15. december 2009
številka 83
4
6
8
Obisk Vlade Republike Slovenije v Pomurju
Revitalizacija mestnega parka v Murski Soboti
Podvoz in večnamenska dvorana dobivata podobo
11
17
22
90-letnica murskosoboške Gimnazije
65 let duhovništva dr. Jožefa Smeja
Dobrodelne akcije Mestne občine Murska Sobota
24
27
30
Mikloševo senje v Murski Soboti
Izšel zbornik Shojene poti 5
Plesalci plesnega kluba Zeko svetovni prvaki
Leto 2009 v slikah...
Tudi letos žal pustošilo neurje
30- letnica pobratenja z mestoma Ingoldstadt in Paračin
Soboški dnevi 2009
ŽUPANOV KOTIČEK
Drage občanke,
dragi občani!
Leto, ki se izteka, nam ni bilo naklonjeno. Predvsem za našo regijo je leto bilo težko in polno težkih preizkušenj. Spomladi je svoja vrata zaprla Pomurka, zatem je julija pustošilo neurje, avgusta pa se je uresničila najhujša nočna mora vseh Pomurcev in stečaj je doletel tudi našo največjo družbo Muro. Težko je bilo gledati obupane obraze delavcev, ko so izvedeli, da so jim skoraj vsi na tem svetu obrnili hrbet in da je edina rešitev pot na zavod za zaposlovanje. Mnogi od njih so pustili v tej tovarni dobršen del svojega življenja. Del njih se je pred kratkim le uspel vrniti v novo družbo, preostale pa smo lahko le gledali, kako v vrsti čakajo na paket pomoči, ki sta jim ga podarila Rdeči križ in Karitas. Priznam: kot županu občine, ki je v tem letu beležila tako številčne izgube zaposlitev, mi bo leto 2009 v spominu ostalo zapisano s črnimi črkami.
Vendar pravijo, da nič ni tako slabo, da ne bi bilo za nekaj dobro. Huda kriza, k smo ji priča, je v ljudeh ponovno prebudila že zamrle vrednote. Ljudje se namreč v stisk ponovno vračajo k družini, k v teh težkh časih spet pridobiva na veljavnosti, k jo je imela nekoč. Prav tako je med ljudmi ponovno čutiti vse večjo solidarnost in pripravljenost pomagati. Tudi na občini smo začutili to solidarnost, zato smo vse prioritete usmerili v pomoči potrebnim. Iz naslova enkratnih denarnih pomoči, subvencij otroškega varstva in plačila razlik v plačnih razredih za starše, subvencij najemnin, oprostitev plačila nadomestila za stavbna zemljišča ter drugih oblik socialnih pomoči smo letos namenili okog 2,5 milijona evrov.
Poleg tega smo v avgustu s partnerji izpeljali dobrodelno akcijo »Skupaj peljimo 100 otrok na letovanje v Baško«. Trenutno pa na občini poteka dobrodelna akcija zbiranja igrač za družine v socialni stisk, da bo tudi njihove otroke vsaj eden od decembrskh dobrih mož obdaril s kakšno igračo, k je morda kakšen drug otrok več ne potrebuje ali jo je prerasel. Še enkrat vabljeni k sodelovanju. Kot župana me je prijetno presenetilo dejstvo, da kiza ni vplivala na število rojstev, saj se je njihovo število v primerjavi s pretekimi leti celo povečalo. Letos smo zato za najmlajše generacije ponovno usposobili enoto Urška. Da pa vse le ne bo samo črno, naj povem, da bosta v začetku leta 2010 svoja vrata odprli podjetji Xal in Wolford. V obeh bo zaposlitev našlo okrog 350 ljudi. V letu 2009 smo uredili kar nekaj kolesarskh poti na Polani in v Markšavcih, namenu smo predali Sportno-rekreacijsk center Bakovci, zgradili prizidek k OŠ II ter še mnogo drugega. S kajani smo zakjučili izgradnjo mrliške vežice v Veščici in Nemčavcih, slednjo bomo v letu 2010 tudi dokončali. Nadaljujemo s podeljevanjem občinskh zlatih štipendij za več kot 100 študentov iz MO Murske Sobote. V tem letu bomo nadaljevali z urejanjem mestnega jedra, ob »šopingu« bomo uredili zelene površine, kjer pa bo postavljen tudi vodomet. Nadaljevali bomo investicije na kanalizacijskem sistemu v naseljih Cernelavci, Pušča in Murska Sobota ter z izgradnjo vodovodnega sistema v Bakovcih, Krogu, Satahovcih in v Mursk Soboti na Cankarjevi, Prešernovi in Slomškovi ulici ter Ulici ob kanalu. Na področju prometne ureditve bosta zgrajeni dve krožišči na Lendavsk ulici (ob stiku z Noršinsko ulico in pri objektu Vogele). Načrtovana je tudi izgradnja krožišča med Ulico arhitekta Novaka ter Gregorčičevo ulico. Izvedli bomo preplastitve cest v Satahovcih, Cernelavcih, Rakičanu, Krogu, Bakovcih in Markšavcih, uredili tudi nekatere ulice v Murski Soboti, obnovili pa bomo še vaški dom v Černelavcih. Še naprej bomo črpali sredstva iz evropskh skadov v projektu 3Park, v skopu katerega bomo ustvarili nove parkovne površine, revitalizirali Trubarjev drevored, Mestni park in Fazanerijo ter mestni ribnik. Nadaljevali bomo urejanje poljskih poti v skopu komasacije v Krogu in Bakovcih. V poletnih mesecih bodo dokončani tudi dom za starejše in oskr-bovana stanovanja. Prizadevali si bomo za pridobitev sredstev za začetek projekta Fazanerija. Največji pridobitvi v prihajajočem letu pa bosta nedvomno prenovljena večnamenska gledališka dvorana (stari kno) ter podvoz na Lendavski cesti, k bo našemu mestu skupaj z novim krožiščem dal videz, kakršnega smo si desetletje želeli.
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Veliko je dobrih želja, ki bi vam jih radi napisali.
Se več pa je tistih, za katere upamo, da se vam bodo izpolnile. Miren božič in srečno novo leto 2010!
Župan Anton Štihec z mestnimi svetniki in občinsko upravo
3
AKTUALNO
Obisk Vlade Republike Slovenije v Pomurju
Peter Peterka
Predsednik vlade Borut Pahor je skupaj s svojo vladno ekipo v sre-dini novembra obiskal Pomurje. Po celodnevnem sestankovanju z gospodarstveniki, predstavniki lo-kalne politike in predstavniki civilne družbe je v zdravilišču Radenci sledil še povzetek srečanja. Ministri so predstavili svoje ugotovitve in spo-znanja. Uvodoma je premier Pahor povedal, da so se najprej odločili za obisk pomurske regije, ker je v največjem zaostanku v primerjavi z drugimi regijami v državi.
Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je poudarila, da so varnostne razmere v Pomurju dobre, čeprav tukajšnji prebivalci živijo v slabših socialnih razmerah in se v veliki meri soočajo z brez-poselnostjo. »Svojih težav in slabe volje ne nosijo za volan in s tem na ceste, kar je pozitivno in je lahko za zgled marsikomu,« je še zaključila ministrica.
Ministrica Kresalova se je srečala tudi s predsednikom Sveta Romske skupnosti Jožkom Horvatom Mucem. Govorila sta o sobivanju v večetničnem okolju, tudi v tistem delu, ki se nanaša na delo policije v tem okolju. »Kot sem seznanjena, policija dobro sodeluje s pripadniki romske skupnosti. Vodje policij-skih okolišev so prisotni tudi v romskih naseljih, policija sodeluje z lokalnimi skupnostmi, vladnimi in nevladnimi organizacijami, izva-ja pa tudi druge oblike partnerske-ga sodelovanja, med katere spadajo tudi športna srečanja z Romi,« je povedala ministrica.
Pravosodni minister Aleš Zalar je skupaj z državnim sekretarjem Boštjanom Škrlecem opravil vrsto ločenih delovnih sestankov s pred-stavniki sodišč, tožilstev in pravo-branilstva. Vsa sodišča v Pomurju praktično nimajo težav s sodnimi zaostanki. V zadnjih dveh letih so prevzeli več kot 4000 zadev. Pozna pa se, da je to območje močno pri-zadela gospodarska kriza, kar se od-raža v vrstah zadev, kot je na primer vse več poslovnih goljufij. Povečala se je tudi občutljivost za vsakršno nasilje v družini. Izpostavil pa je, da je zaenkrat še negotovo, v koli-kšni meri bo stečaj Mure povečal porast gospodarskih sporov zaradi terjatev upnikov, ki jih bo stečajni upravitelj prerekal.
Borut Miklavčič, minister za zdrav-je, je z murskosoboško bolnišnico podpisal dogovor za zagotovitev sofinanciranja projektov bolnišni-ce, ki so v izvajanju in so nujni za posodobitev bolnišnice. Gre za štiri
projekte. V projektih s področja radiologije gre za nakup magnetne resonance (MR) in za nadgradnjo obstoječega sistema PACS. Z na-kupom magnetne resonance bo izboljšana kakovost diagnostič-nih preiskav v bolnišnici Murska Sobota, kar bo zmanjšalo predolgo čakalno dobo. Nadgradnja obsto-ječega sistema PACS oziroma di-gitalizacije bolnišnice je bila sicer delno izvedena že z nakupom CT-aparata, z dokupom nujne opreme RIS pa bo bolnišnica razpolagala z izpopolnjenim sistemom digita-lizacije. Dogovor zagotavlja tudi pripravo projektne dokumentacije urgentnega centra, ki je del nacio-nalnega projekta izgradnje urgen-tne mreže v Republiki Sloveniji. Izvedena bo tudi energetska sana-cija bolnišnice, ki v prvi fazi zajema nakup toplotne postaje s korišče-njem energije na bioplin, v drugi fazi pa celotno sanacijo objekta, ki se bo financirala iz evropskih sred-stev. Minister je vodstvo bolnišni-ce obvestil tudi o zanje ugodnem izidu arbitraže glede Splošnega dogovora za leto 2009. Bolnišnica bo na osnovi arbitraže tako prejela skoraj poldrugi milijon evrov več, kot bi ji sicer pripadalo na osnovi letošnje pogodbe z ZZZS. Finančni minister Franc Križanič je ob obisku povedal, da je podjetje Kema Puconci vzor, kako prebrodi-ti krizo: »Veseli me, kako je Kema razvojno orientirano podjetje in kako se obnaša na trgu. Lahko je
vzor, kako se da krizo preseči brez večjih pretresov.«
Podjetje Nafta Lendava je gostilo ministra za razvoj in evropske za-deve Mitjo Gasparija in ministra za visoko šolstvo, znanost in šport Gregorja Golobiča. Po pogovoru z vodstvom družbe sta bila oba ministra zadovoljna z napredkom, razvojnimi programi in projekti samega podjetja, ki bi po besedah Gasparija lahko postali »nosilni stebri razvoja Pomurja«. Ministra sta poudarila pomembnost novo-nastalega interventnega zakona za razvoj Pomurja.
Po predstavitvi so sledila vpraša-nja, pobude, tudi kritike prisotnih županov, gospodarstvenikov, pred-stavnikov razvojnih inštitucij in drugih. Srečanja se je udeležil tudi župan Anton Stihec. Izpostavil je dve problematiki. Prva se je nana-šala na neučinkovito komunikacijo med ministrstvi in občinami. »Na vprašanja občin z ministrstev ne dobimo odgovora. Komunikacija med občino in državo mora biti boljša.« Druga pa se je dotaknila nefinanciranja visokošolskih pro-gramov v regiji. Izpostavil je, da si želi več posluha za tiste visoko-šolske programe, ki so v skladu s potrebami regijskega gospodarstva. Prav tako pa je župan Stihec vlado pohvalil, da je prišla v regijo in se seznanila s tukajšnjim stanjem.
4
AKTUALNO
Predsednik vlade in ministri
v Murski Soboti
Sabina Gutalj
Predstavniki vlade so na svojem pr-vem obisku v naši regiji obiskali več pomurskih podjetij ter se sestali z župani, poslanci in gospodarstveniki iz regije, za katero je vlada sprejela tudi poseben interventni zakon.
V mestni občini Murska Sobota je predsednik vlade Borut Pahor po dopoldanskem delovnem posvetu vlade obiskal podjetje Galex kjer ga je spre-jel direktor Miran Jablanovec skupaj z državnim sekretar-jem dr. Andrejem Horvatom in murskosoboškim županom Antonom Stihcem.
Minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik je ob tej priložnosti v Murski Soboti odprl nove prosto-re Centra za informiranje in poklicno svetovanje, ki se je doslej nahajal v Pokrajinski in študijski knjižnici. Zdaj ima-jo na voljo večje in sodobno opremljene prostore. Osnovni namen tovrstnih centrov je uporabnikom zagotoviti in-formacije o izobraževanju, usposabljanju, poklicih in trgu dela, skratka vse informacije, ki jih posameznik potrebuje pri iskanju zaposlitve in načrto-vanju svoje kariere. Pozdravne nagovore ob odprtju Centra za informiranje in poklicno sveto-vanje v Murski Soboti so imeli mag. Cvetka Sreš, direktorica Zavoda za zaposlovanje Murska Sobota, dr. Ivan Svetlik, mini-ster za delo, družino in social-ne zadeve, Anton Štihec, župan Mestne občine Murska Sobota, in Mavricija Batič, namestnica generalne direktorice Zavoda RS za zaposlovanje.
Minister za promet dr. Patrick Vlačič si je v mestni občini Murska Sobota ogledal pilotski projekt za dijake srednjih šol, ki vključuje poligon varne vožnje, sodobno mehanično delavnico ter preventivne projekte, skupaj z županom Antonom Stihcem pa si je ogledal tudi gradbišče križanja ceste R2 z železniško progo.
V prostorih mestne občine pa sta državnega sekretarja Uroša Kreka z Ministrstva za obram-bo sprejela podžupan Dezider Sooš in direktor občinske upra-ve Bojan Petrijan. Delovni se-stanek je bil med drugim tudi na temo vojašnice v Murski Soboti.
5
AKTUALNO
V sklopu projekta 3PARKI
se je pričela revitalizacija mestnega parka
Sabina Gutalj
Mestna občina Murska Sobota je v teh dneh začela z izvajanjem projekta 3PARKI/3PARK, ki poteka med mesti Murska Sobota, Körmend in Gornja Radgona v okviru Operativnega pro-grama Slovenija-Madžarska 2007-2013. Za omenjeni projekt je občina 85 odstotkov sredstev pridobila od Evropskega sklada za regionalni ra-zvoj, 10 odstotkov od vladne Službe za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, 5 odstotkov sredstev pa bo zagotovila občina. Celoten projekt je ovrednoten na 660.079,44 EUR, pri čemer delež državnih sredstev znaša 627.075, od tega pa mestna občina prispeva 33.004 EUR.
Trenutno se v sklopu projekta iz-vajajo kataster mestnega parka, promocijski film in revitalizaci-jo parka ter saditev nadomestnih drevnin.
Cilj revitalizacije mestnega parka
Park bo obnovljen v celoti. V neurjih uničena in izruvana dre-vesa bodo nadomeščena, poško-dovana bodo sanirana. Park bo
pridobil tudi novo opremo in učno pot, kjer se bodo obisko-valci lahko seznanili z njegovim naravnim bogastvom.
Z revitalizacijo parka bo mesto prispevalo k ohranitvi mestnega parka v osrčju mesta ter prispe-valo k boljšemu zraku, manj-ši vročini v poletnih mesecih, manjšemu hrupu in izboljšanju bivalnega okolja ter polepšalo mesto in ga naredilo privlačnej-šega za obiskovalce in meščane. Cilji načrtovane investicije so:
•	revitalizacija dreves in grmov-nic ter nasadov,
•	dosaditev dreves,
•	informacijska oprema,
•	oprema s klopmi in koši ter zamenjava ostale dotrajane urbane infrastrukture parka.
Razlog za investicijo v revitaliza-cijo in opremo leži v naglem pro-padanju nekdaj prečudovitega angleškega parka, ki mu starost, klimatske spremembe, moderna družba in fizični destruktivni po-segi obiskovalcev ne prizanašajo. Park bo pridobil tudi učno pot, ki bo namenjena učencem, dija-kom, študentom in vsej zainte-resirani javnosti.
Ob neurjih je bilo veliko dreves podrtih oz. močno poškodova-
nih. Osnovna sanacija podrtih in močno poškodovanih dreves je že bila opravljena. A kljub temu je zaradi ogromne škode treba podreti še nekaj dreves, ker so se posledice poškodb ob neurju pokazale šele sedaj in določena drevesa postajajo nevarna za obi-skovalce parka.
Veliko je tudi delnih poškodb, ki jih je treba odpraviti, da bi drevesa ohranili. Izrezati je tre-ba posušene in poškodovane veje ter opraviti rez krošenj v smislu uravnoteženosti krošnje.
Dela bodo opravljena po smer-nicah, ki jih je pripravil stro-kovnjak dr. Aleksander Šiftar, ki bo na terenu dela spremljal. Ta dela je treba opraviti še pred zasaditvijo.
Ocena vplivov na okolje
Investicija ne bo imela škodlji-vih oziroma negativnih vplivov na okolje, saj bo okolje sanirala in ga izboljšala. Pri njeni izved-bi bo treba dosledno upoštevati navodila strokovnjakov, ki bodo projekt nadzirali in pri njem ak-tivno sodelovali.
V sklopu projekta 3Parki/3Park se bodo izvajale še sledeče investicije:
•	Projekt nove parkovne povr-šine, ki je namenjen širitvi ze-lenih površin mesta glede na urbanizacijo mesta.
•	Revitalizacija drevoreda, ki se razteza med mestom Murska Sobota in vasjo Rakičan. Namen investicije je doseganje višje stopnje varnosti (pred-vsem prometne), ki jo bolan in star drevored več ne more zagotavljati.
•	Revitalizacija Fazanerije — me-stnega gozda in ureditev bre-
žin predvsem reke Ledave in regulacijskega kanala. Gozd bo revitaliziran v delih, kjer so drevesa zelo poškodovana in po neurjih šele zdaj kažejo bolezen in hitro propadanje. Gozd bo pridobil tudi novo opremo (urbana oprema, trim steza), urejene poti in učno pot, kjer se bodo obiskovalci lahko seznanili z naravnim bogastvom v gozdu. Uredila se bo brežina reke Ledave v delu, kjer so pretekli posegi poslabšali stanje rečne struge, poti skozi Fazanerijo bodo na vzponu na kanal dobile sto-pnice, oblikoval pa se bo tudi gozdni rob ob Ledavi.
• Investicija Biološka čistilna naprava v mestnem parku je namenjena izboljšanju delova-nja mestnega ribnika, ki ima veliko težav z uravnoteženim delovanjem, saj se spopada z veliko zamuljenostjo, mrtvimi koti, veliko populacijo divjih rac in pestrim vodnim življe-njem, sočasno pa z veliko one-snaženostjo. V sklopu projekta 3Parki/3Park se bo realizirala prva faza, ki bo vzpostavila mehanski in biološki filter ter izboljšala pretok vode. V nasle-dnjih fazah se bo sistem nad-gradil s filtrirnim sistemom, ki bo izboljšal tudi vidljivost v vodi ter omogočil vnos ob-čutljivejših vrst okrasnih rib. Poleg predvidenih investicij bodo v sklopu projekta pripra-vili tudi katastrski pregled, film o mestnem parku, upravljavski načrt in zloženko o mestnem parku.
6
AKTUALNO
Murska Sobota
mora postati središče evropske kulture
Tadej Kirinčič
V prostorih Mestne občine Murska Sobota je v začetku decembra po-tekala koordinacija županov šestih mestnih občin, ki sodelujejo v pro-jektu Evropska prestolnica kulture 2012. Župani se na koordinacijah srečujejo vsak mesec, tokrat pa je kot gostiteljica prišla na vrsto tudi Murska Sobota.
Na tokratni koordinaciji je bilo največ govora o ustanovitvi po-sebnega javnega zavoda, ki bo skrbel za zagotavljanje in raz-porejanje finančnih sredstev, potrebnih za izvedbo projekta EPK 2012. Ta naj bi se imeno-val Maribor 2012, njegov sedež pa bi bil v mestu, ki nosi naj-pomembnejšo vlogo v projektu. Javni zavod naj bi ustanovilo vseh šest občin skupaj, k čemur so povabile tudi Ministrstvo za kulturo, a se to na povabilo ni odzvalo. Kljub temu želijo v za-vodu imeti pomembno vlogo, zato predlagajo, da bi koordina-tor bil nekdo iz vrst sekretarjev ali drug član vladnega kabineta, saj naj bi nove zaposlitve pred-stavljale odvečno breme. Ob tem so omenili dr. Andreja Horvata in Jožefa Školča, vendar se žu-pani s predlogom ministrstva ne strinjajo. Ravno tako pa se ne
strinjajo z odnosom kulturnega ministrstva, ki naj bi za projekt kazalo bore malo interesa, zato so sklenili, da bodo še pred koncem leta opravili sestanek z ministrico Majdo Širco ter zahtevali, da na ministrstvu imenujejo predstav-nika, ki bo prisostvoval in sode-loval na koordinacijah, kot je bila ta v Murski Soboti.
Tokrat so župani na pobudo mariborskega župana Franca Kanglerja soglasno sklenili, da bodo za direktorja nastajajoče-ga zavoda imenovali Vladimirja Rukavino, ki velja za enega naj-uspešnejših kulturnih menedžer-jev v Sloveniji. Rukavina, ki je za najverjetnejšega kandidata za to funkcijo veljal že do sedaj, je sicer tudi direktor Narodnega doma in vodja Festivala Lent. Poleg Rukavine pa naj bi si žu-pani v zavodu želeli še kakšno drugo zveneče ime s področja kulture, saj bi ta s tem pridobil na kredibilnosti.
Svojo idejno zasnovo in vizijo vloge mesta Murska Sobota v tem projektu je na koordinaci-ji predstavil Bojan Jablanovec, koordinator projekta v Murski Soboti. Jablanovec, ki je sicer znan režiser in scenarist, meni, da mora Murska Sobota pred-stavljati evropsko identiteto in kulturo, in ne svoje lastne, ter tako postati središče evropske kulture. Kot bistvene predno-
sti Murske Sobote je izpostavil njeno mladost, sodobnost ter odprtost, od tod tudi naslov njegovega programa, ki nosi ime »Murska Sobota — odprto« ozi-roma »Murska Sobota - open«. Murska Sobota bi po njegovem kulturnikom in umetnikom morala ponuditi samo sebe kot prostor za izvajanje raznih kul-turnih in umetniških dejavnosti in aktivnosti. Te bi morale biti segmentirane glede na zvrst (glas-ba, sodobni ples, scenska kultu-ra, romska umetnost, mladinska kultura ...). Osrednje dogajanje želi postaviti na Slovensko ulico, ki je po njegovem mnenju osre-dnja murskosoboška ulica in si zasluži povrnitev življenja, ki ga je v zadnjem času izgubila. S tem bi Slovenska ulica pridobila tudi dostojen prireditveni prostor, kjer se bodo razne kulturne in zabavne aktivnosti odvijale tudi po končanem projektu Evropska prestolnica kultura 2012. Poleg omenjenega prireditvenega pro-stora pa med večje investicije, ki sodijo v okvir priprav na EPK 2012, sodita tudi prenova kinod-vorane in preureditev v večna-mensko dvorano. Sicer so občine ob prijavi načrtovale skupno za približno 400 milijonov evrov investicij, ki jih bodo v pribli-žno tridesetih odstotkih krile iz občinskih proračunov.
7
AKTUALNO
Hitri gradnji podvoza
botruje ugodno vreme
Tadej Kirinčič
Gradnja podvoza, ki ga večina Sobočancev, dnevni migranti z go-ričkega, predvsem pa tisti, ki živijo ob Lendavski ulici, pričakuje že dolga leta, napreduje hitro in pred časovnim načrtom.
Poglaviten razlog za to je ugo-dno vreme, ki smo mu bili pri-ča vse do začetka decembra in je delavcem omogočalo nemo-teno ter hitro delo. Da gre res vse po načrtih in celo bolje, so se v mesecu novembru prepriča-li tudi na občinski upravi. Dela na podvozu sta si skupaj z direk-torjem podjetja SGP Pomgrad, Tadejem Ružičem, ogledala mur-skosoboški župan Anton Štihec ter vodja oddelka za okolje in prostor mestne občine Nada Török. Nad potekom del so bili zadovoljni, Leon Ruhitelj, vodja del na gradbišču, kjer sicer dela približno trideset delavcev, pa je dejal “Dela na podvozu poteka-
jo normalno, smo celo nekoliko pred rokom”. Sicer bi naj po po-godbi dela končali maja nasle-dnje leto, vendar bodo v primeru nadaljevanja ugodnega vremena promet na novozgrajenem pod-
vozu lahko stekel že proti koncu meseca aprila.
Večnamenska
gledališka dvorana dobiva podobo
Karlo Vratarič
V prvi polovici novembra si je žu-pan Anton Štihec s sodelavci ogledal gradbišče večnamenske gledališke dvorane, ki bo svoja vrata odprla predvidoma jeseni naslednje leto.
Vse dosedanje težave so bile uspešno odpravljene, tako da dela za prvotnim načrtom ne zaostajajo veliko.
Na pobudo Mestne občine Murska Sobota je bil devetega novembra možen ogled grad-bišča večnamenske gledališke dvorane. Gradbeno podjetje Stavbar iz Maribora, ki je bilo izbrano na javnem razpisu, je do takrat imelo nekaj težav z nivo-jem podtalnice, toplovodom in meteornimi vodami, ki pa so jih uspešno rešili. Nejasnosti s pro-jektom rešujejo sproti, prav tako se sproti dogovarjajo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, ki skrbi za ohranjanje grajene de-diščine samega objekta med re-konstrukcijo. Dosedanje težave v večji meri ne vplivajo na začrtani terminski plan, tako da naj bi bil objekt po predvidevanjih že ja-nuarja sezidan, nato pa bodo že lahko pričeli z obrtniško-inštala-terskimi deli.
8
AKTUALNO
Avstrijska investitorja v Murski Soboti prejela nagrado
Karlo Vratarič
Konec novembra je potekala če-trta podelitev nagrad FDI Award Slovenia, ki so namenjene naju-spešnejšim tujim investitorjem v Sloveniji. Prejeli sta jo podjetji XAL in Wolford, ki gradita proizvodna obrata v murskosoboški Severni obrtno-industrijski coni.
Podjetja s tujimi neposrednimi naložbami so za Slovenijo zelo pomembna, saj so po velikosti in aktivnosti nadpovprečna in zato predstavljajo pomemben delež pri razvoju regionalnega okolja. Iz tega razloga si je tre-ba prizadevati za čim bolj kon-kurenčno in privlačno okolje za tuje investitorje. Murska Sobota je bila pri tem v prete-klosti uspešna, saj je v Severno obrtno-industrijsko cono pri-vabila avstrijski podjetji XAL in Wolford, ki trenutno izva-jata investiciji, vredni skupaj več kot osem milijonov evrov. Oboji bodo s proizvodnjo pri-čeli v začetku prihodnjega leta, delo v tovarnah pa bo dobilo predvidoma 320 ljudi. Nagrado FDI Avvard Slovenia podeljuje Javna agencija za
podjetništvo in tuje investici-je (Japti) skupaj z revijo »The Slovenia Times«, komisija pa je kot razlago za podelitev na-grade navedla nova delovna mesta, ki naj bi pomembno prispevala k razvoju Slovenije in gospodarstva. Ob podelitvi
nagrad je bila organizirana še okrogla miza na temo tujih neposrednih investicij kot prvi poti iz krize.
triglav
9
AKTUALNO
Svečana akademija
ob 90-letnici murskosoboške Gimnazije
Karlo Vratarič
V murskosoboški Galeriji je bila 27. novembra, svečana akademija ob 90-letnici Gimnazije Murska Sobota, ki jo je s svojih prihodom počastil tudi predsednik države dr. Danilo Turk. Zbrani so spremljali zanimiv kulturni program, podeljene pa so bile zahvalne listine šole.
Uvodni »Gaudeamus igitur« je zapel pevski zbor Gimnazije Murska Sobota. Prireditev, sce-narij zanjo je prispevala mag. Sonja Žilavec Nemec, povezo-vala pa jo je Gabrijela Granfol Peurača, je sicer izzvenela v zna-menju mladosti, pesmi, glasbe in branja besedil iz šolskih glasil. Uvodni govor je pripadel ravna-teljici šole Regini Cipot, ki je med drugim povedala: »Prerez 90-letnega delovanja Gimnazije Murska Sobota so ocenjevali, ocenili in še bodo ocenjevali zgodovinarji, saj je Prekmurje v istem letu v skoraj istem času do-živelo in naredilo dva pomemb-na koraka. Bilo je priključeno matični domovini Sloveniji in rodilo je svojo gimnazijo.« V zgodovinskih listinah piše, da so na šoli s poukom pričeli 15. ok-tobra 1919, ko je v šolske klopi sedlo prvih 33 dijakov iz Murske Sobote in okoliških krajev. »Čutim potrebo, da opozorim na razmere, v katerih je šola pred devetdesetimi leti nastala, tudi v času avstro-ogrske monarhije in v času združitve Slovencev. Po dolgem obdobju obiskovanj gimnazij v Monoštru, Sopronu ali Sombateju so slovenski di-jaki jeseni 1919 prvič pričeli šolsko leto v slovenskem jeziku v Murski Soboti. Res je, da je bila gimnazija tedaj nepopolna, vendar je kulturno in politično
pomenila izjemno veliko prido-bitev za celotno pokrajino. Ni bila le središče izobraževalnega dogajanja, temveč tudi center naprednih idej tistega viharnega, prelomnega časa. Le dolgoletno vztrajanje številnih prekmurskih intelektualcev, ki so imeli jasno podporo pri prebivalstvu, je po plebiscitni akciji v letih 1940 in 1941 po vsej Sloveniji pripeljalo do popolne državne gimnazije v Murski Soboti. Le-to pa je zajela druga svetovna vojna, ki je v te kraje ponovno pripeljala okupatorje, ki so uvedli pouk v madžarščini; slovenski jezik je bil utišan, ni pa zamrl. Narodno prebujanje in krepitev slovenske zavesti sta tudi med mladimi gi-mnazijci in profesorji te gimna-zije terjala številne žrtve in njim dolgujemo trajno zahvalo za to, da so se novembra 1945 ponov-no odprla šolska vrata v pouku v slovenskem jeziku. Zgodovina murskosoboške gimnazije kaže, da je bilo sprememb in reorga-nizacij šole še veliko, nikoli pa ni bil vprašljiv obstanek šole, ogrožen slovenski jezik ali njen nenehni napredek izboljšanja kakovosti,« je na svečani akade-miji povedal predsednik države dr. Danilo Turk.
Ob 90-letnici so podelili tudi zahvalne listine, ki so jih prejeli Evgen Titan za nesebično udej-stvovanje v športu, za delo z mla-
dimi in uvajanje novih športnih disciplin v Murski Soboti, Vlado Sagadin, nekdanji ravnatelj, za izjemen prispevek h krepitvi odnosov z zamejskimi Slovenci, Milorad Vidovič, nekdanji rav-natelj, je s svojimi prizadevanji odločilno zaslužen, da je dobila Murska Sobota sodobne šolske prostore, Katica Mladenovič za svoje pedagoško delo z dijaki ter za dragocene nasvete in nesebič-no pomoč dijakom in učiteljem, Marusja Uhernik za uspešno delovanje pri mednarodnih pro-jektih, za promocijo nemškega jezika ter avtorstvo učbenikov, Regina Cipot, zdajšnja ravna-teljica — pod njenim vodstvom je postala gimnazija sodobna evropska šola, uspešna na podro-čju znanja in športa, ter Mestna občina Murska Sobota za vzaje-mno sodelovanje ter nenehno podporo šoli pri uresničevanju njenih izobraževalnih in vzgojnih ciljev. Danes gimnazijo obiskuje 538 dijakov, ki jih poučuje 48 profesorjev.
10
AKTUALNO
Akademiki razpravljali
o izobraževanju in razvoju Pomurja
Karlo Vratarič
Konec novembra je v Murski Soboti potekala že sedma znanstvena kon-ferenca, ki so jo pripravili pomurski akademiki, osrednja tema razprav pa je bil vpliv kakovosti izobraževanja na razvoj Pomurja.
Na dvodnevni konferenci, ki jo vsako leto pripravlja Pomurska akademska znanstvena unija, se je predstavilo blizu štiride-set od 132 doktorjev znanosti, ki so včlanjeni v daleč največji potencial znanja v Pomurju, kot pravi njihov predsednik dr. Mitja Slavinec. A v uniji znanje tudi prenašajo naprej, kar so naredili v praksi, saj so
Pokrajinski in študijski knjižni-ci Murska Sobota podarili 25 doktorskih disertacij članov, ki so se jim pridružili v zadnjem letu. Prisotne na otvoritvi je nagovoril tudi murskosoboški župan Anton Stihec, ki je med drugim povedal, da se občina zavzema v regijo pripeljati čim več atraktivnih in perspektivnih visokošolskih programov, ki bi bili financirani s strani države, ob tem pa si želijo, da bi se di-plomanti, magistri ali doktorji, ki so študirali drugje, vrnili in zaposlili v naši sredini. Osrednja tema konference je bilo vprašanje »Kako lahko po-mursko znanje pospeši razvoj regije?«, o njem pa je svoje pre-dloge podal 94-letni dr. Anton Vratuša. Akademski starosta meni, da je treba storiti vse, da bi čim bolj izkoristili zakon
o razvojni pomoči Pomurja v letih 2010-2015, zavzel pa se je tudi za tesnejše povezovanje znanja ter izobraževalnih, razi-skovalnih in znanstvenih usta-nov v Pomurju ter pogumnejše vključevanje mlajših generacij v razvojna prizadevanja pomurske regije. Prvi dan konference sta bila na sporedu še gospodarski in tehnično-naravoslovni mo-dul, drugi dan pa so predstavili nove doktorje znanosti in člane Pomurske akademske znanstve-ne unije, sledil je družboslovno-humanistični sklop predavanj, konferenca pa se je zaključila z naravoslovnim temami.
TILIA
Avto Rajh d.o.o.
11
AKTUALNO
Center za informiranje
in poklicno svetovanje dobil nove prostore
Karlo Vrataric
Center, ki se je doslej nahajal v Pokrajinski in študijski knjižnici, zdaj razpolaga z večjimi in sodobno opremljenimi prostori na Slovenski 37. V centru nudijo informacije, ki jih posameznik potrebuje pri iskanju za-poslitve in načrtovanju svoje kariere.
»Prav gotovo bodo novi prosto-ri CIPS-a, ki je bil prej lociran v knjižnici, pripomogli, da bo marsikdo našel ali dobil informa-cije, ki jih bo potreboval,« je na otvoritvi povedal murskosoboški župan Anton Stihec, podobne-ga mnenja je bil tudi minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik, ki je dejal, da se center odpira v primernem trenutku, saj so ustrezni amorti-zacijski mehanizmi pri reševanju krize, ki se je zaostrila s propa-dom podjetja Mura, nastavljeni. »Prva izplačila centra za socialno delo so že bila izplačana večini zaposlenih, ki so izgubili delo v Muri, Jamstveni sklad pa že piše prve odločbe za vsa poplačila za nazaj, ki jih podjetje ni moglo iz-plačati, tudi Zavod za zaposlova-nje pa je že nakazal prva denarna nadomestila. To so prvi blažilni
ukrepi, ki jih sprejemamo, veliko delavcev pa se je že odzvalo in se prijavilo v dva sklada dela, ki delujeta na tem območju,« je še povedal Svetlik.
Direktorica območnega zavoda za zaposlovanje mag. Cvetka Sreš je poudarila, da se je 490 delavcev že vrnilo v Muro, opravili pa so že tudi razgovore z Wolfordom, kamor je bilo vabljenih 150 nekdanjih delavcev Mure. »Prav gotovo nas glavno delo na zavo-du z ljudmi iz Mure šele čaka, zato smo veseli odprtja teh pro-storov, ki bodo dostopni vsem brezposelnim, šolajoči mladini in zaposlenim, ki bodo iskali novo službo. S sodelavci smo se na ta dogodek pripravljali tudi tako, da smo iskali nove načine, nove poti delavnic, s katerimi bomo lahko pri načrtovanju poklicne poti in iskanju dela pomagali brezposelnim,« še pravi Sreševa.
Mavricija Batič, namestnica ge-neralne direktorice Zavoda za zaposlovanje RS, je poudarila, da delodajalci želijo čedalje bolj usposobljen kader na vseh rav-neh, največkrat želijo človeka, ki ima različne veščine in znanja, prav zato vseživljenjsko učenje že dolgo časa ni več zgolj parola na papirju.
Centri za informiranje in po-klicno svetovanje so se v Evropi pričeli širiti v šestdesetih letih. Osnovni namen tovrstnih cen-trov je uporabnikom zagotovi-ti informacije o izobraževanju, usposabljanju, poklicih, trgu dela, skratka informacije, ki jih posameznik potrebuje pri iskanju zaposlitve in načrtovanju svoje kariere. Prvi CIPS v Sloveniji je bil odprt 1. decembra 1998 v Ljubljani, danes pa jih je po celi Sloveniji že 36.
Milkivit

12
AKTUALNO
Krizni center Murska Sobota
šesta obletnica delovanja
Aleksandra Grah
V Kriznem centru za otroke in mla-dostnike Murska Sobota v letošnjem letu obeležujejo že šesto obletnico. Delovanje centra je izjemnega po-mena, saj lahko pri njih varno zatoči-šče najdejo tisti otroci in mladostniki, ki se znajdejo v stiski.
V Sloveniji je osem kriznih cen-trov, ki delujejo v okviru mreže javne službe — centrov za socialno delo. Vsi slovenski krizni centri za mlade v Sloveniji delujejo od leta 1995, ko je nastal prvi s sede-žem v Ljubljani. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je prevzelo celotno financiranje izvajanja dejavnosti, na letni rav-
ni okrog 1,05 milijona evrov. V okviru centrov za socialno delo se odvijajo tudi posamezni pre-ventivni programi.
Center je namenjen vsem otro-kom in mladostnikom v starosti med 7. in 18. letom, ki se znaj-dejo v stiski ali imajo težave v odraščanju in so iz pomurske regije. Tja se lahko zatečejo vsi otroci in mladostniki, ki živijo v nevzdržnih razmerah, imajo probleme v šoli, s sovrstniki, odraslimi ali pa doživljajo ka-kršno koli krizo. Vključitev v center je vedno prostovoljna odločitev. Vsi krizni centri delu-jejo neprekinjeno 24 ur na dan in opravljajo več funkcij: nudi-jo zatočišče mladim, opravljajo tudi enodnevne obravnave, in-formativne razgovore, svetovalne razgovore, nudijo učno pomoč, organizirajo tematske delavnice, delo s prostovoljci, informirajo
javnost, sodelujejo v supervizij-ski skupini ipd. Sicer pa se je v murskosoboški krizni center do-slej zateklo več kot 200 otrok in mladostnikov, ki so bili deležni različnih obravnav. V centru se trudijo, da bi se vsi otroci tam počutili varne in zaželene. Krizni center pri svojem delu sodeluje z vsemi vladnimi in nevladnimi organizacijami v regiji. »Pri nas je načelo strpnosti postavljeno na najvišje mesto, saj imajo otroci in mladostniki svoje potrebe in zahteve. Ravno načelo strpnosti, sprejemanje drugačnosti, razu-mevanje nam omogočajo, da se otroci, ki pri nas bivajo, po-čutijo varne, sprejete, zaželene, da se počutijo kot ljudje, ki so vredni. Namen našega dela je, da se otroci in mladostniki čez čas vrnejo v svoje matično okolje,« je povedala vodja centra Simona Neuvirt Bokan.
www.clarus.si
13
AKTUALNO
Potekal že enajsti festival
Mladi za napredek Pomurja
Karlo Vrataric
V začetku decembra se je v Murski Soboti odvijal že enajsti festival Mladi za napredek Pomurja, kjer so šolarji predstavili številne izdelke, potekale so ustvarjalne delavnice, organizatorji pa so organizirali tudi dve okrogli mizi.
»Letošnji festival je že enajsti, začelo se je novo desetletje, zato smo ga začeli malo na novo. Nismo spreminjali tistih stvari, ki so se v desetih letih pokazale za dobre in so lepo izpiljene ter zazidane. Smo pa dali festivalu dva nova pomembna poudarka. Prvi je domače znanje, drugi pa
obšolska in izvenšolska dejavnost ter kreativnost in sposobnost. Spremljali smo tiste, ki so pred desetimi leti bili tukaj, in izka-zalo se je, da so tisti, ki so dobri v šoli ter na kreativnem in razi-skovalnem področju, kasneje v življenju uspešnejši. Izkoristimo to priložnost, ki jo imamo, saj ima Pomurje edini takšen festi-val v Sloveniji,« pravi dr. Mitja Slavinec, podpredsednik Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Na dvodnevnem festivalu je po odprtju sledil vodeni ogled raz-stave, potekalo je več ustvarjalnih delavnic, organizirali so okrogli mizi, astronomski večer, potekali so informativni dnevi srednjih šol in fakultet, seminarji za men-torje in na novo tudi študentski forum, festival pa so zakljičili s slavnostno akademijo, na ka-teri so podelili Zlate štipendije
Mestne občine Murska Sobota in priznanja Zveze za tehnično kulturo Slovenije.
»Mladim je treba ponuditi raz-lične oblike pomoči za izobra-ževanje, vsem nam pa je skupen cilj izobraziti strokovno usposo-bljeno osebje v raziskovalni de-javnosti na inštitutih, univerzah in v gospodarstvu. Pri tem je še posebej pomembno povečanje uporabe in prenosa znanja ter usmeritev nacionalnih razisko-valnih in razvojnih prioritet za krepitev naše konkurenčnosti v globalnem svetu,« je na otvori-tvi festivala povedal Simon Ošo, vodja sektorja za raziskovalno področje na republiški agenciji za raziskovalno dejavnost.
Podelili
zlate štipendije
Tadej Kirinčič
V okviru festivala Mladi za na-predek Pomurja, ki ga je tudi tokrat organiziral Regionalni center organizacij za tehnično kulturo Murska Sobota, so v začetku meseca decembra slav-nostno podelili zlate štipendije Mestne občine Murska Sobota, ki tudi zagotovi vsa sredstva za te
štipendije. Te razpisuje Pomurska izobraževalna fundacija. Skupen fond za štipendije znaša četrt milijona evrov, Mestna občina Murska Sobota pa kot največji donator prispeva kar 233 tisoč evrov, s čimer se med slovenskimi občinami uvršča na prvo mesto glede na razmerje med številom
prebivalcev in višino zneska, ki ga namenja štipendiranju. S tem poskušajo zadržati mlade in perspektivne kadre v regiji ter preprečiti tako imenovani beg možganov. Prejemniki štipendij se namreč s podpisom pogodbe o štipendiranju zavežejo, da bodo po končanem študiju zaposli-tev poiskali v domači regiji. V kolikor si štipendisti zaposlitve ne morejo najti sami, jim pri tem pomaga štipenditor, če pa tudi ta ne uspe najti primerne zaposlitve, se lahko štipendisti zaposlijo brez sankcij tudi izven regije. Sankcionirali do zdaj niso še nobenega štipendista, je pa na čakalnem seznamu približno deset takih, ki so prejemali šti-pendijo, a študija še niso končali. Sicer letno s študijem konča med deset in dvajset zlatih štipendi-stov. Štipendije je letos prejel
kar 101 študent, medtem ko je bilo v lanskem letu nekaj več kot devetdeset štipendistov, kar nadaljuje trend naraščanja šte-vila štipendistov, kljub temu da je letos sredstev, ki so jih za šti-pendije namenila podjetja, manj. Prvi mož PIF-a, Mitja Slavinec, meni, da je to posledica gospo-darske krize, saj podjetja v kri-znih časih zmanjšujejo stroške. Kljub temu je povprečna štipen-dija, ki jo prejme zlati štipendist, razmeroma visoka in znaša 200 evrov, njeno višino pa določata predvsem povprečje ocen in smer študija, kjer se upošteva skla-dnost smeri s potrebami regije, v manjši meri pa na višino štipen-dije vplivajo tudi nekateri drugi dejavniki. Najnižja štipendija letos znaša 90 evrov, medtem ko najvišja znaša dobrih 360 evrov.
14
AKTUALNO
Konferenca Pomurskega društva za kakovost Kakovost in kriza
Geza Grabar
Pomursko društvo za kakovost je v Jakijevi dvorani murskosobo-ške območne enote Zavarovalnice Triglav pripravilo jubilejno, 15. letno konferenco.
Zaradi gospodarske recesije, ki je v negativno smer potegnila vse ekonomske kazalnike, kriza pa se posredno odraža tudi na drugih področji, so konferenco letos na-slovili »Kakovost in kriza«. Predsednica društva mag. Helena Kosi je v pozdravnem nagovo-ru dejala, da kakovost kljub krizi mora ostati stalnica tudi v pomurskem gospodarstvu in v drugih dejavnostih, saj si v vse hujši konkurenci nihče ne bo smel privoščiti znižanje rav-
ni kakovosti svojih proizvodov in storitev. Tudi veljavnih 114 različnih certifikatov kakovosti, ki jih imajo pomurska podjetja in javni zavodi, lahko pomeni-jo lažjo pot za izboljšanje ravni konkurenčnosti.
V plenarnem delu je po uvodnem nagovoru Alenke Avberšek, izvr-šne direktorice pri Gospodarski zbornici Slovenije, pohvalila veliko aktivnost pomurskega društva, ki je mimogrede osta-lo le eno od dveh še delujočih v Sloveniji, in poudarila, da prido-bljeni certifikat kakovosti sam po sebi še ne zagotavlja ekonomske uspešnosti, pač pa je le orodje za doseganje boljših rezultatov poslovanja.
Najvišje priznanje Pomurskega društva za kakovost - zlati znak kakovosti, je letos prejela druž-ba za razvoj, izdelavo in prodajo traktorskih prikolic in trosilni-kov bioloških gnojil Farmtech iz Ljutomera.
Dr. Branko Škafar v vlogi pod-predsednika društva in vodje
izobraževanja pa je podelil pri-znanja in nagrade za različna področja v okviru razpisa na Ekonomski šoli — Višji strokovni šoli Murska Sobota ustanovljene-ga Študentskega podjetniškega in inovacijsko-raziskovalnega centra, s katerim želijo še večjo pozornost nameniti mladim. Za naj risbo na temo »Murska Sobota 2030« so izbrali delo Leone Nikolič (Vrtec Murska Sobota), za naj spis na temo »Nenavaden, a potreben izde-lek, ki ga še ni«, je prvo nagrado prejela Dita Škalič (OŠ I Murska Sobota), naj raziskovalno nalogo na temo »Svetovna gospodarska kriza« pa so pripravile dijakinje murskosoboške Ekonomske šole Anja Muhič, Andreja Jablanovec in Sara Antič.
Pred strokovnim delom, v kate-rem je bilo predstavljenih deset strokovnih referatov, je Pomurska gospodarska zbornica podelila še po tri zlata, tri srebrna in tri bronasta priznanja za inovacije v pomurski regiji za leto 2009.
V Murski Soboti
predstavili podjetniške prakse in inovacije
Karlo Vratarič
Prvega decembra je Murska Sobota gostila predstavitev podjetni-ških praks in inovacij z naslovom »Podjetja na krilih inovacij«, ki so uspele na javnem razpisu v podporo nacionalnemu sistemu inovacij.
V mednarodnem letu inovacij in kreativnosti je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in teh-nologijo skupaj s Tehnološko agencijo Slovenije izvedlo javni razpis v podporo nacionalne-mu sistemu inovacij INO-09. Namen razpisa je bil spodbujati podporno okolje za dejavne na področju tehnološkega razvoja in inovacij, za kar so namenili 3,5 milijone evrov. Osemnajst podjetij iz celotne Slovenije, ki so uspela na razpisu, se je prvega decembra predstavilo v Murski Soboti, od tega so bila tri iz Pomurja — Pomurske mlekarne,
Varstroj in Media In. Soorganizator dogodka je bila Regionalna razvojna agenci-ja Mura, njen direktor Danilo Krapec pa poudarja, da Pomurje kot regija, čeprav velja za najmanj razvito, ni najmanj inovativna, ta dogodek pa bi skupaj z zakonom o razvojni podpori pomurski re-giji lahko pripomogel k dvigu razvitosti. Generalni direktor di-rektorata za tehnologijo dr. Aleš Mihelič meni, da ima Pomurje potencial s številnimi zdravilišči, neizkoriščenimi viri energije in novimi vladnimi ukrepi, s kate-rimi bi lahko postali neke vrste
davčna oaza. To naj bi pripomo-glo k uvajanju aplikacij, ki bodo omogočale razvoj novih podjetij, pomursko gospodarstvo pa ima možnosti, da s primernimi in-strumenti postane konkurenčno na trgu. Omeniti velja, da je bila predstavitev podjetniških praks in inovacij premierno v Murski Soboti in je v Ljubljani potekala šele naslednji dan.
15
AKTUALNO
Kmetje nasprotujejo
plačilu Pomurkinih zahtevkov
Karlo Vratarič
Na območnem sedežu Kmetijsko-gozdarske zbornice v Murski Soboti je prvega decembra potekala no-vinarska konferenca Kmetijskega sindikata Slovenije, ki se ne strinja s tožbenimi zahtevki za vračilo pla-čanih terjatev, ki jih je kmetom poslal stečajni upravitelj družbe v stečaju MIP Pomurka reja.
»Da je stečajni upravitelj Boštjan Repnik med drugim začel izva-jati zakonsko določilo, da lah-ko vse poplačane zadeve v letu dni od začetka stečaja zahteva v vrnitev v stečajno maso, in je to začel izvajati prek stečajnega sodišča, je ob vseh neurjih, to-čah in stečajih naj hujši problem letošnjega leta,« je uvodoma po-vedal podpredsednik sindikata
kmetov Franc Kučan. Namen sklicane novinarske konference je bil o tem problemu obvesti-ti širšo javnost in oškodovance, obvestiti državni zbor, da je tre-nutni zakon o stečajnih postop-kih nečloveški in bi ga bilo treba nujno spremeniti, ter obvestiti vlado zaradi prednostnih plačil iz stečajne mase, ki jo imajo banke upnice, ki pa so v večinski lasti države. »Javno pozivam stečajne-ga upravitelja, da odstopi od teh zahtevkov. Njegova ocena je su-bjektivna, to pa mu nalaga tudi zakon. Javno pozivam tudi vlado, da se v reševanje tega problema aktivno vključi, nenazadnje bodo z vračilom teh sredstev pridobile banke upnice, ki pa so v najve-čji državni lasti,« pravi predse-dnik Sindikata kmetov Slovenije Roman Zveglič.
Stečajni upravitelj Boštjan Repnik meni, da izpodbijanje pravnih dejanj (asignacij, cesij, verižnih kompenzacij), ki so jih upniki dobili plačane v zadnjem letu pred uvedbo stečajnega po-stopka, ni samo običajno s strani stečajnega upravitelja, temveč je tudi dolžnost stečajnega upravi-telja. Vrednost vseh tožb zaradi izpodbijanja pravnih dejanj je po Repnikovih besedah za oko-li 713.000 evrov, vloženih pa je bilo 38 tožb.
GMT d.o.o.
TPJ, proizvodnja in prodaja tehničnih plinov d.o.o.
16
AKTUALNO
Diamantna maša
65 let duhovništva dr. Jožefa Smeja
Geza Grabar
Mariborski pomožni škof, danes 87-letni dr. Jožef Smej, je kar 21 let duhovniško službo opravljal v murskosoboški župniji, zato je bilo obhajanje tega visokega duhovni-škega jubileja v cerkvi sv. Nikolaja, ki je zaradi razglasitve škofije pred tre-mi leti postala stolna, pričakovano.
Kot se je v sproščenem razmišlja-nju oziroma v pridigi, v kateri se je v nadaljevanju lepo navezal na sporočilo sv. Nikolaja, ki je izpovedal pravo vero, spomnil dr. Smej, je bilo v Szombathelyju na Madžarskem daljnega leta 1944 po uspešno končanem bogoslov-ju v župnike posvečenih šest slo-venskih fantov. Dva izmed njih
- on in njegov bratranec Ivan Pucko, sta »še v Solzni dolini« in še veselo oznanjata božjo besedo in širita evangelij.
Med številnimi, ki so mu v okvi-ru maše čestitali za ta visok jubilej in mu zaželeli trdnega zdravja in še veliko let, je bil tudi župan me-stne občine Anton Stihec. Zupan je dejal, da se prispevek posameznika družbi ali skupnosti nikoli ne more ovrednotiti v denarju ali materialnem bogastvu, pač pa v tem, kako je oseba spoštovana in kako so cenjena njegova dela. Župan Štihec je v imenu ob-čank in občanov mestne občine, Pomurk in Pomurcev izrazil glo-boko spoštovanje do jubilanta, ki svoje notranje bogastvo vselej in ob vsakem trenutku deli z vsemi okrog sebe.
Ob tej priložnosti mu je v za-hvalo za njegova dela, ki so tako
na znanstvenoraziskovalnem ka-kor duhovnem področju tudi v Murski Soboti pustila neizbrisen pečat, izročil kristalno minia-turno repliko portala Soboškega gradu, ki jo mestna občina po-deljuje samo najeminentnejšim posameznikom. Dr. Smej je njen častni občan še iz časov velike ob-čine Murska Sobota.
17
AKTUALNO
Tradicionalno srečanje starejših iz Murske Sobote
Geza Grabar
V kavarni murskosoboškega hotela Diana je v organizaciji mestnih četrti in ob pomoči mestne občine - pri organizaciji in izvedbe prireditve pa so sodelovali tudi dijaki Ekonomske šole Murska Sobota, konec novem-bra potekalo tradicionalno srečanje starejših iz Murske Sobote. Prijetno druženje blizu 400 meščanov, sta-rih več kot 70 let, ki se je začelo s formalnim delom in kosilom, se je zavleklo v pozne popoldanske ure.
Uvodoma so učenci OŠ II Murska Sobota in člani Društva upokojen-cev Murska Sobota gostom pripra-vili prisrčen kulturni program, pri-pravili so srečelov, ob glasbi Draga Jošarja pa so številni tudi zaplesa-li. A sta bila za veliko večino zelo dragoceno že srečanje in pogovor z obujanjem spominov z nekdanjimi sodelavci, znanci in prijatelji, ki se na jesen življenja redkeje videvajo. V pozdravnem nagovoru jim je župan Anton Štihec s številnimi prijetnimi mislimi vlil veliko op-timizma in poguma, pri nizanju aktivnosti pa jih je seznanil s tisti-mi aktualnimi dogajanji v mestu in občini, ki zadevajo njih: v zaključ-no fazo se na križišču Gregorčičeve in Ulice Staneta Rozmana v Murski Soboti preveša gradnja dislocirane enote Doma starejših Rakičan z va-rovanimi stanovanji. Veseli ga tudi,
da je mestna občine skupaj z ne-katerimi drugimi partnerji v Ulici Štefana Kovača odprla vsestransko uporabno in starejšim namenjeno Hišo Sadeži družbe, v kateri lah-ko starejši svoje izkušnje in znanje prenašajo na druge, zlasti mlajše. S to inštitucijo pa naj bi promovirali tudi prostovoljstvo, v njej pa izva-jali tudi številne projekte.
Župan se je v nadaljevanju dota-knil tudi dobrih odzivov občanov pri uvedbi mestnega avtobusa Sobočanec, ki ga - je prepričan -s pridom koristijo tudi starejši, ki se lahko hitro in zastonj prepelje-jo z enega na drugi konec mesta. Preden je župan predstavil načrte na področju investicij v priho-dnjem letu, je pohvalil skupino prostovoljcev, ki delujejo v okviru društva upokojencev in so vez med njimi in v okviru občine delujoče
posebne komisije za uresničitev splošnih želja in potreb starejših. Projekt servis za starejše občane v okviru Hiše Sadeži družbe, ki bo temeljil na prostovoljni pomoči tistim, ki pomoč potrebujejo, je le eden od načrtovanih.
Božo Bohar, tajnik mestnih četr-ti, je pojasnil, da v mestu že živi 1.490 starejših, od lani pa se je ta številka povečala za kar 60. Skupaj s Centrom za socialno delo in Rdečim križem so mestne četrti že obdarile socialno ogrožene starejše občane; delegacija mestne občine in mestnih četrti pa je obiskala in obdarila tudi najstarejša Sobočana: Jožefa Godino in Karolino Čarni. Podobna prisrčna srečanja so v te-dnu starejših pripravili v domala vseh krajih oziroma krajevnih sku-pnostih mestne občine.
Pestro novembrsko
medgeneracijsko dogajanje
Aleksandra Grah
Prva medgeneracijska hiša v Sloveniji - Hiša Sadeži družbe je prebila otvoritveni led in sedaj de-luje s polno paro; v mesecu novem-bru se je tako zvrstilo veliko število pestrih delavnic.
Vsak prvi ponedeljek v mesecu poteka delavnica merjenja krvnega tlaka, ki jo v Hiši izvajajo v sode-lovanju z Društvom upokojencev Murska Sobota in upokojenimi medicinskimi sestrami. Ponedeljki
so med drugim namenjeni šivilj-skim delavnicam, ki jih izvajajo upokojene šivilje. 2e stalnica so ra-čunalniške delavnice, ki jih izvajajo prostovoljci OŠ I Murska Sobota. Potekale so še druge zanimive de-lavnice: šahiranje s prilagojeno ša-hovnico, novinarska, zeliščarska, kuharska in zgodovinska delavnica, predavanje o preprečevanju pan-demske gripe, ustvarjalna delavni-ca, fotografska delavnica, glasbena
delavnica, cvetličarska delavnica in literarno-likovna delavnica. Hišo so obiskali tudi prostovoljci iz Društva upokojencev Kostanjevica na Krasu, ki so si delovanje med-generacijske hiše ogledali kot pri-mer dobre prakse. Hišo so obiskali prostovoljci Društva upokojencev Puconci, ki se želijo priključiti sodelovanju v Hiši Sadeži druž-be. Prostovoljci, ki sodelujejo v Hiši Sadeži družbe, so se vključili
tudi v projekt »Varno potovanje z avtobusom«, ki ga izvaja Svet za preventivo in vzgojo v prometu, kjer bi prvi teden po počitnicah spremljali otroke med prevozom s šolskimi avtobusi v šolo in domov. Gostili so tudi Zavod Vista Murska Sobota, ki je v okviru zaključnega projekta »Ekoškrat« izvedel po-svet »Doživimo naravo tudi v pri-hodnosti« in otvoritev razstave o Velikih nemarnih škornjih.
18
AKTUALNC
Na obisku
pri najstarejših Sobočanih
Božo Bohar
Ob tednu starejših je podžupan Mestne občine Murska Sobota Dezider Šooš s tajnikom Mestnih če-trti obiskal najstarejšega Sobočana in Sobočanko.
Jožef Godina, ki je marca dopol-nil 95 let, je bil rojen v Dolnji Bistrici, kjer je odraščal in kasne-je živel s svojo ženo in šestimi otroci, ki so se jima rodili. Po ženini smrti pred 12 leti ga je na svoj dom v Mursko Soboto vzela hči Angelca Starešinič, ki pravi, da je bil oče zmeraj velik vese-ljak in zelo priljubljen v družbi. Žal ga je starost pred petimi leti priklenila na posteljo, z drugimi starostnimi tegobami je prišla tudi demenca. Pa vendar je is-kriv pogled, s katerimi je spre-jel podžupana in predstavnike Mestnih četrti, dal slutiti, da še zmeraj premore veliko dobre vo-lje. Nič čudnega torej, da je bil v mladosti kar 34-krat pozvačin
na porokah. Žena je bila odlična kuharica in je na porokah kuha-la, Jožef pa je, da bi preskrbel družino, znal poprijeti za vsako delo, tudi trdega sezonskega dela v tujini in takratni širši domovini se ni branil.
Hči, ki s svojo družino vzorno in ljubeče skrbi za očeta, pravi, da ji nobeno delo, ki ji ga nalaga vsak-dan z ostarelim očetom, ni pre-težko in ga opravlja z ljubeznijo.
Najstarejša Sobočanka Karolina Čarni je pred nekaj dnevi pra-znovala 99. rojstni dan. Vedra in nasmejana Karolina je pod-župana in predstavnike Mestnih četrti sprejela za mizo in jih hu-domušno pobarala, kje so se tako
dolgo mudili.
Karolina Čarni je bila zaposle-na kot gospodinja pri evange-ličanskem duhovniku Kovaču, skupaj s sestro sta živeli v Ciril-Metodovi ulici. Od leta 1993, ko ji je sestra umrla, pa vse do svojega 96. leta je v hiši živela sama. Po zlomu kolka pred tremi leti se je preselila k družini svoje nečakinje Zdenke Uljančič, ki z družino živi na Kobilju. Karolina je kljub visoki starosti še zmeraj dobrega zdravja, njen smeh in dobra volja sta nalezlji-va, skupaj s svojimi sorodniki, ki z ljubeznijo in pozornostjo skr-bijo zanjo, pa se veseli stoletnice.
Adventni sejem v Domu starejših Rakičan
Geza Grabar
Na čas bližajočega se božiča in z njim povezanih praznikov se pripra-vljajo tudi v največjem in najstarej-šem pomurskem domu starejših.
Na letošnjem sejmu, ki je bil v avli doma, so s ponudbo svojih izdelkov sodelovali medičar-stvo Celec iz Murske Sobote, cvetličarstvo Kurbus iz Gornje Radgone, čebelarstvo Kovač iz Bakovcev in izletniška kmetija Na koncu vasi s Cvena. Člani turističnega društva Martin iz Martjancev pa so za stanovalce in zaposlene doma pripravili adventno delavnico za božične aranžmaje.
Tudi v ta projekt se je vključila domska kuhinja, ki je poskrbela
za okusne medenjake, h katerim sta se prilegla kuhano vino in čaj z dodatki. Za popestritev živah-nega vzdušja pa je z živo glasbo
poskrbel muzikant Lajči.
Ob tej priložnosti so v domu že postavili božične jaslice, ki jih stanovalci vsak dan občudujejo.
19
AKTUALNO
Otroci voznikom delili risbice
in opozarjali na nevarnost alkohola
Karlo Vratarič
Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota je na martinovo v so-delovanju z murskosoboško policij-sko postajo, pomurskimi osnovnimi šolami in vrtci, pomurskim društvom za boj proti raku in Osnovno šolo II na Tišinski ulici v Murski Soboti orga-niziral preventivno akcijo »Otroci za varnost v prometu«, katere namen je bil opozoriti voznike na nevarnost alkohola v prometu.
»November je mesec boja proti zasvojenostim in alkohol je naj-bolj zlorabljena droga, zato ima-mo to akcijo prav na martino-vo. Naš zavod je imel zaključek natečaja z naslovom »Otroci za varnost v prometu« s poudarkom na škodljivosti alkohola. Danes otroci Osnovne šole II voznikom delijo te risbice skupaj z zloženko o alkoholu ter jim zaželijo varno in srečno vožnjo brez alkohola,« je o tradicionalni akciji, ki je bila izvedena že sedmič, povedala ko-ordinatorka akcije Anica Fujs z Zavoda za zdravstveno varstvo. Pri likovnem natečaju na temo nevarnosti alkohola v prometu, ki je bil namenjen mlajšim otro-kom v vrtcu in osnovnih šolah, je sodelovalo enajst pomurskih vrtcev in petnajst osnovnih šol. Otroci so se na omenjeno temo pogovarjali z mentorji, ob tem pa je nastalo več kot tisoč risbic.
Izvedbo same akcije je pred za-četkom razložil vodja policijske-ga okoliša na Policijski postaji Murska Sobota Tomaž Trajbarič: »Akcija poteka že nekaj let zapo-red. Policisti kontroliramo pro-met, zaustavimo voznika, opravi-mo kontrolo dokumentov in po potrebi opravimo tudi preskus alkoholiziranosti. Po opravlje-ni kontroli pa voznikom naši
osnovnošolci izročijo risbice in preventivna gradiva.« Akcija je trajala dobre pol ure, policista pa med akcijo pri voznikih nista našla nepravilnosti ali vožnje pod vplivom alkohola.
Projekt
»Policist Leon svetuje«
V šolskem letu 2008/09 so učenci OŠ II Murska Sobota v razredih 5.a, 5.b in 5.c z razredničarkami Jasno Perš, Melito Mir in Edito Nemec sodelovali v pilotskem projektu »Policist Leon svetuje«.
Namen projekta je bil, da učen-ce opozorimo na nevarnosti v prometu, kako se nevarnosti izognejo, na žrtve prometnih nesreč, različnih nasilnih dejanj vrst vrstnikov, odraslih oseb, na neznance na internetu in na poti v šolo, da jih poučimo o varni poti v šolo, o igri in prometu, o pirotehniki in posledicah njene uporabe, kako uporabljati pre-nosni telefon in o varni vožnji s kolesom učence ter jih spodbudi-mo k pravilnemu in varnemu ob-našanju v vsakdanjem življenju. Projekt je potekal tako, da je po-licist med šolskim letom večkrat prišel na obisk v razred in se z učenci pogovarjal o posameznih temah. Učenci so mu zastavljali vprašanja in ga prosili za nasvete, kako se izogniti nevarnostim, ki so jim izpostavljeni v vsakdanjem
življenju.
Na natečaju v projektu »Policist Leon svetuje «, ki ga je razpisalo Ministrstvo za notranje zade-ve, smo z učiteljem Markom Wollfom posneli dva izvirna filma »Tolpa« in »Prometna ne-sreča«. Film si lahko ogledate na spletnem naslovu http://www. policija.si. Komisija, ki je na
Ministrstvu za notranje zadeve ocenjevala izdelke natečaja, nas je najbolje ocenila. Ponosni smo na svoje delo in v šolskem letu 2009/2010 spet sodelujemo v projektu »Policist Leon svetuje«.
OŠ II Murska Sobota
20
AKTUALNO
Modna revija
pomurskih zasebnih tekstilcev
Vesna Vitrih
Pomurski zasebni tekstilci, pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Murska Sobota so letos s svojo 14. predstavitvijo navdušili občinstvo in mu ponudili pravo kraljevsko pred-stavo. Modna revija je potekala po rokokojskem scenariju, oder je bil spremenjen v dvor.
Glavno vlogo je odlično odigrala Stančka Sukalo, bivša miss in kra-ljca modnih brvi, ki je nastopila kot kraljica Marija Antoinetta.
V	vlogi sla, ki napoveduje izho-de, se je izkazal Dragan Sadžak, znan kot sanjski moški.
V	modnem spektaklu so nasto-pili sami znani slovenski mane-keni: Sabina Remar - bivša miss Universum 2004, Gea Erjavec — aktualna miss Alpa Adria International, Nina Kohne —
miss Alpe Adria International 2007, Monika Mesič — fotomo-del Bernarde Marovt 2005, Pija-Sara Odlag - miss fotogenično-sti na miss Slovenija 2007, Jana Koteska, Saša Omerovič in Boštjan Kozelj. Ekipa je predstavila uni-katne izdelke modne oblikovalke Marjete Vidic, šiviljstva Metka, šiviljstva Mode Titan, podjetja Modne kravate Gjergjek, krznar-stva Tivadar, usnjene galanterije PRO GALA, zlatarstva Mandič in
optike Focus ter frizerskega salona Verica. Program so v dvornem slo-gu obogatili še cvetličarna Jurič ter plesalci plesnih šol Devžej in Zeko. Sodelujoči tekstilci so z revijo vse-kakor izkazali svojo inovativnost, kakovost dela in ekstravaganco. Večer je navdušil vseh 300 pri-sotnih s predstavljenimi linijami izdelkov kot s celotno izvedbo dogodka, ki ga je pripravila Vesna Vitrih iz podjetja VV Models.
www.saubermacher-komunala.si.

21
AKTUALNO
Dobrodelne akcije
Mestne občine Murska Sobota
Vida Lukač
Mestna občina Murska Sobota je jeseni razpisala akcijo zbiranja rabljene računalniške opreme za socialno šibke družine. Na ta na-čin so posamezniki in podjetja prispevali tri osebne računalnike s tipkovnicami, osem monitor-jev, dva tiskalnika in dva para zvočnikov.
V novembru se je Mestna ob-čina pridružila vseslovenski dobrodelni akciji »Stopimo skupaj za brezposelne«, ki jo je RTV Slovenija pripravila skupaj
s Karitasom in Rdečim križem. Murskosoboška občina je v ak-ciji prispevala 1000 evrov, svoj prispevek v višini 200 evrov pa je namenil tudi župan osebno.
Do 20. decembra 2009 pa še po-teka akcija zbiranja igrač in daril za otroke iz socialno ogroženih družin. Če želite osrečiti ka-kšnega od parov prosečih otro-ških očk, vas vabimo, da otro-ška darila prinesete na vložišče Mestne občine Murska Sobota.
Po zaključku akcije bomo zbra-na darila predali Območnemu združenju Rdečega križa Murska Sobota, kjer jih bodo starši lahko prevzeli v dnevih pred prazniki.
V znak solidarnosti z vsemi ti-stimi občani, ki so v tem letu izgubili službe in se znašli v hudi socialni, finančni in bi-vanjski stiski, smo se na me-stni občini odločili, da letos ne bomo organizirali tradicional-nega ponovoletnega plesa. Sicer
je bil dogodek, na katerega so bili vabljeni poslovni partnerji in zvesti sponzorji naših prire-ditev in projektov, vsako leto povezan tudi z dobrodelnostjo, kljub temu pa želimo s to gesto pokazati, da nas stiska drugih ni pustila ravnodušnih.
Prepričani smo, da bodo vsi tisti, za katere smo ples vsako leto z veseljem priredili, našo odločitev sprejeli z razumevanjem.
Pomoč po požaru
za družino Kumin iz Kroške ulice
Vida Lukač
Stanovanjsko hišo družine Kumin iz Kroške ulice so novembra zajeli ognjeni zublji in za sabo pustili žalo-stno podobo. Mestna občina Murska Sobota se je na težko situacijo, v ka-teri so se znašli Kuminovi, odzvala z dobrodelno akcijo, v kateri bodo sku-paj z Območno obrtno-podjetniško zbornico Murska Sobota, Rdečim križem, Karitasom, Centrom za so-cialno delo in nekaterimi podjetji skušali čim hitreje popraviti škodo, ki jo je povzročil požar.
K akciji so velikodušno pristopili obrtniki Območne obrtne zbor-nice Murska Sobota:
Alojz Žvorc, ki je prevzel tudi ko-ordinacijo projekta, Veren Jože, Slavko Hajdinjak, Srša Stanko, Slavko Kocuvan in Zvonimir Kolmanko. Obrtniki bodo s svojimi storitvami opravili vsa potrebna gradbena in zaključ-na dela. Podjetja Kema, Reflex, Arcont, Elektro Maribor (OE Murska Sobota), Komunala Murska Sobota in Elektronabava pa bodo po svojih zmožnostih prispevala gradbeni in drug ma-terial ter storitve za obnovo hiše. Akciji so se z denarnimi prispev-ki pridružili tudi Karitas, Rdeči križ in Center za socialno delo Murska Sobota, Mestna občina
Murska Sobota pa bo prevzela stroške vgradnje oken ter ostale stroške. Mestna občina se zahva-ljuje vsem, ki pomagajo pri tej akciji.
Odzivnost na pobudo pri dobro-delnih akcijah ter odprta srca po-
sameznikov in podjetij tudi v teh kriznih časih nam vlivajo upanje v dobro in nas puščajo v dobrem prepričanju, da v stiski ne bomo ostali sami.
22
KNJIGOVEZNIŠTVO IN OKVIRJANJE SLIK
Zupanec Tomaž s.p.
AKTUALNO
Donatorska akcija na srečanju poslovnih partnerjev Reklamne agencije Vizija
Praznični čas je tudi čas dobrodel-nosti, in tako je veliko podjetij, družb in posameznikov združilo prijetno druženje s koristnim in na svojih novoletnih sprejemih in zabavah ni pozabilo na tiste, ki jim bo zaradi izgube delovnega mesta letos še posebej težko.
Tudi pri Reklamni agenciji Vizija, ki tržijo oglasni prostor v Soboških novinah, so se letos odločili, da na decembrski za-bavi za svoje poslovne partnerje organizirajo donatorsko akcijo. Na podlagi podatkov Centra za socialno delo in Mestne občine Murska Sobota je Vizija izbra-la dve družini, obe iz Murske Sobote, kjer sta izgubila službo oba starša, ki sta bila zaposlena v Muri.
Donatorska akcija na srečanju poslovnih partnerjev je uspela, saj so na samem dogodku sku-paj zbrali 885,00 evrov, za vsako družino 442,50 evrov, v zahvalo pa je vsak donator prejel medeni srček.
Skupaj s predstavniki Centra za socialno delo in Jožetom Casarjem, podžupanom Mestne občine Murska Sobota, je direk-
torica Vizije Karmen Klar druži-ni Vereš ter Cor-Prelec obiskala na domu in jima predala zbrana donatorska sredstva, ki bodo vsaj delno ublažila njihov trenuten fi-nančni položaj.
Družina Cor-Prelec je ob tem izrazila iskreno zahvalo vsem, ki so se na akcijo velikodušno od-
zvali in jim priskočili na pomoč, prispevke pa bo namenila za šo-loobvezna dvojčka.
Medeni zajtrk
v vrtcu Gozdiček
Vida Lukač
Dobrodelni izobraževalni akciji, ki jo je že tretje leto zapored organizira-la Čebelarska zveza Slovenije pod geslom »En dan med slovenskih če-belarjev za zajtrk v naših vrtcih«, se je pridružil tudi župan Anton Štihec.
Po lanskoletnem prijetnem dru-ženju ob sladkem zajtrku v vrtcu Ringaraja je župan letos obiskal vrtec Gozdiček, kjer je otroke o koristnosti medu v vsakdanji prehrani seznanila predstavnica Čebelarskega društva Murska Sobota Marija Sapač, ki na ome-njeno temo vodi tudi delavnice v Hiši Sadeži družbe.
Osveščenost o zdravem načinu življenja se začne že v otroštvu, zato želijo slovenski čebelarji s to akcijo otrokom približati spoznanje, da je med zdrav in v prehrani zelo pomemben, s tem pa tudi vplivati na njihove starše. Poleg tega želijo že pri najmlajših vzbuditi skrb za čebele in zdravo okolje.
O tem, kako pomembna je osveščenost mlajših generacij o pomenu čebel, priča dejstvo, da je čebelarska družina Murska
Sobota, ki je bila ustanovljena leta 1924, nekdaj štela 120 čla-nov, danes pa jih le še 18. Dobrodelna izobraževalna akcija »En dan med slovenskih čebelar-jev za zajtrk v naših vrtcih« je bila v vseh vrtcih in šolah po Sloveniji nadvse pozitivno sprejeta, saj se ji je pridružila kar dobra polovica
županov in drugih predstavnikov občin, ki so s tem dokazali, da se zavedajo koristi, ki jih prinaša čebelarstvo.
23
AKTULNO
Mikloševo senje
v Murski Soboti
Geza Grabar
Ni naključje, da je največji sejem v mestu prav Miklavžev, saj je sv. Miklavž farni zavetnik, po njem pa se imenuje tudi murskosoboška stolna cerkev.
Sicer pa se s to prireditvijo več-stoletna tradicija sejmov — dveh letnih: Terezijinega 15. oktobra in Miklavževega 6. decembra, ter dvanajstih vsak prvi pone-deljek v mesecu, uspešno na-daljuje. V turističnem društvu oziroma mestni občini in pod-jetju Komunala, ki sejemsko dogajanje na kar treh ulicah -Slovenski, Zvezni in na Trgu zmage, uspešno koordinirajo, so tudi tokrat delili zadovoljstvo nad uspelo prireditvijo. Blizu 300 sejmarjev iz Slovenije in treh sosednjih držav je popestri-
lo prijetno in po tradiciji dolgo in pestro sejemsko dogajanje. Gotovo pa je bila z videnim in doživetim več ali manj zadovolj-na tudi večtisočglava množica obiskovalcev.
Po tradiciji se je največ ljudi gnetlo na nekaj desetih stojni-cah, kjer so ponujali tradicio-nalne jedi — kuhane klobase s prav takšnim vinom, topel čaj in drugo. Zaradi prijetnega vre-mena topla okrepčila skorajda niso bila glavna nuja, vendar so bila v duhu tradicije tudi letos najbolj iskana.
Ponudba na stojnicah je bila običajna in v duhu časa: veli-ko izdelkov je bilo vezanih na bližnje božično-novoletne pra-znike; ob suhem sadju, po ka-terem ljudje zadnja leta najbolj posegajo, pa je bilo mogoče naj-
ti tudi številne kovinske, lesene in tekstilne izdelke. Kajpak ne domačih šivilj in krojačev, pač pa tistih, ki imajo v večini po-reklo z Bližnjega in Daljnega Vzhoda. Slednjo ponudbo je mogoče opaziti tudi v vse šte-vilčnejši ponudbi suhe robe. Med tradicionalnimi domači-mi obrtmi izstopajo medičarji, med lončarji že nekaj let sreču-jemo enega ali dva, enako med čevljarji. Je pa bil tudi ta sejem priložnost za promocijo nekaj domačih društev, organizacij in političnih strank.
Kot tradicija ob miklavževem veleva, je glavna pojava tega dne sv. Miklavž, prvi od treh dobrih mož v decembru. Otroke in vse druge na sejmu je v spremstvu parkelj nov in angelov tudi letos obiskal dvakrat. Po popoldan-
skem obhodu je prižgal še lučke na božičnem drevesu na Trgu zmage.
Program na glavnem odru v križišču pred Zvezdo so z na-stopom popestrili tudi ljudski pevci in godci iz Cernelavcev in Pihalni orkester Murska Sobota, Balonarski klub Bakovci pa je v sodelovanju z Balonarskim klubom Berta iz Predanovcev z zbirnim (poletnim) mestom v Mestnem parku tudi letos or-ganiziral Miklavžev polet rekor-dnih sedemnajstih toplozračnih balonov.
24
JAVNE OBJAVE
Mestna občina Murska Sobota razpisuje javni natečaj
»ZBIRANJE PREDLOGOV ZA NAJLEPŠO PRAZNIČNO OKRASITEV«
Mestna občina Murska Sobota ima v božično novoletnem času zaradi pra-znične okrasitve še lepšo podobo. K temu poleg občinske uprave prispevate predvsem posamezniki, ki okrasite zunanjost svojih bivališč (hiš, parcel, stanovanj, balkonov). Ker cenimo vašo prizadevnost, smo se odločili, da to, tudi letos, simbolično nagradimo.
Na natečaj se lahko prijavijo lastniki oziroma najemniki individualnih hiš in stanovanj. Prijave na natečaj oziroma predloge za nagraditev lahko podajo tudi druge osebe. Zbirali bomo predloge okrasitev, ki v natečaju najlepše praznične okrasitve še niso sodelovali oz. tiste, ki so že sodelovali in so letos bistveno spremenili elemente okrasitve.
Predlog za nagrado je potrebno podati pisno, z utemeljitvijo ter točno na-vedbo hiše oziroma stanovanja (lastnik, naslov, stanovanje številka, ipd.) in sicer do vključno ponedeljka, 30.12.2009. Predlog se vloži na vložišče Mestne občine Murska Sobota s pripisom - natečaj praznična okrasitev.
Na osnovi prejetih predlogov si bo posebna komisija ogledala praznične okrasitve in sicer v torek, 5.1.2010 v večernih urah. Na osnovi ogleda bo komisija županu predlagala nagrajence za najlepše praznične okrasitve.
Komisija bo ocenjevala praznične okrasitve v dveh kategorijah:
-	1. kategorija: stanovanjske hiše in okolica,
-	2. kategorija: stanovanja oziroma njihova zunanjost (balkon, stena, okno,..).
Komisija bo pri ocenjevanju upoštevala tudi izvirnost praznične okrasitve.
Lastniki najlepših prazničnih okrasitev bodo prejeli denarne nagrado v neto zneskih in sicer:
a)	1. kategorija (hiše): 1. mesto 200 € 2. mesto 120 €, 3. mesto 40 €,
b)	2. kategorija (stanovanja): 1. mesto 100 €, 2. mesto 60 €, 3. mesto 30 €.
Najlepše praznične okrasitve bodo objavljene v naslednji številki Soboških novin in na spletni strani Mestne občine Murska Sobota.
» SKUPAJ SI POLEPŠAJMO PRAZNOVANJE«
Praznična okrasitev lanskoletnega nagrajenca Franca Obala iz Kroga
: ustanova@rdecazoga.com.
www.senca.si
25
WWW.MOBITEL.SI
KULTURA
Društvo upokojencev Murska Sobota
izdalo peto številko literarnega zbornika
Geza Grabar
Tako kot že štiri leta doslej je Društvo upokojencev Murska Sobota tudi letos izdalo zbornik literarnih ustvarjalcev iz vrst upokojencev -»Shojene poti 5«.
Rekli bi lahko, da ima tudi le-tošnja številka širšo regijsko zasnovo, saj 23 avtorjev, ki se predstavljajo s proznimi deli in pesmimi, objavljene pa so tudi reprodukcije likovnih del osmih članov likovne sekcije mursko-soboškega društva upokojencev, prihajajo z obeh bregov Mure. Glavnina piscev je članov Društva upokojencev Murska Sobota oziroma v okviru društva delujoče literarne sekcije.
Tudi zadnjo številko je v mursko-soboški knjižnici na pot pospre-milo veliko obiskovalcev, največ jih je prišlo iz vrst upokojencev. O zadnjem zborniku, ki ga je pr-vič uredil Ludvik Sočič, so mu člani uredniškega odbora - Olga Gutman, predsednica in vodja literarne sekcije, ter člani Angela Novak (predsednica Društva upokojencev Murska Sobota), Brigita Bavčar, Lojze Števanec in Sočič, zaželeli uspešen sprejem pri bralcih, svoja razmišljanja pa so oblikovali v misel, da so prav upokojenci v številnih sredinah najbolj pišoča in na številnih kulturnih področjih ustvarjalna populacija. Zato jim je treba dati možnost, da svoje talente razvi-jajo in jih z objavami predstavijo kar najširšemu krogu ljudi.
Na predstavitvi se je večina avtor-jev predstavila s tistimi prispevki, ki jih ti še niso objavili, večer pa je z vmesnimi glasbenimi vložki z igranjem na cimbale zapolnil
Andi Sobočan.
Pri nastajanju in oblikovanju vseh zbornikov je bilo veliko en-tuziazma: urednik je svoje delo opravil brezplačno, enako tudi članica društva Ida Žalik, ki je opravila vnos del v računalniško obliko. Ob društvu upokojen-cev so njegov izid med drugim podprli tudi Mestna občina Murska Sobota, Javni sklad za kulturne dejavnosti Ljubljana, Zavarovalnica Triglav, Nova Ljubljanska banka, Tiskarna Klar ter nekatera pomurska društva upokojencev.
Tokratni zbornik, ki je v nakladi 200 izvodov izšel na več kot sto straneh, je v prvem delu posvečen pokojnemu Jožetu Ternarju, ki je uredil prve štiri številke, drugi del je namenjen pesmim, najob-sežnejši del pa so prozna dela ali kratke zgodbe. Po ceni šest evrov je zbornik mogoče dobiti na se-dežu društva na Kocljevi ulici v času uradnih ur (ob ponedeljkih in četrtkih med 8. in 12. uro).
Shojenim potem 5 na pot
Leto se izteka in večina društev ter sekcij prešteva rezultate svoje-ga celoletnega dela. Člani literarne sekcije pri Društvu upokojencev Murska Sobota smo zadovoljni, da je tudi naše celoletno delo obrodilo sadove. Tudi v letu 2009 je izšel naš zbornik, »Shojene poti 5«.
S seboj prinaša naša dela, ki so naši
spomini, izkušnje, sanje in tudi naše opažanje stvari okrog sebe.
Ne domišljamo si, da smo veliki pisci. Smo samo ljudski pisci in pišemo za ljudi. Večkrat sem pre-verjala, ali to, kar napišemo, kdo prebere. Ugotovila sem, da naša dela, čeprav so preprosta, ali pa morda ravno zato, prebere mno-go ljudi. Zato mislim, da je tudi prav, da to, kar nosimo v mislih in srcu, kar čutimo, tudi napišemo in damo ljudem.
Vse dosedanje številke zbornika so bile med bralci lepo sprejete in brane. Upamo, dragi bralci, da bo tako tudi s to številko. Tudi »Shojenepoti 5« prinašajo mnogo zanimivosti. Če jih boste odprli in brali, vam bodo popestrile marsi-kateri dan.
Avtorji, ki v omenjenem zborniku objavljamo svoja dela, smo doma iz različnih krajev. Svoja dela obja-vljajo tudi avtorji, ki so člani DU Gornja Radgona, DU Tišina in ena avtorica DU Ljutomer. Prav zato, ker so avtorji skoraj z vseh koncev Pomurja, prinašajo s seboj dih celotnega Pomurja. Pridružili pa so se nam še člani likovne sekcije DU Murska Sobota in s svojimi deli popestrili naš zbornik.
Ne bom vam govorila, kako je zbornik zasnovan. Prepričana sem, da ga boste odprli in sami ugotovili, kaj prinaša. Avtorji smo ponosni nanj, kot so starši ponosni na svojega otroka. »Shojenepoti 5« pa so naš otrok in naš ponos. Hvaležni smo tudi vsem sponzor-jem, ki so nam omogočili, da je zbornik lahko izšel. Hvala pa tudi uredniku in selektorju, gospodu Ludviku Sočiču, ki je marsikate-ro uro svojega časa žrtvoval, da je zbornik lahko zagledal luč sveta.
Olga Gutman, vodja literarne sekcije pri DU MS
27
KULTURA
Razstavi
ob 90-letnici Gimnazije Murska Sobota
Aleksandra Grah
November je bil za Gimnazijo Murska Sobota zelo dejaven mesec, saj so v okviru praznovanja 90-letnice pripravili več aktivnosti; poleg re-trospektivne razstave so v prostorih Soboškega gradu odprli razstavo umetniških del slikarjev in kiparjev, ki so bili dijaki ali pa profesorji na Gimnaziji Murska Sobota.
Murskosoboško gimnazijo je obiskovalo veliko nadarjenih in kreativnih dijakov, ki so skozi šolanje razvijali svoj čut za ume-tnost. Ta se je čez čas tudi izrazil v umetninah in nekatere izmed njih so sedaj na ogled za vse obi-skovalce v prostorih Soboškega gradu. Še posebej so se potrudili pri organizaciji retrospektivne razstave, in sicer je nekaj gradiva že bilo zbranega ob praznovanju 80-letnice Gimnazije. Pri zbira-nju gradiva gre največja zasluga
prof. Majdi Anders in njeni ko-legici prof Ireni Horvat. S sku-pnimi močmi so uspeli dobiti tudi dva fascikla iz beograjskega arhiva, kar predstavlja veliko dra-gocenost. »Vedno me prevzame pomembnost te institucije, ki je prispevala, da se to odročno, ru-ralno, agrarno in revno območje dvigne, da se v tej instituciji izo-brazijo generacije izobražencev, ki so danes gonilna intelektualna sila Prekmurja. Gimnazija ima zame prav posebno mesto,« je razmišljala Andersova. Ob od-prtju razstave je ravnateljica prof. Regina Cipot povedala: »Vse to, kar bomo danes videli, je name-njeno samo temu, da se iz zgodo-vine nekaj naučimo ter da vemo in znamo, kako delati s tistimi, ki so ustvarili, kar danes imamo.«
Diplomski koncert
Tomija Bušinoskega
Aleksandra Grah
V stolni cerkvi Sv. Nikolaja je v sobo-to, 21. novembra, potekal diplomski koncert, na katerem je bilo izvedeno delo britanskega skladatelja Johna Rutterja z naslovom »Mass of the Children« ali »Otroška maša«.
Sicer pa je delo britanskega skla-datelja bilo prvič izvedeno leta 2003 in je nastalo na podlagi skladateljeve osebne izkušnje. Skladatelja Johna Rutterja je re-vija BBC Music Magazin razgla-sila za najuspešnejšega in najbolj znanega skladatelja zborovske glasbe v polpretekli britanski zgodovini. Diplomski koncert Bušinoskega so tako izvajali mla-dinski pevski zbor Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer, projek-tni zbor (Zbor Chorus, Mešani pevski zbor Franceta Cigana Črenšovci, pevke in pevci posa-mezniki), solista Valerija Farasin (sopran) in Domen Križaj (ba-riton) ter projektni orkester. Dirigiral je Tomi Bušinoski, ki je profesor nemškega jezika in asistent za moderni nemški jezik.
Ukvarja se z nemškim jezikom, poučevanjem, prevajanjem, glas-bo, zborovodstvom in računalni-štvom. Aktiven je še na drugih področjih - v domačem okolju je organist in zborovodja, saj vodi Mešani pevski zbor Chorus, Moški pevski zbor Gančani in novoustanovljeni študentski
pevski zbor Kluba prekmurskih študentov. Na področju računal-ništva se ukvarja z notografijo in med drugim ureja spletne strani stolne župnije.
28
KULTURA
Uspešen koncert
Prekmurske godbe Bakovci
Aleksandra Grah
Prekmurska godba Bakovci je 6. novembra navdušila s samostoj-nim koncertom v Kulturnem domu Lendava, kjer je kot gost večera nastopil Vlado Kreslin.
O sami uspešnosti izpeljanega koncerta je pričala nabito polna dvorana vrhunske glasbe želnih poslušalcev. Koncert je bil iz-peljan pod dirigentsko taktirko prof. Željka Rtlopa. Godba se je v prvem delu predstavila s svojim koncertnim repertoar-jem, v katerem je bilo slišati šte-vilne priredbe svetovnih hitov, kot sta »Bohemian Rapsody« (Freddie Mercury) in venček hitov skupine ABBA, ki sta jih zapela vokalista Dorina Gujt
in Roman Kovačič. V drugem delu koncerta se je predstavil gost večera — Vlado Kreslin, ki je ob spremljavi godbe zapel še nekaj svojih uspešnic in nekaj zimzelenih melodij. S koncer-tom je bil zadovoljen tudi pred-sednik godbe Roman Balažič, ki je ob tem povedal: »V opaznem vzponu zadnjih let je bil to eden vrhuncev naše godbe.« V okviru odličnega sodelovanja z domačo godbo je predsednik KS Bakovci Andrej Šajnovič na koncert pova-bil tudi župana Antona Štihca in Antona Balažka, ki sta se vabilu z veseljem odzvala. Tako gosta kot obiskovalci so bili nad izvedbo koncerta več kot navdušeni. Predvsem mlajši člani godbe so uživali v enkratnem ambientu
lendavske dvorane, kar pa jih je le še dodatno navdušilo in moti-viralo; sedaj pa že pričakujejo in se veselijo prvega nastopa v novi murskosoboški dvorani. Koncert v Lendavi za Prekmursko god-
bo Bakovci predstavlja vrhunec letošnjega leta, ni pa bil zadnji, saj godba pripravlja še božični koncert, ki se bo odvijal 20. de-cembra v Bakovcih.
Ali En po petih letih
zopet v Murski Soboti
Tadej Kirinčič
Dobrih pet let je minilo od zadnje-ga nastopa kontraverznega sloven-skega glasbenega umetnika Dalaj Eegola, ki ga publika bolje pozna pod umetniškim imenom Ali En.
Na slovensko glasbeno sceno se je izstrelil pred petnajstimi leti, ko je izdal album Leva scena, ki je z, za takratni čas, nespodob-nimi besedili zelo razburila slo-vensko javnost. V pesmi, ki nosi enak naslov kot album, je brez dlake na jeziku odkrito pokritizi-ral in popljuval takratno sloven-sko zabavno sceno. Z nekoliko drugačnim pristopom, a istimi pesmimi, katerim je dodal tudi novejše, je konec novembra Ali En uspel napolniti prireditveni prostor Mladinskega informativ-nega in kulturnega kluba Murska Sobota. Publika, med katero je bilo mogoče videti kar nekaj sta-rejših in novih obrazov, je dobro poznala njegove nove in tudi starejše pesmi. Zagotovo je šlo za enega izmed boljših koncer-tov, ki smo jih v letošnjem letu lahko videli v murskosoboškem MIKK-u.
29
ŠPORT
Plesalci plesnega kluba Zeko
svetovni prvaki
Geza Grabar
Dejana Zečeviča smo doslej poznali kot odličnega plesalca, a potem ko je septembra v Veščici odprl še svojo plesno šolo, uspehe žanje tudi kot trener.
Čeprav se tekmovalnemu plesu še tako kmalu ne bo odrekel, pravi, da ga zaradi obveznosti na trener-skem področju oziroma plesne-ga učitelja jemlje kot sprostitev. Pravzaprav je na tem področju de-lal že doslej, a je z odprtjem svoje plesne šole in ustanovitvijo ple-snega kluba naredil korak naprej. Kot skorajšnjemu diplomantu Fakultete za šport uspehi njego-
vih varovancev potrjujejo, da je na pravi poti. Njegova najuspešnejša skupina sedmih plesalcev, ki je v zadnjih treh letih v ekipni mladin-ski konkurenci v plesu breakdance osvojila kopico naslovov državnih, evropskih ter lani in letos celo sve-tovnih prvakov.
Potem ko ima v najemu dvorano v Veščici, po okoliških krajih pa koristi še druge prostore, mu je pri izvajanju njegovih različnih programov v plesni šoli in pri ae-robiki, kamor je vključenih blizu 200 ljudi, v večini mladih, veliko lažje. Da bi se še bolj uveljavil kot trener sodobnih tekmovalnih ple-sov, čeprav mu tudi klasični, la-tinskoameriški in disco plesi niso
tuji, je za vse številčnejšo skupino tekmovalnih plesalcev ustanovil še Plesni klub Zeko.
Za uspehe njegovih varovancev so v največji meri zaslužni njihovi starši, ki jih materialno podpirajo, finančna pomoč iz drugih naslo-vov pa je bolj izjema kot pravi-lo. Glede na uspehe v preteklem letu se nadeja nekaj sredstev še iz Plesne zveze Slovenije.
Da bi svojo dejavnost kar najbolj približali širši javnosti, v okviru Plesne šole Zeko v telovadnici OŠ I v Murski Soboti v nedeljo, 20. decembra, ob 18. uri pripra-vljajo t. i. dobrodelno zimsko produkcijo.
info@freerider-on.net
Plesna šola in Plesni klub Zeko v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota
organizirata
dobrodelno zimsko produkcijo, ki bo 20. decembra 2009 ob 18. uri v športni dvorani OŠ I v Murski Soboti
Predstavile se bodo vse plesne skupine, ki vadijo pod okriljem Plesne šole Zeko - od najmlajših začetnikov do vrhunskih tekmovalcev, ki so v letošnjem letu osvojili kar nekaj medalj na evropskih in svetovnih prvenstvih.
V okviru prireditve bo potekal tudi dobrodelni srečolov, izkupiček od prodanih srečk bomo namenili za operacijo že od rojstva težko bolnega Simona.
Vabljeni vsi na predbožični plesni spektakel! Z nakupom dobrodelne srečke prispevajte svoj delež v dobrodelni akciji.
VSTOPNINE NI!
30
ŠPORT
90 let organizirane
športne dejavnosti v mestu
Geza Grabar
Po odprtju spominske pregledne razstave, ki je v prostorih soboške Pokrajinske in študijske knjižnice na ogled do 21. tega meseca, je v večnamenski športni dvorani OŠ III potekala še osrednja prireditev.
V nagovoru je Jože Stvarnik, predsednik organizacijskega od-bora in donedavnega dolgoletni predsednik, izpostavil, da društvo kljub že četrtemu imenu — naj-prej se je imenovalo Telovadno in ljudsko prosvetno društvo Sokol, po vojni se je preimenovalo v fiz-kulturno društvo, to v telesno-vzgojno društvo Partizan in leta 1997 v Društvo za športno rekre-acijo (DŠR) Murska Sobota, še vedno goji osnovno »sokolsko« misel, to je z različnimi športni-mi aktivnostmi pri mladih krepi duha in telo.
Med številnimi mejniki skozi zgodovino društvo, kamor je
danes v desetih sekcijah vključe-nih čez 400 članov, je slavnostni govornik, župan Anton Stihec, izpostavil tudi letnico 1929, ko je bil na sedanji Mladinski uli-ci zgrajen in namenu predan Sokolski dom, prvi te vrste v Prekmurju in ga pod imenom Partizan poznamo še danes. Prav predhodnice DŠR Murska Sobota so bile podlaga, da v kar 80 samostojnih športnih dru-štvih oziroma klubih v mestni občini gojijo čez 25 različnih športnih panog, kamor je bodisi v tekmovalno, bodisi v rekreativ-no športno dejavnost vključeni več kot deset tisoč občanov.
Po nastopu malčkov, ki so prika-zali splošno rekreacijo predšol-skih otrok, s svojo dejavnostjo pa so se predstavile domala vse vadbene skupine oziroma sekci-je, ki delujejo v okviru društva - badminton, ženska odbojka, aikido, ritmične skupine in
športna gimnastika, pa je pisno priznanje Olimpijskega komi-teja Slovenije jubilantu izročil tudi njegov predstavnik Branko Žnidarič. Enako tudi predsednik Športne zveze Murska Sobota Stanko Kerčmar. Potem, ko je bil za dolgoletno delo oziroma ob upokojitvi s strani predsedni-ce DŠR Milice Menart nagrajen tudi donedavni sekretar športne zveze Ludvik Zelko, je ta dejal,
da upa, da bo stoletno prazno-vanje že minilo ob dejstvu, da bo lastnik Partizana ponovno postalo društvo. Lastnica tega objekta je namreč Športna unija Slovenije.
Murskosoboški dijaki
premagali lendavske vrstnike
Karlo Vrataric
V Murski Soboti je sredi novembra potekalo uvodno dejanje četrte se-zone nogometnega tekmovanja pod okriljem Šolske košarkarske lige. Na Ekonomski šoli se je domače moštvo pomerilo z Dvojezično srednjo šolo iz Lendave, rezultat je bil 8:3, pred tem pa je bila odigrana še VIP-tekma med moštvom šole in Zavodom ŠKL.
Uvodno nogometno prireditev so organizatorji ŠKL popestrili s tako imenovano VIP-tekmo med moštvoma Zavoda ŠKL in Ekonomske šole Murska Sobota, ki so ju tvorili predstav-niki Zavoda, obeh sodelujočih šol, lokalne skupnosti, pokrovi-teljev in nekaj športnikov. Tako
so za Zavod ŠKL zaigrali Vojko Korošec in Nikola Miljkovič (Zavod ŠKL), Enrico Bottero in Giorgio Bistagnino (Ferrero), Zdenko Maučec (Telekom) ter Andrej Bedek (novinar Vestnika). Moštvo Ekonomske šole Murska Sobota so sestavljali Darko Petrijan, Janez Žalig, Renato Vrhovski (Ekonomska šola), Slavko Režonja (DSŠ Lendava), Slobodan Djurič (nogometni trener), Feri Cifer in Goran Gutalj (nekdanja nogometaša) ter Slavko Rogan (Publikum). Slavili so slednji z rezultatom 5 : 3, z dvema zadetkoma se je izkazal ravnatelj lendavske šole Režonja.
Tekma znanih je bila uvod v zanimivo prvo uradno srečanje
četrte sezone tekmovanja ŠKL -nogomet med Ekonomsko šolo in Dvojezično srednjo šolo iz Lendave. Že od samega začetka so domači prevladovali, rezultat ob polčasu je bil 3 : 1. V tretji četrtini so oboji dosegli po en
zadetek, gledalci pa so največ za-detkov videli v končnici tekme. Rezultat na koncu je bil kar 8 : 3, igralec tekme pa je bil Sandro Zadravec, ki se je med strelce vpisal kar trikrat.
31
brezplačna storitev za občane Mestne občine Murska Sobota
splet: www.obcan.si/murskasobota
brezplačna tel. št: 080 88 54
Storitev Pomoč občanu omogoča občanom, da občinski upravi svoje predloge, ideje, vprašanja in tudi pritožbe posredujejo na več nači-nov, občinska uprava pa se je zavezala, da bo na vprašanja vsaj delno odgovorila v čimkrajšem času, vendar ne več kot 48 ur po prejemu vprašanja. Ravno tako pa bodo v čim krajšem času poskušali rešiti tudi težave same. Občani lahko oddajo svoja vprašanja in pripombe na naslednje načine:
•	preko spletne aplikacije www.obcan.si/murskasobota/, ki je na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu,
•	na brezplačni telefonski številki 080 88 54, na katero lahko pokličejo 24 ur na dan in vse dni v letu,
•	z elektronsko pošto murska.sobota@obcan.si,
•	z navadno pošto na naslov Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom »za Pomoč občanu«, ali pa kar osebno v pisarni tajništva direktorja mestne uprave Mestne občine Murska Sobota.
Ne glede na to, na kakšen način je vprašanje oddano, so vsa vprašanja, vključno z odgovori, objavljena na spletni strani www.obcan.si/murskasobota.
Petarde
Metanje petard v Šolskem nase-lju dijakov ni normalno, saj te padajo na dvorišča hiš. Po za-konu je to prepovedano in ka-znivo, me pa zanima, če bo kdo izmed vodilnih v šoli odgovoren za dejanja ki jih delajo njihovi učenci. Tu so še kršitve javnega reda in miru in to vsak dan, saj se pije kar na ulici, da ne bi več naštevala.
Odgovor občinske uprave
Pozdravljeni, hvala za vaše opo-zorilo. Posredovali smo ga vodstvu srednješolskega centra, ki mora s svoje strani narediti vse, da bi bilo teh kršitev manj. Glede metanja petard, smo se prav pred kratkim obrnili na policijo, ki nam je od-govor že posredovala in smo ga objavili pod naslovom Petrade (ob-javljeno 29.11.2009). Vsakega, ki krši zakon in moti javni red in mir, je potrebno prijaviti, saj ga drugače policija ne more sankci-onirati. Drugega načina zaenkrat ne vidimo, saj vemo, da žal ne-katerim nobeno prepričevanje in opozarjanje ne zaleže.
Divje plakatiranje
Spoštovana občinska uprava, zanima me zakaj nihče ne sank-cionira divjega plakatiranja? Organizatorji raznih koncertov in ostalih dogodkov po vseh mo-žnih občinskih, pa tudi zasebnih objektih, ograjah in stebrih lepijo oglasne plakate za svoje komer-cialne prireditve, pri tem pa ne
plačujejo nobene takse ali odško-dnine. Ne razumite me narobe, podpiram razne kulturne, zabav-ne in tudi prireditve za otroke, ampak to, da je cela Murska Sobota oblepljena s plakati za koncert Tonya Cetinskega pred kratkim in sedaj za otroško pred-stavo Nodi, pa se mi zdi zares odveč. Upam, da boste ukrenili kaj v tej smeri, saj se točno ve kdo organizira kakšno priredi-tev in kam je potrebno poslati inšpektorje potrkat na vrata. Pozdrav - Razjarjeni Sobočanec
Odgovor občinske uprave
Pozdravljeni, hvala lepa za vaše opozorilo, strinjamo se z vami, da nekateri ne spoštujejo nobe-nih pravil, zato smo z zadevo seznanili občinsko komunalno inšpektorico, ki vam je pripravila odgovor. Navajamo: »V skladu z Odlokom o oglaševanju v Mestni občini Murska Sobota ( Ur.l.  RS št. 100/2007) je občinska in-špekcija pristojna za nadzor nad nedovoljenim plakatiranjem na javnih površinah in na površi-nah, ki so v lasti Mestne občine Murska Sobota. Tudi sami smo zaznali primere nedovoljenega plakatiranja na teh površinah in s tem v zvezi že uvedli inšpekcijske postopke.«
Prehod za pešce Gregorčičeva - Lendavska
Pozdravljeni!
Stanujem na Lendavski in dnev-
no nekaj krat prečkam prehod za pešce iz Gregorčičeve ulice na Lendavsko ulico in obratno pa tudi dosti šolskih otrok prečka omenjeni prehod. Ta prehod je eden zelo nevarnih saj, ko se od-pre zelena za avtomobil v smeri BTC se istočasno odpre signal za pešce gledano iz Gregorčičeve. Problem je v tem, da naši kultur-ni vozniki ne usmerijo pogleda čez cesto na signal in vidijo, da tudi pešec ima zeleni val. Napaka je tudi da semafor za pešce ima zeleni val samo tako dolg da pre-hodiš komaj polovico prehoda in že je rdeča. Sprašujem, ali je kdo odgovoren za prometno signa-lizacijo in si situacijo ogleda na mestu saj je že skrajni čas.
Lep pozdrav!
Odgovor občinske uprave
Pozdravljeni, hvala lepa za po-sredovanje opozorila in vašega mnenja, saj je varnost občanov naša stalna skupna skrb. Odgovor vam je pripravil mag. Hugo Maučec. Navajamo: »Prometno problematiko v omenjenem se-maforiziranem križišču bomo skušali odpraviti v letu 2010, saj je potrebno najprej prerezane ma-gnetne zanke v križišču popraviti, šele nato bomo lahko vzpostavili ponovno prometno signalizacijo semaforjev, ki ne bodo programsko odvisni, ampak prometno. Pri tem bo seveda vključena tudi korekcija omenjene problematike prečkanja pešcev.«
Okraševanje mestnega centra
Pozdravljeni!
Imam samo eno vprašanje. Kako si lahko dovolite, da že skoraj na polovici meseca decembra še ve-dno ne gorijo novoletna okrasi-tev mesta?
Mislim, da si mesto kot je M.S. ne more in ne sme privoščiti ta-kšne SRAMOTE.
Hvala.
Odgovor občinske uprave
Pozdravljeni, g. Mitja. Danes smo 8. decembra; do polovice meseca nam manjka še nekaj dni. Želeli bi si vašega razumevanja, ter razu-mevanja drugih občanov, da tega problema, ki ste ga opisali, ne bi doživljali le kot sramoto. Kot ste opazili, je praznična razsvetljava v mestnem jedru že nameščena. Zaradi varčevalnih ukrepov, za katere prav gotovo veste, da so letos še posebej poostreni, da so resnič-ni in zelo pereči, bo po odločitvi vodstva mestne občine, praznična razsvetljava vklopljena v ponede-ljek, 14. decembra.
Da bi dostojno in primerno obe-ležili Miklavžev večer pa je bila praznična razsvetljava vklopljena tudi na sam praznični, Miklavžev večer.
Hvala za razumevanje in prijetno praznovanje vam želimo.
32
GASILCI
Večnamenska soba
v Vaško-gasilskem domu v Markišavcih
Geza Grabar
Uresničila se je dolgoletna želja vseh v kraju delujočih društev in krajevne skupnosti, saj so sredi novembra namenu predali skoraj 60 m2 veliko večnamensko sobo.
Do tega še kako potrebnega prostora za sestanke, rekreacijo žensk in mladih, občne in druge zbore so prišli z združitvijo dveh manjših sob oziroma z odstra-nitvijo ene od prečnih sten v gasilskem domu.
Temeljita preureditev prostora - vključno z novo električno napeljavo, opleskom in pohi-štvom, je veljala 17.500 evrov, vanjo pa je bilo vloženih 380 delovnih ur. Ob že omenjenih prispevkih iz blagajne gasilcev in krajevne skupnosti pa je neza-nemarljivi delež primaknila tudi Mestna občina Murska Sobota. Zensko društvo je kupilo zave-se, športno pa mizo za namizni tenis.
V okviru omenjene investicije so v tem smislu uredili še ho-dnik in gasilsko garažo, na za-dnji strani doma pa so uredili
tudi razsvetljavo. Ker je bila pred leti posodobljena tudi dvorana, ki jo najemnik koristi za gostinski lokal, je notranjost doma v celoti obnovljena.
Ker so že pred leti prekrili dom, obnovili fasado ter zamenjali okna in vrata, imajo do popolne podobe doma v načrtu samo še ureditev fasade z zadnje, sever-
ne strani, drugo leto pa bi radi zamenjali še peč za centralno ogrevanje.
Z dokončanjem doma bodo ustvarili boljše pogoje za delo gasilskega društva in krajevne skupnosti. Nenazadnje ima ga-silsko društvo v Markišavcih že več kot 110-letno tradicijo.
panles.kuhinje@siol.net
33
KRIŽANKA
NAGRADNA KRIŽANKA
Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina
MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota
Člani izdajateljskega odbora: ANTON ŠTIHEC, JOŽE CASAR, mag. MARJAN GUJT,
GEZA KIŠFALVI, NIKOLAJ MIRAN LANŠČAK, DARKO RUDAŠ, DAVOR ŠKORJANEC,
DEZIDER ŠOOŠ in DANIJELA ŽITEK
Naslovnica: TANJA ZRINSKI
Odgovorna urednica: VIDA LUKAČ
Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ
Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o.
Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p.
Naklada: 7000 izvodov
SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno.
Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 5251619
Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 31. decembra 2009 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko
Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri.
Nagrajenka križanke iz prejšnje številke: Matilda Weindorfer, Murska ulica 80, Krog, 9000 Murska Sobota
Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10.
34
Leto 2009 v slikah...
Soboško poletje 2009
Nagrajenci Mestne občine Murska Sobota
90 let Gimnazije Murska Sobota
Spontana stavka delavcev Mure
70 let Ekonomske šole Murska Sobota
Sto otrok na letovanju v Baški
Prenova stare kinodvorane
Gradnja podvoza na Lendavski ulici
Petek, 18,12.		
10.00-17.00	Predbožična zabava z božično - prazničnim programom srednješolskih glasbenih skupin	Trg kulture
21.00	Koncert ANALENA, IN-SANE, CRIPLE AND CASINO	MIKK
Sobota, 19.12.		
21.00	Discoteka 70's & 80's (prosti vstop)	MIKK
Ponedeljek, 21.12.		
17.00	Lutkovna predstava MIŠKA METKA SMETKA (lutkovni abonma in izven, rezervacija vstopnic: 530 30 10)	Grajska dvorana
17.00	Gostovanje Vrtca Murska Sobota - pohod z lučkami Čarovniška predstava skupine Bufeto z dedkom Mrazom	Trg kulture
19.00	Božično - novoletni koncert Pihalni orkester Murska Sobota (prosti vstop)	OŠ I
Torek, 22.12.		
dopoldan	Pravljična dežela v mestnem parku	Mestni park
10.00-17.00	Predstavitev humanitarnih organizacij	Trg kulture
15.00-17.00	Koncert božičnih pesmi	Trg kulture
19.00	Koncert božičnih in črnskih duhovnih pesmi AETERNUM (rezervacija vstopnic: 530 30 10 ali 031 229 779)	Grajska dvorana
Sreda, 23.12.		
17.00	Glasbena predstava Čarobna smrečica, prihod dedka Mraza	Trg kulture
Petek, 25/12.		
21.00	Koncert THE BEAT FLEET in STEKLI PSI (predprodaja vstopnic: 534 98 80)	MIKK
Četrtek, 31.12.		
22.00	Silvestrovanje na prostem: BLUE PLANET & SONČNA UPRAVA	Mestno središče