Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. List slovenskih delavcev v ^Ameriki SHI-BRED A3 SBCOMD-C-LABS MATTER, SEPTEMBER 21, 1903, AT THE POST OPPIC* AT NEW YOM, N. Y., UNDER THE ACT OP COK&MSS OP MARCH 3, 1879. NEW YORK, 26. marca, 1904. Vihar do zagadu. Razsajal ] je povsodi v osrednjih državah. tfuogo klš razdejanih. ^ Vihar v Wisconsinu in Michi-ganu, blizzard na severo-zapadu. Chicago, 111., 25. marca. O viharju, kteri je včeraj večer razsajal po osrednjih državah, se sedaj podrobno poroča. Vihar je napravil zlasti veliko -kodo v chicaških predmestjih, kakor tudi po vsej državi Illinois in v Wisconsinu ter Michiganu. Na stotine hiš je poškodovanih in razdejanih. V Ind i ana Harbor, pri Chicagu so bile tri osobe usmrtene, več se jih ^e pogreša. Mnogo ljudije bilo tudi ranjenih. Skupno škodo cenijo na več milijonov dolarjev. Kast St. Louis, 111., 25. marca. Vihar, kteri je razsajal včeraj zvečer v tukajšnjem mestu, je napravil veliko škodo. Strelu je na raznih krajih udarila, tako, da so štiri velika poslopja zgorela. Več poslopij je tudi vihar razdejal i t. mnogo ljudi je ranjenih. Skoda znaša več tisoč dolarjev. [Milwaukee, Wis., 25. marca. Včerajšnji vibar je razsajal tudi po velikem delu države Wisconsin. Brzo javna in telefonska zveza je na množili krajih razdejana. Ob obrežju jezera Geneva, je veter razdejal večje število vil. V Racine, Wis., je tako deževalo, da je voda napolnila vse kleti. 'irand Rapids, Mich., 25. mart a. V južnem delu mesta je napravil tornado mnogo škode. Veter je razdejal več hiš in izruval vse polno dreves. Mnogo streh in dimnikov je daleč od plavalo. Tudi strela je udarila v razna poslopja. Tri osobe so ranjene. Rad i izrednega deževlja je izstopihi Grand River iz svoje struge. V 40 tovarnah so morali radi povodnji z delom prenehati. Grand Forks, X. Dak., 25. marca. \ N. Dakoti, Montani in sosednji Ca-nadi razsaja snežni vihar. Promet je povsodi oviran. Pri Minotu in Lang donu je padlo dva čevlja visoko snega innipeg, Manitoba, 25. marca. V Manitobi in Northwest Territory je razsajal blizzard, kteri je pregnal lepo pomladno vreme. Ves promel miruje. Chicago, 111., 25. marca. Včeraj zvečer razsajala je tukaj izredna nevihta, ktera je zlasti v južnem delu mesta napravila nmogo škode. Na Washington Heights je veter porušil par hiš. Največja škoda je na Indiana Ave. V South Chicago je bilo tudi več osob ranjenih. V Indiana Harbor je vihar poškodoval in razdejal tri hotele in 18 hiš; i25 osob je bilo ranjenih, jedna usmr-tena. Kozaki naprej! Kozaki na potu proti Japoncem, ki prihajajo iz Japonske. Rusi so še vedno južno od reke Yalu. Port Arthor nepremagljiv. — V Koreji Se vedno nI 100,1*00 Japoncev. — Siblr je poln vojaštva. — Kitajska ostaue ueutralua. — Car ostane doma. — Tojnl minister Saharo*. — Ruski izdajale« Jokov obsojen. P«vodenj preti. Amsterdam, N. Y., 25. marca. Tekom zadnjih dveh d ni j leka Mohawk neprestano narašča, tako, da so niža ve zopet preplavljene. V Fort Hun-terju, blizu iztoka reke Schoharie v Mohawk, se boje, da bi voda ne odnesla mostu. Pod mostom se je nabralo vse polno ledu, tako, da je most v največjej nevarnosti. Del vasi Fort Hunter je že pod vodo in več rodbin je bilo prisiljenih bežati. Albany, N. Y., 25. marca. Led na reki Hudson se je več milj južno od tukaj vse do Troy odtrgal in hitro plava proti jugu. Voda, ktera se je nabrala za ledenim jezom, je že narasla za deset čevljev. Tudi na reki Mohawk se je led pri Cobols odtrgal in plava hitro dalje. Binghamton, N. Y., 25. marca. Led na reki Stisquehani se je pričel pomikati dalje, ne da bi napravil kake •-kode. Štiri milje daleč od tukaj se je napravil ledeD jez, radi česar je reka tamkaj že ostavila svojo strugo. Naš zastopnik v Chicagi je Mr. MAX BAJEC, 617 South Center Ave., Chicago. HI. Mr. Bajec je pooblaščen nabirati nove naročnike za "01 a• Naroda" in pobirati naročnino od starih naročnikov ttr nabirati oglasila sa Est. Petrograd, 26. marca. Semkaj se poroča, da kozaki živahno oper;rajo istočno in jugoistočno od japonske zveze med Anju in Pingyangom, da tako preprečijo zjedinjenje japonskih čet, ktere "so se izkrcale na iztočnem in zapadnem obrežju Koreje. Kozaški oddelki so blizu Hnsana, 30 milj jugoiztočno od Anju vjeli večji oddelek japonskih vojakov in njihovega korejskega vodjo. Slednjega so prisilili, da je priznal, da je dospelo 6000 japonskih pešcev in par topov iz Gen-sana v Youngtek. Japonci so prekoračili pet gorskih prelazov, kteri so bili pokriti s snegom. Japonci so na svojem potu mnogo prestali zlasti pa na prelazu Aobimon. Japonci so skrajno izmučeni in med njimi je mnogo bolnikov. Kakor hitro so v glavnem stanu zvedeli o tem ruskem vapehu, odposlal je ge»ieral iLnJevič dve diviziji kozakov iz Syunchona in Soukchona proti Japoncem. Kozaki so naj preje zasedli mesto Sountchen in prelaz Purjugan, zapadno od mesta. Tri kozaške sotnije so odšle preko gorovja, da preprečijo nadaljevanje Japoncev. Kozaki nameravajo Japoncem prestriči pot in jih napasti, ko pridejo na prelaz Mamunion. Teren je tamkaj skrajno težaven in ker so poleg tega Japonci tudi zmučeni, jih bodo kozaki lahko vjeli ali pa razpršili. Ne well wan g, 26. marca. Po reki Li ao je sedaj zopet lahko pljuti. Ruske vojaške oblasti so izdale povelje, kte ro regulira parniški promet. Povelje določa, da se morajo vse ladije vstaviti 5/2inilje daleč od trdnjav in da smejo le med 6. uro zjutraj in 6. uro zvečer prihajati v luko. Shanghai, 26. marca. Neki Anglež kteri je živel več let v Port Arthuru in kteri je dospel semkaj, naznanja o tamošnjem položaju zelo ugodno. On trdi, da so hiše tako raztresene, da Mm japonske granate ne morejo škodovati in da se večina japonskih granat sploh ni razstrelila. Vojna la-dija "Retvizan" je v resnici r^skodo-vana, ostale so pa že davno popravljene. Jestvin ne primanjkuje in že-leznični promet je .en. Anglež je pre; -ičan, da ni mogoče osvo- jiti, niti itraaati. Japonci še vedno nimajo 100,000 vojakov v Koreji, kar znači, kako počasno napreduje njihova jnobiliza-eija. Petrograd, 26. marca. General Li-njevič brzojavlja, da vlada med ruskimi četami najboljše zdravstveno stanje. V Mandžuru je že zavladala spomlad. General Kuropatkin in njegov po-bočnik, veliki knez Boris, sta se odpeljala iz Hite dalje proti iztoku. Shanghai, 26. marca. Cesarica vdova je zavrnila predlog podkralja Yuan Shi-Kaija in generala Ma Yu Kuna, ktera sta predlagala, da se vstanovi zveza med Kitajsko in Japonsko. Petrograd, 26. marca. Vest, da bo odšel v poletju tudi car na vojno, najbrže ni resnična. Včeraj o polunoči sta se carinja in njena sestra velika knjeginja Serge-jevna vozili brez straže po mesiu. O tem policija ni ničesar vedela. Car je včeraj obiskal carinjo in ostale ženske, ktere šivajo bandaže za ranjence. Prestolonaslednik veliki knez Mi-hajl Mihajlovič, odpotoval je na posestvo svoje sestre, velike knjeginje Olge, pri Novgorodu. Carinja je sprejela 10,000 ruhljev, ktero svoto je darovala ameriška We-stinghouse Company ▼ prid bolnih in ranjenih vojakov. Petrograd. 26. marca. Novi vojni minister general Saharin, se zmeni le za svoj poklic. V družbi ga je le red-kokedaj videti. General Saharov si je kot vojak pridobil slavno ime. Na čelu 17 vojakov je v rusko-turškej vojni zapodil v beg 100 turških vojakov. \ nagrado za svoj čin postal je polkovnik. Njegovi bratje, Vladimir, Vsevolod in Vazilij, so tudi častniki. Prvi je poveljnik 2. kora mandžur-ske vojske, dočim sta ostala dva pri-deljena generalnemu štabu v Turke-stanu. Saharov vstane vsako jutro že ob Vii6. uri in gre k počitku o polnoči. Petrograd, 26. marca. Vojno sodišče j" obsodilo stotnika Jokova. kateri je bil obložen, da je izdal japonskemu polkovniku. Akashi važne taj-nosti. v 25letno ječo in prisiljeno delo. Obsojenec je sedaj v petropavlov-skej trdnjavi. Njegova soproga je šivala obveze za vojake pri earinji, k< je zvedela o obsodbi proti svojem možu. Jakovljevna je takoj vložila prošnjo za pomiloščenje. Petrograd, 26. marca. Tukajšnje časopisje trdi, da se je naklonjenost trgovskih ljudstev, kteri so sočuvstvo-vali z Japoncem, sedaj pomanjšala, kajti vsakdo je uvidel, da bi napredek Japonske uničil vse ono, kar t>o Ev- ropei do sedaj na iztoku priborili. + + + Newch\vang, 25. marca. Iz Kirina. Kwangcliungtsu, Mukdena, Liaoyan-ga in ITsuyena, se poroča, da vlada tam popolni mir. Vojaštvo se neprestano giblje proti jugu, proti reki Valu. V nedeljo se je napotil jeden polk proti Hsuyeni. Tientsin, 25. marca. Blizu Taichen-ga prišlo je dne 20, marca med japonski mi in ruskimi prednjimi stražami do boja. Na to so odšli Rusi proti Chin^sanu. Liaoyang, Mandžur, 25. marca. Tukaj se trdi, da nameravajo Japonci izkrcati svoje čete pri Gatsia. severno od Shanhaikwana. Ob železnici je vse polno japonskil ogleduhov. Vojaštvo generala Miščenko. ostane še v severnej Koreji. Petrograd, 25. marca. Rusija je nakupila aparate za brezžični brzojav, ktere bode rabila ob Bajkalskem jezeru. Paris, 25. marea. Iz Petrograda se brzojavlja, da je car imenoval vojnim ministrom generala Saharova, kot naslednika Kuropatkina. Veliki knez Sergej Mihajlovič imenovan je generalnim majorjem in je prevzel poveljništvo ruskega topništva. Seoul, Koreja, 25. marca. Korejska vlada je podarila japonskim mornarjem 50 komadov goveje živine, 30 sodov vina in nekaj cigaret. Petrograd, 25. marca. Podadmiral Virenej dobil je brzojavno povelje, naj ostane s svojim brodovjem v Pi-reju. nia Grškem, dokler ne dobi na-daljnega povelja. Grška vlada bode ruskemu brodovju dovolila vsidrati se v Pire ju. Petrograd, 25. marca. Semkaj se poroča, da so dospeli Japonci v Koreji do Taliite. Najbrže so oni japonski vojaki, kteri so se izkrcali v Pla-skin zaliv, vrnili v Gensan. Med japonskim vojaštvom v pokrajinah Seoul in Pingvang pričela je epide-mieno razsajati vročinska bolezen Tientsin, 25. marca. Podkralj Yuan je prepovedal Kitajcem kupovati list "Chippao", ker je nepravilno poročal o slabem zadržanju cesarskih vojakov, radi česar se je ljudstvo po nepotrebnem razburjalo. Washington, 25. marcs. Naslednji brzojav poslal je naš poslanik iz mesta Seoul, Koreja, naŠej vladi: "V Seoulu se naznanja, da je luka Yongampho odprta svetovnej trgovini. Tisoč ruskih vojakov je na potu proti reki Anjur, preko ktere pa radi ledu ne morejo iti, ker ga je še vse polno." Paris, 25. marca. Iz Pttrograda se brzojavlja tukajšnjemu listu "Echo de Paris", da je ruska admiraliteta kupila nemški parnik "Kaiser Wil-helm der Grosse". Vest še ni potrjena. Petrograd, 25. marca. Neki ruski uradnik je dejal nekemu zastopniku "Associated Press": Najhujše posledice zamorejo nastati, ako pošlje Japonska svojo vojsko lia neutralna kitajska tla, kajti potem mora tudi Kitajska pričeti z vojno. Ako .se Japon-skej to posreči, potem nastane na Kitajskem večja_vstaja, nego je bila ona za Časa bokserjev. Toda mi ne upamo, da se bode Japoncem na Kitajskem to tako posrečilo, kakor se jim je posrečilo v Koreji." Ruski vojaški atašej v Pekingu je sedaj v New Chwangu, da opazuje gibanje kitajskega vojaštva. Paris, 25 marca. Semkaj se poroča, da namerava francoska vlada od-pozvati svojega poslanika v Petro-gradu, ker za svoj urad ni zmožen. Seoul, 25. marca. Japonske patrulje poročajo, da je južno od reke Yalu mnogo več ruskih čet, nego se je do sedaj mislilo. London, 25. marca. Iz Ping.yanga se poroča, da so japonske patrulje pronašle, da je tekom zadnjih pet dni prekoračilo reko Yalu 4500 kozakov in ruskih pešcev, blizo Antunga. V Anju je le 3000 Rusov, dočim je 1000 Rusov na nekej strategično važne j točki na korejskej strani Yalu. Ista patrulja tudi poroča, da gre 500 kozakov proti jugu in da so dospeli v Chun Ju. Ruske čete so na severnem in japonske na južnem bregu reke An-Ju. Sovražne Čete so sedaj že v neposrednej bližini. Seoul, Koreja, 25. marca. Včeraj so v Seoulu vstrelili necega Korejca, ker je izdajal Rusom japonske vojaške tajnosti. Vladivostok , 25. marca. Semkaj došle nove čete so v najboljšem razpoloženju. Na marsikterem vojaku se pozna sibirska zima, ktera je osta-vila zlasti na ušesih ozebljene. Vsi vojaki so prinesli seboj kožuhe in čevlje iz kožuhovine. Toda tega ne bodo dolgo potrebovali, kajti spomlad se že oglaša. Petrograd, 25. marca. Iz Hite v Sibiru se poroča, da sedaj tamkaj kar mrgoli vojakov. Vojaški vlaki prihajajo jeden za drugim in sicer v tolikej meri, da tovorni vlaki sploh ne vozijo. Vojaški vlaki vozijo skrajno natančno. Emtlja je odstopila svoj stavbeni prostor v St. Louis«, Ho., Nizoiemskej. St. Louis, Mo., 26. marca. Stavbi-šče, ktero je bilo namenjeno prvotno za ruaki del svetovne razstave v St. Louisu, prepustilo je ravnateljstvo Nizozemskej. Rusija se razstave ne udeleži, radi vojne na iztoku. Oproiten. Manila, 26. marca. Bivši carinar-ski inšpektor W. D. Ballantyne, kteri je pomagal vtihotapljati Kitajce na Filipine, je oproščen, dasiravno je bil že dvakrat tožen. Porta sprejela rusko-av-strijski reformni nairt. Organizacija oroiništva. Macedonski vstaSi mimjejo. -Carigrad, 26. marca. Med porto ter ruskim in avstrijskim poslanikom prišlo je do sporazuma glede organizacije macedonskega orožmštva. Se daj se splošno trdi, da ne bode dolgo trajalo, da bode v Macedoniji izvršen reformni načrt, kterega bode čuvala Avstrija, ktera prične v april« z mobilizacijo. Boris Sarafov, vodja macedonske vstaje, je dne 24. marca v Sofiji izjavil, da bodo vstaši z obnovitvijo vstaje počakali, da vidijo, kak v<*peh bode imela reformacija. Ako bode reforme neobčntne, potem prično Macedonei takoj / novo vstajo. Barbaratva'vjlriavi Congo. Washington, 25. marca. Uradniki in misijonarji družbe "Home Mission" se tukaj posvetujejo, kako bi dobili pomoč ameriške vlade pri protestu proti barbarskem postopanju belgijskih uradnikov proti domačinom v državi Congo. V znamenju miliee. Denver, Colo., 25. marca. V coun-tyjin San Miguel in Las Animas, kjer je vlada razglasila izjemno stanje, vlada sedaj popolni mir. V Tellu ride so uvedli časniško cenzuro, tako. da ne sme druzega poročati, nego ono. kar je oblastim povšeči. V kapi tolu javno priznajo, da so proglasili izjemno stanje le radi tega, da preprečijo vrnitev izgnanih premogarjev v Telluride. Roosevelt se boji. Washington, 25. marca. Predsednik Roosevelt ne potuje v St. Louis, Mo., povodom svetovne razstave, ker se boji, da bi se z njim ne zgodilo ono. kakor svoječasno povodom otvoritve panameriške razstave v Buffalo, N. Y„ s predsednikom MacKinleyem. Da pa bode on vendar le otvoril svetovno razstavo. On bode namreč s pritiskom na električni gumb v belej hiši v Washingtonu pognal yse Biroje v svetovni razstavi. To se bode zgodilo dne 3. aprila popoludne ob 1. uri (istočni poludnevnik.) Zveza steklarjev. Cleveland, 0, 25. marca. Tukaj so zborovali steklarji v svrho združenja vseh steklarskih organizacij. Poulična železnica v Zion City. Chicago, 111. 25. marca. Chicago & Milwaukee Electric Railroad Co. je sklenila z sv. Elijem Dowiejem pogodbo za gradnjo poulične železnice v tukajšnjemu mestu. Pogodba je veljavna do leta 3000 po Kristu. Najemno pogodbo mesto kupne pogodbe sklenil je Dowie z družbo radi tega, ker mu £sv. pismo" prepoveduje prodajati last boga. Kuga v Indiji. Iz Washingtona se poroča, da je naša vlada dobila poročilo iz Bom-baya, da sta naš tamosnji konzul Fee kakor tudi njegova hčerka umrla za kugo. Fee je rodom iz Ohio in je postal 1. 1899 konzul. Leta 1898 je bil pokojni Fee naš konzul v Cienfue-gos, Cuba. Newyorike novice. "Pri bradi Mohamed a." Neki Asirec, kterega so včeraj zaslišali pri sodišču kot pričo proti nekemu njegovih rojakov, moral je priseči po predpisih svetega korana. Pri tem je trdil, da bodo pri "bradi pro-roka Mohameda, pri svetem haremu pri haremskih ženah in njihovej nedolžnosti", povedal čisto resnico. — Mohamedanec zaslišan pri sodišču najnevernejših gjavrov... prisega na koran pri sodišču... zaista prorok Mohamed si bodd same jeze izpulil brado, in poslal Aairca t džeheno I | Washingtonske novosti. Washington, 25. marca. Vojni tajnik Taft poslal je predsedniku spise sodnih obravnav proti filipinskemu generalu Servillano Aquino in priporoča, da se ga pomi-losti, ker je že tri leta v ječi. Aquina so obsodili radi tega, ker je bajo dal povelje, da morajo njegovi pristaši postreljati pet vjetih Američanov. Tri so potem vstrelili, dočim 3ta dva ostala pri življenju in sta trdila, da je Aquino ukazal Američane postreljati. Pri obravnavi je trdil Aquino, da so Američani njega najbrže zamenjali z častnikom Guerrero, kteri jih je ukazal postreljati. Vojni tajnik priporoča pomiloščenje, kei Aquinova krivda ni dokazana + 4. + Uradu vojne mornarice se brzojavlja. da je naše torpedno brodovje na potu na Filipine odpljulo iz Bombaya v Colombo. Ceylon. Dosedaj so torpe-dovke prevozile 11,250 milj. Demokratični senatorji so sklenili kongres prisiliti, da preišče poštni škandal, toda republikanski člani trdijo. naj s preiskavo prične poštni oddelek naše vlade. Kadi tega nameravajo demokrat je vložiti novo resolucijo. Toda tudi to jim ne bode mnogo koristilo. Dosegli bodo pa, da pride vsa stvar v senatu do debate, ktera bode trajala najmanj teden dni. + + + Panamski glavarji so si brezdvomno zabičali v svoje glave nasvete predsednika Roosevelt, kt^ri jim ,e pri luneheonu svetoval, naj vodijo pre-kopove posle v Panami, ne pa v Washingtonu. Pri včerajšnjej seji so namreč jednoglasuo sklenili, da bodovsta-novili glavni sten komisije v ktkem mestu v aPnami ali pa kje v gorovju prekopovega ozemlja, kjer je podnebje ugoduejše. Tamkaj mora bivati najmanj pet komisarjev, tako, da za-moreta biti le dva na dopustu v Zjed. državah. Komisarji bodo toraj pričeli energično z delom, da tako ne dajo predsedniku priložnosti tega ali onega odstaviti. Toraj je vendar le dobro, da sedaj komisarji vedo, da imajo za seboj vedno nekoga, kteri vihti nad njimi bič. Povsem naravno je, da bodo tudi druge predsednikove nasvete vpoštevali, zlasti pa one, s kterimi jim je Roosevelt svetoval, da ne smejo živeti v poslovnem sporazumu z pogodbeniki. Admiral Walker in general Davia bodeta ves svoj čas posvetila delupre-kopa. Newyorftki bankar v Mexico. Mexico Ciudad, Mexico, 25. marca. Newyorški bankar James D. Speyer in njegovi spremljevalci vštevsi predsednika vseučilišča Columbia v New Yorku, dospeli so semkaj poslovnim potom radi združenja železnic, od katerih glavni delnični del je nakupila vlada. Semkaj pridejo tudi uradniki mehikanske centralne železnice V pouk. Kdor rojakov namerava odpotovati vstaro domovino, naj se preje obrne na podpisanega, kteri mu vse potrebno naznani in svetuje in to glede potovanja po kopnem in morju. Pri meni bode pošteno postrežen in si prihranil marsikak dolar. Vsakemu potniku odpošljem brezplačno gumb v slovenskih bari ah s mojim naslovom, pošljem svojega človeka po njega na kolodvor, ako mi navede čas in železnico po kterej pride. Ako se ne ve potnik obr- niti, naj na postaji gre na telefon in pokliče številko 3795 Cortland in govori slovenski z nami ter ae vse domeni. Vsak potnik naj si pripna moj posla ni gumb, da ga naš človek laglje spozna. Ne pojdite drugam nego na številko 109 Greenwich S t^ ker ranojro je navihancev, ki vas drugam tirajo in odero. Pazite, da ste res pri meni in ne dajte novcev preje ia rok, dokler niste prepričani, kje da ste. Sedaj, ko je čas potovanja, mrgoli lovcev na ljudi na postajah in potujoče odvlečejo v slabe in draga hotele ter jih dobro odero. Pazite na ta pouk. FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York. 1778 St Clair St., Cleveland, O. . . jsm, i <1 Glas Naroda". ITWT | ZMAQQBLAV VAHATBG. 8u Nmt York Ofcr U late valja liat u Amuiko . A 1twh u vse • " " pol Uti " « « 4* trt Uu . . Uf Evropo paiiljamo liat skupno dre fttorilkL •Waa Naroda" i>bit Tlaki du ia-Tiwnii nedelj in praaaikor. GLAS NARODA" (-Veiee ef tke Faapte") erery day. axaapt H—day end Holiday«, ■nbaoription yurir tt. Adrertucmeata oa Xa esleee de 10 rratio m plača Dopie M ne natisnejo. naj m Uacovoti poslati po Order. Tri sprsmembi kraja PMiiii. da se nam tndi preiinje U raliMa ■mini, da kitrsds —Mlnmik« In peiilj alraai "SLAS NARODA", M Otoenriok 8l. Ms« York. CHr — Tsiefon B7»» OortlandL — Volitve so nepotrebne. ameriškem časopisju je eesto-krat citati pritožbe, da se državljani premalo zmenijo za politične zadevp. Najnovejši razvoj politike naše vlade pa dokazuje, da so take pritožbe popolnoma neosnovane, kajti volilci se še mnogo preveč zanimajo za politiko. Vsa stvar bi pa bila baš tako urejena in preskrbljena, ako bi je popolnoma prej^tili predsedniku. On nam je namreč dokazal, da se za ta-kozvani takt in dosedanje ustavne navade ne zmeni, ter da se ne boji ničesar, kar mu zamore koristiti. Kongres je postal popolnoma odveč, kajti predsednik izdaja zakone, ne da bi mu kongres ugovarjal. On določa, kedo mora dobiti pokojnino in ravna z javnim denarjem kakor se mu poljubi. Toda to je najbrže tudi v redu, kajti ljudje, kteri so bili še nedavno najhujši nasprotniki Roose-velta, sedaj njegovo nasilje povsem odobravajo. To nam toraj dokazuje, da so med nami ljudje, ktere je Roosevelt popolnoma hipnotiziral, kajti oni zagovarjajo njegove čine tudi tedaj, ako so njihovim nazorom popolnoma protislovni. Predsednik je tudi na spreten način dosegel, da bode ponovno nomini-ran predsedniškim kandidatom. V to evrho stopil je v zvezo z najbolj ko-rumpiranimi politikarji. Toda tudi to ni škodovalo njegovemu ugledu v očeh njegovih oboževateljev. Sedaj si je tudi poiskal svojega podpredsednika, namreč senatorja Fnirbanksa iz Indiane. Konvencija je toraj tudi povsem odveč, kajti ona bode morala postopati tako, kakor želi predsednik. Sedaj je treba £e najti moža, kteri bode vodil volilno borbo za izvolitev Roosevelta predsednikom. Razni politikarji, ktere je Roosevelt naprosil za ta posel, so ga odklonili. Sedaj je pa nekdo svetoval, naj volilno borbo vodi sam predsednik. In prepričani smo, df» bode Roosevelt to tudi storil, kajti voditeli volilne borbe bode le navidezen in bode ravnal natančno po Rooseveltovih ukazih. — Nov narodni program ogrskih Srbov. Na nekem shodu srbske narodne stranke v Novem sadu so zborovalei v imenu ogrskih Srbov sestavili nov narodni program. Glavne zahteve ogrskih Srbov so: Ogrska n«j bo enotna le v zakonodajstvu in upravi, v drugem naj se pa računa z nemadjarskimi narodnostmi kot z narodi. Upravni okraji naj se lazdele po narodnostih, in jezik dotičnega naroda naj bo uradni jezik. Na državnih šolah v srbskih krajih naj se poučuje srbščina, srbska literatura in srbska zgodovina. Na visokih šolah, ktere obiskujejo srbski dijaki, naj se nastavita profesorja srbske zgodo-Xxpe in literature in naj se postavljajo srbski profesorji. Justica, pouk in postrežba bolnikov naj bode brezplačna. Smrtna kazen naj se odpravi. Pri vseh volitvah naj velja di rektna in splošna volilna pravica. Uporaba srbske zastave (rdeče-modro belo) naj se postavno dovoli. Vse ne-madjarske narodnosti naj bodo kakor Cehi in Poljaki v Avstriji zastopane j poljedelskem ministerstvu. _ Rusija in Azija. Ogromna ruska država, ki igra sedaj. kar priznavajo tudi nasprotniki, prvo vlogo v svetovni politiki, je stopila še le koncem 17. stoletja, ko je nastopil vlado car Peter Veliki, v kolo evropskih držav. Takrat pač ni riikdo še slutil, da si bode Rusija, ki je stoletja in stoletja snivala v brezbrižni letargiji in se ni malo ni brigala za kulturni napredek ostalih evropskih držav in za iok svetovne politike, v razmeroma v kratkem času priborila prvo, gospodujoče mesto v koncertu evropskih držav in si ustvarila, naslanjaje se sicer na zapadno prosveto, svojo samostojno in samoniklo rusko-slovansko kulturo, s katero je poklicana oživljajoče vplivati na celi zapad in ga pomladiti ter pridobiti za svojo kulturo celi ogromni vztok. Nobena druga država v svetovni zgodovini ni v tem času s tako velikanskimi koraki napredovala, kakor Rusrja, nobena ni z močjo svoje kulture podvrgla svojemu žezlu toliko narodov, kakor ona, ter nobena država razun stare rimske še ni doslej pokazala toliko organizatorične sile in kolonizacijskega talenta, sebi asi-niilovati razne narode in jih pridobiti — ne z mečem, ampak z. močjo svoje prosvete — za svojo državno idejo, kakor bal Rusija. Ko je Jermak zavojeval malo obljudeno. a na naravnih zakladih neizmerno bogato Sibirije in jo položil ob vznožje ruskemu carskemu prestolu. se je mislilo, da so s tem za vedno določene meje ruskem a car--tvu, preko kterili se ne bode več moglo širiti. A preteklo je jedva nekaj let. ko so podaniki ruskega carja prodrli na obali takrat Se neznanega Tihega oceana in mirnim potom pri-klopili ruski državi Ivamčatko z vnetni sosednimi pokrajinami. V 18. stoletju je Rusija prodirala proti jugu in deloma mirnim potom, deloma z mečem v r<>id pridobila vse pokrajine med L'ralom in reko Irtiš. Začetkom U*. stoletja je zavojevala vso zemljo med K as piski ni morjem in Uralom, v šestdesetih letih je dobila v roke l aškem in Samarkand, deset let pozneje je zasedla vse pokrajine ob A nilskem jezeru, llivo, Buharo in Turkestan ter je s tern takorekoč zagospodovala skoro polovici Azije. S tem se je zaključila pr^a doba ruskega gospodstva v Aziji. Doslej je -irila svoje meje skoro brez vsacega zunanjega odpora in njene pridobitve niso imele, dasiravno so bile dragocene, tistega pomena, kakor bi ga lahko imele, ako bi jim bila odprta pot do morja — do Tihega oceana. Ta pot jim sicer ni biia popolnoma zaprta, saj je že imela Ruska svoje pristanišče na Tihem morju —Vladivostok. toda vrednost te luke je bila le omejena, ker je samo polovico leta prosta ledu. Leta 1S9S. je napravila Rusija močan korak naprej, ki se mora smatrati kot začetek nove dobe, ki bode doneshi TLusiji premoč v iztočni Aziji in zagotovila njeno neomejeno nadvlado nad vsemi azijskimi narodi. Ta korak pa je tudi znamenit, ker je posredni vzrok, da je prišlo do konflikta med Rusijo in Japonsko. To leto je namreč Rusija vzela od Kitajske, ko je bila končana kspedicija velesil proti bokserjem v Pekingu, v zakup za 25 let južni del polotoka Liao-Tong s Port, Artliur-jem in Taliemvanom (Dalnym) ter okupirala Mandžursko. Dasi je te pokrajine vsaj glasom zakupne pogodbe s Kitajsko zasedla samo za-asno, vendar ni nikakega dvoma, da teh dežela ne bo nikdar več dala iz vojih rok iz popolnoma enostavnega razloga, ker ima Sibirija Samo s posestjo teh pokrajin pravo vrednost za Rusijo. Kakor skoro vso Sibiiijo, je Ru-ija tudi Mandžursko pridobila brez oborožene sile, samo s pomočjo svojih prometnih sredstev, ki Rusiji omogočujejo, da lahko nastopi na severnem Kitajskem s tako imponujočo močjo, kakor nobena druga država in si s tem izsili ugled in spoštovanje. Zgradba sibirske železnice je bila loraj velikanskega pomena za Ruse, dasi so morali zanjo žrtvovati ogromne svote. Sibirska železnica je stala Rusijo nad eno milijardo rubljtv, toraj svoto, ki se zdi naravnost ogromna, ki pa vendar ni v nobenem razmerju s haskom, ki ga bode donašala ne samo ruski državi sami, ampak zlasti ruski trgovini in industriji. Ni namreč misliti, da bi se Ru sija zadovolila s posestjo Mandžur ske, za ktero se mora sedaj boriti z Japonsko, marveč prodirala bode slej, kakor prej na daljnem Iztoku proti jugu in ni več dalt,Č čas, ko bo zagospodovala v celi iztočni Aziji, kakor že sedaj gospoduje vsem deželam in narodom srednje Azije. To nalogo ima Rusija v Aziji, to je naravni proces, kterega ne moreta zadržati niti Japonec, niti Anglež, ako še tolikrat izzoveta Rusijo na vojno, zakaj Rusija ne prodira v Aziji s silo Svojega orožja, marveč ona si pokori azijske narode z močjo svoje mlade, sveže in procvitajoče slovanske kulture! "Si N.» Evropejske in druge vesti. Reka, Hrvatska, 26. marca. Semkaj se poroča, da se bodeta dne !'. aprila v Opatiji sešla cesarja Fran Josip in Viljem. Arad, Odrska, 20. marca. Tukajšnje časopisje poroča, da je rodbina trgovca z pohištvom podedovala po v Indiji umrlemu Nikolaju Reinhardu, ICO milijonov kron. Avstrijski konzulat v Kalkuti poživlja imenovano rodbino, naj mu dopošlje svoje dokumente, da se tako dožene pravo sorodstvo. Nikolaj Reinhard se je pred mnogimi leti izselil v Indijo, kjer je služil najpreje v indijskej vojski, na kar je z trgovino z diamanti nabral ogromno premoženje. Berolin, 26. marca. Iz nemške jugo-zapadne Afrike se brzojavlja, da se je dne 1U. marca vršil boj na gori Oma-tako. Nemci so zgubili 2 mrtva in 2 ranjena, na kar so se umaknili Dne marva so Nemci v nekej vasi po kradli vso živino, tako, da jih sedaj civilizirani svet nazivlja živinske tatove. Ob reki Omuramba se je zbralo veliko število Hererov. Paris, 26. marca. V poslanske j zbornici prouzročil je poslanec grof Boni de Castellane škandal s tem. d: je ugovarjal proti dovolitvi zneska $00,000 za t potovanje predsednika Loubeta v Rim. Castellanu ne ugaja, ker bode predsednik obiskal le kralja, ne pa — papeža, dasiravno je dinastija papežtvo oropala. Predsednik zbornice Brisson je prismojenega grofa krekinil, češ, da njegove besede pomenjajo žaljenje francoskega naroda. Guayaquil. Ecuador, 26. marca. Po nasvetu dr. Gruverja, pričeli so tukaj delovati na to. da kolikor mogoče (.meje razširjanje rumene mrzlice in malarije. Mestna uprava je razdelila na tisoče tiskovin, s kterimi pripo-ročuje meščanom, naj uničujejo mo-skite. — Šolski napredek v Bolgarih. Odkar so se Bolgari s pomočjo Rusije osvobodili turškega jarma, napredujejo prav znatno na vsakem polju. Zlasti v Šolstvu vidimo lep napredek. Osnovali so si mnogo gimiazij in realk, a ti zavodi niso pristopni samo mladeničam, ampak tudi deklicam. Bolgari imajo kakor Rusi ženske li-ceje, na kterih dekleta dovršujejo srednje šole. Dovršivši te nauke, pri hajajo na vseučilišče v Sofiji (Srje-dee). -Tu izdelajo predpisane študije, potem pa dobivajo javne službe. Tako je že danes mnogo Bolgark, klere so profesorice ali zdravnice. — Dogodki na Balkanu. Iver sultan ščuva svojo vlado, naj se upira programu, ki ga je izdelala evropska orožniška komisija kot glavni) točko rusko-avstrijskega dogovora se bi ižajo resni konflikti med velesilami in sultanom. Sultanu se izroči "zaupni ultimatum" — Načelnik sultanove tajne policije, Dželad Edin pasa, je zbežal na neki francoski la-diji preoblečen v francoskega častnika na Grško. — V Sofiji je bil velik shod srbskih in bolgarskih dijakov, ki so se izrekli za balkansko federa-cijo, kteri se priklopi avtonomna Macedonia. V ta namen se naj sklene trgovinska in politična zveza med Srbijo in Bolgarsko. V tem smislu se-tavljene brzojavke so se poslale di-jaštvu v Bukarešt in Atene. — Ženski kovači. Da se tudi ženske pečajo s kovaštvom, to ni nič novega in nič posebnega. Na Angle-kem je 316 ženskih kovačev in Angleži smatrajo za neko posebnost. Prišli naj bi na naše Gorenjsko, da bi videli, kako urne kovačice so naše brhke Slovenke na Gorenjskem! — Razi*« male novi ce. — Zapuščina kralja Aleksandra. Kakor znano, je bivša srbska kraljica Natalija nameravala vso zapuščino po sinu Aleksandru zapustiti srbski državi za dobrodelne namene. Ker pa se je mestni predstojnik belgrajski baje žaljivo izrazil o Nataliji, je ista sklenila. da ne zapusti ničesar srbski državi. — Prvi državni šolski zdravnik. Bukovinska vlada je za poskušnjo nastavila sanitetnega asistenta dr. Lewickega za zdravnika na črnovi-ških šolah. Nadzorovati mu bode vse higijenične razmere v šolah in pri učencih brezplačno. — Skupaj zrasla dvojčka sta se rodila v neki občini v Miškolcu. Stariši bi radi dali z ope-cijo otroka ločiti, toda zdravniki so izjavili, da bi operacija provzročila smrt jednega otroka. — Nenavaden samomomr. V Lichtenwoertu pri Du najskem Novem mestu se je lSletna Ana Brandt zaradi nesrečne ljubezni hotela usmrtiti na ta način, da je napolnila lonec s smodnikom, položila vanj tlečo gobo ter sedla na lonec. Smodnik se je užgal ter je deklica i smrtnonevarno ranjena. — Huzarje tatje. V Szegedinu je bilo zadnji čas v raznih trgovinah uloj$iljeno, ne da bi bili krivce zasačili. V.noči 8/mar-ca pa je neki trgovec tate pregnal, pred hišo pa našel copato, ki je bila last nekega huzarja. Huzarji so ho sk.^ drama. Vpokojeni poročnik Be-neke v Berolinu, njegova žena, 19-letna liči in oba sinova. Kadeta, v starosti 11 in 16 let, so se skupno zastrupili vsled bede.*— Angleži za Japonce. V južni Rusiji so nakupili Angleži 6, Ljubljana. Kranjsko, Avstrija, ali ''Glasu Naroda". (26-29-3) ROJAKI, POZOR! Rojake v naši okolici opozoril jem na necega Hrvata, ki ima dolge roke. Prišel je sem v Madison Mine za delo vprašati in je pri meni prenočeval, drugo jutro jo je pa popihal. Odnesel mi je $60 gotovega denarja, tri zlate prstane, avstrijske, vredne $10, jeden plavim kamnom, drugi z rumenim ter sta vrezani črki "A. S." Ta tiček je sredne postave, star kacih JiO let, rudečega lica in ima črne brke. Za ime pa ne vemo. Kdor ga zasači in izroči policiji, dobi $15 nngrade. Moj naslov je: LOUIS KLTJN, Box 58, Darrach, Pa. (24—30 3) Telefon št. 59. GEORGE L. BROZICH, slovenski notar, Ely, Minnesota, se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko all staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva (bonde), polnomoči (Vollmacht) ^ in vse druge v to stroko spadajoča ir dela. Oskrbuj em tudi zavaroval- .....e v m- em „ nino proti ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo. | Stefan G. Rovnianek, 318 3rd Ave., Pittsburgh, Pa. Edina slovenska firma najboljših vrst vina in t> žganja po najnižjih cenah; po-sebna naša specijaliteta so: domači drožnik in slivovka, kakor tudi ame- risko grenko vino. y, Zastopnik ^a Pennsylvanijo je vi $ g- M- F- Schlander ter ga vsem za l\ (i) obila naročila najtopleje pripo- " čamo. Štefan G. Rjovnianek. — m lir Gosp. M. F. Schlander je tudi zastopnik "Glasa Naroda". | r a > 1 i s rr > 1 Šl Mno^i izmed naših r<>i:ik ki .si služijo vsakdanji kruh p<'d zemljo ali v tovarn liitio \ prezgodnji gix v bolezni nt tain sla 1 tega zdravl j e r j a Stav oslabi, bolt /ni F I i i r Fr 1 ah 3 lah, |fj ker kj lezni ne iščejo pomori , kjer bi jo doliiii. Vsled $ za^tara- L-fT 1 i Kedaj se jo m postanejo neozdra\ Mili Itojaki! vam bodo ze or i odprle! Ko- HI daj boste spoznali svojega do- rH brotnika? ^ Citajte, kaj pišejo s« mi 2 vaši rojaki o novih uspehih $ Profesora |J Dr. 1-:. C. Collinsa. 004. Barrbrton, Ohio, Jan. 27th 1 Veiecenjeni gospod Profesor Collins! fjl Trpel sem na hronhitičnem kalaru. neprestanem jj kaši j u k iteri mi nidal pokoja noč in dan, <1 1 sem popolno na oslabel, k temu pridružilo se je še ne jjj znosna bolezen na desnem l>«>ku mojih prs, mislil Sj sem da bodem obnemogel. V tem položaju obrnil sem se 11a Vas Prof. Collins, našel sem Vaš naslov v mnogih slovanskih listov da Vaša zdravila zamo- •ij rejo v ti celo istega, kateri ubupa nad svojim življenji! jem. Le en poskus v Vašitn zdravilam katere sem pravilno po Va sem ukazu jemal, pripomogel mi je da sem popolnoma ozdravi . Vaš udani J. Brigliel, člen društva of American Legion of Honor. rr-: ir U; n; 1 it 1 1 i 1 v d „ '-T Weston. Colo.. Jan. 1 2ih 1904. Cenjeni mi Prof. Collins! liiia sem upozorjena 1 a Vaš o njeni naslov gospod Prof. Cokins. od limii kateri so se na Vas obrnili za pomoč ko so bili bolni. L bog; d a sem jih in Vam Prof. Collins poslala natančt n j opis [rr bolezni, imela sem vrat«.bol in tr-ralo n t- n- J jemala sem p S tednov sem nI |/i aj v krogu nej Vas bIa;M>s'.o\ i! Maria iSaila/ai. svoje po vsili udih. Poslali ste mi medecim jih po predpisu Vašem in v preteku 4 popolnoma ozdravljena in smelo smem tvrd ii da fj! meje Prof. Collins obvaroval prezgodnje smrti, bila sem v istmi na ® ^ robu groba. Zaioraj se čutim dolžna se javno zahvaliti t. mu zdrav- Pj jil niku. ker se čutim zdrava in sem srečna se< ;[] Za Vaš trud se srčno zab valujem, li.u ^J Bilježim Vaša hvaležna L — -------------- _ jj^ Zahvala iz Canaale. fj| Mr. Napoleon Trehan iz So. Faustin P. (Ju.. Capi nada piše sledeče: bolgo let sera trpel na akutnem reumatizmom, primoran sem bil čuvati svojo po-stelj, vžival sem različne medocine ali ni jedna mi lil ni pomagala. M >j prijatelj svetoval mi je. naj se ra na Vas obrnem, storil sem tako k,;kor mi je sveto-val. mnenja da mi t'i
  • Hranilno in p o s o j i 1 11 o d r u ž t v o v Ljubljani, ktero je bilo svojedobno ustanovljeno v ta namen, da podpira ljubljanske male obrtnike, bodo prenehalo poslovati. Sklenilo jo namreč izplačati deleže svojim ('lanom. Društveno imetje iznaša 8349 kron 10 vinarjev. I) o 1 g o v i ljubljanskega škofa. A' Sent Vidu pri Ljubljani se zidajo škofovi zavodi, v kterih se bodo odffo-jevali učenfi tako, kakor si to želi sam škof. Stavba bode velika, a Stroški ogromni. Ker pa denarja za stav-1m> ni bilo nič, najel je škof Anton Bonaventura najprvo pri dunajski J.aenderba nki** posojilo v znesku -11M(,( M K \ kron, a ker je denarja še vedno premalo, obrnil se je do Kranjske posojilnice v Ljubljani za posojilo 150,000 kron, ter je prosil cesarja, da mu da dovoljenje v to posojilo. A kdo hode plačal te ogromne dolgove? Kdo drugi, nego naš kmet, kteremu se itak tako slabo godi, da si mora iskati kruha po širnem s\etu, največ v daljni Ameriki. holer-, kjer je nadkurjača Jurja S.-looegelna na enak način osleparil /.a 240 kron. Od tam se je pripeljal v Ljubljano in se na južnem kolodvoru seznanil z vratarjem Ludvikom Sehlevem, kteremu je tudi neki zavitek izročil v shrambo s pripombo, da naj pazi, ker so v njem granate, a ne eksplozivne. Iz Ljubljane se je od- peljal v Trst*, odkoder je zopet pisal Roebnu po denar, ktereera naj bi poslal na adreso Ludovika Selile.va. Vr-nivši se v Ljubljano, dal si je tu pri nekem krojaču napraviti vojaško uni- formo, ki je dala povod njegovemu aretovanju. Roeben je res poslal pod Schleyevo adreso 400 maik, kterih pa obtoženec ni več prejel, ker je bil že v zaporu. Sodni dvor je Vernerja obsodil na 5 let težke ječe z 1 postom na mesec poostrene ječe in izrekel nad njim policijsko nadzorstvo. Izpred porotnega sodišča v Ljubljani. Na zatožni klopi je sedel 20 let stari pekovski pomočnik Fran Verner iz Podbrieža na Češkem doma zaradi hudodelstva goljufije. V občo zabavo je smejaje se na dolgo in široko pripovedoval dogodke iz svojega pustolovskega življenja; kako je prepotoval v raznih uniformah kot lajtnant razne evropske države, bil celo v Španiji in na Fran-eoskem. Za legitimacijo njegovega častniškega dostojanstva mu je služil v češkem jeziku pisan domovinski list, s kterim se je dostikrat izmotal iz jako kočljivih zadreg. Glavni smoter njegove obtožbe je bil sledeči slučaj • Fran Verner se je početkom meseca grudna 1903 v neki gostilni na belgijsko-holandski meji seznanil s trgovskim potnikom Martinom Roebnom. Predstavil se mu je kot tur-ki lajtnant pod imenom "Mirza Emir" in mu pravil, da je pobegnil iz vojaške službe, ker se je z njim slabo postopalo. Nadalje je pravil, da je njegova domovina Mala Azija, kjer biva njegova mati. Pripovedoval je; da ima njegov oče obširne nasade ka ve in več trgovskih ladij. Da ima 1 Egiptu bogatov nevesto, neko grofico. Ni čuda, če mu je šel Roeben na lim in mu posodil 600 mark. S tem denar jem si je omislil civilno obleko in se odpravil v Antwerpen, odkoder je zo pet pisal Roebnu, naj mu pošlje pri Nagi a s 111 r t. Dne 11. marca se je ponesrečil v Idriji 74letni berač June iz Planine. oK je prosil, prišel je tudi v delavsko hišo za erarično bol nišnico. Starost ali kaj ga je zmagalo, da je padel čez stopnjice ter zadel z glavo ob robec neke skrinje v veži. Zdihnil je le še nekolikokrat in bil na to mrtev. 1* m r 1 je. v Logatcu dne 8. marca trgovec in posestnik Tomo Tolazzi v starosti 63 let. Pokojnik je bil rodom iz Benečije, a je prišel že v prvi mladosti na Kranjsko in si tu s svojo pridnostjo, šredljivostjo in vztrajnostjo pripomogel do lepega premoženja. Tolazzi je bil dolgo časa član občinskega odbora in krajnega šolskega sveta logaškega, načelnik okr. bolniške blagajne in je sploh pri vseh koristnih napravah z veseljem sodeloval. Nov slučaj Bratuša. Dne 12. marca je bila v Celju glavna obravnava zoper slovenskega veleposestnika Vavkana zaradi hudodelstva goljufije vsled zapeljevanja h krivemu pričanju. Tu se je pa zgodil neverjeten slučaj, da je »grizeni Nemec, celjski državni pravdnik dr. Bayer, sam moral predlagati, da bi se neke priče osobno pred sodnijo poklicale in še jedenkrat v slovenskem jeziku zaslišale, ker se je prepričal, da je nemški preiskovalni sodnik Friedel iz Slovenjega gradca pričevanje slovenskih prič nemško tako slabo zapisati dal. da se na zadnje ni vedelo, kaj je res in kaj ne. Dasiravno se je na podlagi slabo nemško zapisanih izpo-vedb slovenskih prič držal obdolženec dva meseca v preiskovalnem zaporu in so ga smatrali že za brezdvomno krivega, je bil nazadnje vendar popolnoma -oproščen. — Koliko stoji prestopno leto v Franciji? Francosko finančno mi-nisterstvo je izračunilo in razglasilo, da je francosko republiko stalo letos prestopno leto, to je dan 2i». februarja. celih ! >.622.842 frankov 55 eenti-mov. lako pravi ministersko poročilo. a mi omenjamo, da se je ta svota izdala za tiste, kteri na dan delajo in od dneva plačo dobivajo, toraj za delavce, 11 ti gotovo niso krivi, da je imel letos mesec februar jeden dan več, a pomisliti je tudi treba, da je od delavcev vendar imela vso korist državna občina. Ponesrečen ulom. V Sv. Pet ru na Notranjskem so v noči od 7. na 8. marca skušali neznani tatje vlomiti v cerkev. Vrata na pokopališče so odprli, a cerkvenih niso mogli nobenih. Čudno pa je, da so na pragu glavnih vrat pustili na zamazani platneni cunji dleto, pilo in vitrih. < 'uje se, da je jeden izmed onih malo- pridnežev. kteri so pred tremi leti tu Kretanje parnikOV. in v okolici izvrševali jednake zločine y Hew Yorli M ušel iz ječe. Pennsylvania 25. marca iz Hamburga Doapetl hu|a Laurentian iz Glasgowa. Etruria iz Liverpool*. St. Louis iz Southampton*. Moltke iz Hamburga. Finland is Antwsrpstti. La Gascogne iz Havre. Columbia iz Glasgowa. Potsdam iz Rotterdama. Palatia iz Genove. Odpljuli so: Zeeland 26. marca v Antwerpen. Neckar 26. marca v Genovo. Astoria 26. marca v Glasgow. Odpljuli Mm Statendam 29. marca v Rotterdam. Kaiser Wilhelm der Grosse 29. marca v Bremen. Majestic 30. marca v Liverpool. La Gascogne 30. marva v Havre. Moltke 31. marca v Hamburg. Lawrentian 31. marca v Glasgow. Pretep med vojaki in civilisti. Princes Irene 2. aprila v Genovo. V četrtek dne 10. marca ob 8. uri St- Eouis 2. aprila v Southampton, zvečer, zgodil se je v gostilni pri 'Ko-' Finland 2. aprila v Antwerpen. ssaerju' na Glavnem trgu v Celju tra- Pennsylvania 2. aprila v Hamburg, gičen slučaj, kjer je skoraj mesar | Struna 2. aprila v Liverpool. Bukschegg padel kot žrtev surovosti.1 ^olimibla 2- aPnla v London. V gostilni za mizo pri vratih so se-!Palatlil 4- aPrila v Gsnovo.' deli domobranski korporal Novak,1 Pott^am 5. aprila ^ Rotterdam. \ vgust Žerjav in neko dekle, za dru-! 2cean\c, G" ,a?.nla v,Llverl>ool. Hamburg. Havre, aprila v Bremen. go mizo pa je sedelo nekoliko'vojakov'DeutscMand 7- aPrila v 87. pešpolka. Iz družbe vojakov se je La Tourrame 7. aprila v vzdignil infanterist Sent jure in šel k mizi, kjer je sedelo dekle, in začel zabavljati na najnesramnejši način. Nato mu je Avgust Žerjav rekel, naj se odstrani od mize, ker pri njih iima nič iskati. Zaradi tega se je Šentjurc čutil razžaljenega in je začel z bode-žem udrihati po mizi ter upiti, na kar so mu prišli na pomoč tudi drugi tovariši in se postavili zoper Žezjava. Žerjav je v stiski pograbil Šentjurca za prsi, na kar je nastal metež. Av-ust Žerjav se je rešil z malo rano na lavi v postransko sobo, dočim je go- ^ stilničarka dala poklicati svojega moža, kterega pa ni bilo doma. Ko je isti prišel, spravili so te razburjeni vojaki nadenj ter je komaj življenje' rešil, irtrgavši dvema vojakoma bo-, deže ter objednem naprosil mesarja Bukscliegga, naj mu pomaga na lep način umiriti razburjene vojake. V , hipu spravil so se vojaki na Kossaer-j ja in 11a Bukscliegga, in Kossaer se je s pomočjo svojega hlapca Alojzija Le-beršeka komaj umaknil udarcem bo-dežev, a vojaki so potem napadli samega Bukschegga, kteri je to skoraj z življenjem plačal. Vojak Ivan Pe-ček je izdrl svoj bodež ter Bukschegga odzadaj napadel ter ga sunil nekolikokrat v ^lavo in hrbet, na kar se je Buksehegg zgrudil na tla. Peček je zataknil svoj bodež nazaj v nožnice ter skupaj s Sentjureem zbežal proti vojainiei. Princessin Alice L'Aquitaine 9. aprila v Havre. Patricia 9. aprila v Hamburg. Vaderland 9. aprila v Antwerpen. Lueania 9. aprila v Liverpool. Koenig Albert 9. aprila v Genovo. je nahajajo ra-ise, Italijane, Kadar .-o vsi zdravniki -.r sieer po ek-presu v 1 Celemu slovenskemu narodu v Ameriki naznanjamo, da se je v zdravniškem zavodu UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE ystanovil m odprl oddelek za Slovence ter je na ta način izpolnila žel i a s 11 praznota, kiera se je že davno opazovala med p him narodom v Ameriki; kajti siromaki, ki stanujejo daleč od večjih rn< st <0 uvideli, da .so bili >d nepoštenih zdravnikov ogoljufani ter ne vedo, kam bi se zatekli, da rešijo bolezni j. ktere jih more. V tem največjem zdravniškem zavodu v Ameriki -e ;:un slovenskega oddelka tudi <»* oddelki za Cehe. Hrvate. K Francoze, Oerre. Slovake in druge UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE ima za vsako bolezen -vojega posebnega zdravnika, taka, da ni bolezni na -v, -u. /a kt.-ro bi se tem zavodu ne nahajal najmanje po en zdravnik->trokovnjak, kteri bole-a-i» točno pregleda in preišče, ter ~e potem posvetuje z ostalimi zdravniki. bolezen pregledali, odpošljejo s, bolniku zdravila" .•se kraje Združenih držav, kanadt iti Mehike. — /1A TO It A. J : Ako ste bolni, ako ste v New Y-.rku ali da!.. : New V-rka, ko se drugi zdravniki proglasili vašo bolezen neozdravljivim, ako so Vam •levešei zdravniki pograbili ogromne s\-.>te, ne d:; bi Vam vrnili ljubo lr-ivje. pot.-m pišite na LNIVKIJSAI. M KI >l< 'AL INSTITI TK \ New \ ork, tir razjasnite nam svojo bolez.-n j:.-no in brez cranio ,!ji\\-ti. pišite nam kakor svojemu prijatelju. Vašo !ezen bode zdravniška k.-nii rem-a t reisk:i!:i. ter. ako strokovnjak za 0110 bolezen uvidi, »ia Vas je mogoče ■zdravi', i. / .'- I Vas bo.le takoj zdravili Zaton j, ako bolujet.* na KEVMATIZMU — SRČNI BOLEZNI — OTEKLINO KO/K — OČIj — UŠES — NOSA — VRATU — PRSIJ — IZGUBO LAS — AKO VAS ŽELODEC BOLI — AKO IMATE BO-uEZNI NA MATERNICI—HEMEROIDE —ONEMOGLOST JRI SPOLSKEM OBČEVANJU - NERVOZNOSTI - AST-vil — KAŠLJU — OTRPNENOSTI — NEPRAVILNI PREBAVI — BOLEZNI NA LEDICAH — ITD. Ako bol ujete na kakoršnej koli bolezni. \vr::j;. . da V a ■zdravili, kajti zdravniki v tem za\>dn, kteri pri<"-u,» zdravili, V :dravijo. ker njih gen Vaša zdravila. !.i mi pomagajo. 1'pam, da lioni ozdravi l. Prosim Vas p . Ijite mi ..h zdravil in kadar bodem ozdravel, -e V.mi l>.»l.-m javno ;-.diva!il Josip Marinko. 1 ;«T S}.ring S- . -.v Veleeenjeni Medical Institut.! Z veselim -.-em \ tijam. da smo po \'a>ii» zdravilih pop. in.una ir.i\iia .-d -Igli ležlu žeii-ke bolezni. l>og \ atu pov rni Vaš trud in Vati •■';- .! :ič.-n«isf Kminja Zavtuluik. l'-'i!' Court St.. Plyn- demo utovo 111 prej« ler čutim, ta- Vork. nagna- li. Va>i Mas.- na - Slavni zavod! P»i.g ■reira storili s tem. da ste m čiiiim popolnoma zdravega, al^ i.-.m vwni svojim prijateljem \ an poplača, kar -te meni siromaku >/- m- more samo / zdravili ozdraviti. 1 ktere se ne moro samo iz bolnik.-v. ga pi-ma -poznati. Za tak. bolezni ima ta zavod mnogo električnih napi-, v in -;r- kteri daj- : . ib- -nim ljudem, kakor tudi eelemu človeškemu organizmu m.-'- in . . ivljeli.i . tem zavodu povpraša za .-tanje njeg .v. 1>., kai drage volje na/nanili in ako potrel-no. dali tudi do-ična zd avila. — Z iedno besedo, ak«> ste bolni. pi-i:e -am. i.a boljši zdravniški :ua prepričan, da sdi Vsak bolnik lahko v nu bodejo zdravniki U reversal Medical Institute, 0 West 29th Street (Vdizo Broadway), In bodite prepričani, da boste ozdraveli, ker v tem ,av. • ozdravljenje. Ako ej pa l-.l.11 n. • ■/ ira . amerikanski zdravniki takoj naznanili in Vam prihrani šenje denarja 4 ,v ko pridete osobno, pridite ob delavnikih od 1". >1.. 1 '. od 2. do 7. ur.- popoludne. <>b nedeljah pa od 1". New v.'ork It v jami 7. a Vamto pr\L lotrebno tro- dne a pop Žalostni pojavi. V Selcali pri Sv. Rupertu v Slov. gor. so se stepli famje. Pri tem je razparal M. Pukšič Janezu Poštraku iz Selc z. nožem trebuh, da so mu čreva ven gledala. I. Frass je pa stepel brata I. Poštraka. da je nezavesten obležal. Pukšiča je takoj aretiral orožnik, I. Frass se je pa sam javil sodniji pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Napad. Dne 12. marca ponoči napadli so na Glincah fantje delavca Ivana Eržena in ga tako pretepli, da je moral iti v bolnico. Poškodovan je na glavi. S polenom. Žagar Jakob Polj šak, stanujoč 11a Brodu pri Št. Vidu se je dne 1L' marca pri večerji spri Pred mariborskimi porotniki je bil obsojen 201etni delavec Anton Glavič iz Pekern na 4 leta težke ječe, ker je vsled ljubosumnosti Janeza Novaka tako pretepel, da je Novak vsled tega umrl. — 25letni mizarski pomočnik Anton Juhart. ki je 20. dec. 1. 1. v gostilni Janeza Lešnika pri sv. Janezu na Dravskem polju tako zabodel pijonirja Ekarta, da je ta umrl, je bil obsojen na štiri leta težke, s posti poostrene ječe. Radi razžaljenja cesarja je bil v T rs t vi obsojen 31 let stari pek Fran iModer, doma iz Ljubljane, na šest mesecev težke ječe. Predrzne tatvine se v Trstu množe. Iz vinske trgovine Mat. Bajca v Trstu so tatovi hoteli odnesti Wertheimovo blagajno. Iver je bila pretežka, so v" jezi odprli pipe sodov da je izteklo vino. Škode je 5000 K. — Požrtvovalnost ruskega kmeta. Čitali smo že mnogo lepih črtic o značaju in rodoljublju prostega ruskega naroda. Kadar Rusija potrebuje podpore, takrat ruski mužik (kmet) ni zadnji v vrsti darovateljev Tako je sedaj, ko Rusi bijejo boj z Japonci, poslal kmet Gregorij Kar-buk carju batjuški 1000 rubljev. Kar-buk pravi v pismu, da je prestar in se ne more vojskovati, zato pa pošilja carju denar, da bi s tem podpiral sveto stvar ruskega naroda, ter želi, da bi Rusi zmag ali * * t ** « S1B&1Q FRANK SAKSER. lastnik. ANTON BORE K, vodja. BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST., = = = CLEVELAND, 0, Glavni urad: 109 Greenwich Street, New York * * * * * ^ A* ft d t» iC^H" Pošilja v zvezi z glavno pisarno denarje v st aro domovino najhitreje in najceneje. Denarne poŠiljatve dospejo na dom v 12—13 dnevih. Kupuje in prodaja avstrljsl«;« po dnevnem kurzu Prevzema hranilne knjige v izplačila in daje predplačila. Prodaja parobrodne listke za razne parobrodne družbe po izvirnih cenah. Potnike iz Clevelanda, 0., sprejme v New Vork, doinač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in dovede na parnik, kar potnika nič ne velja, in je to velike vrednosti. Dobiti je v podružnici "Glas Naroda" po 1 cegt številka. * : ** * ft* ft " rlf ft © t 1* 4 ^ m t Ijkt . * ft t ft G * ftt ^ Pj t ftt ft d ft* ft 4- ^ J _________________ __ _________ __ ____________________ - - ..„111. . I.LI I .. J ..IL* ^ LUM ■ ■ • Stari Džuldaš in njega sin Manet, PoTest i« iirljenja t srednje-azijat-skih pustinjah od K. K. Karazin-a. (DOM "Res, če to zahteva tvoja duša, ne more se strpeti... To je znamenje, da je sam Gospod poslal po njo. to je gotovo.. Samo ti zamolči načelništvu in apovej se očetu Spiridijonu. On ti lahko naloži težko pokoro, a pripusti te k sv. obhajilu.. . On, oče Spiridi-jon. je našega bataljona duhovnik; on te ne bode izdal. Kar se pove na izpovedi, to se ne sme načelništvu naznanjati ___" "Duša ti golobja", nasmehnol je starček, "vendar si našla izvinek. Ne, zgodi naj se po zakonu... Kar sem pregrešil zoper Boga, kar sem pregrešil zoper ljudi, vse mora biti kaznovano." "Tedaj tako... A mene to skrbi, da bi se tebi kaj hudega ne zgodilo.... Kaj bi bilo, če te ustrele... Oh, Gospod moj, ne daj mi tega videti____ Usmili sel... Jaz, slišiš ti, jaz sama pojdem k načelništvu, vržem se jim pred noge, vzamem seboj otroke, ja-mem jokati... Vase visokorodje, perečem, to je tako in tako, odpustite neumnežu... On sam vam toži veliko preveč, on je Človek dober; jaz sama sem živela pri njih na otoku, a slabega nisem nikoli videla od njega.... Jaz bodem omečila st rogo načelni-štvol" Stari Džuldaš vesla, a samemu lijo solze po lici in slepe oči; na lesketajoče se vodno površje branijo mu gle dati. Kar on pomni, izpregovorili so bržkone prvikrat z njim ljubeznivo, pri jazno. prvikrat rekli o njem besedo dobro.... "Gotovo, gospod Bog Be še ni popolnoma obrnol od mene", premišljuje Džuldaš. "Oi mi pošilja vest o svojem odpuščenji po njej... is"aj sprejmem tedaj muke, ki sem jih zaslužil . .. Treba dati natančen račun,. . Idi duša mirno na svoje mesto." In odločnost, prejeti venec mučeni-eki, ukrepila in dozorela je še bolj srcu starega renegata... Jelo ga je celo vznemirjati to, da bi po storjene-j pokori moral iti naravnost k razstre-lu — brez poprejšnjih muk, brez bičanja, brez probadanja nosnic, brez vsega, kar mu je mračno ohranila pamet iz starih časov njegove mladosti "Ne", premišljuje Džuldaš. "Ce jim začnem vse brez utajenja razkladati, mora se jim kri tako razvnetl, d: bodo planoli po meni, kakor zverine. Ni mogoče drugače___In jaz, — ko bode rabelj udaril prvikrat, molil b dem: o Gospod, odpusti mojej mno-gogrešnej duši! ko bode rabelj drugikrat udaril, molil bodem zopet: o Gospod ... Bič ta bodem poljubljal in priložil se k toporišču, kakor k evangeliju. Na zadnje zapustila me bode vendar nečista sila... Ne zastonj sa njal aem sanje proroške." In starček je pogledal .nehote na Katarino, a ta je zadremala pri mir nem zibanju čolna in krasna njen: glava povesila se je na prsi, robec se je zmaknol na stran, svetli, zl£.toru-meni lasje pa so zasijali na solnci. Glej, v daljavi se je nejasno poka zal pečevni izstop na obrežju, in tam nasproti vidi se motno skupina dreves— . Precej tamkaj je ruska meja, tamkaj je tudi njuna "obljubljena dežela'.. . 13. Nadzornik Naum Konovalov oddajal oves iz državnega skladišča topni-Čarjem in bil že gotov s poslednjo vrečo, ko se zopet privlečejo vojaki pešci po moko. "Ne zadržuj nas", Naum Ivanič, nam se mudi, " pravijo oni. Dan je bil vroč, na nebu ni oblačku, vse je tiho, samo beli, drobni, močni prah plava po zraku nad skladi ter se vseda na vojaško obguljeno obleko. Semkaj dirja na vso sapo vozar Jaška, skoči z voza na diru; njemu samemu primanjkovalo je sape in izgubil je kapo. "Naum Ivanov, gospodinjo trojo so pripeljali 1 Katarino Nikolajevno 1" Naumu Konovalovu, sedečemu na vreči, padla je računska knjiga iz rok... Poeedel je jeden trenutek z široko odprtimi očmi, a potem jo udri proti pristanišču naravnost črez polje, črez ograje in meje. Pozabil je celo da je duri v skladišču pustil na stežaj odprte, da ga čaka narod za delom. "Ah, presrečni!" govorili so delavci gledajoč za njim. "Nikar tako ne leti!" rekel je za njim smehljaje podčastnik s svetinjami. In tu so obkolili vojaki vozarja Ja-ško z vprašanji. "I nu, bratci", dejal je vozar Jaška ... "Peljala sva se a polkovnikom, v trojki k pristanišču; prišla je namreč četa novobrancev iz Nukusa in polkovnik si jih je hotel ogledati na bregu. Gledava, kar vidiva, da nekdo čoln k bregu privezuje. No in tu, bratci, prične se naša povest. Iz čolna skoči ženska in pade na tla, kakor bi jo božje vrglo ter jame kričati, nli ničesar ne razumeš... Intern js prišla k sebi. Kje, dejala je, je mej Naum Ivanič ? — In suha je postala, bratci moji, obleka vsa razcapana, ne razločiš, kaj ima na sebi. Poročnik Šntor jo je jel gledati ter jo spoznal. To je, dejal je, Konovalova žena. ki je nedavno v stepi izginola. In tudi izmed drugih spoznali so jo takoj ne-kteri. Polkovnik jo je ukazal posaditi v svoj tarantas (voz s pokritim koncem) in jo pokril s svojim lastnim plaščem. A ona je še vedno kakor omedlela, brez zavesti in se samo z vsem telom stresava. (Dalje prihodnjič.) Mala peročila. — V Jcrmynu. Pa., zgorelo je šest trgovskih poslopij. Škode še niso cenili. — V Philadelphiji, Pa,, zgorel je tovorni premog Pennsylvania železnice na 29. in Market St. — Iz uradnih podatkov je posneti, da se je 1. 1903 pridelalo v Z jed. državah 10,399,558 zavojev bombaža. — V Buffalo, N. T., je sodišča spoznalo lSletnega Wm. Truemana krivim uboja italijanskega grocerja Bal-sano. — Pri Glens Falls. N. Y., je tovorni vlak povozil Jeremija Vanden-berga in njihovega sina Martina iz Sandy Hill. Oba sta bila vsmrtena. Sin ostavlja vdoATo in dvoje otrok. — Velik prerijski požar med ITol.l-ridge. Atlanta in Loomis, Neb., je vsled deževja pogasil. Požar je napravil nad $100.000 škode. Pri požaru je bil usmrten stari fanner August Olsen. Zgorela so tudi poslopja 15 farmerjev. — V St. Clair, Mo., prišlo je 40 zakrinkanih in oboroženih mož v tn-mošnje ječe iz kterili so oprostili radi ropanja zaprtega Wm. Davisa, ktere-ga so potem skoraj do £,mrti pretepli in ga pustili ležati. Vendar se je ]>a Davisu posrečilo uiti iu do sed:ij Se niso našli. — Blizo Georgetowna, O., so na^li v Straight Creeku truplo Georgi Kelcha in v bližnjem vodnjaku truplo Ise Mathewseve, ktera se ni hotela z Kelchijem poročiti. Kelcb je dekleta z revolverjem prisilil, da se je peljala z njim na sprehod. Najbrže je potem dekleta vrg-el v vodnjak in potem tudi sam skočil v potok. Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVI,JENI "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper E.EUMATIZEM, F 0 KOSTNICO, PQDAGR0 itd. in razne remnatične neprilike. gA HO; 25c1. In S Oct. v vseh lekarnah —~ ali prt F. At Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. Telephone 24S6—79 St, Dr. Josip Vilimek, as 1 m. 73d at., Naw Yark, Ordiafra: S. da 9. ure riap., od 1. d« 2. ure pop., ad 7. da 8. ure zračer. Govori slovancktt Naravna kalifornijska vina na prodaj. Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov galona; staro belo ali črno vino 50 centov galona. Rees-ling 55 ct. galona. Kdor kupi manj kakor 50 galon vina, mora dati $2.00 za posodo. Drožnik od $2.25 do $2.75 galona, slivoviea po $3.00 gaiona. Pri večjem naročilu dam popu»t. S spoštovanjem ŠTEFAN JAKSHE, P. O. Box 77, Crockett, California. Contra Coata Co. 14-11-04__ Kdor še nema KOLEDAR za I. 1904, naj hitro seže po njem; v zalogi imamo le še kakih 100 iztisov. Velja le 25 centov s poštnino vred. telefon kadar dospeč na kako poatajo v New York in ne veš kako priti k Fe. Safserju. Pokliči številko 3796 Cortland in govori slovensko. -w---*----- 'Tr- —W- ~w 1*1 It! Potujočim rojakom. razna vpraianja glede rožnih cen franaoekih parnikov naznanjame. da prodajamo tikete po tako nvzkeg ceni, kakor parobrodna dražfea, ali pa kakor kterikoli drugi agent v New Yorku. Yožna i železnico od HAVRE da KRANJSKE, PRIMORSKE, ŠTAJERSKE, HRVATSKE in DALMACIJE je take Hfejeaa, da nimaje pomiki nikakaga zadržka. PARNIKI, kteri v kratke« od pljujejo T HAVRE, te »ledeti: Ekspresni parnik L'AQUITAINE odpljuje dne 9. aprila ob 10. uri dopo-ludne ter sprejme samo potnike 3. razreda. Poštni parnik LA GASCOGNE odpljuje dne 30. aprila ob 10. uri do-polune ter sprejema samo potnike 3. in II. razreda. Oyazarjamo toraj vae one SLOVENCE in HRVATE v meetu Cleve-laadu. Ohio, in okolici, kteri hočejo potovati v staro domovino, da ne sa-»ude prilik« ter se pravočasno oglasijo r naisj podružnici na 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND. O., in one ii druxih krajev Zjedinjonih držav, da nam naanamijo natančen prilled v New York, da aam tako ezneneoije pravočasno in na pravej postaji jih pričakovati. V tlužaju, da prišedši v Now York, so ae snidete z našim valužbancam na postaji, pokličite nas po telefonu: 3795 0 o r t-1 a m d t, tor nam naananite, na ktori postaji ste in priial bode takej naš rsluikansc po Vas. Ne pustite se po drugemu odpeljati in ne dajte žeko/ od karčerav iz rak, da nimate nepotrebnih stroškov. Kupite vožnji listek le v New Torku, ker tako se obvarujete rasnih neprilik. Vsaki dan pri-daje rojaki radi tega k nam sa po- otoi, toda prepozno! FRANK SAKSER, 109 Greenwioh St., Now York, N. Y. Skušnja uči! Podpisani naznanjam rojajtom. da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu iz najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki ter iz finega, naravnega vina. Kdor boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj f?a pije redno. Pošilja se v zabojih po jeden tueat (12 steklenic) na vse kraj zapadnih držav Sev. Amerike. V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS, 432 S.SantaFčAv. PueDlo, Col, NAZNANILO. Podpisani naznanjam Slovencem in Hrvatom, da sem odpri svoj novi, lepo urejeni SALOON imenom "GERMANCHALL", 50 korakov na levo od postaje v Raton, New Mexico. Točim vedno sveže pivo in najbolje californijsko vino ter whiskey. Za obilen obisk se priporoča MARTIN BUKOVC, Raton New M ex i c o. (3xt 8-3—8-6) "GLAS NARODA" prodaja po 1 eetnt številko: Anton Bobek, peelovodja podružnice Frank Sakser. 1778 8t. Clair St.. Cleveland. Ohio. C h a s. Derganc, 215 N. Congress St, Kenoska, Wis. John Suetaršič. 1208 N. Centre St., Joliet, HI. Frank Gabrenja. il» Power St.. Johnstown, Pa. Ako želi kdo rojakov liat prodajati naj bo osrlaai trn mrrarniitr*. Math. Grill, 1548 St Clair St , Cleveland, Ohio. Priporoča rojakom svoja IZVRSTNA VINA. Rudeče vino po 50 et. « al., belo po 70 et. galon. Najboljši domači drožnik štiji galune za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ne manj kot 48 do 50 galon. Naročilom je priložiti denar. NAZNANILO. Slovensko podporno društvo sv Alojzija it. 81. J. S. K. J. t Brad docku, Pa., ima svoje redne meoeča« seje vsako Četrto nedeljo v meeecu, * dvorani Mr. Eecmajerja. Rankin Pennsylvania. Za tekočo leto bili so izvoljeni sle deči uradniki: Ivan Germ, predsednikom, 1101 Cherry Alley, Braddock. Pa.; Materi Kikil. podpredsednikom, 854 Cherrj Alley, Braddock, Pa.; Jakob Knee. I tajnikom, 1104 Cherry Alley. Brad dock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, H tajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Hor vat, blagajnikom, Bex 154, Linhard Pa.; Ivan Germ, zastopnikom. Odborniki.: Jos. Pere, Ivan Zgonc Prank Šetina, Jakob Maček. Zastavo noša: Josip Troha. Maršali." Iva« Troha, Ivan Martinič in Jos. Žefran Opombo. Tem potom se društveni ki društva sv. Alojzija opominjajo da v najkrajšem času poravnajo svoj dolg, ali pa da se pismeno obrnejo dc I. tajnika, da se jim podaljša obrok ker innče jik mera društvo suapea dira ti. DrnJtveaikj a*itirajte t prid drv ftr*l ODBOM Math. Grahek, <201—1203 0or. Masa, in Santa^ee Ave., pueblo, Colorado; priporoča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo veliko zalogo možkih oblek in obuval vsake vr ste, kakor tudi svojo bogito zalog« pcerjjsbma blaga In železnine; v zalogi ima tudi Tri nerjevo grenko vino. fjB Pošiljam denarje v start domovino najceneje in najhitreje ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser* jem v New Yorku. Za obilen obisk se priporoSa MATH. GRAHEK, lastnik. Rojaki, podpirajte rojaka! Podpisani priporočam svojo dobro urejena GOSTILNO, v kterej točim vedno SVEŽE T1VO, prodajam DOBRE S.MODKE in 1.IK.ERJE. Pri meni se tudi d bi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji vpraša za mene in gotovo bode prišel do mene in do znancev. Ako kedo potrebuje kak svet, naj se name obrne. Naše geslo toraj bodi: svoji k svojim! Martin Muhič, lastnik. Compapie Generale Transatlantiqu*. Francoska parobrodna družba i • it DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARN1KI SO i ,,La Lorraine", as dva vljsks.____________..... 12.000 ton, 000 konjakih moil. 5*|Ls Savoie", „ „ „ ................................ia.000 „ aj.ooo ,, „ lVL* Touraine'1, ,, ,, ,, ..............................10.000 ,, 13.000 ,, ,, j5,L'Aquitaine", .............................................10.000 ,, 16.000 ,, ,, »Li Bretagne"..................................................................Si.ooo 9.000 ,, ,, „La Champagne",............................................................8.000 , 9.000 ,, „ ,,La Gaacogne",...........................................S.000 ,, 9.000 ,, ,, Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ari dopoludne. Parniki odpljujejo ii priitanii&a *tv 42 North River, ob Mortou Btreel: L& Gaacogne *La Touraine *La Lorraine La Bretagne •La SavGie 31. marca 1904. T. apr. 1904. 14. apr. 1904. 21. apr. 1904 28. apr. 1904. I.a Gascogne *La Touraine *La Lorraine La Bretague *La Savoie 30. apr. 1904. 5. maja 1904. 12. maja 1904. 11». maja 1904. 20. maja 1904. Hf Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. eitTii igciciji: H BROADWAY, NEW YORK, Posebni parnik francoske družbe "L'AQUITAINE ' ' e aprila. Spremlja potnike samo -ca 3. ra red. Holland-America Line (110 L L A X1 >-A >1K KIŠ li A f HTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinje -n držav med NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogne sur-Mer, N00RDAM, parnik z dvojnim vija- STATENDAM, painik z dvojnim kom, 12,500 ton. vijakom H>5(.m> roo. RYNDAM parnik z dvojnim vija J ' kom, 12,500 ton. nnTTrr)n,u POTSDAM paruik z dvojnim vija- ROTTERDAM, parnik z dvojnim kom, 12,500 ton. I vijakom, S300 ton. Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrya. Kadi cene glej na posel M« j objavljenili listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih: DUNAJ, I Korowratring 10. INOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO. 21 Krona. parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak f-efrtek in i/ XF.W VOIIKA vsako sredo ■ ■r" —^ -------- " ob 10. uri zjutraj. . .j HOLLAND-AMERICA LINE, 39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL. RED STAB LINE (lYekoinorska parobrodna družba ,,Kudeča /\ezda4<) posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki mod New Yorkom in Antwerpenom, + + + + * * + ^ + + Philadelphijo in Antwerpenomv Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: 'ADERLAND 'Iva ry.ikii 12736 ton. EELANB............11905 ton. KR00NLAND FINNLAND... 127G0 ton. 12700 ton. Pri eenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra lrana, najboljša postrežba. Pot čez Antvrerpen je jedila najkrajših in najprijetnejših za »otnike i/ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko. Koroško, Primorje Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz XKW V OR K A odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri iopolndne od pomola štev. >4 ol» vznožju Fulton Street.— Iz PIIILA-DELPHl.lE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede v p r a š a 11 j ali kup o v a 11 j a v o /. 11 j i h 1 v s t k o v se 8 obrniti na: Office, 73 Broadway, New Wk City. 90—96 Dearborn Street. CHICAGO. 9th & Locust Street, ST. LOUIS. SO Montgomery Street. SAN FRANCISCO, ali iu •1 • '■ 1 v • . .. •