andrew Splllar. Cicero, J. Fabian. Joliet, A. Anzelc. Mary Bamblci', J. Zaletel, Joseoh Hrovat. La SaUe, J. Spelich. Masco utah, Frank Augustln North Chicago Anton K ob al Springfield. Matija Barborich. Summit, J. Horvath. Waukegan. Frank Petkovšek 1 a avena. Ta družina je preko 15& let j Jože Zelene, vladala in upravljala otok brez vsa- ; ke državne in upravne zveze z An glijo. Ime Heaven pomeni po naše "nebesa", zato je otok imenoval nebeško kraljestvo, kar je vsekakor j v skladu s frazeologijo, ki se je je posluževal vsakokratni vladar kut posvetni in duhovni gospod svojega maloštevilnega narodiča. Otočani in njihovi "nebeški gospodje" niso j bili nikoli podložni kraljevim angleškim oblastvom in današnji last nik otoka trdi. da si je z nakupom f otoka pridobil tudi vse suverene vladarske pravice, ki jih je vršila pred njim dinastija Heavenov. V enciklopediji je otok Lundy ozna- i KANSAS Glrard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank Žagar. nimi pristasi. pripadajočimi desničarskemu. odn. levičarskem krihi oprl na mlade ljudi, ki jih je pripustil na zelo odločujoča mosta. 7, njihovo pomočjo jc pričel brezobzirno teroristično politiko domala v vseh panogah javnega in zasob-j nega življenja. Zgodovina boljševi-' škesa rc-žlma jc stopila s tem v iv>-; vo stopnjo, kar se je pokazalo tud:j mogocc sanirati lastno na zunaj v jako vidni obliki Kr / I obzirni radikalizem sovjetskega i | družabnega preobražanja še nikdar i ni dosegel tako višine, kot v teku j zadnjega lrta. j Celotno gospodarsko življenje se j preobraža v izvrševanju programu j ■pjatileke". Industrializacija se vr-! ši" po postavljenem programu: ! skepsa. ki so jo stari gospodarski • strokovnjaki bolj še viške« a tabora . izražali o možnosti industrijaliza-, cije brez zadostnega kapitala, od-! nosno brez inozemskega finančn?-i ga posojila, ne tehta nič. Stalinovi j možie hočejo kapital takorekoi iz-' teptati Lz tal: delavstvo mora oddajati • prostovoljno" znaten d?', svoje plače in se odrekati življen-skim ugodnostim, vse v namen, cia se zbira investicijski kapital, ki naj stvori osnovno industrij alizaci j-j. Povečana agrarna produkcija naj zviša proizvajanje prehrane, večja množina poljedelskih produktov veliki francoski revoluciji. Z:* enkrat se zdi. da stavi sovjetska. Rusija tako trdne n.ide na u-.speh svojepa petletnega gospodarskega programa, da je nehala računati z inozemskim minančnim jxjsojilom. Dolgo so bili v iMoskvi uverjeni. da jim jc brez denarne pomoči iz kapitalističnih držav negospodarstvo in ga pregraditi v komunistič nem snuslu. Vse njihovo prizadevanje ie bilo naperjena v brigi za vnanje po. ojilo. Izkazalo pa sc je da v tej smeri ni upati na uspeh. Tako je prišlo do petletnega indu-strijalizacijskega programa in njegovega radikalnega izvrševanja. Zato pa je Moskva napram inozemstvu odtlej še manj obzirna kakor je bila poprej. Seveda pa popisuje sovjetsko časopisje to novo komunistično hujskanje v luči, kakor da ^re za novo propagando ofenzivo kapitalistične Evrope zoper Rusijo. Nujna posledica vsega tesa bo, da se bo nasprotje med cbcwa taboroma. sovjetskim in ostalim svetom, še povečalo, čeprav na kale spopad ni misliti, ker potrebuje Moskva za izvedbo svojega notranjega programa predvsem miru. GOETHEJPEV MUZEJ. Poseben odbor z najuglednejšimi večkratni milijonar, poleg tega pa I čen kot del grofije Devonshire, ali velik ljubitelj dirkalnih konj, znamenit ipian.st. mecen, izkušen lc-talec in slaven sahist-amater. BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk. ki se iele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih drtav. Oglasite se za pojasnila v ljudski iali stv. 27, East 41. cesta v petek xjwtrsj od lt. de 12., soka štv. MS, ali pa v pondeljek in srede ob 3. do 5.,-soba 413. Naročite SL0VENSK0-AMERIKANSK1 KOLEDAR z« leto 1930 ki je letos izredno zanimiv. poSjutemo vaju ga poštnine prosto za 50c KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18 Street New York, N. Y. VODNIKOVE KNJIGE za leto 1930 SO RAZPRODANE Kdor jih hoče zdaj naročiti za leto 1931, naj nam pošlje $ 1 in dobil bo knjige po posti, ko bodo izšle. Knjigarna 'Glas Naroda* ta oblast ne more navesti nikakeg? dokaza, da je sploh kdaj poslovala j uradno na tem otoku in tudi ni karti obsega grofije tega otoka ni Podsodnost ima Lundy baje v Bi-defordu. toda tudi iz bidefordskin sodnih aktov ni razvidno, da bi bila sodna oblast sploh kdaj razširjena tudi na otočič. Lastnik Harman je povpraševal pai vseh oblastih, kam spada njegova kraljevina v političnem in u-pravnem oziru. ali oblasti mu niso znale dati pravega odgovora, ker si nočejo nakopati konflikta s su-verenom prijateljske sosednje države. Tako vlada otoku kralj Martin kot edini absolutni monarh v MARYLAND Steyer, J. Cerne. Kitzmiller, Fr. Vodopivec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular, Ant. Ja-nezich. MINNESOTA Chisholmn, Frank Ooute. A. Pa-nian. Frank Pucel]. Ely, Jos. J. Peshel. Fr Sekula. Eveleth, Louis Ooute. Gilbert, Louis Vessel Hlbbing, John PovSe Virginia, Fra^k Hrvatlch, Sheboygan, Johr Zorman. West A Ills, Frank Skok. MISSOURI St. Louis. A. NabrgoJ. MONTANA Klein. John R. Rom. Roundup, M. M. Panlan Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha. P. Broderlck NEW YORK Go wan da. Karl 8teinlsha. Little Falls, Frank Masle. OHIO Barberton. Jonn Balant. Joe Hiti Cleveland. Anton Bobek, C has. Karllnger, Louis Rodman. Anton I naj zniža cene živilom in dovoli, ta- nemškimi pi .»telji. umetniki, znanko regulacijo delavskega zaslužka da se bo mogel kapital v še več:i meri investirati. Ali to je najtcžii problem, zakaj kmeta je težje prisiliti na delo no pragramu in "za javni blagor" nego tvorniškega delavca ali upravnega uradnika. Sovjetski aparat pa se je z vso brutalnostjo lotil sed.*j tudi tega eksperimenta, ki se ga je ogibal ves čas od oktobrskega prevrata v letu 1917. Premožneiši kmetje, kulaki, so danes na pro-skribicijski listi: kdor ji zapade, ker se ni uklonil uradni direktivi, mora brez usmiljenja z rodnega doma, ki ga zaseže krajevna sovjetska organizacija, da ga prevzame v obdelovanje za skupne Interese.) Orjaški eksperiment, a opasen vs~ kaže. da se bo ponesrečil in povzročil sovjetskim mogotcem šc hude čase. Radikalni terorizem sc jc prenesel tudi na druga področja, ki ni majo z gospodarskim udejstvova- st veni ki in politiki kc. člani pripravlja velike prsilavo 100-lct:iicc Goethejeve smrti za leta 1932. Poleg pesnikove rojstne hiše v Frankfurt u. katero je mesto že izročilo caboru. bedo uredili velik park in v njem sc bo nahajal muzej. Zbral b: včc razp-leželjive pesnikove rokopise. dopise njegovih sodobnikov, vse izdaje njegovih tpisov in seveda dela c njem v vseh jezikih. To slovstvo c Gcctheju je tiko obširne. da šteje do 45,000 naslovov v frankfurUki mestni zbirki, ki bo matica novega muzeja Vsa večja nemška mesta ?,o prispevala sto tisoče mark za muzej in veliko dc-mrj:» poslali tudi Nemci iz Amerike. N A P It O I> A J J NADSTROPNA ZIDANA HIŠA v najboljšem stanu blizu Myrtle Avo. v R;dgewood. N. Y. — Pojasnila daje: — Anton Birk. ftll.'i Limlrn Strrrt. Kidftrwood, N. Y. Telefon: Evrrgrcrn 2811. :S rt f i Evropi. Živi sicer v Londonu in se simelch. Math. Slapnik. CENA DR.KRN0VEGA BERILA JE ZNIŽANA lesko-slovensko (ENGLISH SLOVENE KNJIGARNI 'GLAS NARODA SIS West II Street New Terk Cktj menda še ni pokazal na tleh svoje kraljevine, trdi pa, da se nihče nima pravice vmešavati v njegove vladne posle. "Ako hočem," pravi kralj Martin, "dam lahko obesiti kakega otočana zavoljo ovčje tatvine, ne da bi mi mogla angleška j ustica kakorkoli ugovarjati." Na srečo kralj noče izvajati svojih absolutističnih pravic s strogostjo tiranov, marveč se zadovo-Unje z.dejstvom, da je njegov otok neodvisen z dejstvo, da je njegov otok neodvisen dominion angle- SEZNAM ARANŽIRANTH CERTOV. KON- 16. marca: Chicago, 111. 23. marca:. Sprigfield. 111. 5..aprila: Warren, O. 12. aprila: Heraiinie, Pa. 20. aprila: Cleveland. O.—Collin-wood. 18. maja: Ohiegso, ni. (Orchestra Hill). 25. aaja: Milwaukee, Wis. 2. jamja: Calumet, Mich., (Opera House). 7. junija: Traunick, Mich. 15. junija: Elyt^finn. 32. junija: Duluth, Minn. Naslov: Glair CC/S. O. Euclid. F. Bajt. Glrard. Anton Nagode. Lorain. Louis Balant In J. Kumše NUes, Frank KogovSek. Warren, Mrs. F. Baekar. Youngs town, Anton Kikelj. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Am bridge, Frank JakAe. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, An&on Ipavec. Claridge, A. Yerina Conemaugh, j. Brezovec. V. Ro-vanAek. Grafton, Fr. Macbek. Export. G. Prevlč, Louis Jupan-tit. A. SkerlJ. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamin. Oreeosbvg, Frank Novak. Homer City, in okolico. Frank Fe-wnnharJr. Mali Oglasi imajo velik uspeh ■ ■ n | wmm laws Irwin. Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz. Krayn, Ant. Taufelj. Luzerne, Frank Bal loch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprlvftek. Midway, John 2ust. Moon Run, Fr. PodmUAek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arb in U. Jakobich, J. Pogača r. Presto, F. B. Demshar. -J. Steelton, A. Hreii. Unity Sta. In okolica, J Fr. Schifrer. » West New ton. Joseph. Jovan Wilioek. J. Peternal. 'WYOMING Skerij, Rock Springs, Louis Gaucher. Diamondvilie. F. Luznberk Vsak zastopnik izda potrdilo va sto to, katero je prejel. Zastopnik* rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta IS.; j za A tiri mesece $2.; sa četrt Ista j SIJO. Joseph Tratnik tn New Yora City le «7. celo Isto. Naročnina sa Evropo Je $7. sa ce- UTAH Helper, Fr. Krebs. WEST VIRGINIA: Williams River. Anton Svet. WISCONSIN Milwaukee. Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene. • lo leto. m •p III R I t O B A" NEW TORE. TUESWY, JttABCH U. 1931 The LABGt&T BLQTgJ^pAILE Jq A. < Njegova čast. ROMAN IZ tlVUtNJA S Zrn Glas Naroda priredil G. P. 17 • Nadaljevanje > Dmilija ne je pečala danc.s prav posebno z Hclmo Olferorsovo. Kaj m Ji njem autem zadnjič pri mizi povedali glede iTje, jo je zelo navdušilo zanjo Sedaj sa ni bilo triko pridobiti naklonjenosti Emilije. V nje-i>em vrču je bilo nasrotnadene toliko ljubezni, da se je Je morala sem -pa tam tniebtti. Ljubi Bog. če bi mogla enkrat zopet dobiti svakinjo, ki bi bila popolnoma po mojem arcuf — je rekla Emilija hrepeneče. Dalj kot Je nameravala, se Je Vera zamudila pri go>pej Althoff. Pt ebne tetko Ji je bilo posloviti se, ko jc vendar enkrat našla pilItMMe. Na votfnji proti domu Je sedela Vera mirno in tiho v vozu Njene lep* tenme mčI no zrle neprestano predse, in enkrat jc zapazila Helma, Itako x ji Je potocila solza na lice. Srer ji je postalo zek> težko. Vera je bila vedno ljubeznjiva ž njo. »r. ta m;sel jo Je nehote vznemirila. Ce bi puntalo njeno stališče v hlsi nevzdržno vsled neprijetnega uugodkj bi bila ena najbolj težko prizadeta od tc?a. Nato bi morala zopet iti k tujim Ijddcm ter si iskati nove službe, i vnmi potntanfi tei razočaranji. V najbolj kri vnem kotičku njenega srca se ji predramil glas, ki ji Je rekel: Proč ud Ttliksa Altholfa! Nic vec pa ne maram videti. Popolnoma moram izginiti iz njegovega cveta in tudi on naj me popolnoma pozabi' Tj bi bila najhujša posledica, katero bi mogla prinesti izmenjava v si uzbi' Obe dami sta se predramili iz rvoicga aujarenja. Voz se jc namreč ustavil pred vrstim zlatarja Hitro je bila zadeva opravljena in dami sta se odpeliali proli doon u. Komaj sta ae preoblckli za kusilo, ko se je vrnil konzul. 11« Ima je v obednicl pospravljala, medtem pa je Hemici pozdravil tvojo tci.o j| Zapazil Je take], da je žena slabe volje. Pritajen vzklik se je izvil z nj^f "vih pr j in tudi cclo se je mrko nagubalo Kljub temu pa si je prizadeval razvt eliti Vtro Ona si je prizadevala puelužiti fc veselega Uma, a ui se Ji posrečilo. Pil nuxi je zrl vedivo v njen lepi obraz m konečno jc popolnoma utihnil Helma je skvisala nadaljevati pogovor, a se ji tudi ni posrc-tiio Kst moreč ukor je ležalo nad temi tremi ljudmi Nenkrat potem ko *o pr.ne.4i pečenko ter jc flužabnik zapustil so-b*' ,»t j«- bruhnilo krčevito ihtenje preko ustnic Vtc. Debele solze so prijele tr^i pri njenih bcih Ni se mogla še nadalje zadržati. Raztrgalo N u prM c* oi se sku ala *e nadalje zadrževat* Skočila je pokonci in žnjo vred tudi Henriei. Hotel je pohiteti k nje. jo vzeti v naročje ter jo vprašati, kaj jo pravza{)ra% Ona pa Je napravila strastno, odporno kretnjo ter hitro zapu-t.la sobo Obstal Je nepremičen ter zrl na vrata. Helml je obtičal od strahu požirek v grlu. Mislila Je, da ni šc nikdar videla človeka, kujega obraz bi bil tako ckamenel kot obraz konzul* Oli ,<»ko >«jčutje do tega dobrotnega moža je napolnilo njeno du-c ; Ob i-.tem ct^u pa si je souLla tudi Vera Ni pa si drznila premakniti •■*■ ter puvesila oel. če bi le lahko odšla neopaženo ven. da nc bi izgledalo kot da u^aruje njegove duševne bolečine! Končno pa se je Hennci vendar ojunačll. Z roko si je pobegel pre-k'i cela ter *e t-bnul pr^ti Hclnn. kot da se je zbudil iz globokega spanja Ol«-boko '-oeut je je napolnilo njeno dušo. Ob L^tetn času pa se Ji je .milila tudi Vera. ki je morala noeati večji del bremena. Moja zrna Je imela danes močan živčni napad. — jc rekel kol rlovek ki ae s silo dovede do govora — Kaj pa jo jc tekom jutra spravilo v tako slabo voljo? Helma si ni drznila pogledati ga - Oospod konzul, jat nisem ničesar zapazila! Z gotovini izrazom se je uravnal ter vprašal naprej z janim g la- kte ae odpeljala ven x mojo ženo? bili sva pri zlatarju a preje smo izbirali klobuke za gospo je vprašal, navidezno malo- ALI ŽIVALI GOVORIJO? NOVA BOLJSEVlSKA AFERA , , «... J , ... i V Solunu so hoteli pristaši boljše- če pravimo, da se živali pogo- dojenčka, ctm .se je oglasil ponoči koy b M ^^ tam0š. varjajo. ne mislimo seveda zgolj na dokler ni zopet zaspal. Drugi pesj^ ruskm cmigranlov SCncrala prave besede, temveč tudi na gla- ne mara ostati v sobi, kjer se vča- Ririlova m ^ovo ^PoH. sove in kretnje, jim Jim omogoč sih ponoči in v temi oglasi radio: ; cijski agctlU ^ ^^tovaU raz-čajo medsebojno umevanje. Ali so ta pes je "pravoveren". strah ga govorom ^t^kov v neki krčmi te zmožnosti zgolj nagonske, pode- je. MTade lisice po divjih deželah.;^ takQ odkriii zaroto ^ gcne_ dov^ne, ali pa jih pridobe potocn kjer jih ne lovijo, so veliko mani, raJu ^^ generala Kirilova se pouka m aavednega posnemanja? prebrisane nego pri nas. Torej uči- je M hatela ^pe^ v avtu z ne_ Ali je živalski "jezik" zmožen raz- jo stariši naraščaj? A kako? Se ž ^ moškimi ^ so ji bih natvezi-voja. napredka, in v koliko se raz- njim pogovarjajo, jim kažejo svo-. u da jQ ^ v nrkcRl likuje od človeške govorice? Koklja je zvijače, ali je to vpliv, prenos Wnu kot igra,ko na klavir y ^ zove s posebnim glasom piščance, misli? Kako se sporazumejo bobri. trenutku pa ^ ^ javm ^^ da jim pokaže hrano, ima pa tudi ki zajezijo reke in jezera, da ne bi; orgam Cim go m ne8nancl 0pri. drug glas. da jih opozori na kra- bila voda nevarna njihovim biva- ziU zbcžali in ^ mcd gulja. Če se v prvem slučaju zbi- liščem? Podirati morajo velika dre- , Qd soprogc &encrala Kl. rajo piščanci okrog nje. se v dru- vesa. da se zvrnejo v določenem | lflm SQ ^jševm menda hoteli gem primeru ra^ršijo in se po- ( pravcu v vodo. Pri tem delu so ude- .zmamiU ncke tajntwti iz proUso. skrijejo ob plotu ali v travi. Iste ležene ponekod stoUne žiali« i vjet^kega pokreta. Nadaljna pre- glaaove imajo divje kure v Indo- Se Herodot, oče zgodovine, pri-; lskava je v najživahncj^m tcku. Kitaju, domnevani predniki naše poveduje o faraonu Psametihu, ki; y rynimvski .špijonažni aferi do-domače kure. Manj spretni anamit- j je zaupal pastirju v planinah dva scdaj razcn sovjct3kega a„£>nU Ka. ski lovci ustrelijo samo odrasle novorojena otroka in mu prepove- raniova ^ šefa ^Ika bukareške ptice, ki ob nevarnosti zletijo v da! govoriti ž njima; hotel je zve - j p!#■ r>H ••! r k Bremen, Ch«ib>'urg, Hr»mru 15 marcx: Mlnn*«i| Uilvtukrf, i'h»rtM»ir(r, HamlMira ContA (irainl«" Ntni\» II. marca: F*turr»ii«. T ral 1t marca: l're»id«nt Harc. Ch»rl. men 10 »prti* Murni U< m«, ti ti aprila' Pati«. Il^rf I lom« 11« . i'lMfrt»» 1'rttnlaiMl. i-hf-r«' llr»-llyrli. Ch< rt«M 1Z aorila: Miuii« »Maka. St Loui*. Chrrbnuri, limnlioll l^rtialSutn. i'hfitM*urs 1«. »n i * i;"ul»-«nt rut Mrr. lin Iirr i Hi i k a rit« »rven i r(T lii*m»c ur* t ■t le»it b >rL>uui fE. A lil« TV>»II napijeta mleka. Šele dve leti pozneje je sporočfl na dvor. da sta ga sprejela otroka prvič z besedo "bekos" v maloazijskem jeziku, pri "kruh". Mislil jc po- J4. marca: Stxt<*mlam, t«rd«fliri. liuiil'-gn* Sl*r. I itnat 17 apnla: S« lil t JC'Tt . I 18. apr la I * .lr y i. «»l>min CI Ct 1*» aprila Milnaiik«-*-. I'lirrbniirf, llBr( • "•■nt. t.ram*.-, N.ip.i|i, (,«-iiuva ^O aprila: SrftniiHH Trni 23 aprila lUre e.rM. rM-erl->'t< g ll^nihurB t"herl«mr« lli '«nrsi- VVushiiigtoii. Cifri 'iirr * li 2< apnu i;, r iti I INDIJANSKI ROMARJI — Al — Oi koiuukrvo Hennci je stofal korak bližje — Prt Althoif ln sinovih seveda nuno Hrlma je čui.la kako ji je utripalo .^ree. kajti gotova napetost Je ležala v njegovih besed ali Sveti Bo« kaj bo postalo iz tega? — si je nuslila polna straha — Da. pri Althoff in sinovih Hm Prt tem se je najbrž nekoliko utrudila. Vprašanje klobukov je pri wh damah skrajno važno. — se je skušal pošaliti. H rim a pa »c je pogumno spustila v boj. Da. goo-ps. kanzuliea je dosti izbirala ter zopet in zopet pomer-jala Najbrž je ud tega dobila nervozen glavobol. Tako Je moralo biti. bedaj pa hočemo mirno jesti naprej, gospodična Olfersova Po končanem obedu bom šel gledat k svoji ženi Medtem pa bo imela dovolj časa. da £e pemiri. Jaz mislim, da je bila ta cim."ka sezija prenaporna zanjo. H pustil ae Je zopet za mizo ter sc delal kot da uživa mirno svoje ko&ilo Tudi Helma je vzela nekaj vsakih jedi, a uiti ona. niti konzul nista imela resne volje, da tu jedla. Koračno je bilo obeda vendar konec. Nato se Je priklonil konzul pred Helmo ter odšel ven. Obiskati je hotel sobo svoje Žene, a ko je hotel vstopiti, jo je našel zaklenjeno, ttlodega in prepadenega obraza se Je naslonil na vrata. Bilo mu je, kot da čuje pritajeno ihtenje prihajati skozi vrata. Nato je odšel počasi v svojo lastno sobo ter omahnil, brez moč:, na stol. besila nižje ali višje, v zadnjem slučaju se je moral Hachet posluži- Samomor na Jelačičevrm spmticm-tl lestvice. Papiga se je pa morala ku v Zagrebu. naučiti besed "lestvica" in "gor sto- - pi". Nekega dne je obesil Hachet; 19. februarja oo 5. popolne so bili omarico visoko pod strop in zatak- ; pasafttje Jclačičcvcga trga priče Kakor poroča "Pioneer", se i« zbralo v Alahabadu na praznik Kumb — Mcla — Far nad dva ln pol milijona romarjev. Kopljejo se1 v svetem Gangu, ki samo enkrat tekom vsakih 12 let človeka očisti vseh grehov v mislih, željah, b?-sedah ali dejanjih. To čudno last- 29.. marca: |!» Krn m f Hkvt« t >li irlu. , I ■h^rlwmr* \V»ilrrnlamj, Cli»rln>ur| Am«»i l>c n Km i »v«. Ch»ilH»ur*. Hromeli (Prwit ne v) Au(fu»tm«. Nay>tl, »Irnov* 71. marca: M inn* tmika l"herlnn»rK CUve:and * ■hrrti .ui K flaminc« »In.rKA W^Shlnc'.ud, Clierl»ouig Brnni>ii | V nlcrniajii. 8"uniKi>«' ^ ir M-i. i ter«1-» m 2. aprila : Orelisat ia. i Mierb-nir* A lli« rt Hallm. i*herl.>>ur« H.niili-irg I'lKMilt iit ilof -si?veil, Chei l.ourg, tu*' ii 21 aorila: MHJ.*1. ri>Ulid. Cliri l. 2h aprila Mim»»-t>>iikM. cii^rlM ."50 ap iia MiUirl Hiii*. i'h<-l 1». \t«-»-l « IUIIii,. I ti. ) I'r» « nl Cikluc 1 it - 111» ti rc Ur ii»»t» •eiif »ijr Mrr K' mre. Ant » er ii»*n »re llatt nil lestvico v kot med vsako ropo- strašnega samomora, izvršenega na nost j^a voda samo ena dan ko tijo Papiga jc razburjeno plahuta-; stopnicah spomenika bana Jelači- st0pa Jupiter v Arielovo in solne n v Vodnarjevo sozvezdje. Vsa greš- 3. aprila: I »rebd*-1; Chci b'-uric. Urtmeti la s perutmi in ponavljala svoj: — ! ča. Neki delavsko oblečen mož je 'Omara! omara!" Dobila jc od go-l^1 na na^jo st°P»ico sP°me' spodarja samo proso. Isto sc jc po- ' n'lka čcprav možno sncžUo in novilo drug dan. Papiga si je stra- ic b:la mokra šno želela konoplje, ki je bila viN'cnadonw jc lc"cl vznak izvlekel nedosegljivi omarici. V svojem raz-1 britcv ter si PrerezaI ta*° da burjenju je naredila rumene oči, od-'je kri bri7'^ila spomeniku in prla rep, se nasopirala in pričela P^^iku daleč naokro-. Na klica-letatl po sobi. Našla je naposled v nje ljudl 50 uslužbenci iz kotu lestvico, z zmagovalnim hre- bUžnje k01™0 "omiljenih bratov Sčanjem se je vsedla nanjo in za-vpila: 'Lestvica! Gori stopi! Orna-; ra! Omara! Omara!" Nikoli popr_'j j ni rabila vseh teh besed skupaj in v tem redu. Ni dvoma, sklepa Hachet. da je bila to razumna, "človeška" govorica ... ter odpeljali moža v bolnico. Neznanec je že med prenosom umrl ne da bi se bil zavedel. Pri pokojnem so našli ncke spise ter potn^ list za Belgijo, glaseč se na imo Fran j a Kranj čeviča. doma iz Pro-zora v Liki. Vse kaže. da je bil Kranjčevič Osebna izkušnja, razum, je ve- na poti za zaslužkom v inozemstvo likega pomena pri razvoju podedo- da pa je v času svojega bivanja v vanega in v mladosti naučenega Zagrebu zapravil ves denar ter iz-besednega zaklada Saj poznamo vršil zaradi tega samomor, čim se psa. ki je s šapo pričel pozibavati i je iztreznil. — c-daj prihaja povračilo, pokril obraz c obema rokama. to čutim! je rekel hripavo ter si Videl jo Je prihajati, počasi, a neizprosno, odkar je zapazil, da je pričela Vera prav posebno odlikovati Anten Althoff a. Izprva je imel t nedoločen strah, katerega je občutil, kadarkoli se je kak mladi mož t«l btifcaU njegovi ženi Odkar pa je vedel, da se je Anton spri z Dor o Manders m odkar je »apusll, da ?e ž njim oddaljuje od drugih, je bil prepričan, da v resnici Ljubi Antona Althoff a Njeno cbna&anje napram njemu m bilo nikdar posebno nežno, a «laj j« zapazil pogosto, kako sc je stresla, kadar jo je skušal poljubiti Skrbno se je laoglbala vaakcmu samotnemu življenju i njim ter postala nemima, kakor hitro ni mogla preprečiti tega. Poeta 1 je pozoren tudi na dejstvo, da je bil Anton Althoff vedno kadar je apreJemala Vera ter je prišel on dome v. Ponavadi je akwr ctoa v drufcbi Helme. a to ga je vendar vznemirilo. Če bi vedel, d« j« prtUa Helma k obema šele tedaj, kadar je sli&ala voe konta! portal I« aorti bolj vznem^jfc. ^ L % M (Dalje prihodnjič.) Naši SKUPNI IZLETI v Jugoslavijo in Italijo za leto 1930 Čas prihaja za vse one. ki so namenjeni to leto v stari kraj, da se odločijo kdaj in po kateri progi žele potovati. Na splošno povpraševanj« in zanimanje rojakov za naše skupne izlete naznanjamo, da priredimo t« leto sledeče izlete: PO — FRANCOSKI progi s parnikom 'lic de France' preko Havre L SKUPNI — VELIKONOČNI IZLET 28. MARCA Kadsljni izleti po isti progi in z istim parnikom: li. APRILA Spomladanski izlet 25. JUNIJA drugi poletni izlet 15. MAJA naš GLAVNI izlet 11. JULIJA tretji poletni izlet S. JUNIJA poletni izlet " 1. AVGUSTa četrti poletni izlet S PARNIKOM "PARIS" TUDI 2 SKUPNA IZLETA, DNE 23. MAJ \ in 30. JUNIJA Po CUNARD progi s parnikom 'Mauretanija' preko Cherbourga L SKUPNI POMLADANSKI IZLET dne 30. APRILA Po COSULICH progi z motorno ladjo "VulcanU" in "Saturnia" preko Trsta L SKUPNI SPOMLADANSKI IZLET — "VULCANIA" dne 10. APRILA Nadaljni izleti po isti progi: U. maja "SATURNIA* 3. sept. "VULCANIA" 2». n«V."SATURN!A" Z. »T|. "VULCANIA" J. okt. "VIILCANIA" 11. dec. "VULCANIA** Piiite nam čimprej za cene, navodila glede potnih listov, Jev, permitov itd. na: SAKSER STATE BANK 82 COBTLANDT ST., NEW YORK TeL Barclay 0380 ■ ■ .= nik mora v teh 24 urah pokarati čim večjo radodarnost po vzgledu pravljičnega kralja Ram Čandi"\; ki jc baje razdelil vse imetje, celo zadnjo srajco: izposodil si jc potem srajco pri sestri, da bi sc lahka okopal. Romarji sc ločijo v skupine in si vsaka izvoli vodnika, ki nadzoruje dolge obrede. Obrijejo si glave. Nekateri si celo izpulijo lase. ker se zmanjša za vsak las. k: ga pade v Gang, število posmrtnih vtelešenj za 10,000, in dospe duša prej v raj. Posebno grešni ljudje morajo držati pri kopanju v desnici konjsko ali bikovo uho. kravji rep ali kos slonovine. To blago prodaja v Alahabadu na vagona! Te dni se bodo zaključile svečanosti z veliko procesijo, katere se u • deleži jo vse romarske skupine: ud ošabnega maliaradžc do zadnjega reveža. 4, d[>r>l;t: Mitjo-iti« . I liTlmUr* Karlsiuh*. H-^ton. |;r«-ni»i. N»«w Amsterdam. ii'JuluglM ^ |:..n»rd«m ir M*r 5. M inri*-k-i ti'ln. Cuiitp Burni .•iii.iiii«. b. april«: YuUafti<«, Trat B PNI PREKO OCEANI Na|kr>f«» in nm l(M»l| uf^nt »• cotnvini. n« agt »mnlti •»rnlUlii PARIS 21. mar.; 11. apr.; 5. P M ILK Dt 1 RANČE 28. mar.; 18. «p (5 P Mi * 7 P Mi Ki>» Na i*' r M»r. (•fll'lVl g .aprila i:<.rn;t Na l" >11, (.pi.' 9 apr li: M »ijr»*i h ni <. < "1irrl>'iurc Ain» rii a, Chi-rboutg. |lr»-(n»r! N»)k'«J*a pol p«, f.iavnfl V«k» kuhinj« lsre4no alsk« c«a« V^nikjlt k»Ur*(»kan | pootlatAaoa«« »n FRENCH LINE 1» »TATI STRUT NIW fORK, N. V. Nagla Vožnja v Jugoslavijo Prihodnje odpluti«; Samomor zaradi neozdravljive bolezni. Na železniški progi med Srem-skimi Karlovci in Petrovaradinom se je vrgel pod brzovlak M. Bog-danovič. kmet iz Mošurina. Vzrok samomora je neozdravlji va bolezen, za katero jc boloval žc več let. SATURNIA 22. MARCA — 26. APRILA 30. MAJA VULCANIA i 10. APRILA — 13. MAJA 19. JUNIJA ti^turnia in \ u* *aii* pirkjAa vm la«l- r Jf nveta v riikulju, udut>ii'>*ti in na-: itr nudi nsijlx-ljio službo v Kvr. -t"i. I'liiflifie i ftir » Ija iti ntu]. W ' novosti na !»■ h niotoimh ladjah vklj1' Cno plavalni bazen v driifim rajtr^cJu.' COSULICH LINE 17 Battery Piac*, N«w Vork Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri GLAS NARODA ii 99 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 387R POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Kako se potuje v stari kraj in oazaj v Ameriko. Kdoi Jc nanvtejen potovati v fttmrl kraj. Je potrobno, da Jo poučen o potnlb Ustih, prtljagi I* drugih »tvareh. Vsled nato dolgo-letne »košnje Vam al satnoremo dati najbolj«« potaonlla (a priporočamo vedno ie prvovrstno brso-parnike. Todi nedriavljanl samnrejo po« tovati v stsri kr%)