Naši dopisi. Iz Ljubljane. Občni zbor »Slov. učiteljskega društva v Ljubljani". (Dalje.) Po tajnikovem poročilu opomni g. L. Jelenec, da bode predsedništvo ^Zaveze" v kratkem poslalo vsem društvom tiskane natančne račune, iz kateriti se bode razvidelo stanje ^Zaveze" in da se dolg nikdar ne bode na društva delil. G. J. Toman vpraša, kdo je prav za prav ud Slov. učit. društva. Tajnik niu odgovori, da se je do sedaj tisti smatral udom, kdor je pri plačevanji ^Tovariša" pripomnil, da hoče biti ud in je plačal 1 gld. udnine in _ gld. za list. Po daljši debati se je sprejel predlog g. Fr. Črnagoja, da je od sedaj naprej ud vsak naročnik učitelj »Učiteljskega Tovariša", kateri pri pošiljatvi denarja posebno ne izjavi, da noče biti ud društva. — G. predsednik Andrej Žumer predlaga, da naj se ^Slov. Matici* za prispevek 50 gld. za Praprotnikov spomenik pismeno zahvalo izreče, kar se jednoglasno sprejme. Poročilo blagajnika, g. A. Kecelja se glasi: Slavni zbor! Vlani sem Vam bil naslikal, računajoč s temno prihodnostjo, za jedno leto naprej ugodno finančno stanje društvenega glasila, kar pa moram žalibog danes javno priznati, da smo prevarani. Nov denar je zelo majhen, a niti vinarja nimamo, da bi rnu smeli reči ,preostanek". Mesto preostankov pa naj nas tolaži druga božja čednost, ki je že zastavila svoje zdrave korenine v naslednje podatke: S t v a r Dohodki gld. 1 kr. Troški gld. | kr. Primanjkljej od 1. 1894  Naročnina od 1 1890., 1891., 1892., 1893., 1894. in 1895. in skupilo knjig  Tisek za 1. 1895  Poštnina, naročnina, upravnina, nagrade, razni troški . Skupaj . Ako primerimo dohodke s troški  se razvidi, da znaša primankljej 27. grudna 1895. 1. . 1457 1457 40 164 932 462 40 1559 1457 102 82 41 45 68 40 28 (Konec prih.) Iz Idrije. (f Janez Pleško.) Torek, dne 29. prosinca t. 1. smo izročili materi zemlji truplo predrazega tovariša g. Janeza Pleško-ta, učitelja na c. kr. rudniški šoli v Idriji. Pokojni se je rodil dne 12. malega travna 1844. leta v Kozarjih na Kranjskem in se je šolal na Jjubljanski gimnaziji in pozneje na tedanjej preparandiji v Idriji. Imel je jako burno preteklost za seboj, veliko hudega je pretrpel v svojem življenji. Kranjska dežela mu je bila dobro znana, služboval je v raznih krajih in poznal ljudi in kraje prav dobro. Kaj rad je pripovedoval v veseli družbi kaj je doživel v tem aJi onem kraju, pa tudi mi smo ga radi poslušali, ker je bil dobrega humorja in znal kratkočasiti vsako družbo. Kot vesten učitelj, ljub tovariš, skrben oče in dober človek je užival spoštovanje ljudstva. Prvo službo je nastopil leta 1861. v Cerkljah; eno leto pozneje ga najdemo na Vrhniki, leta 1864. v Velikih Laščah in eno leto pozneje v Semiču; ali temu se ne smemo čuditi, ker v tistih časih so morali biti učitelji pripravljeni spomladi in v jeseni, da jih prestavijo v kak drug kraj. Slabo gmotno stanje učiteljev — irnel je namreč v Cerkljah prosto stanovanje in 150 gld. letne plače, na Vrhniki 228 gld., v Velikih Laščah 200 gld. in v Semiču 300 gld. — ga je napotilo, da se je leta 1866. oglasil kot prostovoljec k vojakom in se bojeval na Laškem. Potem je služil 7 let kot c. kr. orožnik v različnih krajih Dalmacije. V jeseni 1873. leta postal je zopet učitelj v Radovljici, 1874. leta je prosil v Poddrago, potem 1876. leta v Vipavo in 1878. leta v Senožeče. Od tam je pri- šel 9. velikega travna 1880. leta v Idrijo, kjer je našel šele mir. Tukaj je služboval na c. kr. rudniški šoli kot učitelj in vzgojitelj do svojega smrtnega dne. Le malo dni se je čutil slabega; dne 26. prosinca zvečer je še pismo spisal za svojega svaka, potem se je podal k počitku in je zaspal. Po no-či ob 2. uri je pa nanagloma za srčno kapjo umrl. Pogreb je bil slovesen; udeležila se ga je vsa inteligenca, meščanstvo, tovaiiši učitelji in tovarišice učiteljice iz bližnje okolice, četa veteranov — katerhn je bil stotnik — z zastavo, šolska mladina in veliko druzega ljudstva. Ko je naznanil strel iz bližnjega hriba, da se je prst usula na krsto, zapeli so^pevci žalostinko. Idrijsko učiteljsko osobje je podarilo lep venec; po pogrebu so zbrani učitelji in učiteljice v gostilni g. Didiča darovali 12 K 66 h za učiteljski konvikt. Bog naj Ti da večni mir in pokoj, predragi tovariš, in večna luč naj Ti sveti! —In—