Leto m, Štev. 27 („Jutro«xv., št 148a>; Ljubljana, ponedeljek 2. JiiHJa 1934 Cena 2 Din Lipravnistvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 8121, 3125, 3126. fnseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 6t- 11. — Telefon flt 2455. Podružnica Celje: Kocenova uMca št. 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru st. ioa Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja Ponedeljska iruaja »jutra« uuutja vsak ponedeljek zjutraj, Naroča se posebej m velja po pošt1 prejemana Din 4.-, po raznašal- cih dostavljena Din 5.- meseCno Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu. HITLER JE ZOPET NEOMEJEN GOSPODAR NEMČIJE Podrobnosti o sobotnih dogodkih - Zarota je bila zadušena z največjo brutalnostjo - Nepojasnjena vloga Hindenburga - Napadalni oddelki poslani na „dopust" - Dosedanje smrtne žrtve Berlin, 1. julija, d. Kolikor se more danes pregledati slika včerajšnjih dogodkov, so se odigrali takole: ___ General Schleicher se je policiji, ki je vdrala v njegovo stanovanje, uprl s samokresom v desnici. Padli so streli od obeh strani. Pri tem se je Schtei-cherjeva soproga vrgla vmes in tako so streli podrli generala in ženo. Uradno javljajo, da je general Schleicher sodeloval z državi sovražnimi elementi in % inozemskimi silami. Katera, ali katere so te inozemske sile, o tem strogo molže. Menijo pa, da gre aii za Avstrijo aH za Anglijo. Adolf Hitler Povsem gladko je bila izvedena od strani Goringa in s pomočjo tajne policije ter ob pomoči državne vojske akcija proti voditeljem hitlerjevskih napadalnih oddelkov, ki so, kakor pravijo vsi uradni komunikeji, hoteli z Rdhmom na čelu izvesti »drugo revolucijo«. Akcija je bila naperjena izključno proti zaporniškim voditeljem napadalnih oddelkov. Množica članstva SA ni bila nikakor prizadeta in izkazalo se je tudd, da je bolj navezana na Hitlerja kakor na svojega poveljnika Rohma. Do spora med Rohrnom in Hitlerjem je prišlo predvsem zaradi tega, ker se je bil Hitler odločil, da znatno zniža število napadalnih oddelkov. Temu je nasprotoval Rohm s svojimi najzanesljivejšimi pripadniki, ki so svoje pozicije gradili izključno na napadalne oddelke. Za to nezadovoljstvo j»s izvedel general Schleicher, ki je iz docela drugačnih vzrokov organiziral odpor proti Hitlerju. Kmalu je bila med obema nezado-voljnežema vzpostavljena zveza in odločila sta se za skupno akcijo s ciljem, da strmoglavita Hitlerja. Hitler pa ju je prehitel in z železno brezobzirnostjo od u šil njuno zaroto. O številu aretiranih voditeljev napadalnih oddelkov se ne da reči nič točnega. Neki zastopnik propagandnega ministrstva pa je zatrdil, da so skoro vsi višji skupinski vodje SA zapletena v kom plot. Z njimi so prizadete tudi nekatere osebe, ki ne spadajo v stranko. Vsi zarotniki so bili aretirani. Nekateri, med njimi general Schleicher, so bili trstreljeni že pri aretaciji, nekateri so izvršili samomor, sedem pa jih je bilo že sinoči ustreljenih po obsodbi preke-ga sodišča. Splošno se domneva, da so aretiranim zarotnikom po starem oficirskem običaju nudili priliko, da so se lahko sami ustrelili s samokresom, ki ji-m je bil milostno poklonjen v ceMco... Središče revolucionarnega gibanja je bilo očividno Monakovo, kamor se je bil podal štabni šef Rohm že pred nekaj tedni, ko je nastopil svoj dopust, o katerem se je uradno ponovno zatrjevalo, da ga nastopa iz zdravstvenih razlogov. Rohm, ki s svojimi radikalnimi zahtevami v vladi ni uspel, je zbral nezadovoljneže okrog sebe. Z veliko osebno popularnostjo pri napadalnih oddelkih in z veliko organizatorično spretnostjo mu je uspelo pridobiti na svojo stran uplivne voditelje S A v provinci., kjer je razpoloženje deloma še bolj radikalno kakor v Berlinu. Pripravljali so s svojimi oddelki upor. Rohm se je očividno čutil zelo varnega in sigurnega. Vodil je pravkar sejo revolucionarnih voditeljev, ko je v po- svetovalno sobo vdrl štabni oddelek SS in proglasil vse tam zbrane za aretirane. Istočasno so v Berlinu zasedli Rohmove pisarniške prostore, kar je izvedla Goringova policija. V vsej državi so se nato včeraj vrstile aretacije poveljnikov SA. Berlinski voditelj Ernst, ki je v poslednji minuti bil opozorjen, kaj mu preti, je pobegnil, vendar so ga aretirali v Bremenu, ko se je ravno hotel podati na ladjo, pripravljeno za odhod v Anglijo. Glava desničarskega revolucionarnega pokreta je bil general Schleicher. Njegova aretacija je bila določena za včeraj dopoldne. Hoteli so ga prijeti na stanovanju v Neubabelsbergu. Toda aretacija se ni izvršila, ker je general Schleicher raje padel v boju. Celotno akcijo so izvršili oddelki SS in deželne policije. Oni so provedli v Berlinu kakor na deželi vse aretacije in zasedli prostore upornikov. Kakor tiskovni urad nacionalno socialistične stranke uradno predstavlja položaj, so posamezni elementi, ki so bili ozko navezani na Rohma, že nekaj mesecev skušali zabiti klin med napadalnimi oddelki in stranko kakor tudi med oddelki In državo, zlasti vojsko. Hoteli so postati država v državi. Rohmovo nesrečno nagnjenje k homoseksualnosti je bilo za stranko silno breme. V Berlinu danes spet vlada mir. Vsa javna poslopja varujejo močni policijski oddelki. Tudi prometni stražniki nosijo puške. » Tudi Rohm ubit , t. Trdovratno se da tudi aretirani vr-napadalnih oddelkov življenju. Po nekate-v zaporu sam ustrelil, bil ubit od policije, o Rohmovi smrti niti ne demantirajo. Berlin, 1. vzdržujejo vesti, hovni poveljnik Rhom ni več pri rih verzijah se je po drugih pa je Uradno se vesti ne potrjujejo niti Hitlerjev povratek v Berlin Berlin,' 1. julija. AA. Snoči se je vrnil iz Monakovega državni kancelar Hitler v spremstvu propagandnega ministra dr. Gobbelsa, ki ves včerajšnji dan niti za trenutek ni zapustil Hitlerja. Na letališču so Hitlerja pozdravili predsednik pruske vlade Goring, načelnik politične policije Himmler in policijski general Thalnege. Hitler je zmlet izdajalce! Proglas vojnega ministra — Vojska se brezpogojno pod-rejttje Hitlerjevemu vodstvu — žrtve prvega dne Berlin, 1. julija. AA. Vojni minister armijski general Blomberg je izdal na vojsko in mornarico tale proglas: »Vodja je z veličastno odločnostjo in hrabrostjo zatrl zaroto in zmlel izdajalce. Oborožena sila države, ki kot oboroženi organ vsega naroda stoji ob strani vsej notranji politiki, se mu za to zahvaljuje s svojo odločnostjo in zvestobo. Oborožena sila države bo z zadovoljstvom vzdrževala dobre stike z novimi, preurejenimi napadalnimi oddelki, stike kakor jih zahteva voditelj. Ravnala bo tako iz zavesti skupnih idealov.« Uboji, usmrtitve, samomori Pariz, 1. julija. AA. Današnji »Matin« je sestavil po dosedanjih vesteh iz Nemčije tale seznam žrtev uspešne vladne akcije zoper narodno socialistične nezadovoljneže in pristaše opozicije, ki so se jim priključili. Ustreljeni general Schleicher a) Ubiti pri poizkusu upora proti aretaciji : bivši državni kancelar general v. Schleicher, njegova soproga in bivši ministrski svetnik Klausner, vodja katoliške akcije; b) ustreljeni z obsodbo prekega sodišča: višji skupinski poveljnik, divizijski general Sehneidhober v Monakovem, višji skupinski poveljnik Heines v Vratisla-vi, poveljnik napadalnih čet v Berlinu in za Brandenbursko Ernst, poveljnik Schmidt v Monakovem, general v. Heide-beck na Pomeranskem in grof Spretting, takisto na Pomeranskem; c) samomor so napravili: odstavljeni štabni načelnik napadalnih čet stotnik Rohm, sotrudnik v. Papna vladni svetnik Bose, Papnov pobočnik v. Tschiritsch. Ta dva sta se po poročilu »Matina« ubila tedaj, ko so preiskali stanovanja državnega podkancelar ja v. Papna. Berlin. 1. julija, g. Pruski ministrski predsednik Goring je izdal danes ponovni nalog, ki prepoveduje napadalnim oddelkom nošenje uniform in pohode, i Vsaka kritika Hitlerjevih naredb bo strogo kaznovana. Aretirani voditelji napadalnih oddelkov ostanejo še nadalje v zaporih. Potrjujejo se govorice, da je bilo tudi danes več upornih skupinskih voditeljev napadalnih oddelkov pred izjemnimi sodišči obsojenih na smrt in tudi ustreljenih. Hitler je izdal povelje za narodno-socialistično stranko, da se bodo ustanovile nove napadalne formacije. Vsi radikalni elementi bodo izključeni. Zanimiva je tudi izjava ministra za državno brambo generala Blomberga, ki izreka četam redne vojske svojo zahvalo, ker so se pokorile poveljem Hitlerja ter premagale uporne napadalne oddelke. Vojska bo tudi dalje podpirala Hitlerja, ki je sedaj popolnoma od nje odvisen. Razkol v narodno-socialistični stranki je neizogiben in ves pokret dobiva sedaj docela meščanski značaj. Zdi se, da so to bitko dobila industrija, plemstvo in nemški naeionalci. Vloga vojske — Napadalni oddelki poslani na dopust Pariz, 1. julija. AA. Iz Berlina poročajo, da je nemška vojska igrala pri včerajšnjih dogodkih zelo važno vlogo. Vojaštvo je bilo do danes opoldne v strogi pripravljenosti. Vse kaže, da je vojska posegla v včerajšnje dogodke na odločilen način. Napadalni oddelki so bi H danes vsi poslani na enomesečni dopust Ves mesec člami teh oddelkov ne bodo smeli nositi kroja. Dva, ki nista bila ubita BerHn, 1. julija. AA. Vesti, ki krožijo v Inozemstvu, da so včeraj ubili predsednika saške vlade Killingena in guvernerja nemške državne banke dr. Schachta, so brez podlage. Oba sta na svojih položajih in opravljata svoje redne posle. Papena je rešil predsednik Hindenburg Ozadje razdora med Papenom in Hitlerjem — Hindenburg se je postavil na Papenovo stran Pari*, l. Julija. AA. Po vesteh iz Berlina »o voditelj ekstremnih elementov v na-rodnosocialSstičmih vrstah, ki so včeraj postali žrtev izrednih ukrepov vlade in vodstva stranke, razširili med napadalnimi oddelki v Monakovem geslo, da je državni kancelar Hitler proti napadalnim oddelkom in da naj zato stopijo na ulico in se pridružijo odprti borbi. To zaroto so pripravljali med člani napadalnih oddelkov te dalje časa. zarota je bila naperjena zoper osebo kancelarja Hitlerja. Pri tem pokretu je igralo veliko vlogo nezadovoljstvo državnega podkance-larja Papena in bivšega kancelarja generala Schleicher ja. Državnega kancelarja Adoifa Hitlerja so o teh pripravah obvestili že pred dnevi. Zato je obiskal predsednika države maršala Hindenburga. zahteval je od njega, naj Papena na v«ak način izključi iz vlade. To zahtevo je Hitler utemeljeval predvsem z govorom, ki ga je imel Papen v Marburgu. Na njegovo veliko začudenje pa je Hindenburg Hitlerju odgovoril, da soglaša z mar-burškim govorom in da ga ne bo odstavil. Zagrozil je, da raje poda ostavko kot državni predsednik. Poučeni krogi trdijo, da M bila Papena zadela snoči i»ta usoda, kakor stotnika Rohma, da se Hindenburg zanj ni tako odločno zavzeL Papen Je osebni prijatelj Hin-denburga, ki ima vanj največje zaupanje. Napetost med Papenom in Hitlerjem ni nastala samo zaradi govora v Marburgu, katerega, objavo v listih je Hitler osebno prepovedal, temveč tudi zaradi odstranitve nemškega poslanika v Moskvi Nadolnega, ki je osebni prijatelj Papena in predsednika Hindenburga. Nadolny ni odšel iz Mo- skve na lastno prošnjo, marveč zato, ker je to zahteval Hitler. Ta mu je očital, da ga ni obvestil o pogajanjih med Parizom in Moskvo, ki so se končala s podpisom franoosko-ruskega sporazuma. Sovražno stališče proti Papemu in odstranitev Nadolnega je povzročila ne le ▼ širših političnih krogih, temveč tudi v sami vladi, kakor trdijo v Parizu, veliko nezadovoljstvo zoper Hitlerja. To je pospešilo med volitelji napadalnih oddelkov pokret, ki ga je Hitler včeraj tako neoami-Ijesno zatrl. Schleicher naj bi zasedel Hitlerjevo mesto Budimpešta, 1. juffija. AA Po poročSMh iz Nemčije so se napadalni oddelki pod vodstvom stotnika Rohma hoteli jsdrnžHi z desnico. Bivši državni kancelar general v. Schleicher bd naj bal zavzel Hitlerjovo mesto. Kako sta bila ubita Schleicher in žena Berlin, L juMja. AA. Odlok o »rtedjl generala Schleicherja »o izdali z utemeljitvijo, da se Je družil s protMržavnimi elementi in z zastopniki tujih držav. Ko ao ga organi kriminalne policije hoteli aretirati, se je general Schleicher uprl s revolverjem v roki. Policijski organi so oddali na Schleicherja več strelov. Pri tem M Smrtno ranili tndi njegovo ženo, ki je hotela svojega soproga rešiti pred poBdjskK ml organi. Hindenburg je hotel odstopiti Pariz, 1. julija. A A. »Pariš Soit* porote iz Berlina, da je hotel Hindenburg včeraj podati ostavko. Hindenburg je obsojal Hitlerjev nastop proti desničarskim ekmentoni in proti Paprni. Vse loaže. da je od svojega sklepa odstopil samo, ker nra je okolica dopovedala, da bi v tem primera pri5k> do državljanske vojne. Iz mnogih krajev poročajo o spopadlK med jeklenimi čeladami in hitkrjcvefcrml napadalnimi oddelki, ki so staK na Rohmovi strani. Podkancelar bo postal Goring Pariz, 1. jnldja. AA. Malo }e verjetno^ da bi državni podkancelar Papen ostat' še na svojem mesto, bo imenovan Goring. Za podkanoetaria Dan po krvavi likvidaciji Življenje je v Berlinu in vsej Nemčiji zopet normalno — Le izjemna sodišča so še na delu — Bitko sta dobila plemstvo in industrija Gromovnik Gobbels Belin, 1. julija. AA. Z uradne strani naglašajo, da je včerajšnja odločna akcija državnega kancelarja zoper pre-vratnike in rušilce miru in reda bila tako nagla, da so jo komaj opazili v širši javnosti. Nikjer ni bil prekinjen promet Poslovno življenje v Berlinu in v Monakovem se je razvijalo, kakor druge dnu Danes pa se sploh na ničemer ne pozna, da bi se bilo zgodilo včeraj kaj izrednega. Le javna poslopja so zastražena in policija je oborožena še s puškami. Takozvano stanje stroge pripravljenosti, ki so ga včeraj proglašali v nekaterih mesitih. so danes zopet tdrinilL V Berlinu izključeno 200 tisoč hitlerjevcev Berlin, 1. julija g. Približno 200.000 mo* je bil« v Berlina samem izključenih Is na-roAKMocialističnlh napadalnih oddelkov. O dogodkih v provinci še ni nobenih veatt. Avstrijska legija razgnana Dom j, 1. julija g. Po vesteh iz Manako-vega Je bala avstrijska legija v taborišču v LechfeJdu, ki se Je tudi pridružila R5hm.il, razjpuščena na povelje Hitlerja. Gre za približno 17.000 avstrijskih narodnih socialistov, ki so pobegneta v Nemčijo in U. so jih v tatoorSču v Lechfefelu voja-Sto izvežbefl, WUhehn je presenečen Pariz, L julija. AA. Iz Doorna poročajo, da so bivšega oesarja Viljema sedanji dogodki v Nemčiji iznenadili. Cesar Valjem n! pričakoval teh dogodkov in so ga o njih informirali šele njegovi prijatelji ▼ Doornu. Vzdržal se je pa vsakih komentarjev. Snoči je bil ves večer pri radiju in je poslušal govor iz Berlina. V Doornn govore, da bo bivši nemški prestolonaslednik zapustH Nemčijo. Hitlerjev sporazum z Vatikanom Berlin, 1. julija. AA. Izšlo je uradno poročilo. ki pravi, da so 9e končala pogajanja med predstavniki vlade in vodstvom narodne socialistične stranke ter predstavniki katoliških škofov o izvajanju čl. 31 konkoTdata med Sv. stolico m nemško državo. (Ta člen govori o katočrškfh Dušan Medič. Milivoj kamo prizadetim družinam in svojcem j pajtier., Aleksander Vučer in Oton M:klav-iskreno sožalje. cic. Mariborski dogodki Maribor, l. julija. Imeli smo prav poletne vroče dni, toda že na Vidov dan se je pričelo vreme kisati ln je tako ostalo do danes opoldne. Včeraj popoldne je pričelo liti kakor iz vedra. Okrog poldneva so se oblaki, iz katerih j<» škropilo že vse dopoldne, razvlekli, in pokazalo se je solnce. Tako tedaj izletniki vsaj za nedeljski popoldan niso bili prikrajšani. V soboto zvečer se je v spodnji kazin-ski dvorani vršil družabni večer mariborske garnizije. številni prijatelji in znanci so se poslovili od priljubljenih častnikov gg. Jovanoviča in Kilerja, ki odhajata na nova službena mesta. Prijetnega sestanka so se udeležili tudi zastopniki oblastev in raznih korporacij. Slovo je bilo presrčno. želimo, da bi se odhajajoča častnika na novih mestih počutila kar najbolje. Ponoči ob pol l. uri se je vrnila iz Sarajeva sokolska župa. Tudi nazaj jih je pripeljal poseben vlak. Niso pa še prisil vsi. Nekaj jih je odletelo na morje. A vsi, ki so se vrnili, so polni navdušenja in polni nepozabnih vtisov s sarajevskih sokol- skih svečanosti. Pozabili so na vse težave dolge poti. V soboto se je mudil v Mariboru nas prometni minister general Milosavljevič. Prispel je v salonskem vozu in v spremstvu šefa svojega kabineta. Na kolodvoru so ga sprejeli šefi mariborskih prometnih edinic. Po sprejemu ln razgovoru z njimi je g. minister inspiciral razne oddelke. S popoldanskim brzim vlakom se je odpeljal v Rimske toplice k svoji družini, ki je tam na oddihu. Naglo se je danes raznesla po trgu vest, da je dosedanji vodja mariborske mestne policije dr. Lovro Hacin premeščen k banski u-pravi v Ljubljano in da odide na novo mesto že v četrtek 5. t. m. Na njegovo mesto je imenovan za predstojnika mariborske policije g. J. Radoševič, doslej šef policije v Senti, ki bo takoj prevzel svoje posle. . ,. . . popoldne pa so velike množice ljudstva hitele v V. mestni okraj, misleč, da se bo vršil tam mednarodni zadružni dan. Zara- Propagandna pot primorskih akademikov po Dalmaciji LJubljana, l. julija Danes zjutraj je odšla z beograjskim brzovlakom tridesetorica akademikov, včlanjenih v klubu jugoslovenskih akademikov iz Trsta, Gorice in Istre, na svoje letošnje propagandno potovanje po Dalmaciji. V Zagrebu se jim pridruži deputacija istrskih akademikov iz Zagreba. Ob tej priliki V vseh delovnih področjih, zlasti pa pri društvenem delu, srečujemo dve vrsti ljudi- take, ki veliko govore pa malo store In take ,ki delajo tiho ln skromno. Uvaže-vani so gotovo prvi, zlasti, ker imajo izreden dar, da se silijo v ospredje in da obešajo vsak svoj korak na veliki zvon. Tako je danes med moškimi, a žal tudi med ženskami. Zato vpliva kakor svetel žarek oseba, ki dela Uho in požrtvovalno, posebno, če je to delo take vrste, da nikdar ne bo prišla med svet njegova veličina. Ena takih oseb je Marija Mehletova. Gotovo njeno ime ni posebno popularno med ženskim svetom, živi le v krogu njenih to-varišic, a odmeva v neštevilnih otroških srcih. To je zadoščenje, ki ga more dati ženski le redko opravilo. Zakaj pišem o njej? AH Ima jubflej ali praznuje kak drug spominski dan? Ne, prav nič takega, za kar se običajno spominjamo di nestalnega vremena pa je prireditev I delujejo pri manifestacijah. se bodo tudi ustavili v Slavonskem Brodu, ,--------- — . . ^ da Sarajevu. Mostarju, Cetinju in Karlove« ljudi, toda vseeno naj mi bo dovoljeno da ter v vseh večjih jadranskih mestih. I « oosvetim par vrstic. Kadarkoli se spom- Na vsej poti, kjer se bodo ustavili, so vse priprave že izpeljane do podrobnosti. Po dalmatinskih mestih so se stvorih pripravljalni odbori vseh številnih nacionalnih organizacij, kakor so: Jadranska straža Sokol. Narodna odbrana, četniki, Jugoslovenska Matica itd. Seveda sodelujejo pri pripravah za sprejem tudi vsa emigrantska društva, kjer pač obstojajo. V nekaterih mestih so dali pripravljalni odbori proijlas na občinstvo, da v čim večjem številu so- preložena. V celoti je nedelja potekla mirno. Vedno nove žrtve fašističnega nasilja župnik Kovači« konfiniran - Lojze Ražeta obsojen na 8 let robije - Nadaljnje aretacije na Goriškem ji posvetim par ------- nim nanjo, mi je toplo pri srcu. Zadnjič, ko se je poslovila od svojih otrok v zavetišču, sem se domislila, da bi tudi drugim dobro delo, spoznati jo — v teh svinčenih dneh egoizma in koristolovstva. Marija Mehletova je bila učiteljica na meščanski šoli pri Sv. Jakobu. Ko je Sa v pokoj, se niti bolehna ni mogla ločiti od svojih učenk, s katerimi je postala neraz-družljiva. Poznala jih je kot človek, ki se z vso nesebičnostjo uživi v drugega, poznala je njihove težave, razmere, v katerih so živele. Videla Je, da so dostikrat prepuščene same sebi, zlasti kadar so Imele po ves dan Solo, da se potikajo po cestah brez _____ ______ - - v i t-ole hrane ker Jih je mnogo stanovalo diral celo vrsto narodnih pesmi « gonške, ^ ^ ^ ^ v šolo tudi z tržaške okolice, Istre m Koroške. Duet bo j ^^ gklenila jim je pomagati. Se pred- Klub sam se je dobro pripravil da bo uspešno propagiral svoje oiije med vrlimi dalmatinskimi brati. Pevski zbor je našu- pel pristne narodne popevke. Pevca bosta oblečena v istrsko narodno noso. Na vseh propagandnih večerih bo tudi kratko predavanje o našem narodu v Julijski Krajini. S seboj nesejo tudi na tisoče slik in fotografij, da jih razdele med tamošnjim ljudstvom v svrho propagande. Med tednom smo poročali o poslednjih aretacijah v Idriji in na Vipavskem In že ima »Istra« nove vesti o nadaljnjih žrtvah fašističnega terorja, ki je na inicijativo goriških elementov fašistične OVRE znova postal do skrajnosti neznosen. črnovrški župnik Kovačič, ki je bil pred tedni aretiran in odveden v goriške zapore, ie bil postavljen pred konfinacijsko komisijo in konfiniran za pet let. Kakor pravijo, je bil konfiniran v San Francescu v Južni Italiji. Pred kakimi 8 meseci je bil na Slapu pri Vipavi aretiran 35 let stari Lojze Ra-leta, katerega so osumili protifašističnega delovanja. Fašistično sodišče za zaščito države, o katerega procesih v italijanskem tisku že leto dni ni kakih poročil, ga je pred kratkim obsodilo na 8 let ječe. V Godoviču so župnega upravitelja Ivana Deželo postavUi pod policijsko nadzorstvo. Pismeno sporočilo o tem so mu dostavili godoviški karabinerji. Pri Sv. Luciji na Tolminskem je bil 17. t m. aretiran Valentin Grahelj. Aretirali so ga organi goriške politične policije. Pri aretaciji mu niso sporočili nikakega konkretnega vzroka za postopanje proti njemu. Dejali so mu le, da ga morajo iz političnih razlogov odvesti v goriške zapore. V Idriji so ponovno aretirali 50-letnega posestnika in gostilničarja Janeza šemro-va doma iz Novega sveta pri Črnem vrhu. Bil je na njivi, ko so ga miličniki obkolili in ga napadli. Prosil jih je, naj mu na polju ne delajo škode. Tedaj so ga oklofuta-li, vkovali in odvedli v Idrijo, od koder se še ni vrnil. Dve ogabni aferi že nekaj časa so se, kakor poroča zagrebško primorsko glasilo, na Reki širile lovorice v zvezi s celo vrsto tihotapskih procesov in maiverzacij, do katerih je prišlo baš pri teh razpravah. Fašistične nadzorstvene oblasti so na podlagi teh govoric ugotovile, da so tihotapci zares podkupili več sodnijskih uradnikov. Nemudoma je bil odpuščen iz službe državni tožilec Ruffo, več sodnikov in višjih uradnikov pa je bilo premeščenih. Procesi se bodo obnovili. Druga afera je nastala v tovarni torpedov Wheited. Lastniki delnic so po svojem posredniku odvetniku Arigu prodajali svoje delnice, ker jim podjetje ni donašalo dovolj dobička. Izkupička delnic pa jim Arig ni dostavljal, tako da so bili sedaj prisiljeni zahtevati od italijanskih oblasti P™skavo proti njemu. Preiskovalne oblasti so do-enale, da je poneveril nekaj nad 5 milijo-STiir. Odvetnik Arig Je bil aretiran ta odveden v tržaške zapore, njemu se nadaljuje. Kmetijske šole v Primorju Te dni se je zaključil pouk na 40 tako zvanih strokovnih kmetijskih šolah, ki jih je fašistični režim ustanovil v vseh večjih Višek vsega potovanja pa bo gotovo sve- no zavew ^ duh bre2 duše in srca, čano odkritje velikega državnega grba ki kjct via«^ s toplim dihom do- H , ga imenovani klub poklanja mestu Trotfi- £Xfn^tiSadeži malega vrtička, ki ga Preiskava proti | ^ Svečano odkritje se bo izvršilo 15. julija | ^^etova vedno sama obdelovala, so na razpolago vsem deklicam. Vesele se prve redkvice spomladi, prvo zelenjad použijejo dopoldne. Grb je vklesal v kraški marmor kipar Niko Pirnat. — Našim akademikom želimo čim prijetnejše potovanje m čim več uspehov pri idealnih namenihl Trije oboroženi vlomilci Sava, 1. julija. Na Savi so ponoči vlomili pri posestniku Leopoldu Berdajsu neznani trije fantje. krajih v Primorju. Uprava teh šol je v ro- . ^poidu Berdajdu neznani wije i - — od števila bo k ah posebne ustanove, ki jo podpirajo po- ^^v ^ je vlomilce zalotil in jih s traU ^n pod^c^^d te^ stevn ^ leg države tudi pokrajinske in občinske strelom zapodil. Nato so drzneži poskušali sprejetih z višjo trgovko a J oblasti. srečo pri mlinu gosp. Kunstlena. Na spre- | kandidatov, z državno trgova* Listi so te dni obiavili poročilo o po- ten na«n je eden izmed njih prišel do okna menu teh šol in tržaški »Piccolo« pravi med prvem nadstropju in skušal ravno sto- i v« , "razpisuje drugim: Ta šolska ustanova je dandanes Jitlv^obo, ko so ga krepke pesti mlinarja ^Uprava državnj o^bTSJžboUpra-na deželi mogoča, ker se morejo otroci, ki ^ treščile skozi okno. Mlinar Je natečaj za^sprejemuatanov so dovršili pet ljudskih razredov z izključ- ^ njmi, kaj se je zgodilo, pa sta ve državnih ^ ^jerja no italijanskim poukom zlahka izražati v & blisDiia dva strela nazaj v sicer: 2 ^tro-strojnih in- italijanščini o katerem koli predmetu. Svo- ^"^U k sre« nista. Nato so tudi tehnologa, 5rtragibJne ^^^^ , jo slovansko govorico uporabljajo le Se za tu morali viomilci oditi praznih rok. Ka- | ženjerjev, 13 ^^jZJtf™ i™«™ splošne pogovore. Italijanščina je postala - - • -*-~J —' — za kraške otroke jezik, s katerim se lahko pogovarjajo tudi o abstraktnih in kulturnih zadevah. Da pa ne bi bili otroci od trenutka, ko zapustijo ljudsko Solo, do svojega osemnajstega leta, ko se morajo vpisati v predvojaške tečaje, pogrešali neposredni stik z italijansko kulturo in pozabili vse ono, kar so se naučili v šolskih klopeh, so te kmetijske šole najboljše ln nabolje dragoceno sredstvo. Baš v letih, ko se ustvarjajo značaji in prepričanja, je nujno po- kor so povedali nekateri vaščani, so že popoldne opazili tri tuje fante, ki so se sjm-vjdvo gibali okrog imenovanih posestnikov. Orožništvo vneto zasleduje oborožene ro-komavhe. Zločinsko zastrupljevanje Zagreb, L Julija. Preiskovalni organi ▼ BJelovaru so uve- seencem.< — Imamo najmodernejši zakon JQ.JV, _______ _ - . . . . . . dji obširno preiskavo o zagonetnem za- ^ pobijanje prostitucije, ki pa ne bo dosa trebno, da je doraščajoča mladina v okviru gt^jenju članov Jagodičeve družine. Do- ^ggel, dokler ne bodo imeli vsi ljudje teh šol stalno pod vplivom fašističnih idej s}ej ^ umrlo ž© v kratkem času pet oseb, eksistenčnega minima. in italijanskih vzgojnikov. Zaradi tega neka-. družinskih Članov pa Je Se v botoiš- _T «e doaAJaca, Se ni gotova. Gotova Je le ▼ toliko, da se bo v njej lahko vršila služba božja, manjkajo pa ji še mnoge stvari, predvsem notranja oprema in cerkvene posode. Zato bo »Društvo za zidavo cerkve« obstojalo še dalje in zbiralo darove. Poleg duhovništva ln ljudstva ter raznih posameznikov dobrotnikov je dala podporo v znesku 25.000 Din tudi banska uprava, k cflju Je pripomogla mestna občina, načrte pa Je Izvršil arh. J. Plečnik brezplačno. Za prvega župnika v novi župniji je postavljal frančiškan p. Kazimir Zakrajšek, ki se je udejstvoval dolga leta tudi v Ameriki. Neznan utopljenec v Savi Danes v prvih popoldanskih urah je bilo upravi policije sporočeno iz Litije, da so tam našli na Savi nekega utopljenca, ki da utegne po vsej priliki biti že štiri dni pogrešani absolvent Trgovske akademije Tone Kraje. Takoj sta se z avtom odpeljala proti Litin inž. Bartel, ravnatelj mestne plinarne, bratranec pokojnega Toneta, in Tonetov prijatelj France Ažman. V mrtvašnici na Savi so jima pokazali utopljenca, ki so ga davi ob 8. zjutraj potegnili iz Save neposredno v bližini železniške postaje. 2e na prvi pogled sta gg. Bartel in Ažman videla, da utopljenec žal ni Tome Kraje. Zatorej se iskanje nadaljuje. Kdorkoli ob Savi bi našel utopljenca, naj blagovoli to nemudoma sporočiti upravi ljubljanske poKcije. Tudi identiteta savskega utopljenca se danes še ni mogla ugotoviti Truplo je precej nabuhlo, poškodovano od vode, obraza pa sploh ni mogoče prav spoznati in tudi preceniti starost. Približno se da soditi, da je pokojnik star okrog 20 do 30 let. Da ni nikakor identičen s Tonetom Krajcem, se je dalo še bolj ugotoviti pri podrobnem ogledu kopalnih hlačk. Kajti one, ki jih je nosil pokojni Kraje, so bile iz črnega triikoia in prepete z navadno vrvico, dočim so te, ki jih nosi neznani savski utopljenec, prepete z belim trakom, sicer takisto črne barve, vendar imajo ob straneh dva našiva in so tudi obrobljene z enakim belo-sivkastim našivom. Utopljenec je zelo močnega telesa, dobro razvit. Morda se bo po tem opisu posrečilo ugotoviti identiteto utopljenca, ki je po vsej verjetnosti iz Ljubljane ali pa iz kakšnega gorenjskega kraja ob Savi. Sin mrtev« mati umira Vzroki družinske tragedije gospe Badaličeve v Zagrebu niso pojasnjeni Zagreb, 1. julija Kakor smo poročali, je hotela soproga popularnega zagrebškega gledališ. igralca Iva Badaliča s plinom zastrupiti sebe ln 14-letnega sina, ki ga ima še iz prvega zakona, a je posledica njenega obupnega dejanja bila ta, da je sin podlegel, dočim so njo nezavestno prepeljali v bolnišnico. Tragedija je vzbudila v vsem Zagrebu globoko pomilovanje in je sprožila mnoge govorice o vzrokih, ld pa se bodo mogli podrobno pojasniti šele, ko bo nesrečna gospa zaslišana na policiji, seveda, če bo okrevala in če bo prave vzroke hotela navesti. Zapustila je samo kratko pismo svojemu možu, vsebina ni znana. G. Ivo Badalič je bil že zaslišan na policiji in je zatrdil, da nikakor ne more umeti, kaj je njegovo ženo nenadno pri tiralo k obupnemu dejanju. Gospa Badaličeva je bala doma lz Budimpešte, rojena 1895. Bila Je zelo lepa dama. prvič je bila poročena z Madžarom Zsoltanom Nagyviyanyjem. Ko pa se je ločila od njega, se je 6. decembra 1932 poročila v sta rok atol iški cerkvi z Ivam Badali- čem. Njen 14-Ietni sin MiMos Je te dni dovršil v Budimpešti 4. razred gimnazije. Peljala se je ponj, med tem ko Je njen mož, kakor vsako leto, odšel na počitnice v Gračane, kamor bi morala priti tudi ona s sinom. Namesto tega pa je doma v kuhinja spravila sinka na otomano, in ko je zaspal, je odprla plinske cevi in se nato vlegla poleg sinka. Ko Je čez čas prišel brat njenega moža, g. Viktor Badalič, tajnik Sveopče kreditne banke, da odvede svakinjo in Miki osa k bratu, odnosno k njenemu možu na kosilo v Gračane, kakor je bilo dogovorjeno, mu na dolgotrafeio trkanje nihče ni odprl. Medtem pa je slučajno prišla služkinja, ki je imela ključe od stanovanja. Odklenila je — in Viktor Badalič je takoj zavohal hud smrad po plinu. Našel je svakinjo onesveščeno, dočim je njen sinko bil že mrtev. Takoj so njo prepeljali v bolnišnico, kjer se je sicer osvestila, vendar je pa njeno stanje še vedno zelo kritično. Nesrečna mati doslej še ne ve, da Je njen sin že pokopan. se ena Poderžajeva zaročenka Velika ljubezen z generalovo hčerko v Kodanju — Beg v tujsko legijo in Iz nje na Angleško — 7000 pisem in nasvetov londonski policiji sikromen gospod, ki je na gospodično in na njeno mater napravil najboljši vtis. To je bil Ivan Poderžaj. Razlagal je obema, da mnogo potuje po svetu. Ko sta mu nato rekli, naj jih obišče, ako kdaj pride v Kodanj, je to radevolje obljubil. In res ni minilo dosti časa, ko se je Poderžaj pojavil v Kodanju, kjer sta ga vdova in hčerka sprejeli zelo gostoljubno. Potem je začel Poderžaj dopisovati z gospodično Hansenovo. Cez čas sta se znašla v Berlinu. Dunaj, 1. julija. Po večdnevnem presledku je dunajska policija zopet začela prerešetavati skrivnostne zadeve Ivana Poderžaja. Dobila je nekatera zanimiva obvestila iz Kodanja, istočasno pa so iz New-Yorka sporočili, da sta na poti v Evropo dva detektiva s celotnim preiskovalnim gradivom, da bosta vzajemno z dunajsko policijo nadaljevala preiskavo proti Poderžaju in njegovi predzadnji ženi Margareti Ferrandovi. Na Dunaju upajo, da bo zdaj v kratkem mogoče pojasniti skrivnost pogrešane zadnje žene Poderžajeve, Agneze Tufverso-nove. Vedno več je novih prijav, a povsod se ponavlja ena in ista pesem, da je Ivan Poderžaj znal na silno okreten način sklepati poznanstva s samostojnimi damami. Tako se je seznanil tudi z gospodično Eli Hansenovo, hčerko pokojnega danskega generala. Ko je z materjo potovala leta 1929. v Pariš, se jiima je v vlaku pridružil eleganten, lep, Ze so se pripravljali na poroko, ko je bila gospa Hansenova po nekem anonimnem pismu opozorjena, da je Podef-žaj že poročen in da ima ženo v Beogradu. Gospa Hansenova je to pismo pokazala Poderžaju. Silno se je ogorčil in dejal, da je res svoj čas živel z neko žensko v Beogradu, toda ta nehvaležna ženska, ki ga je baje stala mnogo denarja, nima nikake pravice do njega. Zaroka je bila sicer razveljavljena, vendar je gospodična Hansenova še nadalje vzdrževala stike s Poderžajem, ki ji je dane obljube, imeti skrb za otroke... — Sploh je neumno, če žrtvuješ prostost.« Emil je zakon zagovarjal, bil zanj navdušen, ni me pa seveda mogel prepričati, toda meni se je le vsilila sunr nja. »Ti! Mogoče si si pa svojo bodočo že izbral?« »Ze.« »Katera je?« Ni mi hotel povedati. Ko ga, sklicujoč se na najino bratovsko prijateljstvo in obljubljajoč mu tovariško di-skrecijo le nisem nehal nadlegovati, mi je rekel: »Molnarjeva Anica.« Molnarjeva Anica je bila najina rojakinja, hčerka našega učitelja, ki je stanoval v soseski Emtfovih staršev. Bližina med enim in drugim je oba mlada človeka drug drugemu približala, mnogo sta si imela povedati, v toplih poletnih večerih sta se sprehajala pred hišo pod dehtečiml akacijami; — tako sta se zaljubila. Ona je štela takrat šestnajst let. Potem sva hodila z Emilom na univerzo. Jaz sem bil Jurist, on pa medi-cinec. Leta na univerzi so naju nekoliko odmaknila, kajti jaz sem iskal zabavo, on pa se je učil; toda ta odmak-nitev je bila le na najinih različnih stro- kovnih področjih, dočim sta si bili najini srci blizu. V ljubezenskih zadevah sera prišel ravno takrat v leta ošabnega cinizma, spoznanja, ki vidi v vsaki ženski divjo žival, in bilo mi je, kakor da bi se moral sedaj tudi Emil smejati svoji »zaroki«. Cez dve leti, ko sva bila stara dvajset let, sva se dogovorila, da greva prihodnji dan skupaj domov. Emila sem hotel zapeljati, da greva ponoči pohajkovat po mestu. »Ne smem,« je rekel. »Zakaj ne?« »Saj vendar veš, da sem ženin.« Bil sem začuden. Najbolj sem se začudil, da ni prišel v zadrego, ko je to povedal. Dražil sem ga, češ, ali se ne sramuje čuvstvene zbeganosti, ali ga ni sram tolikšne zvestobe, resnosti, kreposti. Emil pa se ni da! vznemiriti z modrostjo mojih dvajsetih let, temveč me je kratko in malo mirno odrinil. Tedaj mi je začela ugajati njegova mirnost, zvestoba, njegova dosledna, čista, lepa ljubezen. Jel sem spraševati po Molnarjevi Anici. Takrat je bila stara sedemnajst let. Bila je lepa, resna, zagorela deklica, ki je vedela o vsem, kar je Emil bral, kar je videl, česar se ie učil. Zdaj sem prenehal s svojim dvomom in tiho ironijo pa v enem kotičku svoje duše le priznaj spoštovanje h) shnpa- pi šaril pisma, polna žarke ljubezni. Kakor iz obupa se je slednjič odpravil v Marseille, odkoder je šel v Maroko —-v tujsko legijo. Ali tudi tu ni zdržal dolgo. Dezertiral ie in že ob koncu leta 19.30. se je znašel v Londonu. Spet je začel pisariti gospodični Hansenovi, vendar pa je ljubezen bolj in bolj popuščala in naposled ugasnila. Gospodična Hansenova poslej nič več ni cula o Ivanu Poderžaju, dokler ni začelo svetovno časopisje razpravljati o zagonetnem nestanku Agneze Tufv-ersonove. Zdajci se je ljubka Eli spomnila zaroke z njim in je vso reč prijavila policiji v Kodanju. Ko so mu to izpoved na Dunaju prečitali, je Ivan Poderžaj priznal, da res pozna gospodično Eli Hansenovo in njeno mater, trdil pa je izprva, da sta ga obe veljali mnogo denarja. Pravil je, da je z njima poslovno potrošil okrog 100D00 francoskih frankov. Potem pa jie bolj in bolj popuščal, ker je najdena korespondenca pokazala, da obe dami nista imeli od Poderžaja prav nikakih koristi. V tujsko Jegpjo je bil Poderžaj odšei zato, ker se je nadejal, da mu bodo priznali oficirski čin. Ker ga pa niso hoteli dati niti v podoticirsko šolo, jes spretno zasnoval načrt za beg in dezer-tacija se mu je res tudi posrečila. Nikakor pa kot dezerter ni smel ostati na francoskih tleh. Zato se je nastanil y Londonu, kjer se je seznanil z Margareto Ferrandovo in se je z njo tudi poročil. Londonska policija zdaj natanko preiskuje, kako se je mogla izvršiti ta poroka, ko je Poderžaj že imel ženo v Beogradu. Zaradi nestanka poslednče Poderžajeve žene, Agneze Tufversono-ve, pa dobivata dunajska kakor londonska policija nešteto pisem, ki hočejo pomagati k razjasnitvi skrivnosti. Vsega skupaj ;e doslej samo londonska policijska uprava prejela okrog 7000 pisem z različnimi indikacijami in ubost detektivi morajo vsako informacijo preveriti, da bi slednjič vendarle zdrobih trdi oreh, ki ga predstavlja misteriozni kompleks Ivana Poderžaja. Sodba v razpravi, ki je 40 dni Sibenik, 1 j-nfija. Senzacionalna razprava proti Konstantinu Slavkoriču, upravniku stomske so* larne, m njegovim pajdašem je trajate mi manj kakor 40 dni Tudi »Jutro« je poročalo o njej. Kakor znano, je bfl Slavkovoč obtožen, da je umoril ljubimca svoje rac-vredne žene Jelke, zagrešil pa je tudi ea razne sleparije in utaje. Sploh je ta senzacionalna razprava »pravila na dan celo m»-kužo nemorale m nepoštenosti v stonski solarni. Včeraj je slednjič bila izrečena sodba Obtoženci so prišli v sodno dvorano v spremstvu orožnikov, vsi povsem hladnokrvni, kakor da se jih cela reč nič ne tiče, le Jelka je bila nervozna. Navzlac vročini ja bila sodna dvorana nabito polna in ljudje aa> se drenjali tudi po hodnikih in po bližnj&i ulicah. Obsojeni so: Konstantin Slavkovič zam® tega, ker je zadal pokojnemu Rizi Ali jeviča smrtonosno rano in zaradi sleparij na 11 let' robi je in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Njegova žena J e 1 k a na 4 leta robi je, Gjuro Čolovič na 6 let, Pavlo Mekišič na 3 leta, Gjrao Suščinsfci n« 2 in pol leta robi je, vsi razen tega na večletno izgubo častnih pravic, nadalje Mate in N** kola Jerirrič na 10 mesecev in Trifun Vlai"* savljevič na 6 mesecev strogega zapota. Oproščenih je sedem obtoženoev. Razkuži sodbe obsegajo nič manj kakor 20 tipkanih strani. trajala tije do Anice in Emila. Počasi, ta čas je tiščala iz mene brezmejna modrost dvajsetih let, se je moja simpatija do Anice in Emila izpremenila v pravcato oboževanje. Imel sem ju za najlepši* najvrlejši par, za par, ki srečo najbolj zasluži. In taka sta tudi bila. Pametna, blaga* vrla, dobra in pridna. Anica je doma delala, čitala in se učila. Emil pa je že! na univerzi same uspehe. Tako sta pretekli še dve leti. Anici je bilo devetnajst let, Emilu dva in dvajset. Tedaj pa je umrl Aničin oče. Ostala je s svojo materjo sama in poslej sta morali živeti od nizke pokojnine. Anica je hotela delati. Naučila se ni nič takega, za kar bi dobila spričevalo, zato je morala šivati. Nato so se oglasili trije snubci. Hotel jo je imeti mlad učitelj, ki so ga poslali na mesto njenega očeta, za njeno roko se je potegoval tudi neki trgovec, bil je vdovec in je iskal matere svojima dvema otrokoma, in slednjič neki zakupnik, Mihael Kulin po imenu, petdesetleten samec, ki jo je enkrat videl, ko se je s svojim vozom peljal mimo njenega okna. Anica je vse odklonila. Mati in sorodniki. sami lačni, revni ljudje, so jO od jutra do večera in od večera do jutra oblegali z očitki in obtožbami. Anica se je tem napadom upiral, čeprav DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Barthott na groba našega Neznanega vojaka obiska v Beogradu je francoski zunanji minister Lonis Barthon profili teden položil krasen venec na grob Jugoslovenskega Neznanega vojaka Barthon med romunskimi »kmeticami" Francosko - ameriško prijateljstvo V Brašovu so pozdravile francoskega zunanjega ministra Louisa Barthoua najodličnejSe dame, oblečene v romunsko narodno nošo Vlak zavozil v ▼lak Pr! HonffleOT blizu Pariza je te dni zavozil neki osebni vlak v trfni vlak. je imel katastrofalne posledice: ena oseba se je ubila, devet je bilo hudo, petnajst pa lahko ranjenih Minister A n d r 6 Tardieu pripenja a* tinjo Častne legije na prsi ameriškem 6 strni ku T a n b i n n, voditelju ameriškega odposlanstva pri La Fayetteovih shvvnoetih v Pariza Zavarovani naočniki Zelo neprijetno je za ljudi, ki morajo uporabljati naočnike, če jih kje pozabijo ali izgubijo. Naočniki spadajo med tiste predmete, ki se redko kdaj vrnejo k pravemu lastniku, če jih ta izgubi. Toda neki pariški optik je znal tudi iz tega skovati svoj kapital. Dogovoril se je z največjo zavarovalno družbo na svetu, z »Lloydi«, ki se bavijo, kakor znano, z zavarovanjem tudi najbolj čudnik reči, in ta dogovor jamči vsakemu njegovemu kupcu polno nadomestilo za izgubljene ali ukradene naočnike. Za to zavarovanje pa plača kupec samo enkratno premijo v znesku 5 odstotkov ce« lotne kupne vsote. Nikjer niso brez vohunov Sodišče v Rimu je te dni sodilo štiri italijanske častnike zaradi vohunstva. Bivšega častnika Bianchija so obsodili na 17 let ječe, dva nadaljnja oficirja pa vsakega na 16 let robije. Četrtega obtoženca je sodflšče zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo. Razprava proti vohunom je bila tajna, samo obsodba je bila objavljena. Nenadna smrt poveljnika Metza Te dni je nenadoma umrl francoski general Langlois, poveljnik trdnjave Metz. Langlois je bil šele pred nekaj tedni imenovan na to službeno mesto. Med vojno je bil Langlois tisti član francoskega generalnega štaba, ki je vzdrževal zveze med Francijo in Rusijo. Presajeni živci Angleški kirurg sir Charles BaBance ia njegov ameriški tovariš dr. A. B. Deul sta po petletnem skupnem deta našla metodo, Iti omogoča zadovoljivo ozdravitev otrplosti v <<>raraL Gre sa obnovitev obolelih obraznih živcev s presaditvijo novih živcev, kar sta z velikim uspehom poskusila že na Vnirftnih 70 pacientih. V splošnem se poka- te v teku šestih mesecev vidno izboljšanje v čestokrat strašno skaženem obrazu pacientovem in po 18 mesecih se ta popolnoma ozdravi. Uspehe svoje metode sta pokazala odkri-telja v filmu krogu strokovnjakov in sta žela splošno priznanje. Operacija učinkuje baje pri vseh oblikah obrazne otrplosti, naj si izvira ta od obolelega živčnega sistema, od ran ali vnetja Zanimivo je, da mora ostati novi del živca kakšnih deset dni izven človeSkega telesa, nakar se šele vsa-di v degeneriranem stanju. Novi živec namreč prav za prav ne nadomesti starega, temveč stari se vrase skozi novega. To pa se more zgoditi le tedaj, če novi živec zamre. Muzej se seti To selitev je vredno omeniti, ker Je v takšnem obsegu menda še ni bilo na svetu. Seli se namreč Geološki muzej v Londonu iz svojega starega prostora pod novo streho v South Kensingtonu. Pol milijona raznih predmetov v skupni teži nad 300 ton je treba spraviti v zaboje, jih transportirati, na novem prostoru iztovo-riti in postaviti vsakega spet na pravo mesto. Med temi stvarmi je 75.000 ostankov fosilnih živali. 50.000 raznih kamenin, 50.000 knjig in nič manj nego 20.000 pravih skal. Najtežji je kos premoga, ki tehta 20 ton. Selitev traja že leto dni in minulo bo še eno leto, preden bo končana. Amaterska kinematografija V Franciji so našteli, kakor javlja časopis »Pour vous«, 800.000 filmskih amaterjev, ki si s filmanjem krajšajo čas. Za kinematografsko industrijo pomeni to velik napredek. Listi, ki so spoznali, da ta reč nese, so že uvedli v svojih listih posebne rubrike za kinematografijo. čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET On ga je izdal G a s t e n Bonnaore, advokat 8tavt-skega, ki je svojega klienta »pravil v smrt Na križišča centroma Ljubljane oddamo ca 1. avgust v L nadstropja komfortno stanovanje obstoječe: iz 5 velikih sob in dveh kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale a: zdravnike zobozdravnike zavarovalnice odvetnike agentare modne salone. 4740 Vprašati v oglasnem oddelku »Jutrac. Iz akvaristove torbe O tujezemkah in dragem Kakor znano, so v naših vodah poleg domačih rib tudi nekatere tujezemke, ki so jih prenesle ladje iz oddaljenih kontinentov v Evropo. Na prvem mestu navajam šarenko iz roda lososov. Ker prenaša toplejšo vodo in ker zelo hitro raste, jo goje tudi v ribnikih, šarenka je zelo požrešna in pri lovljenju na trnek jo takoj spoznaš, ker krepko potegne. Ob bokih se leskeče mavričasto. šarenko gojiš lahko v akvariju, skrbeti pa moraš, da bo vedno dovolj kisika v vodi. V Evropi je že okoli 50 let. Ona je tekmec domači postrvi, kateri ogroža obstoj, šarenka in njena sorodnica zla-tovčica, ki je tudi že preko 50 let v naših vodah, sta iz Amerike. Tretja riba je somič ali brkon. To je razmeroma majhna riba, ki ne zraste preko 40 cm, sicer je pa podobna velikemu somu. V akvarijih je somič zaradi svoje vnanjosti zelo priljubljen. Ima namreč daljše tipalke nad in pod ustnicami, majhno srebrno oko, za hrbtno plavutjo pa tolščenko. Trdna riba je, glede kisika pa zelo skromna Tudi somič je iz Novega sveta. Iz roda ostrižev sta v naših vodah dve tujezemki. Ameriški ostriž, ki zraste preko pol metra in ki ga lahko razlikujemo od domačega, ker sta mu obe hrbtni plavuti zaraščeni in pa svetlikavec iz skupine Centrarchidae (Eupomotis gibbosus i. Po spisu g. Moja Mediča so ga prenesli iz čsb-ške v vode grofa Pejačeviča pri Našicah okoli leta 1910. Služil naj bi kot okrasna riba za sobne in vrtne ribogojnice. V ba-jerjih se je silno razmnožil. Ker izpra2> njujejo gojitelji bajerje v izvestnih presledkih, pri čemer polove namizne ribe, so otx takih prilikah, bržkone, mnogi svetlikavci zapustili z odtekajočo vodo vred bajerje ter prišli v razne pritoke Drave od tod pa v Dunav. Zelo verjetno je, da so svetlikavci tudi v mrtvicah Drave in v jamah kraj nje. Tudi v ribnikih pri Končanici in v potofeili; okoli Končanice so svetlikavci. Zanimiv® je, da so jo mnogi ribiči smatrali za žanko med ostrižem in koresljem, kar j® isto, ko bi kdo trdil, da pozna križanko med konjem in kravo. Zaradi te domneve ime« nujejo svetlikavca šareni karaš, morski ka^» ras (koreselj), žuti karaš, pa tudi zlatar ribica, japonska sunčarica, ameriška sun-» Carica in še drugače. Po opisih g. Mediča bi trebali imeti svetlikavci rdečo pego n« skržnih priveskih. Svetlikavci, ki mi jih ja prinesel iz Beograda g. J oš t, pa nimajo rdečih peg, temveč so pege črne. Sicer so pa šele 1% leta stari in jih utegnejo dobiti kasneje. Svetlikavec je, kakor vse riba rodu Centrarchidae, silno lep in za akvarije zelo prikladen, ker ne zraste preko 10—12 cm, poleg tega je pa miroljuben ir» večjim ribicam ni nevaren. Tudi ameriški zobokrapovci so v naših vodah, in sicer 3 vrste one skupine, ki rodi popolnoma razvite mladiče, — ki torej ne drsti. Zelo učinkovito sredstvo za uničevanje ličink mrzličarja sta Gambusia ho»< brocki in Gambusia affinis. Gambusio hoO« brocki so baje prenesli v lagune na severni obali Jadrana, Gambusia affinis je pa v Neretvi, kjer jo je izsledil visokošolec g. Joža Jošt. Doslej vsaj nisem nikjer slišal alf pa čital, da je G. affinis že kdo drugi našel v Neretvi. Obe vrsti sta iz Amerike. Zelo lepa okrasna riba je mečonoša Xypho-phorus helleri, ki se je udomačila v Rimskih toplicah. Zal je organizem teh rib privajen na vodo zraznimi mineralnimi snovmi, ki jih navadne vode nimajo, zaradi česar se teže prilagodi prilikam v naših akva-rijih z navadno vodo. Večji del ribic pogine. Tudi glede toplote so ribe v Rin>-skih toplicah zelo razvajene, zato jim js treba ogrevati vodo 9 mesecev v letu. Zarod, ki ga dobimo od rimskotopliških me-čonoš, ki smo jih prenesli v domače akvarije, je trden, starši pa poginejo prej afi slej. Mečonoša je iz Mehike. Slednjič naj omenim še zlato ribico, ki je s Kitajskega Toliko o tujezemkah. — Baje bo khib akvaristov v Ljubljani uredil nekaj bazenov v Rimskih toplicah, kjer bo gojil razne toplovodnice, nakar bo postala Jugoslavija glede teh ribic neodvisna od inozemstva, kar moramo vsekakor toplo pozdraviti. Zaradi klimatičnih prilik in ker je strnja za ogrevanje akvarijev draga, bi se izplačalo, gojiti v ribnikih tudi tujezem-ke-mrzlovodnice kakor so raznovrstni ameriški ostriži L dr. Začetnikom pa priporočam naše domače ribe, ki so trdne in tucfi lepe; drsteči pezdirk n. pr. prekaša celo najlepšo toplovodnico. Sicer pa mora dober akvarist vsekakor poznati vse ribe svoje domovine. Cesto se obračajo name akvaristi zaradi akvarijev, žal jim ne morem ustreči, ker ne poznam nikogar, ki bi izdeloval akvarije na veliko m jih prodajal po zmerni ce-ni. 60—80 litrski akvarij naj bi veljal naj-več 300 Din. Tozadevno se bom informiral, nakar bom poročal. O. S. so ji sleherni dan očitali, da morajo doma zaradi nje jesti suh kruh. Tudi na Emila se je vrgla mati in z njo sorodniki. Da jo ima za norca, da v glavnem mestu živi razvratno, da mu niti na misel ne pride, da bi jo vzel za ženo, in da je razen tega že poleti dvoril županovi hčerki. Anica pa se je vsem tem napadom uprla. Vesti o Emilu so bile vedno bolj neugodne in vedno skrbljivejše, tako da je slednjič Anica čez štiri mesece, marca, pisala Emilu obupno pismo. Prosila ga je, naj za božjo voljo pride do-inov. Emil mi je pismo pokazal. Resno sem se prestrašil. »Kai boš storil?« *Ne vem še,« je rekel. Bil je bled in zamišljen. »Kaj misliš ti?« je vprašal. »Za boga, tudi jaz ne vem.« Dolgo je molčal, potem pa se poslovil. »Emil, ne delaj neumnosti,« sem mu rekel. „ . . . Odgovoril mi je počasi m s poudarkom: r . »Ne boj se... jaz ne počenjam neumnosti.« . ., , J Tri dni pozneje se je vrnil od doma. Ni povedal, kaj se je zgodilo, m jaz ga s svojo radovednostjo nisem hotel mučiti. Čez en teden sem bral v časopi- su, da se je Anica zaročila z Mihaelom Kulinom. Najrajši bi se bil od jeze zjokal. Isti dan zvečer je prišel Emil k meni. »Ali si bral?« je začel. »Sem.« »Povedal ti bom,« je rekel tiho, »kaj se je zgodilo.« Vsedel se je in pripovedoval. »Prišedši domov, sem našel Anico v groznem stanju. Te živine so jo silno mučile. Njene oči so bile od neprestanega jokanja čisto ugasle. Ihte me je sprejela in rekla, da rajši umre, kakor da... Prijel sem jo za roke, jo pomiril, in se tiho ter pametno, kakor sva se navadno pogovarjala, o stvari pogovorila. Prvo: le umreti ne! Smrti nikar! Niti oba skupaj, niti ne vsak zase. Življenje je tako neprecenljive vrednosti in midva sva si oba drug drugemu dolžna lepega in srečnega življenja... Torej le umreti ne. Toda, kaj potem? Poročiti se z njo sedaj še ne morem... Saj se nisem polnoleten, tudi bi moj oče ne privolil... Ali naj greva kar preko tega?... Oh, šla bi z menoj brez duhovnika, brez vodje matrik. Tudi uboštvo bi še ne bila taka nesreča. Z nekaj goldinarji, ki jih dobivam od doma, bi lahko živela v kakšni dijaški sobici. Lahko bi tudi pustil univerzo in si na kakšen način — kot iiurnist, recimo — sJa- žil svoj kruh. Toda, kaj potem, če čez eno leto umrem? Kaj, če bi se ločil od tega sveta, preden bi jo postavno napravil za svojo ženo? In kaj, če bi bila takrat že mati... Kako naj jo spravljam v tako nevaren, nečeden položaj. Te misli sva torej kmalu opustila. Kaj nama potemtakem preostane? ALi naj me čaka? Gladovanje bi še ne bila taka nesreča, toda trpinčenja svoje matere in sorodnikov ne prenese. Dolgo sva premišljevala, ljubeznivo in mirno stvar pretehtavala in ugotovila, da je najpametnejše. če stopi z enim svojih treh snubcev pred oltar. »To sta oba ugotovila?« sem presenečen zavpil. »Si ji ti to svetoval?« »Da.« Dolgo sem strmel vanj in ko sem mislil, da ga razumem, rekel: »Razumem.« »Ne, ne razumeš,« je odgovoril Emil. »Odslej se tri leta sploh ne pokažem v njeno bližino. Tudi videla se ne bova. Celo o počitnicah ne grem domov, da je slučajno ne srečam.« »Potem vaju pa ne razumem.« »Cez tri leta pridem in jo njenemu možu odpeljem.« »Odpelješ jo...« »Da. Do takrat dobim službo in grem po Anko k njenemu možu. Zato sva oba izbirala med njenimi snubci tistega, ko- Pristopafte k „Vodnikovi družbi" mur naj bi postala žena. Iztorala sva Kulina ne te zato. ker je bogat, temveč zato, ker ima Anico zelo rad in bo z njo, kakor se zdi, tudi silno nežen, posebno še zato, ker je že star in ker tako Aničina zvestoba do mene ne bo niti trenutek v skušnjavi.« To Emilovo pojasnilo me je tako presenetilo, da nisem mogel ziniti niti besede. Prihodnje poletje Emil ni prišel z menoj domov. Tedaj sem tudi nekajkrat videl Anico. Bila je kakor dekle. Mislil pa sem si: dolgo ne bo več taka. Toda Nikolaj tudi naslednje poletje ni prišel domov in Anica je še dalje ostala čisto taka kakor dekle: nežna, resna, lepa, zagorela deklica. In taka je bila tucfi se tretje poletje. To, tretje leto, proti koncu septembra, ie z menoj prišel Emil domov. Bil je okrožni zdravnik v kaloškem okrožju* . , »Pojdi z mano,« mi je rekel, »greva na Kulinovo posestvo«. . ... Sedel sem k njemu na voz ra peljala sva se na Kulinovo. EmH je dal ostaviti voz že na glavni cesti. »Tu ne bova gosta,« je rekel. Sla sva peš v hišo. Na verandi sva našla Anico. »Sedaj sem tu, Anica,« je rekel EtmL »Da, Emil,« je odvrnila Anica. Tedaj je prišel Mihael Kalin. Sprejel naju je zelo prijazno. Kaj bi rada? Emil mu je povedal čisto kratko. »Pred tremi leti,« je rekel, »sva se z Anico dogovorila, da pridem počijo. Zdaj sem tu. Mihael Kulin je vzrojil. »Všeč bi mi bHo,« je rekel EmS mirno, »da uredim stvar z vašim pristankom. Sprevidite, da mora tako biti. Sicer napravim tudi brez vašega pristanka.« Mihael Kulin je brez besed besnel sem in tja, Emil ga je miril, nato pa rekel Anici: »Obleci se, Anica!« Anica je vzela z obešala na verandi cenen platnen plašč, si dela na glavo preprost slamnik in šla z nama. ★ Vem, da bo naletela ta zgodba na mnogo ugovorov. Ta stvar bi se lahko tudi drugače odigrala. Toda do pike tako se je zgodilo. Ker pa se je iztekla tako in ker je bil to potem najsrečnejši zakon na svetu in ker je nastala tako najlepša družina na zemlji, mislim, da upravičeno mrzim vse, kar spada k maščevanja, umorom, samomorom, ▼se, čemur pravimo tragedija ljubezni. Primorje trenira za državno prvenstvo Na včeraJSnjl tekmi je Primorje visoko porazilo zagrebške železničarje — Prijateljska tekma med Rapidom in Mariborom Zagrebški Železničar je prišel v Ljubljano s čisto svežo legitimacijo podsavez-nega prvaka, pa se je izkazalo, da se izza tega dokumenta ne skriva bogve kaj pozitivnega. Moštvo, ki službeno zavzema rang četrtega moštva v Zagrebu, je dalo tako mizerno igro, da ne bi bila niti ljubljanskemu drugorazrednemu moštvu v čast Za tekmo ni bilo prevelikega zanimanja, komaj 500 ljudi jo je prišlo gledat. Primorje : Železničar (Zagreb) 4:0 (2:0) Primorje: Starec—Hassl, Bertoncelj I— Zemljak, Slamič, Boncelj—Slamberger, Jež, Makovec, Petelin, Zemljič. Željezničar: Pilko—Koprivnjak, Lonča-revič—Sepek, Seb, Frntič—Krizman, Martino vič, Farago, Malec, Kranjc. _ Sprva so Zagrebčani trdo pritisnili m so prvih pet minut bili stalno pred golom Primorja. Priborili so si kot, potem se je igra odprla in kmalu ima zagrebški vratar priliko, da pokaže svoje vrline. Četrt ure se napadi urno menjavajo z ene strani na drugo, žoga je stalno pred golom, čas pred enim, čas pred drugim. V 14. min. se Jez prebije iz srede v solo akciji do pred gol m opali oster strel na gol, ki obsedi; zdi se, da je sonce oviralo vratarja, ki bi bil utegnil sicer žogo zaokreniti v kot. Odslej se igra razvija v stalno premoč domačih. Kompaktno s t gostov, kolikor so je doslej pokazali, se razbije, zlasti je njihov napad čedalje bolj v razsulu. Sicer je tempo igre močan, dasi solnce neusmiljeno žge in jemlje igra čem polet. Srednja vrsta črnobelih je jaka formacija, najmočnejša na polju, in poljubno dirigira igro, svoj napad zalaga neprestano z žogami Toda ta dela le v polju, pred golom ni strelca, da bi izkoristil vsaj nekatero izmed nebroj lepih situacij. Sicer z druge strani tudi nasprotnikova obramba ne drži rok križem, narobe, dasi je ves čas najtežja peza na njenih ramenih, se bori junaško in odbija uspešno napad za napadom. V 23. min. končno predre Makovec v lepem naletu, njegov strel iz bližine vratar sicer odbije, toda zopet njemu na nogo in v naslednji desetinki sekunde je žoga r mreži, Primorje vodi z 2:0. Potem se Železničarji malo osvobodijo objema in igra se odpre. Tudi oni prihajajo do napadov, ki pa niso niti malo nevarni. Z enostavnimi kombinacijami prenajajo v drugo polovico, vendar se njihove akcije po navadi ustavljajo že ob halfih, ostalo pa pobirata branilca z vratarjem. Proti koncu polčasa bije P. še četrti in peti kot, toda brez haska. V drugem polčasu igre zamenjata t napadu P. Petelin in Zemljič mesti, brez vsake koristi. Takoj v začetku se odpre 2. zaradi Bertoncljeve napake lepa šansa, toda Hassl potisne žogo s črte v kot Desno krilo bije dva kota, oba nevarno, položaj pred Starcem je nekaj trenutkov kar kočljiv, potem pa preide iniciativa zopet na domače. Tekom 6. in 7. min. strelja Slamberger dvakrat s kote, drugič zelo precizno in Lute porine usnje čez črto 3:0 za Primorje. pridejo Železničarji po igračkanju domače obrambe do šanse, toda Farago ni priseben in mu prilika uide. Nato pride Zemljič v 11. min. do strela, ki ga usmeri v aut, no Makovec spremeni smer v mrežo in rezultat je 4:0 za Primorje. Poslej je Frimorje v premoči, igra se samo na eni polovici, tempo poneha, vročina je opravila svoje. Sčasoma se zadeva spremeni v boljši trening, žoga je neprenehoma v kazenskem prostoru Železničarjev, ki se obupno branijo, nimajo pa pred seboj napada, ki bi znal streljati. V solo-begih pridejo včasih tudi preko svoje polovice, toda ti podvigi končajo običajno v kotih. Igra konča v prijateljskem stilu na splošno zadovoljstvo. Kakor je gost razočaral, je pa ligaš povsem zadovoljil. Domače moštvo je bilo v vseh delih boljše od protivnika. To velja tudi za napad, ki je bil sicer v polju dober, pred golom pa kar nekam prekomoden. Uveljavil se je Makovec kot vodja napada, dasi je brez treninga. Prav zadovoljivo igro je dal Slamberger, v kolikor je imel opravka s pripravljalnim delom, če je šlo za skrajno potezo, potem je po svojem običaju zatajil: strela na gol nemara noče riski-rati. Zemljič je v prvem polčasu na krilu bil neprimerno koristnejši kot pozneje v spojki, njegov sosed Petelin pa se ni ob-nesel ne na prvem, ne na drugem mestu. Gonilna sila v moštvu je bila srednja vrsta, ki je v lepi razigranosti držala stvar po koncu. Obramba ni imela pravega posla, ker je imela proti sebi nemogoč napad. O gostih ni zgubljati dosti besed. Pred njimi so bili v Ljubljani Spartanci, ki so sicer v tablici za njimi, ki so pa nolcazall neprimerno efektnejšo igro. V tem ansamblu pa se je izkazala samo ožja obramba, v kateri je zanesljiva moč vratar, dočim bi branilca nemara morala kapitulirati pred bolj razpoloženim napadom. Halfi so morali opravljati pretežni del igre obramben posel, včasih je bil pritegnjen k temu poslu še del napada, ki je tako prišel povsem ob možnost, da bi se uveljavil. Igra je bila ves čas zelo fair, in čeprav je potekla v svojem pretežnem delu bolj mlačno kot borbeno, je v splošnem zelo zadovoljila. Sodil je g. Pevaiek brezhibno. Rapid : Maribor 3:0 (1:0) Maribor, 1. julija. Dru^o srečanje med starima rivaloma v letošnjem letu se je vršilo danes na igrišču v Ljudskem vrtu, in sicer kot prijateljska tekma, ker je JNS črtal Rapida iz letošnjega prvenstvenega tekmovanja LNP. Tekmi je prisostvovalo okoli 500 gledalcev. Rapid: Pelko—Barlovič, Vidovič—Baum-gartner, Seiffert, Golinar—Verbnik, Hel-ler, Prinčič, Bauml, Pischof. Maribor: Pischof—Oka, Koren—Gomolj, Kuikanja, Bergant—Stare, Dušan, inž. Vo-deb, Vesnaver, Jurgec. Rapid je daaiee igral za razred bolj6e od Maribora ter je zmago popolnoma zaslužil. Vsi deli moštva so bili v prav dobri formi, posebno se je odlikoval vratar, ki je branil tudi enajstmetrovko. Krilska vrsta je bila v obeh smereh enako dobra ter se je zlasti uspešno udejstvovala v podpiranju napada. Branilca sta bila zelo sigurna. Pred-njačil je Barlovič s svojimi lepimi osvobodilnimi streli. V napadu je bila gonilna sila Prinčič, pa tudi obe krili sta bili prav prodorni. Maribor je igral zelo raztrgano ter daleč izpod svoje običajne forme. Razen tega so fantje igrali brez vsakega elana ter so si dali iztrgati vsako inicijativo. Najslabša formacija je bil napad, ki je igral breamiselno. Dočim je bila igra v prvem polčasu kolikor toliko izenačena, so v drugem polčasu absolutno prevladovali Rapidovci. Tekma je bala ostra, vendar v mejah fairnes-se. Bila je tudi zanimiva, tako da so prijatelji nogometa gotovo prišli na svoj račun. Predstekma rezerv Maribora in Rapida je končala neodločeno 4:4. Pokalne nogometne tekme Visoka zmaga Haška nad Jugoslavijo — Dva lepa uspeha Hajduka Včeraj ste se v Zagrebu in Beogradu vršili dve pokalni nogometni tekmi, tn sicer med Haškom in Jugoslavijo ter med Hajdukom in Baskom. Nekoliko je presenetila visoka zmaga Haška nad Jugoslavijo, dočim se je v Beogradu pričakovala zmaga Hajduka. Hajduk je že v soboto absolviral v Zagrebu eno tekmo, v kateri je zmagal nad Gradjanskim. Hajduk : Gradjanski 3:2 (3:1) Zagreb, 1. julija. V soboto se je ored 4000 gledalci vršila zanimiva tekma, ki je bila ena najlepših iger v letošnjem tekmovanju za pokal. Tekma je bila zelo ostra, toda ne surova, izvzemši zadnjih pet minut. Nerazpoloženie med občinstvom je povzročila odločitev sodnika, ki Gradjanske-mu ni priznal tretjega gola. Vodstvo za Hajduka je dosegel v 19. min. Trumbič. V 21. min. izenači Premeri s silnim strelom iz daljave 18 m. V 28. min. postavi Lemešič na 2:1. Isti igralec zviša r 32. min. prvega polčasa na 3:1. V 30. min. drugega nolčasa postavi šipoš končni rezultat 3:2. Nato je prišlo do incidente, tako da ie morala po tekmi polici ia spremiti sodnika v kabino. Sodil je zelo slabo g. Višnjič. Hašk : Jugoslavija 6:1 (3:0) Zagreb, 1. julija. Današnjo pokalno tekmo med Haškom in beograjsko Jugoslavijo je zelo objektivno sodil g. Mlinarič. Že v 1. min. ko se Beograjčani še niso znašli, je Kornfeld dosegel vodstvo za Haška; Drugi gol je v 7. min. zabil Petrak, v 20. inin. pa je isti igrač postavil na 3:0. Domačini so igrali v prvem polčasu neprestano pred golom Jugoslavije, ki se je šele pred koncem prvega polčasa nekoliko znašla. V drugem polčasu je Jugoslavija nasto- pila samo z 10 igrači, ker je bil Zečevič že v prvem polčasu blesiran. V 11. min. je zabil Petrak četrti gol. V 20. min. foul na Miloševiča. Prosti strel s kazenske črte strelja sam Miloševič preko zida Haškovih igračev v gornji kot ter postavi rezultat 4:1. V 33. min. izboljša Horvet na 5:1 za Haška in v 40. min. je Kornfeld zabil šesti in zadnji gol. Klju-b visoki zmagi Hašk ni nudil igre. ki bi bila zadovoljila. Jugoslavija je bila v drugem polčasu, čeprav je igrala samo z 10 igrači, nekoliko v premoči. Hajduk: Bask 3:2 (1:2) Beograd, 1. julija Današnja pokalna tekma med Hajdukom in Baskom se je odigrala v prav prijateljskem stilu. V 5. min. napad Baska. Tomaševič strelja žogo, ki se odbije od nekega igrača. Priteče Dettlin-ger ter zabije žogo v mrežo. 1:0 za Bask. V nadaljevanju igre skuša Hajduk z vso silo izenačiti, toda Pavlovič poviša v 20. min. na 2:0 za Bask. Bask je v premoči do 35. min., ko začenja popuščati in Hajduk prevzame inioijativo. Proti koncu prvega polčasa zabije Rosic prvi gol za Hajduka, V 30. min. drugega polčasa krasna kombinacija med Lemešičem in Žuljem, po kateri zabije Lemešič drugi gol. V 40. min. dobi desno krilo Trumbič žogo od Leme-šiča, preide branilca Acimoviča ter postavi končni rezultat 3:2. Sodil je g. Petkovič Senegalac. Ostale nogometne tekme Skofja Loka: SK Sora : SK Korotan tLjutoljana) 6:6 (3:4). Prijateljska tefcma, odigrana na Igrišču Sore v škofji Loki. Budimpešta: V soboto: Ferencvaros : Kladno 6:0 (3:0). V nedeljo: Juventus : Ujpest 3:1. Bologna: Bologna : Rapid 6:1. Curih: Admira : Napoli 5:0. Nov rekord Sporna v maratonskem teku Na prvem delu lahkoatletskega prvenstva posameznikov je Ilirijan Spora v maratonskem teku zasedel prvo mesto Zagreb, 1. julija. Danes se je v ZagTebu vršil prvi del letošnjega prvenstva posameznikov Jugoslovenskega lahkoatletskega saveza. Veliko zanimanje je zlasti vladalo za maratonski tek, ki se je pričel ob 8. zjutraj. V tej disciplini so startali tudi ljubljanski atleti. Glavno zanimanje je veljalo našemu maratonskemu tekaču Spornu, ki je veljal za favorita. Sporn ni samo zasedel prvo mesto, ampak je postavil celo nov jugoslovenski rekord v maratonskem teku. E>osegel je čas 2:59. Tudi njegov klubski tovariš Starman se je prav dobro odrezal. Zasedel je tretje mesto za Maratoncem Belasom. Starmanov čas znaša 3:14.30, dočim je Belas potreboval 3:13-30. Proga je bila dolga 42 km 195 m. Od 7 prijavljeni htekačev je nastopilo 5. Sporn ie potreboval za prvo polovico proee 1:22. Ze ta dober rezultat je dal naslutitj, da bo mogoče postavljen nov jugoslovenski rekord, kar se je tudi zgodilo. Sporn je sicer kasneje moral zmanjšati svoj tempo, ker je preveč ostro začel, vendar pa so njegove zmožnosti zadostovale za nov rekord. Sporn je prišel na cilj precej svež ter ga je občinstvo burno pozdravilo. Starman se je do obrata držal pol km za Spornom. Kasneje pa je precej izgubil. Pri 35. km ga ie dohitel Maratonec Belas. Od tukaj sta oba tekača tekla skupaj, neposredno pred igriščem pa je Belas prehitel Starmana ter prišel kot drugj na cilj. V metu diska obo.ieročno je Narančič (Concordia) zasedel s 70.86 (z desno roko 38.08) prvo mesto, drugi je bil Dobovšek (Ilirija) 68.91 (z desno roko 3o.9l). Deset let prekmurskega športa Jubileine prireditve SK Mure — Prve lahkoatletske prireditve v Prekmurju — Gostovanje Hermesa in Drave Murska Sobote, 30. junija. Na Vidovdan je priredil SK Mura v Murski Soboti proslavo svojega desetletnega športnega dela. Njegovo delovanje, v katerem se zrcali ves športni pokret v Prekmurju od početka do častnih ih zavidljivih uspehov v zadnji dobi, zasluži vse priznanje. Pokroviteljstvo nad proslavo je prevzel ban g. dr. Marušič. katerega ie zastopal sreski načelnik g. dr. Farčnik iz Ljutomera. Ob navzočnosti vseh predstavnikov oblasti, korporacij in društev se je vršil v sredo zvečer slavnostni občni zbor. Zbor je vodil podpredsednik SK Mure bančni ravnatelj g. Lioič, ki je uvodoma pozdravil zastopnika bana ter vse ostale in predlagal udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju, ministru za telesno vzgojo, banu in JNS. Zlasti udanostni pozdravi našemu kralju so bili sprejeti z največjim navdušenjem. Mnogo pozornosti in odobravanja so žele be-' sede zastopnika bana g. dr. Farčnika to pica brzojavnih in pismenih čestitk, ki jih je prejel jubilant iz vseh delov naše domovine. Vso veliko delo SK Mure pa je bilo razvidno iz poročila tajnika g. Peterke iz katerega posnemamo naslednje: Klub se je ustanovil 1. 1924. Po prvem letu je ustanovil tudi hazensko sekcijo, ki je ves čas svojega obstoja dosegla zavidljive uspehe. V tem času si je dvakrat priborila prvenstvo mariborskega okrožja in ljubljanskega podsaveza in enkrat celo državno prvenstvo. Nj>na visoka zmaga nad Adrijo iz Trsta v razmerju 20:8, ki je imela naslov prvak* Italije, ie takrat zbudila pozornost v vseh športnih krogih. Tudi poraz, ki ga je doživela v igri s praško Slavijo 5:7, je častno število za družino. Z reprezentanco Zagreba je igrala neodločeno. Poleg tega pa ie še veliko število drugih zmag-ki so ostale na častnem mestu v zgodovini prekmurskega soorta. Tesno ob teh velikih športnih uspehih je bil tudi uspeh klubo-vih table tenis igračev, sai je iz niih izšel prvi državni prvak g. J. Nemec v singlu. a državna prvaka v double sta bila gg. Nemec 3. in Nemec L. Kot reprezentanti so nastopali table tenis igralci v Pragi. Badenu. na Dunaju, v Bratislavi, v Parizu. Gradcu itd. Igrač Nemec L. je večkrat dosegel prvenstvo Gradca. Da je podeželski klub s svojimi igrači zastopal v inozemstvu jugoslovenske barve, je vsekakor časten in visok uspeh njegovega smotrnega dela. V med- mestni tekmi z Radgono je s svojo zmago tudi teniška sekcija pokazala svojo veliko življenjsko silo. V zadnji dobi pa se je klub posvetil predvsem nogometu. Vzgojil »i je moštvo, ki je v zadnjem času doseglo častne zmage nad priznanimi moštvi naše banovine, pa tudi z inozemskimi moštvi Po občnem zboru se je vršil slavnostni banket, na katerem so zastopniki oblasti in kornoracij ponovno čestitali jubilantu. Drugi dan popoldne so se vršila na okrašenem igrišču prva mladinska lahko atletska tekmovanja, pri katerih je dosegel najlepše uspehe nadebudni šestošolec Serbec Milan. Pa tudi vsi drugi razultati pričajo o dobrem lahkoatletskem naraščaju. Po predtekmi rezervnih moštev ie odigral jubilant nogometno tekmo z ljubljanskim Hermesom. Igra je bila vseskozi napeta in je končala neodločeno 1:1. Gostje so predvedli igro nizkih pasov, toda ožja obramba Mure je odbila vse napade. Vodstvo je doseglo v 10. minuti prvega polčasa domače moštvo in šele 15 minut kasneje je uspelo gostom izenačiti. Ožji obrambi obeh moštev sta delovali skoro brez napak in rezultat se do konca ni spremenil. Sodil je g. Biziak iz Maribora. Dne 29. junija se je vršil v dopoldanskih urah stafetni tek skozi mesto za prehodni pokal župana g. Hartnerja. Prva je prispela na cilj štafeta SK Mure. tik za nio pa štafeta tukajšnjega sokolskega društva. Borba, kateri so prisostvovale velike množice ljudstva, je bila izredno napete in zanimiva. V zgodnjih popoldanskih urah pa se je vil skozi mesto z mestno godbo na čelu. im-pozanten sprevod sno-tnikov. Po prihodu na igrišče je zastopnika bana pozdravil ju* rist g. Nemec J. v imenu nogom. sekcije. Za besede se ie zahvalil g. dr. Farčnik. nakar je godba intonirala državno himno. Takoj za tem pa so se začela lahkoatletska tekmovanja ob navzočnosti številnega občinstva. Ker so to bila prva lahkoatletska tekmovanja, naj v ilustracijo zmožnosti prekmurskih športnikov beležimo dosežene rezultate: Tek 100 m (12 tekmovalcev). 1. Nemec J. 12. 2. Crnobori 12.1, 3. Bednjak 12.1. Skok v višino: (8 tekmovalcev). 1. Do-manjko 150, 2. Nemec J. 145, 3. Varga 140. Skok v daljavo: (15 tekmovalcev). 1. Varga 5.56, Nemec J. 5.35. Crnobori 5.32. Krogla: (6 tekmovalcev) Silagi 10.41. Paurič 9.70, Crnobori 9.36. Disk: (5 tekmovalcev) Paurič 33.50, Silagi 32.50. Troskok: (6 tekmovalcev) Domaniko 12.15, Varga 12.05, Nemec J. 11.95. Rezultati so nad vse lepi, ako upoštevamo, da se je tekmovalo na neprimernem terenu, kar je oviralo ttkmovalce pri tekih in skokih. Tekmovanjem je sledila nogometna tekma med rezervo Mure in I. moštvom ptuji ske Drave, ki je končala z neodločenim rezultatom 1:1. V revanžni tekmi ste se zopet srečala! ljubljanski Hermes in Mura. Domači, ki so bili telesno slabši, niso vzdržali ostrega tempa Siškarjev ter so tekmo izgubili z 1:6 (1:2). Tekmo je sodil g. Turk. Jubileine prireditve SK Mure, ki so bile revija celokunnega prekmurskega športa so pokazale veliko sposobnost prekmurskih športnikov. Medklubski odbor za Z. P. Danes ob 20. zakliučna seja pri Habjanu. Vsi gotovo. Kolesarske dirke za prvenstvo mariborskega kolesarskega podsaveza so se vršne v čer« i na 75 km dolgi nrogi Maribor—Ra-če—Ptuj—St. Lenart—Maribor. Na startu je bilo samo 5 dirkačev, in sicer 3 seniorji in 2 tumorja. V seniorski skupini je zmagal Štefan Rozman (Železničar) 2:45.40. drugi je bil Kemperle (Maraton) 2:58.23. V juniorski skupini je zmagal Šunko (Maraton) 2:58 72. ^asi niso baš dobri, in sicer zaradi slabega vremena. Sijajni uspehi JNS pri volitvah na Dolenjskem Sramoten poraz bojevništva — Nacionalne liste so pri ponovnih občinskih volitvah v treh velikih občinah povsod sijajno zmagale Krško, 1. julija. Pri današnjih občinskih volitvah v Kostanjevici, Št. Jerneju in škocijanu je dosegla JNS ogromen uspeh. Zmagala je v vseh treh občinah ter si pridobila v primeri s prejšnjimi volitvami okrog 500 novih glasov. Po teh voHtvah ni sedaj v krškem srezu nobene občine v rokah opozicije. Značilno je, da so v vseh teh občinah imeli bojevniki svoje shode, vendar pa so se volild v tako impozant-nem številu izjavili za JNS. To je zadosten dokaz, da obsojajo bojevniško razdiralno gibanje. V vseh treh občinah vise raz hiše državne zastave in povsod vlada veliko navdušenje. V Kostanjevici je bilo volilnih upravičencev 802, oddanih glasov pa 551. Nacionalni kandidat Bučar Lavoslav je dobil 328, opozicija pa 223 glasov. JNS je nasproti prejšnjim volitvam napredovala za 142 glasov. V Škocijanu je bilo volilnih upravičencev 784, oddanih glasov pa 575. Nacionalni kandidat g. Globevnik Simon je dobil 358, opozicija pa 217 glasov. Napredek JNS v primeri s prejšnjimi volitvami znaša 100 glasov. Novo mesto, 3, julija. Pri današnjih občinskih volitvah v občini Šent Jernej je bilo treba izvoliti 24 občinskih odbornikov. Volilnih upravičencev je bilo 1205. Oddanih glasov, je bilo 822 in je torej znašala volilna udeležba 68%. Kandidatna lista JNS (Anton Ratkovič) je dobila 512 glasov in 21 odborniških mest, opozicijska lista (Ivan Krhin) pa 310 glasov in 3 odbornike. Od zadnjih volitev je napredovala lista JNS za 251 glasov. Streljala je tudi vojska V nasprotju z nemškimi uradnimi zatrdili poročajo pariški listi o krvavih spopadih med vojaštvom in napadalnimi oddelki Pariz, 1. julija, r. Lasti poročajo iz Berlina. Berlin je bil včeraj docela nepričakovano izpremenjen v vojaško taborišče. Že v ranih dopoldanskih urah so z vseh strani prikorakali v mesto močni vojaški oddelki v polni vojni opremi. Zasedli so vsa važnejša križišča in zastražili državne urade. Glavni oddelki pa so zasedli vojašnice hitlerjev-skih napadalnih oddelkov in jih razorožili, kar je zbudilo v javnosti največjo senzacijo. V prvih dopoldanskih urah je prišlo do spopada v Tiergartenu, kjer je glavni stan hitlerjevskih napadalnih oddelkov. Ko je vojska vkorakala v vojašnice, so se pripadniki napadalnih oddelkov, ki so bili o tem očividno že obveščeni, postavili z orožjem v bran. Po kratki borbi pa je vojaštvo prisililo napadalne oddelke k predaji. Opoldne je bilo vojaštvo povsod gospodar položaja. Ker listi o teh dogodkih niso smeli nič poročati in je bil za več ur ustavljen tudi ves privatni telefonski promet, je zavladalo v mestu veliko razburjenje, ker nihče ni vedel, za kaj gre. Šele po- poldne so izšle prve uradne vesti o zaroti proti narodnosocialističnemu režimu. Tedaj se je tudi izvedelo, da je vojaštvo nastopilo po nalogu Hitlerja. Sprva je prevladoval v javnosti vtis, da gre za vojaški puč, ki so ga že nekaj časa sem napovedovali. Po naročilu Hitlerja je bil razpuščem glavni stan napadalnih oddelkov, ki ga je zasedlo vojaštvo in zaplenilo vso korespondenco in vse arhive. Izvršene so bile tudi številne aretacije voditeljev napadalnih oddelkov. Popoldne so tudi iz okolice prispele vesti o spopadih med vojsko in napadalnimi oddelki, vendar pa je ostala vojska povsod v premoči. Proti večeru je v mestu zavladal mir, kljub temu pa je vojaštvo ostalo na ulicah in še večino straži vsa važnejša javna poslopja. Uradna poročala iz Berfina zanikajo, da bi bilo prišlo do spopadov med vojsko in napadalnimi oddelki, marveč nasprotno zatrjujejo, da vojaka javno sploh ni nastopila. Kljub temu parišBd listi vztrajajo na svojih informacijah. Macdonaldovo potovanje v inozemstvo London, 1. julija AA. Predsednik vlade Macdonald odpotuje v kratkem v inozemstvo. Nadomeščal ga bo podpredsednik vlade Stanley Baldwin. i vanju legije zaslužnih je določal, da rnora-• jo biti prvi njeni člani lastniki reda »Vir- tuti militari« ter križca za osvobojenje Poljske, dočim bi se ostali člani kooptiralL Perzijski lah v Carigradu Carigrad, 1. julija. AA. Včeraj so v Carigradu priredili veličastno bakljado v čast perzijskega šaha. Poliska ustavna reforma Varšava, 1. julija d. Predsednik vladnega bloka Slawek je poročal pred ustavnim odborom bloka o razgovorih, ki jih je imel z maršalom Pilsudskim o ustavnem načrtu, odobrenem v Sejmu 26. januarja. Izjavil je. da se je Pilsudski izjavil proti osnovanju legije zaslužnih osebnosti, ki bi volila senat. Pilsudski je sicer načrt načelno odobril, vendar pa je opozoril na ovire za njegovo praktično izvedbo. Slawek je nato predlagal, naj se dve tretjini senatorjev, ki naj bi jih po ustavnem načrtu izvolila legija zaslužnih osebnosti, izvolila s splošnim glasovanjem, dočim bi zadnjo tretjino imenoval predsednik republike. Načrt o osno- Nov ameriški načrt juu ureditev vojnih dolgov Washington, 1. julija, č. Poseben, institut, ki ga je financiral Rockefeller, ji pod pokroviteljstvom državnega predsednika Roosevelta proučeval vnovčevanjs vojnih dolgov. Doemal je, da države dolžnice ne bodo mogle poravnati 6vojih dolgov Zedi-njenim državam. Zato ie s?6tavil predlog, oo katerem naj bi ee voini dolgovi likvidirali z milijardo dolarjev, ki naj bi se razdelila na posamezne države dolžnice, Ln ei-oflr ne v sorazmerju z njihovimi dolgjvi, marveč v skladj z njihovo plačilno sposobnostjo. Ker bi ee seda i večji »trarneferji ne mosrli izvršiti, naj bi države dolinice emitirale obveznice za kritre svojih vojnih dolgov na ameriških tržiščih. Za obveznice bi iamčila ameriška vlada. Vse kaže, da se bodo proti temu uprle one držav; dolžnice, na katere bi odpadel glavni delež tako kon-eolidiranih vojnih dolgov, predvfeem Francija in Anglijac - Lepe poletne obleke Elizabeta Bergnerjeva kot „Carica Katarina*4 je vendarle umetnica velikega formata, čeprav Ji odrekajo čisto arijsko in germansko kri in se je umaknila pred narodnimi socialisti v London. Njen veliki film »Carica Katarina« so skušali omalovaževati samo v Nemčiji, povsod drugod je žel časten uspeh. kakršne nosijo Parižanke na prireditvah na prostem TEDEN DNI FILMA Kleopaira Cecil B. de Mille ne postane brezposeln, »e mara počivati na lavorikah svojega ogromnega filma znamenju križa«. Ena aama malenkost je sprožila v njem novo ide jo: Claudetta Colbert, ki je glumila Po-pejo — ali ni kar ustvarjena za Kleopa-tro? Da, zdaj se zbira gradivo, ustvarjen je cd muzej in dela so se pričela. Glumci so Izbrani in Claudetta Colbert se trudi, da bo v vlogi Kleopatre čimbolj zapeljiva. To £ bo najbrž uspelo. Frasquita Ljubka Leharjeva opereta bo v filmu zelo ustrezala. Zdaj je prevzel režijo Karel La-mač. V glavnih vlogah sta Jarmila Novot-na in Heinz Bollmann. Dva pevca in igralca, da je veselje. K popolnemu uspehu seveda bosta pripomogla še smešna gospoda Heinz Riihmann in Hans Noser. Pred zimsko sezono pa seveda »Frasquite« še ne bomo videli v Ljubljani. Italijanski filmi Pri nas malo kaj čujemo o italijanski filmski industriji, škoda zaradi tega res ni velika. Kakšna kratka informacija vas bo mimogrede vendarle zanimala. Armando Zanotta, direktor milanske filmske družbe Helios, se je dogovoril s francoskim filmskim producentom Maksom Cassoanom, da bosta ustvarila nekaj filmov v francoski in laški verziji. Vrteli bodo v Italiji. V prvem filmu nastopita — znani imeni — Ernette Zacconi in Tatjana Pavlova. Prizor lz velikega filma »Otok«, ki ga je Ufa delno posnela na našem Jadranu. — Kakor znano, igrata v tem filmu glavni vlogi Brigita Helmova in Willy Fritsch, a poleg njiju je zaposlenih še cela vrsta drugih dobrih igralcev. Na sliki sta Frangoise Rosay in Heinz Cleve t Obftim Meetm popvbn Naznanjamo žalostno vest, da je naš srčno ljubljeni in dobri soprog oziroma oče in stari oče, gospod JOSIP PLEŠKO delovodja v pokoju v nedeljo dne 1. julija po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek dne 3. julija 1934 ob 4. uri popoldne izpred hiše žalosti, Svabičeva ulica štev. 7, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 1. julija 1934. Antonija, soproga — Jože, Stanko, Vilko, Milka, Marta, Ivan, Draga, Kristina, Srečko, Mirko, otroci, in ostalo sorodstvo. A niti v Nemčiji niso odrekali izrednih umetniških kvalitet Elizabeti Bergnerjevi, marveč jih ne zadovoljuje vsebina in... in... nu, saj sami ne vedo kaj. Da se ta film ponavlja v Ljubljani, ni odveč. Kdor ga drugič ogleda, ujame marsikaj novega. Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za žensko so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v največih slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Da se tudi novinarji razumejo kaj na film, hoče dokazati dr. Sampieri, filmski recenzent, ki zdaj ustvarja lastni film: »Ho tčl sreče«. V glavni vlogi je Isa Pola. že cela vrsta italijanskih filmov je vpletla v dejanje milansko Scalo. In to se dogaja dalje. Tudi v novem filmu »Teresa Confalonier« se nekateri prizori odigravajo v Scali in v milanskem kraljevem dvoru. V glavni vlogi je Marta Abba, — baje zelo nadarjena in sposobna igralka. Anglija se požvižga na Hitlerja in Mussolinija Angleška cenzura je zabranila predvajanje zvočnih tednikov, v katerih je prikazan sestanek obeh diktatorjev. Zaka^j ta ukrep? Prav verjetno, da v interesu kinematografov samih. Saj bi se prav verjetno zgodilo, da bi angleška publika pri predstavah odločno demonstrirala. 2e Hitlerja je Angležem dovolj — zdajci pa kar dva diktatorja naenkrat na platnu, to je pa za britske hladne živce le malo preveč. Zatorej: prepoved! Ničesar brez ljubezni se v Jugoslaviji glasi naslov filma, ki se v nemškem originalu imenuje: »Beg v Nico«. Poskrbljeno je spet za smeh. Zakaj? Zato, ker v filmu spet enkrat nastopa Georg Aleksander. Njegova družica, mična in zabavna je Else Elster. Nadalje skrbita za razvedrilo Herman Picha in Theo Lingen. Film se prične z vlomom, konča pa se — s čem neki? Z zaroko in poljubom. Vmes je seveda mnogo, mnogo zapletljajev. Tudi glasba ustreza. Produkcija: Pan film. zjutraj. ,,. O, danes pa se mi ni treba več pudrati! Možem ni ljubo, če »i Žene stalno pa drajo nos. Mnoga mlada dekleta pa mislijo, da ni nobenega drugega načina *a odpravo masti in bleska kože. Jaz pa »em ugotovila, da ostane puder, če je zmešan a smetanovo peno, kakor puder Tokalon s smetanovo peno, ves dan na lica tudi pri vetru, deževju in celo pri plesanju v najbolj razgreti plesni dvoranL _ , , . Ne samo, da se puder Tokalon • smetanovo peno nevidno pripoji koži, marveč je istočasno tudi odlično sredstvo ia okrepča-nje kože, ker poživlja kožno tkivo ter fi nikdar ne zamaši znojnic. Sedaj imam baržuna-sto, čisto in nežno polt, zaradi kater« me zavidajo vsa mlada dekleta in kateri se di-vijo vsi moški. On, ki me je nedavno za snubil, mi je dejal, da so ga moja koža m moja polt najpreje in v prvi vrsti dovedH do tega koraka. Potrebno je, da se pudrate na dan samo enkrat, ker se puder Tokalcm v resnici pripoji koži! Med vrelci nafte Obisk ▼ Moreni ju, središču petrolejskih vrelcev v Bu---tM — Srečanje z inženjerji in domačini zolinu. Le s težavo se ogibamo z našo avtobusno galejo dolgim kolonam voz z lesenimi sodi, v katerih prevažajo seljaki nafto, kakor pri nas gnojnico. Za izmeno se vrste karavane voz s po 10 do 15 metrov dolgimi jeklenimi cevmi, po katerih črpajo iz zemlje nafto. Po daljšem parlamentiranju z domačini zapustimo glavno cesto ter jo u beremo proti 24 km oddaljenemu Moreniju, središču petrolejskih vrelcev v Rumuniji. Moreni je ime, ki je gotovo poznano večini »Jutro-vih« čitateljev izza zadnjega velikega požara petrolejskih vrelcev na tem naftinem polju. Mesto leži sredi gozda očrnelih stolpov za črpanje nafte, ki pokrivajo skoro sleherno ped zemlje. Za spremembo so postavljeni med temi stolpi veliki železni dimniki, iz katerih švigajo noC in dan plam-teči ognjeni zublji. To so goreči vrelci zemeljskega plina. Ustavili smo se pred upravnim poslopjem »Astre Romana«, največje rumunske petrolejske družbe, ki ima največje in najmodernejše urejene rafinerije nafte v Evropi. Obseg velike rafinerije in tovarna gazolima presega preko 40 ha s 300 rezervoarji nafte in bencina. Dnevno se predela v njenih rafinerijah nad 400 vagonov nafte v petrolej, bencin in druge derivate. Sprejel in vodil nas je po obširnih obratih sam. generalni direktor, Nemec, kakor so tudi skoro vsi inženjerj Nemci Pa sem zasledil med njimi tudi nekega. DoEn-ška, ki je po rodu iz Spodnje Štajerske. Nižje nameščenstvo in delavstvo so domačini. Bilo pa je treba trde šole, preden so se prelevili tamošnji kmetje v porabne delavce. Ta šola je stala vodstvo »Astra Romane« mnogo težkih, milijonov, saj ga skoro ni bilo dne, ko se ne bi vžgala kaka. zct-loga bencina, ali celo petrolejki vrelec, pri katerem so opravljali ti novopečem industrijski delavci svoje delo s prižganimi cigaretami in tlečimi pipami Ogromno električno centralo s sitahm generatorji preskrbuje s pogonsko s3o zemeljski plin, ki služi v vsej okolica tudi za kurjavo in razsvetljavo. Električni tok, ki ga producirajo z minimalnimi stroški, oddajajo celo po daljnovodu v Bukarešto. VSi stroji in vse tovarniške naprave so najmodernejše racionalizirane, da je zaposlenih v vsem obratu samo okrog 900 delavcev. Preden smo stopili v tovarno za gaaoiia, 90 nam pobrali vžigalice, da se vendar ne bi kdo izpoaabdl ter nas z enim samim pla-menčkom pognal med zvezde. Po ogUedu tovarniških obratov gmo odšli na teren k črpalnim strojem, kjer črpajo velike električne črpalke iz zemeljskih globin noč in dan nafto. So pa tudi vrelci, kjer bruha nafta sama na dam pod pritiskom zemeljskih plinov. Eden takih vrelcev je bila slovita sonda St 160, kjer se je maja 1929 med vrtanjem vnel ogenj v vrtalni cevi ter zajel vrelec, da so švigali plameni 60 metrov visoko, dočam jo segal oblak dima več sto metrov pod nebo. Z začudenjem smo ogledovali ogromni krater, nastal na mestu te slovite soode, ki je danes zalita z nafto. Se sedaj se hvaležno spominjam tega ognja, ki mi je po-magal do trikolonskega naslova ta brzojavke ravno na neki majski dan, ko ni bOo pod m-Him nebom ničesar zanimivega za »Slovenski Narod« ... škoda, ki jo je povzročal požar te sonde, je šla v milijone dolarjev, ker je moral stati ves obširni obrat ostalih črpal daleč naokoli. Ogenj so skušali udušiti najboljša strokovnjaki na razne načine. Prišli ao celo specialisti iz Amerike, pa je bilo vise zaman, dokler se ni neke noči sesulo nekaj tisoč metrov peska v nastali krater ter udušilo ogenj, M je gorel preko dve leti. V Campini smo gi ogledaM. vrtanje novih vrelcev. Delo je težko, naporno, brez pristanka. Vrtanje traja po par mesecev, saj je treba izvrtati do 2000 m gtoboko v zemljo da se pride do vrelca. Niso pa tudi redki slučaji, da ;e bdlo parmeseftno deio povsem zaman, ker ni naletel vrtalni stroj na vrelec, ki bi se ga izplačalo izrabljati. To pa ne pomeni samo izgube časa, nego tudi 4 do 5 milijonov v zemljo zavrtanega denarja. Po pripovedovanju strokovnjakov so za-loge nafte v rumunski zemeljski površini še ogromne. Sedaj zanaša dnevna produkcija okoli 1500 vagonov, ki pa stalno narašča. Ko smo se poslavljali od naftžnih polj, sem si v srcu želel, da bi ljribi Bog-prestavil nekaj sto hektarjev teh polj v Jugoslavijo, kjer bi prihranili z n$mi mnogo težkih Zlatih milijonov, ki jih izdajamo sedaj za smrdl^vec in nafto. D. V. Napočil je dan slovesa od rumunske prestoli ce. Ni Se bilo čuti žvižganja kosov, ko ae je pričelo daniti tam daleč za parkom kralja Karola. V naglici sem zmetal svoje stvari v kovčeg, ki je bil pošteno obremenjen s celo kopico knjig in brošur, s katerimi so nas obdarovali rumunski prijatelji. Treba priznati Rumunom, da znajo delati propagando za svojo domovino. Pred letom nas je čakal velik avtobus, ki je nastopil z nami svojo krstno vožnjo preko Rumunije. Bil je prav udoben ter se mu je videlo, da je bil izdelan v Angliji. Malce zaspani smo se zleknili v prijetne naslonjače, se prisrčno poslovili od rumun-skih tovarišev ter odropotali preko Calcea VictoreL, kjer ao škripali vozički mlekaric proti Kiseleffovi aleji, nekaj kilometrov dolgi senčni cesti. Uredil jo je že leta 1833 ruski general Kiseleff. Ob njej se vrste poslopja Prirodoslovnega muzeja, kjer je prvi uvedel direktor dr. Antipa za razstavo favne sistem dioram, ki so ga za njim posneli tudi ostali muzeji. Dalje palača geologične-ga Instituta in po bogatih zbirkah sloveči Muzej za narodno umetnost. Naglo smo obvozili Slavolok zmage, ki tvori zaključek Kiseleffove aleje, ter zdr-čali mimo Dirkališča Baneasa. Konjski dirkalni šport je v Rumuniji na zelo visoki stopnji. Dirkalne konje goje v številnih državnih in privatnih hlevih dirkalnih konj. Znano je, da so rumunski jezdeci odnesli že celo vrsto zmag na mednarodnih dirkah v Niči, Rimu, Varšavi in Parizu. Za dirkališčem smo prešli mimo nove Radio oddajne postaje z vitkimi antenami in novega vojaškega letališča na avtomobilsko cesto v Ploesti. Cesta je dolga 59 km ter vodi preko tipične rumunske ravnice skozi manjše vasice, katerim pa ni videti, da se nahajajo par desetin kilometrov od prestolnice. Sicer pa so naselja na tej poti dokaj redka kar je pripisovati temu da so lastniki zemlje veliki veleposestniki, ki so se znali s političnimi zvezami očuvati pred agrarno reformo^ Cesta v Ploesti je odlična ln ni čudno, da smo srečavali nepretrgoma avtomobile, ki drve po njej z brzino do 120 km. Avtomobilizem je v Rumuniji zelo razvit, saj so imeli že leta 1904 prvo avtomobilsko dirko Pred vojno je bilo v Rumuniji že nad 1500 avtomobilov, za tiste čase lepo število. Danes brni po nad 9000 km dolgih za avtomobilski promet prirejenih cestah okoli 50 000 avtomobilov, naj si nima Rumunija nobene domače avtomobilske tovarne. Razvoj avtomobilizma pospešuje pametna politika rumunskega finančnega ministra, ta je obdavčil avtomobile z minimalnimi taksami, kakor tudi bencin z malenkostno trošarino. Zaradi tega ni čudno, da je izšlo iz vrst rumunskih avtomobilistov nekaj dirkačev svetovnega imena, kakor Raco-vita, ki je prevozil 2500 km dolgo pot Bukarešta—Pariz v 32 urah in 42 minutah. ★ Nad Ploesti jem leži mogočen oblak črno-žoltega dima, ki zakriva skoro vse obzor-1e Bližamo se središču rumunske petrolejske industrije, ki ima v Ploestiju velike rafinerije nafte, katero dovajajo od vrelcev številne jeklene cevi, kakor pri nas vodo v vodovodih. Ploesti je precej veliko mesto, večje od Ljubljane, saj šteje skoraj 80 000 prebivalcev. Ulice pa kažejo, da je razvoj tega mesta tesno povezan z razvojem petrolejskih vrelcev, ker se stikajo v njih še pritlične, povsem vaške hišice z mogočnimi poslopji petrolejskih sindikatov in kartelov. Cenena pogonska moč v obliki nafte je omogočila Ploestiju osnovanje cele vrste industrij, med drugim tudi veliko tovarno za emajlirano posodo, ki ni skoro dosti manjša, kakor Westnova v Celju. Ker nam je bil čas le kratko odmerjen, smo samo mimogrede pogledali lep spomenik Osvobojenja ter ogromno justično palačo z impozantno Kraljevo cerkvijo. Za Ploesti jem se pričenja pokrajina spreminjati. Cesta je vse slabša in podobnejša našim cestam v Vojvodini. Za nami se vale oblaki dima skozi katere se vidijo prve silhuete lesenih stolpov za črpanje nafte, ki nšs spremljajo v naprej ure dolgo. Ti stolpi stoje na obronkih malih gričev, sredi travnikov, njiv in tudi kar sredi sedaj osu-šene struge Dombovice. Stolpi v strugi stoje na visokih betoniranih podstavkih, da jih ne odnesejo valovi Dombovice, ko naraste v močen veletok pomladi in jeseni. Ob cesti nas pozdravljajo zagoreli otroci, ki so pokrili s par decimetri začrnelega in ošpehanega platna. Nekateri med njimi so črni, kakor mestici. Malo od solnca, še več od umazanije. Pa jim to očividno ne škodi, ker se prekopicajo med gosmi, katere pasejo, da se kar zemlja trese. ★ Počasi vozimo skozi Baicoi, najvažnejšo železniško postajo za nakladanje nafte. Na postaji stoji na stotine in stotme petrolejskih tankov. Ozračje je prepojeno z vonjem po petroleju, nafti, bencinu in ga- Shaw je nedavno obiskal Afriko in si ogledal fcudi pleme ljudožrcev. Bil je v go-steh celo pri poglavarju tega plemena in ko ga je mož vprašal, če se nič ne boji, da ga bodo Afričani požrli, je pisatelj odvrnil: »Niti najmanj! Sem tako žilav, da ležim celo Angležem globoko v želodcu.« Upravnika knjigovodjo išče ZADBUGA DRŽAVNIH USLUŽBENCEV v Senjskem Rudniku, ki bi bil knjigovodja in obenem tudi upravnik zadnige »» prodajalnice v Senjskem Rudniku in Ravni Rekt Plača 2.000 Dm mesečno, stanovanji, razsvetljava in kurjava Tudi ni izključena letna nagrada za dober uspeh. Ponudbe s priloženimi referencami je treba poslati do 25. julija Nastop službe 15. avgusta. Potrebna kavcija 10.000 Din za one, ki niso državni upokojenci. Upravni odbor. 5751 ALEKSANDROVO OTOK KRK NAJLEPŠE KOPALIŠČE GORNJEGA JADRANA HOTEL VILA LUCIJA tik ob moriti PENZION DIN 55—65 — PRVOVRSTNA POSTREŽBA — ZAHTEVAJTE PROSPEKTE — UGODNE PAVŠALNE CENE NOVA UPRAVA BORIS M. PLESNICAR 178 (PREJ V PARK-HOTELU NA BLEDU) Nudimo Vun m nijhen denar Aobr* o b i »t i l A. Presker Ljnbljana. St. Petra cesta 133 Telefon 2059 Premog Jrj^ Karbopakete In koks nudi POGAČNIK Bohoričeva nlica 5. NA KRIŽIŠČU CENTRA LJUBLJANE oddamo za 1. avgust v L nadstropju komfortno stanovanje obstoječe bt petih velikih sob in dveh kabinetov, primerno tndi za poslovne lokale za: zdravnike, zobozdravnike, zavarovalnice, odvetnike, agenture, modne salone. Vprašati je v oglasnem oddelku »Jutrac. Urejuje Davorin Rafljea. Isdaja za konsorcij »Jutra, Ad.ll Ribnikar. Za Narodno .tekam. d. d. kot Uakamarja Fnutt J^ertek. Za takratni del J« odgovore. Ak>fr Novak. Vd t Izbija*