Ster. 1L PoSfnins olafam * gotovini. Ljubljana, dne 13. marca 1935. kMMZPM mmm ■ - "*» khct/ki Leto XVII. Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za Inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se nc sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in uprava je v Ljubljani ? Kolodvorski ul. št. 7. Telefon ihte*, št 32-59 Račun pri poštni hranilnici št 14.194. . • Zrcalo sedanjega volilnega gibanja Nobenemu nosilcu kandidatne liste ne bo lahko v letošnji predvolilni dobi si izbrati prave ljudi, ki bi bili resnično zrcalo našega političnega življenja; kajti število Ican-didatov raste iz dneva v dan in je tako veliko, da preti direktno nevarnost poplave. Za naše politične prilike je to skrajno žalostno dejstvo, ki priča o politični nezrelosti določnih krogov; zares čudno je, da se čuti že vsak človek sposobnega za narodnega poslanca in da si že vsako najmanjše večerno, ožje omizje lasti pravico si izbrati kandidata, ki bo — v slučaju izvolitve — moral plesati in deliti dobrote tako, kakor so si oni — predlagatelji, seveda večinoma odvetniki — želeli in zamislili. Taki primeri še dogajajo v naših mestih in trgih, ki hočejo še pravočasno vriniti svojega kandi-duta ali bolje rečeno posiliti našo vas s svojim mišljenjem. Nihče izmed njih ne vpraša za mnenje našega kmeta, ki predstavlja pretežno večino (80%) H celotnega prebivalstva. Iz dnevnega časopisja vidimo, da se javljajo v zadnjem času k besedi gospoda, ki jim je bila narodnost ali nacionalnost še včeraj deseta briga in ki jim je bil edini program denar in razne kupčije na račun našega kmeta; danes se pa ponosno trkajo na prsa, češ mi smo »nacionalna fronta«. Izgleda, da po njihovem mišljenju vsi drugi izven njihovih vrst, odnosno »fronte« niso nikdar bili narodni, najmanj pa naš kmet. Njihove trditve prihajajo že v smešnost in človek bi se jim moral dodobra nasmejati, če ne bi bili današnji časi tako resni in zahtevali mnogo zrelosti v politični borbi. Vseeno jih moramo vprašati: Ali ni bil naš kmet že od davnih dni naroden in čuval Glavni volilni odbor kandidatne liste preds. vlade g. Jevtiča je sklical za nedeljo 10. marca volilni sestanek zaupnikov krajevnih volilnih odborov novomeškega sreza.. Ob pričetku sestanka pa se je zbrala tolikšna množica uglednih predstavnikov iz vsega okraja — bilo jih je okoli 600, da se io moral sestanek pretvoriti v zborovanje in ker je bila Windišerjeva dvorana zdaleka premajhna, se je moralo vršiti na prostem 'x- • - : - - -.r svojo slovensko zemljo pred tujci? Da, čuval jo je in o čuval do današnjih dni tako, kakor jo imamo. Kmet in agrarni strokovn jak sta ona stebra, ki sta vedno želela in delala za veliko Jugoslavijo in napredek jugoslovanskega naroda. Naš kmet vidi v narodnem edinstvu in državni celini resnično nespremenljivo osnovo, ki jo je treba do konca izgraditi. Pri letošnjih volitvah o tem in drugih, sorodnih vprašanjih niti ne bomo glasovali; kajti to je že davno rešeno. Zato je zelo čudno, da neki krogi to vprašanje ponovno stavljajo na dnevni red. Zdi se nam, da nimajo drugega programa in ničesar drugega povedati, pa se zato opirajo na stara dejstva, ki so že davno dobila svojo zakonsko potrditev. Popolnoma se strinjamo s časopisjem, ki pravi, da je kmetijstvo temelj našega gospodarstvo.i, da je treba skupno s kmetom in agrarnim strokovnjakom gospodarsko in socialno dvigniti tudi našega delavca in da ni smisel majskih volitev ta, ali naj v Sloveniji vladajo nekdanji »liberalci« ali »klerikalci«, ne moremo pa mimo trditve, da organizacija kmetskega stanu ni politični problem, nego samo strokovni in stanovski. če bi gospoda malo bolj — ne samo ob volitvah — poznala našo vas in njene gospodarske in socialne razmere, bi morala priti do spoznanja, da je organizacija kmetskega stanu politični — pa še kako agrarno-politični — problem; kajti brez prave agrarne politike ni prave strefeovne in stanovske organizacije. Zato je za nas predvsem važno, kdo pride v narodno skupščino, ki mora. že v najbližnji bodočnosti do konca rešiti politična — agrarno-politična — vprašanja in biti zrcalo prave kmetske demokracije. Zborovanje je otvoril novomeški župan g. «!r. K-ežek, ki je toplo pozdravil ministra g. dr. Marušiča, ki ga je tudi množica iskreno akla-mirala. _ Minister g. dr. Marušič se je zahvalil za tako euodub-iio izraženo zaupanje, ki dokazuje — je dejal — da ste tudi Dolenjci čisto pravilno in točno razumeli ves današnji politični položaj in klic vlade.k složnemu in iskrenemu sodelovanju vseh državljanov brez izjeme za gospodarsko: in socialno obnovo naše države. V nadaljnjem govoru je g. minister pojasnil, kako je prišlo do nove vlade in do razpusta parlamenta ter do volitev. ... Iz ostalih izvajanj ministra g. dr. Marušiča smo si zabeležili tele zuačilnejše odlomke: ftfovih, iskrenih, sposobnih ljudi I -Prišli smo do spoznanja, da povečini ljudje, ki so zrasli v stari politični mentaliteti, ki 60 ves svoj vek preživeli v starih političnih strankah, da ti ljudje niso za sedanje politične razmere in za reševanje gospodarsko-političnih vprašanj najbolj sposobni. Oni so preveč vezani na staro strankarsko opredelitev.^ Treba je zate novih ljudi, novih svežih sil, iskrenih, poštenih in sposobnih ljudi, katerih politična zgodovina ni tako globoko vezana z eno ali drugo razpii-ščeno stranko!« Vlada na delu Po poročilu o delu vlade, katere znani veliki ukrepi so po večini le začasni in le most do novih sistematičnih ukrepov trajnega značaja, jo g. minister poudaril: »Težavne gospodarske razmere in občna kriza je močno zajeia tudi našo državo. Res je, da druge države niso mnogo na boljšem v tem pogledu. res pa je tudi to, da so one že pričele » korenitim zdravljenjem, mi pa tega nismo do zadnjih dni pričeli. Nastopil je zadnji čas, da po vseh političnih deklamacijah ; pričnemo. slož"0 gospodarsko delati! (Živo odobravanje!) Zato jo bilo več kot potrebno, ^a je nova vlada predsednika vlade g. Jevtiča s svežimi • močmi pristopila k reševanju gospodarskih vprašanji« >Kolikor šo rane našega gospodarstva zastarane, toliko bolj previdnega in napornega zdravljenja potrebujejo. Zato nam narekuje mrj-na potreba, naj prinesejo te volitve v skupščino takih ljudi, ki bodo kos svoji nalogi k Čisla politika, na moralni podlagi 1 -Jaz sem bil eden od onih, ki so mi rekli, da sem naiven politik. Zakaj? Zato, ker sem vedno trdil, da je mogoča in da bo končno tudi zmagala politika brez laži, brez prevar in intrig, ker to ne morejo biti sredstva zdrave politiko. Te metode prejšnjih strank se morajo odpraviti iz našega javnega življenja. Naj ne bo več dovoljeno, da bi kdorkoli izrabljal svoj položaj, bo« diši v korist kake politične klike bodisi v svojo osebne namene! (Viharno odobravanje!) Mi vi sedanji vladi smatramo, da je narodu treba po-vedati resnico. Laž in olepševanje fesnicese, n* moreta trajnovzdržati na površju. Tudi prevelikih' obljub ne dajemo. Uspeh — to poudarjamo — naporov vlade za izboljšanje današnjih težkih razmer je odvisen pred vsem od vas samih, kfcn le ob sodelovanju vas vseli, ob vašem sodelova* ii ju bo vlada mogla doSeSi uspehov, ki jih od njo pričakujete.« \ .. f)eIeil/skec« g. Jvan Vrhovnih umvl V petek 8. marca zvečer je umrl v Ljubljani eden najzaslužnejših naših narodnih mož in kulturnih delavcev preč. g. Ivan Vrhovnik, upokojeni župnik trnovske fare v Ljubljani. Ivan Vrhovnik je bil rojen 24. junija leta 1854. v Ljubljani kot sin cerkovnika šentpeter-ske fare. Po končani gimnaziji, kjer je -že zgo- daj kazal veliko zanimanje za ^ Movino," Je vstopil v bogoslovnico, odkoder je po novi maši odšel kaplanovat v Soro (na Gorenjsko), od tam je prišel v Naklo, dokler ni prišel za župnika v Št. Gotard. L. 1891. pa je dobil trnovsko župnijo v Ljubljani, kjer je ostal do svoje smrti. Z Ivanom Vrhovnikom je legel v grob vzoren duhovnik, ki ni nikdar zlorabljal svojega vzvišenega poklica, a tudi vzoren narodnjak. Z njegovim imenom je najtesneje zvezana ustanovitev naše velike narodno-obrambne »Družbe sv. Cirila in Metoda«, ki je ohranila našemu narodu na tisoče sinov, da niso utonili v tujem morju. Ivan Vrhovnik je bil dolga desetletja predsednik te družbe, za katero je žrtvoval skoraj ves svoj prosti čas. Najpomembnejše pa je delo Ivana Vrhov-nika na znanstvenem polju, kjer se je izkazal kot naš najboljši zgodovinar. Posebno ga je zanimala zgodovina Ljubljane. Raziskoval je vse arhive z največjo marljivostjo in objavil je ne* broj člankov v raznih časopisih o ljubljanski preteklosti. Njegov najodličrejši spis »Trnovska župnija« priča o neumorni marljivosti in o globokem znanju pokojnikovem. Ivan Vrhovnik pa je bil kljub vsem svojim odlikam in vrlinam vse življenje skromen ia tih mož, ki nikdar ni iskal sebe in svojih osebnih koristi, ampak je vse svoje življenje posvetil Bogu in narodu. O njegovi priljubljenosti ne samo med nje?., govimi farani, ampak med vsem. narodom,, jflj. dal sijajen dokaz njegov veličastni pogreb v; nedeljo, ki se ga je udeležilo nad ljudi. Kmeiska mladina C energri/i Znanost uči, da je vsem pojavom v vesolj-(tvu vzrok energija. Dve vrsti energije sta: la-tentna ali skrita, pritajena in kinetična ali gibalna. Kamen, ki leži na vrhu klanca, ima la-tentno energijo; čim pa se začne valiti nizdol, se je ta spremenila v kinetično. Torej besedi latentna in kinetična ne označujeta razlike v bistvu energije, marveč samo razliko stanja iste, t. j. povesta nam, je li energija v mirovanju ali v gibanju. Tudi človek je kot oni kamen, shramba energije. Ker življenje je prav za prav energija. Kjer ni energije, tam ni življenja. Le v tem je razlika, da so v življenju vedno na delu določne funkcije organizma in je potemtakem kinetična energija očitna. Razen kinetične se pa v človeku skriva velika množina latentne energije. Ta privre na dan le pod vplivom močnih duševnih pretresov in se spremeni v večji ali manjši meri, kakršen je pač vzrok, v kinetično. Če bi vsa energija, ki drema v nas, prešla v gibalno obliko, bi mi postali orjaki, heroji. Latentna energija skoro nima meje. Nobena veda še ni odkrila globokih slojev človeške podzavesti. Še dolgo ne bodo psihologi odkrili tajinstvene kotičke v človeški duši, kjer se skriva še nezaslutena energija. Vzemimo primer: Nežna in bojazljiva ženska prebledi in zavpije, če opazi miško, omedli, čc zagleda kri. Če pa bo ista žena-mati videla v nevarnosti svojega otroka, bo brez pomisleka planila v divjo zver ali pa skočila v ogenj, da bi rešila svoje dete. Odkod naenkrat to junaštvo? ,V tej ženski je dremala velika količina latentne energije in se je v močni čustveni napetosti sprememla v kinetično. . Rešitev vseh individualnih in družbenih problemov je odvisna v prvi vrsti od tega, če se bo latentna energija spremenila v kinetično. Slab, nedelaven poedinec ali narod je podoben onemu kamnu na bregu, katerega energija »spi«. ,Vse lppo in veliko v njem dremlje in počasi umira. Za vse velike ljudi se je reklo, da so bili energični. Za druge pa, ki so imeli morda dobre namere In dobre ideje, pa niso stvarno nič naredili, pa se je reklo, da so »brez energije«. Končno pa te ugotovitve niso povsem pravilne. Pri enih je bila energija kinetična, pri drugih latentna, to je vse. Če si hočemo pomagati, če hočemo postati delavni, močni, če si hočemo priboriti dostoj-nejše življenje, si moramo ustvarjati potrebno borbeno razpoloženje, vzpodbosti voljo, da se bo prirojena uspavana energija preoblikovala v stanje gibanja, delovanja. Našim pradedom je nečloveško izkoriščanje in sramotno poniževanje s strani fevdalne gospode zbudilo zavest, razburkalo kri, da so se namah iz potrpežljivih 'Jobov spremenili v ranjene leve. Ko je trpljenje 'doseglo vrhunec, se je sprožila vzmet; jeza in upornost, ki jih prej ni nihče srečal v teh pohlevnih in ponižnih ovčicah, sta mahoma privreli e tako silo na dan, da se jih je ustrašila mnogo-Stevilnejša in; do zob oborožena gospoda. /Tudi to, kar doživljamo danes, zadostuje, tta se je v nas zbudila borbenost, želja po preureditvi stanja, zahteva po enakopravnosti. Bog naf* je vse ustvaril po svoji podobi. Zato hočemo ^tfei enako »delati^in enako uživati sadove svojega dela. > ■••'>• Naša društva so si nadela nalogo, da zbude dremajoče, v trpljenju otopele, boječe duše in spravijo v delovanje vse notranje sile. Stotine nexih pokretašev so že pokazale in bodo še pokazale, koliko zdravih moči premore kmetski človek. 'Dekliški tečaj v Ljubljani Prosvetno-organizatorični tečaj za dekleta, ki bi se imel vršiti od 8. do 16. marca t. 1. smo zaradi nastalih zaprek preložili za nedoločen čas. Po vsej verjetnosti se bo vršil od 26. marca do 2. aprila t. 1. Pogoje smo navedli v okrožnici, katero so prejela vsa naša društva. Prijave naj se nam pošljejo takoj, v kolikor jih še niste odposlali. O pričetku tečaja in o sprejemu bomo vse pravočasno obvestili. Prednost bodo imele dekleta iz novih društev, nekaj deklet se bo pa sprejelo iz krajev, kjer žele ustanoviti Društvo kmetskih fantov in deklet. Zveza kmetskih fantov iu deklet v Ljubljani. * Bloke-Nova vas Tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet je imelo v nedeljo, dne 3. t. m. svoj II. redni občni zbor, ki ga je pod vodstvom pevovodje tov. Korošoka otvoril društveni pevski zbor z izvajanjem himne: »Zeleni prapor«. Poleg številnih udeležencev je bil navzočen tudi tov. dr. Kraševec iz Cerknice. Sedanji predsednik tov. Ivo Lenarčič je imel na zbrane primeren nagovor, nakar so sledila poročila o dosedanjem društvenem delu. Sledile so volitve in je bil soglasno izvoljen nov odbor z malimi spremembami v primeri s prejšnjim. Društvo je dobilo novega predsednika tov. Gornika Franceta in tajnico tov. Marico Kotnikovo. Društvo je v preteklem letu delovalo zelo uspešno. To se pravi, da ponosno korakamo naprej — proti cilju, ki smo si ga začrtali, ne oziraje se ne na levo, ne na desno — skupno za zelenim praporom, simbolom našega dela in uspeha! Draga pri Stični Naše Društvo kmetskih fantov in deklet je v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. na Sokolskem odru v Ivančni gorici vprizorilo dramo »Naša kri«. Iskrena hvala gre za to predvsem režiserju tov. ing. Ludviku Fedranu. — Poleg drugega imamo za bodoče v načrtu uredili si društveno drevesnico in če bomo zmogli, bi si tudi nabavili travniško brano, ki bi jo posojali tukajšnjim okoličanom. — V nedeljo, dne 10. t. m. je društvo imelo redni občni zbor, ki ga je posetil tudi predsednik Zveze tov. Ivan Kronov-šek, ki nam je v jasnih besedah pokazal pot, po kateri naj hodi kmetska mladina, da se usposobi za borbo za kmetske pravice. Izvoljen je bil večinoma stari odbor s tov. A. Mehle-tom kot predsednikom. Ponikva ob juž. žel. Naše Društvo kmetskih fantov in deklet je imelo 24. februarja t. 1. svoj I. redni občni zbor, ki je bil prav lepo obiskan. Tov. predsednik Podgoršek je v lepem nagovoru pozdravil vse navzočne in v nadaljnjem izvajanju razvil smernic-? našega kmetsko-mladinskega pokreta. Sledila so poročila odbornikov, nakar je sledila volitev novega odbora, ki je z malimi izpremem-bami ostal isti kakor doslej. K zaključku se je oglasil k besedi tov. Bole in je poljudno, stvarno in izčrpno obravnaval pomen naše organizacije. Skoke na Dravskem polju Videli smo, kako po celi Sloveniji zmagovito plapola prapor organizirane kmetske mladine in smo tudi pri nas dne 10. marca na sestanku ustanovili giigravljalni odbor Društva kmetskih fantov in deklet po dobrohotnih navodilih Dr. Igorja Rosine iz Maribora. Hvaležni smo ustanovitelju tov. Klonbergerju Ljubotu za njegovo požrtvovalnost in pričakujemo od njega, tov. predsednika Kaca Franca in drugih tovarišev odbornikov in članov, da bodo novo društvo uspešno vodili v borbi za boljšo kmetsko usodo. Draža vas Tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet je imelo 10. t. m. svoj prvi redni občni zbor. Iz poročil funkcionarjev povzemamo, da je društvo imelo v kratkem času svojega obstoja že tri prireditve in se udeležilo dveh prosvetno-organizatoričnih tečajev. Št. Janž na Dravskem polju V nedeljo, dne 24. februarja se je vršil ustanovni sestanek Društva kmetskih fantov in deklet. Tudi pri nas se kmetska mladina zaveda, da je le pod okriljem Društva kmetskih fantov in deklet možna prava kmetska vzgoja in da je to šola za kmetske fante in dekleta, da se v njej usposobijo za borbo do boljše kmetske bodočnosti. Za predsednika pripravljalnega odbora je bil izvoljen tov. Ekart Alojz. Češnjica v Bohinju Tudi mi se javljamo svetu, da delujemo v kmetsko-mladinskem društvu, katero je še mlado in ima polno bojev za svoj obstanek. Toda tovariši idealisti: Sodja, Arli in Stare imajo organizacijo za tako važno in koristno, da so poslali iz svoje srede tov. Arha na prosvetno-organizatorični tečaj v Ljubljano, da nam prinese novih smernic v društveno življenje. Z neomajno voljo gremo za zelenim praporom, da pridemo do cilja svobode. Birčna vas pri Novem mestu Na drugem rednem občnem zboru Društva kmetskih fantov in deklet, ki se je vršil dne 3. marca, so bili izvoljeni za predsednika tov. Franc Golob, za tajnico tov. Poljak Marija in za blagajnika tov. Hrovatič Franc. — Občnemu zboru so prisostvovali delegati Pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet iz Novega mesta tov. Štrbenk in ravnatelj Mervič. Iska vas Društvo kmetskih fantov in deklet je imelo svoj 4. redni občni zbor v nedeljo, dne 3. marca. Za predsednika je bil izvoljen tov. Janez Mazi, za podpredsednico tov. Alojzija Vingrea, za tajnika tov. Franc Podržaj in za blagajnika tov. Jakob Župec. Po razgovoru o dosedanjem smo napravili načrt za bodoče društveno delo. Zapotok V nedeljo, dne 17. februarja t. 1. smo imeli redni občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet. Pri volitvah je bil izvoljen v glavnem 6ledeči odbor: tov. Kikelj Jernej — predsednik, tov. Jakič Anton — podpredsednik, tov. Podržaj Vid — tajnik in tov. Hribar Josip — blagajnik. Studenice pri Poljčanah Tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet je končalo predpustno dobo z igro »Tihotapec«, ki je prav lepo uspela in smo pri igralcih ugotovili lep napredek. Po igri smo imeli ob zvokih društvenega tamburaškega zbora prav prijeten družabni večer. Zaplana V nedeljo, dne 17. februarja je Društvo kmetskih fantov in deklet, Log-Zaplana priredilo na 12 km dolgi progi smučarsko tekmo. Prvi je prišel na cilj tov. Karel Troha. — V nedeljo, dne 3. t. m. smo igrali v okviru Društva kmetskih fantov in deklet burki: »Maks in njegova nevesta« in »Izposojena soproga«. Obe igri sta bili igrani prav dobro. SVovice Za fino fierilo * Nj. Vel. kralj Peter II. — boter desetemu sinu. Skladiščniku Francu Kukavici v Dev. Mariji v Polju se je rodil pretekli teden deseti sin, ki mu je botroval pri krstu Nj. Vel. kralj Peter II. Pri krstu je zastopal kralja kapetan gosp Ulepie, ki je izročil očetu lep kraljev dar za novorojenčka. Časopisje v Sloveniji. Lani je izhajalo v slovenščini 9 dnevnikov, 33 tednikov in 147 mesečnikov. Nov grob. V Vrpoljah pri Komendi je umrl daleč na okoli znani veleposestnik in vzoren živinorejec Janez Pfajfar. Naj mu bo lahka domača gruda. Prizadeti družini naše iskreno so-žalje. Bogat berač je bil 661etni Mihajlo Korniš iz Baškega Gradišta. Mož je te dni umrl in zapustil 250.000 dinarjev. Zaradi poneverbe 190.000 dinarjev je bil obsojen v Zagrebu hišnik T iranske zavarovalne družbe Nikola Marold na 6 nnsecev strogega zapora. Mož je zapravil ves denar v družbi »veselih« žensk. Predrzen tat se je splazil preteklo soboto na Krki v župnišče, ko je odšel župnik na sprehod, in odnesel nekaj nad 7000 Din in več blaga. Kuharica, ki je delala na vrtu, je pa tatu opazila in začda kričati na pomoč. Kmetje ro tatu takoj začeli zasledovati in so ga tudi prijeli in dobro zvezanega izročili "-ožnikom. V potoku je utonila 241etna posestnikova hči Marija Bezjak iz Male Nedelje. Preteklo nedeljo je šla obiskat svoje sorodnike v Sodince. Ko pa se je zvečer vračala domov, je morala preko potoka Sejanee, a v temi ji je v vodi izpodrsnilo in je utonila. Povodenj pri Požarcvcu. V požarevskem , srezu stoji pod vodo ,16.000 hektarjev zemlje in nad 1000 hiš in drugih poslopij. Surov napad. Na pustni torek zvečer so napadli trije fantje 221etnega delavca Antona Medveda iz Šikol pri Mariboru s koli in noži in ga poškodovali tako, da je moral v bolnišnico. Požar na pustni torek. Vas Ostrog pri Št. Jerneju bi bila na pustni torek kmalu postala žrtev velikega požara. Gasilci iz vse okolice so pa prihiteli naglo na pomoč, tako da je pogorelo le nekaj gospodarskih poslopij. Divjaški napad na cesti. Te dni se je upokojenec Jakob Avsenk seli] iz Sevnice v škocjan. Na potu so se ustavili v neki gostilni na Studencu, kjer so popivali tudi 4 fantje. Ti so odšli naprej in počakali na voz. Ko se je ta približal, so napadli voznika, ki je zbežal, konje in voz pa pustil na cesti. Fantalini so se nato lotili g. Avsenka in ga tako tolkli s koli, da je naslednje dni v bolnišnici v Krškem umrl. Orožniki so napadalce že prijeli. Žalostna pepelniea. Na pepelnico so pokopavali »pusta« v Gorenjem Logu pri Litiji. »Po-grebci« so prišli tudi do hiše Franceta Strmolja-na in zahtevali denar, sicer mu zagrebejo pusta pred hišo. To je Strmoljana ujezilo in prišlo je do pretepa; Strmoljan je moral vsled poškodb v ljubljansko bolnišnico. 17.000 dinarjev je izgubil te dni ugledni posestnik in mesar Ivan Kranjc iz Št. Ilja. Denar je baje izgubil blizu Štrihovcev. Slepar s hranilnimi knjižicami. V Rutini na Hrvatskem so prijeli mladega čevljarja Lojzeta Majheniča, ki je dvema osebama v ljubljanski okolici izvabil dve hranilni knjižici, eno za 13 tisoč Din, drugo pa za 10 tisoč Din pod pretvezo, da bo zidal, a je z denarjem pobegnil. Orožniki eo izročili sleparja ljubljanski policiji. Zaradi »nesrečne ljubezni« si je pognal kroglo tik pod srce 271etni mesarski pomočnik France Mulej iz Gaberja pri Celju. Prepeljali bo ga v ljubljansko bolnišnico. Opozorilo naročnikom! Vse naročnike, ki dolgujejo na naročnini za nazaj še kak znesek, opozarjamo tem polom, da vsak prizadeti vsaj do konca tega meseca svoj zaostanek poravna. Vsakomur, ki bo ta naš opomin prezrl, bomo žal primo-rani nadaljnje pošiljanje »Kmetskega tista« ustaviti. Avtobusi in železnice. Kakor se je dalo pričakovati, so znižane voznine na železnicah precej trdo zadele avtobuse. Iz Novega Sada poročajo, da je tam padel promet z avtobusi za 25 odstotkov. Zaradi oderuštva v 150 primerih je obsodilo zagrebško sodišče »trgovca« Leona Fogliardija na 3 mesece zapora. V razpravi je bilo zaslišanih 150 prič. Kakor smo že poročali, je mož računal za posojila po 100—300 odstotkov! Na cesti je umrl preteklo sredo 55Ietni, popolnoma slepi siromak Janez Debevec iz Sel pri Kamniku. Živel je od milodarov. V sredo pa mu je prišlo na cesti slabo, revež še je zgrudil na tla in umrl. Dopisi * Hoče pri Poljčanah Nedavno so imeli v Slovenskih Konjicah politični sestanek, na katerem so določili kandidata za bodočega nar. poslanca konjiškega sreza g. Rada Jereba, notarja, župana, banske-ga svetnika in nač. sreskega cestnega odbora iz Slov. Konjic. Da je bil g. Jereb določen na tem sestanku za kandidata, je postalo takoj znano vsemu tukajšnjemu prebivalstvu, ki pa je večinoma samo kmetsko in se kot tako navdušuje za človeka, ki bo izhajal iz kmetske grude našega sreza. Kakor smo pa od odločujoče strani slišali, je prijavil kandidaturo za naš srez tudi bivši poslanec tov. Gajšek Karel z namestnikom Na-potnikom iz Tepanja pri Konjicah. Tov. Gajšek je prebivalstvu konjiškega sreza dobro poznan, ker mu je tekla zibel v tem srezu in je potemtakem naš rojak. Zrastel je iz našega preprostega kmetskega človeka, z njim trpel in gledal vso njegovo bol. Ker je zrastel iz trpina kmeta, so mu kot takemu vse težnje naših ljudi najbolj znane. Vsi kmetje, obrtniki in delavci se dobro zavedajo, koliko intervencij in prošenj je napravil tov. Gajšek v času, ko je bil poslanec in da je z njimi mnogo pripomogel ne samo poedincem, temveč je dosegel tudi mnogo za dobrobit skupnosti. Namestnik tov. Gajška tov. Napotnik izhaja iz znane kmetske družine in je velik branitelj kmetskih interesov. Prebivalstvo našega sreza si želi za po«!an- I ca človeka, ki bo dostopen vsem slojem in bi I Dobrodelni mesarji so darovali za prireditev mestne občine v korist ljubljanskih revežev 350 kg raznega mesa v vrednosti 4000 Din. Znižanje voznine na železnicah se v potniškem prometu že prav občutno pozna. Vlaki fo mnogo bolj polni kakor so bili prej in zato bodo tu-H' dohodki železnice brez dvoma višji. Hripa se nevarno širi tudi v Mariboru in okolici. Bolehajo zlasti odrasli ljudje. Streli iz zasede so nevarno zadeli 181etnega L opolda Doberška h Trnovca pri Pragerskem in Maksa Grmeka iz Peči pri Makolah, ko sta se vačala skozi gozd domov. Oba sta morala iskati pomoči v mariborski bolnišnici. Pustni pretepi. Pretekli ponedeljek so pripeljati v Ljubljano v bolnišnico precej ranjencev iz bližnje in daljne ljubljansl e okolice, same ž»tve pustnih pretepo- in — žganja! Pri železnici ni služb! MiniV—tvo za promet javlja, da so vsa po proračunu določena službena mesta pri prometnem ministrstvu zasedena in 'eto naj nihče ne vlaga prošenj po nepotrebnem. • !•■ : Revščina na deželi. 171etna Zofka Mrakova, občinska sirota iz Šmartnega pri Litiji, ki jo meče božjast, se je te dui pri padcu na vroč štedilnik močno opekla. Reva, ki bi bila morala takoj v bolnišnico, pa ni mogla spraviti v 10 dneh toliko denarja, da bi se bila mogla odpeljat' v Ljubljano. bo dobro poznan širšim masam. Vse to pričakujemo od tov. Gajška, v katerega imamo vse zaupanje. Pričakujemo, da bo g. ministrski predsednik Jevtie naše opravičene zahteve odobril ter vzel za kandidata ravnokar omenjenega tov. Gajška. Kmet iz sreza Slov. Konjice. /i v' •: Nevaren požar na Ostrogu Na pustni večer so imeli na Ostrogu pri Škocjanu na Dolenjskem nemirno noč. Zvečer je namreč začel goreti kozolec posestnice Marije Škrbčeve; ker pa je bila huda sapa, je ogenj kmalu zajel tudi kozolec posestnika Jerneja Črtal iča. Oba kozolca sta bila polna sena. Goreče seno pa je veter zanesel še na tretji kozolec, last posestnika Urbančiča. , Gasilci, ki so prihiteli takoj na pomoč od vseh strani, iz Št. Jerneja, iz Škocjana,, iz Kostanjevice in od Sv. Križa, so se morali zadovoljiti s tem, da so rešili vsaj hiše. Škoda, ki, jo trpe prizadeti posestniki, je prav občutna. Za gradnjo ceste iz Vranskega v Zadrečko dolino V nedeljo 3. t. m. se je Vršilo v Gornjem gradu zborovanje interesentov za gradnjo cešte iz Vranskega preko Lipe v Zadrečko dolino. Zborovanja so se udeležili tudi zastopniki oblasti. Akcija za gradnjo te ceste se je začela če pred 30. leti, a do danes se zadeva še ni premaknila z mrtve točke. Ker pa bosta sedajo i država i banovina začeli celo vrsto javnih del, je potrebno, da se tudi za gradnjo te! ceste vzbudi zanimanje. . . - ?• :•". Na zborovanju so izvolili v ta namen poseben »akcijski odbor«, ki bo, ukrenil1 na odločilnih mestih vse potrebno, da se ta važna,; nadeva premakne z mrtve točke; posebna depu- tacija •pa%6 odšla k banu dr. Pucu, da mu izročl-t&&deVžBf resolucijo in ga naprosi, naj prevzame častno predsedstvo odbora za izgraditev te ceste. 1 - ■■ " Nova oesta bi imela velik pomen ne samo zatadi skrajšanja raznih prometnih zvez, ampak bi omogočila tudi boljše izkoriščanje velikih gozdov ob njej, ki leže danes takorekoč >mrtvi«. Neverjetna podivjanost V vasi Trašina pri Višnji gori je na pustni torek zvečer zaklal 191etni Jakob Janežič brez vsakega pravega povoda 391etnega posestnika Vidica. Morilec je bratranec Vidičeve 86 letne žene... Janežič je prišel pred hišo okoli 8. ure zvečer še z nekim pajdašem. Tam sta razgrajala in razsajala tako dolgo, da jima je gospodar odprl. V tistem hipu pa se je zaletel Janežič v gospodarja in mu nož zabodel v prsi, da je nesrečni Vidic v 4 urah izkrvavel. Taka neverjetna podivjanost zasluži pač najstrožjo kazen! Velik vlom Pri Sv. Jerne ju, v prijazni vasici na Pete-linku pri Ločah, ima g. Josip Zajelšnik lepo trgovino. V eni zadnjih noči pa se je oglasila v prodajalni tolpa neznanih vlomilcev, ki je odnesla s seboj skoro vso zalogo blaga. Samo manu-fakturnega blaga so odnesli za 10.000 Din, odnesli so pa tudi mnogo perila in precejšnjo množino jestvin; iz predala pa so pobrali okrog 4 tisoč dinarjev gotovine. * Kozjerejsko društvo za Dravsko banovino. Pred nekaj dnevi so bila potrjena pravila novega društva in v najkrajšem času sledi ustanovni občni zbor prvega kozjerejskega društva za Dravsko banovino s sedežem v Mengšu. Pogrešali smo res strokovne organizacije na polju kozjereje in upamo, da bo novo društvo doprineslo svoj prispevek k zboljšanju gmotnih razmer malega človeka. Namen društva je pred- vsem strokovno širjenje kozjereje sanske pasme, ki se je izkazala za naše kraje kot najbolj primerna. Posamezna žival daje do 6 1 mleka dnevno. Za zboljšanje že obstoječe kozjereje bo društvo nabavljalo novih živali, ki jih bo razdelilo brezplačno med svoje člane s pogojem, da ob letu vrnejo mladiče, ki jih društvo zopet razdeli naprej z istimi pogoji. V ta namen je naročilo društvo že 15 čistokrvnih sanskih koz in kozlov iz Švice s podporo oblasti, ki jih bo razdelilo med člane. Uvedena je tudi že rodovna knjiga, prva te vrste v Jugoslaviji. Vršila se bo tudi mlečna kontrola. Vse rejce koz vabimo k pristopu v društvo. Članarina je samo 36 Din letno, za kar prejema vsak član tudi strokovni list-mesečnik. Vse prijave je poslati na naslov: Kozjerejsko društvo za Dravsko banovino v Mengšu. Banovinska kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu priredi v soboto, dne 16. marca enodnevni sadjarski tečaj o pomlajevanju, pre-cepljevanju in škroplenju sadnega drevja. Tečaj bo teoretičen in praktičen ter se prične ob 8. uri zjutraj. Banovinska kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu priredi v ponedeljek, dne 11. marca od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure enodnevni poljedelski tečaj. Na tečaju, ki bo teoretičen in praktičen, se bodo obravnavala vsa za kmeta važna poljedelska dela. Enodnevni tečaj o cepljenju vinske trte in o trsničarstvu obče se bo vršil v ponedeljek, dne 18. marca t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Vinarska podružnica v Ljutomeru je dosegla od Generalne direkcije državnih železnic popust 50% normalne vozne cene v povratku posestnikom vinske razstave in sejma v Ljutomeru, ki se vrši dne 12. marca t. 1. Potniki naj na vstopni postaji ali v pisarni društva »Putnik« kupijo celo vozno karto do Ljutomera in železniško legitimacijo obr. K—12. Dovoljenje velja za prihod od 10. do 12., a za povratek od 12. do 14. marca t. 1. * Revolucija v Grčiji V Grčiji je koncem preteklega tedna izbruhnila čisto nepričakovano revolucija, ki se je v par dneh razvila v pravo državljansko vojno. Revolucionarno gibanje vodita stari gršld državnik Venizelos in njegov somišljenik general Plastira3. Vlada seveda tudi ne drži rok križem, ampak je sprejela borbo proti upornikom na cel! črti. Tudi o vzrokih upora so mogoče samo domneve. Verjetno je, da gre za nasilno rešite* starega spora med konservativci, ki imajo doslej še vlado v rokah, in pa med pristaši Veni-zelosa. Konservativci so takrat, ko so prevzeli vlado, iz državne službe odstranili vse svoje nasprotnike, med temi zlasti mnogo oficirjev, ti pa so se v teku let organizirali in začeli seda) borbo za oblast z orožjem v roki. Vse kaže torej, da je revolucija na Grškem notranje-političnega značaja; nemogoče pa ni, da je na tihem zapleten v revolucijo tudi kakšen vpliv od zunaj. * Zlato »delajo« Pred meseci je vzbujala po vsem svetu veliko pozornost tožba, ki jo je dvignil pariški državni tožilec proti Poljaku Dunikovvskemu, ki je trdil, da zna »delati« zlato. Obtoženec je bil zaradi tega obtožen sleparije. Dunikowski pa menda le ni slepar. Zlata pač ne dela iz navadnih kovin, pač pa je našel način, kako se da iz rud, ki vsebujejo zlato, pridobiti po njegovi metodi dosti več zlata kakor pa na sedaj običajni način. To metodo je preizkusil tudi profesor Bonn po nalogu pariškega sodišča. Iz ene tone rude Agrarna reforma A. Splošno Agrarno vprašanje t. j. vprašanje pravične razdelitve zemlje ni novo. To vprašanje je zanimalo ljudski rod od prvih početkov spoznanja, da je zemlja mati vsega, kar človek potrebuje za svoj obstanek na svetu, enako ga je zanimalo v starem veku, v srednjem in celo v najnovejšem Času. Samo reševanje tega vprašanja je bilo različno, kakor je bilo različno pojmovanje, prilike in razvoj naroda v različnih časih. Ze v prvem času obdelovanja zemlje so se borili posamezniki kakor tudi cela plemena za posest zemlje. Premaganemu nasprotniku se je zemlja odvzela, njega pa zasužnjila. Tako so bivši, gospodarji postali sužnji na lastni zemlji. To so tudi prvi početki delitve ljudi na dve klasi, na gospodujočo in suženjsko klaso. V poznejšem času je gospodujoča ldasa gospodarila in upravljala z državnimi posli, se vojskovala in pridobivala nove zemlje, ljudska masa pa je morala obdelovati zemljo in služiti gospodarju. V srednjem veku so počasi prehajale vse p^a-*vice na najmočnejše, kateri so postali vladarji, prevzeli vso oblast v svoje roke in s tem tudi pravico razpolaganja z zemljo, kakor tudi z ljudstvom, katero je to zemljo obdelovalo in od nje živelo, ker je ljudstvo bilo samo privesek zemlje. Ti vladarji so delili zemljo svojim nujzve-stejšim kot nagrado za različne usluge in tako ustvarjali prva fevdalna posestva. Historija pozna še drugi način nastanka fevdalnih posestev in odnošajev. Različni klali-vitezi, v današnjem pojmovanju navadni roparji in razbojnik, so z UasjUfitft, požigi in pobo;i un;M'i _tečaja za telesno vzgojo«. Take tečaje je organizirala država, poučujejo pa v teh tečajih samo častniki. Dopuste morajo delodajalci dovoljevati. Iz te odredbe je razvidno, da namerava Nemčija na ta način uvesti po ovinkih splošno vojaško dolžnost, ki je bila doslej po mirovnih pogodbah v Nemčiji nemogoča. V Franciji bodo imeli letos vojaške vaje, ki bodo po številu udeležencev presegale vse vojaške vaje po vojni. Vaj se bo udeležilo 80 pehotnih polkov. Posebno važnost pripisujejo vajam z motoriziranimi oddelki in pa hitrosti in točnosti mobilizacije. V neki uradni objavi italijanske vlade pa beremo, da Italija v slučaja vojne lahko oboroži 7—8 milijonov mož v starosti od 18 do 54 let. * Moderni tanki Najmodernejše in najbolj nevarno orožje za bojevanje na kopnem je »tank« (reci: tejnk). To so oklopni avtomobili, ki se lahko vozijo tudi po najslabšem ozemlju, navzgor, navzdoJ, preko debelega kamenja in preko jarkov z veliko hitrostjo — do 100 kilometrov na uro. Prvi tanki, ki so se pojavili za časa svetovne vojne, so bili še jako neokretni. Moderni tanki pa, kakršne imajo dandanes vse velesile, se s prvimi tanki niti primerjati ne dajo. Moderni tamki tehtajo 3—6 ton, torej toliko kakor tehta nekoliko težji avtomobil ali pa — težka lokomotiva! Moderni tanki so izdelani taiko, da vozijo lahko po kopnem ali pa plavajo po vodi kakor motorni čolni. Motorje imajo spredaj in zadaj, da jih ni treba obračati, tako da vozijo z enim motorjem naprej, z drugim pa nazaj. Oboroženi so moderni tanki z brzostrelrimi topovi. V Italiji grade tanke s 6 topovi, v Ameriki pa tako, da strelja 5 topov naprej, 5 pa v nasprotno stran, oe je treba. Zaradi svoje velike brzine —■ do 100 kilometrov na uro — sodelujejo tanki prav lahko z brzimi letali, ki jim javljajo, kakšen je položaj. Tank zadeti je pa težko ravno zaradi njegove brzine in zato je tank zaenkrat najbolj nevarno orožje. * Strašna eksplozija v Moskvi V Moskvi je pretekli teden silovita eksplo-xija do tal porušila veliko tovarno svinčnikov. Eksploziji je sledil še ogromen požar, ki ga naglo na pomoč došli gasilci niso mogli pogasiti. Da rešijo vsaj sosedne tvornice, so morali poklicati na pomoč vojaštvo, ki je z velikim naporom požar omejilo. Nesreča je zahtevala 100 človeških življenj, okoli 300 delavcev pa je bilo ranjenih. to pretit«! Rmetsk! list., daj ga pračllatl tudi »otedu In ma priporočaj, da »I ga naroči. CaloltbM naročnino tnaio M®« 50 itomiMt Po sveia * Največ pisem pišejo dandanes Angleži, kjer pride na vsakega prebivalca na leto po 78 pisem; v Zedinjenih državah pa 67, v Švici 59, v Nemčiji 55, na Danskem 41, v Avstriij 38, na Holandskem 31, na Švedskem po 26. V romarskih državah (Francija, Italija, Španija) dosega število pisem na enega prebivalca komaj 20. Časopisje na Japonskem. Za 65 milijonov Japoncev se tiska nekaj nad 100 dnevnikov, okoli 500 tednikov in 6700 časopisov, ki izhajajo po trikrat mesečno. Več dnevnikov ima milijonske naklade. Močan želodec je morala imeti neka 40!etna ženska, Pavla Pappas, iz Arangouburga v Zedinjenih državah. Ženska je ležala že več let v umobolnici. Nekega dne pa je začela tožiti o bolečinah v želodcu. Zdravniki so jo operirali in našli v želodcu 242 trdih predmetov, od navadne igle do steklenih drobcev in jeklenih vzmeti za žimnice. Ženska je vse te dobrote pogoltnila v zadnjih treh letih, pa ni nikdar čutila nobenih bolečin. Svoj spomin je izgubil bogati ameriški trgovec Gulesian, po rodu iz Armenije, ki je prišel kot 121etni deček v Ameriko in si tam pridobil veliko premoženje. Nenadoma pa ga je zapustil spomin in v tem »meglenem« stanju se je odpeljal v Newyorku, kjer so ga prijeli v pristanišču, Društvo kmetskih strokovnjakov za Dravsko banovino bo priredilo letos spomladi, in sicer meseca maja (okoli 15. do 30., natančni termin bo objavljen pravočasno) poučno kmetijsko ekskurzijo na Koroško. Udeleženci, člani ter prijatelji društva, se odpeljejo z udobnim avtobusom g. Goričana iz Ljubljane (dan in ura se objavi kasneje) in sicer izpred hotela »Leva« (poleg velesejma). Ekskurzisti se odpeljejo z avtobusom skozi Kranj—Jesenice (ogled tovarne K. I. D.) Kranjsko goro—Podkoren—Ziljsko dolino v Beljak Po kosilu v Beljaku se ekskurzisti odpeljejo ob 14. uri na Osojsko jezero—Vrbe—Vrbsko jezero (okoli Vrbskega jezera 24 km) in prispejo na Večer v Celovec, kjer tudi prenočijo. Drugi dan si ogledajo mesto, veliko mlekarno, obiščejo kmetijsko šolo Tancenberg in kmetijsko zbornico. Po kosilu se odpeljejo iz Celovca v Veli-kovec, kjer obiščejo tamkajšnjo kmetijsko šolo. Po obisku te šole bodo nadaljevali potovanje proti večeru čez Železno Kaplo—Belo—Jezersko —Kranj v Ljubljano. Ako ne bo na potovanju nezgod, bodo ekskurzisti prispeli v Ljubljano okrog polnoči. Prevozni stroški za osebo bodo znašali okrog 180 Din. Za prenočišče in prehrano v Avstriji pa 12 do 15 šilingov. Šilingov v Avstriji ne kaže kupovati, zato je bolje, da si jih udeleženci pri-bavijo v Jugoslaviji. Propustnice in vse kar je potrebno, preskrbi društvo. Treba pa je, da vsak vzame s seboj legitimacijo, najboljše če ima vizum ali legitimacijo planinskega društva, katero mora overoviti pristojni sreski načelnik. Da bo mogoče vse pravočasno pripraviti, je potrebno, da se udeleženci tega izleta prijavijo najpozneje do 1. marca 1935 na naslov Martelanc Karel, sresko načelstvo Kranj. V dopisu naj navedejo tudi svoj natančen naslov ter obvezo, da se zanesljivo udeleže izleta. Ta izlet bo zelo poučen za vsakogar, ki se zanima za kmetijstvo in ki ljubi te kraje onkraj naših meja. Upoštevajoč važnost tega izleta je verjetno, da bo odziv zadovoljiv. Zelja društva je, da bo prirejalo tudi v bodoče več takih poučnih izletov. Na ta način bo dana možnost stro- prav tam, kjer se j« bil pred 50 leti izkrcal Na vse svoje življenje v Ameriki pa je popolnoma pozabil. Dober zaslužek. Žena predsednika Zedinjenih držav Roosevelta je s svojimi govori in predavanji v radiu zaslužila v zadnjih 9 mesecih 45 tisoč dolarjev. Mala športna letala so začeli izdelovati t sovjetski Rusiji, letala boJo zelo poceni. Tako hočejo sovjeti vzbujati med ljudmi zanimanje za letalstvo. Nemci berejo vedno manj. V veliki berlinski državni knjižnici, ki ima več milijonov knjig, so si Nemci izposodili na dom leta 1933. še 31 tisoč znanstvenih knjig, lani pa samo še 19 tisoč. 33 vlomov vsak dan izvrše razni zlikovci v Londonu. Po 10 samomorov na dan se dogodi na Dunaju, večinoma zaradi revščine. Policija je dunajskim časopisom prepovedala poročati o samomorih. 141eten pastirček — trikratni morilce V vasi Weinzierl v Avstriji je neki 14Ietni pastirček pretekli teden umoril svojega gospodarja, njegovo ženo in hčer. Fantalin je vse tri razsekal s sekiro, gospodarju pa je pobral denar in ga razmetal po hiši. Nato je pa še hišo zažgal. Največja mesta na svetu so: Nevivork, ki šteje 7,478.000 prebivalcev (z okolico vred pa celo 11 milijonov), japonsko glavno mesto Tokio s 5,486.000 prebivalci, London s 4.358.000 prebivalci in Berlin, ki šteje 4.190.000 prebivalcev. kovnjakom, praktikom in teoretikom, da si ogledajo razne gospodarske naprave ne samo v mejah naše banovine, temveč tudi izven njih. Strokovnjaki bodo kmetijske objekte na licu mesta vsestransko proučili in potem doma prirejali poučna predavanja, sestanke in debate o načinu gospodarjenja v posameznih gospodarstvih. Društvo kmetijskih strokovnjakov bo na ta način prihajalo neposredno v dotik s kmetovalci ter bo skušalo na licu mesta reševati najbolj pereča vprašanja in dajati krajevnim razmeram najprimernejše nasvete. Na tak način želi društvo kmetijskih strokovnjakov stvoriti ueke vrste potujoče kmetijske šole in potujočo kmetijsko zbornico, ki bo našemu kmetu v pouk. Želja društva je, delati in služiti interesom kmetovalcev, zato vabi društvo prav vse, ki želijo kmetu pomagati, k sodelovanju. Vsak, ki to ljubezen do kmeta čuti iu vsak, ki želi društvu dobro, se lahko udeleži tega prvega društvenega poučnega in iz gospodarskih kakor tudi nacionalnih ozirov važnega izleta na Koroško. Kdor se misli priglasiti, naj stori to takoj, ker je prostih samo še nekaj mest. Tekom jeseni pa bo društvo priredilo poklo-nitveno ekskurzijo na Oplenac in od tam naprej v južno Srbijo, Ohrid itd., o čemer se bo članstvo pravočasno obvestilo. Ječmen, rž, oves, črno in sivo ajdo kupuje po najvišji ceni ,,EKONOM", Ljubljana Kolodvorska 7. PoSIffte ponudbe! Darujte za »Dom Matije Gubca« Sv. Jurij ob Ščavniei zVczčrf za poučno shpcfecvno ebsfeiiPz//o na Koro§bo Ali železnica ali ar to ? Na angleških kolodvorih a»rnabiti lepaki s tem besedilom: >Ge h^ete spoznavati ta svet, se vozite z železnico --Če pai; hoŠefe spoznati drugi svet, se peljite z avtom k t Sp pridobili preteklo leto v juž-so ga 10 in pol milijona unč. IjTii drugem mestu stoji/sovjetska Rusija s 4 in Ifl aulijoni uuč, tia tretjem' Kanada s 3 milijoni 1 »č države z nekaj i ia niy>i'»izginilac prošlo tofcfta leki 1'raneoi.ki 'postaji. Tatvine je m^^:;šekart^gaiiiziraiia tatinska tolpa, ki j fiaa I«1 "več potlobnih-podvigov lia vesti. v Tiiiičarija je pogorela gospej Eriki Černe iz i >|ov. ' Bistrice. V vinieariji je stanoval viničar l^anče Defoeljak s svojo družino. Zaradi po-i Manjkanja vode niso mogli gasiti; škoda znaša Nekaj za gospodinje i lfwiiaranče so sedaj, meseca marca, najboljše in tudi najcenejše. i' Pri nas uživamo ta sad, ko ga olupimo in potem delimo pomarančo po dolgem v »krliljec. Iz pomaranč pa se dajo napraviti tudi po-sebki, ki pri nas niso splošno znani, čeprav niso dragi. Nekaj primerov: Prereži pomarančo povprek (ne po dolgem, od muhe na pecelj). V obeh polovicah izpodre-ži meso od lupine z ostrim nožičkom, a pusti meso v lupinah. Na vsako polovico nasiplji nekaj sladkorja in (po okusu) kani na vsako j »ulovi co dve ali tri kaplje konjaka ali podobnega žganja ali pa belega močnega vina. Pri jedi pojej meso z žličko iz lupine. ( Pomarančo nareži povprek v precej debele rezine. Take rezine so dober dodatek k ribam ali pa k pečenki. Olupi pomarančo in jo nareži v rezine. Te posiplji s sladkorjem in kani na vsako par kapljic citrone. Daj jih pa mizo k ocvrtim (dunajskim) zrezkom. ; "t-"- r . ' - - Cene živine in mesa v Ljubljani Cene živine: voli I. vrste so po 3—4 Din (za kg žive teže), voli II. vrste po 2'50—3 Din, voli III. vrste.po 2—2*50 Din; telice I. vrste po 3—4 Din, telice II. vrste po 2-50—3 Din; telice III. vrste po 1-25—2 Din; teleta I. vrste po 4'50 Din, II. vrste po 3'50 Din; prašiči sremski po 7—8 Din, domači pa 6—7 Din. Pršutarji po 4*50 do 5'50 Din. Meso pa prodajajo mesarji: goveje meso prednji del po 8 Dini zadnji po 10 Din; govedina II. vrste prednji del po 6 Din, zadnji del po 8 Din; goveje meso III. vrste prednji del po 5 Din, zadnji del po 7 Din. Telečje meso I. vrste prednji del po 8—10, Din, zadnji del 10—12 Din; telečje meso II. vrste prednji del 6—8 Din, zadnji del 8—10 Din. Svinjina sveža sremska 9—14 Din, svinjina domača 10—15 Din; svinjina prekajena 14—18 Din, svinjska mast 16—17 Din. Kože, sirove goveje po 8 Din, bikove po 6 dinarjev. Te številke jasno kažejo, kaj dobi za svojo živino kmet in koliko mora plačati meščan. Razlika je prav občutna! fiadic Nedelja, dne 17. marca: 7.30: Gnojenje vinograda (ing. Zupanič Ivo) — 9.00: Versko predavanje (dr. Mihael Opeka) — 10.00: Najvažnejša določila obrtnega zakona za delavce (dr. Stojan Bajič). Ponedeljek, dne 18; marca: 18.00: Spomini s poti (Peterlin-Petruška) — 19.10: Zdravniška ura .(dr. Bogomir Magajna) — 20.00: Govor ministra za notranje zadeve. Torek, dne 19. marca: 7.30: Kaj smo opazovali na razstavah zadružne živine (ing. Wenko Boris) r ' * Sreda, dne 20. marca: 20.00: Govor ministra za pravosodje. - Petek, dne 22. marca: 11.00: Moj vzpon na najvišja vrhova ua Atlasu (dr. Oskar Reya) — 18.00: Filozofski sprehodi (dr. France Veber). Sobota, dne 23. marca: 18.15: Aktualnosti (Ljudevit Mrzel) — 20.00: Volilni govor finančnega ministra — 20.20: Zunanji politični pregled (dr. Jug). Sejmi 17. marca: Mengeš, Trbovlje, Žužemberk, škofja Loka, Cmurek, Podčetrtek, Rečica v Sav. dol., Frankolovo, Svečina. 18. marca: Stari trg pri Poljanah, Krško, Trebe- Ijevo, Brusnice, Begunje pri Cerknici, Nova Štifta. 19. marca: Sava, Ljubno (okr. Gornjigrad), Dol. Lendava. 20. marca; Ig, Moravče, Kočevje, Kranjska gora, Šmarje pri Jelšah, Dvor, Sv. Barbara, št Jernej na Tinskei«, Sv. Barbara v Hal., Bogojina. 21. marca: Rogatec, Sv. Jedert, Pernovo pri Žal- cu, Žig. vrh pri Sevnici, Št. Ilj pri Velenju, šmarjeta pri Rimskih toplicah, Tur-nišče, šmihel-Stopiče. 22. marca: Grahovo, Šmartno ob Palci. 23. marca: Tržič. Valute ameriški dolar nemška marka švicarski frank angleški funt francoski frank češkoslovaška krona italijanska lira Din 4330 Din 17'56 Din 14'25 Din ?07— Din 290 Din 184 Din 370 ManufaMuvna veletrgovina. MeehcriČ ti j uhl j tinti, Dunajska cesia 2S se priporoča ceni. trgovcem pri nakupu blaga Zmerne