L pravništvo: L Dijana, Knatljeva ulica 5. - Telefon št 3122. 3123, 3124 3123 3126. Inserarni oddelek: Ljubljana. Selen-burgnva ul. 3 — Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Teleton št 2435. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 — Telefon št 190 Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana št. 11 842. Praha čislo 78.180, \V-en št 241 Ljubljana, petek it. aprila 1932 Cena t Din Naročnina e.ua^a h,cacčqo £3— D.n, za inozem«t vr 40 — D n. Oreanuitvo: Ljubljana. Knatlieva ulica 5. Telefon št. 3122 3123 3124. 3125 in 3126. Maribor Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoč' 2582"). Cel ie Krtrenova nI S Tp(pI 1°0. Rokopisi se ne vrafaio. — Oglasi po rifti eee8b—bbb Amerika ter Vlada Zediftlemh držav fe poslala vseK1 evropskim državam dolžnasam opominfevalno noto, v katera zahteva plačilo dolgov s 4-oftstot. zamudnimi obrestmi lVashington, 21. aprila, g. Danes se do zr.ava. da je bila ameriška opominjevalna nora 14 državam, glavnim dolžn'cam. poslana že prve dni tega meseca V noti se poziva države dolžnice. naj svoje dolgove formelno priznajo kot obtsoieče m naj plačila, ki so prenehat? za časa moratorija. izvršijo v desetih letnih obrokih s 4-odstotnimi zamudnimi obrestmi Zedi-rjene države uameravajo opozor ti s to noto dr/ave-dolžnice na to. da vztrajaio brezpogojno na izplačilu dolgov in na) smatrajo pogajanja o črtaniu kot neopor-tuna. Države, ki so bile pozvane, naj pla-čao dolgove, so: Nemčiia Anglija. Fran-cna, Italija. Belgija Poljska Češkoslovaška. Madžarska Letonska. Litva. Estonska 1 inska. Jugoslavija in Rumuniia Dosedaj še ni nobena država odgovorila na ameri-Šk: poziv. Washington, 21. aprila, č. Vodja demokratov senator Harrvton je objavil članek, v katerem ugotavlja, da bi bila napaka, če b' se iz državnega proračuna za leto 1932-33 črtala postavka o dohodkih, ki jih za Ameriko predstavljajo anuitete vojnih dolgov evropskih dolžr. kov Amerika bi s tem napravila vtis. kakor da ne računa več na vojne dolgove Postavka vojnih dolgov v proračunu določa dohodek 270 milijonov dolarjev Od te vsote odpade na Anglijo 171.5 milijonov. V uradnih krogih nc verujejo, da je Angliji s tem. da je v svojem proračunu črtala postavko anuitet svojih vojnih dolgov za prihodnjo poslovno dobo. hotela odpovedati Amerki rravico do njenega denarja Anrtliia je računala le s tem. da bo lau-sannska konferenca v vsakem pogledu tn gotovo uredila revizijo vojnih dolgov. Anglija zahteva predvsem odpravo nagsadal&ega ©rož^a — Kompromisni predlog Romunije — Nestalen prlliod Tcr&iessia v Ženevo Ženeva. 21. aprila s. V glavnem odboru ra/orožitvene konference se ie danes nadaljevala razprava o angleškem in jugoslo-venskem predlogu glede vprašanja tako zvarih paritetne razorožitve. Cela vrsta delegatov je podpirala angleški predlog, ki zahteva nai *e konferenca najprej bav: z odnravo napadalnega orožja. S tem stopa francosko - jugoslovenski predlog za ustanovitev mednarodne vojske Društva narodov v ozadje švedski delegat Rani p I ie b-aml francosko stališče, ki ga je po-rovno obrazložil Paul Boncour Francija se Strinja z načelom kvalitativne razorožitve. r(i more pa -e sfriniati s proceduro. predlagano po Angliji. Zato se francoska dele-gacnt ne more pridružiti angleškemu predlogu Francija ima polno simpatijo za načelo pariMne razorožitve ki ga je vedno naglašala v svoiib predlogih s ciljem, da bništvu narodov daio na razpolago gotova tpžka orožia Ta francoski predlog ne izvira 17 skrbi za lastno varnost, temveč naj služi splošni mednarodni varnosti Vpraša-n;e prepovedi gotc vp«a orožja predstavlja svojevrstno zadevo, da -e mednarodni skupnosti da več moči je bolj potrebno, kakor z.goli uničevanje materijala. ki hoče doseči odpravo orožia. Ameriški poslanik Gib-nn jp opo/oril na Io. da ameriški predlog ne pomeni izreem-smeriške inicijative. tenu-oč združitev vseh prizadevanj, v katerih se i p od pričetka konference jx>kazala precejšnja soglasnost^ v r.aziranjih. Izjavil je. da je na področju pomorskega oboroževanja omejitev iti znižanje že 10 let dejstvo. Sedai je samo lo-jrično. da se dosežp isli napredek tudi na polju oboroževanja na kopnem. V nadaljnji debati se je dosegel za angleško - ameriško inicijativo v toliko uspeh, da so se skora* vsi govorniki brez nridrzkn izrekli za načelo odprave težke art;1ierije. Rumunski delegat ie predložil resolucij-ski načrt, ki predstavlja kompromisno te-šitev. To resolucijo je odobrilo 14 dplcjn-lnT* ter predlaga, naj se tehničnim komisijam naroči: 1.) da določijo kategoriie orožia, ki naj sp podrede kvalitativni razorožitvi; 2.) na precizirajo omejitvene metode, ki naj ss uporabljajo za vsako kategorijo. Načrt poudarja načelo medsebojne odvisnost oboroževanja v zraku, na morju in na krpnpm. ter prepušča glavnemu odboru pravico, da odloči, ali se more varnost kake držove za jamčiti z docela tehničnimi ukrepi. < tem nai se očividno omogoči kasneje prehod k razpravi političnih nrohlemov. Smatrajo za vprjetno. da bo prišlo lo kompromisa med rumnnskim in angleškim prod-loerm Obe besedili se bosta izroč;:i redak-c'>kemu odboru v svrho enotnp rpdikcije. JVh-i.n bila nato odgodena na :,it-i Razgovori Macdonal&a in Tardieufa Ženeva 21 aprila s. Ministrski preilsod-nik Macdonald je danes v spremstvu osta-l'h članov ansrleŠKe delegacije prspe! v Ženevo in sicer istočasno z vlakom, s katerim je dosnel tudi Tardieu Opoldne se je vršil dejeneur, ki so se sa poleg Macdo-nalda i.n Tardienia udeležili tudi Stimson, dr. Briining in Grandi Prihod Tardionja je ostale delegacije precej prespnet.it Tardieu je med drugim iz;av.l. da je ime! ŽPljo, da nadaljuje v Parizu pričete razgovore z Macdonaldom. Francoski komentarji Pariz, 21. aprila. Listi razlagajo nenadno Tardieujevo odločitev, da odpotuje takoj v Ženevo, kot posledico včerajšnjega govora angleškega zunaniega ministra Simona, ki je pojasnil angleško stališče glede kvalitativne razorožitve in ukinitve nekaterih vrst orožia. Angleška iniciiativa ie za Francijo nespreiemMiva in kakor ooročaio listi, ie Tardeu to že povedal svojemu angleškemu tovarišu. V »Fcho de Pariš« navaja Pert:nax. da so se Anglija. Zediniene države. Italija in Nemčija sporazumele v tem vprašanju in da bodo angleško stališče podprle še tri druge sile Prav tako so določeni pogoji za italijansko - francoski pomorski sporazum kakor ie to v interesu Angliie in Amerike ir v skladu s pomorskim paktom, sklenjenim meseca aprila 1930 v Londonu. V Ženevi govorijo diplomati tudi o reparacijskih vprašanjih. Angleški politični krogi pričakujejo sedaj ojačeno akcijo iz Pariza in se že pripravljalo na močno francosko protiofenzivo. Turčija vstopi v Društvo narodov London, 21. aprila č. Kakor poroča >Daily Telegraph« se pripravlja Turčija na vstop v Društvo uarodov Vse ka.že, da bo izvršila ta korak v najkrajšem času Pričakovati je. da bo moskovski tisk še enkrat poizkusil odvrniti turšKe državnike od te namere, vendar razvijata tudi Italija in Nemčija živahno propagando, z.a turški pristop k ženevski ustanovi. Angleški m italijanski diplomatje naglašajo, da bi se v okviru Društva narodov na ta način ojačil muslimanski element, kar bi bilo zelo koristno za rešitev vzhodnih problemov. Zdi pa se, da se Angora ne t>o odločila, preden ne bo mogla z aotovostjo računati na stalno članstvo v svetil Društva narodov ali pa vsaj na članstvo s pomočjo volitev. ASELSME IZGINILE Nedeljcn urnik •r v državnih uradih Beograd, 21. aprila M. Ljubljanska ba-novlnska eksekutiva .TRKD je nanrosila ministra socialne politike g. Ivana Puclja naj v ministrsnemu svetu predlaga, da se po-"'enši s 1. majem uvede v državnih uradih nedeljen delovni čas od pol 8 do pol 14. Na nocojšnji seji je ministrski svet ta predlog sprejel i.n sklenil, da bo po proučitvi zadeve izdal podrobnejša navodila podrejenim oblastem. Lakota na Kitajskem London, 21. aprila, g. Po poročilih iz šanghaja divja v raznih kraj;h Kitajske strašna lakota, ki je po mformacHah misijonarjev zahtevala že več tiso^ človeških žrtev. Lakota oarroža mnogo deset tisoč ljudi. Da se rešijo lakote so v raznih di-striktih kitajski kmetie uhMi svo^p lastne otroke ter poiedli niihovo me=o K'iub naporom pomožnih organizacij dosedai ni bilo mogoče dovesti najbolj notrebnim krajem živila k°r plenijo banditi in roparji transporte z živili. V krajih, kie^ ie izbruhnila lnkota. ni več psov in mačk, kpr so jih pojedli ljudje, ki lovijo celo podsrane. da potolažijo svoj glad. Po porr^lib misijonariev je v okraju Ančau samorr, umrlo od srladti več sto ljudi. Vodia pomožne akciie poroča, da je z lastnimi očmi videl kako so roditelji jedli meso svoi;h otrok. Položaj je od dne do dne obupnejši. Nova ekspediciia na fazni tečaj New York, 21 aprila d. Znani ameriški j>olarni raziskovalec, milijonar Lincoln Elsworth. ho odšel skunno s polarnim letalcem Baichenom prihodnie leto meseca sente^h^-a na novo eks^vdieno na Južni tečai. E!k=^edicria bo rxid poV^vi-teljstvom ameriške eeogrp^ke družbe in so se prinrave -n^-^ei« irv^rjp/iviiii namen, da iz^pla čim tc^"0'"'*0 7omlje";^e o obali anta^k+i^-i^^a kontinenta. F31s-worth je bil prijatelj Amtmdsena ter ie sodeloval nri isk*"^" Jrp,;rin1«,<''f< r>nlarnp-ga raziskovalci R^lohen ie g-lavni pilot admirala Bvrd=» njegovem poletu preko severnega tečaia. Odgoditev nlačita rumunskih dolgov Bukarešta, 21. aprila AA. »Cuventul« poroča-, da se vrše v Parizu oogaiania o odeoditvi plačevanja ninriniVh -ninnn^h dol$rov in srlede koncesij za drž^-me -»etro-leiske vrelce. Narmvpdani nrihod francoskega profesorja Rista se spravlja v z^e-zo s orončPvanieTr« finančnih motnosti Ru-muniie glede na svetovno finančno reorganizacijo. Beograd, 21. aprila, p. Iz poplavnega j ozemlja vzdolž Save orihaiaio vesti, ki pričajo, da je povodenj zavzela obseg, kakršnega dosedaj zgodovina poplav v teh krajih še ni zabeležila. Sava je v pretekli noči dosegla pri Županji 10 m nad normalo. kar se doslej še nikdar ni zgodilo. Pod takimi okoliščinami je naravno, da niso mogli niti najboljši in najvišji nasipi pomagati ter se je voda razlila vsevprek, tako da se je struga Save spremenila v 26 do 30 kilometrov široko jezero. Več naselbin je popolnoma izginilo s površja. Do nove katastrofe je prišlo v pretekli noči v Sremski Mitrovici. Nov vodni val. ki ie nastal zaradi zadnjega deževja, je ponoči dosegel mesto in še z večjo silo pritisnil na nasipe, ki so se porušili v dolžini več sto metrov. Voda je udarila na vse strani ter je sedaj skoro vsa Mitrovica z izjemo par hiš pod vodo. Pod pritiskom vode se je v teku noči in današnjega dne porušilo nadaljnjih 40 hiš, tako da je v Mitrovici in okolici dosedaj uničenih preko 503 domov. V skrajnem obupu in brez ozira na smrtno nevarnost so poskušali ljudje ob podpori vojaštva zamašiti nastale vrzeli v nasipih, toda ves trud je bil zaman. Pošastna voda je sproti uničevala delo človeških rok in tako je katastrofa naraščala od ure do ure. Enaka katastro-a, kakor včeraj Srem-sko Račo, je dar.es zadela Orašje. Sava je rapidno naraščala ter je dosegla pri Orašiu v teku današnjega dne 987 cm nad normalo. Na vsej črti je prestopila n«sipe in zalila nadaljnjih 28.000 ha naj-rodovitnejšega polja, ki bi zadostovalo za prehrano cele predknmanovske Srbije. Orašje 12 doccSa izginilo v vodi. Nad 15.000 ljudi h moralo v vsej nagf:ci zapustiti svoje domove, da so si rešili golo življenje. V nevarnosti pa je £e nadallniih 50.000 Irjdi, ki bodo morsii zapustiti svoje domačije, če ho voda še nadaHe naraščala. Vasi Tinjel. Krop-šiči, Vučik>vac. Kopanice, Mdovice, Leonice, Don>a Zahala, Oranje, Sremska Raca, Koštreb, Tolica, Ugljara, Matic, Boke in Duralevci so pooolTtoma izginile v vodi. Okoli 60O0 hiš je v nevarnosti. da j^h voda še poruši. Tudi pri Beogradu je položaj zelo kritičen. Izliv Save v Dunav se je pretvoril v jezero, v katerem voda sploh stoji, tako da se izliv Save v Dunav sploh ne opaža. Zaradi tega voda sicer počasi, a stalno narašča. Vsa okolica Beograda je pod vodo, ki *esa dalje v ž. dol ž Save vse do železniške proge Beograd - Zagreb. Novi tir *e de'oma že poplavljen in so morali na njem že včerai ustaviti ves oromet. Na bosanski strani Save je položaj še nsdaUe zelo kritičen. Vse ceste so pod v^do in samo v okolici Bos. Broda je 23 vasi pod vodo. Med prebivalstvom vlada beda in obup. Beguncem primanjkuje vsega, najbolj oa živeža. Sai so si večinoma rešili samo golo živlienie. Vsi premočeni prenočujejo na prostem ali pa v železniških vagomh ter trne mnogo zaradi mraza. Banska uprava dunavske banovine je votirala 1.6 milijona za prehrano beguncev. Pomanjkanje živinske krme sili kmete, da živino. — edino, kar so še rešili — nrndaio v brezceme ali pa koljejo. Večinoma ?o se odločili za pokolj. ker si na ta način zasiguraio vsaj za nekaj časa za živež. Meso prn-dajaio po 2 do 3 Din kg. kar vrže še vedno več. kakor pa če bi prodal' živino V Obrenovcu je danes dosegla voda železniški tir ter ie poDlavila tudi ves kolodvor. Posrečilo na se ie z zasilnimi nnsipj zaieziti nadnlinii dotok vode. tako da je promet začasno zopet vzpostavljen. Nevarnost epidenjEf Ranjaluka, 21. prila n. V krajih okrog Bosanske Gradiške je pričela Sava včeraj padati Dosedaj je padla za okrog ".0 cm Med ljudmi »a je nastala bojazen, da se ne b' seda i ir-^avjie kuž^e bo'ezni. Ob'a-sti so izdale nr^ventivne ukrene. Med Brodom in ^amo^m je voda blizu vasi Klekar podrla np.s'P or* katerem ie bilo zaooslenih 400 delavcev Delavci so se morali rešiti z veliko nno-lieo; nekatere je sicer že dosegla voda v«ndar so tudi nje rešili s pomočjo čo'nov Vnda je or^ilav'-la vso vas. ki šteie 15n h-š Prebivalstvo so spravili na varno Rnn^a uprava je poslala ljudem izdatno nnmoč Nova katastrofa v Sremski Mitrovici Mitrovica, 21. aprila n. Pri Mitrovici Sava še vedno narašča. Vodna zadrusra Re-sut ie namreč predrla nrnniet s postajo Sremska Mitrovica-Sava. Vse pošiljke ki so na polu. se zadrže :n vrnejo pošiljalepm Zaradi pokvarjenega mostu med postajo Bare in Cačinci na progi Vočin - Belišče-Osijek je do preklica ukinjen promet z blagom med temi postajami. Potniški proni'1 se vrši s prestopanjem, prtljažni in ekspresni pa s prenašanjem Pošiljke, ki so :ia poli, so na razjx>lago pošiljalceni. Stanje rek Beograd, 21 aprila A A. O stanju vod je bilo izdano uradno poročilo, ki ugotavlja: Včeraj je deževalo v vsej kraljevini: dežja je padlo do 12 mm. povprečno pa 3 mm. V hribovitih krajih kopni sneg še nadape. Dunav od Passaua do Bratislave narašča, do Mohtfča pa pada pri nizkem vodnem stanju. Znotraj mej naše države od Bezda-na do Pulanke pads povprečno 5 cm, pri Novem Sadu stagnira. od izliva Tise pa narašča povprečno za 8 cm pri visokem vodnem stanju, ki je npla-ve ler se mora ravnati v tem primeru jx» določilih potniške tarife in blagovne larit« v zvezi z določili pravilnika o načinu plačevanja vo7nine za pošiljke državnih ustanov na železnicah državne eksploatacije. Poino« po^lavljencem Beograd. 21. aprila. M. Nocoj se je vrš;-la od 6. do 9. seja ministrskega sveta, ra kateri je vlada med drugim razpravljala o položaju v poplavljenih krajih ter o ukrepih za nujno pomoč poplavljencem. Sklenjeno je bilo, da še nocoj odpotujejo v poplavljene kraje ob Savi ministri gg. Ivan Pucelj, Radivojevič in vojni minister general Stojanovič, ki bodo najpotrebn?j» šim na licu mesta razdelili podporo. Na podlagi poročil gg. ministrov bo r.ato vlada sklepala še o nadaljnjih ukrepih. Ukrepi vlade v zaščito Ureditev poslovanja pri Beogrcd, 21. aprila. M. Na podlagi pooblastil 61. 5 zakona o zaščiti kmelov m v svrho sanacije Prve hrvatske šted omce je imenoval zastopnik ministra za trgovino m industrijo za komisarja zavoda odvetnika dr. Ivana Pevca v Zagrebu. Na pod agi isteaa pooblastila je zastopnik ministra >a tptfovino iti industrijo, Juraj Demetrovie. podpisal tudi uredbo o Prvi hrvatski ste-dionici. ki bo objavljena jutri v »Službenih Novinah« in bo takoj stopila v veljavo. Ob priliki podpisa te uredbe je vaš dopisnik dobil na merodajnem mestu naslednje pojasnilo: Oma janje kreditnih odnošajev v zvezi s splošno krizo, ki je zavzela velik oh*eg po vsem svetu, je imelo posicd'-co, da jc v naši državi došlo do prekomernega dviganja vlog v denarnih zavodih, ki ga težko občuti vse naše gospodarstvo, ker ie osta o bre/ možnosti, da si preskrbi kredite, Vrez katerih ni normalnega gospodarskega /• valjenja. Najtežje pa so to občutili zavodi, ki so imeli največje število vlagateljev. Naravno je. da spričo omajanja kreditnih odnošajev denarni zavodi niso mogli izplačevati terjatev v taki meri. v kateri so vlagatelji zahtevali vrnitev denarja Ker je pn nas Prva hrvatska štedion-ca eden največjih hranilnih zavodov, so se pri njej težkoče glede izplačevania gotovine naj-jačje občutile. Prva hrvatska šicd onica je od lanske krize do danes izplačale skoro tretjino svojih vlog v ogromni vsoti približno 800 miliionov dinarjev. kar daleč prebega likvidnost, ki se sploh more predvidevati pri kakeu denarnem zavodu. Ker OS Prvi hrvatski stedioiiici medtem kljub izredno visokim izplačilom ob podpori Narodne hinkc ni ponehal naval vlagateljev in je zlasti va /no za vse naše gospodarstvo, da se poslovanje v tem zavodu čim prej normalizira ter se ustavi prekomerno zahtevanje gotovine, je Prva hrvatska štedionica zahtevala od ministr-6tva za trgovino in industrijo, naj se gleda na njeno aktivno stanje uporabi čl. 5 zakona o zaščiti kmetov v svrho njene sanacije. Motivi, ki so pri tem vodili Prvo hrvatsko štedionico, so bili ti. da bi forsir^no izplačevanje zavodov:m dolžnikom, ki h' onemogočilo zadovoljitev prekomernih /ahtev vlagateljev, dovedlo v času sedanje svetovne Krize do poloma mnogih za gospodarsko življenje važnih edin:c brez koristi za njene vlagatelje, ker hi b'!o povsem naravno, da bi se v času današnje kri/e ne mogla brez škode v kratkem času izplačat; terjatve dolžnikov zavoda, niti realizirati imovinske niložbe zavoda. Ministrski svet ie na pred'og ministrstva za trgovino in industrijo upošteval prošnjo Prve hrvatske štedionice ter jc izdal urfd-ho z zakonsko močjo, ki začasno ureja bodoče poslovanje tega zavoda ter njegove odnošaie napram upnikom, da pride na ta način čimprej do normalnih odnošajev v zavodu. Pixsli Prve hrvatske štedionice so začasno stavjieni pod omejitve predpisov uredbe Glede novih teriatev. ki nastanejo po dnevu izdaje te uredbe, ne veljajo ni kale omejitve in sc bodo posli na podlagi novih terjatev vršili normalno kakor prej. Zadružna konferenca v Bukarešti Osnovanje enotnega balkanskega zadružništva Beograd, 21. aprila, p. Izven okvira Tar-dieujevega načrta o sodelovanju podunavskih držav se ie vršila te dni v Bukarešti konferenca gospodarskih strokovnjakov. Naš de'egat Voia Giorgievič. upravnik sa-veza srbskih zemljoradn ških zadrug ie no svojem oovratku v Beograd iziavil o delu konference zastopnikom listov naslednic: Dne 16 in 17 t m se ie vršila v Bukarešti medzadružna konferenca zastonniko\ zadnižn-'štva Bolgariie. Rumiini;e in Jugo s'av'ie Konference so se udeležili za Boi-gariio glavn? taipiV m'n!strstva za kmetii-stvo Pičev. član glavnega saveza kmetii-skih zadrug Canov m guverner kmetiiske banke Saharov za Rumnniio bivši minister m rektor Radecano. dočim sta .lugo«1av?io 73stona'a upravnik glavnega saveza srbskih 7em'ioridi;šV h zadrug Voia Giorgievič in Friderik Milller iz Novega ^ada. Konferenci ie predsedoval rumunski minister za kmetMstvo lonescu. ki ie ooudana! mnoee te/koče. katere doživlja kmetijska produk-ciia r,odunavsk:h ter 'e ;7razi' odarstva. ker zahteva racijonalizaciio zboljšanje in pravdno vnovčevanie proizvodov v korist pro-di-centov in konzumentov Da bi se mogla iresniriti ta twcijonal zacija. je predvsem ^otrebno da se ustvari koncentracija po Tarodnih nrogramih. izvedenih v vsaki dr->nvi s centralnim zadružnem organizmom, preko katerega nai bi se vršil ve« izvoz Na ta organizem nai b' se naslaniale vse intervencije ki prihaiaio od strani države ?■ namenom di se podpre kmetijska pro-dulcciia Za ustvaritev skurme fronte zi-Irn'nih organt^acit Bolgariie Incoslaviie '•n Rumunije ter njihov'h odnošajev z dr-?;ivami uvoznicam' zaradi pren-rpčenja medsebojne konkurence, se predlaga stalna skupna organizacija ki nai bi skrbela za vnovčemie cerealii Ta organizacija nai ima za cilj da v prvih trenutkih zbira ponudbe. nakun im prodajo cerealij. ki se izvažajo Skrbeti bi morala hid; za manipulacijo in prevozna sredstva Prav tako naj bil njen cilj da tmificira tudi ♦ehnične "»peraciie olede na do«ovoripr»e uz^nce kakor nifP kv?>Htpto V to »svrho nai tr se ustanovil medzadružm" urad podunavskih držav s sedežem v Bukarešti. če<*flr delo nai h: se V^sneip -a/Sirilo tu^li ia oc^^le kn-.etiiske države Podunavja, zlasti na Ma-ožarsko. Pred važnimi volitvami V nedeljo, dne 24. aprila se bodo vršile volitve v deželne zbore na Pruskem, Bavarskem, VViirttemberškem in še v nekaterih drugih manjših nemških deželah, teden kesneje, dne 1. maja, pa bodo v Franciji volitve v državni zbor. Dvoje važnih političnih dogodkov, tem važnejših, ker gre pri volitvah za ugotovitev političnega stanja v dveh državah, od katerih je zavisno marsikaj v sodobni in bodoči Evropi. Volitve na Nemškem niso niti splošne, niti ne veljajo državnemu parlamentu, vendar se njihova važnost s tem nikakor ne zmanjša. Volitve se bodo namreč vršile v veliki večini države, pred vsem v obeh največjih in najvažnejših državah, Prusiji in Bavarski, ter bodo pokazale, kako je narastel Hitlerjev nacijo-nalizem in kolikšne pozicije že lahko zavzame na Pruskem. To je vsekakor za situacijo najvažnejše. Konkretno vzeto, bo šio za vprašanje, ali je Hitler res že lako močan, da bo prisilil socijalne demokrate k odstopu ter prevzel vlado bodisi sam ali s pomočjo drugih desničarskih elementov. Zadnje predsedniške volitve so se vršiie pod čisto drugačnimi parolami in stranke so se jih udeležile, recimo kratko, v koalicijah. Njih rezultat se da zato ie do neke mere uporabiti kot merilo za sedanje volitve. Izidi predsedniških volitev so pokazali, da je hitlerjevska propaganda mnogo uspešnejša po protestantSKih nego po katoliških deželah; število glasov, oddanih za. Hitlerja, je bilo povsod po katoliškem ozemlju razmeroma mnogo manjše nego med protestanti, pa naj je bilo to po kmetih ali po mestih. Zato je prav gotovo, da se mu tudi v nedeijo na Bavarskem ne more obetati tolik uspeh kot na Pruskem. Nedeljske volitve v Nemčiji pa bodo tudi pokazale, kak učinek je imel nastop vlade zoper hitler-jevske napadalne oddelke. Ali je to vplivalo na mase, ki še nimajo trdneje determinirane politične smeri, kot iztrezni-tev, to se pravi, kot nekakšno zagotovilo, c1-3 Hitlerjeva zmaga vendarle ni tako gotova in da se bodočega diktatorja »tretje države« vendarle še ni treba bati, — ali pa mu bo to dovedlo celo novih pristašev. Nič se ne ve, kajti kapaciteta političnega presojanja kaže v zadnjih letih na Nemškem take presenetljive mere, da je količkaj zanesljiva presoja o politični bodočnosti in volilnih rezultatih nemogoča. Ni še dolgo tega, ko so politični po- Vanča m zopet predsednik VMRO Sofija, 20. aprila. Vanča Mihajlov iz št.ipa je zopet predsednik VMRO. zopet neomejeni vladar ir-žave makedonstvujuščih v bolgarski državi Ni se niti vedelo, kdaj, kje in kako je vršil kongres notranje makedonske revolucionarne organizacije, le »Pravda« čisto kratko poroča, da je bil na kongresa izvoljen nov osrednji odbor, kateremu stoji na čelu Vanča Mihajlov. Stvari v VMliO ostanejo torej neizpremenjene, nadaljevalo se bo obračunavanje med mihajlovci in protogerovei, v petriškem okrožiu in tu K drugod po Bolgarskem se bo še nadalje nalasal in z vso strogostjo iztirjeva.l posebni davek za VMRO in pripravljali se bodo še dalje atentati, kakor doslej, vse po ukazu vrhovnega poglavarja Vanče Mihajlov a, ob mirnem gledanju bolgarske vlade i.n njenih organov, ki so brez volje ■in moči proti strahovladi VMRO. Zadnji kongres VMRO se je vršil takoj po umoru generala Protogerova (umorjen 7. julija 1928.), toda Vanča Mihajlov je sklical takrat samo svoje pristaše. Kongres je seveda njega izvolil za predsednika, ki je bil odtlej neomejeni gospodar vse VMRO, ljudi in imetja in vsega pet.ri-škega okrožja, ki ga smatra VMRO za svoje neposredno območje. Protogerovcem. ki ki so. imeli in imajo tudi še danes v svojih rokah takoimenovano jzagranično predstavništvo« makedonske organizacije, je Vanča Mihajlov napovedal- neizprosen boj na življenje in smrt. Divjanje Va.nče M.ihajlova je začelo vznemirjati celo njegove lastne pristaše, tei so se tudi začeli bati za svoje življenje, in marsikdo med nrmi je bil na tihem že zdavnaj njegov odločen nasprotnik. Ker je začela tudi vsa poštena bolgarska in vnanja javnost kar najodločneje dvigati proteste, so se začeli nato v vrstah VMRO same oglašati glasovi za spravo med obema strujama makedonstvujuščih. Med najodloenejšimi poborniki te misli je bil generalni tajnik VMRO. Jordan Gjurkov, ki pa je nekega dne obležal ustreljen na sofijski ulici: Mihajlovci so tedaj obdolžili umora proto-gerovce. toda le-ti so tako odločno zavračali to trditev, da je bilo takoj jasno, da je bi! umor Gjurkova zaukazan od drugod. Bil je Vanča M;hajlov sam. ki se je hotel izneoiti nevšečnega mu Gjurkova. ki bi mu. če bi usnei s spravo, znal izviti iz rok vodstvo VMRO Značilno pa je. da še do danes ni bil nihče prijet za umor Jordana Gjurkova. V teh metež h Vanča Mihajlov nikakor ni hotel sklicati konsresa VMRO. ker se je pač bal. da bi ne dobil več večine zase. Ker pa se ljudje le že preveč odvračajo od n ega. se je končno vdal in po ssoraj šti-r h let.'h sklical kongres, ki pa se je vršil popolnoma neopaženo. Na kak način je bil sklican in kdo je bil poklican, se seveda ne ve. kakor tudi ne kaka sredstva ie uporabil Vanča Mihajlov. da je dobi! na kongresu večino zase, dasi je javna tajnost, da so v zadnjih časih celo njegovi bivš' naiožji pristaši. Kakor Karadžov in Razvigorov, začel! omahovati in se odda-lievati od njega Brez dvoma je "da! Vanča Mihajlov izvoliti v osrednji odbor VMRO ljudi, ki jih pozna. da so mu slepo vdani in brez pomisleka izvršujejo njegove krvoločne ukaze. Morda prinese službeno poročilo VMRO o kongresu in izvolitvi osrednjega odbora nekaj več svetlobe v to temo. toda gotovo tudi to ni. kajti Vanča Mihajlov ni človek ki bi se upal na svetlo! ročevalci napovedovali, da hitlerjevstvo ne moie več napredovati in da je že doseglo zgornjo možnostno mejo svojih uspehov. Predsedniške volitve te napovedi vsekakor niso potrdile in zato je potrebna sedaj tem večja previdnost. V sedanje volitve gredo vse stranke ločeno, vsaka zase, kar bo za presojo pra vega razmerja med njimi zelo važno. Do sedaj sicer hitlerjevci nagiašajo, da ne r-arajo nikakih. koalicij, niti s skrajno desnico, šele volilni rezuitati pa budj pokazali, kako je s tem njihovim zatrjevanjem. Eno je vsekakor prav gotovo: Ako bi hitlerjevci dosegli večino v pruskem parlamentu, bodisi sami ali v desn carski koaliciji, ali čt bi jim volilni izid omogočil prevzeti vlado, bi mogli ta uspeli izrabiti za dejansko prevzetje režima v Nemčiji sploh. Kajti, ako so se pripravljali že pri prvih predsedniških vo-.tvah, da se s silo polaste oblasti, koiiko bolj vabljiva bi postala stvar, ako bi že imeli nekatere in morda še prav važne povt-felje v pruski vladi, ki bi jim dali na razpolago tudi znatno dejansko moč. Ako vzamemo v poštev samo to, da o drugih, tudi važnih možnostih niti ne govorimo, bomo takoj spoznali veliko važnosc nedeljskih volitev v Nemčiji. Pri francoskih volitvah so stvari drugačne. Tam ni politične psihoze, tam ni nacijonalistične -stenje, ki bi treznemu preudarku izpodnašala tla ter gnala ljudstvo v politične paradokse. Vendar se kriza ni ustavila popolnoma niti pred francoskimi mejami, in tudi najnovejši gospodarski ter zlasti politični razvoj v ostali Evropi, zlasti Nemčiji, ne bo mogel ostati brez vpliva na odločanje francoskih volilcev. Seveda pa v Franciji ni niti od daleč tolike razlike v pojmovanju vnanje politike in toliko ekstremov kot v Nemčiji, in tudi med levico in desnico v vnanjepolitičnih vprašanjih ne moremo konstatirati temeljnih razlik v toliki meri kot med posameznimi političnimi tabori na Nemškem. Angleške volitve so prinesle temeljit preokret na desno, nemške so pokazale presenetljivo gonjo za ekstremi. Kaj se bo pokazal^ na Francoskem? Ali bo nemški izid, bodisi da bo za Hitlerja ugoden ali neugoden, pokazal kaj vpliva na odločitev francoskega volilca? Na eno kot na drugo vprašanje je težko odgovoriti. Gotovo pa je, da bodo volitve dne 21. aprila ter 1. maja odločile značaj političnega razvoja za znatno dobo. Napredovanja učiteljev Beograd, 21. aprila, p. Z ukazom Nj. Vel. kralja so napredovali v V. položajno skupino naslednji šolski nadzorniki, učitelji, odnosno uč teljice: Andrej Rape, šef za osnovno šolstvo pri banski upravi v Ljubljani; Vilibald Rus. sreski šolski nadzornik v Kranju; Ivan Tomažič. sreski šolski nadzornik v Mariboru; Miloš Grmovšek, sreski šolski nadzornik v Slovenj£radcu; Ivan Koropec, sreski šolski nadzornik v Mariboru. Nadalje učitelji: Božidar Mahorčič pri Sv. Petru v Savinjski dolini, Otilija Fajgel v Slovenski Bistrici, Rudolf Kocmut pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Mirko Kožuh v Mariboru, Valentina Kaukler v Ptuju, Ivan Klemenčnč v Galiciji Valentin Kajnik v Ptuju, Henrik Kamičmik v Mariboru, Alojzij Potočnik v Ljubljani, Tvan Mohorko v Račah, Ivan Lukman v . Mariboru, Adolf Rozina v Ormožu, Jakob Pre ndl v Veliki Nedelji, Karo'ina Klemenčie v Novem mestu, Matija Perger pri Sv. Juriju v Slov. goricah, Franja Bedaj v šmihelu pri Žužemberku, Robert Plavšak v Trbovliah. Rudolf Zore v Predosljah, F?anc Mercina v Grahovem pri Cerknici, Anton Vidmar v Čatežu na Dolenjskem. Ivan Žolnir v Ptuju, Fran Zupančič v Gerl ncah, Rajiko Vrečar v Žalcu, Albin 5m.it v Dobrni pri Cejju, Hinko Šumer v Šmarju pri Jelšah. Terezija Kovačič v Goricah, Ivan Stupica pri Sv. Petru pri Ljubljani, Karal Ko bal v Podčetrtku, Janko Grad v Mostah, Srečko Stres v Prevaljah, Anton G a bere v Izankovcih, Ivan Glinšek v Rogaški Slavni, Jakob Slapar v Primskovem. Franc Pri-stovšek v Ljubljani, Konrad Barle v Metliki, Emilija Dular v Slovenjgiradcu. V VI. položajno skupino so napredovali Ivanka Strašek na Sladki gori, Josipina Ku-mer v R bnici, Olga Kalinger v Tržiču, Oton Kovačič v Kostrivnici. Miroslava Pouh v Cerkljah ob Krki. Antonija Fer-jančič v Sto^ovcih. Julij Maver v Dobu, Alojzija Gornik v Mozirju, Ida Strajner v Ljubljani, Andrej Horvatič pri Sv. Duhu na Stari gori, Ad:'m Saidač v Št. Ilju v Slov. goricah. Pavel Podobnifcar v Podlipi, Ivan tenovec v Domžal?'., Edvard Prin-čič na Viču, Ljudmila Sepe v Celju, Josip Stl)jl,ovič v Mostah pri Ljubljani. V VII. položajno skupino so napredovali: Marija Pahor-Janežič v Skaručni, Alojz Menhart v Tooolšici. Matilda Dolenc v Planini pri Rakeku. Gvidon Pahor v Skaručni, Frania Kalan v Besnici. Josipina Kuntarič v Dolgi vasi, Viljem Mm ar d v Novem mestu. Vekbslav Mlekuž v Ljubljani, Pavla Gande v Novem mestu. Rudolf Horvat v Škof ji Loki, Marija Sežun v Dev. Mar. v Polju, Serafii.a Steine v So-strem. Angela Porekar v Mariboru. Franc Haberman v Mariboru. Viktor Porenta v Vitanju, Ivan Pivec v Ljubljani, lika Ple-skovič v Trbovljah, Zvonko Predan v Majšperku. V VIII. položajno skupino so napredovali: Avgust Clemente v Zagorju. M ra Demšar v Logatcu. Silvester Košutnik pri Sv. Pavlu pri Preboldu. Vlasta Dojčimovič v Mariboru. Izidor Horvat v Do-inji Lendavi. Alojzija Kocbek v Slov. Bistrici. Marija Dirnbek v Kapelah. Josip Pire v Vel. Trnu, Boris Pečarič na Studencu pri Sev. niči Omejitev avstrijskega uvoza Dunaj, 21. aprila. AA. »Die Stunde« do-znava iz merodajnega vira, da bo avstrijska vlada še ta teden sestavila seznam predmetov, katerih uvoz v Avstrijo bo prepovedan al- pa bo zanje potrebno do-voMenie. Ta seznam bo predložen glavnemu parlamentarnemu odboru. ki ga bo odobril že prihodnji teden, tako da bo ta najnovejša odredba avstrijske vlade. k. kor pravi list. stopila v veljavo še ta mesec. Med predmeti, katerih uvoz bo popolnoma prepovedan, so na prvem mestu luksuz ne življenjske potrebščine, kakor n. pr. banane, morski raki i. dr Prav tako bo popolnoma prepovedano uvažanje nekaterih vrst dragega kamenja, nakitov. nekaterih modnih predmetov in podobnega. Predmeti, za katerih uvoz bodo potrebna posebna dovoljenja, se nanašajo na 20 postavk- avstrijske carinske tarife. Razen nekaterih industrijskih predmetov pridc:o tu v poštev tudi nekateri agrarni proizvodi kakor vino, maslo, perutnna, sir in po dobno. Posledice Kreugerjevega Ji Berlin, po? ©m a 21. anrila, s. Izgube, ki jih je svet utrpel zaradi Kreugerjevega po'oma. se cenijo skupno ra tri milijarde mark Od teh odnade pribli/no nvlijarda na Francijo, 900 milijonov na Zedinjene države, 300 milijonov na Švedsko ostalo na na Anglijo, Nizozemsko in Švico. Vsota treh miTjard predstavlja samo direktne irgube. New Vork, 21. apri'a, č. Iz državne službe Beograd, 21. aprila AA. Z ukazom Nj. Vel. kraija je posteljen za davčnega kontrolorja v 7. skupini pri davčni upravi v Celju g. Josip Stare, davčni kontrolor v Slovenjgradcu. Izgube glavne 2a Kreugerjevega podjetja v Ameriki »Internationa!1 Matcbes Ccmpanv« cenijo na 30 mii'ijonov dolarjev. Finančni krogi so že opustili vsako nado. da bi bilo mogoče rešiti to podjetje poloma. Včeraj je »Chica-So Tribune« razširila senzaci jonalno vest, da so ob'asti izvršile preiskavo v banki »Lee Higginson«, da bi ugotovili, kako je ta banka plasirala delnice Kreugerj vega podjetja v višini 231» milijonov dolarjev na ameriškem tržišču. Kriza ruske industrije Berlin, 21. apriia s. Kakor poroča ^Bor-senkurier« je ruska težka industrija v zelo težavnem položaju ter ne more več plačevati mezd. Sovjetska brezžična služba je pred kratkim sporočila, da bodo morale razne tvornice težke industrije naj&ti nove delovne sile, za izvedbo svojega delovnega programa. Zaradi pomanjkanja strokovnih delavcev so moraie najeti veliko število tujih delavcev, za katere pa mezdni fondi dotičnih tvorn.ic ne zadoščajo. Voditelji teh tvornic so nujno zaprosili finančno pomoč iz Moskve, ki pa je bila odklonjena. Delavci so že več tednov dobivali samo del svojih mezd. Napetost na Daljnem vzhc^ta zopet narašča London, 21. aprila A. *Daily Teiegraph« poroča iz Tokija: Ne da se oporekati, da so Sovjeti nezadovoljni z japonsko vojaško aktivnostjo v Mandžuriji in da bi cb konfliktu med Rusijo in Mandžurijo prišlo do japonske intervencije. »Daily Herald« piše: čeprav ni razloga za razburjenje, je vendar treba ugetoviti, da so obtožbe in protiobtožbe, kakršne se zdaj čujejo, pogosto uvod v sovražnosti. Društvo naredov bo moralo pozvati Japonsko, da odpokliče svoje čete iz Mandžurije in predloži svoje obtožbe arbitražnemu sodišču. Toda dozdaj je DN samo dokazalo svojo veliko slabost in onemoglost, vsaj v vprašanjih Daljnega vzhoda, če bo še nadalje tako delalo, bo tudi njega zadela odgovornost za vsako novo prelivanje krvi. »News Cronicle« piše med drugim: Ne moremo več tajiti, da postaja položaj v Mandžuriji od dne do rine delikatnejši in nevarnejši. Vzrok je tudi v slabosti DN, ki se poslužuje metod, katere niso ravno učinkovite za ureditev šanghajskega problema. Po enomesečnih razgovorih se je stvar poslabšala, namesto da bi se bila obrnila na bolje. Zdaj se čaka Da to, kakšno stališče zavzame britski zunanji minister sir John Simon v ženevi v teh mučnih diskusijah. Gotovo je le, da bo vsakdo, kdor bo s ovojim nastopom pomagal zavlačevati in odlagati ureditev šanghajske-ga problema, moral nositi tudi velik del odgovornosti za svetovni mir. ki postaja od dne do dne bolj ogrožen. Washington, 21. aprila č. Državni tajnik Stimson je predložil državnemu depar-tementu poročilo o svojih posvetovanjih, ki jih je imel z zastopniki evropskih držav v ženevi. Njegova posvetovanja so se nanašala na položaj na Daljnem vzhodu. V svojem poročilu naglaša, da so se poostrili odnošaji med Rusijo in Japonsko. Prišlo je do komplikacij, ieprav ni nevarnosti neposrednega oboroženega konflikta. Detenta na Daljnem vzhodu pa pomeni vsekakor oviro za uspešno urejevanje vzhodnoazijskih problemov. Proračun za italijansko vojno mornarico Rim. 21. aprila, ž. Poslanski zbornici je bilo predloženo poročilo parlamentarne komisije o proračunu za poslovno dobo 1932/33. Poslanec Medici del Vascello. ki je sestavil poročilo, primerja v njem uvodoma pomorsko oboroževanje Italije z oboroževanjem Zedinienih držav. Velike Britanije. Francije in njenih zaveznikov Belgije. Po'iske, Rumuniie in Jugoslavije, presota italijansko - francoski pomorski «nor in utemeljuje italijansko stališče o enakosti v oboroževanju. Po členu 2. washinsrtonske pojrodbe sme Italija izdajati vsako leto 725 milijonov Ur za svoio vojno mornarico. Toliko znaša tudi letošnji proračun Od teea bo vlada izdala 358 milijonov za gradnjo novih vojnih ladij, 367 miliionov pa za upravo in osobje mornarice. Poslanec predlaaa. na! se proračun sprejttie. čeprav bi bilo potrebno, da se določijo večji izdatki ali vsaj fondi za primer večjih potreb. Pogodba s Turčijo o izvozu opija Angora. 21. aprila AA. V An goni je bila podpisana pogodba o izvozu opija med kraljevino Jugoslavijo in turško republiko. Poplave na Poljskem Varšava 21. anrila AA. Zaradi taljenla snega v sorah so reke pri Pinsko na polj-sko-sovjetsk'i meji silno narasle. Blizu mesta Grodska je poplavljenih 28 vasi. Enodnevna stavka v Hrastniku Ker bo 16. maja reducirano večje število delavstva, so priredili rudarji enodnevno stavko Hrastnik, 20. aprila Napovedana redukcija je postala dejstvo, ki je povzročilo med delavstvom splošno potrtost. V sredo je bila že nabita lista vseh s 16. majem reduciranih rudarjev. Razne intervencije so pomagale le toliko, da je bila redukcija sredi meseca odgodena za štirinajst dni in da lahko vsak re-duciranec vloži reklamacijo Droti svoji odpustitvi do 27. t. m. pri obratnih zaupnikih. Reduciranih je v obeh obratih Hrastnik—Ostro 261 delavcev. Vodstvo rudnika je sicer takoj po razglasitvi imen reduci-rancev sporočalo, da bo 60 delavcev zopet kmalu sprejetih v službo, vendar rudarjev to nikakor ni pomirilo. Odpuščeni so bili v prvi vrsti fizično slabejši, dalje samci, nekateri posestniki in kočarji. Popoldne ob 17 se je vršil v dvorani Konzumnega društva shod. ki se ga je udeležilo nad 300 rudarjev. Na zborovanju je g. Pliberšck govoril o ukrepih, ki so jih že naredile razne delavske organizacije za omiljenje brezposelnosti in bede ter svaril delavstvo pred nepremišljenimi koraki. Sprejeta' je bila naslednja resolucija na občino: 1. Občina naj izvršuje javna dela. kjer bodo dobili brezposelni zaslužek. 2. Ustanovi naj se takoj javna kuhinja za prehrano brezposeln:h. 3. Vsem zaposlenim družinskim očetom, ki imajo nezaposlene polnoletne sinove, naj se dajo podpore v naravi ali denarju 4. Iz fonda brezposelni, ki je hranjen v Hipotekami banki v Beogradu in znaša 17 milijonov Din, naj se podpre brezposelne v vsej državi. Na predlog g. Malovrha so izvolili nato brezposelni petčlanski odbor, ki bo nadzoroval pomožno akcijo in imel stike z oblastmi, v prvi vrsti s socialno političnim uradom pri občini. Priglasilo se je še več govornikov, ki so ziasti mlade brezposelne svarili pred raznimi temnimi elementi, ki hočejo izrabljati nesrečo delavstva za sejanje razdorov in izzivanje neredov. Zbo- rovalci so se razšli končno v najlepšem redu. 40 samskih delavcev dobi delo v rudniku Mirni v Hrvatskem Zagorju. ★ Hrastnik, 21. aprila. Ko so davi ob 5.30 prihajali rudarji na redno delo. so se zbrali pred jaškom s 16 majem rcducirani delavci, katerim so se pridružili še drugi rudarji in ženske. Zahtevali so. naj se redukcije prekličeio ali pa ne sme nihče na delo. Jutranja tretina rudarjev se ie res pokorila zahtevi ostalega delavstva in se odločila, da ne gre nik-do na delo. Njim so se pridružili ob 6. tudi profesionalci, kopači in drugi, ki so vsi zapustili delo. Tako počiva danes ves obrat in se dela samo v pisarnah. Rudarji zahtevajo uvedbo šesturnega delavnika za vse. kmečki sinovi in posestniki pa naj se pošljejo r,a dopust, da pridejo do dela in kruha poklicni rudarji. Ako vodstvo rudnika ne bi sprejelo teh zahtev, groze s splošno stavko. Delavstvu v čast pa je treba priznati, da sicer ni prišlo do nikakih nasilj in neredov in orožnikom ni bi'o treba v nobenem primeru stopiti v akcijo, k čemer je brez- dvomno veliko pripomogel včerajšnji shod. ★ Popoldne ob 17. se je vršil ped milim nebom shod, katerega se je udeleždo nad tiseč rudarjev. Govorili so gg. Arh, tajnik: druge rudarske skupine. Piiberšek iz Trbovelj ter demača obratna zaupnika. Vsi govorniki so opozarjali rudarje, da sedaj ni primeren čas za stavko. Današnja stavka naj bo le protest proti redukciji. Shod se je končal popolnoma mirno in pojdejc rudarji jutri spet na delo. Namesto da našnjega izgubljenega dne bodo ielaii prihodnjo soboto, ko bi sicer počivali. Razmah nove stranke v Prekmuria e/ Ustanovitev politične organizacije za delnje-lendavski ekraj - Sreska skupščina v Murski Soboti Dolnja Lendava, 18. aprila. V nedeljo je bil ustanovni občni zbor sreske organizacije JRKD za dolnjo-lendavski srez. Ob pol 9. so bili zbrani že vsi delegati krajevnih organizacij v dvorani hotela »Kronaj. Kljub dežju in veliki oddaljenosti — nekateri delegati so prišli peš 30 km daleč — so se občnega zbora udeležili prav vsi delegati, okrog 150 po številu. Z občudovanjem je motril človek te požrtvovalne može, stare in mlade, ki so s svojim prisostvovanjem v takih okoliščinah ponovno neizpodbitno dokazali svojo pripravljenost i.n odločno voljo sodelovanja v novem političnem življenju v državi. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik pripravljalnega odbora g. dr. P i k u š, prisostvovala pa sta zboru tudi narodna poslanca dr. Rane in Ha.jdinjak. Poročilo o delovanju pripravljalnega odbora je podal tajnik g. Horvat Izidor. Doslej je ustanovljenih 32 organizacij z 2245 člani. Ni še organiziranih 9 občin; izmed teh je pa že v petih vse pripravljeno, da se ustanove organizacije. Poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto 'in podan odboru absolutorij. Oba gg. narodna poslanca, sta nato poročala o delu v Narodnem predstavništvu. Poslušalci so bili s poročili zelo zadovoljni so se poslancem zahvalil!i z živahnim odobravanjem. Oba govora je ponovil v madžarskem jeziku tajnik Horvat. Sledile so volitve stalnega odbora in delegatov v banovinsko ter državno skupščino. Soglasno in z živahnim pozdravljanjem je bila sprejeta lista, na kateri so zastopniki vseh krajev in stanov ter znani politični delavci. Novi odbor nudi jamstvo za uspešno, stvarno in požrtvovalno delo. Sprejete so bile resolucije glede vodne zadiuge, agrarne reforme, prometnih sredstev un meščnske šole. G. dr. Pikuš in Horvat sta v temperamentnih izvajanjih podprla resolucije. Dr. Pikuš je obširno govoril o potrebi ureditve razmer pri vodni zadrugi, g. Horvat pa je poudaril, da sta bili z največjim uspehom dovršeni dve fazi novega političnega življenja: volitve in organizacija, sedaj pride de!o na realizaciji potreb in zahtev Prekmurja. Njuna zahteva je, da se Prekmurje v vseh ozirih upošteva v večji meri. nego doslej. Oba govora in resolucije so bile sprejete z gromkim odobrovanjem. Po enajsti uri je zaključil predsednik izredno dobro uspeli občni zbor. Ustanovni občni zbor sreske organizacije nove politične stranke je bila zopet razveseljiv .dogodek v današnjih časih. V našem narodu, ki ga tarejo najrazličnejše skrbi za gospodarski obstanek, je toliko zdravega optimizma, ki je vreden občudovanja ji nam mnogo obeta. Obenem pa je zbor političnih delavcev iz naših vasi pokazal moč dobre in zdrave organizacije. To naj bo opomin onim, tei nimajo z našim narodom ničesar skupnega in ga hočeJt> begati in mu škodovati. Prav tako pa naj bo apel na vse merodajne činitelje. da po-pomagajo prekmurskemu ljudstvu. Naš narod je skromen v svojih zahtevah, pričakuje pa, da je njegovim lahko ustrežljivim željam ugodi. To smo občutili na tem važnem zboru, ki nam odpira jasno začrtano pot v bodočnost. Murska Sobota, 20. aprila Razen velikega javnega shoda, o katerem smo že poročali, se je vršil v nedeljo v Murski Soboti tudi sestanek vseh delegatov krajevnih organizacij JRKD. da si izvolijo stalni sreski odbor. Sestanek se je vršil v dvorani Sokolskega doma in je bilo navzočih nad 100 delegatov, kar priča o velikem razmahu nove stranke v Prek-murju. katere se oklepajo naši kmetje z vsem razumevanjem. Predsednik pripravljalnega odbora, g. notar Anton Koder, ki ima pač največ zaslug, da se je stranka tako mogočno razmahnila, je podal kratko poročilo o dosedanjem delovanju vodstva in naglašal, da je ravno mursko-sobo- ški srez eden najbolj organiziranih v banovini. Iz tajniškega poročila g. Cvetka, je razvidno, da je bilo do sedaj ustanovljenih 23 organizacij, ki štejejo okrog 2.500 članov. Pri volitvah je bil soglasno ponovno izvoljen dosedanji predsednik notar g. Anton Koder, ki se je v iskrenih besedah zahvalil za izkazano mu zaupanje in odgovorno mesto. Tudi ves ostali odbor je bil izvoljen soglasno ter je dobil s tem neomajno zaupanje ljudstva, in sicer: podpredsednika gg. Kuhar in Vezir; tajnik Cvetko Ludvik; blagajnik Lajnšček Franc. Odborniki: Kuhar Štefan, Tešanovci, Vra-tarič Nikolaj, Predanovci, Gomboc Josip, Gerlinci, Šiftar Aleksander, Strukovci, Banfi Štefan, Mošcanci, Gvorč-k Matija Murska Sobota, Temlin Janez, Mlajtinci, Koltaj Josip, ILončarovci, Gumilar Janez, G. Lendava, Hodcšček Ludvik, Zenkovci, Samec Josip, živinozdravnik v M. Soboti, Čeh Franc, načelnik gremija v M. Soboti, Obal Evgen, Pertoča, Števančec Rudolf, šalovci, Šiftar Franc, Brezovci. Za banovinsko skupščino in državni kongres so bili izvoljeni gg.: notar Anton Koder, Vezir G., Kuhar. Fartek Franc in Kocit Ludvik. Nenavaden način samomora Pančevo. 21. aprila. Nekako pred letom dni je Savi Sekuliču, ki stanuje v ulici Tanaska Raiiča, čisto na skrajnem koncu pančevskega mestnega področja, umrl sin, ki je bil oženjen in je po'eg svoje žene in treh otrok preživljal še svoje starše. Po njegovi smrti je bilo življenje družine silno težavno in beda se je vselila v skromno hišico. Stara dva nista bila več za delo, sinaha pa tudi ni mogla vsemu kaj, pa so bili vsi večkrat lačni kakor siti. To je silno peklo starega Savo. V torek je cepil drva in mu je šinila samomorilna misel v glavo. Obrnil je sekiro in namesto da bi udaril po polenu, je zamahnil proti sebi in se usekal z ostrino po sencih. In imel je toliko trdne volje, da je še parkrat ponovil udarec, nakar se ie zgrudil. Sosedje, ki so opazili prvi udarec, so takoi priskočili, toda bilo je že prepozno. Obvestili so nemudoma policijo, ki ie odredila prevoz v bolnico, kjer so mu nudili vso mogočo zdravniško pomoč. Rane pa so tako težke, da ni upanja rešitve. Smrt v vlaku Zagreb, 21. aprila n. Na tukajšnji glavni postaji je nenadoma umrl prof. msgr. Avgust Gecan, konzulator in generalni vikar. Zadela ga je srčna kap v vlaku, ki bi moral ob 8. zapustiti Zagreb v smeri proti Sušaku. Vlom v zagrebško nadškofijsko pisarno Zagreb, 21. aprila n. V pretekli noči so neznani vlomilci vdrli v nadškofijsko pisarno na Kaptolu in odnesli iz železne blagajne 60.000 Din. Vse kaže, da so «atvino izvršili vešči vlomi'ci. Vremenska napoved Zagrebška vremen«ka napoved za danesj Oblačnost spremenljiva, podnevi oblačno, nonoči vedro, razmeroma toplo, stalno. — Situacija včerajšnjega dne: Anticiklon, ki je prevladoval v zapadni Evropi, se je pričel širiti proti vzhodu centralnih držav tn v iužno Evropo. Nad severno Evropo se je stvoril relativni minimum Pritisk je narasel za 4.5 do 7.5 mm sorazmerno v vsen delih države. Temperature so v severnih krajih večinoma padle za 1 do 3 stopinfe. na iueu in posebno v Primorju pa so narasle za 1 do 2 stopinji. Dunajska vrempn«ka napoved za petek: Menjajoče se oblačno, vendar večinoma Ja sno, nekoliko topleje. Maši kraji In ljudje To ni slika iz Benetk, temveč iz Beograda, kjer se je Sava dvignila tako visoko nad pristanišče, da je dosegla prvo vzporedno nlico, Karac jorgjevo, ki ie glavna prometna žila med savskim pristanom in glavnim kolodvorom. — Druga slika je posnetek z letala: železniška postaja v Šabcu, obdana od jezera, ki ga je ustvarila Sava, razlita preko bregov. Poslednji pregled motornih vozil Ljubljana, 21. aprila. Uprava policije objavlja, da se bo vršil ■poslednji naknadni redni letni pregled motornih vozil 7.1 Ljubljano in vso dra vsk> banovino nepreklicno 28. t. m. ob 9. n 14. uri v Ljubi j a m Celovški cesti št. 38 (garaža Triumph-Auto) po običajnem vrstnem redu. Poziva lastnike motornih vozil, ki jih doslej še niso pripeljali h komisijskemu pregledu, naj j h pripravijo in pripeljeio gotovo na ta dan, ker se jim bodo tudi zamenjale in plombi i a le- evidenčne tablice. Uprava policije epozarja, da je to poslednji letni pregied za leto 1932. Po tem pregledu, od 29. t. m. dalje, bo vsaka vožnja z evidenčno tablico iz 1. 1931. prepovedana. Proti prekršnikom se bo postopalo po min. naredbi za zašč to javnih cest in prometa na njih. Ur. list št. 273-64 iz leta 1929. Motorno vozilo, ki bo zaloteno v prometu po 29. t. m. brez pravilnih evidenčnih tablic, bodo nadzorovaln.i organi (policijska varnostna straža ali orožniki) ustavili. Osta lo bo na licu mesta toliko časa, dokler ga ti e bo komisija pregledala. Stroški komisije .za tak pregled gredo v breme lastnika vozila. Oni lastniki vozil, k' bi eventualno prosili za naknadni pregled svojih motornih vozil, bodo morali plačati ,v smislu bano-vinskih predpisov, dvojno takso za pregled (2 krat 00 Din za vsak avtomobil, odnosno 2 krat 30 Din za vsako motorno kolo) m kriti tudi druge morebitne stroške komisije, ki bi se na poziv stranke morala sestati. Posebna povabila (poznvnice) na ta pregled se ne bodo razpošiljala 8200 stanovanjskih odpovedi Beograd, 20. aprila Kakor je »Jutro« že poročalo, se bo po pravoslavni veliki noči, ki letos pada na 3. maj. preselil skoraj ves Beograd, namreč tisti, ki ne stanuje v lastnih hišah. Da je beograjska policija imela silnega dela. preden je opravila vse »odpovedi«, je razumljivo. ko je l*?. t. m. morala nič manj kakor nekaj nad dva tisoč odpovedi nabiti najemnikom na vrata, ker sami niso hoteli priti ponje v policijski urad. Toda koliko je bilo z odpovedmi opravka vobče, postaja razumljivo šele ob dejstvu, da je bilo od 1. do 15. t. m. odpovedanih v Beogradu nič manj kakor 8.200 stanovanj in da je policija morala po predpisu o vseh teh odpovedih obvestiti ali najemnike ali pa hišne lastnike. Večinoma so pač bili najemniki, a med njimi jih je biio nad dva tisoč, ki se niso .odzvali niti trikratnemu vabilu, da naj pridejo v policijski urad, in fo jim je šele po trikratnem brezuspešnem vabilu nabila odpoved na vrata. Kar se tiče odpovedi, so skoraj popolnoma enako porazdeljene pc vseh 14 beograjskih »kvartih« — v Ljubljani bi rekli: okrajih — in se med vsemi po stalnosti svojega prebivalstva edinole odlikuje najrevnejši. Jatasran Mala. kjer ljudje prebivajo v barakah in kočah, ki niso vredne imena človeškega stanovanja, in se nočejo seliti iz teh brlogov, ker vedo, da kaj cenejšega ne morejo dobiti, dasi je sto, dve sto dinarjev na mesec za ta legla jetike in vseh drugih bolezni še vedno več ko preveč. Toda Jataganmalci hočejo počakati boljših časov, ko bo mestna občina, kar se že toliko časa obeta, pobrila vso Jatagan Malo in njeno prebivalstvo preselila drugam, v nove, čiste občinske hišice, katere pa je seveda treba šele sezidati. Jataganmalci pa zaupajo v mestno občino in potrpežljivo čakajo. Zato pa tudi niso odpovedali stanovanj in se ne selijo, ko se seli ves ostali Beograd in se sedaj samo z največjim strahom povprašuje, kje naj onega nesrečnega 4. maja, ki je določen za selitev, najde prevozna sredstva za takšno preseljevanje naroda. Grenčica Hunyadi Janos je najzanesljivejše in naj.:de>alnejše odvajalno sredstvo. Morilcu trafikanta Gajška na sledu Maribor, 21. aprila. O zverinskem urmoru trafikanta in vojnega invalida Jurija Gaj;ka so se poizvedbe nadaljevale na vse strani. Morilec je svojo žrtev vlekel s ceste v bližnje grmovje, ga tam oropal in nato pobegnil. Doklej so bile poizvedbe manj uspešne, zdaj pa se je si a finski m orožnikom vendar posrečilo priti brezvestnemu morilcu na sled m bo baje kmalu v rokah pravice. Z občnega zbora SPD v Celju Celic, 29. spriTs. TTodatmo k prvemu poročilu o poteku obonega zbora savinjske podinužni-ce SPD v Celju objavljamo v izpopolnitev poročala še nekatere zanimive podrobnosti. Poroč lo poročevalca zimskosportnega odseka podružnice g. Diehla je pokazalo, da je bil ta odsek izredno agilen. Sej pa tudi ni čudno, ko ima.mo tako krasne smučarske izletne točke, kakor so Mozir~-ka p^a-ni.n.a, Smrekovec, Korošica in druge. Na Mozirski planini sta se vršila dva smučarska teča ja, na Koroš ci pa poseben viso-koalpski tečaj. Prirejena je bila hidi tekma v slalomu. Te tekme se je udeležilo 32 smučarjev. Tudi klubski tek na daljavo je lepo uspel- Naši člani so se udeležili tekme zagrebškega podsaveza in so zasedli dvoje prvih mest. Ob veliki noči sc je vršil smučarski tečaj na Korcšici. na kateri je odsek oskrbel zimsko markacijo. Koroško je tedaj obiskalo okrog ICO smučarjev, ki so napravili več lepih tiar iin skupnih izletov. V bodoči zimi ho odsek razvil živahno propagando za smučanje tudi med kmečkim prebivalstvom,. Zastavil bo tudi vse sile, da si zgradi lastno skakalnico. Za gradbeni odsek je poročal predsednik podružnice s. sv. g. TiJler. Zgradba Planinskega doma v Logarski dolini je bila že več let najvažnejša točka na letnem delovnem sporedu vsakega odbora. Leta 1925. je bila zgrajena v Logarski dolini zasilna stavba Tillerjeva koča. Stara P skemikova koča bo vzdržala le še nekaj let. Zato je bil nujno potreben nov dom. k.i je zdaj tudi srečno dograjen. V njem so velika kuhinja, tri sobe za goste, zaprta veranda, kleti in 28 stanovanjskih sob. Napeljan je v stavbo tudi vodovod. Obenem je bilo postavljeno tudi novo gospodarsko poslopje iin urejen lep vrt. V načrtu je še lastna manjša elektrarna. Da je bilo vse to ustvarjeno, je morala izvršiti podiražm ca ogromno delo, mnogo pa so pripomogle tudi podpore raznih uvidevnih činiteljev. Ko bo vse gotovo, bo bivanje v Logarski dolini nad vse idealno. V imenu osrednjega odbora .SPD je pozdravil nato občn: zbor predsednik g. dr. Pretnar, ki je v daljšem govoru opisal organizacijo planinstva pri nas tn drugod V zadinjem ča.su doživlja planinstvo občutno krizo, ker pada število članstva. Se večje so težave v gospodarskem pogledu. Planinstvo »o nedvomno dolžni podpirati predvsem oni, ki imajo od njega koristi. Zlasti je potrebno intenzivno podpiranje in pospeševanje zimske alpitnistike, ki odpira velike vidike v bodočnost. Gmotne žrtve je treba premostiti. Doječi je treba enako višino zimskega alprcnsicega prometa s poletnim. Tudi InJtiramo delo v društvu je treba še bolj razviti. Članstvo rnaj idejno in propagandno podpira gLtsilo pkunrinoev »Pla-n>iatski Vestni«. Grszna smrtna nesreča Prjjčanc, 21. aprila. V rjdmžka Zlbe&^vp pri Polfjčsnsh se je rrriretifh pretekli t^ok smfrtrva nesreča, ki si je .izbrala 7.9 žrtev komaj 394etnega delavca Fra-nea Far leže. Fant je bil zaposlen pri rsy«streljevpinju kamenja, pri tem pa mu je predčasno ekspk>dtra.la mina, ki ga je strahovito razmesarita n mu razmeda glavo. Našli so ga mrtvega v mlaki krvi. Grozna smrt mladega deavca je med domačini vzbudila splošno sočutje. Samo še danes Eeaste £2i£22c? Ke^scana Thlmig v sijajni komediji iz življenja dveh mladih zakoncev čez plot... Velesmeh! Salve krohota! Dopolnilo najnovejši Foxov zvočni tednik Ob 4., 148 in 9'i zvečer. Elitni kino Matica Telefon 2124 ASPIRIN !ib!§!e v originalnih omotih jamčijo, da so pristne; Odobreno od Ministrstva soeijalne politike m narodnega zdravja S. št. 1410. & 2 1932 Zasavje na razstavi Litija, 20. aprila. Za razstavo, ki bo na litijski šoli od 5. do 8. maja, vlada tako v fotoamaterskih kakor tudi v planinskih m ostalih krogih izredno zanimanje. Vsi se živahno pripravljajo, da v fotografiji, sliki, modelih ali drugače prikažejo zanimivosti z naše ožje domovine. Na razstavo pa bodo sprejete tudi lovske trofeje, zgodovinske zanimivosti, sploh vse. kar zanima domačina im vsakega izletnika. Litijski 'ti zagorski plannnarji so zborovali v nedeljo v Koči na Sv. Gori in sklenili, da bodo zbrali v svojem okolišu pomembne zgodovinske zanimivosti. Saj so grad Črni potok, last g. Mednce. Bogenšperk, nekdanja last Valvazorja. in še drugi številni gradovi v naši soseski muzeji zase. Zagorjani bodo razstavili med drugim relief Zasavja, kar naj na najbolj viden način prikaže veliko izbiro tur po naš h vrhuncih. Za časa te propagandne razstave se bo vršilo v Litiji v soboto 7. maja zborovanje za učiteljstvo iz litijskega, laškega in brežiškega okraja. Dopoldne bo predaval znani geograf dr. Rus Jože. bibtotekar licealne knjižnice iz Ljubljane, o Zasavju z geografskega in historijskega pogleda. Za tem bo ravnatelj šišenske meščanske šole in večletni neumorni voditelj ročnih tečajev g. Lojze Novak poda! teoretični uvod v učila in samoučila v delovni šoli s posebnim ozi-rom na zemljepisni in domoznanstveni pouk. Popoldne pa bo prikazal, kako izdela lahko vsak učitelj pri ročnem delu zemljevid svojega okoliša. Ta panoga izdelave reliefnih zemljevidov je pri nas do sedaj še deloma neznana, naloga tega tečaja pa bo, navedeni nedostatek odstraniti. Tečaj bo seveda dostopen tudi interesentom iz d rini i h učiteljskih društev. Materijal, slike, fotografije in drugo, kar bi spadalo v okvir razstave, naj pošljejo interesenti na naslov Fotokluba v Litiji, ali pa predsedniku, litijskemu učitelju g. Jožetu Župančiču do 23. t. m. Prva razstava vina v Preknmriu Dolnja Lendava. 21. aprila. V nedeljo 24. t. m. bo v Dolnji Lendavi vinska razstava z vinskim sejmom, ki jo priredi podružnica Vinarskega društva. Naj ob tej priliki izpregovorimo nekaj besed o vinarstvu v Prekmurju. V doln jelen da vsk h goricah (občine: Dolnja Lendava. Dolga vas, Čentiba. Dolina in Pinica) je 1350 oralov vinogradov; v ostalih občinah sreza pa le 366 oralov. V omenjenih občinah je ena četrtina površine posajene z vinsko trto, kar svedoči, da je vinogradništvo zelo važna gospodarska panoga v dolnjelendavski okolici. Zanimivo bi bilo ugotoviti, kohko vina se pridela, koliko se ga konsumira doma in koliko se ga izvaža. Taka statistika bi nam pokazala najmazorneje hudo krizo, ki jo preživlja zadnja leta naše vinogradništvo. Odvoz vina je minimalen. Lendavsko vino kupujejo gostilničarji iz neposredne bližine in še ti so začeli uvažati zadnje čase tuja rina, često mnogo slabša od domačih. Vsi gostilničarji in trgovci, ki so nekdaj pokupili ves pridelek, so se odtujili m kupujejo vina drugod. Vzrok je znan in ga je iskati v kakovosti lendavskih vin. V vojnih in povojnih letih se je vinogradništvo zanemarilo in posledice tega občutijo vinogradniki danes. Slab glas, ki ga je dobilo naše vino, nam škoduje in tu je treba odpo-moči Podružnica Vinarskega društva, ki je bila J ustanovljena ob koncu preteklega leta, si je nadela nalogo izboljšanja vinogradništva in kletarstva, s čimer bi prekmurska vina zopet pr.šla do veljave. S prireditvijo prve razstave vin in vinskega sejma hoče podružnica napraviti prvi smeli korak v zasledovanju svojih ciljev. S pomočjo banovine. sreskega kmetijskega odbora in drugih krajevnih činiteljev se ie ta važna prireditev omogočila. Prijavljenih je 130 vzorcev, in sicer 107 iz dolnjelendavskih goric iin 24 iz Medmurja. Ostali kraji v Prekmurju niso prijavili svojih vzorcev. Sicer pa ima ta vinska razstava namen zainteresirati javnost za lendavska vina in jih rehabilitirati. Primerjava z medmurskimi vini naj pokaže, da se v takih legah da pridelati tudi boljše vino. Sedaj razstavljena vina ne bodo najboljše kakovosti, vendar pa je med njimi nekaj vzorcev, ki sc lahko uvrste med zelo dobra vina. Prireditev naj pokaže tudi smcrnice. ki jih bo uvaževati po novodobnih pridobitvah v vinogradništvu. Naši vinogradn.kš se hude in hočejo korakati s časom. Posetite ob priliki razstave belo Dolnjo Lendavo, njene oživljajoče se gorce in njeno prvo gospodarsko prireditev te vrste. Želimo, da bi prireditev uspela in postavila važen mejnik v razvoju našega vinogradništva. Telesno zaprt :e, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, črmasti turi, marsikateri katari, motne sluznice preidejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josefovo« grenčico že desetletja pri odraslih in otrocih obeh snolov z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zasledovan slepar Ljubljana, 21. aprila Po deželi se klatijo nekateri agenti, ki se izdajajo za predstavnike vseh mogočih dobrodelnih organizacij. Ljudje jim zaradi njihovega sladkega govorjenja prav radi nasedejo. A takšni koristolovci so se vgnez-dili tudi v mestih. V Ljubljani sc jc dalje časa zadrževal 28-letni Janko Korač, doma iz Radmiča v srezu Gospiču. Najel je v Salendrovi ulici št. 6. lokal in otvoril novo .»podjetje«. Izdajal se je za poslovodjo podružnice mariborske zadruge »Materinska pomoč«, neke vrste zavarovaln:ce, ki bo pričela v Mariboru menda res poslovati. —■ Sprejemal je člane nroti plačilu prvega obroka od 70 do 90 Din. Nalovil je tako že precej žrtev, vendar mu dohodki niso zadostovali. Prcvejancc si je zatorej pomagal še na drug način. Sprejel je v službo kot kontoristinjo gdč. Ano V., ki je morala položiti 4000 Din kave je, kot služitelja pa je najel Josipa L. na kavcijo 3000 Din in pa Ivana Z., ki je vložil 1000 dinarjev. S tem denarjem je Korač izhajal precej časa. A 31. marca, je izginil. Pisarna je tako naenkrat ostala brez »šefa« in so ga osleparjeni uslužbenci zaman čakali več dni. Ko ga le ni bilo na spregled, so se oškodovanci obrnili po pomoč na policijsko upravo, ki se je informirala pri »Materinski pomoči« v Mariboru in dobila odgovor, da Janka Korača tam sploh ne poznajo, kje neki, da bi mu bili poverili organizacijo ljubljanske podružnice! Mariborska »Materinska pomoč« mora še sama čakati na odobritev svojih pravil pri banski upravi. — Za nevarnim sleparjem je policija izdala tiralico. Kulturni Julij Betetto v Monako vem V monakovski državni operi, kjer sc Julij Betetto uveljavlja že drugo operno sezono j. vedno večjimi uspehi, so dne 8. t. ni. uprizorili novo opero Roberta Hegerja »Bettler Namenlost«. V nji je bila mojstru Betettu dodeljena lepa in težka uloga pastirja. Da spoznamo, kakšno pozornost vzbuja umetnost našega opernega prvaka v tujini, navajamo nekoliko sodb monakovske kritike o tej novi ulogi gosp. Betetta: Oskar von Pander je pisal v »Munchenei Neueste Nachrichten«. da ie bil Betettov pastir »sehr eindrucksvoll cbarakterisiert«. Aleksander Berrsche, glasbeni poročevalec »Munchener Zeitung«, pa je pisal: »Docela izreden čin tega večera je Betetto kot pastir. To, kar nam je umetnik podal s prisrčnostjo svojega podavanja in ganljivo preprostostjo igre — zlasti v pretresljivi zgovornosti nemega prizora, in kako mu ie uspelo, da z globoko izraznostjo in vendar z največjim varčevanjem pri izraževalnih pripomočkih, vtelesi v sebi edinstveno, zares homersko prikazen. — to je resnično bilo prvovrstno umetnostno dejanje.« Izmed ostalih ocen, ki so vse zelo ugodne, naj omenimo še kritiko v »Miinchener Sonntags - Anzeigerju«. ki posebej opozarja na g. Betetta in pravi: »Med solisti pomeni to, kar je Betetto dosegel glasovno, močno presenečenje Umetnik se je v zadnjem času odlično razvil in je z ulogo pastirja ustvaril nekaj. kar je v vsakem pogledu nenavadno. Za vsak slučaj bi bilo treba paziti nan j. da ga ne izgubimo.. « Kljub toli ugodnim vidikom, ki odpirajo g. Betettu možnost blesteče karijere v Nemčiji, pa se namerava naš ugledni rojak vrniti, ker ga vežejo z domovino razni kon-trakti, tako da lahko že ob tej priliki zapi šemo: Na skorajšnje svidenje! —it\. Aprilski zvezek „Ljubljanskega Zvona" Pravkar je izšla 4. številka »Ljubljanskega Zvona« — delno posvečena jubileju J-W. Goetheja. Kritik Josip Vidmar je prispeval »Jubilejne meditaciie«. urednik Fran Albrecht svoi prevod prizora iz »Tfigenije«. M. Premru prevod »Pesmi duhov nad vodami«. Anton Debpliak pa ie preložil beneške Epigrame. Daljš' esej o celotnem Goethere-vem delu in osebnosti je spisala Milena Mo-horičeva. Ista avtorica je ocenila tudi študi- ji Camille Lueerne: »Proteus Goethe« In »Studien zu Goethes Ratseldichtung, das Mgrchen!« Dal je je aprilska številka ^ LZ priobčila nadaljevanje potopisa Juša Kozaka »Dvaj-set dni v Evropi.« Leposlovno jedro tega zvezka tvori novela Miška Kranjca »Življenje v zatonu«. V Obzorniku je objavljeno prvo »Pismo iz Monfparnassea« iz peresa Antona Ocvirka. Peter Pajk je zastonan z literarno - zgodovinsko razpravo »Novela Ungerna Sternberga, Die Zerrissenen tn Prešeren«. Med književnimi poročili ocenjuje I. Grahor Glonarjev prevod »Kmetov«. V. Košak pa zaključuje svoie ocene štirih ljudskih povesti. To pot so na vrsti Cerkve-nikovi »Orači* in Matičičeva »Moč zemMe«. L. Mrzel referira o Lebnovem prevodu španskega romana »Pot k popolnosti«, ki ga je izdala Tiskovna zadruga. Kritik sodi. da je izdaja Barojevega romana »vse hvale vreden, dragocen, aktiven poskus, razgrniti pred nami notranio podobo predrevolueij-ske Španije...« Zvezek zaključuje rubrika »Pregledi« s Košakovo oceno koledarjev naših liudskih knjižnih družb. »Ljubljanski Zvon« stane na leto 120 Din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Šelenbur-gova ulica št. 3. Nov mesečnik za književno informacijo. V Zagrebu ie začel izhaiati mesečnik »Književni život«, ki nai čitatelje seznanja z novimi literarnimi poiavi doma in na tujem. Izdaja in urpia ga dr. Slavko Ježič. Zdi se, da je to obenem založniško glasilo »Minerve«. ki i7daia zbrane soise Šenoe. Vj. Novaka in Miroslava Krleže. Proslarn petde«etletnir<» Narodneea di-vadla v Praei. Prihodnje leto bo poteklo 50 lot, kar ie po požarni katastrofi znova do-graifno Narodno divadlo pričelo redno delovati. Praška kulturna društva, na čelu jim Odbor za drugo Narodno divadlo. nameravajo to obletnico proslaviti s ciklom velikih prireditev, h katerim bodo povabljeni tudi zastopniki drugih slovanskih narodov. V Pragi so pravkar ustanovili pripravljalni odbor. V njem so najodličnejši predstavite-lji tamošnjega kulturnega življenia. V načrtu je med drugim velika gledališka razstava in slikarska razstava tako zvanega »po-kolenia Narodnega divadla«. Shaw piše knjigo o sovjetski Rusiji. Bernard Sbaw se ie pravkar vrnil s potovanja po Afriki in je pričel pisati knjigo o sedanji Rusiji, ki jo je lani spoznal na lastne oči. — Te dni so v Londonu uprizorili novo Rhawovo dramo »Preveč resnično, da bi bilo dobro«. Koncert moderne češke glasbe bo v soboto v Beogradu. Prirejen je pod protekto-ratom Zveze jugoslovensko - češkoslovaških lig. Ludomir Rožvrki v Beogradu. V Beograd je prispel sloveči poljski skladatelj Ludomir Rožyeki. ki bo navzoč pri premijeri svoje opere »Casanova«. Don Frane Bulic o tradiciji v šolstvu. V šibeniški »Socijalni reviji« je sloveči arheolog in zgodovinar Dalmacije don Frane Bulic objavil članek »Omladini u spome-nar«, v katerem se zavzema za učenje klasičnih jezikov na srednji šoli in noudarta vrednost humanistične naobrazbe. »Ce kje.« piše don Frane Bulic, »ie v šoli nevarno odpravljati tradicijo. Škodljivo in nevarno je. če šola odpira iadra vsakemu vetru tn če vanio pljuskne vsak val modernizma.^ fe izpremembe v učnem načrtu in duhu šole zavise od dnevnih dogodkov, od enodnevnih pojavov, od kulturne mode. ne pa Izključno od znanstvenih rezultatov, od napredka pedagogi ie in novih, toda preizkušenih njenih metod. Duh. ki vlada v dobri soli. bo vedno, in sicer po vsej pravici pre težno konservativen in tradiciionalen. Samo dovršene kulturne dobe prinašajo vank> svoie zaključene rezultate, da povečajo ln izpopolnijo ono. kar je bilo dobro in kar ima trajno, neminljivo vrednost.« Turandot Libreto za Puccinijevo opero »Turandot« sta napisala na njegovo prošnjo in z njegovim intenzivnim sodelovanjem njegova stalna libretista Adami in Simoni. Pobudo za libreto »Turandot« ie dal skladatelj sam. ker je v del dramo »Turandot« v Berlinu v Reinhardtovi inscenaciji V literaturi imamo dve drami pod nalslovom »Turandot«. in sicer Goccijevo in Schillerjevo. a operni libreto se od obeh dram tako močno razlikuje. da ga moremo smatrati kot povsem samostojno delo. Vsebina je naslednja: I. dejanje: Na mestnem obz:dju sporoča mandarin zbranemu ljudstvu, da bo poročila kitajska princesa Turandot onega mladeniča kraljeve krvi. ki reši tri dane uganke. To je pravkar poskusil mladi perzijski princ, ki mora sedaj na morišče. Ljudstvo pritrjuje mandarinu in ooz'va rablje, da nastopijo. V gneči se nahajata tudi stari Timur. bivši tatarski kralj, in L:u, mlada sužnja. Gneča podere Timurja na tla, Liu prosi pomoči, nakar priskoči Kalaf. nepoznani princ, ki spozna v Timurju svojega očeta. Kalaf in Timur morata ostati nepoznana. Krvnikovi hlapci nastopijo s sekiro in v sprevodu peljejo perziiskega princa na morišče Kalaf hoče prekleti Turandot. a ko io zagleda, ga njena lepota popolnoma omami. Ves prevzet stopi h gongu, udari po njem in se prijavi s tem. da hoče rešiti uganke. Vsi ga svare pred tem činom. II. deianje. V šotoru sede ministri Ping, Pang. Pong in moHo. da bi dobila Kitajska srečnega rešilca ugank. Zunaj se zbira narod na trgu pred gradom Osem mandari-nov prinese zapečatene zavitke 7 rešitvi io ugank. Nastopije tudi trije ministri. Na nresto'u sedi cesar Alton. k: pregovarja Ka-lafa. da ne bi reševal ugank. češ. da je že dovolj krvi prelite. Kalaf se ne vda in ©dualite I^nudo! Ne zakrivite si sami usodo zamudnika. Le še par dni nas loči od prvega žrebanja novega kola državne razredne loterije in le malo srečk je še na razpolago. Kupite si srečko, da ne boste ovirali poti sreči, če je namenjena k Vam. Srečke dobite v vseh podružnicah „Jutra" in v Zadružni hranilnici r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c, 19 + Razpis ustanov. Univerzna uprava v Ljubljani razpisuje za študijsko I. 1932-33 dve ustanovni mesti drja. Pavla Turner-ja ustanove, vsako v višini 42.000 Din, namenjeni za enega jurtsta in onega filozofa slovenske narodnosti, ki sta napravila državne (diplomske) izpite ter dobila doktorat na ljubljanski univerzi. Ustanove imajo namen, da se omogoči najvrednejšim prosilcem enoletno bivanje v inozemskih kulturnih in znanstvenih žariščih (Pariz. London. Oxford, Cambridge itd.) v svrho. da nadaljujejo strokovne študije iin da si obenem pridobe ono splošno in družabno izobrazbo, ki je znak omikanega in kulturnega človeka. Prošnje s potrebnimi dokazili o izpitih, doktoratu in o jezikovnem znanju naj se v lože na rektoratu najkasneje do 15. maja letos. Podrobnejše določbe ustanovne listine so razvidne z razpisa na deskah rekto-rata, filozofske in juridične fakultete. + Ostavka na državno službo. MinisteT za socijalno politiko in narodno zdravje je odobril ostavko na državno službo, ki jo je podal dr. Janez šare, sekundarni zdravrrk splošne državne bolnice v Ljubljani. ♦ Promocija. Na tehniški visoki šoli v Gradcu bo promoviral jutri inženjer g. Julij Namorš za doktorja tehničnih znanosti ♦ Študijska ekskurzija našega zdravnika v Nemčije. Kakor doznavamo, je pozvan naš rojak dr. V.eon Trau.nar v Nemčijo, kier bo proučeval najnovejši napredek v medicini. Ogledal si bo psihoanalitični zavod v Berlinu, institut za t.ronske bolezni v Hamburgu in klinike v Kelmorajnu in Frnnkfiirtu * Mesto državnega cestarja delavca razpisuje sre.sko načelstvo v Kranju na pro^i državne ceste št 2 me 1 kilometrom 671.5 do 677.5 s sedežem v Selu pri Žirovnici z mesečno plačo 601) D:n in mesečno stanovanjsko doklado 100 Din Prošnje sprejema do 30 t m tehnični oddelek sreskega načelstva v Kranju. * ^Službeni list dravske banovine« objavlja v 31. letošnji številki med drugim: zakon o srednjih trgovskih šolah, uredbo o velikost1 nagrade dnevničarjem v re-sortu ministrstva za notranje posle, na-redbo o odmeri doklad za javne borze dela. pravilnik o dolžnostih in pravicah stalne higijenske kom'si.ie pri osrednjem higijenskem zavodu v Beogradu. iznre-rnembo o pravilniku bratovske skladnice, norme za obtežbe pr,i graditeljstvu. razglas banske uprave o ukinjenem okrožnem inšpektoratu v Mariboru in objave banske uprava o pobiranju občinskih trošarin v letu 1032. + SPD sporoča, da so odprte in oskrbovane naslednje koče in domovi: V Triglavskem srorovjn: Stara Aliaževa t-oča (neoskrbovana), Erjavčeva koča na Vršiču (odprta ob nedeljah in praznikih in dnevi pred nedeljam'" in prazn.iki), Stani-čeva koča (stalno odprta in oskrbovana), Koča pri Sedmerih jezerih (odprta hi oskrbovana do 23. t. m.) in Vodnikova koča (odnrta v primeru lepega vremena ob sobotah in nedeljah"): V Karavankah: Valvasorjeva koča pod Stolom, Prešernova koča na Stolu (odprta in za silo oskrbovana v pr:meru lenesra vremena vsako nedeljo) '"n Dom na Kofeah f stalno odnrt in oskrbovan): V Kamniških pla.n^n^h: TV>m v Kamniški Bistrici, koča na Veliki Planini m Poni na Krvavcu. Nadalje so odprte in oskrbovano vso loto: novozs"ra-ir-na postolanka na Sv. Oori. koča na Sv. Planini, novozaraieivi Dom na Mrzlici, vso koče na Pohorju. CeTska koča nad Poljem. Piskernikova in Tilerieva koča v T^igarski dolini. Mozirska koča na Mozir-ski planini Odprta in oskrbovana je ro-pf i vr>r."'n SPT^ ni TloSjj. * Vjs,,ka starost. V vsi Comi'i v Južni Srbiji ž'vi tnond.'« n«»starejši žena Ju-rtrv^lnvj:e. Stanoika Norčeva, ki je stara 126 let Sinovi i" v«»iki so ji vsi pomrli. 7:vt le ;e nravnuk Peter ki ie 'efos stir 70 let. Starka nI nikdar uživla Alkoholnih piia* Zadnjih deset se hrani samo z mlekom, fijrorn in kruhom. Zanimivo ie. da srečno reši uganke. Turandot 7ahteva od kralja, da je ne da tujcu Kalaf io pa pozove. naj ugane do n.islcdnierta jutra pie-govo ime in v tem primeru poide on prostovoljno v sni'* Cesar in spremstvo želi, di ostme KaM zmagovalec III. dejanV nočni tišini se čujejo k':ci klicari^v- »To noč naj nihče ne sni v Pe-kMiffn! Kdor pove ime tujca, zapade smrt '!« K11F sedi na stonnicah in ooln dobre nade n-ičakuje sončnega vzhoda. P?ng. PanS. p.->ne~i. A Knhif bore na vsak način Tu^mdot B:riči pripeljejo Timnria in T.r« ki edina poznat" skrivnostno ime tujca. Turandot pozove Timurja, da Ca ii po'1", a on molči tudi p^tem. ko ga zvežejo. Di rc^i starca, pravi Lin. da samo ona ve za tujčevo !n»e a rtn v nobenem primeru ne izda. Rablji močijo T.iu. a ona se ne uklc^' in si naoosled sama zasadi nož v srce. Tmirr pravi. da se bo njena duša strnšno maščevala nad kr\m:''-"i. Tri ml o mrtve T.iu odne^o v sprevodu. Po kratkem boju objame Kilaf Turandot, ki mu prizna, da 2a je od prvega trenutka dalje, ko pa je videla, sovrn/iia na tndi ljubita Kalaf ji pove svoje ime in tako »e nieffovo življenje spet v njenih rokah Cesar sedi na prestolu. obdan od dvorjanov. NTi trgu je zbrana množica ljudstva. Tur m dot nastopi in pove svojemu očetu, da pozna tujčevo ime. zove se: Lubezen. Kalaf hiti poln veselja k Turandot in jo objame. ima Stanojka še nekoliko zob-kotnikov in da še vedno opravlja domača dela. + Novi grobovi. Na B.rnvci pri Hrastniku je umrla gospa Ana Dolirtškova, vdova gostilničarja in posestnika. Pogreb ugledne pokojmice bo jutri ob 10. na dol-sko pokopališče. _ V ljubljanski bolnici jo umri g. Danilo žigon, študent tekstilne visoke šole v Brnu. Pogreb bo jutri ob 17. izpred bolniške mrtvašnice na pokopališče na Viču. _ Na Zaloški cesti 7, je umrl g Ivan Meserko, mesar. Pogreb bo danes ob 17. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Truplo pogrešanega fanta. Iz šmartna pri L'tij i nam pišejo, da pokojni Mah Alojz m šel sam v vodo. Zgodila se je nedvomno nesreča v temni noči. Pokojnik ni nikdar zatrjeval, da pojde sam v vodo. * Samomor konzula v Buenos Airesu. Pretekli ponedeljek je v Bucnos Airesu izvršil v svojem stanovanju samomor tamkajšnji jugoslovenski konzu! Slobodan Jo-vanovič, ki je že dalje časa bolehal. Pokojnik je už:val splošne simpatije med našimi tamkajšnjimi izseljenci. * Harmonika brez tipk. Naš ameriški rojak Janez Gašperič v Calumetu v Zedi-njenih državah je izdelal nove vrste harmoniko brez tipk in je nedavno preizkusil inštrument pred strokovnjaki in prijatelji. Gašperič, ki je star 50 let, se je rodil v Ameriki. Starši so mu umrli, ko je bil še otrok i.n so ga potem sorodniki vzeli v staro domovino, kjer se je oženil, v starost; IS let in se potem vrn.il v Ame riko. Tvrdka JULIO MEINL prireja jutri dne 23. t. m. v svoji podružnici Ljubljana, šelenburgova ul. 3 POSKUSNO KUHANJE svojega priznano hranljivega MALTIN - KAKAO-A ter vljudno poziva svoje cenjene odjemalce kakor tudi ostalo občinstvo! Pri tej priliki bomo nudili cenj. poset-nikom tudi poskušnjo prvovrstnega j a m a. — Vsak dobrodošel! 4879 ♦ Napr :dek in s^ iga v gospodinjstvu. Naposled je napredek priskočil na pomoč tudi gospodinji ter ji odvzel njeno hudo skrb glede vzdrževanja snage v gospodinjstvu, nudeč ji novodobno sredstvo za čiščenje Poprej so se čistili predmeti z drgnjenjem, in sicer tako, da so se umazana mesta krepko trla, s čimer se je hotelo doseči, da se delci nesnage odtrgajo od predmeta. Pri tem se je naravno v znatni meri kvaril tudi sam predmet, ki se je čistil, .in je postal počasi grd. čim bolj so bili posamezni predmeti umazani, tem bolj raskava sredstva so se jemala za čiščenje. Za jedilni pribor se je jemal celo smi.rkov .papir. Zdaj je pa napredek tudi tu pomagal: gospodinja ni treba več drgniti, praskati in strgati, nego vzame vini. Vim je dovršeno čistilno sredstvo, katerega delovanje temelji v tem, da nesnago razkroji, a nikakor ne odtrga. Vim zmehča delce nesnage .in krpa, s katero se predmet čisti, odstrani brez t.ruda vso nesnago. Zdaj niso predmeti več opraskani in odrgnjeni, njih površine ostanejo gladke in svetle, predmeti se ne kvarijo, temveč ostanejo lepi. To olajšanje je treba zahvaliti vlmu. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Zvočni kino Ideal Svetlslav Petrovič v prekrasni ljubavni drami Liubezen in šampanjec Novo! — Ob 4., 7. in 9. uri zvečer. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenUo: l. Čae opazovanja, 2 »tAnJe barometra 5. smer ln srama vetra 6 oblačnost l_1« 1 tBtnnerit.ura 4. relativna vlaga v 1. rr*Ui oadavtn. 8 padavine » mm —■ r«nioerarura: prve številke pomenijo nm vdAlo, dru^e oajntžlo ^mveraturo. 21. aprila Ljubljana 7, 763.9. 3.8. 90. NE2, gosta megla. — Ljubljana 14. 762.7, 14.0, 34, S2. 0.3. — —; Maribor 7. 762.S. 5.0. 80. NW2, jasno, —, —; Zagreb 7, 763.1, 7.0, 80 Wl, megla, _, —Beograd 7, 760.6, 7.0. 80, WSW, 0.3, _, Sarajevo 7, 762.6, 7.0 80. mirno 0.4, —, Skoplje 7, 759.8, 9.0, 60. SW3. 10. —; Kumbor 7, 760 4, 12.0, 50. El. jasno, —, —; Split 7, 760.4, 12.0, 60, NE3. 0.5, —, Rab 7, 761.7. 11.0. 60. N2. jasno, —, — Temperatura: Ljubljana 13.0, 3.0; Maribor 10 6, 3.0: Zagreb 15.0. 6.0; Beograd 16.0, 5.0; Sarajevo 14.0. 1.0; Skoplje 15.0, 4.0; Kumbor _, 9.0; Split 15.0, 9.0; Rab —, 8.0 Sonce vzhaja ob 5.9, zahaja ob 18,51. Luna vzhaja ob 20.22, zahaja ob 4.52. poVvari«nem aR preobremenjenem želodcu, zgagi, pn početnem čiru v želodcu vam pomor. Dobi«. <• v *«.b lekarnah Odobreno o i Mil. m. poli lik: 10 nar. zdrarja S. tL 2009 8. 0. 1932 Iz Lfubljane u— Državljanstvo in domovinstvo državnih nameščencev. Mestno načelstvo v Ljubljani opozarja one aktivne in upokojene državne nameščence, ki opirajo svoje državljanstvo edinole na svojo defini-tivno namestitev v jugoslovenski državni službi, rta s samo namestitvijo niso pr;-dobili našega državljanstva in tudi ne tukajšnjega domovinstva, ker ministrstvo notranjih poslov ni usvojilo načela, da so državn. nameščenci že s tem naši državljani, če so v državni službi. Vsi ti! nameščenci morajo, ako hočejo postati juso-sloveuski državljani, zaprositi po rednem potu za državljanstvo v smislu § 12. zakona o državljanstvu. To veLja tudi za one osebe, katerih državljanstvo se mora v smislu načelnega navodila ministrstva no-tranjrih poslov presojati po domov in stvu, ki so ga te osebe imele v dobi od 1. januarja 1910. do uveljavljenja mirovne pogodbe. a so }'m bile državljanske izkaznice izdane edinole na podlagi nj.ihove namestitve v naši državni službi. Prošnjam za državljanstvo se mora priložiti zagotovilo domovinstva kake jugoslovanske občine. Ta priloga pa odpade, ako je prosilec slovenske, hrvatske ali srbske narodnosti in se je rodil na ozemlju naše države a'.i pa, ako stanuje vsaj tri leta nepretrgano v kaki naši občini. Prošenj za državljanstvo ni treba vlagati: a) onim. ki so 'Imeli nepretrgano od 1. januarja 1910. pa do 16 julija 1920., to je do dne, ko je stopila saintgermainska pogodba v veljavo, domovinsko pravrleo na onem avstrijskem ozemlju, ki je pripadlo .naši državi; b) onim, ki so postali naši državljani po čl. 74. sai.nt.ger m a i.n ske pogodbe, po opciji a.!i pa po zakonu o varstvu manjšin; c) on:m, ki so z naturalizacijo bodisi pred uveljavljen jem ali po uveljavljen ju zakona o državljanstvu pridobili naše državljanstvo; č) onim, ki jim je bilo na podlagi § 53., točke 4. do 8. in 10., zakona o državljanstvu ugotovljeno jugoslovensko državljanstvo. u— O zaščiti domače dc'ovne "Ile drugod in pri nas je v torek predava! v J NAD »Jadranu« g. prof. Rudolf. Ugotovil jc, da je pri nas med brezposelnimi 15 do 20 odst. itehgentov, dočim jih je n. pr. v Nemčiji le 8 odst. Zakaj? Druge države sprejema-I jo iz tujine po večini le delavce, a v Ju-j goslaviji so tujci ravnatelji denarnih zavo-| dov in industrijskih podjetij, višji uradniki. k; imajo za po'ovico večje plače ko domačini na enakih položajih in dvakrat toliko besede. Neko industrijsko podietie v Mariboru ima le 2 slovenska uradnika; v okolici Novega Sada pa je prvi pogoj za sprejem v služibri znanje madžarščine, čeprav so stiki s to državo minimalni. Drugod ščitijo domačine :n odpravljajo tujce čez mejo. Treb.n jc, da dobe tudi pri nas domačini zaščito! u— Danes Chaplinov veliki in zadnji film j.Luči velemesta«. V Elitnem kinu Matici bo danes predvajala ZKD zadnjo Cha-plinovo filmsko umetnino veliki film »Luči velemesta«. Krasna, s Chaplinovo umetnostjo izdelana tragikomedija, je vzbudila svoječasno vso pozornost po svetu. Dasiravno dogotovljen v dobi, ko je zvočni film že! lavorike po vsem svetu, je ChapMnov film »Luči velemesta«, ki je izdelan kot nemi film, doživljal kljub temu zmago za zmago, kjerkoli je bil predvajan. Od tega časa veliki umetnik Chaplin ni več prijel za filmsko delo. Luči ve^-mesta so bila njegova labodja pesem. To krasno filmsko delo, ki ga priporočamo v ogled najširšim krogom, da spoznajo iz njega umetniško silo slaviega Chaplii.a bo na sporedu ZKD danes in jutri ob 2. uri pop. ter v nedeljo ob 11. url lop. Vse predstave se bodo vršile v prostorih Elitnega kina M S tiče. u— »Svoboda« in »Zarja«. II. delavski večer slovenske glasbe pod vodstvom č'ana opernega orkestra Janka Gregorca bo v ponedeljek 25. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Izvajale se bodo skladbe slovenskih skladateljev, med njimi dosedaj še ne izvajane, kakor Gregorčeve »Abitu-rijentska koračnica«, »Gorenjska, ti kras slovenski« in »Kranjskogorska salonska koračnica« in Dol'r.ar-Bernardov venček »V zarji jutranji«, ki jih bosta igrala godba na pihala in orkester »Zarje«. Koncertna pevka Štefanija Frankovska-Vukova bo zapela Devovo »Snegulčico« in Adamičevega »Jezdeca«, konservatorist Dermota pa Rav-nikovega »Vasovalca« in Adamičevega »Pianiioa«. Sloviti slovenski vokalni kvintet (Stiibernik, Roman in Tone Petrovčrč, Jug in Šulc) zapojejo Mirkovo »Jutro«, Adamičevo »Jaz imam tri ljube« in Vola-ričev »Razstanek«. Nastopi tudi pevski zbor »Grafike«. Vstopnice se dobe v Delavski zbornici. I. nadstropje. Sedeži po 3 dinarje, stojišča 2 Din. Pri prodaji v naprej družinski sedeži po 2 Dti. Večer bo rep in prijeten. Ne zamudite ga' Prenašal se bo tudi po radiu kot delavska ura u_ Zaključno predavanje društva »Soče« bo v soboto 23. t. m. v salonu pri >Levu« Ta večer bo predaval odlični strokovnjak na gospodarskem in finančnem popr.išču u.niv. profesor dr. Aleksander Bilimovič o vplivu svetovne krize na narodnogospodarski in finančni položaj Jugoslavije K temu zelo aktualnemu In za sedanji čas res važnemu predavanju vabimo vse >Soča.ne« brez izjeme, prijatelje društva i.n sploh vse, ki se zanimajo za važna gospodarska in finančna vprašanja Jugoslavije. Po predavanju bodo petje, deklamacije, recitacije in slednjič nastopi prvič v Ljubljani govorni zbor naše mladine z Grudnovo »Minerji«. Novovrstni zbor bo gotovo vse poslušalce prijetno presenetil. Začetek točno ob pol 21. Vstop vsem prost. u— Preporodova akademija bo v soboto 23. t. m. v dvorani Trgovskega doma. Pokroviteljstvo sta prevzela direktor Jug in častni damski komite. Pričetek bo točno ob 20 Program akademije bo zelo obilen in pester. Po programu bo ples ob zvokih izvrstnega j a z za Sonny-boy. Poskrbljeno bo tudi za dobro okrepollo. 6istl dobiček rmtBuvtoZZi tn. Mfr. -----—S^jjp prireditve je namenjen počitniški koloniji, bolehniii Preporodovcev ob morju Pridite iin pokažite priznanje požrtvovalnemu de-.u dijaštva! u— Gojenci državne klasične gimnazije pr;rede v petek 29. t. m. akademijo punlad-ka Rdečega križa. Na sporedu bodo deklamacije, mešani zbori pod vodstvotn prol. Adamiča, violinski solo sedmošo.ca in kon-•iervatorista Prevorška, dva nastopa pevskega okteta in Skrbinškov dramski prizor »Ro. e« Akademija bo v dvoran' Uniona. Začetek točno ob 20. Starše in mlad no opozarjamo na ta večer. Scdežj so v prodaji v Matični knjigarni. u— Pianist Ivan Noč je eden redkih naših ponistov, ki se z vso vnemo posveča tudi koncertnemu udejstvovanju. Vsako leto priredi doma in v tujini več klavirskih kon.ertov z izredno finim in skrbno izbranim programom. Posebno laskave ocene je prejel g. Noč od svojih koncertov na Dunaju. V Ljubljani bo koncertiral v ponedeljek 25. t. m. ob 20. v dvorani Uniona. Na sporedu bo imel skladbe Brahmsa. Mozarta. Bacha, Chopina. Balakireva, tajče-viča. Labunskega in Vladigerova Sedeži od S do 40 Din v prodaji v Matični knjigarni. u— Blagoslovitev vrbic v pravoslavni kapeli. Srbsko pravoslavni parohljalnl ura I ljubljanski obvešča, da se bodo na Lazarevo soboto 23. t. m. prinašale •vrbi-ce« (vrbove vejice) k blagoslovu. Pravoslavni verniki se naprošajo, da izvolijo tej svečanosti prisostvovati s svojimi družinami. zlasti z otroki. Zbirališče bo ob 15. na dvorsču kasarne vojvode Mišiča. kjer se bodo delile vrbove vejice. Z vrbicami bo šla Htija (procesija), v kateri bodo sodelovali tudi vojaki z vojaško godbo, po na-s'ednj h ulicah: po Prisojni. Jegličevi. Vr-hovčev na Tabor v pravoslavno kapelo sv. Nikolaja. Takoj po prihodu v kapelo bo večerna molitev z bdenijem in blagoslovom vrhovih vejic. u— Pozdravni večer. Tudi letos priredi Smučarski klub »Ljubljana« ob zaključku smučarske sezone pozdravni večer svo.'im tekmovalcem in ostalim sodelavcem. Prireditev bo v soboto 23. t. m. ob 20.30 v restavraciji »Zvezdi«. Vabljeni Slani :n prijatelii kluba. u— Delavsko prosvetno in podporn<) .e člane in prijatelje opozarjamo. da bc I. redni občni zbor v nedeljo 24. t. m. ob 9. v dvorani OUZD z običajnim dnevnim redom. UOtt^^ {panfsavin" | HASTILB 900099 MAkrlhl 'U* u— Društvo »Treznost« poziva čla ne(ice). da se današnjega občnega zbora v mali dvorani Delavske zbornice ob 20 zanesljivo udeleže. Po občnem zboru bo vpis no,Tih članov, zato vsi prijatelji našega pokreta prisrčno vabljeni. u— Lstanovni občni zbor k. o. JRKD v Mostah bo jutri ob 20. uri v gostilniških prostorih pri g. Rahnetu na Selu. Pridite vsi! u— Občni zbor Jugoslovensko-češkoslo-vaške lige. Člane Jugoslov.-češkoslovaške lige v Ljubljani opozarjamo na današnji občni zbor ob 20. uri v restavraciji »Zvezde« u— Strokovna obrtna nadaljevalna šola za brivce, frizerje in "lasničarje v Ljubljani priredi v nedeljo 24. t. m. razstavo šolskih izdelkov, risb in lasnih del svojih učencev. Razstava bo odprta od 8. do 12. in od 14. do 17. na državni K. deški meščanski šoli v Ljubljani VIT, Gasilska cesta 17, v drugem nadstropju. Vsi mojstri in drugi, ki se zanimajo za napredek vajencev, se vabijo na obisk razstave. Vstop prost. u— Poročni oklic. Civilno se nameravata na magistratu poročiti stud. iur. 23-Iet.ni Vokoslav Šajnovič, stanujoč v Ljulv liani, no rodu iz Tuz'e, in zasehnlca 18-letna Muhiba Blekičeva, stanujoča v Ljubljani, po rodu iz Ba.nje Luke. u— Na viškem sokolskem odru bc gostoval v nedeljo 24. t. m. ob 20. šentjaKob-ski gledališki oder iz Ljubljane s krasno Dreyerjevo igro -Ljubezen sedemnajstletnega». ki je doživela v Ljubljani izreden usneli. Igra je Izvrst.no naštudirana in nastopajo v njej prvovrstno močodr!a hlapca na tla ter mu zlomila levo ključnico. Včeraj je bil sprejet v bolnico 2 in polletni Dragotin Koren iz Celja, ki je pri kosilu zvrnil z mize na sebe poln krožnik vrele juhe in se hudo opeke! po prsih irr levi roki. e— Tatvi na kolega. V torek opoldne ie bilo ukradeno posestniku Leopoldu Piklu z Ložnice pri Žaku i/pred Senicove gostilne v Žalcu črro pleskano moško kolo znamke »Ancora Milano«. Občinstvo se svari pred nakupom. e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. prvič izvrstno zvočno veseloigro »Revizor Uaselhuhn« z \*la='.o Burianom r glavni vlogi. a— Strelskim družinam! Uprava strelskega okrožja sporoča vsem podrejenim strelskim družinam, da so se na glavnt skupščini porazdelile strelske oblasti po vojaških okrožjih. Ob!astna strelska družina s sedežem v Marboru se odslei imenuie O k rožna strelska družina s sedežem v Ma-rbo ru. Zaradi razdelitve se izločijo iz mariborskega okrožja te-Ie strelske družine: Ouštan.j, Velenje, Ravne pri Šoštanju, Štore, Celie in Šmarje pri Jelšah ter spadajo pod Okrožno strelsko družino v Celiu. a_ Društvo ljubiteljev ptičarjev. po-družnica v Mariboru, opozarja na letošn'o pomladno tekmo v nedeljo 24. t. m. v loviščih Slivnica - Orehova vas - Rače, ki bo glede na izredno število prijav prav zanimiva. Sestanek za mariborske tekmo-valce ob 8. zjutraj pri hotelu >Merann», kjer bo smotra za pse iz Maribora. P=a ki pridejo direktno v lovišče, bodo preirlo-dani neposredno pred tekmovanjem. Odhod v lovišče z vlakom ob 9.10 do postaje Orehove vasi - Slivnice. a— Iz »Nanosa«. To soboto bo predaval mestni podžupan z. Golouh o Trstu. Predavanje se bo vršilo v mali dvorani Narodnega doma ob 20. a— Tombola Rdečega križa, ki bo v nedeljo ob 14. na Trgu svobode v prid siromašni in bolehni deci, ki io ie treba poslati na morje, vzbuja splošno zanimanje. Prebivalstvo živahno sega po tablicah. Opozarjamo občinstvo, da se dobijo tablice no vseh trafikah po 2 Din. Apeliramo na občinstvo, da pridno kupuje tablice, saj gre za dobro in plemenito stvar. a— Mestna strelska družina v Mariboru sporoča svojemu članstvu, da bodo vsako soboto popoldne od 15. do 18. in vsako nedeljo od 10. do 12. in od 15. do 18. strelske vaje na vojaškem strelišču na Ra dva trju. a— Nov zdravnik v Mariboru. V imenik Zdravniške zbornice za dravsko banovino bil vp'san zdravnik dr. Leon Kac, asistent zobozdravnika v Mariboru. a— SLD podružnica Maribor. Sobno stre-Ijanje bo drevi ob 20. v gostilni pri Belem zajcu v Melju. i— Pomladek RK studenške osnovne šrile je priredil v Sokolskem domu lepo uspelo slavnost. Nastopil ie deški zbor, ki e pod taktirko g. Mohorka zapel štiri narodne pesmi. Zbor ie organiziral pevovodja po zgledu trboveljske mladine in ga s svojo energijo in vztrajnostjo spravil na priznanja vredno višino. Po pevskih točkah ie šolski upravitelj g. Hren v kratkem nagovoru poudarial veliko važnost pevske vzgoje otrok, nakar ie sledila Žolnirjeva tridejanka »Šola v nebesih«, ki jo je reži-ra! g. Blažič. Igra ie prav dobro uspela, navzoč je bil tudi avtor. Občinstvo je bilo s prireditvijo zelo zadovoljno. a— Tezenska šolska kuhinja je v ponedeljek prenehala poslovati. Oficijelnega zaključka so se udeležili poleg učiteljstva zastopniki občine in krajevnega šolskega odbora. V imenu šolske dece se je šolski upravitelj zahvalil za podpore vsem. ki so omogočili opoldansko prehrano dece naših najsiromaštiejših slojev. Iz SoštaKfa š— Osebne vest'. K tukajšnjemu glavnemu oddelku finančne kontrole je premeščen n« mesto v Beograd odislega podin-spektorja Matije Pavloviča komisar Nikola Petrovič iz Virovitiee. Vodstvo oddelka :c prevzel od upokojenega dosedanjega vodie Ivana Mlakarja Blazn.ik Franc iz K: anjske gore. Iz Gornje Kadaone je v svrho izpopolnitve steleža premeščen še finančni preglednik Ivan Božiček. š— Mladinska prireditev. Učenci osnovne šole priredijo v nedeljo 24. t. m. ob 15.30 v Sokolskem domu šestdeja.nsko otroško igro »Grudica". Na prireditev opozarjamo prijatelje šolske mladine, posebno starše. LJUBLJANSKA DRAMA Zadetek ob '20. Potek, 22.: Zaprto. Sobota. 23. ob 15.: Zdravnik na razpotju. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. _ Ob 20.: Kar hočete. Izven. Znižane cene. Nedelja. 24.: Kvadratura kroga. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 25.: Jubilej. B. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20 Petek, 22.: Zaprto. Sobota, 23.: Turandot. Premijera. Izven. Nedelja, 24.: Faust. Gostuje gosp. Baklanov. Izven. Iz drame. D i j??tvo pa tudi vse ostalo občinstvo ooozarjano na dijaško predslavo, ki bo v ljubljanski drami jutri ob 15. Uprizori se poslednjič v letošnji sezoni Shavova drama 'Zdravnik na razpotju?. Veljajo globoko znižane dramske cene od 20 Din navzdol. — Izvrstna Shakespearejeva komedija :Kar hočete« se uprizori v drami Jutri zvečer po znižanih dramskih cenah. — Premijera drame »Leda , ki jo je napisal Viroslav Krleža, avtor drame »Gospoda Glembajevi":, bo v sredo. »Turandot«. Prav zadnje skušnje se vrše v operi za to veliko delo, v katerem nastopi na našem odru preko 150 oseb. Zasedba posameznih ulog je naslednja: glavno ulo-go Turandot poje pri premijeri ga. Kunce-va iz Zagreba, v ulogi cesarja Altouna nastopi g. (.iolovin. Tumar. bivši tatarski kralj jp g I? um pol, njegov sin Kalaf g. Ivič. mlado sužnjo Liu noje ga. Gjungjenac - Gavel-lova. kancler ping je g. Janko, maršal Pang c. Mohorič, Fong s. Ivelja. mandarin g. Ma-irr.lič. Velika uloga v tej operi je poverjena t rli opernemu zboru. Popolnoma nove dekoracije je izdelala gledališka slikama po o-nutkih scenografa g. Uljaniščeva. Posla-vitev scene je zelo težavna, zato so potrebni daljši odmori, posebno med I. in II. dejanjem. ko bo odmor trajal do 20 minut, na kar posebno opozarjamo občinstvo.. Turandot ima vsa svojstva Puccinijeve muzike. (■pera je uspela povsod, kjer so jo dajali in jp tudi povsod na stalnem repertoarju. Premijera bo jutri izven. Za vse predstava -Turandot' ne bodo veljali popusti pri rennh. Opozarjamo na gostovanje znamenitega ruskega pevca Baklanova v nedeljo zvpčer v Gounodovi operi »Faust«. Poje ulogo Me-fista Predstava je izven. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Začetek ob 20 15 Sobota. 23.: Ljubezen sedemnajstletnega. Nedelja. 24.: Ljubezen sedemnajstletnega. Gostovarie na sokolskem odru na Viču. Šentjakobski gledališki oder ponovi v solilo ob 20.15 Dreyer;evo dramo »Ljubezen sedemnajstletnega'- V glavnih ulogah n;i-slooajo prve moči odra. Zasedb;, ulog j^tn kakor pri premijeri. le starega gospoda ign namesto obolelega g. Karusa g. Košak. Vse rezervirane vstonnice se morajo dvigniti najkasneje do 20. ure. ker se bodo sicpr prodale naprej. Zadnia predstava v nedeljo 17. t. m. se je morala zaradi nenadne obo i"losti 2. Karusa odpovedati. Vstmaitre, kupljene"* za to predstavo, bodo veljale za sobotno predstavo. Sobotna predstava je najbrž zadnja predstava le lepe drame v tej sezoni. — V nedeljo 24. ob 20 bo črkovni oder z »Ljubeznijo sedemnajstletnega« na sokMskem odru na Viču. Maršborsko sleda!«** Začetek ob 20 Petek. 22.: Zaprto Sobota. 23.: Brez tretjega. Premijera. Proslava 251etnice pisateljskega delovama M. Begoviča. A Nedelja. 24.: Viktorija in njen huzar. Znižane cene. Zadnjič. CELJSKO MESTNO GLEDALIŠČE Začetek ob 10.30. Nedelja. 24.: Vzrok. Repriza. Gostoval bo g. Kralj iz Ljubljane. Iz Škofje Loke šl— Uradni dnevi škofjeloške sreske iz-posta\>e bodo v Železnikih 3 maja. 2. junija, 5. julija, 4. avgusta. 4. oktobra. 2. novembra in 9. decembra Uradni dan za november se določi naknadno. V Gorenji vasi pa se bo uradovalo 10. maja. 7. junija, 8. julija, 9 avgusta, 6. septembra 6. oktobra, 11. novembra in 13 decembra. Iz Kamnika ka— Leto jubilejev. Kamnik letos kar tone v jubileiin. Državna smodnišnica praznuje 751etnico, odkar je pričela obratovati. Gasilno društvo in pevsko ''ruštvo »Lira*, pa 50'etnico ustanovitve Letos poteka tudi 50. leto. odkar so na osnovni deški šoli prenehal poučevati frančiškani in so jih nadomestili uč'telji ter 251etnica osnovanja knjižnice Narodne Čitalnice. Ako k temu prištejemo še 7C01etnico mesta Kamnika, katero praznujemo že od 1. 1928. naprej in odkritje spominske plošče v svetovni vojni padi m Kanmičanom. potem letos ne bo konca pr reditev m proslav. ka— Krstna predstava A. Peteri i nove drame »Sonce« je zaradi tehničnih zaprek preložena na soboto 30. t. m. _____ t— Kino Soko! opOzar.ia. d* je film »Azija se budi« drugi »Trader Ilorn«. Iz Novega 5!?esta n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes v petek in jutri v soboto, obakrat ob 20.15. in v nedeljo ob 15., IS. in 20.15 zvočni film »Vese1« dunajska dekleta«. V glavni vlogi \Villy Forst in Irene Eisinger. Predigra zvočna. n_ Slovesno razvitje prapora pomočniškega odseka Obrtnega društva v Novem me^tu bo 8. maja ob 11. v prostorih So-kolskega doma. Iz PrekRniiirja pm— Nova sokolska četa se je ustanovila v Zenkovcih. Sokolska misel se razveseljivo širi po Prekmurju in so danes že skoro v vseh večjih krajih sokolske postojanke. pm— Jz Sokola Na zadnjem sestanku načelnikov prekmurskega sokdskega okrož- Zaščita denarnih zavedov in vlagateljev Današnje izredne gospodarske razmere zahtevajo izredne ukrepe. V vrsto teh ukrepov =pada v sredo uveljavljeni zakon o zaščiti kmeta, ki pa vsebuje med drugim tudi zasilne ukrepe za naše denarne zavode. Paragraf 5. tega zakona ustvarja možnost moratorija za denarne zavode, seveda ne splošnega temveč samo individualnega, torej samo za zavod, ki za to prosi. Ustavitev tega člena v zakon o zaščiti kmeta ;e narekovala previdnost in skrb za naše denarne zavode, v prvi vrsti pa za njihove vlagatelje. Zakon o zaščiti kmeta določa v § 5.: ->Ako denarni zavod zaide zaradi omajan.ia kreditnih odnošajev, izzvanih bodisi zaradi splošne kreditne krize ali zaradi neobičajnega in prekomernega dviganja vlog, v t« z-koče in če so po bilanci v tem čas« aktive verie od pasiv. tedaj lahko ministrski svpt na zahtevo samega zavoda in na predi >g ministra za trgovino in industrijo izda za vsak tak primer uredbo z zakonsko močjo, v kateri bodo predvideni roki za izp.acilo vlog in drugih terjatev ter vsi drugi ukrepi. tudi za reorganizacijo zavoda, ki bi bila potrebna za njegovo redno poslovanje, in za zaščito vlagateljev in ostalih upnikov. \ tem cilju je pooblaščen minister za trgovino in industrijo, da tak zavod in v«> ajdovo poslovanje postavi pod stalno nadzorstvo svo;ega komisarja.« Sličnin in še mnogo dalekosežnejših zaščitnih ukrepov so se v zadnjem letu poslu-žile skoro vse države. Individualni moratorij ki je omogočen z gori citiranimi določbami zakona o zaščiti kmeta, ima namen, preprečiti prisilno likvidacijo zavoda, ki ie zaradi nenormalnih razmer v denarnem tn kreditnem poslovanju postal nelikviden, ki pa ni pasiven in ima pogoje, da pri normalizaciji razmer lahko zopet preide v normalno poslovanje. Pravni institut individualnega moratorija za denarne zavode doslej ni obstojal (razen v zvezi z insol venčni m pravom), kar pa je razumljivo, kajti potreba za tak pravni institut se more pojaviti samo v času gospodarske katastrofe, ko lahko splošna kriza zaupanja potegne s seboj v vrtinec tndi denarne zavode, ki so v jedrn zdravi. Ustroj bančnega poslovanja je pač tak. da aktiv brez škode za podjetje ni mogoče tako naglo realizirati, kakor bi to zahtevala brzina, s katero se krči jo tu ta sredstva zavoda. Moratorij ima v takem trenutku namen, da prepreči nepotreben polom in zasilno likvidacijo, ki lahko prinese škodo predvsem upnikom. Pri počasni in tihi likvidaciji aktiv se lahko izločijo vse nepotrebne izcbbe, in to v prvi vrsti na korist upnikov. Na tak način pa se lahko tudi nadalje obdrži zavod, ki ima drugače pogoje za nadaljnje normalno življenje. ja je bilo sklenjeno, da bo letošnji okrožni izlet 2o. junija v Beltincih. Letošnji društveni nastop Sokola v Murski Soboti pa bo 12. junija s sodelovanjem vseh čet. Posebnost pred tem nastopom bo štafetnrt tek vseh edinic z avstrijske in madžarske meje s ciljem v Murski Soboti. Iz Ptuja j_ spravljajte jezikovno popačenih reklam v javnost Na plesnem večeru gdč. Erne Kovačeve so se delili med publiko dvojezični reklamni letaki za priiavo v plesni tečaj. Prevod na slovenščino pa je bil sijajno pomanjkljiv in bi bilo na mestu, da bi publika te letake odločno zavrnila. Morda gdč. Kovačeve ne zadene nobena krivda, gotovo pač tiskarno, ki je letake tiskala. Iz sg_ Ustanovitev krajevne Organizacije JRKD. Te dni zvečer se je vršil v gostilniških prostor'h Sokolskega doma ustanovni. občni zbor krajevne organizacije JRKD Ob obilni udeležbi občinstva iz vseh slojev je otvaril zborovanje predsednik sreske organizacije JRKD ravnatelj e Ferdo šent.iure in obrazložil vzroke, k! so dovedli do potrebe nove stranke. Poudarjal je važnost te nove državne politične organizacije, ki naj združi pod svoje okrilje vse one, ki žele sodelovati na gradbi naše Jugoslavije. Nato je prečital pravila članarina se je določba na 6 Din letno. V odbor so bili soglasno izvoljeni: predsednik Konač Leopold, podpredsednik S-erai-n>i.k Ivan, tajnik Mrovlie Slavko, blagajnik Hmelii.na Drago, odborniki: Roimik Ivan, Martelene Slavko, Grmovšek Miloš, Go-reč-an A.iton. Eiletz Franc, Kvae 'Ivo, d.r. Brat.kovič Alojz in Fe.rber Miroslav. Nato se je razvila živahna debata, katero je zaključil ravnatelj g. šentjurc s pozivom na složno in Intenzivno delo za blagor naroda in države. Iz Sjicvenske Bistrice *b— Sokolska predstava Linhartovega »Matička«, name-avma za 16. t. m., bo v soboto 23. t. m. zvečer in v nedelio 24. tega meseca popoldne v dvorani hotela »Beograda«. Za pomladno zdravljenje čiščenje krvi in protj slabi prebavi uporabljajte naš nacionalni produkt = Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se naslednje tvrdke: Parket, družba z o. z. v Ljubljani (nakup in prodaja parketnih deščic, brodarskega poda in enakih proizvodov, izvoz tega blaga; osnovna glavnica 100.000 Din: poslovodje: Šiška Ivan, tovarnar v Ljubljani. Lenarčič Josip, tovarnar na Vrhniki Kane Alojzij, tovarnar v Mengšu, inž. Zupančič Fran, poslo-vodia v Ljubljani, inž. Remec Vladimir v Ljubljani in Frane Heinrichar ml., lesni in-dustrijec v LjublianD: T. Rom in sinovi, družba z o. z. v Ljubljani < prodala vsakovrstnih pločevin, krovskega in inštalaterskega materiala ter vseh v to stroko spadajoči strojev, kurilnih osrrelevahvh m tdadilnih naorav: osnovna erlavmca 80 000 Din: poslovodje: Korn Tpodo'- Kom Teodor mk, Korn Honri^ in Korn H<=rm.an. vsi ;z Linbljane); »Danuhia«. trgovina s potrebščinami za čevljarsko 'n nfniarsko industrijo, družba t o. z. v Liubljanl (nakup, izdelovanje in prodaja kemičmh nre^aratov za usnjarsko in čevljarsko industrijo, barv in lakov ter nakup in prodaia stroiev za čevljarsko in usniarsko indnstr"" -ma^ke Da»ubia: osnovna glavnica 10000 Din: poslovodie: Vodonivec Franio. trrovski ravnatelj. Snoi F^nnia. tro-ovVa in n^-rftnicp.. oba iz Lbabljan«^- Fr. To^«:^ & Ko., nakup in prodaja pohištva v Zg. Kaš-lju. Jugoslavenska banka d. d. Bilance naših vodilnih bank za preteklo poslovno leto so se ptičakovale in se pričakujejo tudi danes z večjim zanimanjem nego v prejšnjih letih. To zanimanje se ne omejuje samo na one poedince, ki se aktivno udeležujejo gospodarskega življenja, ampak se je razširilo od številnih vlagateljev tudi na najširše sloje. Iz bilance Jugoslovenske banke d. d. in iz poročila, ki ga je upravni svet te banke 19. t. m. predložil XXIII. rednemu občnemu zboru delničarjev, je razvidno, da se težka splošna gospodarska kriza, ki je nalik epidemiji zajela ves civilizirani svet, ni dotaknila domačih kreditnih organizacij, ki imajo zdrave in krepke osnove. Sistem opreznosti, ki ga v Jugoslovenski banki predstavljajo strogi predpisi in konservativna načela, ki se jih je banka vedno posluževala in ki so še za časa minulih dobrih konjunktur prihajala jasno do izraza pri podeljevanju kreditov, je banki tudi v današnjih težkih in nemirnih časih omogočil miren razvoj. Na koncu minulega leta je banka razpolagala z gotovino v znesku od 32,341.200.13 dinarjev, dalje z dobroimetji pri denarnih zavodih, z devizami, valutami in z menicami v skupnem znesku 149,399.299.61 Din. tako da je več kakor tri četrtine vseh njenih vlog pokritih z najlikvidnejšimi sredstvi. Skupne elokacije so se zmanjšale od 888 milijonov ob koncu 1. 1930. na 755 milijonov ob koncu leta 1931., torej za okroglo 132 milijonov dinarjev. To zmanjšanje odgovarja približno znesku 150 milijonov dinarjev, za katerega so se, in to naposled zaradi odtegnitve gotovine iz prometa (te-sauriranja), znižale vloge in ostali upniki, kar "v polni meri dokazuje likvidnost bančnih elokacij. Stiska splošne gospodarske tvornosti, ki je nastopila pri nas v drugi polovici preteklega leta. se izraža v bilančni vsoti, ki se je znižala od 1 milijarde na 907 milijonov, in v skupnem noslov-nem prometu. Ki se je znižal od 76Va na 62s/, milijarde dinarjev. Bilanca izkazuje za preteklo poslovno leto čisti dobiček 4.328.246.27 Din. od katerega se bo uporabila vsota 175.943.59 Din za dotacijo rednemu rezervnemu fondu, medtem ko se bo glede na neizpremenjeno gospodarsko krizo od ostanka izločila vsota 3.200.000 Din in porabila za zavarovanje in — po sklepu upravnega sveta — za odpisovanje terjatev. Preostali znesek 952.302.68 Din se preness na novi račun. Sklep upravnega sveta, da se spričo izjemnih časov, ki v njih živimo, za minulo poslovno leto kljub doseženemu dobičku in navzlic odpisu in rezerviranju, ki je bilo izvršeno še pred zaključkom leta. prvič po ustanovitvi zavoda odstopi od plačila dividende in da se ves dobiček uporabi za okrepitev notranje bančne pozicije, so gospodarski krogi sprejeli s polnim razumevanjem in zelo povoljno. Sistem opreznosti, ki se v banki strogo spoštuje, je vodil upravni svet pri stvaritvi tega zadnjega sklepa. A temu sistemu se moramo tudi zahvaliti, da zavod nima niti ene lastne delnice, -ter jih ni zaradi intervencije svoječasno na borzi kupoval. Danes pač vidimo, kako je to načelo, ki so mu nekateri tedaj ugovarjali, opravičeno. 438 PLANiNKA-CAJ BAHOVEC Pravi samo v zaprtih in plombiranih zavojčkih z napisom izdelovalca! Lekarna Mr. Ph. L. Baftovsc, Lf»bl]am Odobreno po Min. soc. pol. in nar. zdr. san. od pod br. 2007. novih določbah more finančni minister povečati dosedanji skupni kontingent, in sicer v prvi vrsti za nove tvornice. ki bi se zgradile na zadružni podlagi v krajih, kier doslej ni bilo kmetijskih tvornre špirita. Kmetijske in industrijske tvornice špirita odslej ne morejo več prodati dodeljenega jim produkcijskega kontingenta. Ukinjena je določba, da kmetijske tvornice ne smejo sirovega špirita rafinirati in prepoved ustanavljanja novih kmetijskih tvorn e špirita. Odobrenja za gradnjo takih tvomic daje finančni m raster Tudi dosedanja prepoved ustanavljanja industrijskih tvornic špirita za dobo deset let se ukme. Razlika med ttaro trošarinsko stopnjo m novo se vrne za špirit, ki se nahaja v prometu pri veletočilcih, in sicer na prošnjo, ki jo je treba predložiti do 20. maja. Banovine in občine ne smejo pobirati na špirit večje trošarine nego 5 Dn za vsako hekto-litersko stopnjo, in sicer banovine počenši od 20. t. m., občine pa počenši od 1. januarja 1933. V roku 30 dni uveljavljenja novele so producsnti špirita dolžni ustanoviti prodajno centralo za špirit, kakor tudi Zvezo industrijskih ter zvezo kmetijskih tvornic špliila s sedežem v Zagrebu. Pri ustanovitvi centrale daje vsakih 100 hektolitrov kont.ngctrta 1 g^as. Tvornice. ki ne bi pristopile" k centrali, izgube kontingent. Ce tv'•niče v stavljenem roku cemrale jie ustanovijo, jo z uredbo ustanovi finančni ministei V vsakem primeru ima finančno oiiirstrstvo v ctntrali poleg komiiarja najmanj dva člana. Preko prodajne centre1 e za šp rit se mora vršiti vsa prodaja špirita v državi in ves izvoz. Ceno špirita ugo-tavPa od ča-sa do časa finančni minister po zaslišanju uprave centrale Novela nadalje pooblašča finančnega ministra, da sporazumno s trgovinskim in kmetijskim min strom predpiše mešanje špirita z bencinom kot pogonsko Sredstvo za motorje. Za ta namen se mora počenši od 1. oktobra t. 1. porabljati najmanj 20 odst. špirita, tako da se na 800 gramov bencina doda 200 gramov špirita. Ali se bo k tej zmesi dodajal še metilni elkohol in v kffbaii količini, bo odredil finančni minister. Po tem datumu uvozniki in Tafinenje ne bodo sneli prodajati čistega bencina ;a porfon motorjev (razen aeroplanov), sicer se "kaznujejo s 5000 do 100.000 Din. Trosa-rinska stopnja iz točke 13. člena 72 troša-rnskega zakona sc bo potem pobirala na zmes. Način mešanja bo predpisal finančni minister s posebnim pravilnikom. Financ ni minister bo lahko po potrebi v sporazumu s kmetijskim ministrom od časa do časa tudi predpisal, katere sirovme se naj uporabljajo za proizvodnjo špirita, pri čemer bo v prvi vrsti upošteval vino m žganje kot sirovi no za konsumni špirit koruzo pa za motorni špirit. Višek produkcijskih stroškov bo v takem primeru razdelila prodajna centrala na v&o potrošnjo špirita v državi. Trošarina na droži se poviša od 4 na 8 Din pri kg. Uknja se istočasno prepoved ustanovitve novih tvornic droži (kvasa). V členu 76. se ukinja določba, po kateri je doslej pripadlo 5 odst. pobranih bano-vinskih in občinskih trošarin za nagrado državnm uslužbencem, ki pobirajo troša-r'no. Spremembe trošarinskega zakona Z najnovejšo novelo k trošarinskemu zakonu. ki je 20. t. m. »tonila v veljavo, se ne spreminjajo samo določbe olede trošarine na vino in žiganie. o katerih smo poročali v včerajšnji številki Ta zakonska novela vsebuje še naslednje trošarinske spremembe: Trošarina na izvlečke (ekstrakte) «;ence in eterična olia 7 alkoholom se zrnja od 3"i00 na 3000 Din za 100 kg Na špirit (ai-kohol) in vse špirituozne tekočine znaša trošarina seda i enotno 24 D'n (doslej pri kmet^kih tvo^i^h 24 nr? 1ndusti*iislo'h tvornicah pa 28 Din). Črtane jot določbe sedanjega trošarinske^a zakona glede rtoia-v;na z.a izvoz v inozemstvo s šnlritom in ugodnost', ki so v zvezi * tem Sor^me niio «e nadalie določbe glede razdelitve produkcijskih kontingentov za špirit. Po — Povečanje glavnice »Jugnhrune« v Kranju. Na podlagi sklepa izrednega občnega zbora 9. marca t. 1.. je »Jugobruna«, kranjska tekstilna tvornica, družba z o. z. v Kranju, zvišala svojo glavnico od 500.000 na 1,000.000 Din. = F ii zija v alkoholni stroki. Tvrdka »Al-ko«, veletrgovina žganja, družba z o. z. v Ljubljani, je prevzela vse aktive in pasive Rastlinske destilacije »Florian« (izdelovalec Edrnund Kavčič), družbe z o. z. v Ljubljani, in je zvišala svojo osnovno glavnico za 60.000 Din (iz čistega prebitka prevzete družbe) na 135.000 Din. — polovična vožnja za obiskovalce H-banovinske vinske razstave združene z vinskim sejmom, ki ho 8. do 10. maja v Ptuju. Prometno ministrstvo, splošni oddelek v Beogradu je z odredbo z ine 8. t. m. br. 6464 odobrilo polovično vožnjo za obiskovalce II. banovinske vinske razstave in sejma in IV. vinarskega kongresa, ki bodo od 8 do 10. maja v Ptuju. Polovični vožnja velja od 3. do 14. maja za vsa vlake in razrede jugoslovenskih državnin železnic, tz-vzemši ekspresne. Obiskovalci vinske razstave. sejma in kongresa kupijo na odhod ni postaji celo karto do Ptuja, ki jim poleg izkaznice vinarskega društva, da so obiskali vinsko razstavo s sejmom ali kongres, ve lja za brezplačno vrnitev. Izkaznice se bodo dobile na vinski razstavi v °tuju. Karte torej ne oddati! Za prevoz razstavnih predmetov velja popust predviden v tarifi del II — odsek B XIII. Gostilničarje, vinske trgovce in druge zanimance vabimo na čim-vpčji obisk. Vinarje, kmetijske in sadjarske podružnice in druge organizacije vabimo, da organizirajo svoje člane za skupen obisk naših prireditev v Ptuiu Vinarsko društvo za dravsko banovino v Mariboru. = Zvišani prispevki za borze dela in dovoljeni odtegljaji. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja: Po naredbi ministrstva za socijalno politiko tn narodno zdravje sp od 1 t. m. daPe zviša prispevek za borzo dela od 5n,<< na 10°'« tedenskega prisnevka za boWpn Zato delodajalci od 1 anrila lahko odtpgujplo od plače delavca te-'e zneske: dnevno: mazdni razred- I. 0.21 Din. II. 0.31. III. 0.37, IV. 0.43, V. 0.54. VI. 0.05. Vil. 0.77. VIII. 0.P2, IX. 1.11. X. 1.31. XI 1.54. XII. 1.85; tedensko: mezdni razred: I. 1.28 H II. 1>5, III. 2.22, IV 2.08 V 3.23. VI. 3.88. VII. 4.62. VIII. 5.51. IX. 6.65. X. 7.&5 XI. 9.24, XII. 11.00. V teh zneskih so upoštevani dovoljeni odtegljaji za vse vrste prispevkov. Tabele od odbitkih bomo na željo poslali delodajalcem, čim jih prejmemo od Osre I-njeca urada za zavarovanje dela\-cev v Zagrebu. Borze 21. aprila. Na ljubljanski borzi so se danes nekateie devize po včerajšnji oslabitvi nekoliko okrepile. zlasti Ne\vvork. Bruselj. Berlin in 1 rst. Na zagrebškem pfektnem tržišču jp Vojna škoda nadalje nekoliko popustila in )<* trgovala po 213 in pozneje po 208. za mat pa po 210 in 208. 7" » Blairovo posojilo bilo v početku prometa ponovno čvrsteiše in je bilo zaključeno po 49. notem na jp popustilo in se ie trgovalo po 47. 47.oO. 47.375, 47.25 in 47. Zaključek je bil zabpležm samo še v 8" n Blairovem posojilu po 5o.50. Devize. Ljubliana. Amsterdam 2288.57 _ 2299.93. Berlin 1338.37 - 1349.17. Bruselj 791.20 795.14. Curih 1007 61—1102.85 London 212 61 do 214.21. Nev York Ček 5626.72 — 5654.8^. Pariz 222.81—223.93, Praga 167.22 — 168.08, Trst 290.05—292 45. Zagreb. Amsterdam 2288.57 — 2299.03. Berlin 1338.37 — 1349.17, Bruselj 791.20 do 794.04, London 212.61 — 214.21. Milan oof) _ ''92 40 \pwVork kabel 5648.63 . 4- Winnipeg. 21. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 62.875, za julij 64.875. za oktober 67.375. + Ljubljanska borza (21. t. m.) tendr-m-a za žito prijazna. Zaklmčeni so bili 4 vagoni, in sicer 3 vagoni pšenice m 1 va^on koruze. — Nudi se: pšenica (slovenska postaja, po mlev. voznim, plac. v _;•<> dneh): slavonska. 78 kg po 180 — 182.50 baška, okolica Sombor. 79 kg po 185—187.5'), baška potiska. 80 kg po 190 - 192.50; moka: baška »0«. franko Ljubliana. plac. v 30 dneh po 325 _ 330. banatska po 335 H« 340- koruza (slov. postaja, plačilo v 30 dneh): baška pri mlevski voznini po 1-» do 147.50, jx) navadni voznini po 150 do 152.50. + Novosadska blagovna borza (21. t. m.) Tendenca za pšenico stalna, za koruzo mirna, sicer nespremenjena. Promet: 56 vagonov. Pšenica: baška. okol. Nmi Sad. 79 kg 1?/». — 132.50: baška. okolica Sombor. 78 kg 129 — 131: srednjebaška in gornjebaška, 79 kg 130 — 132.50: baška potiska. 70 kg 130 — 132.50: gornipbanat«ka. 70 kg 1°9 do 131: banatska. pariteta Vršac. 78 k" 128 do 130: banatska. ladja Tisa. 70 kg 132.50 i-> 135. Oves: baški. srem=ki. slavonski 132."O do 135. Ječmen- baški. srem=k' 63'64 k? 140 — 145: pomladni. 67/68 kg 155 — 1°°- _ Koruza: baška sremska in banatc1 "t 96 — 98; baška. okolica Sombor 97 — 99; baška bela 100 — 111: sremska. okolica Sid Dfi _ 100. Moka: baška. bana1<=ka »Og« m »Ogg« 240 _ 245: »2< 215 — 225: 195 do 205: >6« 180 _ 185; ?7 n^ateVe narave oo zanimal sestavek »štorklje« (2 sliki). Kratek, toda vsebinsko precizen je članek dr. R. H. Francča »Zakaj nosimo glavo pokoncu?« Nedvomno je že marsikdo razmišljal o tem vprašanju, zdaj pa se bo lahko poučil o tej »skrivnosti«, članek je opremljen z avtorjevo sliko. Odlični zgodovinar J. Vrhovnik je prispeval za literarno zgodovino in za vse Gregorčičeve prijatelje važen članek »Ob 50-letnici Gregorčičeve Zlate knjige«, članek, ki se bo nadaljeval, je opremljen z Gregorčičevo in Vrhovnikovo sliko iz leta 1885. Staršem in vsem onim. ki se bavijo z mladinsko literaturo, bo dobrodošel prispevek pisatelja Fr. Karinthva »Pravljice, ki jih pripovedujemo otrokom«. Jako poučen je sestavek »Kaj človek v resnici vidi in česa ne vidi« s šestimi slikami, ki nazorno kažejo zanimivo vsebino sestavka. Turiste bo zanimal prispevek »Na grebene montblanške grm-"de« (s sliko). V poletju nameravata drzna brata Schmid. ki sta lani kot prva premagala severno steno Matterhorna naskočiti joraško severno steno, ki je še mnogo bolj nevarna. V soboto 23. t. m. na Shakespearejev rojstni in smrtni dan bo svečana otvoritev novega gledališča v Stratfordu. ki je Angležem to kar ie Nemcem VVeimar. O tem poroča sestanek »>Tovo gledališče angleškega naroda« (s sliJto). O neprijetnih in prijetnih trenutkih znanstvene odprave v puščavi kitajskega Turkestana razpravlja članek »V osrednji Aziji« po pripovedovanju geologa E. Trink-lerja. Naše lutkarje, ki so si pridobili za razvoj in napredek marionetnih gledališč mnogo zaslug bo zanimal sestavek »Japonske lutke« (3 sliko). Opis ameriške zvezne države Alabame, ki jo je nedavno pustošil silovit orkan, vsebuje člančič »Alabam«, dežela tornadov« s sliko spomenika Bookerju Washingtonu. globoko izobraženemu čistokrvnemu črncu. ki je postal vodja in glasnik črnega plemena v Ameriki. V številki se nadaljuje roman Iv. Podr-žaja »Bedakova osveta«, ki izhaja za naročnike revije v obliki posebne knjige. Poleg rednih rubrik »Znamke pripovedujejo« (Država, ki živi od prodaje znamk — s sliko). »Tri minute potovanja« (Sevilla. biser španskih mest — s sliko) in »šaha« vsebuie številka serijo slik o »Vulkanski katastrofi v Južni Ameriki« ;n druge. Na platnicah priobčuje za obiskovalep kinematografov zanimiv »Lov za novimi zvezdniki« m serijo humorističnih slik z Adamsonom. »življenje in svet« se naroča pri upravi: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. in stane polletno '-O Dir. trimesečno 20 Din. mesečno 8 Din. Posamezne številke po 2 Din po vseh večjih trafikah. Med obiskovalci angleških kinematografov se je vršilo glasovanje za najpopularnejšega filmskega igralca. Po štirikratnem glasovanju je dobil največ glasov Ronald Colman Dihalne vaje otrok Zdravnik dr. O t mar v Haarlemu je prišel na or ginal.no misel, da si otroci lahko izboljšajo pljuča z dihalnimi vajami, če spuščajo mehurčke iz milnice. Dal je napraviti za otroke posebne cevke, katere pomaka deca v milnico in piha mehurčke, da postanejo črn večji. Te vrste dihalne vaje so za otroke zabavne, obenem pa tudi zelo uspešne. Krvnik in konjederec Iz Stolnega Beligrada prihaja vest, da je madžarska viada izmed številnih prosilcev za službo madžarskega krvnika izbrala podčastnika Dormandija. Ta pa izjavlja. da sprejme službo krvnika samo pod pogojem, da mu poverijo tudi službo konjederca v BudimDešti, kaiti dohodki, ki bi jih imel kot krork. so tako pičli, da ne bi mogel z njimi izhajati. Problem za filozofe Ce je neki eovek zaradi pomanjkanja sklenil samomor s svetilnim plinom in je vtaknil cev že v usta. pa ugotovi, da mu ie plinarna zaprla vod — ali je to smola ali sreča? Braun ministrski predsednik (socialni demokratT, Vsak dan ena Ona: »Vi imate slab značaj! če bi bili moj rnož. bi vam ponudila strupa!« On: »če bi bili vi moja žena, bi ga izpil!* V nedeljo 24. t. m. se ne vrše samo v Nemčiji deželnozborske volitve, ampak tudi v avstrijskih zveznih deželah. Prav tako se vrše v nedeljo v mnogih avstrijskih občinah občinske volitve, tudi na Dunaju. Volilna propaganda je zelo živahna. Na Dunaju so uprizorili socialni demokrati velik volilni sprevod, kakor kaže naša slika SVETOVNA GOSPODARSKA KRIZA Iz življenja Tudi v Avstriji bodo volili Spomenik velikemu pacifistu Staranje In pomlajevanj Problem staranja in pomlajevanja za- | nima znanost že nekaj let na vso moč. Eksperimenti prof. Steinacha in dr. Vo-ronova so znani tudi širšim krogom in skoraj je bilo videti, da bo umetno pomlajevanje ljudi v dogiednem času vsem dostopna procedura. Danes smo pa spet že precej daleč od tega naziranja, dasi delnih uspehov nikakor ne gre zanikati. že odgovor na vprašanje, kaj povzroča staranje, pomeni razočaranje. Znanost teh vzrokov ne pozna definitivno. dasi nam ne manjka vsakovrstnih teorij. Simptome, kakor sivenje las. popuščanje fizičnih in duševnih moči itd., poznamo sicer dobro, tona ti simptomi se dado razlagati na razne načine in nikakor ni potrebno, da bi jim iskali izvora samo v staranju. Tako ima že otrok o red rojstvom organe. ki bi jih lahko označili za starčevske, in mnoge bolezni imajo za posledico starostne pojave celo ze ori zelo mladih ljudeh: po drugi strani se lahko celo pri 80-letnih starcih kak kostolom normalno iz-leči — torej ima takšen organizem v sebi organe in s;le ki so šp povsem -^mladostnem. Najrazličnejše vzroke so že delali krive starostnih znakov: poapnienje žil, osu-šenje organizma. popuščanje delovanja žlez. Vse to je točno, a nam ne pojasnjuje vsega. Res pa je. da vidijo danes predvsem v delovanju spolnih žlez in sploh v | vsej tako zvani notranji sekreciji z njenimi hormoni tistega »kapelnika«, ki uravnava tempo staranja. Na tem polju se gibljejo tudi poskusi za umetno podaljševanje življenja. Kakšni so praktični uspehi teh pomla-jevainih poskusov? Predvsem ni mogoče utajiti, da so pri starih živalih dosegli prav očitno pomladitev s tem, da so jim vcepili spolno žlezo mladih živali. Na neki biološki postaji v Moskvi so v zadnjih letih poskušali to metodo postaviti v službo živinoreje. Stare plemenske živali, ki so jim vcepili spolno žlezo, so opazovali več let. Pri polovici operiranih živili so bili uspehi dejansko izvrstni: popolnoma senilen bik je n. pr. v dveh letih po operaciji spravil 130 potomcev na svet in ga še danes uporabljajo v plemenske svrhe. Drugače pa je z ljudmi. Presaditev opičji žlez v človeški organizem se je izkazala učinkovito samo za kratko dobo, ker telo vcepljene žleze kmalu posrka. S pomlajevanjem ljudi, vsaj za da'jši čas, torej še nismo prišli daleč in po današnjem stanju stvari ni n;r: verjetno, da se bo da'o to v dogiednem času doseči. Pač pa je pričakovati, da bo s to metodo in morda še z drugimi mogoče z uspehom omejevati starostne bolezni in težake — s tem bi pa dosegli že izredno mnogo. Policija zasedla nsonakovsko „Rjavo hišo" Takšen bo spomenik, delo kiparja George-sa Regnaulda, ki ga bodo postavili v Co-cherelu Aristidu Briandu Pogreb z mačjo glavo Dolga vrsta »vlečnastih« testamentov, kii so jih zapu-tiLi A;ng!ež:. je zdaj dobila dopolnilo v obliki oporoke, ki jo je os ta vil bivši odvetnik George Chambers. C »lasi se: »Moje truplo se ne sme polož fci v rakev, ampak v koš iz ločja z obrazom navzgor. Glava ncij se zavije v neprcmočljivo platno, ki naj z njim obijejo tudi vso košaro. V tem stanju naj se moje truplo izpostavi sedem dni pod vedrim nebom. Poleg tega določam, da se mora pokončati z menoj tudi glava moje mačke Tom T te. k.i je poginila 4. junija 18.95. Hranil sem jo vsa leta do smrti. Moje truplo in mačja g'>ava naj se po sedmih dneh izroii plamenom, pepel pa naj sc raztrosi na vse vetrove.« »Pokojnik je b>! sploh vel k prijatelj živali in je poleg mačk ljubil tudi pse. Tako bi bilo mogoče soditi vsaj po njegovi p.> slednji volji, kaj t' zapustil je nekemu pasjemu zavetišču nad ,V).flOO Din, vse drugo premoženje pa je dobolo Amgie&ko društvo za zaščito živali. Prispevki za Društvo narodov v obrokih Zaradi japonsko-kitajskega spora je zabredla Kitajska v takšno denarno zadrego, da ne more več redno plačevati pristojbin, ki veljajo za vse članice Društva narodov. Doslej dolguje Kitajska Društvu narodov nad 400.000 funtov. Pred dnevi je nakazal kitajski finančni minister Društvu narodov 18.000 funtov naplačila — ostanek bo sledil, kadar se izboljšajo današnje razmere. je težko prizadela tudi japonsko industrijo. Trgovina z inozemstvom je padla. Nastala je mandžurska kriza. Japonska vojska je vdrla na kitajsko ozemlje in razgnala neorganizirane kitajske vojne sile. Kitajci so odgovorili z bojkotom japonskega blaga. Japonska je udarila. Šangha.i ie zaseden . . . Ves svet se je začel zanimati za Daljni vzhod, zlasti za Janonsko. Veliki narodi imajo dovolj kniig in časopisov z opisi japonske zgodovine, kulture in civilizacije, običajev itd., v našem jeziku na je bore malo zadevne literature. Uustrovana tedenska revija »ŽIVEJENJE IN SVET« si ie pHdohila pravico, da sme kot edini časopis v Jugoslaviji prinašati serijo slik s članki RAZVOJ JAPONSKE V SLIKI IN BESED! ki prične izhajati že 1. maja. Kdor še ni naročnik edine slovenske tedenske revije, naj ne zamudi ugodne prilike! »ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča v Ljubljani: Knafljeva uliea 5 in stane polletno Din 40.—, trimesečno Din 20.—. mesečno Din 8.—. in sveta Pleme in umrljivost Po novih statističnih podatkih je zelo verjetno, da je povpreina življenjska doba podedljiva lastnost. Seveda določajo vnanje, gospodarske, socialne in druge okoliščine trajanje življenja, vendar so tudi družine kakor plemena, k: živijo dolgo ali kratko. Prof. Clements je v Arizoni dvajset let proučeval te stvari in je ugotovil, da kaže krivulja umrljivosti pri Indijancih, zamorcih in belcih nekakšen prvi višek v otroški dob:; velike razlike pa izkazuje drugi višek. Ta leži Dri Indijancih med 15. in 19. letom pri zamorcih med 20. in 24.. pri belcih pa šele pri — 70. letu. Belci žive torej na vsak nač;u dlje kot pripadniki prvih dveh plemen. Turčija brez kave Turški listi pišejo, da je nastopila v Turčiji kriza kave, ki celo presega podobno krizo, ki se ie pojavila v svetovni vojni. Ta pojav pomeni prelom z najzvestejšimi turškimi tradicijami. V Šmarni je takšno pomanjkanje kave, da je morala oblast racionalizirati uživanje in izdaja nakaznice za kavo. ki se izroče v roke vsakemu družinskemu poglavarju posebej. Poroka slepega pianista Pri nedavnih Chopinovih tekmah v Varšavi se je poleg nekega ruskega emigranta posebno odlikoval slepi madžarski pianist Imre Ungar, ki je bil na podlagi znanja. ki ga je pokazal pri Chopinovi tekmi, angažiran za 40 koncertov na Poljskem. Zdaj poročajo iz Varšave, da se je Ungar oženil z madžarsko pianistko Heleno Lan-ger, ki je nekaj let starša od njega. KARIKATURA Borba za oblast na Pruskem (K nedeljskim deželnozbors"^m volitvam; Lesen denar V mestecu Temno (VVashington. USA) je prišla mestna banka v konkurz. Ta zavod je bil edin: v kraju, ki je oskrboval prebivalstvo z valuto in ker je s proglasitvijo konkurza zmanjkalo denarja, je prišla domača zbornica za trgovino in industrijo na izvirno id^jo, ki je menda brez primere v zgodovini denarstva. Dala je napravite novce iz lesa. in sicer iz furnirja. Leseni novci predstavljajo vrednost 1 dolarja. 50 centov in 25 centov ter so zelo lični in nosijo podpis predsednika zbornice za trgovino in industrijo. Na vsakem novcu stoji zapisano, da se lahko v dobi 6 mesecev zamenja za veljavne ameriške bankovce, čim se je v Ameriki raz-vedelo za ta denar, je začelo novcev zmanjkovati. Poročajo celo. da so dosegli leseai novci trikratno ceno. ker jih kupujejo številni zbiratelji denarja za svoje zbirke. 16 ur trajajoči potres Iz kitajske province Hupeh poročajo, da so imeli 6. aprila katastrofalen potres, ki se je začel ob treh zjutraj in je trajal celih 16 ur. Potres je porušil 70 odstotkov poslopij in je zahteval tudi mnego človeških žrtev. Ceste in ulice so bile pokrite z mrliči. Porušeni provinci grozi vrhu tega tudi lakota. Čudakova oporoka Neki milijonar in čudak ki je umrl v Firenzi. je zapustu svojevrstno oporoko. Smrt ga je pobrala v 8S. letu. Svoje premoženje. vredno 10 milijonov lir, je zapustil firenški občini. Polovico te vsote se mora porabit: za zgradbo zavetišča za slabotno deco. dočim naj služi druga polovica za vzdrževanje zavoda, če bi pa ostala od desetmilijonskega premoženja samo ena lira. izgubi mesto pravico do zapuščine. Vzrok te določbe je čisto svojevrsten. Pokojni milijonar je pred leti, ko mu je bilo 50 let, vzel za ženo neko tridesetletno žensko, ki pa jo je bil zapustil že dva meseca po poroki. 1922 si je bil pridobil reško meščanstvo in se je dal pod D' An-nunzijevo vlado ločiti od žene. To ločitev je pozneje Dotrdila italijanska vlada. Ločena žena si sicer ne lasti pravice do celotne zapuščine, zahteva pa odločno delež, ki ji pripada kot nekdanji miliionarjevi družici. Zato bo sp ^r za tisto morebiti preostalo liro zelo važen, kajti od njegovega izida zavisi usoda desetmilijonskega volila. Nalvišn stolp v Franciji Afriška moda Med črnkami afriškega plemf»a Zulu je zače'a v zadnjem času slaviti moda pravcate triumfe. Ženske spreminjajo svoje nazore o modi prav tako naglo kakor v civilizaciji. Steklene bisere Zulovke odklanjajo. Zdaj jih zanimajo samo podveze. Ogromni zaboji steklenih biserov, ki so jih črnci prej sprejemali za zlato, so romali nazaj v skladišča južnoafriških carinarnic, kjer čakajo, da se moda zopet iz-premeni ali pa da jih uničijo, ker jih ne bodo mogli razpečati. Popularni zvezdnik 107 m visoki stolp v Lilleu Dunikovski bo izpuščen Poljski inženjer Dunikovski. ki so ga pariške oblast', zaprle zaradi njegovih manipulacij dozdevnega pridobivanja zlata, bo v kratkem izpuščen iz zapora. Francoski :n angleški bankirji, ki so ga tožili, bodo umaknili tožbo, nakar se bo Dunikovski preselil v London in tam nadaljeval svoje poskuse. Mlchel Zevaco: 22 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Ni govorila za kralja. Le na glas je mislila. In zdaj. ko ji je srce prekipevalo, se je opajala, uspavala, se prepričevala ob zvoku lastnega glasu. Potem se je spet zatopila v sanje. Obraz ji je rdel, oko žarelo, in na njenih češnjevih ustnah se je igra! blažen smehljaj. Kakor bi bila pozabila kralja, ki jo je sanjavo z začudenjem opazoval ... Iji res je bila v svoji zapuščeni nedolžnosti čudovito lepa. »To je neumnost,« je naposled vzkliknil Henrik, »marnja, ki nanio ne smete več misliti.« Bertille je prebledela, pogledala kralja ki zajecljala: »Kaj mislite, kralj?« »Reči vam hočem, da vaše sanje, ki ste jih imeli kot mlado siromašno dekle, ne smejo ostati iste, ko se bo jutri vse izpremenilo. Posloviti se morate od žalostne preteklosti in usmeriti svo;'e stremljenje v višine, kamor vas dvignem.« Kralj je pričakoval hvaležnosti, toda Bertillin obraz se je raz-žalostil. Proseče .ie sklenila roke in vzkliknila: »Prosim vas, nikar ne mislite name. Višine me ne mikajo. Prepričana sem, da se na dvoru ne bom mogla znajti. Moj sedanji položaj, ki se vam zdi beden, je zame lep. Preprostost me ne teži. Še več, rada jo imam. Srečna sem in ničesar drugega si ne želim, Le to, da bi zmerom tako ostalo.« Osupel, ves iz ravnotežja, je Henrik premišljal: »Kaj je temu dekletu? ... Ponujam ji bogastvo, ki bi se ga pola- v cornnili naibogatejši, ona pa se boji in obupuje.« Na glas tega ni povedal. Le z roko je pokazal skromno bomo pohištvo in dejal: »•Poglejte, v kakšni revščini ste! Ponujam vam palačo. Kaikor kraljična boste, zapovedovali boste kopici služabnikov, sobaric, hlapcev, pažev, postrežnic, vitezov... Sto tisoč liver rente, naslov markize vam dam. dokler vas ne omožim s kakim princem. Pomislite, kaj vam vse ponujam! Premislite, preden mojo ponudbo od-bijete! Jezno mu je odgovorila: Nočem ne naslovov, ne rent, ne princev!... Le nekaj bi hotela: ostati kakor sem. Dragulji, ki mi jih je mati zapustila, so majhno premoženje. Saugiško posestvo mi daje na leto dva tisoč liver. Bogata sem, Veličanstvo. Niti zapraviti ne morem vsega, kar dobim. Še siromakom dam večji del onega, kar mi ostane. Ni mi treba premišljati ... leta sem premišljala, kaj nai storim, če pride kaj takega, kar se je danes zgodilo. Od srca vas prosim, pozabite me in me pustite takšno, kakršna sem. Do smrti vam ostanem hvaležna, če mi izpolnite to prošnjo.« »Bogme, ali ste znoreli? In vse zaradi pustolovca, ki ste ga slučajno srečali!« Dekle se je vzravnalo. Njen dražestni obraz je postal odločen, skoraj trd, ko je hladno odvrnila: »"Dovolila sem si vprašati kralja, kaj misli s človekom, ki ga je imenoval pustolovca.« Cez Henrikov obraz je šinil hudomušen nasmešek. Brez dvoma se j2 bil že odločil. »Ali ne veste, kaj je zagrešil?« jo je malomarno vprašal in ji pogledal v obraz. »Da, pravijo, da je zagrešil razžalitev veličanstva.« »Tako je. Za ta zločin bo kaznovan.« Dekle je prebledelo. Toda njen glas je ostal prav tako hladen. In ko je govorila, se je zdelo kralju, da čita v njenih besedah nekaj kakor grožnjo. , ., »Ali se to ne da preklicati? Ali svoje odločitve na bi mogli nikakor izpremeniti?« »Ne!« je mrzlo odvrnil kralj. In sam pri sebi je dodal: »Bogme, radoveden sem, kaj bo zdaj!« Bertille je prebledela. Toda vzlic vsemu ie ostala čudno mirna. Vstala je in stopila pred očeta, uprla je vanj svoje oči m dejala z glasom, ki ni več prosil, z glasom, ki je bil otožen, truden, ubit: »Veličanstvo, hči Blanche Saugiške vas prosi usmiljenja za moža. ki ga ljubi. Hči Blanche Saugiške. ali ste čuii? Bog mi je priča, da' vas nisem hotela osramotiti s Kopanjem po preteklosti in dotikanjem sedanjosti...« »Kam merite?« .ie vznemirjeno vprašal Henrik. »Sami dobro veste... Ce bi šlo zame. bi se usmrtila... verjemite mi. Toda v nevarnosti je mož. ki ga ljubim!... Zato bom govorila. ln če vam bo to, kar boste čuli. pognalo od sramu kri v glavo, si sami pripišite krivdo. Veličanstvo. Sami ste tako hotel:!« »Kakšne velike besede iz majhnih ust,« se je ponorčeval Henrik, ki je jel že obžalovati svojo radovednost. Jezna, da jo je prekinil, je Bertille novič začela: »Šestnajst let je že tega, kar se je nekd.>. ker je nosil kraljevski naslov in se preveč napil, nekega pomladanskega večera, nocojšnjemu podobnega, priplazil k mlademu, nedolžnemu dekietu. Tega človeka morate poznati: vi sami ste bili, Veličanstvo. .Mlado dekle je bila moja mati... Zapomnite si. da pripovedujem le dejstva, ne "da bi iih pojasnjevala. Vam, ki nočete odpustiti možu. ki je križal svoj rapir z vašim mečem, kakor da ne bi bil rapir poštenega plemiča vreden meča kralja, ki je storil to, ka,r ste vi storili, — vam pripovedujem jaz, hči žrtve, ki sem sama žrtev. Ne mislim iskati besed, ki "jih je zaslužil tak kralj in njegovo spremstvo.« Sokolska zborovanja v Beogradu Sokolstvo — važen prosvetni Saktor — Podvojitev sokolske armade — Ljubljana najmočnejše sokolsko ognjišče Posvetovanja zbora župnih prosvetarjev -r Beogradu so trajala dva dni in so bili podani prav izčrpni referati o vseh panogah sokolskega prosvetnega dela. Savezni p ros ve ta r br. d". VI. Relajčič iz Novega Sada je poročal o delu v preteklem letu. To vseh župah so se ustanovili prosvetni odseki. sistematično idejno vzgojno delo se je razvilo. Število članstva je silno naraslo, po ihioah so se vršili tečaji za prosvetne de-1: ce: predavanj je bilo 5341 in jim je prisostvovalo 223.458 oseb. pri 14.703 govorih pred vrstami v telovadnici pa je bilo navzoči 381.704 oseb. Največjo delavnost so v tem pogledu razvijale župe Maribor, Mo-s*ar. Veliki Bečkerek, Osijek in Vara/din. Prosvetn' odbor saveza ie posvetil veliko •namjo pripravam članstva za praški zlet. Točna statistika proslave 1. decembra poka zu je. da so skoraj vsa društva priredila svečane proslavo ali javne svečane seje, pri katerih jc bilo prisotnih 103.032 oseb. Knii/nic je bilo po župah 13 župnih s skupno 4005 strokovnimi in 11 (V* drugimi knjigami ter 300 društvenih knjižnic, ki so imele 16.625 strokovnih in 56.876 zabavnih knjig. Tudi število društvenih čitalnic se je povečalo in ima sedaj 122 edinic svoje čitalnice z velikim številom časopis5a in strokovnih revij vseh vrst. Dramatičnih pred-s'av je bilo lani preko 1200. lutkovnih'90. Vinopredstav 493 (stroVovn'M. koncertov 377. društvenih zabav 717, 521 besed. 728 akademij. 23 razstav, S«7 poučnih izletov i' ' Celokupno ie bilo razen predavanj in govorov še 10.140 raznih prosvetnih prireditev, kar dokazuje, da predstavlja Sokolstvo tudi zelo veliko in važno prosvetno organizacijo v naši domovini. Zelo važno je bilo zaunno posvetovanje 5 a vezne uprave, žimnih starost in načelnikov. ki ga je vodil I. namestnik saveznega r=tire;ine br. Gauffl. Zelo stvarna debata in poročila o položaju po vseh /upah. ki so v splošnem pokazala ve'ik razmah sokolske organizacije, so ustvarila tiho zadovoljstvo Tnd doseženimi rezultati ter pripomogla, da so se razna interna važna organizaciiska vprašanja. osobito gledp iznrernembe gotovih določil zakona o SK.I rešila soglasno ter bila že urejena predložena glavni skupščini v odobritev. Na plenarnem zborovanju se ie zbralo preko 300 delegatov. Predsedoval je I. podstarešina br. Gangl, pomagala sta mu II. in Tli. podstarrssta brata Paunknvič i-i Križ. Poročila vseh referentov so bila izdana v lični brošuri s 164 stranmi in rajnimi prilogami. med njimi tudi malo karto Jugoslavije z zarisanimi banovin, in župnimi mejami in središči. Delegati so imeli s tem priložnost, da so se na debato t0meP<>o pripravili že doma in so zato prihraniti zborovanju mnogo časa. Z odobrav-niem so bili sprejeti referati ti mika. načelnika, načel-nice. prosvetnega odbora, organizacijsko-pra\nega odseka. narodnoobrambne<*a odseka. dalje statistično poročilo, referat o domovih, tisku, o poškodbenem fondu, blagajniško poročilo in končno velik1 referat gospodarskega odseka. Savezni tajnik br. Ante Brozovič je podal splošno sliko dela v našem Sokolstvu. zlasti v centrali, kritično ie premotril stanje Sokolstva po župah. ki so se večinoma prav ler*o razvijale -n do«e*1e prav lepe rezultate. Savez ima danes blizu 1700 ednic. več ko nolovica jih je na deželi, kjer sokolsko delo zelo čvrsto poganja. O poročilu brata načelnika Ba<7.1 Imi pojde na zlet 10 častnikov iln 60 mož vojaške godbe. Naše vojaštvo 310 udeležencev pojde v Pra.go po Donavi. Nastop naše vojske ho kakor na z a d,njem zletu letos ena najlepše uspelih zletnih točk. Vaje je sestavil znani sokolski strokovnjak, učitelj telovadbe na pomorski častniški akademiji, br. Ivan Kovač. Zbor sokolskih urednikov v Pragi ho konec aprila. Tedaj se bodo sestali v sokolskem središču zastopniki vsega sokolskega tiska ČOS, povabljeni so tudi zastopniki ostalih slovanskih sokol, časopisov. Sokolski tisk predstavlja danes med Slovani precejšnjo silo ne samo glede naklade listov, temveč tudi po številu sodelavcev m uplivu, ki ga ima na velike mase soKolskega članstva. Sokolski Glasnik prinaša v poročilu o glavni skupščini saveza krasen nagovor br. Gangla na zbrane delegate, dalje je članek dr. Bukovskega »Tv.rš kot vzgojitelj«, ki je preveden iz češčine, spominski članek, posvečen škofu Juriju Dobrili, razne vesti iz saveza, žup in društev. r Službeno iz LNP (S seje p. o. 20. t. m) Navzoči g«, rav. Setina, Novak, Petric. Berdajs, Aoceto, Šetina R., Grošelj. Kovač V nedeljo 24. t. m. se določijo naslednje prvenstvene tekme: Ljubljana: igrišče Primerja ob 15.30. Primorje : Atletiki Celje. Dovoli se predtekma. Službujoči odbornik g. Seunig, nadzor nad blagajno g. rav. Se-tina Primorje mora postaviti osem starejših in vestnih rediteljev — Za prvenstveni tekmi Jadran : Svoboda II. m Slovan : Ilirija II. se bo igrišč« in čas odigranja javilo naknadno. — Maribor: igrišče Železničarja ob 16. Železničar : Maribor: ob 14.1.1. Železničar II. : Maribor II. Službujoči odbornik LNP g. Amon. — Celje: igrišče A tleti kov ob 15. Celje : Olimp. Sluzibujoee-odbornika določi MO — Trbovlje: igrišče Trbovlja ob 16. Retje : Hrastnik. Dovoli se predtekma rezerv. Službujoči odbornik g. Pečar. Naknadno se odobri prijateljska tekma Disk, Domžale : Reka. Ljubljana dne 17. t. m. v Domžalah. — Ponovno se opozarjajo klubi, da pravočasno prijavijo vsako tekmo, ker LNP ne bo naknadno istih odobril. Določijo se termini ljubljanskega drugega razreda: 1. maja: Šparta : Disk v Ljubljani, 5. maja: Disk : Reka v Domžalah. Ko-rotan : Javornik v Ljubljani, 8. maja: Ja-vornik : Reka na Rakeku. Korotan : Disk v Ljubljani, 22. maja: Javornik : Disk na Rakeku, Sparta : Reka. 29 maja: Korotan : Reka, Sparta : Svoboda, Vič, 5. junija: Korotan : Sparta, Svoboda, Vič : Disk v Ljubljani. 12. junija: Svoboda, Vič : Korotan. Sparta : javornik v Ljubljani, 19. junija: Svoboda, Vič : Javornik v Ljubljani. 26. junija: Reka : Svoboda. Vič. (Nadaljevanje sledi.) TKD Atena. Vse hazenašree. predvsem gdč Černe. Brodar, Smucove, Dora Ida, Malči. Mirti«. Vida, Zora in ostale se vabijo na sestanek v petek 22. t. m. ob 18.30 na igrišče Atene. Ako je vreme 6labo v Emoni. SK Zagorje : SK Retje 1 : 3 (0 : 1). Na igrišču prvoimenovanega kluba sta se v nedeljo pomerila rivala na koncu prvestve-ne tabele. SK Retje jc postavil homogeno enajstorico nasproti domačim, ki trpijo na kronični neurejenosti svoje formacije, ki sc od tekme do tekme brez smisla menjava, zaradi česar so porazi na dnevnem jedu. Zagorjani razpolagajo s fizično izenačenim moštvom. Vsej njihovi igri pa manjka vsakršnega razumevanja za medsebojno podpiranje, manjka jim pregleda, manjka tehnike. Da so se izognili večjemu porazu, gre na račun izvrstne halveslinije ter vratarja, ki ga samo na prvem golu zadene nekaj krivde. Držal je mestoma nemogoče stvari. Rezultat odgovarja medsebojni moči, čeprav bi morda, sodnik g. Zupan, ki je b_ kljub svoji riigorožnosti izvrsten, znal prisoditi domačim še en regularen gol. V pred-tekrni si je izvojevala rezerva gostov nad rezervo domačinov zasluženo zmago 1 : 0. Domač napad je bil zaspan, obramba pa ž"ava, najboljši mož na tem polju mladi Poljšak. Obisk rekorden. Tekme za podsavezno prvenstvo se bodo nadaljevale prihodnjo nedeljo 24. tega meseca. Kot nasprotnika se srečata v Ljubljani ASK Primorje in celjski Atletiki na primorjanskem igrišču. Za tekmo vlada zanimanje med občinstvom, ker so gostje žilavi nasprotniki, ki morejo povzročiti tudi presenečenja. Službene objave LNP. Danes seja kazenskega odbora LNP ob 19. v Delavski zbornici. Prosijo sc gg. dr. Buljevič Zvon-ko, Buljevič Ncdeljko, Hassl Viki in Pišek Matija, da se iste udeleže v svrho zaslišanja kot priče ob 10.15, ob 19.45 pa igralca Pišek Ivan (AS,K Primorje, Ljubljana) in Jakšič Milovan (SK Ilirija, Ljubliana). — Tajnik II. Službeno iz odbora delegiranja sodnikov pri LNP. Delegirajo se v nedeljo 24. aprila 1932 v Ljubljani na igrišče ASK 1 rini orja ob 9. Jadran : Svoboda II (prvenstvena) g. Cimperman, ob 10.30 Slovan : Iliri ja II. (prvenstvena) g. Vidic, ob 13.4.T ASK Primorje 11. : SK Grafika (prijate j-ska) g. Lukežič, ob 15.30 ASK Primorje : Atletiki Celje (prvenstvena) g. Nem«, iz Maribora. V Mariboru ISSK Maribor : SK Železničar (prvenstvena) delegira OZN S (rezerva g. Ochs iz CVja). V Celju SK Olimp : SK Celje (prvenstvena) g. dr. Pla-nrnšek. V Trbovljah SK Retje : SK Hrastnik na igrišču SK Trbovlje (prvenstvena) g. Zupan iz Ljubljane. ASK Primorje (nogometna sekcija). Drevi točno ob 19.30 sestanek odbora in naslednjih igralcev v restavraciji pri Levu. Gosposvetska cesta: Jančigaj, Jug I. in II., Svetic I. in II. Pišek I. in II., Zemljak, Slamič, Sočan, Jež, Molk. Še niča. Vrhcvnik. Zalar, Hasl, Uršič, Šinkovec, Golob, Ca'e-ar.i, Peteline, Mika in Baum. TSK Slovan. Drevi ob 20. v lovski sobi pri Sokolu obvezen članski sestanek za vse člane prvega moštva in rezerve. Na sestanku se bo določila točna sestava za nedeljsko prvenstveno tekmo proti Iliriji. Medklubske kolesarske dirke, katere bi glasom športnega koledarja moral prirediti SK Zagorje dne 1. maja t L, odpadejo ter se bodo vršile v nedeljo 21. avgusta. Srednješolski slalom se ne bo vršil in je odložen na prihodnje leto. SK Ilirija. Vremensko poročilo: Kofce 21. anrila ob 7. zjutraj: temperatura —.3. jasno, brez vetra, sončno, snega na stari podlagi 15 cm novega. Smuka prav dobra. Izgledi za nedeljo dobri. [z življenja na deželi CERKLJE PRI KRANJU so ob lansk h šolskih proslavah dokazale, da znajo ceniti svoje rojake, ki so se z vztrajnimi borbami na prosvetnem torišču uveljavili kot junaki v stremljenju po narodni svobodi. I)a današnji rod ne zaostane za plemenitimi borci, skrhe ra^ne prosvetne ustanove. katerim se je postavil na čelo Sokol cerkljanski, ki mu načelujeta ugledna ao-mačina Rob as Jože ;n Sajovic Franc. Nedeljska prireditev v šolskih prostorih je svedočila, da Cerkljani umevajo svoje vzvišene na'oge za povtfdigo prosvete, a ume-val naj bi jih tudi oni. Ki jim je poverjeno zaupanje, da vrše dolžnosti, katere jim nalaga potreba ljudske izobrazbe. Da bo mladi Sokol ponosno razpel svoje peroti, bosta skrbela mlada načemika učitelj brat Žalohar in s. Grimova ter tajnika Svetlič D. Za prosvetni razmah bo skrbela s Povhova, ki ji bo stal ob strani zbor tamburašev, br. Pavlovec bo brskal za dohodki; stroški se bodo ponujali sami ob sebi. Treba bo le vztrajne volje in samozatajevanja pa bo uspeh zagotovljen. V odboru delujejo še 6. Trtnikova, Kern Ivan, Martinjak. Tel-ban in Barle. Vse one, ki žive največ ob modrovanju in načrtih, vabimo, da se pridružijo resnim prosvetnim delavcem, kajti le zdrava duša v zdravem telesu, neomah-ljivost, pogum in resna volja dajejo pravo možatost. ' L. J. TOIVII šE LJ. Huda je danes pot prosvete spričo splošne krize. Zato je prosvetnim delavcem treba danes več poguma kakor kdaj prej. Tak pogum in neu.klonljivost vladata še v Sokolskem društvu v Pre-serju. V nedeljo 10, t. m. nas je obiskala vrla preserska mladina in nam podala na našem šolskem odru veseloigro »Pregnani ženin«. Ni lahko danes izvabit; ljudem smeh na usta. vendar se je to Igralcem posrečilo v polni meri. Preserjani so dobri igralci, imajo siguren nastop 'ln smo mnenja, da nekaterim zlasti onemu, ki je imel vlogo pregnanega ženina Bunke, jurist g. Kern tudi kritika na priznan*!h odrih ne bi mogla prav do živega, še jih želimo videti na našem odru Torej krepko naprej in kma'u nasvidenje! ZALOG. Tukajšnja sokolska deca in naraščaj bosta gostovati, v nedeljo 24. t. m. ob 16. z Lipovševo mladinsko trodejanko »Zaklad« v Sokolskerp domu pri D. M. v Polju. Vabljeni! VIŠNJA GORA. V nedeljo 10. t. m. se je vršil pogreb g. Janeza škufce. posestnika na Sp. Brezovem pri Višnji gori. Pokojnik je bil znan po svoji pridnosti, saj je običajno že obdeloval svoje njive, ko je še sem in tja ležal po razorih sneg. Huda bolezen ga je vrgla na bolniško posteljo, s katere ga je pobrala smrt v najlepši moški dobi, starega šele 46 let. Na posestvu je ostala sedaj samo mlada žena z 9 hčerkicami .katerih najstarejša je izpolnila komaj 32 let. Pokojniku blag spomin! — Starešina tukajšnje finančne kontrole g. Matjašič je bil prestavljen v istem svoj-stvu v Novo mesto. Do namešfienja novega starešine vodi posle g DeSman. — Upokojeni višji sodni oficial g. Zagorec Ivan je prodal svojo hišo v Višnji gori tukajšnjemu župniku g. Vidmarju. — Preteklo nedeljo popoldne se je vršil v Ivančni gorici letni občni zbor Obrtne zadruge za sodni okraj Višnjo goro. Zboru je prisostvoval kot delegat zveze iz Ljubljane g. Milko Krapeš. — V sredo je umrl na Sp. Brezovem posestniku po domače Svetinu 4-letni otron za davico. — Učiteljica ga. Minka Koporčeva jo bila na lastno prošnjo premeščena na ljudsko šolo poleg Sušaka, kjer deluje njen mož. komponist g. Srečko Koporc."— Nujno potrebno bi bilo. da se zainteresirata višnjegoiska občina ali pa cerkveno oblastvo za škarpo na severni strani cerkve v mestu. Ta zid je v tako slabem staniu, da je v zgornjem delu že za pol metra nagnjen. Da se prepreči eventuelna nesreča, naj se zid popravi, saj bi bili stroški neznatni. BANJALOKA PRI KOČEVJU. Dne 10. t. m. je priredil na prošnjo tukajšnjega šolskega upraviteljstva Higienski zavod iz Ljubljane v šoli lepo uspelo zdravstveno predavanje. Predaval je direktor Higienskega zavoda g. dr: Ivo Pire o higieni na kmetih. Predavanje je pojasnjeval s filmskimi slikami. Domači in okoličani so na-pohv'i šolsko dvorano do zadnjega kotička. Želimo, d,a bi bilo v naši vasi še več takih predavani. Šolskemu upravitelju gospodu Erženu čssttamo, da je organizira' toko leno prireditev. DOL. TOPLICE. Občinski o .bor je imel v nedeljo 3. t. m. sejo na kateri je razimotrival o nakupu hiše, katera naj bi se prezidala v uporabo za oSčViske potrebe. Občina nujno potrebuje lastno stavbo, v kateri naj bi bilo prostora poleg občinske pisarne in stanovanja za občinske uslužbence tudi zadostno število stfnovanj 7a uč-teljstvo. žandarmarijo, pošto in financo. Taka stavba b; bila že zaradi stanovanjske krize, ki je na Toplicah vedno zelo < b-čutna. nujno potrebna, a z nakupom hiše posestnika J. štravsa bi temu pomanjkanju ne bilo nič pomagano ter bi imela s tem občina le dvojne stroške. Dobro na je da so občinski mož;e vendar enkrat prišli na idejo lastne stavbe. Nameravani nakup na bi bil neprimeren tudi zaradi tega ker h ša že iz higijensk:h ozirov ne odgovarja potrebi in zahtevi Vsekako bi bilo bol»e. če si občina preskrbi primerno stavb;šče, na katerem naj bi se zgradila dovolj velika stavba. Proti vodovodni nakladi, kate-o je sklenil odbor pobirati za zdravilišče Toplice, je vložen ugovor, v katerem st* zahteva ne krpanje, temveč temeljita poprava vodovoda. kar ie tudi še skrajna in nuina potreba. Dolgotrajna zima ie de'o na polju in po vViogradih onemogočila, sedaj na, ko je izgmi! sneg so vino^rad; oživeli \ 6e je hitelo" z obrezovan jem Tudi delo na o-jju ie v polnem razmahu. METLIKA Ljubljanski akademik; pri-rede 24. t. m. predavan ie o naši univerzi. Predavanje bo ob 15 v osnovni šoli v Metliki. Ker bo predavanje spremiiano s ski-optičnimi slikami, upa.no. da bo odziv zelo velik ČRNOMELJ Ljubljanski akademik' pri-rede 23. t. m. ob 20 predavanje o naši univerzi v Lacknerjevi dvorani. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca naj bo, da se tega predavanja udeleži. VINICA. Naš Sokol je priredil v nedeljo 10. t. m. svečano akademijo v čast 1(>0letnici Tvrševega rojstva. Svečanost je otvoril br. starosta Rudolf Malič s pozdravom kralju in starešini SKJ, nakar je imol predavanje o osebnosti dr. Tvrša. Pod vodstvom br. načelnika Oskarja Malica in vaditelja br. Kavčiča so nastopili vsi oddelki s prostimi vajami, za katere so bili nagrajeni z velikim odobravanjem. Po nastopu je imel na zbrano članstvo :n občinstvo br. prosvetar Kavčič kratek propagandni govor, nakar je br. starosta zaključi svečanost. Na proslavi je sodeloval sokolski tamburaški zbor. Obisk je bil od strani občinstva prav dober, le žal. da se mnogo članov ni odzvalo pozivu, da bi bi;1 moralni uspeh še večji! Zdravo! SEVNICA OB SAM. Sokol priredi v soboto 23. t. m. ob 20. telovadno akademijo z glasbenimi točkami. l'o končanem sporedu prosta zabava. — Kino v Sokolskem domu bo predvajal v nedeljo 24. t. m. popoldne in zvečer krasen fim »Na fronti nič i,ovega«-. Poleg tega zanimiv kulturni film. — V nedeljo 24. t, m. dopoldne bo v šoli ustanovni občni zbor krajevne organizacije JRKD. Govoril bo sreski poslancc g. Urek. BREŽICE. V soboto 9. t. m. se je vršil pri nas ustanovni občni zbor krajevne organizacije JR.KD. Ko je narodni poslanec g. Urek Ivan podal izčrpno in zanimivo poročilo o političnem položaju in o delu poslancev v Narodni skupščini in ko je vsestransko obrazložil program JRKD. so bili v odbor izvoljeni: za predsednika dr. Drnovšek Janko, za podpredsednika Umek Anton in Volčanjšek Ivan. za tajnika Sancin Drago, za blagajnika S'anič Martin, za odbornike pa župan Supan Igo. dr. Cholewa Josip, Vidmar Ivan, Mr. Klabu-čar Ivo, Holy Josip. Ahtik Rudolf. Pajdaš Gustav ml., vet. nadsv. Vizjak Janko, dočim so bili za okolico kooptirani v odbor: za št. Lenart Šetinc Jože in Hervol Jože, za Bukošek Šetinc Jože, za Cundrovec Kr-žan Franc, za Brezino žerjav Anton ml. in Drovenik Emerik ter Grabnar Vinko. Posebno okolica Brežic kaže veliko zanimanje za smotre in delo JRKD. Vsega skupaj je dosedaj pristopilo 3-16 članov. — V zadnjih tednih je poslanec g. Urek Ivan imel v vseh večjih krajih sreza dobro uspele shode, na katerih so se zboro-valci enodušno izjavili za pristop v JRKD. Sedaj so v brežiškem srezu krajevne organizacije večinoma povsod že ustanovljene, tako da se bo v nedeljo 8. maja predvidoma vršila ustanovna sreska skupščina JRKD. RREGANA. Sokol proslavi 19. junija lOlctnico z veliko javno telovadbo, združeno z vrtno veselico. .Sosedna društva se prosijo, naj na ta dan ne določijo svojih prireditev. — Avtobus VTanred«: vozi odslej v Zagreb zjutraj ob 7.15. Tudi tukajšnja tovarna palic je morala zaradi pomanjkanja naročil reducirati več delavcev. Most čez Breganico v Breganskem selu še vedno čaka na svojo rešitev. Ker je most na meji med dravsko in savsko banovino, sta potrebna sporazum in pomoč obeh banovin. Dravska banovina je že votirala v to svrho 100.000 Din. MAJ5PERK. Na prošnjo krajevnega šolskega sveta občine Maišperka za zgradbo vodovoda se je vršil 18. t. m. komisijski ogled na licu mesta. Komisija je odobrila predožene ji načrte za zgradbo vodovoda od javnega studenca do osnovne šole. \ o-dovod je bil potreben zaradi tega, ker šola nima zadostne zdrave pitne vode Vodovodu pa se bodo priključili tudi nekateri občani. Stroški za zgradbo so preračunani na okroglo 30.000 Din. SLATINA RADENCI. V nedeljo 17. t. m. je gostovala pn nas sokolska četa od Sv. Duha na Stari gori. Uprizorila je igro »Trije vaški svetniki«. Ploha, ki sc je prav pred igro vlila, je bila vzrok, da ni bil obisk ljudstva tako velik, kakor bi bilo pričakovati. Posebno sta ugajala župan z ženo in .Takec, ki ie s svojo račko na vodi žel velik aplavz. Tudi pri drugih se je videlo. da so se v redu potrudili. Le krepko naprej po začrtani poti! po tr efe c/enar blagovolite se obrniti na tvrdko »PREDMET«, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 15, telefon 2037, ker mi posredujemo nakup in prodajo vsakovrstnih rabljenih ter novih predmetov. 4838 TONE MALGAJ družba z o. z., stavbeni pohištveni pleskar in ličar, sobo in črkoslikar. LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL 6. Predno oddaste soboslikarska, pleskarska dela, zahtevajte našo ponudbo. Najmodernejši soboslikarski vzorci so vedno na razpolago. Solidna in točna izvršitev z večletno garancijo. 17? Cene malim oglasom Ženttve tn dopisovanja; vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za iitro ali is dajanje naslova Din 5.—^ Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja; vsaka beseda Dm l.—. Po Dm l.— za besedo Me zaračunajo nadalje vxt oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto*. »Kapitala, »V najem*. »Posest*. »Lokali*, »Stanovanja oddam. »Stroji*. »V red note*. »Informacije*, »Živali*, »Obrt* <7i »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* tn »Zaslužek*, če *e x oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama išče zaslužka alt službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, kt se zaračunajo po Din l.— za besedo. se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za Šifro aH ta dajanj• naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako beseao. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—i %ri oglasih po I Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za mate oglase je plačati pn predaji naročila, oziroma jih je vposlatt v pismu obenem t naročilom Službo dobi Vsaka t**.-da 50 |.ar: za 'lajanje naslova aii " šifro pa 3 Din. fl) Trg. pomočnico (ka) zmožno samostojno voditi inujhno trgovino mešanega blaga »Kiosk« v Kranju. 6 kavciji., sprejmem proti proviziji. a!i oddam ugod nr. v najem. Franc MajdiS, Kranj. " 10915-1 Brivskega pomočnika »tirejšega dobrega delavca sprejmem. Le dobro izur jeni naj pošljejo svoje ponudbe s siiko na ojfia.vii oddelek »Jutra«. 11011-1 Učiteljico sprejmemo takoj k dvema deklicama in v pomoč go sjiodinji, v Ljubljani. Celotna oskrba v hiši. Pis-ir-ne ponudbe, event. s sliko na oirln-rr oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna učitel ;:ea«. 14SS7-1 Prodajalka začetnica, išče mesto v trgovini mešanega blaira. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 14914-2 Gospodična zmožna slov. in nemškega jezika, pridna in poštena. vajena šivanja, išče službo pri boljši družini v Ljubljani, v pomoč go-spodnji ali k otrokom. — Na željo pošlje sliko. Nastopi takoj ali po dogovoru. Ponudbe na oglasni »ddelek »Jutra« pod šifro •S-demnajstletna«. 14950-2 Šofer 'zurpn k 1 iur.i vn:'ir. išče Jutra«. l.V)00-2 Prodajalka TArzirana v mami faktur? in f»r>c';^riji. dob; ta k o j službo v vpr.K-rn kraju. Ponudb** * prpj»:-r>m spričeval na o-ifVi«. ».T »i trn« p<>d 7-'i/*kf> »Dobra i d stalna tfužha«. 14871-1 Višj« natakar sproten in resen dobi mestu v h o* el u »Veliki Ka rito ?-ak. 14S6S 1 Pletiljo izurjeno na intarzijsfcem stroju za kopalne kostume sprejme tak o j trikotaža /d:avko Schfin. Zagreb — Masarjkova ui'Ca štev. 5. 14S0T-1 Trg. vajenca Iz dobre hiše. ki ima nekoliko izobrazbe (meščanske -ole ali kak razred gimnazije) sprejmem v p^iik v trgovino mešanega V.iga v Do!. Toplicah. — "Hrana v hiši. stanovanje in perilo si oskrbuje sam. P-jito Grcgore. trgovina z meSanim blasiai — M. T '!•' ce. " 14S01-1 Frizerko m^č sprejme briv-sk: in česalni salon Jo-ip Oiirij.ec v Ljubljani, Dunajska cesta 11079-' Tehnični upokojenec f>» proti nizki odškodnini 5rtrr:'r.p. Odda sp za ple-= knrle ugodna delavvca. Ponudbe ria og'.is. oddelek »Jutra« pod »Upokojenec* 14078-1 Kdor Išče zaslužka, plana za vsako besedo ■"hi »ar: za naslov ali j šifro 3 Din. - Kdor i nudi zaslužek. pa za j vsako besedo 1 L>in. J za dajanje na?lova ali | za šifro pa 5 L»in. (3) Mnoge stotine in tisoči ljudi; lahko pri nas zaslužijo vsak dan kljub stagnaciji in depresiji 100 Din s prodajo ko-losalnega predmeta za h:S-no industrijo. Ped »Vedno lep zaslužek« na oglasni oddelek »Jutra«. 14907-0 Šivilja ki tud: krj>a staro perilo, gre šivat na dom. event. gre tudi kot po^trežniea, ker je vajena vseh gospodinjskih del. Naslov pove podružnica »Jutra« v Mariboru. 15022-3 Vsaka fteseda 1 Din: za dajanje naslova aH šifre pa 5 Di,n. (9) Zvočnik odličen Arcopho.ii, radi zadrege prodam. Ponudbe na • ■glas. odJelek »Jutra« pod šifro »400 l>i.u«. 14957-9 Vsaka 1 Din: i« daianje naslova ah sa šifro pa 5 Din. (10) Samo 20.000 Din Vas stane avto limuzina v najboljšem stanju. — Ponudbe na oglasili oddelek »Jutra« )'od značko ?Zelo ugodno«. 14792-10 Dekle T'r:dno ii r.ošterio. k: b' opravljala vsa hišna dela in tudi stregla gos* »m. pnafno In prijazno z iro-st|, sr>re'mp takoj \n*o- Fritz. gosi Tr O''.' an r-.-k a v 11001 i Ogutsi trg. z nača ja L-0 1 I>in beseda; za da janje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanj« nasio-va aii za širno pa S Din. 16) V -v. * a be^e H ^ 50 jtar: vi dojenje na s'o—a aH za šifro p« 3 Din. (21 Kuharica p-:dna m varčna gosiKjdi-n a. &.'•!• rtie-'o s 1. majem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« j.od šifro »Kuharica«. 1-49:3-2 Pletilja t dobrin; spričo val", isoe t-.vtv-. '-nje v svoji stroki. Vn-nudbe n.i octIm-. oddelek > Ju: ra« >Ph'i;lja«. ' 14.S26-2 Dekle zdravo in =:mpatie.no. išče *apo»!enie v kuhinji večje go«tr!ne ali restavracije Ponudb« na oglas, oddelek ».litra« pod šifro »O. K.r 14072-2 Absolventlnja me^čartsko šole. z ma'to maturo :a 1 leto trgovske šole. želi službo blagajni-čirkp — tudi na deželi. Ponudbe na na«ler: Anica Martinšek. fuhadol. Zdani most. 110:T7-2 Ciprese >Thuya oecidentaeis«, od ",iicm visoke, priprav ne za sajenje v parke, vrtov« in [>oko-paiišča. po-ce-n.i odda Anton Si'ar, vrtna- v gradu v Mengšu 1221-6 Puhasto perje čisto, čohano. kj po 48 Din druga vrsta kg po 38 Din. elito belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din ra/poSilja po poštnem oovzetju L. B r o z o v i č. Zagreb. Ilica 82. 22-6 Čevlji na obroke .Tempo«, Gledališka ul. 4 ■'nasproti gledališča). 114 6 Klobuke in slamnike novostii od 53 Din nai.rej nudi modni salon Sttichl? MaSke. Ljubljana, Židovska ulica. 14843-6 Tehtnica Schulz-Universal. do 5 ksr. malo rabljena, za delika-tp^e, me-arije in podobno. 7p!o ugodno naprodaj. — N*atančriejp T>r: Aloiea .Com-panv. Ljubljana. AIck=an-irova cesta 2 1. 1-1077-6 ficiyar Ricc SurroughSj Tarzan, krali džtsnf?Is 200. Pamet mu je pripovedovala, da morajo biti v zaboju dragocene reči. Rad bi ga bil odprl, a železna ključavnica in okovi so se upirali celo njegovi moči. Zato ga je kar zakopal. Stemnilo se je, preden se je vrnil v okolico koče. Ves začuden je videl, da je bilo v notranjosti koče svetlo kakor o belem dnevu. Razno pohištvo spalna soba, kuhinja in nekaj jx»ode radi odpotovali ja naj.rcdaj na Gosj.o- svetski cesti štev. !0'IV. 14975-6 Staro pohištvo omare. umivalnik. citre. kuhinjsko pohištvo in podobe. čisto, poceni naj.ro-daj. Ogledati med 11. in 12. uro. Naslov [.ove ocrl. oddelek »Jutra«. 14987-6 Jajca za valenie čistokrvnih črnih Minorka kokoši, z garancijo j.o 6 Din komad nudi hotel Fer-les, Kočevje. 14003-6 Antikvitete Empir. baročni P.:ederma-jer slog, radi selitve na-prodai. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 15003-6 Spalnica lepa. svetla, skora' nora. bela kuhinja, šivalni «>rnj >?inger«, električni likal nik. žimnice. mo^ka tula ura. Linoleum. lavorii. le ste.nec in garnitura radi septve ugodno naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra 15004-6 Najcenejši sesalec prahu ra svetn »Premier - Ppic-Pnan« ameriška iznajdba. 1000 D:n tudi na obroke. — Zahtevajte brezplačno predvajanje. Samozastop-stvo. Dunajska cesta 36. veža. 14098-6 Orehova jederca na drobno po Din 12 za 1 k? nudi Sever & Komo. v Ljubljani. Gosposvptska cesta št 5. 15007-6 Vsaka bes«da l Din: u daji&nj« naslova »H xa Sitr« pa 5 Dia. (20) Posestvo 15 minut- od mesta, radi smrti po zelo ugodni ceni proda J. Ojstrešek, Sv. Krištof št. 25 — Laško. 14904-20 Hišo v Celiu cca. 10 minut oddaljeno od kolodvora, ležečo ob glavni cesti, pripravno za obrtniški ali tovarniški obrat, z vpeljano elektriko za razsvetljavo in pogon ter plinom, a uporabno tudi za stanovanjsko hišo. ceno prodamo. Pismene ponudbe je nasloviti na podružnico Jutra« v Celju pod šifro »Tovarniški objekt«.____14693-20 Lepo hišo z vrtom ob glavni cesti, sredi trga Središče ob Dravi, s tremi lokali in stanovanjem, povsod električna razsvetljav;!. pripravno za vsako trgovino ali obrt, v kateri se sedaj nahaja čevljarstvo. krojaštvo in mesnica z delikates. trgovino, prodam za 99.000 Din. — Kupcu se lahko izj.razni cela hiša ali zaželjen pro-stor takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Lepa hiša«. 14064-20 Dve parceli v j7ninri 6853 in 1302 m5 ob Dunajski epsti prodam. \aslov pove oglas, oddelek »Jutra«. ~ 14001-20 Vinograd z lervm. močnim, žlahtnim in mladim trsom, v lepi legi, s klptjo in stanovanjem. v izmeri 2 johov prodam. Voda zraven. Naslov (»ove oglasni oddelek »Jutra«. 15014-20 Kmečki mlin na stalno vodi. z majhnim posestvom kupim v prometnem kraju. Va-slov pove oglasni oddelek Jutra. 15015-20 Pohištvo Vsaka beseda 1 Din: 13. daianje naslova aH za šifro J5a 5 Din. (12) Veliko omaro pripravno za shrambo, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek '.Jut.ra« pod šifro »Omara«. 15006-12 Kdor nudi prehrano plača za vsako besedo 1 Din: kdor išče [>re-hrauo pa za besedo 50 par; za dajanje na slova aH šifro 3 Din. Miroma 5 Din. ;44) rt«^-Jutra«. 14^41-19 Trgovina z mešanim blagom, dobro vpeljana, v večjem industrijskem kraju naprodaj skupno s poslopjem in zalogo. event. se tudi Ddda v najem proti odkupu za loge. Dopise na oglas, od delek »Jutra« pod značko »Trgovina 200«. 14959-19 Sobe išče Vsaka 0«seo opremljeno, s por>ol-noma separiranlm vhodom i in soufH)rabo kopalnice, ali I oj.remljeno samsko stano. i vanje s predsobo in kopalnico iščem s 1. maiem v centru m«-sta. Plačam dobro. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »E. II.« j 4989-23; a Vsaka beseda 50 par; a dajanj« nasiorm aii ix tilro S Dia. (21-a) Prazno sobo svpfto, v bližini centra iščemo za takoj. Ponudbe i na na«lov- \eu-dwPh. po«t ! tr predal 3<«. 1 1.«91-23 a Sobo odda Opremljeno sobo blizu glavnega kolodvora oddam boljšemu solidnem u gos-podu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 149^2-23 Lepo solnčno sobo s posebnim vhodom, v bližini univerze takoi oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14970-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam N"a-!ov v og!as.ueui oddelku »Jutra«. 15005-23 Solnčno sobico s jvanketom in elektriko po zmerni ceni oddam takoj ali s 1. majc-m v Židovski ulici štev. 3 II. 15010-23 V->.ika berted* 1 Dm. za dajanje nadova ali r.a šifro na 5 Din. (181 Stanovanie 2 sob in pritiklin išče m;t-na stranka za maj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirna 15«. 14921-21/a Trisob. stanovanje s kabinetom in pritiklinami. v mestu iščem za 1000—1200 Din. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Točno plačam«. 14973-21/a Stanovanje obstoječe iz 3 sob. kuhinje. kopalnice in pripadajočih pritiklin, za mes^c maj išče mirna stranka 2 o^eb. Ponudbe na Krman-danta žand. puka Ljubljana. — Telefon 21-20. 14076-21/a Dvosob. stanovanje išče za avgust mirna stranka brez otrok — točna plačnica. Ponudbe rta ogl. oddelek »Jutra« ped šifro »Centrum ali tramvaj«. 149.80-21/a Stanovanje sobe in pritiklin, v sredini mesta iščem za maj ali junij. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod š;fro »Za maj«. 119:10-21/a Vs#-ka beseda 50 par: za dajanj« oaaio*a aii ea šifro H Dnn. (SS) Prazno sobo svetlo, ulično, s jxwe.bnim vhodom, na Mestnem trgu oddam takoj v j.odnajem. — Vprašati v parfumeriji Uran, Mestni trg štev. 11. 11090-23 Opremljeno sobo lepo in veliko, s separira-nim vbodom, v solnoni legi oddam stalnemu gosj.o-du v Knafljevi ulici 13/11. 10323-2;; Opremljeno sobo s posebnim vhodom, elektriko in lepim razgledom oddam 1 ali 2 gospodoma s 1. majem v Krojaški ul. št. l/m, levo. 14932-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 14877 23 Danes v gostilni Ljubljanski dvor Kolodvorska ulica št. 28 velika izbira vsakovrstnih j svežih morskih rib in rih-| jih rizot j.o zelo nizki ce-! ni. Prvovrstna vina, posebno oiniško črno po 10 Din priporoča M. Čepic. 13011-18 Izgubljeno Vsaka b«seda 50 par: >-a dajanje naslova aH za šifro pa 3 Din. (28) Zelena očala je izgubil reven djjak. — Vrniti jih je v oglasnem oddelku »Jutra«. 15012-28 Dopisi Dagmar, Damska konfekcija. Elek trom.Miter, Elek trika. Eksistenca. Franjo. Gostilna. Gramofon. Go-sjta. Gatcon. Ivo, Imenik. Izobražena gospodična. Inventar. Kava. Knjigovez, Konverzacija 20, Kmetsko dekle. Kompromis. Koro šec M nka 50. Kiiboot. Kul tura 2547. Kopalnica. Klet Lokal. Limuzina, Ljubitelja narave, Lej>o stanovanje. Lep dom. Mali vrt. Marljiv. Moderna vila, 1. maj. Močan voz. Maj 40000 Mizar 20.000 Din. Moste. Mesečno 2200, Marec 26. Nastop takoj, Nujno. Nova sreča. »Najraje v Ljub-Pani. Natakarica, Nova. Otročka negovalka. Opas-na leta. Ocena po uspehu, n C. 4711. proti odškodnini, Post nežni ca. Poštenje Prijateljstvo. posredovalci izkl'učen-i. Pridem na detn PovoPno, Posestvo. Pomoč gospodarju. Poštena vdova. P karna, Poslm-odki-31 ja. Poštena 101. Patent-art-kel. Praksa. Proti vrnitvi. PlačUo takoj. Pridna iti poštena. Resen ku-pee. Ratna štrta 33. Rož na dolina. R.^doo plačilo. Reduciranec. Rek«. S*alno mesto. Skrbna gospodinja. Slična usoda 21. Skrtipn-le.znost. Sreča je v Tehi. S-.m.os(o'na go-sna. Slmt.a-ttčna. Stroii. Sreča 193". Sl^uTen kan"tal 230. S"hi tramovi. S*-o-ro ta*T,o. Sa-Tnosfoien. Skalno. Tainiea. To.-po plačilo. Točen in deh"r plačnik. Tikoi -?0. Točn** 57. Tnr*: HVoj. Tro-■ar Franlo. P^edna cena. 1'rodne.st. I'"odna. Pgeden '.al-urt. V°sp!"p do Visoka proviz::a. V en 07.1.1. V" a v tnestn. V:. la z vrtom. Wirtcehaf!'-7 ■-''■rta ^tn'p-«.ka, 7 =>0". 1353. =>3. ^0.000. «K7. Vilolira. V-ačam mesečno. Živali Vsaka Objtfda 1 Dm; za dajanje naslova aH u Šifro pa S Du>. (27) Psa ptičarja čistokrvon nemški kratkodlak mladič, proda Lavrič, Mengeš. 149:9-27 Glasbila VMka beseda 1 Din: za dajanj« nasjova aH ta ftifro pa 6 [Hn. (261 Klavir ali pianino dobro ohranjen, po zmerni ci-ni kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Dober klavir«. 14999-26 Lastnik čela ki ima znotraj najiisa/no. da ga je izdelal, oziroma resta vrira! pokojni sklada telj Rihar, se najtroša. da ga proti primerni odškodnini posodi za razstavo Glasbene Matice v Ljubljani, ki lastnika čela prosi, da ji sj.oroči svoj naslov. 15i>16-26 Pozor! Pozor! Pevska društva! Tvornica Ivan Kacin v Ljubljani, Tabor štev. 6 izdeluje j»rvi»vrst.ne harmonij« od 2O0O Din naprej, pianine od 11.000 Dm. — Tud1 na obroke. &aht-ev»i t« cenik. 8233-26 Pcffk. 22. aprila. LJUBLJANA 11.30: Šolska ura: Koncert meščanske šole v Novem mestu. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 1ere iz /. i-greba. — 22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. — 17.30: Popoldanski koncert. — 20: Prenos opere iz Zagreba. _ Poročila. — Lahka godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. _ 17: Plesna glasba. — 20: Prenos opere iz "ledalisča. —. Prenašanje tujih postaj. — PRAGA 18.30: Instrumenti orkestra. — 19.30: Iz Brna. — 20.30: Kabaret. — 22.25: Mešan program. —■ BRNO 1S.30: Koncertna akademija. _ 19.30; Godba na pihala. — 20.39: Iz Pratie. — \ AR-ŠAVA 18.30: Lahka glasba. — 20.15: Orkester in solisti. — 22.10: Cliopinove klavirske skladbe. — 22.50: Plesna glasba. - DUNA.I 11.30: Orkester. _ 16.15: Plesna glasba. -19.10: Koncert orkestra. _ 20.10: Dramski večer. — 22.05: Lahka godba. — BERLDt 20: Koncertni večer — 21.10: Skladbe .lah. Straussa. — plesna gla>ba. — KoNKlS-BERG 16.05: Romantična glasba. — 19.1.0: \'iolina, čelo. harfa.__20 Zabaven pno- gram. _ MUHLACKER 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Zabaven večer. — 22: Dunajski nšramel — 22.45: Iz Berlina. —• BUDIMPEŠTA 18.30: Wagnerjeva oprr.t >Valkira< iz gledališča. — Jazz. — RISI 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Prenos opere iz gledališča. 2 sostanovalki sprejmem v zračno sobo s 1. majem. Naslov v ugl. oddelku »Jutra«. 1.1352-23 Sobico solnčno in zračno. 7 p>V-trično razsvetljavo in posebnim vhodom, v vili takoj oddam. Naslov t ogi. oddelku -Jutra«. l.VVS-28 Vsaka beseda ž Din: tu dajanje naalova tU šifre pa S Din. (34) Katera gospodična bi pomagala akailemiku s posojilom? Poznejša ženi-tev ni izključena. Dojd^e na ogla«ni o,ld