Poštno tekoči račun št 24. — Conto cor rente con la Posamezna Sfevilku Iz/iaja : vsnkpondcljekin četrtek popoldne. Stane za cclo leto 15 L. „ pol leta 8 „ „ četrt „ 4 „ Za i/wzemstvo cclo leto 35 L Na naročila hrez clo- poslunc naročnine sc nc. man'wo ozirati. Odgovorni urciinik: Poldc Kempcrle. mm STMŽA št. 94 V Gorici, v cetrtek 11. decembra 1924. uto vn. Ncfrankirunc pisma se ne' sprejcmujo. U%last ae računajupo do^ovoru i se phičajo v nupri'j. :¦'. konsorcij '¦-.'/• STRAŽE" ;. k Zudružne tiskarne v Gorici Ki.-:> Piazzutta St. 18. Upruva in uredništvo: ulicu Alunte/i štev. 5. — (prcj Scuole). — „Goriška Straža" tretjič pred sodnijo Oorica v srcdo cine 10. decembra 1924. \ Danes zjutraj me ie iz sladkcga sna vzdramilo krepko trkanje na vrata rnojc sobc. Na mole cemcrno vprašanje, kdo trka, sem dobil ne- Drijetni odgovor: »Sodni sluga«. "Kaj pa nosite?« »Sodno obtožnico zü Vas.« Vrglo me jc z gorke poste- tie in par hipov na to sem imel ob- tožnico ze v rokah. Naj povem krat- ko: jutri v cetrtek zjutrai ob devetih & bo vršila proti meni sodna raz- Prava pred senatom goriskega tribu- nala. Zakaj? Radi ščuvanla k sovraštvu Ked socialnimi razredi. Tedai stara nesem. S am sem zagrcšil ta zločin? Z do- tisom pod naslovom »Z dcžcle«, ki te bil priobčen na šesti strain zadnje iGoriške Straže«. Dopis se bavi z ZQlostnim položajem, ki vlada na na- sih Ijndskih solah in v kratkih bcsc- dah obsoja poitalijunčevanje. ki se je Vfleljalo. Danes na prcdvcccr sodnc razpra- ^e noecm o zadevi izreci nobenc kri- tike in sodbe. Oblastvo bi lahko sma- iralo, da hocem vplivati na sodni dvor, čeprav bo soilba izrecena pred- Jo bodo te vrste prišle y iavnost. wrbni varnhi javnega mini in reda "i lahko vsecno vidcli v moiih bese- tah pregresno dcjanjc in bi list za- Wenili. Omcjiti sc hočem zato na par *raikih ugotovitev: Ko bom stopil jutri pred sodnike, j>° rnoja vest mirna in vedra. Ne bom sicer razigrane volje. tod a moja ^mozavest ne bo stria in razbegana: Vem, da sem vršil posteno, vestno in znacajno svojo dolžnost. Naše Ijmlstvo bo prcganjanjc, ki je imcnoma naperjeno proti moji ma- lenkostni osebi, obcutilo kot udarec, hi se ga hoče zadati njegovi celokup- nosti. »Goriška Siraza« je zdravo glasilo našega slovenskega ljudstva. Kdor bije boje proti njei in njenim zastopnikom, se spravlja v nasprotje z vsem nasim ljudstvom in njegovi- mi orgunizacijami. Zato smatram za svojo prvo in glavno dolžnost, da kot urednik tega glusila branim na- rodno samobitnost našega naroda, ter bo gate zaMade njegove duševne in srcne kulture. Če moram v tej borbi preirpeii kaksno osebno nepri- jetnost, ne pride v poštev. To rnoje stališče so še poglobili in iwontitfno vtrdili izrazi odkritosrč- m'ga priznanja, ki sem jih slišal ob priliki raznili moiih obsodb iz tabora goriških Italijanov. Odobravanje mo- jega postopanja po postenomisleeih iiuUjanih mi je porok, da smo brez- dvomno na pravi poti. Njihovo pritr- jevanje je siecr tiho, toda vendar jasno pravi: »Kaj hočete tern mir- nim, irpincenim slovenskim sodele- žanom, ki branijo samo svoj goli ob- st anek, onemogociti življenje na nji- hovi domači zemlji?« Iz vseh teh razlogov povsem mir- no in brez strahu pricakujem sodbo, ki jo bodo jutri izrekli sodniki. Mcni, našemu glasilu »Gorišfci Strati« jp vsem nasim ormnizacijam ie pri na- sem delovanm merodajna sodba, ki jo izreka nase slovensko ljudstvo. Teitiu ljudstvu pošiljam na pred- vecer svojc razprave topic in vspod- bujajoce pozdrave. Polde Kemperle. Kaj se gocli po svetu? Udarci. . V političnili krogih ltalijc vzbuja- J,° zdaj največ zanimanja tri stvari: .koncc obravnave med generalom Ita- [ö Balboin in listom »La Vocc rcpub- .bl'cana«, tflasovanje v senatu in novi ^kovni zakon. Vsc troje pom en i za ^dmiji sistem obsodbo, pomeni, da s? italijanski narod lioče vrniti k pra- Y] svobodi mišljenja, besode in tiska, Sv«bodi vrcdni potoincev veličin, ki f> začetkom XIX. in XX. stolct.ia od- fevalc usodo italijanskega ljudstva. ro dokazuje najprvo oprostilna raz- ^ba v procesu Bnlbo — Voce. 4. t. ^ je vršila obravnava, pri ka- teri jc drž. pravnik zahtcval, da Se urednik obsodi. Sodniki pa niso Ip°^li vsled poraznih ra:zkritij BaJ- J°vih pjseni drutfače razsoditi, kot, Y so odgovorncga tirednika lista '^ Voce rcpubbiicana«. Padovanija, öprosti.li in obsodili generalissima na I)0Vračilo vseh sodnili stroškov. Jav- n°^t je ta i'/rek sprejela z zadovolj- ?tvc>m na znanje, ker je s tern zado- s^iu> pravnemu čutu, ki je jrloboko ukoreninjcn v italijanskem narodu. ^ razsodbo pa še ni končno veljav- "° oprana pega, ki je unuideževala ^to Pravico. Vatikanski list »Osser- r^torc Romano« izvaja: Deistvo, da l? bil zločin nad žnpnikom Minzoni- !fm toliko časa zavit v motno kopre- J° i" da je šele na privatno inicijati- 0 bilo vse razodcto, bi skoraj doka- .^valo, da se v nasi državi zločinci {Uslüdujejo lc od strani zasebnikov. tUv"a oblast se pa ne zgane. Vsa I- lliia je gloiboko uverjena, da niso temelji zakonitosti, reda, državnega uglcda Ie zunanji politični dogodki, ampak v še večji meri moraine ga- rancije, da je pravica za vse, nad vsemi in proti vsem. Še „načelniUi milice za red in javno varnost". Komaj si je Italija oddahnila od težke more, ki je visela nad njo za časa te obravnave, že pade zopet težka roka na pravni čut državlja- nov. V soboto popoldne se ie zvede- lo, da je odvetnik Donati, urednik poj>olarskega glasila »II Poix)lo«, ki je igral tudi v Balbovem procesu važ- no ulogo, poslal senatnemu predsed- niku I'omazu Tittoniju obtozlx) proti Balbovcmu prodniku bivšemu genera- lu fašistovske milice, De Bonu, radi Matteottijevega umora. Donati ga obto/.uje na podlagi dokazov in li- stin, da jeon kot varuli zakonov, vo- ditelj oblasti, prikrival zločin nad poslanccm Matteottijem. da celo kril s svojo oscbo morilice. Vcliko časo- pisjc pise o tern noveni razkritiu in dostavlja, da je usoda z neizprosno maščevalnostjo začela rezati živo fašistovsko telo. Če se bodo voditelji zavedli še o pravem času in sami iz- rezali gnijoče ture in rane ter se vr- nili k politiki vredni velike države, bodo ostali na svojem mestu. če ne, bodo zginili, kot številne vrste dru- gili v svetovni zgodovini, ki so vo- dili politiko pesti. Borba v senatu. Ko je Mussolini dobil v okrnjenem in prikrojenem parlainentu zaupnico za svojo notranjo politiko. se je po- i dal v senat, da nui tukaj izrečejo svoje priznamje. Ministerski predsed- nik j-c pa doživel težke ure. Naletel je ! na može, ki imajo svoje mnenje in ne klonijo pred namišljeno veličino ene stranke. Padale so ostre besede v o- j braz »vodje« Mussolinija; nič ni po- | magalo, da je gledal brezbrižno v ' strop, ko je senator Lusignoli napa- I dal režim; nič ni pomagal ironični ; niisnidi, s katerim ie Mussolini zme- j. del svoje nasprotnike, ko je senator Albertini zaklical, da bi morala vla- da v drugih državah v takem polo- žaju odstopiti. Završalo je od Milana do Palerma, dvignil se ie krik v fa- šistovskem časopisju. Olasovanje pa ie ix)kazala, da ni senat preveč poko- ren slnga. 208 senat. je glasovalo za vlado, 54 proti, 37 se je vzdržalo gla- | sovanja. Slednii dve številki čeprav j nianjši, kot prva, pomenita silno ninogo, ker so tu glasovi najodličnej- sih senatorjev in vojaških generalov. In tega se politik - Mussolini zaveda. čeprav se fnšist - Mussolini ironično sinehlja. Konec tiskovne svobode? Kakor znano je sedaj vprašanje ti- ska vrejeno s kraljevim odlokom od nieseca julija 1°23. To pa nasprotuje duhu ustave. ki zaliteva za ureditev tako važnih vprašanj zakone skle- njene v parlamentu. Zato je vlada iz- delala zakonski nacrt, ki ga je liotela predložili zbornici. Ta načrt ie pa tak, da je vzbudj] ogorčenje v vs<;h krogih. Pomenja neizprosen udarec drzavljan- ski svobodi, človečanstvu. kulturi! Danes ne bomo razpravljali na doljfo o tern novem zakonu, ki ga je faši- stovski poslanec Farinacci nazval: »Prvi pravi fašistovski zakon«, ker smo prepričani, da bodo še o pravem času uvideli, kak zig bi si pritisnila svobodoljubna Italija na čelo. če bi ga sprejela. Casnikarska udruženja pošiljajo ostre proteste. Udruženje v Rimu pravi v svoji noti, da pomeni novi načrt tiskovnega zakona »žali- tev za italijanski tisk z narnenom, da se mu pritisne žig manjvrednosti v prirneri s časnikarstvom drugih civi- liziranih narodov.« Bivši fašistovski poslanec Massimo Rocca pa je stavil v zbornici sarkast'cno ta predlog: »Da se izogne težkocam pri uporabi zakona naj se združi omenieni načrt v en sarn člen: Ukinjeni so vsi listi, ki ne odobravajo vlade in njene pofi- tike.« K ternu mi ne pristavljaino ni- kakega komentarja, ker bi bilo jnor- da za nas nevarno. t Prof. Ivan BerbuC. Dne 9. t. m. ob eni popolnoči je iz- j dihnil svojo blago dušo prof. Ivan I^Rerbuč — mož, ki je požrtvovalno, "ncuubicsiu, z-vesto in fjošteno delo- val za svoj narod na Goriškem. O- kolu njega in tovarišev se ie sukala zgodovina goriških Slovencev v zadnjih petdesetih letih. Bil je vedno dosleden značaj, miren in daleko zroč politik, globok znanstveuik, ne- omajen poštenjak, neumoren delavec na narodnem polju. Z zgledom in z besedo nas je vsikdar navduševal za posteno in značajno dclo. Rojen je bil v Selu na Vipavskem v ugledni in premožni družini. Oiin- nazijske nauke je dovršil v Qorici in sc potem posvelil na dunajskem vse- učilišču matenatiki in fiziki. Službo- val je dolgo vrsto let na goriški re- alki, kjer je učil matematiko in fizi- ko. Dosegel je visoko starost 83 let. Njcgova smrt nam ni bil a iiepricako- vana, a kljub temu ga bomo močno pogrešali, zlasti v teh pretežkih ča- sih. Stoječ ob njegovem grobu se nam zdi, kakor bi se bil podrl na?e- mu narodnemu domu krepak steber. Še mlad profesor sc ie začel v Oregorčičevi stranki živahno udele- ževati prosvetnega in političnega de- la. Delo njegovo je bilo za stranko vselej uspešno. Znal je pridobiti brezštevila podpor za razne naprave. Ooriske kmecke obcine so ga več- krat izvolile v deželni zbor. Bil je tudi vec iet deželni odfxjrnik. v'odil je skoraj do zadnjih Jet vec naših narodnih zavodov n. pr. Centralno posojjlnico — v najboli kritičnem ča- su begunstva, (joriško zvezo istota- ko itd. Med vojsko je bil predsednik begunskega odbora v Ljubljani. Ves napredek goriških Slovencev v zad- njem polstoletju je tesno združen z imenom prof. Ivana Berbuča. Kaj na} rečemo o njegovih spisih? Njegovih člankov v Novi Soči, Soči. Oorici, v Primorskem listu, Ooriškem listu, Ljubljanskem Zvonu je brezštevila! Mož je povsod pomagal in neurnor- no gradil stavbo narodnega napred- ka goriških Slovencev. Naj omenimo še, da je bil blagi prof. Berbuč v življenju in v smrti zvesto vdan katoliški cerkvi in nje- nim naukom in neizprosen sovražnik nepostenim dejanjem v zasebnem in javnem življenju. Počivaj v miru blagi profesor! Bog naj Ti obilo poplača vse trude in žrtve, narod pa naj Ti ohrani trajen spomjn! DNEVNE VESTI V obrambo naše prosvete! 'I'osl. HcfH'dnjak pri min. Federzoniju). Proti nasilni okrožmci. s katero je Iržuški prefeki prepovedal vse dra- matic nc prireditye v slovenskem je- ziku, jc protestiral poslanec Besed- njak tudi osebno pri notranjem mi- nistru Vederzoniju. PoudarU ie, da jc vzbudila okrožnica neznansko o- gorčenje med prebivalstvom Juliiske Krajine in ga opozoril na posledicc okroznice v inozemstvu. Minister je pozorno poslušal in obljubil. da bo zadevo prcmislil. Nato jc nasega po- stail^a povabil naj se še zglasi pri njem glede drugih vprasani tičočih se našega življa v Julijski Krajini. Po zudnjih poroiUih smo doznali, da je prcpoved prireditev v sloven- skem in hrvatskem jcziku preklica- na. Kaj bo sc osrednja vlada pripom- niUi k takemu čudnemu postopanlu pokrajinskih oblastev. še nismo do- znidi. Vsekalior bo morala uvutetl, da ie zclo nesrecrw Uudi Izbrala za »stražurje sever ne meie«, ko je po- slala k nam uradnike, ki so pred vsem strankarski pripadniki. potem sele čuvarji in izvrševalci zakonov. Tudi ne moremo razumeti farizej- skega začudenja raznih časopisov, ki skušajo dokazovati, da ie naše Vjudstvo popolnoma zadovolino, ker ima vse pravice, drazijo, da ga Ie razni plaiuni »pansluvisti«. Ne ti, ka- tcrih ni, temvcč take odredbe raz- buriajo naše I'judil Ljudstvo bo znalo tudi še naprei braniti svoie kulturne pridobitve, magari brez voditeljev! Stran 2. »GORIŠKA STRA2A« „ Iščem prijatelja! „ Boljše je imeti enega prijatelja v nesred, hot tisoč v veselih dneh! To vedo danes vosebno naši Uudje, ki so v takem položaju, du ne vedo ko- mu bi potožili svoje jade in tezaye. V teh težkih letih bridke preizkusnje, so pa vsi naročniki in čitatelji „Go- riške Straže" imeli pri sebi ZVESTEQA PRIJATE- LJA, SVETOVALCA IN SPREM- LJEVALCA, KI J1H JE PODUČE- VAL, UČ1L, SVARIL, KAZAL SKO- 11 VELIKO OKNO V SVET. IMEL TOLAZlLNO BESEOO. A TUDI GRAJAL IN KAZAL S PRSTOM NA VSE, KI SO KRIVI TRPLJENJA SLOVENSKEGA LJUDSTVA BO- DIS1, DA SE SKRIVAJO POD DO- MACO STREtiO, BOD1S1, DA SO PRIŠLl K NAM OD DRUGOD. Tega prijatelja najdeš, če pošlješ takoj 15 lir na naslov upravništva »Gor. Stra- že«, Via Mameli 5, Gorica. Ravno 100 krat te bo obiskal v priliodnjem Ictu pod tvojo streho in ii bo pripe- Ijal s seboj še encga prijatelja »Go- riško pratiko«. Kaj Ti pa ta pove, pa ne izdamo. Kier imajo ta dva. ne iščejo več prijateljev! Ob sklepn lista smo prejeli sledeče obvestilo s sodlšča: OBRAVNAVA PROTI NAŠEMU UREDNIKU, KI SE JE IMELA VR- ŠITI DANES PREDPOLDNE. JE B1LA PRELOZENA. ZAGOVORNIK JE ZAHTEVAL, DA MO.\A BIT, OBTOŽNIC! PRILOŽEN OD ZA- PRISEŽENEGA TOLMAČA NA- PRAVLJEN PREVOI) INKRIMINl- RANEGA CLANKA. SODNI DVOR JE TEJ ZAHTEVI VGODIL IN OBRAVNAVO PRELO- ZlL._____ Nova doktorja. Te dni je promoviral na vseučili- šči v Gradču naš rojak g. Leopold Ukmar iz Gor. Bran ice za doktorja zdravilstva. — Na staroslavni univer- zi v Padovi pa za doktorja prava g. Franjo Tončič, novinar v Trstu. — Castitamo. Tudi red in mir. 2e zadnjič smo poročali, da je no- vi prosvetni minister v Jugoslaviji začel uporabljati proti svojim politič- nim nasprotnikom doslej še neznane metode. Začel je odstranjevati nelju- be mu vseučiliščne profesorje, med njimi celo odlične učenjake, čeprav so vseučilišča sedeži svobodne zna- nosti, kjer sme profesor predavati vse, da ima le znanstveno vrednost. Stoletja svobode so priborila tudi u- niverzam značaj avtonomnih edinic, kjer imajo prosvetni ministri le dolž- nost se brigati za lnaterialno plat, ni- majo se pa nič vmešavati v pouk, zlasti, ker tudi ministri navadno niso strokovnjaki, ampak le politiki. Kam bi prišli, če bi vsak novi minister od- stavljal profesorje, ki niso njegovega političnega mišljenja; dobili bi kma- lu: liberalno, klerikalno, fašistovsko i. t. d. fiziko; liberalno, klerikalno, fašistovsko geometrijO' in podobne nesmisli. Zalibog je politična strast v Jugoslaviji to že začela. To je po- vzročilo med slušatelji vseh treh ju- goslovanskih univerz veliko razbur- jenje. Pričele so se stavke; (podob- no kot zadnje dni v Egiptu). Dijaki, pristaši Pribičeviča ki smeio nositi revolver, so začeli streljati. V Ljub- Ijani se tepejo, v Zagrebu teče kri, na beogradski univerzi je pa že kar par akadcmikov ustrcljenih ob spo- padih med pristaši avtonomije uni- verz in med pristaši nove politike. Ce bo šlo tako naprej, se bodo na univerzah, ki jih Ijudstvo vzdržuje s svojimi žulji, izučili le pretepaških obrti. Quousque tandem, Jugosla- vija...? Iščejo se I Italijanski poslanik na beograjskem Jvoru, general Bodrero. vedno ži- vahno razpravlja z jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Ninčičem. V nedeljo zveeer je ta odpotoval skup- no z itaJijanskim poslanikom v Rim na razgovore k Mussolinijn. Jugoslo- vansko viadno časopisje rravi, da grc le pripravit vsc potrebno za spre- jcm jugoslovanskc kraljeve dvojice v Rimu. Italijanski listi pa že pišejo, da se bo sklenila med Italijo in Jugo- slavijo dcfcnzivna Z' ezxi, li kateri bi pristopila tudi Roinuiiija in bi se ta- ko ustvaril blok proti Franco :ko-Bel- gijsko-Anglcški zvczi. Lov na kumur." ;ie. V soboto so po vsem Parizu lovili komuniste. Nad 22 poiiciiskih korni- sarjev in 700 a gen to v sc iv r.zteplo posebno po predmestjih. Aretirali so okrog 4Ü0 oseb, največ iiio/emcev Svicarjev in Italijanov. Neki franco- ski listi pišejo o nckaki komunistie- ni zaroti in pozivljajo vlado naj se uprizori taik lov po celi Franciji.. Kruha naj da vlada ljudem. krulia, pa ne bo ne komunistov in ne lova za njimi. Poštnemu ravnateljstvu v Gorici. Naročniki iz Biljane. Opatjega sela in drugih krajev se zelo prito- ziijejo nad nerednim dostavljanjem »Gor. Straže«. Poštno ravnateljstvo naprošaino, da napravi pri poštnih upravah red. Ce ne bo imela naša prošnja uspeha, borno javili vse ne- rednosti ministerstvu. Iz dežele reda in miru. V neki gostilni v Milanu so v ix>n- deljek zvrečer aretirali 24 mladeni- čev, članov lnladinske komunistične zveze. — V Brescii so se pa med se- boj stepli snoparji sami. Začeli so zelo živahno debatirati v neki go- stilni in eden izmed njih je pokazal nepravovemo barvo. Zato so ga »to- variši« zunaj počakali in mu z noži in palicami tako doikazali. da nima prav, da je moral v bolnišnico. "" Ata Žužamaža. V starih, lepili slovenskih »cajtih«, ko se je lepa edinost razlivala po vsem tern bozjem svetu, je zacel nekje goreti kozolec. Domači ognje- gasci so hitro pripravili zarjavelo brizgalko in v mogočnih curkih je voda gasila plamen. Rezko so done- la povelja načelnika, ata lužamaže, v noč. Nakrat se pojavijo na pogori- šču gasilci iz soscdnje vasi in hoče- jo pomagati. Ata Zužamaža se raz- kačijo in obregnejo: »Kaj pa je vas prineslo, a, saj je kozolec v naši Hiri, ne v vaši.« Pozneje so pravili. da so bili oce Žužamaža tisti in se en dan potem vsi iz sebe, češ. zdaj bo pa del slave odnesla tudi sosednja po- žarna bramba. »Jej, jej« so se pra- skali za ušesi. „Narodii! mučenik". Ko se je v nedeljo zvečer vračal fašistovski poslanec Farinacci, zna- -ni zagovornik nasilnih mctod, od ne- kega shoda blizu Cremone, ie ncki neznaJnec streljal na avtomobü, v katerem sc je poslanec vozil. Razbi- te so bile le šipe, drugače ni bilo, razen strahu, nič hujšega. Množica je kajpak takoj priredila ovacijc »možu, ki je v nevarnosti radi svojih idej« in sam g. poslanec so veliko- du^no zaukazali, naj se fašisti nikar nc maščiiiejo. Če nas spotnin ne vara, je nckoč rajnki Franc Jožef pomilo- stil napadalca Libenga na dosmrtno ječo. Pariz se brji komunistov. Policija je izgnala radi komuni- stičnc propagande 60 inozemcev. Mcd temi je 43 Italijanov. Še imajo premaio poslancev. V Jugoslaviji so zopct zvišali šte- vilo narodnih poslancev. Zdaj skrbi za blagor ljudstva v zbornici že 315 ljudi. Vojna odškodnina. Od februarja do novembra so na Goriškem, in v mestu samem, izplaca- ti 13.000 vojnim oškodovancem vojno odškodnino v skupnem znesku okro- glo 40 inilijpnov Hr. Nekaj je že, a še vedno jih je polno, ki komaji ča- kajo, kdaj bo ta nolž prilezcl 6ez prag njih morda še podrte liiše, kjer je koinaj za silo pohištva in obleke. Da bi le bile resnične tiste govoricc, da se bo do novega leta po večini že vse izplačalo. Vcruje naj p:i kdor lioce' „ Pošta gori u ! Tako je zadonelo po goriških uli- cah predvečeranjem zvečcr. Goreloje v podstrešju poštnc palačc na Verdi- jcvcrn tckališču, kjer je shranjen ar- hiv ravnateljstva in teles, oild'clck. Požarna bramba je ogenj kiiialu po- gasila, vendar je škoda preccjšnja in tudi telefonski oddclck bo scle čez nekaj dni zopet v redu. Po Korzu sc je zbrala množica radovcdnežev, ki so gasili z očmi in občutiovnli strah prebivalcev v sosednjih hiščili. Revolucija v Fstoniji. V nuili državi Estoniji (ob Balti- škeni inorju, pred vojno pod Rusko monarliijo) so žc takoj po vojni sku- šali komunisti dobiti vlado v svoje roke. Preteklo sredo se .je zaiključila velika obravnava proti 147 komuni- stom, ki so hoteli baje pripraviti dr- žavni udar. Glavni voditelj Jan Tomp je bil obsojen na smrt; 41 ob- tožencev pa skupno na 820 let ječe. V pondeljek pa je na novo izbrulinila revolucija v glavnem mestu Revalu. Uporniki so zasedli vse važnejše toč- ke. Prometnega ministra so ubili; žc so ogrožali samiega predsodnika re- publike, kar so zaragljale strojne pu- ške na ulicah in začeli poulični boji. Revolucijonarji so izgubili 70 mrtvih in par sto ranjenih. Končno se je le posrcčiio vladnim četam premagati upornikc. V državi je proglašeno ob- sedno stanje. Listi pripominjajo da vodijo niti tega upora v Moskvo. Gros je in baroni se'zbirajo. V Gorico je prišel ravnatclj heral- dično-gencaloškega arhiva iz Floren- Tt: Pravi, da je zvedel, da je šc m.no- go plcmicev na QoriSkem. ki jim ni še priznala državna beraldična ko- misija (je komisija, ki preiskuje, če res tečc komu plava kri po zilah) njih plemiških naslovov. Zato so se zbrali včeraj popoldne vsi stari plemiči iz Gorice v belj dvorani na municipiju na posvet. To bo nesreča za mesto in na rod', čc koga prczrcjo! Komisarji. Društvo narodov (bolje rečeno ^društvo vclikih držav«) imenuje na- vadno svoje komisarje pri raznih dr- žavah, ki dolgujejo kake svote eni izmed teh držav. Seveda moraio dr- žavice svoje varuhe mastno plačati iz svojih blagajn. Pri nas smo že tudi vajeni raznih mož, ki so in bi radi komisarili po našili občinah z meseč- no plačo več sto lir. Te dni pa se je med to bažo ljudi pojavila bela vra- nai. Generaini komisar nad Madžar- sko je odklonil ponujeno mu meseeno plačo 5000 dolarjev (= 115.000 lir na mesec!) in sprcjel le 500 dolarjev. Zdaj se listi zmernemu možu se sine- jejo. Božji mlini meljejo počasi, a sigurno. Našim braveem je morda še v spo- minu, da smo pred časom poročali, kako so starega in zaslužnega kano- nika-župnika Mate ja Skerbca iz Kcr- kaveev v Istri lansko leto v novem- bru, gnali karabiniierji do meje. Vso ogabno gonjo proti priljubljcnemu dusnemu pastirju je vodil Slovenec — odpadnik Josip Derin. Mislil je, da bo ušel zasluženi kazni. A glej, ravno isti dan, 23. novembra. ko so se fara- ni lani jokali za svojim gospodom, ki so ga izgnali je zadel na. čuden na- čin strel iz samokresa Derina v glavo. Šarže in uniforme. Generala Cadorna in Diaz sta bila imenovana za »maršala Italije«. Te šarže dosedaj ni bilo. Zato tudi niso vedeli dvorni krojači, koliko našivov bi nateknili na nove uniforme. V so- boto šele so uganili, kakšna bodi ta uniforma. Je polna zlatih franž in ta- ko dalje. Pogreb velikega socialista. 23. novembra se je vil po pariskill ulicah niogočen sprevod v Pantheon (kraj, kjer pokopujcjo slavne inože)- Pokopali so truplo Jeana Jaurčsa (Žorča), ki je tik pred vojno z vso vneino zagovarjal potrebo svctovne- ga miru. Razpaljen nacionalist ga iß za to ustrelil. V sprevodu je koraka- lo do 20.000 komunistov s svojimi prapori in pelo svoje hi nine. Zdaj se je vncla črkovna pravda ali je bil po- kojnik socialist ali komunist. Apo- stol miru je bil in zato bo njegov duh živel! „Ne govorite!" Milanska lista »Avanti« in Unitä« sta bila zadnjo sredo zopet zaplc' njena! Sta pač govorila ... Uboga Evropal Predsednik severnoameriskih Zdru- ženih držav je izjavil v kongresu (državni zbornici), da dolguje Ev' ropa Ameriki 12 milijard dolarjev. Lepa svota! Baje bo Amerika začela ostro terjati. Se bomo občutili blago- slov vojne! V Se ena internacionala. Kdor vidi v raznih internacionalah že kal svetovnih revolucij, se bo pre- plašil ob tem naslovu. No, pa ni ^ iiudega. To pot je čisto ncdolžna i'1' ternacionala. Na zborovanju svedski» zdravnikov v Stochkolmu, so namrec sklcnili, naj se osnuje mednarodna zveza vsch zdravnikov v svrlio izi]ie' njavanja znanstvenih rczultatov. Nepotrebni stroški. Te dni so izpraznili Francozi P°* rurje, ki so ga kakor znano svojčaS zasedli v jamstvo, da bo Nenič'Ja i/plačala reparacije. Zdaj objavlj^j0 listi, da znašajo stroški za, okupaciJ0 3200 milijonov frankov! Tako se i' grajo z ljuskim denarjem. Nemci se ne brigajo za druge Med tem, ko razne države, Me, njimi tudi Jugoslavija, pripravljaJ0 ostre note proti Rusiji, sklepa Nej11' cija z njo trgovinske pogodbe. K^* pitalistično časopisje rise na steno »rdečega bavbava«, Nemci se Pa» kar je bolj pametno, spuščajo s teifl »bavbavom« v pogajanja,. Da imaJ° oni prav, se že kaže. Ribja smrt. V neki tbvarni ob Travenskem ie' zeru na Solnograškem je počila cey^ ki je odvajala umazano vodo, naS.^ čeno z amonijakorn. Tekočina sc j^ začela rnešati z vodo v jezeru in P°T sledica je bila, da so strupeni P'111^ uničili ogromno množino rib. ki Pla' vajo na povrsju. Škodo za ribiče cc' nijo na par milijonov. Zgubljeno - najdeno. Zadnji čctrtck je na Stolnem trK» ')r' vstopu v ajdovsko korijero oh 5 poP0'"1 . nckclo ZKiibil dobro ohranjen dc/nik. ^0) «a pri «. R. Mužulin, Tr«: Sv Antotia 1°» „sinriška Straža za celo leto 1325 sJine B5 Lir, zi fnozemstoo 35 Lir« PrijatelU naroCajte se na „QORlSKO STRH2O"! ___^_________________________________ ^— zabi da doblS „GORlSKO PRflTIKO" za 1925 zastonl, l* plačaS naročnlno 15 Lfr onapref! Priloga „Goriške Stražew St. 94 ÜORISKA STRA2A* St ran 3. Nove določbe o zasebni službovni pogodbi. V »(ioriški StražU smo citateljem '(tzložili ituUjanski zakon od 9. febr. 1919., ki je urejeval pravno razmerje in cd gospodarjem in usluzbencem. Tu odlok je slopil na mesto avstrij- skega zakona od I. 1910. imenovane- ga »Ilandlungsgehilf engesetz«. Danes \v tudi ze italijunski zakon od 9. sehr. 1919. razveljavljen. V »Gazzetti Uffi- ciale« od 22. noveinbra 1924. je pri- obcen kr. odlok od 13. nov. 1924. št. 1H25, sä na novo urejuje zaselmo službovno razmerje. Kaj je zasebna službovna pogodba? Novi kr. odlok razume pod zascb- no sltižbovno pogodbo, pravno raz- merje, v katerem si je druzabno ali pa zasvbno pod jet je zagotovilo po- godbenim potom poklieno udejstvo- vanje neke osebe navadno za nedo- loeen ras. Poklieno iidejstvovanje se tice luhko višjevrstnega dela ali pa bolj navadnega; ta odlok pa ne u- rejuje pravnega odnošaja. če gre su- mo za navadna rodia dela. ¦ Zasebna službovna pogodba se pa lahko sklene tudi za doloeen cas; doloebe tega odl oka, ki pred post av- Ijajo zasebno službovno pogodbo za nedolocen cas, so veljavne tudi za slueaj pogodbe za doloeen cas. In to sumo v slueaju, ce ne opravičuje o- nwjitve pogodbe za doloeen eas po- sebnost in izrednost sluzbovtH'ga raz- merja in če sta pogodbenika sklenila pogodbo 7A\ določen cas samo radi- lega, da In se izognila določbam te- ga odl oka. Za katere skupine uslužbencev je odlok veljaven? Odlok je veljaven tudi za usluž- bence juridienih oseb, korporacij z javnopravnim značajem in javnih korporacij, ce ne urejujejo njihovegtt sluzbovnega razmerja posebni za- koni. Ta odlok pa je brez pravnega po- mena za uslužbence države. delete in občin. Dolžnosti podjetnikov. P odie t ja, v kciterih je zaposlenih normalno več ko 20 uslužbencev, morajo v ieku šestih mesecev, ko stopi odlok v veljavo, nabiti v obrat- nih prostorih službovni pravUnik (re- Rolamento), ki naj vsebuje obveznosti uslužbencev. Oospodar podjetja bo kaznovan za vsakega uslužbenca, ki ie zapo- slen v pod jet ju po 10 lir in naj man j WO lir, če tega ne izvrši. Določbe za začasni sprejem v službo. Dogovor med pogodbenikoma za sprejem v službo na poskušnjo mora bitt pispien. Istotako mora biti pismen dogovor, ce gre samo za pogodbo za doloceno dobp. Če m pismenegu dogovora. se sma- tru, da je bila pogodba skhmjena za nedoločen čas. Poskušna doba ne sme v nobenem sluraju trajati vec ko: 6 mesecev za ruvnatelje podjetja, piokuriste, zastopnike s stalno pla- čo, tehnicne in upravne ravnatelje tcr za uslu7.bence, ki so po službov- nem razmerju s temi enakovredni in cnakopravni; 3 meseccv za vsc druge skupine u- sluzbencev. Uokler Iraja poskušna doba, se po- godba lahko razveljavi v vsakem ča- su brez vsake odpovedi in odškod- nine. Poskiisna doba se pa vračuna ve- dno v sluzbovna lela, ce ii je sledilo definilivno shizbovno razmerje. (Dalje.) Tajništvo Kmetske-dclavske zveze. Vlada in toča. Poslanec Ih^ednjak je nastopil, kakor smo že pimdi, pii vhidi v korist kmetovalcev idrijskega okraja in Nemškega Ruta ter okolice in za- hteval pomoc proti toči. ki je vničila kmetom letošnje pridelke. Na inter- pelacijo je zahteval pismen odgovor, ki je prišel in se glasi: Vlada nima denarja! »V obcinah Idriji in Nemškem Hu- tu so se zvršili pregledi na lieu mesla in dognali smo, da škoda, povzro- čena po toči od 2. septembra t. I. v teh krajih ni tako velika. Ökodu ni iako izredna, da bi morali radi nuj- ne bede prebivalstva priskočiti na pomoč s človekoljubnimi darili i% fonda, ki ga Una v take namene na razpolago notranje ministrstvo. Tu- di ministrslvo za narodno gospodar- stvo ne more dati denarne podpore, zakaj v proracunu tega ministrstva ni prav nobenega fonda, iz katerega bi se mogle dajati podpore proti ško- dam, ki iih povzročajo vremenske nezgode.« — Pač pa se brjšejo ali zmanjšajo davki! »Ilnančna uprava je pa izdala u- kaz, naj se potom finančnega tehni- čnega urudu brzo ugotovi škoda, da se na- podlagi obstojecifi predpisoy pozneje izbriše zemljiški davek in se znižajo eventuelno drugi davki duvkoplacevulcem, ki dokazejo, da imajo do tega pravico.« (Zadnji od- stavek je v laščini nekoliko nejasen.) Kmctovalci Idrije in' Nemškega Ruta naj se torej zgunejo. Napovejo naj naiancno vso skodo in naj se o pravem času postavijo na noge, da se jim znizajo davki. la ostale od vremenskih uim pri- zadeie kraje je g. poslanec tudi ob- Ijuinl takojsnje posredovanje. Socialni vestnik. Odpravnina za železničarje. Opozurjamo vse aktivne zelezni- Carje bivse Južne in Drzavne zele- znice (Süd- und Staatsbahn), ki so bili vpisani v bivsi provizijski fond [ (Provisionsfond) ali pa tudi ne, da preteče rok za vlaganje prošenj za odpravnino (Indennita di Buonusci- ta) dne 30. decernbra letošniega let a 1924. Prosnje, napisane nu papirju, ko- lekovanem za 2 liri (stane 3 lire), odd a He potom svojega oddelka na nuslov >Direzione generate del- le ferrovie dello Stato, Trieste. Podpiie naj jih tudi nacelnik va- sega oddelka. Te prosnje imajo na- men, da se v slučaju prezgodnje od~ pustitve, upokojitve ali smrti izplacu odpravnina, kot je to ze v navadi v starih pokrajinah (predvojni Italiji). Naj nihee izmed železničarjev ne zamudi te prilike, da ne bo potem de- lal brezuspesnih polov. Tudi naj se vsakdo pobriga, da to stori kolikor mogoce hitro in ne sele zadnji dan. GOSPODARSTVO. Pokrivanje vprežne živine po zimi. Vpreznc zivali, konje, vole, pokri- vanio pozirni zaraditega, da zabrani- liio prelilajenje. Pri tern se pa več- krat dogajajo napake, vsled katerih dosežemo ravno nasprotno od tega, kar smo nameravaili. Predvsem je treba povdarjati, da živine ne smemo odevati pri delu, kajti tedaj se se bolj spo- ti.io in še prej preMadijo. S pokriva- njern živine hočemo namreč prepre- čiti izgubo toplote iz njih telesa in zabraniti pristop mrzlega zraka. To- da če ni ravno prehudeKa rnraza, ne odevajmo živine, kajti ta se pri tem se najprej privadi mrzlemu zraku, se ntrdi, ne da bi se omehkitžila. Če se pa živali re duo pokrivajo, tudi pri malem mrazu, se omehkužijo in tim lažje prehladijo. Torej dosežemo rav- no nasprotni učinek od onega, ki smo ga nameravali. Iz vsega tega sledi pravilo: Vprežno živino odevajmo šele po delu, ko stojr na mini ali ko počiva, nikdar pa ne pri delu samem; in tudi to šcle tedaj, ko je zračna to- plota tako nizka, da obstoii nevar- nost prelilajenja pri živini. Striženje dlak. (jlaviii p'inen dlak pri zu'irh leži v tem, da tvorijo naravno zunajno obrambo kože. Koža, ki ni zavarova- na z dlako: poileti se hitro ugreje, pozirni pa brzo oliladi. Dlaka pu pre- prečuje prehitre spreniembe topiine, ki nikakor niso zdravju koristne. Striženje dlak vobče ni priporočljivo. posebno pa se na jesen ne, Ker se te- daj z dlako vred odstrani s telesa živali tista plast kože, ki irna namen pozimi kakor plašč braniti žival pred Hirazom. Saj narava sama oskrbi zi- vali že jeseni proti zimskemu rnrazu s toplejšo odejo t. j. z gostejšo toplo dlako, divjiičino z debelo kožuhovi- no, ptice z gostirn finim perjem itd. Pustiino torej tudi mi našim doma- čim živalim njili zimsko obleko, ki jih varuje pred inrazom. To bo njirn pa tudi narn v korist. Zlatniki evropskih držav. Italija v novembru: 1 zlata lira =- 4.47 papirnih; Jugoslavia: 1 zlat di- nar = 15 papirnih; Nemčija: 1 zlata marka - 1 biJijon navadnih; Ceho- slovaška: 1 zlata krona ¦¦-¦ 6.9(J kč; Avstrija 1 zlata krona -- 14.400 K; Poljska: 1 zloty =-- 1,800.000 mark papirnih; Madžarska 1 zlata krona ~ 17.000 papirnih; Romania 1 zlat lej " 3G papirnih lejev. Obnovljena banka. V Rimu so zopet odprli stari de- narni zavod »Banco"di Santo Spiri- to« z osnovno glavnieo 15 milijonov lir. To je ena izmed prvih bank v I- taliji. Ustanovil jo je pravzaprav pa- pež Pavel V. 1. 100G. Upravni svet- niki so visoki dostojanstveniki, ki so v sorodu s krogi pri Vatikanu. Nova banka. V Benetkah se je ustanovila banka >J3anca Veneziana di Credito e Con- ti Correriti« s kapitalom enega rnili- jona lir. V^lesejem v Milanu Mednarodni velesejem za usnjar- sko industrijo se bo vršil od 22. do 29. januarja 1925. V tem času bo-do zbofovali tudi kongresi trgovcev s kožami, kongres čevljarske indu- strije in kongres trgovcev s kožnimi izdelki. Delitev občinskih zemljišč. Nastalo je neko čudno razburjenje med obcinami z zemljišči. na katerih irnajo nekateri občani že od pamtive- ka nemoten užitek. In to ixj nepotreb- nem. Z odlokom od 22. maja 1924. št. Volitve, poslanci in še nekaj. (Pol za smell, pol za res.) Letos 6. aprila jc postavilo 23 strank svoje kandidate za parlament. Kakor ie vsakemu volivcu znano ima vsaka, lista, odnosno glasovnica svoje zna- inenjc. Mi z Nemci iz Tirolske suit) imeli planiko z lipovo vejico. Na to znamenje je volilo 62.491 volivcev. Najimmj glasov je dabila lista z zna- meiijcm kralja Davida t. j. lista ne- »dvisnih liberalcev na Siciliji in y Unibriji tcr Laviju. Dobila jc nekaj uad 3000 glasov, poslanca notoenega. Krai] David (-- poslanec Re David L'actano) je sam zapustil listo s syo- iiin ziiainenjein in kandidiral na fa- ^stovskcm snopu. Drugi kralj Krnest (- poslancc Re Ernesto) ie zatajil svoje monarliističrio prcpričanje in Postal republikanec. Liberalci so si ^ali za znainenje uro (¦- čakajo, kjiaj jih zbudi); svoje glasove so lo- v>ü v provinci Puglic. Liberalci so se fJclili v več skupin. r!na izined tch si ^ dala za znamcnje tehtnico. 'I'ehtana & bila, a prelahko najdena in je do- l)i'a samo onega poslanca. Nenava.d- no znamenie so si dali možje z mno- ^jobetajočim naslovom »konstitucio- nalna opozicija«. Njih lista nosi na eelu lepega žrebca. Je pa zelo poča- sen ta žrebec, kcr njih 5 poslancev Še ni dalo v zbornici dosti glasu od se- be. Vsa »koustitucionalna oix)zicija« pa ne drži lepo skupaj. Menda so se sprli zaradi znamenja, ker ena frak- cija ni hotela konja, anipak si je na- risala njih Ktno na glasovnice. Zblju- vala pa je ta Etna le enega poslanca. Dcmokratčni socialci so si izbrali bakljo za znamcnje. Čeiiiu si pa sve- tijo? Nekateri liberalci zo'pet italija.ii- sko zastavo; srpi in kladiva so že znani. PopO'lari imajo narisan na šči- tu križ in oočez besedo »Libertas«. Ta.ko najdeš lahko vsa mogoča zna- incnja. Najbolj jo je pa pogruntal v predzadnjih vol-itva.li nek 1^-sni trgo- vec v Tolmezzu; po rodn je se nekaj Slovenca. Mož si je zmisli'l. da mo- ra tudi kandidirati. (Ire in si dobi potrebne podpise; bil je lesni trgo- vcc. Za znainenje si pa izbere to-le sliko: nemški vojak v »pikelhaubi« lovi lahko Furlanko. Kajpak se jc gospoda v Vidmu smejala nad šega- vostjo tega kandidata, ki pa še da- iics samo kandidira, ker je dobil le krog 500 glasov. Še vcčji tic je pa nek drugi, ki so se mu tudi cedile sline po iiKindntu. Postavi listo ne- krje v Piemontu, a se zboii in niti sam scbe ne voli. »Stranka« ni dobi- la niti enega glasu. Volilnih upravičencev je bilo letos 11,939.452; k volivnim kabinam je prišlo le 7,614.451 volilcev. Za 535 noslanskih mest se je teplo še enkrat toliko kandidatov, 1306. Največ gla- sov so dobili snopi. Postavili so 378 kandidatov, le 4 od teh niso dobili stolčka. Od vsakih 100 poslancev je 65 fašistov. Najbolj so se ušteli ko- munisti, ki so postavili kar 157 kan- didatov, izvoljenih je bilo pa le 19. Izmed vseh sedanjih poslancev je -46 advokatov, sem štejejo tudi po- slanca Wilfana; profesorjev je 49; pu- blicistov je 42. Med njimi je dr. Bescdnjak. Vojakov je v parla- mentu kar 19. Med te spada general Bencivenga, ki po- kliče takoj na dvoboj, če mu ni kaj ljomisli. Tudi en inizar je notri, en delavec, en tiskar, en pečar, dva že- lezničarja, en tiskar, en trgovoc, en pomorski kapitan (tržaški Banelli), (rije mehaniki. So še različni drugi poklici; v kak- šen »meštir« pa spada 6 posla,ncev, ki se zovejo »organizzatori«, nismo mogli dognati. Imena od te trume »narodnih zastopnikov« so kaj raz- lična. So arliidijakoni (Arcidiaeono), nove poslance sta pozdravljala kar dva poslanca z »dobrodošli« (Arri- vabene Antonio in Qilberto); eden vpije na pomagaj (Bonaiuto), če na- stane hrup med poslanci. Jme Cucco, znači v furlansko-goriškem dialektu človeka, ki poovsod voha, ko je ne- varnost pri kraju se dvigne Oraziadei in se zahvali. Nato nastopi Pace in Muscatello prinese spravne pijače. Za pojedino imajo v zbornici rnoko vrste »Matija« (Farina Matia), celo kocke za juho Maggi (Maggi Carlo Maria); ime petelina tudi ne manj- ka (Oallo Marcello); za abstinente pa poskrbi Fontana (Fontana Atti- lio); komur se pa hoče divjačine, lahko zakolje volka (Volpe Gioacchi- no). Ko je vse lepo pripravljeno gre- sta postiljon in glasnik (Postiglione Gaetano in Nunziante Ferdinando) povabit vse poslance na spravno po- jedino. Skozi dvojna vrata (Torre Andrej in Edvard) vstopijo v dvora- no; med njimi so Madžari (Ungaro Filip), da celo nesrnrtni Verdi (samo, da se je prekrstil v Alberta). Za slav- nostno napitnico so pa povabili Cuj- te, pesnika Molčta iz Lj-ubljane (Mol6 Enrico). Ko je vse lepo končano od- moli neki častitljiv gospod in recc po krščanski navadi amen (Amen Onorato). Širite ,Goriško Stražo*! Stran 4. »Ü0R1SKA STRA2A« 751. se pravni položaj občinskih zemljišč in pravic do njihovega uživa- nja in oskrbovanja ni prav nič izpre- irienil. Odlok jasno poudarjai v členu M., da ostanejo za bivšo goriško de- /elo v veljavi do sedanji zakoni, le nesto prejšnjega krajevnega komisa- rja za agrarne operacije pride kr. ko- misar za likvidacije običajnega pra- va, ki mora pa vršiti svojo na- logo po določbah odloka. Ta nevi komisar pa še ni imenovan, radi tega tudi ni upravičen strah, da bi se v odloku dolocen dvoletni rok zamudil. Neprimerno je tudi, da o tem predmetu razburjajo itstno in pismeno ljudstvo osebe, ki ue poznajo razvoja tega vprašanja, brez katerega poznanja pa je nemo- .;oče dati pravilen naisvet našim lju- dem. Na Goriškcm (in na Kranjskem in tudi na Koroškem) se je izvršila delitev ce-le vrste takih skupnih zem- ijišč v predvojni dobi, vedno pa po •nedsenojiiem dogovorn upravičenih deležnikov do skupnega zemljišča. In ta dogovor so oblasti redno potrdile •' posebnim deželnirn zakonom, ako iii kakšen tnnoglavež iz upornosti nusprotoval delitvi. In tako bodo mo rale oblasti postopati tudi v bodoče. Merodajna za razdelitev pa je bila vedno stara in neizpodbitna navadu pri uživaiiju tell zemljisc. Dva kartela v Jugoslaviji. Karteli (t. j. zveze med tvornicami iste panoge) so navadno znaTnenJe, da si hočejo denarni mogotci osvoji- ti trg. V Jugoslaviji se je pred par tedni osnoval sladkorni kartel. S i)rvim decembrom pa je začel delovati še kartel tvornic za spirit s sedežem v Zagrebu. To nomeni, da bodo mo- rali konsumentje plačevati sladkor in spirit, kakor bodo ukazovali go- spodje upravni svetniki teh kartelov. S tem se pa prisilijo še druga gospo- darska podjetja, da visa/jo cene. „Naš Čolnič«. Prav v resnici nas veseli. ko ču- jemo dan na dun vprašanie, kako je z »Našim čolničem« in kako bo v prihodnjem letu. Iz vseh teh vprašanj sklepamo, da vtada med naso mladi- no živahno zanimanje za ta najbolj- si mladinski list, kar jih poznamo. Kaj je torej z »Našim čolničem«? hide drum teden v fepi obliki in vse- bini. To javljamo ze sedaj vsem nie- govim citateljem in ätateliicam s prosnjo, naj povsod in ob vsaki prili- ki iščejo novih narocnikov in naroc- nic. V ta n innen bo uprava razpo- slala večje steilo izyodov, da Üh lah- ko pokazete tovarišem in tovariši- cam. Obračamo se do vseh prosvetnih dehivcev, zlasti do čč. gg. duhovnih pastirjcv, naj blagohotno miporoče mladini ta edini prosvctno-vzgojni mladinski list. Kakšen bo na »Naš Čolnič« drugo leto? Odgovor je odvi- sen od števila naročnikov. Povpraša- li smo g. urednika in zvedeli. da bo novi letnik krasno opremljen s slika- mi in zanimivimi članki. Prinašal bo med drugim posebni Dijaški vestnik« in »Dekliško gre- dico«. Naroenina 6 lir je z ozirom na kra- sno vsebino in opremo tako malen- kost na, da bi jo moral z navduše- niem in brez pomislekov žrtvovati vsak zaveden fant in mladenka. Ven- dar je uprava sklenila. da lahko vplačujcjo naročniki narocnino, tudi v obrokih. S tem je omogočena tuiro- iitev za vsakegu. Noben izgovor ne drži. Povsod korajžno na delol Imena in natančcn naslov naročnikov posljite »Upravi >Čolniča< Riva Piazzutta 18.. Gori- zia. — Takoj na delo! Po širokem svetu. Kdaj bo spet vesoljni;potop. Ni težko zračunati. Na leto pade na zemljo 465.000 km3 (km3 - kocka, ki ima 100 m dolgo, visoko in široko stranico). Če bi voda ne pronicala v zem- iio, bi tekom 1 leta stala 91 cm viso- ko. V nekako 45 letih bi zginili v va- lovih najvišji evropski vrliovi. Seveda se še ni rodil tisti zidar, ki bi cemen- tiral vse zemeljsko površje. Račun je pa le točen! Kitajski denar. Kitajici so marsikaj že davno prej poznali, kot mi Evropejci. Oni so iz- umili smodnik, porcelan, svilo in tudi denar. Prvi njth novci so imeli naj- brže obliko zakrivljenega noža. Zvali so ga kvintao ali tsien = nožni de- nar. Imeli so tu četverozlate kovane novce. Navadni so bili okrogli, ki jiii pa niso kovali, anipak vlivali iz bakra in medenine. Na sredi so bili prevrta- ni, da so jih nabrali na vrvico kot rožnivenec. Vrednost denarja ni bila stalna; najmanjša je bila za cesarja Hieng-Funga (1. 1850). Deli se kitaj- ski denar taiko: 1 Tael (liang) — 10 Tsicn (pred vojno 3—4 avstr. krone); 1 Tsien = 10 Fen; 1 Fen -- 10 ti all kasch. Bankovce so sprva delali iz svile s podobo kitajskega zmajai. Čudo nadarjenosti in delavnosti To je bil slavni matematik Leonard Euler (1707—1783). Ni pa ga v mate- matiki odkritja, kjer se ne bi on pro- slavil; se danes so njegO'Vi zakoni podlaga vsej matematični in astro- nomski ved'i. Samo naslovi njegovih spisov zavzemajo 14 in pol tiskanih pol. Fetrograjska akademija je nad dvajset let imcla dovolj dela s tiska- njem njegovih rokopisov. Njegova pridnost je tudi vzrok, da je slavni genij tudi oslepel. Ruska vlada je 1. 1735. zahtevala, naj ji dmžba uce- njakov izdtela astronomskc tabele. Ti so obljubili, če se jim da več me- secev odloga. Culer sc pa ponudi, da izvrši delo v treh dneh! Izvršil je res, a pri tern napornem delu je izgubil vid. Vendar je se delal naprej vsled svojega čudovitega spomina. Sah n. pr. je tako rnojstersko igral, kot bi zrl v igro. Ni čuda, da so se vse ev- ropske kronane glave kosale, kdo ga bo obdržal na dvoru Na angleškem dvoru. Civilna lista (t. j. plača, ki jo daja država vladarju) angleškega kralja Jurija V. zna.sa letno 70 mrlijonov francoskih frankov. Razen te svote ima kralj še obširna velepose&tva. Fa še vsc to skupaj je premalo za vzdr- ževanje tolikili dvorjanikov. kot jih je na kraljevem dvoru. Njegoivo Veli- čaristvo ima posebnega zakladnika s celo tropo uradnikov; tu so razen njega še dva adjunkta, en ravnatelj, en ix)dravnatelj, en kontrolor, štiri knjigovodjc in dva pisarja. V privat- nem, tajništvu so nastavljeni: vodja urada,- dva njegova namestnika, en uradnik, ki kralju dela izrezke iz Ča- sopisov, 6 uradnikov jih urejuje, dva stenografa in dvanaist uradnikov. Ta- ko ima vsak oddelek eel stab uradnih moči; tudi dvorna kuhinja in klet. Na dvoru jc še dvorni pesnik, dvorni no- rec; 6 zdravnikov in sam Bog vedi, koliko raznih lakajev, vratarjev, stražnikov in podobnc vrste ljudi. Najbolj zanimiv je pa »kraljevi vitez«. Ta mora oh kronanju novega kralja jahati oborožcn od pet do glave procl kraljevo palačo in zavpiti zbrani tnno- živi: »Kdor ne verjam.e, da pripada mojemu plenienitemu gosixxlu krona Anglije in Irske. naj pride sern, da ga posekam!« Kajpak, se nihče ne odzo- ve prijaznemu vabilu. Mož nato zado- voljen odjaha in ima odslei edino na- Jogo, da hodi vsakega prvega h bla- gajniku po mastno plačo. Taki kra- lievski »špasi« seveda stanejo. Za znanost in slavo. Najvišja gora na svetu, Mt. Eve- rest v Aziji ali kakor jo nazivljejo »teme naše Zernlje«, še ni bila oskru- njena po stopinji zemljana, Oroz.no se je maščevala nad lansko angleško ekspedicijo; odlični mozje, učenjaki, so na njenih grudih, v ledenikih le- gli v grob. Neinčija in Švica sta tu- di pošiljali svojc raziskovalce, ali nobenemu se še ni posrcciJo, da bi dosegel slavo: na vrh zemlie sem stopil. Za prihodnje poletje pa pri- pravlja Sevcrna Amerika, kot četr- ta, znanstveno ekspedicijo na vrh Mt. Everesta. Ali jo bo spremljala boljša usoda kot dosedanje? LJUUSKA POSOHLNICA v Ri- henbergu odda v najeni dobro idočo pekarijo. GRAD! — Na prodaj ie grad, ka- teri obsega 40 sob, 2 dvorani, 8 ku- hinj, 1 hlev, 2 vodtijaka, 3 manjše in 1 velik vrt, prjpraven za vsako obn, gostilno ali hotel in celo za samostun. Pojasnila daje oskrbnik Svagclj .Io- že v Štanjelu št. 4. — Cena 'grjtdu ie 200.000 lir. LUDV1K ZOTTER, brivee na Travmiku St. 17, priporoča sl- občin- stvu v mestu in na deželi svo>j(j hi- gijenično brivnico. JOŽEF MAREOA, mar Via Ra- hattaj sprejema vsa v to stroko spadajoča dela in popravila. V zalogi irna vsakovrstne ure iz najboljših to- varn, za katere jamči 2 leti. ^A^AttoMkä^itol 5 Samo pri tvrdki t J Anton Trpin & Gomp. [ 4 zaloga manufakturnega blaga % t v Gorici - Via Bastello St. 10 I 4 kupite | J po nizkih cenah. J « Vsak dan novi dohodi!! i i | Bogata izbera perila in | ^ drugega blaga za neveste | J Cene konkurencne. | Ponudba. Prva mlekarska zadruga v Volčah, I'lodaja svoje odlikovano centrifugi- rano maslo t. j. caino maslo najholj- sc vrste, katerega izdeluje od 25 d<) 30 kg na dan skozi celo ieto- Ponudbe za leto 1925. sprejema do 20. decembra t. 1. Naslov: Prva mlekarska zadnmu Voice Volzana ODPJOK Kupujem kože eiomačih in divjih živali: lisic, kun, vider, divjih mack, dihurjev, jazbecev, divjih koz, zajeev i. t. d- Lovci in na- biralci kož vprašajte za ceno prodno prodaste vase blago. FRANC STRES, Kobarid (Caporetto). Zaloga usnja in vseh čevljarskih po- trebščin. Zaloga raznovrstnega obu- vala ročnega in tovarniskega dela. Cene — da se ni Ik»ti koiikuremvj. V zalogi imam vedno jiinčkovi in druge kože za kozuhe. Kavarna Prindr/e Umberto in sladščičarna lastnik D' ATRI MARI) Corso Verdi 1 (Hiša Marzini v Gorici). Elegantno shajališ^e, dvoratia z biljardoifl- Najboljsa kava espres, napolitanske slad- čice, izvrstno pecivo, najboljša čokolada. likerji prvovrstnih tvrdk. Delikatese domačili in tujih kolonij. |tlVi|clllM) \J\ UHU IUUUII1I, |)l I |cULI 11 IHsl I /.1M1ILI Hid, ua |C llilM llC/,cllM>- ravni i dobri suprug i otac Filip Jakob Možetič u dobi od 60 ^odina, nakon kratke bolesti, dne 8, o. mj. n Opatiji bla^o u Gospodu usnuo. Opatija, it. decembra 1924. Tugujuča supruga \ sin. Zahvala. Potrti globoke žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljein in znancem, ki so sočustvovali z nami ob bridki iz'gubi našc materc Uršule Nibrant posestnice in gostilničarke v Anhovem. Posebno sc zahvaljujemo vsem onim, ki so jo spremljali na zadnji poii, čč. gg. duhovnikom in vodstvu sanatoria Sv. Jušta. Ohranite jo v blagem spominu ! An/wvo - Gorica- Solkan. Družine Nibrant-Petrovčič. Zahvala, Vsem, ki so nan ob pcebr-itki izgubi našaga iskrenoljubnega sina in b co ta Riharda Nemec izkazali svoje sočutje in nam bili s tolažbo ob strani, se tem potom naj- iskrenejšie zahvaljujemo. Istotako se zahvaljujomo conjenemu biljenskemu pdvskemu zboru za ginljivi žalostinki, vsem darovalcem krasnili vencev in cvetja, kakor tudi vsem onim, ki so blacjopokojnika tolažili v njegovi mučni bolezni in ga spremili v Častnem sprevodu na njogovi poslednji poti. Bilje, 9. decombra 1924, Žalujoča družina Nemec. E Rl< I« ozdravljeiiLs z najnovejšim pasom BROOCK Mirodiinica in tiišavnica DD E.Qrapülin-Gorica UUUU naSpr ijudskemu vrtUt (jorso Verdi 27. »OORIŠKA STRATA« Stran 5. Alestne novice. * Miklavžcv večcr v Gorici. Vsako leto sc vcsdijo otroci in odrasli Miklavževetfa vcčera. Ta praznik jc postal v resnici pravi družinski praznik. Letos ga je na lcp način Praznovala »Mladika« v Qorici. Pri oba- kratni prireditvi je bilo navzočih nebroj tnalčkov in odraslih. Vlckli jih niso k Mi- klavžcvcm vcčeru samo darovi, temvcč pre- lepa otroška zimska idila »Bratcc in sc- strica«. Če pomislimo, kako borna je naša dramatska litcratura na primernih igrah ob Priliki takili večcrov, nioramo naravnost kislitati prirecliteljem, da so izbrali in pri- ¦"cdili tako lepo, primcrno in očarnjočo otroško prcdstavo. Igra jc težka na sccnc- riji in slaipinah. Kar jc bilo moKoče storiti cleric obojcRa z ozirom na pičla srcdstva >n kratko odmerjen čas, so prireditelji sto- rili. Scuie_rija, kostnmi, Rodba, pctje — vsc to bilo skrbno prrejeno. Otroci so ijirali lepo, \h.-scbno ubcjti JanCi se je postavil. Izra/.aino v inicnu dnižin in naših mal- ^kov u;;.ilct>So zalivjilo vsctn, ki ste nas za Dar ur tako lepo vsanjali v kraljcstvo ljub- kc olroške poczijc. Napravitc nani šc vcč- krat tako vcscljc in iz srca vam boino liva- * »Splušno slov. žcn. društvo v Gorici« je 23kljiičilo v ncdcljo zvcčer svojo razstavo ^enskili ročnih del. — Drag nam jc bil 'udi obisk raznih nčitcljic — stro- ^ovnjakinj, ki so občudovalc zlasti častno Zastopane vczenine z narodnimi motivi, ka- 'Crili mnogo jc bilo posnctili iz na.šcKa skup- neKa ulasila »Zcnski svet«. Pohvalno naj o- ni 5^ podtajnik in občinski obhodnik. !J1) tej priliki vprasamo tudi ff. Ni- ?ranta, kako stoji zadeva z onim ^'iil.iiščem pod sedanjim pokopali- ;Ceni, ki jc bilo kupljeno pred vojno $ razširjenje pokopališča?!! Nada- Je vprašamo gosp. Nibranta, kako raii zadeva obzidave sedanjega po- ^°Pališča, ki jc v srarnoto celemu ^()lkanu? Obcani. Vrtojba. ^rt cnega izmed slovenskili ori- gin aJov.) ^rctcklo ncdcljo 7. t. m. popoWne J*1? spremili k zadnjcmu počitku v j'^i okolici, pa tudi po Vipavskem l cclo na Krasu dobro znanega pro- J^Julca sladoleda, kostanja in man- ;.oli'ta g. Jožefa Ccrncta. ki sc je j^ nazival »nioze« ali pa tudi »zgu- |U*- V ncdcljo in pondeljek prcj je še l^5v>val s svojimi predmeti na Gočah. jj^Sedsi doinov se je počutil vsak I'}* slahsc. Bolezen jc tako naglo .'^redovaJa, da je revcž izdahnil že ,c|^dnjo soboto t. j. 6. t. m. Bil je vp Posten in vesefega značaja, do- t,Ten* a se ni nikomur zameril, pa r'di ni nikogar za.lil. BW jc tudi izbo- Drn Pevec, ki je rad sodnloval bodisi ,,.1 ^erkvenili slovesnostih ali pa pri ^['dnili prircditvali. Zato je povsem liisll'žil, da so rnu ob pogrebu zapeli llncrne žalostinke. Zapušca vdovo z vec nedorastlimi otroci. Bodi inu zcmljica lahka! Iz Šempetra. Šempetcrci smo spoznali. da so inicli Steverjanci prav, če so obso- jali delovanje učitelja Pellegrinija v »Gor. Straži«. Sedaj je začel ta nila- dič strašiti pri nas. Ce le more lioče pokazati, da ni prijatelj Slovencev. Nczrclemu mladeniču povemo, da sc s svojim počctjem lc smcši. Z otroci moli nedorasli gospodič polo- vico očenaša pred poukoni in polo- vico \k> pouku. Učiteljici italijan- ščine dovoli, d,a zrnirja slovenske o- troke z najbolj žaljivimi psovkami. Gospodiču. javljamo, da boino stariši že poskrbeli za red v Soli. Steverjan. Ccrovci in Steverjanci že štiri me- sece čakajo novoimenovanega tajni- ka. Zastonj ga iščejo v uradu ter po- prašujejo po njem. Povcdati iim. mo- ramo: Naša nova pisa.rniška moč na občini ni kak navaden uradnik. Po- mislitc: naš obč. tajnik je — sa,m veliki vitez Joso Peternelli! Vitezi imajo pa tudi svoje šege, ki jih mi ta nizki — kinetje in dolavci — že ne moremo razumeti. Vsi dosedanji taj- niki so redno hodili v obč. pisarno ter vestno vršili svojo sluzbq. Za. vel- moza-viteza je naš visoki Steverjan prenizek. Zatorej uraduje boli po go- sposko — v mestu. V Gorici ima za nas odprti kar dvc pisa.rni. Ena se nahaja v uredništvu snoparske cunje, druga pa v nckem tajnistvu na posti. — O. tajnik-vitez! Jahajte našega sestradanega občinskcga konjička bolj previdno! Se ima toliko moči, da vas lahko prevrže in obrea! — Potrpežljivi občinarji. Iz Lokovca. Na praznik Brezmadežncga spo- četja smo doživeJi tudi Lokovčani svoj lepi dan. Ustanovili smo prosve- tno izobraževalno dništvo »Kovaški odmevi«. K novcniu društvu jc pri- stopilo takoj 46 članov, ki so tudi že plačali članarino. Društvo je napro- silo Prosvetno zvezo v Gorici, da ga sprejme med svoje Clane. Lokov- čani, obljubite zvestobo novemu dru- štvu. Oklcnite se ga v vesclju in v žalosti. Vipava. Ker ni bilo preteklo nedcljo dovolj udcležbe pri seji Vipavskega zdrav- niškega konsoreija v Vipavi, je pred- sednik konsoreija župan Petrovčič sklical ponovno sejo za prihodnjo ncdeljo, dne 14. t. m. Ker se dr. Del- pin boji, da mu bi sluzbica lahko u- šla, je agitiral sam, pa tudi njegov pomagač Cecco, katerega; je on po^ stavil za občinskega komisarja v Bu- danjah. Ncvem sicer, če bodo zastop- niki občin zadovoljni z dr. Delpino- vim dosedajnim službovanicm. Vse- kakor pa niso zadovoljni z njegovimi pretiranimi zahtevaini, da namreč mora imeti vsak dan 35 Lir ali 13 tisoč na leto zato nienda. da bo lažje agitiral za snop. Ce bodo možje pa- metni, bodo sklenili, da naj se služba razpiše, in kdor bo stavil boljše po- goje njemu se naj podeli. Ob enem pa tudi zahtevamo, da zna jezik ljudstva, Pripominjamo, da je dr. Kanc opravljal službo za 3000 lir. dr. Delpin hoče pa imeti kar 13.000. Anhovo. Umrla je v goriškem sanatoriju po težki boiczni gospa Ursula Nibrant, tukajšnja posestnica. Stara jc bila o- koli 65 let. I3ila je dobra mati. skrbna gospodinja in splošno spoštovana. Pogrcb se je vršil v nedeljo, potein ko so pokojnico prepeljali iz Gorice domov y Anhovo. Udelezba je bila zdo velika,. Naj ji sveti večna luč! Iz Istrč. Naš naročnik nam piše: 2e eno leto gre h koncu odkar sem naročen na Vaš list. Po pravici Vam povem, da se mi je tako priljubil, da ga ne opustim več, oeravno sem Istran in ne piše dosti o nasih krajih. Priljubil se mi je zaradi tako treznc in po- štene politike, ki jo vrši za pravice nasega trpečcga naroda. V osebi g. urednika ne vidim le jaz. ampak še marsikdo drugi, nenstrasenega bor- ca za naš na rod. Z obsodbo Vase osebe niste zadeti le Vi, ampak ves naš narod. Z našimi »prvoboritelji« v Trstu se pa spusčajte v polemike le v kolikor odkrivate njih grehe, pričkanje z njimi je pa le potrata ča- sa. Tisti gospodjc so se pri Ijudstvu ravno zato najbolj zasovražili, ker so poklicali laške sodnike na pomoč proti gorjškemu političnerrm društvu. I-^ali ste jim pravilen odgovor, ko ste pisali, da ste vložili proti njim tožbo na Ijudstvo. Črni vrh nad Idrijo. Kakor je »Goriška Straža« že na- kratko poročala, je umrl dne 6. okto- bra t. 1. v sanatoriju sv. Justa v Go- rici tukajšnji g. župnik Ivan Abrain. Pokojni je bil rojen v Idriji dne 29. decembra 1866. Služboval ie kot ka- plan v Mokronogu in Košani in pet- indvajset let kot župnik v Crnem vr- bu. Pogreb se je vršil ob obilni ude- ležbi ljudstva dne 8. oktobra v Cr- nem vrhu. Vodil ga je g. dekan iz Idrije v spremstvu 12 gg. duhovni- kov. Udcležil se ga je občinski svet, šolska mladina z učiteljstvom, Slov. kat. izobraževalno društvo. zadružna in gospodarska orga.nizacija, Mariji- na družba in druge cerkvene bratov- ščine. Na grob je bilo položeno mno- go lepih veneev. Pokojni g. župnik je bil vzoren duhovnik, ki se je v te- ku petindvajsetletnega zupnikovanja mnogo trudil za cerkev in cast bo- žjo. Večkrat se je vršil v tem času sv. misijon in razne duliovne vaic. Vzgledno jc vodil Marijino družbo in druge cerkvene bratovščine. V pri- znanje zaslug za cerkev, jc bil imeno- van lansko leto knezonadškof. du- hovnim svetnikom. — Bil je sousta- novitelj Slov. kat. izobražev. dru- štva, v katerem jc posebno v pred- yojnem času marljivo deloval. Da ima dancs društvo na razpolago bo- gato knjižnico, je v prvi rsti njego- ya zasluga. Daroval je namreč dru- štvu več sto raznih knjig, revij in ča- sopisov. Podpiral pa je društvo ved- no tudi z denarjem. — Posebno de- laven pa jc bil na zadružnem polju pri naših zadružnih in y organizaeijah. Vzorno .¦ sojilnico in hranilnico in Kmetijsko drustvo. Bil je star in izkušen zadru- gar ter si je v teku 25 letnega deJo- vanja stekel za našo tukajšnjo za- družno in gospodarsko organizaeijo veliko zaslug. Umrl je sicer nepriča- kovano, toda zapustil je vse v najle-p- šen redu. R. I. P. * * Tukajšnje pokopališče, civilno in vojaško, je bilo letos ab Vseh svetih jako lepo okrašeno. Gotovo še nik- dar tako, kar obstoji. Le žaJ. da je bilo te dni deževno in vetrovno vre- mc. Pohvalno inoramo omeniti ob tej priliki dckleta, članice Dekliske Zve- /e, katere so spletJe za voiaŠko po- kopališcc vcč lepih veneev. Zeleti b? pa bilo, da bi ljudje nc skrbeli za o- kras pokopališča samo ob Vseh sve- tih, ampak, da bi splosno bolj skrbeli za vzdrzcvanje in krasenje grobo\ svojih pokojnih. * * Dne 26. novembra t. 1. je nagloma umrl 23 letni Leopold Majnik iz Idrij- ske Bele in sicer v delavski baraki na Tisovcu, kjer je bil zapos-len kot gozdni delavec. O 4. uri zjutraj je še gledal na uro, ob p<;lu sesti uri pa, ko so tovariši vstali, so našli Majm- ka mrtvega. Zadela ga je bila kap. — Pred desetimi leti mu ie ubilr> v gozdu oceta, lansko leto je nen ! ma umrla v bolnici v Ljubljani im .¦.. sedaj pa sin zopet nagle smrti. Ne- srečna družina. Sejmi v Idriji. V »Goriško Pratiko« se je vrinila neljuba pomota pri navedbi sejmov v Idriji. S tem popravljamo napako: velikonočno sredo kramarski, 16. maja kramarski in zivinski. 15. >•'¦'¦¦ bra kramarski in živinski, 5. dc bra kramarski in živinski. 21. decem- bra kramarski sejem. P. n. o'bcinstvu uljudno naznanjarn, da imam še vedno, znano krojaško delavnico Sokol, Corso Vittorio f3m. III, št. 6. ter se priporočarn vsem sta- rim in novim klijentom za obilno na- ročilo. Postrežba solidna. cene zmer- ne. GOSP. ODSEK TROA VIPAVh odda v najem pašnik »Ravnik« na Nanosu izmeri 110 ha potom javne dražbe prvo ncdcljo po novem le- tu t. j. 4. januarja 1925. ob 11. uri do- poldan v obeinski pisami v Vipavi. Pašnik je izključno zu ovčjcrejo ter ima k temu potrebne hieve in o- rodje. Poleg tega je na razpolago več njiv. Natančneje podatke se izve pri gosp. odseku v Vipavi. Zahvala. O priliki smrti in pogreba na- šega nepozabnega soproga, očeta in tasta gospoda Ivana Berbuč-a nam je došlo obilo dokazov so- čutja, za katere se vsem naj- prisrcneje zahvaljujemo. Žalujoča družina» Izšel je dr. Valjavčev ,Slov. ital. slovar*. Ob- sega 404 strani in o- krog 50.000 besed. - Oblika enakakakorital. slov. del. Cena: trdo vezan Lir 22. Prodaja Katoliška knjigarna v Gorici.---------------- Strati 6._________________________________________________»GORIŠKA STRATA« TRTE CKPLJENE Lir 50.— pr- vovrstne L. 30.—, drugovrstne 100 komadov pri Ivanu Forčič. Preserje - Comeno. UCENKO ZA TRGOVINO sprej- nie Marija Brus, Sp. Idrija. Fotograf JOSIP NARDIN se ie preselil iz ul. Via Carducci na Koren, nasproti Attemsovc palace. NA PRODAJ JE BLAGA.INA iz druge roke. Naslov pri upravi lista. Naznanilo. Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem na novo otvoril bogato manufakturno trgovino v Gorici, Piazza Corno (v hiši K. DRAŠČEKA.) Priporočam se za obilen obisk " Stanislav ^endramin. P Sac am najvišje cene za kože lisic, podlasic, kun, zajcev, mačk, veveric, jazbecev i.t. d. i. t. d. Prodajam pasti in posebno meso za lov na divjačino. Delavnica za strojenje in barvanje. $K&** Nihče nima pravice kupovati Halter tüindspach - Borten Via Carducci Steg. 6. Pozoi* na izpremenjeni naslov! Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hisa Centr. Posoj.) --------------- 1 Veliha zaloga !Äga platna iz znane towarne Regenchart I Haymann, vsako- vrstno blago za poratence kahor tudi veliha izbira mošhega in žensHega suhna. Blago solidno! Cene zmerne! Prva slovenska tvrdka JOSIP KERŠEVANI SLJjr Gorica, Piazza Duomo st. 9 (desno) j priporoča svojo trgovino najizvrstnejŠih šivalnih strojev iz svetovno i znane nemške tovarne ,MUNDLOS',dvokoles znamke orig. „KOLUMBIA", beigijskih puSk ter vse k temu spadajoče predmete. Brezplačen poduk v timetnem vezenju, Sivanju in krpanju. Lasttia mehanična delavnica in popravljavnica Piazza Duomo 5 j (vogal ulica Rabatta). Širite „Goriško Stražo"! PODRU2NICA i Ljubljanske hreditne bonhe u Eorici j Corso Verdi „Trpovslci Dom" I Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka I i Delniška glavnica CENTR ALA Rezerva SHS in rezerve: ¦ II1QI I AN A ^n* Din. 50,000.000 LJUDLjnnn 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 41/2%. Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. zvršuje vsev bančno stroko spadajočeposlenaykulantnejc Ako želite nakupitidobro blago in elegantno izgotovljene obleke po najnižji ceni obrnite se edino na domačo tvrdko Andrej Mavrič Via Carducci 3 — GORICA — Via Carducci 3 Tam dobite blago po sledečih cenah: Družinsko platno 150 cm. . od L. 8.— naprej Madonna 150 cm..... „ „ 8.— „ Madonna 80 cm...... „ „ 3.50 „ Madapolan Reclam 80 cm. . „ „ 3.— „ „ Sposalizio 80 cm. „ „ 4.50 „ Kuhinjske brisače..... „ „ 1.90 „ Prtiči......... „ „ 2.50 „ Brisače........ „ „ 3.— „ Odeje volnene...... „ „ 34. „ „ „ finejše vrste . „ „ 65.— „ c;n__ »......... » » *j\j. j, Posteljna pregrinjala bela in barvana....... „ „ 25.— „ Gradl za postelje..... „ „ 3.20 „ Zephir za srajce..... „ „ 3.— „ Perkali rožasti...... „ „ 3.20 Krminsko za srajca . . . . od L. 3.50 naprej Saten črn in barvan .... „ „ 3.50 „ Naglavne rute...... „ „ 2.50 „ Panama za srajce boljše vrste „ „ 4.80 „ Popelin za ženske obleke . . „ „ 14.50 „ Volno fina Gaberden ... „ „ 23.— „ Moške hlače...... „ „ 14.— „ „ srajce...... „ „ 15. „ spodnje hlače ... „ „ 9.— Zenske srajce...... „ „ 8.— „ Žatnet vnoški...... „ „ 9.— „ Hlačevina....... „ „ 4.— „ Moške obleke...... „ „ 60. „ Obleke otroške..... „ „ 30. Izgotovljene štramace ... „ „ 50.— „ Velika izbera rnoškega sukna . „ „ 10.— „ N a d r o b n ol N a d e b e 1 ol Velika izbera kožuhovine po tovarniških cenah. 9eliha hrojačnica, hatera sppejme vsaho norocilo ter go izursi točno in po zmernih cenah. _>- : .._ 2a vsako naročilo se jamči. ^^r—,.....~-:^ Za obilen obisk se najtopleje priporoča udani ANDREJ*MAVRIČ - trgOVeC