PoMnlns pfaAana ▼ srotovtnL Leto XV., štev. 44 Ljubljana, petek 23. februarja 1934 o a «• uu>i vo ujuLti jantt KctUljev* ulica 6. — reletOD St 3122, 3123, 3124. 3125, 3126 inseratni oddelek: Ljubljana, delen-bur^ova Ji 3. — Tel 34H2, 2492. r'ourii2iiic* Maribor. Gosposka ulica St 11. — Teielon St MfiS Podružnica Celje Kocenova ulica it 2. — Telefon št 190 tiačunl pn pošt ček zavodih: Ljubljana St 11 842 Praga ftisio 78.180, Wten «t m* 241 Cena i,— Pir Naročnina zrntftb aieaecuc Lnn 26._, Za inozemstvo Uin 40__s Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica &. Teleton 1122, 3133. 3124. 3126, 3126 Maribor, Ooapoaka ulica 11 Teleton St 2440! Celje, Strossmayerjeva ulica štev L Telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu Spravljive in nespravlflve težnje Doba paktov je naš čas. Vrstijo se tako rekoč brez prestanka, različni so sicer po vsebini in po mnogočem, ali poglavitna tendenca, ki se izraža v njih, je težnja, zagotoviti si mir in varnost. Prav posebno se opaža diplomatska delavnost v označenem smislu v vzhodni polovici Evrope, v področju, kjer se vzhodni del Srednje Evrope stika s pravim vzhodom in z Balkanom. Odkar je Nemčija z zmago hitlerizma pokazala svoje prave karte in je napravila na vse v večji ali manjši meri prizadete države vtis. da bo mirovala samo toliko časa. dokler bo, recimo kratko, morala mirovati, se opaža živahna reakcija na pre-orientacije berlinske politike. To .je nekako jedro velike diplomatske delavnosti. Kjerkoli pogledamo diplomatski akciji, bodisi konfliktom, bodisi sporazumom in paktom do dna, opazimo v ozadju zveze s tem jedrom. Saj se je koncem koncev pravkar vzplamteli nem-ško-itali.ian^ki časopisni duel nakazal že s pri čet kom berlinske agresivnosti napram Avstriji. Kdor je pogledal količkaj globlje, je moral že takrat zaključiti, da se bo okrog Avstrije končno razvil nemško-italijanski konflikt, ako ne bo o pravem času odnehala hitlerjevska pri-ključitvena ofenziva. Zakaj z lepimi besedami in z diplomatsko dvoreznostjo, s katero je poskušala operirati rimska politika, prizadevajoč si, da si ohrani videz najboljšega nemškega prijatelja, se tako kompliciran problem nikakor ne da Likvidirati. Od tega, do kakih rezultatov bo privedla sedanja nemško-italijanska polemika, še ne zavisi mnogo; vendar pa ima razmeroma precejšen pomen, ker je očitno, da na obeh straneh časopisje ^amo izvršuje vladna navodila. Torej bi bila potemtakem stvar vendarle resnejša, kljub gotovo drugačnim željam rimske diplomacije. Konflikt okrog Avstrije odloča o ce-iotni orientaciji Avstrije in zraven nje tudi Madžarske; avstrijsko - madžarski kompleks je ostal ona domena, v kateri sii Italija želi postaviti, o-dnosno ohraniti nekako politično interesno sfero, pa je pri tem prej ali slej neizbežen konflikt x Nemčijo, ki ima slične aspiracije. Hkrati pa je to predel, kjer smo tudi mi iz Male antante zainteresirani v nemajhni meri. vsaj v tem smislu, da ne smemo in nočemo pripustiti ničesar, kar bi pomenilo spremembo današnjega stanja. S češkoslovaške strani so zelo opazili, da zadnjič poljski zunanji minister Beck v svojem vnanje političnem ekspozeju Avstrije sploh ni nič omenil. Res da je bil ta ekspoze zelo kratek, pa vendar je neomemba Avstrije znamenje, da v Varšavi na avstrijski usodi niso posebno zainteresirani. Prav za prav to ni nič novega, saj je lega Poljske taka, da jo po-dunavski problemi man.j zanimajo, ker se je neposredno sploh malo tičejo. Pa vendar ne more biti Poljski vseeno, ali se eventualno poskusijo z izvedbo priključitve kršiti mirovne pogodbe, zlasti pa ne, ker bi se s tem nemška sila znatno povečala. Vsa pozornost poljske politike je sedaj obrnjena na vzhod. Beck se je vrnil iz Moskve z znatnimi uspehi, ki se tičejo pred vsem baltiškega področja. Ne more pa biti dvoma, da se varšavska diplomacija sedaj prizadeva, kako doseči končni sporazum med Rumunijo in Rusijo. Pakt o definiciji napadalca je že ogromno ublažil diference med Bukarešto in Moskvo, pa vendar se sedanje stanje še ne more imenovati končno zadovoljivo. Stremljenje se uveljavlja čim dalje bolj, da se doseže popolno pomir-jenje na Dnjestru. Odkar je sovjetska Rusija spremenila svojo politiko napram evropskim državam — zopet moramo naglasiti, da se je to zgodilo, odkar je v Berlinu na vladi Hitler —, se boljšajo odnošaji na njenih zapadnih mejah, o čemer je dal posebno zgovorno pričo pakt o definiciji napadalca. Za trdno moremo pričakovati, da bomo v bližnji bodočnosti mogli beležiti še nadaljnje stopnje zbližanja, ki bo še bolj ojačilo mirovno razpoloženje v tem delu Evrope. Ravno ti pojavi so očividno vplivali na Madžarsko, da se je skušala še sama preortentirati ter je poiskala stikov z Moskvo. Dq je sedaj tudi Budimpešta stopila v pravne odnošaje s sovjetsko vlado, kaže na spremenjeno mednarodno situacijo v Evropi, na vedno večjo aktivnost, ki jo izpričuje sovjetska diplomacija. In prav tako je značilno, da se sedaj že tudi v Sofiji pripravljajo na sli-5en korak; kakor vse kaže, ne bo več dolgo, ko bodo obnovljeni diplomatski odnošaji tudi med Bolgarsko in Rusijo. Balkan ter vzhodna Srednja Evropa na eni in sovjetska Rusija na drugi strani, to sta bila poprej dva tuja si sveta, sedaj pa se zbližujeta in v tem zbliževanju prav gotovo še nista dosegla končne stopnje. ZADNJE SPREMSTVO KRALJA ALBERTA Kralju-junaku so izkazali včeraj zadnjo čast oddelki zavezniških vojsk, odposlanstva vseh evropskih držav in ogromna množica naroda iz vseh krajev Belgije Bruselj, 22. febr. d. V belgijsko prestolnico so se zgrnile danes neizmerne množice ljudi, da se udeleže svečanega pogreba pokojnega kralja Alberta I. Pogrebne svečanosti so se začele z velikim defilejem mimo kraljevskega dvora, kjer je bila postavljena na katafalku krsta s truplom umrlega vladarja Na čelu sprevoda, ki se je zbral na glavnem trgu pred dvorom, so nosili zastave, za katerimi so korakali člani tujih vojaških delegacij. Med njimi so zbudili največ pozornosti francoski pomorski strelci in lovci, britanski mornarji in eskadron 5 britanskega gardnega dra-gonskega polka. V sprevodu so bili dalje člani obeh parlamentarnih zbornic in državni dostojanstveniki, največji del pa so tvorili bivši bojevniki z zastavami, ki so jih pred dvorom nagnili k tlom v počastitev spomina viteškega vladarja. Ob 10.30 so odšli v dvor zastopniki visoke duhovščine s kardinalom nadškofom iz Malinesa na čelu Po blagoslovitvi krste se je razvil po- , „ 1 - , . grebni sprevod ki so ga otvorili manjši od- I po'ka v ceT}V belgijsko državno himno, delki zavezniške vojske, med njimi itali- i nat,° so ?a dvignili krsto s katafalka Sore- janska pehota, angleški dragonci in mor- j se £ f0'™'™1 vnov,f ,n „za.V1' V™t\ narji ter francoska pehota Sledili so šte- ; L«knu. Tuji državni poglavarji in princi viini oddelki belgijske vojske vseh vrst .stoP'1' v ,n .spremili krsto do predsednik ter predsednika zbornice in senata. Povešene glave je stopal kot prvi za krsto prestolonaslednik Leopold v uniformi generala, poleg njega pa njegov brat. Za njim so bili v sprevodu predsednik francoske republike Lebrun. bolgarski kralj, va-leški princ, italijanski prestolonaslednik, švedski prestolonaslednik, danski princ Exel, rumunski princ Nikolaj, knez Pavle in drugi. Nato so prišli člani diplomatskega zbora i z vojaškimi atašeji skupina francoskih ge-. neralov pod vodstvom generala Weyganda in francoskega vojnega ministra maršala Petaina. ang!e"ki admiral sir Robert Keyes in angleški feldmaršal W:scont AIlenby in drugi Pogrebni sprevod je med streljanjem i topov krenil najprej do katedrale sv. Gu-i dule, kjer je imel kardinal žalno svečanost, I pri kateri so bile navzoče tudi kraljica-vdo-va Elizabeta in vse princese. Po cerkvenih mrtvaških obredih je zaigrala vojaška godba prvega grenadirskega orožja, katerim so se priključili vojni ve- j J;aeknaT' kje-r sm stolpu. Razen črnih «0 bile ponekod izvedene budi jugoslovenske troboike na pol droga. Konzulati so i m ali zastave svofih držav izvešerae na pol droga od prvega dne, ko j« v Lfib-ljano prispela novica o tragični smrti belgijskega kralia. Kakor smo prsjeli poročila, so tudi vsa mesta in vsi večji kraji v dravski banovini izobesili za dan pogrebe žalne zastav« ali trobofke na pol droga- Zahvala belgijskega poslanika Beograd. 22. februarja. AA. Belgijsko poslaništvo sporoča: Od ure. ko ee je izvedelo o tragični smrti kralja Alberta, dobiva poslanik Belgije neprestano z vs?h strani in od vseh slojev ganljive izjave sožalja- Globoko giniem nad temi izjavami ob veliki bolesti, ki ie zadela njegovo domovino, kr. poslanik Belgije ne more osebno odgovoriti vsem. ki so mu izrekla sožalje, in jih :ato na la način prosi, da sprejmejo izraz? njegove najgloblje hvaležnosti. Načrti Italije v Podunavju I Berlinski razgovori Edena Danes bodo končani Suvichevi razgovori v Budimpešti — Zveza Italije, Avstrije in Madžarske naj bi paralizšrala vpliv Male antante v Srednji Evropi Budimpešta, 22. februarja, g. Italijanski državni podtajnik Suvich je odšel ob 10. dopoldne v ministrsko predsedništvo, kjer je imel z ministrskim predsednikom Gom-besen^ daljše posvetovanje. Razgovoru je prisostvoval v začetku tudi zunanji minister Kanva, ki pa je okoh poldneva zapustil konferenco. Posvetovanja so se nato nadaljevala med štirimi očmi. Opoldne je bii Suvich v spremstvu italijanskega poslanika in dveh članov poslaništva wa obedu pri državnem upravniku, popoldne pa je mel zopet posvetovanja z Gombosem. O rezultatih tajnih razgovorov ni bilo objavljeno doslej še nobeno uradno poročilo in je zato politična javnost ta. sedaj navezana le na zdravici, ki sta jih imela Suvich in Gombos na snočnjem banketu m so jih prenašali tudi po radiju. Obema izjavama pripisujejo politični krogi izredno važnost, zlasti pa še Suvichevi, ki je de jal, da se dosedanji razgovori razvijajo v najpopolnejšem medsebojnem razumevanju. Gombos je v svoji zdravici izjavil, da dobiva madžarsko-italijansko prijateljstvo že sedaj svoje končne in jasne obrise. Splošno naglašajo tako listi kakor politični krogi, da gre za .,ov politični in gospodarski sistem, ki naj se ustvari v podunav-skih deželah. Uradno poročilo o razgovorih bo izšlo najbrže šele jutri, ko bodo razgovori končani. Ob 16.30 je prišel Suvich v parlament. Ko je vstopil v diplomatsko 10Ž0, ga je pozdravil predsednik zbornice Almassy, poslanci pa so priredili viharno manifestacijo za madžarsko-italijansko prijateljstvo. Predsednik Almassv je nato sejo prekinil in povabil italijanskega državnega podtajnika, vse poslance in ostale v zbornici zbrane politike na čaj v čast go*»j. ki je bil serviran v prostorih parlamenta Zvečer je zunanji minister Kanya priredil v Narodni kazini Suvichu v čast večerjo. Kakor poročajo listi, se vršijo razgovori med Suvichem in Gombosem deloma v srbohrvaščini, deloma v nemščini, ker Gombos ne zna francoščine Suvich je, kakor znano, hrvatskega porekla, Gombos pa je služil kot avstro-ogrski častnik v Zagrebu, Bjeiovaru in Varaždmu. Varšava, 22. februarja d. Zunanji mini ster Beck bo v kratkem posetil Bukarešto Kakor govore bo odpotoval tja meseca marca, vendar pa rok oficielno še ni določen. Želje madžarskih legitimistov Budimpešta. 22. februarja, č. Eden izmed voditeljev madžarskih legitimistov grof Szi-gray je objavil v »Pester Llovdu« pismo, v ka'teTem skuša pridobiti Suvicha da bi se zavzel za restavracijo Habsburžanov v Avstriji in Madžarski. Med dmgim pravi: Usoda Avstrije z zmago r-žima nad marksisti še ni bila rešena Z vso gotovostjo ee pričakujejo šf nove. večje težave. Tudi iz-;ava velesil o avstrijski neodvisnosti, ki je bila objavljena šele po dolgetn obotavlja njiu, ni dosegla svojega namena, ker jo je na drugi strani mogoč? razlagati na različne načine. Kakorkoli sj prepoveduje vmešavanje v notranj? zadeve tuje države- Ma ižanska ne bo mogla ostati ravnod išna gl> de avstriske usode Isto velia tudi za Itali io- Italijanska vlada p že izjavila, da je ori pravi i ^n a storiti vse za ohranitev avstrii 4?e neodvisnosti: edini izhod iz današni« /a kaotičnega stania oa bo slei ko pre; re •»tevraeiia Habsburžanov na Dunaiu in \ p-udimpe$ti Nemška ljubosumnost Berlin 22 febr d Nemški politični kro ari motre obisk italijanskega državnega podtajnika Suvicha v Budimpešti z zelo različnimi čuvstvi. »Kolnische Zeitung« je objavila članek, ki je zbudil precejšnjo pozornost in v kateiem navaja, da je ma-ižarski ministrski predse toik Gbm-bos ob priliki zadoijega obiska avstrijskega kance larja dr. Dollfussa v Budimpešti označil kot namen pogajanj med Madžarsko, Italijo in Avstrijo ustvaritev dalekosežne in velikopotezne zveze med temi tremi državami. Avstrija in Madžarska sta že lani poleti sklenili dogovor o medsebojnem konzultiranju v vseh vprašanjih, ki se tičejo obeh držav in ki naj bi jih reševali sporazumno. Iz izjav Gombosa se more sklepati, da bo sedaj tudi Italija pristopila k temu konzultativnemu dogovoru Seveda ni no-tenesa dvoma, kdo bo pri tem postal odločilni faktor. »Kolnische Zeitung« spominja tudi na načelo, ki ga je svoječas-no postavil dr. Seipel za avstrijsko politi ko in po katerem ni i.a Avstrijo mogoča nobena kombinacija brez Nemčije. List poudarja, da je bilo sedaj to načelo opuščeno, in pravi nadalje: V tem se more videti pač posledica sedanjega razmerja med Nemčijo in Italije in morda tudi posledica novega preokreth v Mussolinijevi politiki, ki je prišla na njegovo pobudo do izraza v izjavi treh ve lesil o neodvisnosti in nedotakljivosti Avstrije. Ce pospešuje Mussolini svojo delavnost v Podunavju prav sedaj, če izkorišča napetost med Avstrijo in Nemčijo, da bi si zagotovil v Podunavju političen in gospodarski vpliv, če noče počakati na trenutek, ko bi se zopet pričelo sporazumno sodelovanje Nemčije in Avstrije, zbuja to domnevo, da ni resno mislil na pritegnitev Nemčije k sodelovanju v Podunavju in da je v svojem načrtu smatra! Nemčijo v glavnem kot. protiutež proti Franciji List vprašuje končno, ali Mussolini r.e potrebu je več tega protiuteža? Le gospodarska vzajemnost vseh malih držav Pariz, 22. febr. AA. O lazgovorih italijanskega državnega podtajmka za zunanje zadeve Suvicha v Budimpešti poroča današnji »Petit Parisiem« med drugim: Seuanji obisk državnega podtajnika Suvicha na Madžarskem zabluži veliko po zornost. Suvichevi razgovori naj pripravi jo sestanek Mussolinija, Gombosa in Doli fussa. Po drugi strani pa gre za osnove avstrijsko-madžarske carinske zveze pod pokroviteljstvom Italije Ta poizkus, ki naj reši Avstrijo pred Nemčijo, kakor zatrjujejo prizadeti krogi, pa nikakor ae more ustrezati željam Rumunije. češkoslovaške m Jugoslavije Bukarešta. Praga in Beo grad morajo odbiti vsako namigavanje na revizijo mirovnih pogodh in vsako tozadev ao obljubo madžarski vladi, čeprav bi se s tem hotela odvojiti Madžarska od Nem čije. Edina pot iz sedanjega položaja je pol ki jo je začrtala Mala antanta Ta pot nt vodi k umetnim tvorbam v srcu Evrope temveč k pravi gospodarski vzajemnost med manjšimi državami srednje Evrope To sodelovanje naj bi bilo neodvisno od velesil, ki naj bi ga samo podprle Vse druge zamisli so sedaj nemogoče, lahko postanejo fatalne in brez uoanja v uspeh Izjava dr. Beneša London, 22 febr AA V razgovoru s po ročevalcem lista »Morningpost« je dr Be neš izjavil, da bi bila gospodarska unij: med Avs*-:jo ln Madžarsko tvod pokrov* e! jstvom Italije neuspešna Sodelovanj se mora raztegniti na vse države sredni Evrope Blok treh bi zbudil le nezaupanj in hudn kri ori Mali antanti Potrebno J f prav0 gospodarsko sodelovanje vseh malih držav v Evropi. Eden odpotuje danes iz Berlina v Rim — Uspeh njegove misije bo znan šele po povratku v London Berlin, 22. febr. g. Razgovori angleškega delegata Edena so bili danes zaključeni. Eden je bil dopoldne v spremstvu angleškega poslanika Phippsa še enkrat v zunanjem uradu, kjer je imel daljši razgovor z zunanjim ministrom Neurathom. Popoldne je porabil za Ogled prestolnice, zvečer pa je sprejel berlinske zastopnike angleškega tiska. Jutri odpotuje v Rim Eden je imel v času svojega tridnevnega bivanja v Berlinu dva daljša razgovora s Hitlerjem in vsak dan več konferenc z vodilnimi uradniki zunanjega urada ter vojnega ministrstva Razen tega Je spoznal tudi več drugih članov državne vlade. Današnji večerni listi poudarjajo, da so Ede-novi razgovori potekli obojestransko zadovoljivo. imeli pa so samo informativni značaj. Ni šlo za morebitno izpremembo angleške spomenice, temveč samo za medsebojno izmenjavo naziranj V ostalem je Eden šele nastopil svoie informativno potovanje in se bo moglo šele po njegovem povratku v London reči, ali je imel v razorožitvenem vprašanju sploh kakšen uspeh Nemške zahteve objavljajo listi v naslednjih štirih glavnih točkah: 1. 300 000 mož milice s kratkotrajno službeno dobo po reorganizaciji državne hrambe: 2. dovolitev težkega defenzivnega orožja, ki je bilo doslej Nemčiji prepovedano; 3. izpopolnitev oborožene sile v zraku; 4. Nemčija se zadovolji s kontrolo nad narodno-socialističnimi napadalnimi oddelki in njihovim vojaškim zračajem, če sprej mejo slično kontrolo tudi ostale države. Beri in, 22. febr. g. »Borsen.zeitimg« zatrjuje, da nemški program glede razorožitve ne vsebuje ničesar, kar bi moglo ostale države zadrževati pri razoroževanju Kljub temu kažejo vsa znamenja, da se zaradi francoskega stališča v doglednem času ne sme misliti na razorožitev močno oboroženih držav, če se te dejanske razmere ne bodo iapremenile, je za Nemčijo misel konference med velesilami sedaj neaktualna in neumestna. Iz te opomhe se mora sklepati, da tudi pogajanja angleškega delegata Bdena, ki je v glavnem prišel v Berlin, da bi spravil Nemčijo nazaj v Društvo Narodov, niso imela nobenega pozitivnega uspeha. Pariz. 22. februarja, s. Mornariški odbor senata je danes sprejel enak sklep, kakor ie bii pred kratkim sprejet v odborni za voisko in zrakoplovstvo. v katerem se poudarja. da je nemogoče še bolj zmanjšati obrambne sile Francije brez režima mednarodne solidarnosti, ki bi 'urejeval splošno razorožitev na morju. Francosko-angleski carinski spor London. 22. febr. AA. V ministrstvih proučujejo odgovor francoske vlade glede kontingentov in trgovinskih pogajanj z Veliko Britanijo. Francoska nota je spravljiva in dopušča možnost novih trgovinskih pogajanj. Gre za to. da skleneta obe državi novo trgovinsko pogodbo že v bližnji bodočnosti Kakor znano, je angleška vlada v svoji noti zahtevala od francoske, naj bi sedaj razveljavila svoje zadnje ukrepe proti uvozu angleškega b'aga Prav tako naj bi Francija ne izpreminjala dosedanjih kontingentov za uvoz angleškega blaga v Francijo, zlasti za uvoz premoga Če Francija na to pristane, bi se pogajanja za novo trgovinsko pogodbo lahko pričela takoj V nasprotnem primeru mora ostati v veljavi tudi med pogajanji nova angleška carinska dokiada v znesku 20 odst. za uvoz francoskega blaga v Anglijo Za obrambo mini London, 22. februarja. AA. Prejšnji teden se je v Bruslju konča mednarodni kongres za obrambo miru Kongr- > je sprejel deklaracijo, ki sestoji iz tehle točk: 1. vojno ie mogoče p»cprečit in civilizacijo rešiti samo s strogo ohranitvijo kolektivnega sistema, ki ri.mi na pogidbi o Društvu narodov in na Briand-Kelloggovem paktu 2. Miru ni mogoče ohraniti brez razorožitve. razorožitev pa je mogoča samo v varnosti Zato morajo narod^ plačati ceno za mir s tem da prevzamejo nase odgovornost za preprečitev vojne. 3 Ta odgovornost zahteva od držav — Manic Društva narodov, oa so vse po potreb4 pripravMene bran;t' vsako izmed njih Države na ki so podnisale B-tand Kellog* ■jov nalet, se moraio nosvetovat' s članica m' Društva narodov kako na> preprečijo spopad ošteva to, kako se v do-tlčni državi postopa z našimi ljudmi Ln ali uživajo naši ljudje tam enake ugodnosti, kakor jih imajo tujci pri nas Res pa je kljub vsemu temu strogemu postopanju še mnogo primerov, da so zaposieni docela nepotrebni inozemci iai ministrstvo je že pred meseci izdalo strog nalog, da se taka dovoljenja revidirajo in vsi inozemci, ki niso neobhodno potrebni, odstranijo. Na drugi strani pa se v številkah silno pretirava. Med inozemce prištevajo mnogi tudi rusKe begunce, katerim vendar ne moremo odpovedati gostoljubnosti, saj jim je po ogromni večini Jugoslavija postala prava domovina. Razen tega je pri nas mnogo tujih državljanov jugoslovenske narodnosti, med njimi zlasti mnogo beguncev iz Julijske Krajine. Na drugi strani pa je treba tudi upoštevati, da imamo z mnogimi državami sklenjene konvencije, ki se jih moiamo držati. Naposled ne smemo pozabiti, da je skoraj milijo« naših ljudi zapo-slenih v inozemstvu, od tega nad 120.000 samo v evropskih državah, dočim Imamo mi vsega največ 40.000 inozemcev, a na osnovi izdanih dovoljenj samo 18.000. če bi se postavili mi na stališče, da kratko-malo izžeaemo vse te inozemce, bi se kaj lahko zgodilo, da bi nam jutri poslali nazaj vse naše ljudi, kar bi položaj na našem delovnem trgu neznosno poostrilo. Obračun z demagogijo Imel ptJia^u posl. bacic se mui a tem odgovorom ni zadovoljil in je skušal zlasti pobijati navedbe ministra g. Puclja, da st moramo ozwati na nase lastne ljudi v inozemstvu; taKi obziri niso potrebni, ker je večina naših ljudi v Ameriki in na češkoslovaškem. Nar. posl. Krstič je v svojem govoru ostro obračunal z opoiiieionaino demagogijo. Ob viharnem pritrjevanju zbornice je naglasil, da so vse te interpelacije prora čuuane na politiCni efekt in da želi opozicija s takim postopanjem v teh težkih ča sih samo širiti nezauovoljstvo med že itak hudo prizadetim piebivaistvom, zlasti pa med delavstvom in brezposelnimi če bi bile te stvari današnjim opozicionalcem res tako pri srcu, bi bili morali priti s svojimi predlogi takrat, ko so bili še člani večine Tak"--" bi se bilo pokazalo, ali mislijo iskre no in resno To, kar sedaj počenjajo, pa je čista demagogija Kdor pogleda na delo ki je Dilo izvršeno v teku zadnjih tre i mora Iskreno priznati da sta si vlada In večina stalno prizadevali, reševati vse aktualne probleme tako, kakor zahtevajo l»«ars«| mri iOči' govornike it načelno razpravo. Izva anja Predsednika vlade je poslanski klub sprejel z velikimi ovacijarm. Amandmani pren finančnim odborom Beograd, 22. februarja, d. FinanČsri odbor )4 dane« pod predsedstvom dr. Slavka Šefi? rova zasedal ves dan. Razpravljal je o amandmanih kmetijskega in gradbenega m,nistrstva. ministrstva za gozdove in rudnike ter miniertnstva za trgovino ki foi<1>i-etrijo. Govorili so med drugimi gg. Miloje Aokii. Ivan Mohorič. Bogoljub Kufundžiič. Iliia Mihailovič. Mihajlo Zivančevič, dr. Svi-toalav Popovič. Oton Gavrilovič, Milutin Sta-noievid itd. Z nekaterimi izpromembami je finančni odbor sprejel vBe amandmane. Seji so prisostvovali tudi minister brez portf?lia dr. Albert Kramer, minister za trgovino in lndu«lrito in zastopnik IcmHiiskecs ministra dr. Jura! D eni e t rovi č. finančni minister dr. Milo rad Djordievič In eradbeni minister m za£tor*nik min ;stra za gozdove h» rjdnl-k» d', ^ieoan Srknil Avstrijski eksperiment! Nova akcija za združitev nacionalnih elementov Heimwehrovci v nižjeavstrijski deželni vladi Dunaj, 22. febr. g. V Avstriji skušajo sedaj združiti vse nacionaine kroge v domovinski fronti. Popoldne se je vršil pod predsedstvom dvornega svetnika Mittermanna, znanega velenemškega voditelja, ustanovni občni zbor nemškega ljudskega pokreta Mittermann Je izjavil, da si je ta pokret postavil nalogo, združiti vse nacionalne kroge v sodelovan.ru za stanovsko 'deio vlade. Državni tajnik za državno obrambo generalni polkovnik knez Schonberg-Har-tenstein Je s posebnim pismom pozdravil ta pokret in njegova prizadevanja. Na današnji seji nižjea vstr jskega deželnega zbora je bil na predlog deželnega g'a-varja Reitherja soglasno izvoljen za namestnika deželnega glavaria major Bajr, dosedanji poslevodeči namestnik deželnega vodje nižjeavstrijskega Heimatschutza. Llnz, 22. februarja s Preki sod v Linzu je danes zaradi zločinskega umora nekega nadporoCnika ln dveh alpskih lovcev na Polvgonovem trgu v Unzu obsodil pomožne delavce Bulgarija, Schwlns:hammerja hi Gschwandtmerja zaradi zločina umora v sporazumu aa smrt oa vetalih. Obsodba bi se morala tzvrtitl najprej nad Schwing-hammerjem, nato nad Gschandtnerjem ta nazadnje nad Bulgarijem. Obešen je bil ob 17.30 samo Bulgari, ostala dva pa sta bila pomiloščena v doživljensko ječo. Gradec, 22. febr. a. Uradno objavljajo, da so izmed socialnodemokratskih strankinih funkcionarjev iz Gradca ostali v zaporih še predsednik zbornice za delavce ln nameščence Hans Muchltsch, dtvlno-zborski poslanec Rosenvvirth ter strankini tajniki Fuchs, Hladnik in WeodL Obisk francoskih in belgijskih socialistov Pariz, 22. febr. a. Socialistični poslanec Jean Longuet, podpredsednik abornlčne komisije za zunanje zadeve, je odpotoval danes v spremstvu člana angleške spodnje zbornice Dal ton a na Dunaj. Kakor zatrjujejo, bosta prišla na Dunaj tudi belgijski poslanec De Bnoucquere ln neki Ivicarskl socialist. Lonsruet Je odipotoval na Dunaj 8 pristankom francoske vlade hi Je Imel včeraj s zunanjim ministrom Barthoujem daljši razgovor o Avstriji. Nova žrtev Staviskega Umor sodnika, ki se je bavil s preiskavo v aferi Staviskega — Staviski vohun madžarskih fašistov in hitlerjevcev Pariz, 22. febr. d. Veliko senzacijo ie zibudila skrivnostna smrt 50-!etnegd svetnika pariškega apelacijskega sodišča Prm-cea, ki je postal žrtev zavratnega umora. Prince je včeraj odpotoval iz Pariza, da bi obiska! svojo mater v Djjonu, ki je obolela, danes pa so našli na železniški progi v bližini Dijona njegovo truplo grozno razmesarjeno. Princea so bržkone zvabili v zasedo ter ubili, truplo pa nato zavlekli na železniško progo, kjer ga je razmesaril vlak. Prince je M že dve leti nameščen v oddelku pariškega državnega tožilstva, v katerem so se bavili izključno s finančnimi primeri. Pokojni Prince le aktivno sodeloval pri razčiščevaniu afere Staviskega. Zdravniki so ugotovili, da so Princea neznanci prej zastrupili in ga položili na tračnice, ko je bil že nezavesten. Truplo so ohducirali. notranje de!e telesa Pa poslali v pariški zdravniški zavod, da jih kemično pre^čejo. Listi sklepajo, da so Princea umorili sokrivci Staviskega. Predsednk pariškega kazenskega sodišča le izda! službeni komunike, v katerem pravi, da so vsi dokumenti, ki se nanašajo na Staviskega ln njegove afere, nedotaknjeni. Desničarski listi grozijo z novimi nemiri, če policija ne izsledi njegovih morilcev. »Populaire« se celo vprašnie, kdo bo naslednja Žrtev Staviskega. Glede na glasove, ki krožijo v zadnjem času. da je Aleksander Stav'ski vohunil v Franciji za tuje države, piše posl. Leon Blum v današnjem »Populairu« med drugi m: Vesti, da le Staviski vohunil v PranclM. nas niso iznenadile 2e v začetku bayonn-ske afere smo domnevali, da je bil Staviski agent madžarskih fašistov in celo agent Hitlerja v Franciji. Sedai vprašujemo, ali bi ne bilo dobro, če bi se preiskava o ta-iinstvenem umom sodnika Princea razvila v zvezi s tem vohunskim delovanjem Staviskega. Sedaj preživljamo, pravi Leon B'um. hude čase. Nekateri fanatki so taki. da nas njihova dejanja ne morejo več iz-nenaditi in ds gredo tudi preko človeških življenj. Vojni dolgovi Ljubljana, 22. februarja Snoči se je v gostilni pri Slovši v Trnovem vrSil sestanek delavne kolezijske organizacije JNS Na dnevnem redu je bilo predvsem predavanje senatorja dr. Rožiča 0 vprašanju vojnih dolgov in nemških reparacij. Sestanek je nudil živo sliko okraja, v katerem dela ta malo glasna, pa zato nič manj živahna organizacija stranke, ki je po pravici nacionalna in socialna obenem: prostor so napolnili predvsem delavci, nameščenci in mali obrtniki, kakor je pač vsa Kolezija okraj malega človeka. G. senator je svoja izvajanja zasnoval temeljito in izčrpno Vprašanje vojnih dol gov je eno tistih vprašanj povojne dobe brez katerih rešitve tudi sanacija svetovne gospodarske krize ni mogoča — Posojila ki jih je dala Amerika zavezniškim drža vam od začetka svetovne vojne pa do svo jega vstopa v vojno (1 aprila i917). zna šaio v celoti 333^ milijonov dolarjev Sta ra kraljevina Srbija v tem času v Amerik' ni iskala nobenih nosojil. oač pa si je iz posodila od Vel Britanije "50 milijonov do larjev. od Francije pa 16 milijonov Dne 1 aprili) 1Q17 na je Amerika s tkzv Li bertv Bons Acts sklenila notranje posoji Io do najvišjega zneska 5 milijard dolar- jev z namenom, da se iz donosa tega notranjega posojila morejo dajati zavezniškim državam krediti do 3 milijard za vojni material, nabavljen v Ameriki. Dne 24 septembra istega leta so Zedi-njene države dovolile nove 4 milijarde k'edi£a. dne 4. aprila 1918 še poldrugo milijardo ni 9 julija istega leta zopet poldrugo milijardo. Od celotne vsote, kreditirane na podlagi Libertv Bons Acts. so prejele: Vel Britanija 4.5 milijarde. Francija 3 milijarde. Italija 15 miliiarde. Belgija 349 milijonov. Jugoslavija 26 8 milijona. Rumunija 25 milijonov in Grčiia 15 milijonov dolarjev Razen tega je bil predsednik l SA pooblaščen, da sme prodati na kredit ves odvisni ameriški vojni materija! ki se je nahaia1 na evronskih bojiščih. v vrednosti nad pol milijarde dolarjev Od te?a zneska je Jugoslavija prevzela 25 milijonov dolarjev S posebnim zakonom z dne 15 februaria 1919 ie Ame nika ustanovila fond 100 milijonov dolar iev za nre«Vrho evron«V?b in dnu»ih držav r živlieniekimi nntreh5čin«mi V celoti so vsa ameriška posojila v gotovini v volnem materialu in v živilih dn«ef»'a znesek 10 mi •iiflrd rIMirtrv od ndnade na Jugo davilo SI milijonov doluriev Po voini ie seveda vedno holl kazalo, da države-dolžnice, ki jih je štiriletna vojna __________b&psk. t* Mkft obveznosti oe bodo mogle prenesti, zlasti te, ko tudi Nemčija ai driavam-zmaaovalkam krila svojih dolgov za reparacije. Po dolgotrajnih pogajanjih se je predvsem po zaslugi Francije dosegel sporazum tako da so se vojni dolgovi nasproti Ameriki reducirali: Franciji na 60.3 odstotka. Italiji na 80. Jugoslaviji na 76. Rumuniji na 37 itd. Kakor je različno odmerjen dolg, tako je tudi obrestna mera različna: Vel. Britanija plačuje po 3.3 odst.. Francija 1 6 odst.. Italija samo 0.4 odst., Jugoslavija po 1 odstotek. Dolgovi zaveznic Veliki Britaniji znašajo nekaj nad 1 milijardo funtov. Jugoslavija ie v tem znesku udeležena z vsoto 32.3 milijonov funtov. Naiveč dolouje Angliji Francija (676 milijonov), najmanj pa Belgija (9 milijonov) Francija je dala velike kredite v prvi vrsti Rusiji, katerih stanje je v januarju 1929 preseglo 7.5 milijarde frankov, medtem ko je vsem drugim zaveznicam skupaj posodila samo nekaj nad 5 milijard Naša država je po stanju 1. januarja 1910 prejela 1.8 milijarde frankov. Sporazum med Francijo in Jugoslavijo je prinesel znižanje prvotnega dolga na eno četrtino io določa odplačevanje v 38 letnih obrokih od l. 1929. do 1966. Predavanje g. senatorja »o poaluSalci •prejeli * živim zanimanjem, nato pa se )• pri Slovli razvil še tovariški pomenek o raznih aktualnih političnih ki Komimalnih zadevah. JNS v celjskem zrem Ob5n! zbor obAnskfh organizacij v Po-trovčah, mi Teharju ln ▼ Vefild PlirStd. Celje. 21. februarja. Občinska organizacija JNS sa občino Petrovče je Imela redni občni »cor v soboto zvečer v Vodenikovi restavraciji prt ko-lod voru v Petrovčah. Občrri zbor je otvo-r« in vodil predsednik g. šolski upravitelj NVudler, ki Je pozdravil številne udeležence, zlasti pa gg. narodnega poslanca Ivana Prekorška, predsednika sreske organizacije JNS dr. Kalana in sreskega veterinarja Sribarja. Predsednik Je nato Poročal o uspešnem delovanj« strankine organizacije. Tajniško roročllo Je podai g. Pečar, blagajniško pa g. Dollnar. Prj volitvi je bB izvoljen v bistvu stari odbor s predsednikom g. NVudlerjem. V odboru »o vse vasi petrovške občine primerno zastopane. Narodni poslanec Ivan Prekoršek Je poročal o novih zakonih m zakonskih pred* logšh, o delu Narodne skupščine in o raznih zadevah, ki se tičejo retrovškega okoliša, g. dr. Kalam o političnih ln organizacijskih vprašanjih ter občinskih volitvah, sreski veterinar g. Srfbar pa o državni politiki. Vsi govori so bili sprejeti t živahnim odobravanjem. Gg. pos'ancu Prekoršku in predsedniku sreske organizacije JNS dr. Kalanu je bila zoglasno izrečena zahvala ln zaupnica za njuno požrtvovalno delo. Ob koncu s e Je razvila stvarna debata o raznih krajevnih in drugih radevah, v kateri sta dajala gg. poslanec Prekoršek ln dr. Kalan potrebna pojasnila. V nedeljo dopoldne se je vritt v n' *. Cajhna na Teharju dobro obiskan redni ob5ni zbor občinske organizacije za Teharje. Zborovanja so se poleg Tehar-čanov udeležili tudi člani tz 5t. Lovrenca pod Propinom im s Svetia. Predsednik organizacije g. Joško Calhen je ob otvoritvi iskreno pozdravil vse navzoče, med njimi ffg. narodnega pos'anca Prekorška its predsednika sreske organizacije dr. Kala-na. Poročilom odbornikov o živahnem delovanju organizacije v preteklem letu j« sledila volitev novega odbora. Izvoljen le bi! po večini dosedanji odbor s predsednikom g. Caihnom, tajnikom g. Stautom in b'again;kom Videmškom. Št. Lovrenc zastopajo v odboru gg. Ocvirk, Gajšek, Do-brišek in Jerin; Svetle pa gg. Klepej. Mleku*. Sevšek in Jurij Romih. Sledili sta poročili gg. narodnega poslanca Prekorška in dr. Kalana. ki sta biM spreietj z burnim odobravanjem. Občni zbor je soglasno izreke! zaupnico g. poslancu za njegovo neumorno in uspešno delo. Istega dne popoldne je imela redni občni zbor tudi občinska organizacija JNS za občino Veliko Brežlco. Občni zbor je vodil predsednik g. štamol in pozdravi! številne udeležence. Po govoru župana g. Cokana so poročali predsednik, tajnik in blagajnik o delu organizacije. Pri volitvi je bi! izvoljen po večini dosedanji odbor s pred-sedn kom g. Štamolom. V novem odboru so zastopane vse vasi te velike obime. Po zanimivih poročilih gg. poslanca Prekorška, dr. Kalana in sreskega veterinarja Sribarja, ki so bila sprejeta z živahnim pritrjevanjem, je občni zfcor izrekel g poslancu Prekoršbu in dr. Kalanu zaupnioo » zahvalo. Ob koncu lepo uspelega zborovanja sta gg. poslanec Prekoršek in dr. Kalan dajala pojasnila o raznih gospodarskih in krajevnih zadevah. Imenovanje k državnemu sodišču Beograd, 22. februarja p. Za člana državnega sodišča za zaščito države v Beo-gradu je imenovan sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani dr. Leopold Vič ar. Napredovanja Beograd, 22. februarja p. v viSJo skupino so napredovali višji pristav Sumske uprave v Laškem inž. Ivan Jelinič ter Su-marja Valentin Tomše pri sreski upravi v Ljubljani in Gustav Kordon pri sreski upravi v Logatcu. Vforn/nn^lr^ pprmvofj Zagrebška vremenska napoved u danes: > -dro, le ponekod nekoliko bolj oblačno podnevi toplo, ponoči mraz. - Situacija včerajšnjega dne: Velik ciklon, kj sj ie v zadnjih 24 urah naglo razširil čez vso severno Evropo, je znatno oslabel. Na zapadn se je pojavila barom-»trska depresija s sne-eom in dežjem, razširila pa se je li do ere«d-nie«ra dela centralne Evrope. Dunajska vremenska napoved za petek: Pretežno lasno: ziutrai mraz podnevi jmžno do 1000 m visoko V ostalem ni sigurno ali bo lepo vreme trajalo še vač dni. Maši kraji in liudfe Ekvinokcij v Prekmurjju Kakor smo poročali, je bil prof. dr Pavel Strmšek postavljen za ravnatelja gimnazije v Murski Soboti Po petnajstih letih živahnega dela se je dr. Strmšek nedavno poslovil od Maribora in nastopil svojo ravnateljsko službo. Poslal nam je naslednje pismo iz lepega, a vedno še omalo-važevanega in zapuščenega Prek-murja: Hvala ti. prijatelj, da si mi razodel ob pozni uri novico: zato, ker sem šel na službovanje v Prekmurje, zato so ti zatrjevali, da sem kazensko premeščen; ko pa se je bila stvar odlagala, so se hudovali, hinavci Je že prav, saj res nihče ne ve, kako je na svetu: kar je temu v plačilo, je drugemu v kazen. Posebno pa še v današnjih dneh: saj nikoli ne veš, če nisi stopil sosedu na kurje oko in storil bo vse proti tebi; morebiti si mu le napoti, ker je požrešen in bi hotel imeti še tvoj delež, pa ti bo nasprotnik, dokler mu ne obtiči grižljaj v grlu. In ti hvališ boga. da je svet tako velik da tudi drugje sije solnce; pljuneš na pot, zamahneš z roko in se okre-neš. Ni važno, kam greš. važno pa je, da sploh greš. da ne segniješ in ne strohniš. In tako se ti ustavi popotna palica v Prekmurju. v tistem Prekmurju, ki smo ga tako objokovali, tako ljubili, dokler ga nismo imeli, in ki ga sedaj tako krvavo žalimo. — Sto rok mi je stiskalo desnico v slovo, v sto obrazih sem čital sožalje, da moram v Prekmurje če že ni tega izgovoril jezik. Pa bili so, tudi teh je bil dobršen del. ki so bili toliko odnrti, da so to svojo misel izrekli z besedo: Le kaj si storil. da te pošiljajo v Prekmurje? Pa zakaj ne odkloniš, zakaj se ne braniš, saj imaš zveze: poglej druge, gredo v Ljubljano in Beograd, pa se obranijo: kaj si se ti tako zameril, da nimaš nobenega zagovornika več? Pomisli na gledališče in kino. pomisli na kavarne in kleti, po vsem tem ti bo tako dolg čas Tako so govorili in so pošteno mislili v srcu. Pa so bili tudi sentimentalni, ko je šlo za res: glej. 18 let smo skupaj brez najmanjšega nesoglasja, sedaj pa hočeš rušiti naš kader? In bilo jim je težko, ko so videli, da je njihova misel zadela... Pa so bili drugi, ki so vedeli, da je Prekmurje tudi njiva našega polja, vredna vse ljubezni. njiva, ki jo je treba tudi orati in obdelovati in še posebno skrbno, da ne postane goličava. ki jo je kmet opustil, ker mu ni donašala koristi, kakor da bi ne bi- Slovenec kot nemški jezikoslovec v 18. stoletju Ljubljana, 22. februarja Prosvetni inšpektor g. \Vester, priznan raziskovalec naše literarne zgodovine, je v sredo zvečer v ljubljanskem Rotarskem klubu naslikal poslušalcem markantnega slovenskega rojaka, ki je živel pred skoro dvema stoletjema in igral v takratnem li-terarno-znanstvenem življenju nemških po-kraj.n veliko vlogo. Bil je to Janez Žiga Valentin Popovič, doma iz Arclina pri VoJ-niku. Študiral je v Gradcu in doštudiral teologiio, vendar pa ni bil posvečen v maš-nika Bil je potem profesor na raznih takratnih srednjih šolah, večino svojih mladih let pa je prebil na potovanjih. Spoznal je skoro vso srednjo Evropo in vso Italijo, se preživljal, kakor je ravno naneslo, in študiral vedno nove znanstvene panoge. Ziasti ga je zanimalo prirodoslovje ii, zelo ostri so bili njegovi očitki, da šole tako popolnoma zanemarjajo to bistveno stran splošne izobrazbe. Razvil se je v dobrega botanika, s posebno ljubeznijo pa se oklenil gob, ki jih je znanstveno obdelal, kakor še nikdo pred njim; mnoge gobe nosijo danes imena, ki jim jih je dal on. Glavno svoje delo pa je Popovič posvetil študiju jezika na žalost zaradi takratnih razmer v prvi vrsti nemškega. Pridobil si je tak renome, da ga je cesarica Marija Terezija 1. 1753. poklicala na Dunaj za profesorja nemškega jezika na dunajski univerzi Kljub napadom in intrigam, ki jim je bil izpostavljen kot Slovan — nasprotniki so ponovno širili na Dunaju proti njemu celo letake, da jih »ein Krainer« ne bo učil nemščine — je vztraja! 14 let, potem pa odšel v pokoj. Sedem let, ki mu jih je usoda še dala, je preživel kot samo-tarec v Perchtoldsdorfu pri Dunaju, kjer si je zgradil hišico, z visokim zidom ločeno od sveta. V jezikoslovju je Popovič dosledno propagira! načelo, da mora abeceda za vsak zvok imeti samo en znak (torej ne sch ali sh, marveč š itd.). Po njegovem bi se morala vsaka beseda pisati tako, da bi jo lahko pravilno čital in izgovoril tudi tujec, ki dotičnega jezika prav nič ne razume. Popovič takrat s svojo zahtevo ni prodrl, še- la njegova. Pa mi je rekel prijatelj: Sram nas mora biti: togujemo za izgubljeno Ko roško, Prekmurja pa niti ne poznamo, ga ne ljubimo, ga zaničujemo ... Pozdravljen, ki si tako govoril! Ti si pravi nacionalist, pa če bi te ne bilo videti na nobenem shodu in pri nobeni manifestaciji! In tako je zasijalo solnce nad Prekmur-jem prvi dan in je sijalo, ko so se vlačile megle ob Dravi in Savi. Ponoči so brnele žice od mraza in zgodnji ekvinokcij je zatulil svojo pesem. Naj le tuli, da se poživi kri, da se izkristalizirajo moči: kdor je naiboljši, ta bodi vodnik! Resnico o Prekmurju piše že rsakteri list: če bi bila takole na dlani, saj bi si sama utrla pot. Pa je zakopana in zagrebe-na, da ne more na dan. Izkopavajo jo, iz-grebajo že 15 let, pa je še niso izkopali in ne izgrebli... Tako ti je postavljeno to Prekmurje, da ga imaš vcepljenega med dve nemirni sosedi; od tam valovi duh v Prekmurje, saj preko Mure so slabe poti. Povsod so speljane ceste in steze, da greš, koder ti sveti solnca pot. Prekmurje pa je usmerjeno le na eno edino stran, ki te vodi v zaprto ulico: zakaj ga pač Stvarnik ni privezal na kak center, da bi od njega živelo in mu dalo novega življenja! Pa ti toži Maribor, da so mu vzeli zaledje, da so ga gospodarsko uničili; pred vrati pa ima to bogato in silno Prekmurje, silen rezervoar ljudi in pridelkov, pa ga ne pritegne nase. Kaj bi bil Maribor, če bi neljala železna cesta iz Prekmurja preko Slovenskih goric naravnost na ta severni naš center! Pa da bi bila že vsaj navadna vozna cesta, ali da bi bila vsaj hitra in ugodna zveza preko Ljutomera in Ormoža!... Železnico so gradili zato, da so pri njej štedili in zato je zdaj vlak na njej tako počasen Zakaj bi tudi ne? Naj čuti pastorek, da je pastorek, kajti drugače bi se še pomešal med prave sinove. In vsi, ki mislijo, da gredo v obljubljeno deželo, ki gredo polni dobre volje, polni veselja do dela, vsi ti so zaznamovani. Prav ti je. zakaj se me=aš med popotnike, zakaj ne sediš rajši doma in ne niješ leno medice in ne ješ belega kruha! Nehvaležnež, narod te bo zaničeval, kakor zaničuje pokrajino, v katero si se podal in bo vrgel za teboj štempelj svoje kazni. In zato zahvaljen, prijatelj, za tvojo novico, da vem, kadar pretresa ekvinokcij Prekmurje, da tudi domovina ne ljubi svojih pastorkov in ni hvaležna niti svojim sinovom za njihovo ljubezen. In tako mi bo lažje pri srcu. Dr. Pavel Strmšek. le skoro sto let kasneje pa je njegova načela prevzela in več ali manj dosledno izvedla večina slovanskih narodov. Ljubljanska študijska knjižnica hrani del rokopisa o slovensko-nemškem slovarju, ki ga |e Popovič pripravljal, a ne dovršil. V n|em so š. ž in č označeni vsi že samo z eno črko. Zato so mu bili — še dolgo po njegovi smrti — hudi nasprotniki tudi oni Slovenci, ki so se v »črkarski pravdi« tako trdovratno upirali reformi naše abecede. Janez Popovič, ki se je vedno priznava! In štel za Slovenca, je bil rojen 1. 1705., umrl pa je 1. 1774. Letos poteče torej 160 let od njegove smrti. Za svoje, z vidno ljubeznijo sestavljeno predavanje je žel g. inšpektor Wester iskreno odobravanje in zahvalo Prvi zbor interesentov za zgraditev zasavske ceste Litija, 22. februarja V javnosti je bila že ponovno poud;?iJs-na potreba zgraditve zasavske ceste. Med postajama Savo in Zagorjem sploh nimamo ceste in je zato vsaka zveza med Ljubljano skozi Litijo in do Zidanega mosta po cesti nemogoča. Po energični akciji litijske sreske organizacije iNS pa je pričakovati, da hj prišlo kmalu od besed in predlogov tudi d:; dejanj. Litijani sklicujemo za nedeljo 25 t. m. ob 9 sestanek vseh, ki jim je zadeva zasavske ceste pri srcu. Sestanek bo v Zidanem mostu * Juvančičevem hotelu. Po dosedanjih prijavah bo ta zbor krepka manifestacija predstavnikov zasavskih krajev. Udeležili se ga bodo zastopniki sreskih organizacij JNS in občin iz Litije, Ljubljane mesta in okolice, Laškega, Krškega, Celja in Brežic. Litijski sklicatelji so povabili Hitite, da ne zamudite! Danes le Se {as jutri bo prepozno! Samo 5e danes ob 4.. 7. in '/»iO. nepreklicno zadnjikrat: Pot v življenje ZVOČNI KINO DVOR Telefon 27-30 nem tudi vse gg. senatorje te dravske banovine, narodne poslance in banske svetnike. Kot poročevalca bosta v imenu sklicateljev nastopila narodni poslanec Milan Mravlje in banski svetnik g. Gvidon Birolla iz Zagorja. Poleg glavnega pomena nove ceste, da bomo povezani i njo na vzhod hi zapad, si obetajo naJi kraji Se mnogo drugih ugodnosti, predvsem v tujako-prometnem pogledu. Silno dobrodošla bo graditev v teh časih, ko Je v Zasavju toliko brezposelnih rok. Delo bo prineslo soln&nih dni in kruha tudi v hiše tegobnih litijskih »šmeicarjev« kakor med nezaposleno rudarje v Zagorju in Trbovljah. Interesirani činitelji hočejo akcijo podpreti tudi sami z denarnimi sredstvi. Zasavske občine in cestni odbori, ki najbolj vedo, kako smo brez ceste odrezani, so pripravljeni vstaviti v svoje proračune primerne zneske. Vedo, da bodo tako požrtvovalnost razumela tudi višja oblastva in prispevala svoje. Zlasti pričakujemo izdatno podporo iz državnega gradbenega sklada. Nedeljski sestanek na Zidanem moetu naj ustvari temelje zasavski cesti. Skorajšnjega uspeha želimo vsi Zasavci. —ni— Smrtna nesreča v Št. Vidu St. Vid, 22. februarja V 9t. Vidu nad Ljubiiano se Je pripetila danes okrog 11.45 strahovita nesreča. Tisti čas je peljal 2Rletni Jože Kočevar, doma iz Čižne pri Trebnjem, uslužben pa pri podjetju Cihlaf v Ljubljani na Tyrševi cesti, z dvorišča Kogovškove rronarne na garah neko kolo proti Ljubljani. Ko Je prišel z dvokolnico že do razpotja proti Poljanam mu je privozil nasproti tržiški avtobus, ki ga je vodil Pepi Goričan, za nJim pa luksuzni avto iz tovarne Store. Oba vozača sta dajala s hupo znamenje, vendar se je fant držal ob desni strani ceste. Ker je šofer luksuznega avtomobila vozil za velikim avtobusom, ni mogel Kočevarja opaziti. Šofer pa je skušal baš tedaj prehiteti avtobus. Kočevar. ki se je ustrašil obeh vozil, je zavil proti levi strani ceste, misleč, da se bo tako ognil obema voziloma. To se mu žal ni posrečilo. Luksuzni avto, ki ga je vodil šofer Franc Strnad, se Je zalete! z vso silo v Kočevarjeve gare. Zalet je bil tako močan, da je vrglo mladeniča v velikem loku na travnik kraj ceste. Obležal je nezavesten. Oba šoferja sta ustavila vozili ln skočila na tla. da pomagata fantu, vendar je bilo že prepozno. V trenutku se Je zbrala okrog ponesrečenca velikanska množica ljudi, ki so ugotovili, da je mladenič mrtev. Da je smrt nastopila zaradi notranjih poškodb, je konstatiral pozvani zdravnik dr. Arko. Po tem ogledu so mrliča prepeljali v mrtvašnico na pokopališču v St. Vidu. Na kraj nesreče so prišli takoj tudi orožniki, ki so zaslišali priče in uvedli preiskavo, da se natanko pojasni, kdo je kriv nesrečne fantove smrti. Pri boleznih žolča ln jeter, žolčnih kamenih, zlatici, uravna naravna »Frani Josefova« grenčica prebavo na naravnost popolen način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje z »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo mešano s toplo vodo izpi- J'emo zjutraj na tešč želodec. »Franz osefova« grenčica se dobi vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Vlom v lekarno Slovenjgradec, 22. februarja Ko so včeraj zjutraj odprli tukajšnjo lekarno, so opazili, da ni bilo v njej vse ▼ redu. Registrirna blagajna je biia odprta in predali v pisalno mizo so bili vlomljeni. Tat je s ponarejenim ključem odprl zunanja hišna vrata, se splazil po hodniku do vrat lekarne, ki jih je istotako odprl s ponarejenim ključem Prišedši v lekarno je s sekiro vlomil v predale pisalne mize, v katerih pa ni našel plena, a vzel je iz njih iz neznanega vzroka neplačane račune. Nato se je spravil nad ameriško registrirno blagajno, katero odpreti ni bilo težko, ker je treba le pritisniti na gumb, pa se avtomatično odprejo vsi predali. V blagajni je bilo nekaj nad 700 Din gotovine, ki si jo je vlomilec prilastil in se nato neopaženo spet izgubil v temno noč. Na lice mesta poklicano orožništvo Je okoliščine vloma natančno preiskalo in vzelo prstne odtiske. Zato je upati, da bo tat kmalu v rokah pravice. Vse kaže, da so j morale biti vlomilcu hišne razmere zelo t dobro znane, ker bi se mu sicer vlom ne ! bil tako dobro posrečil. Posebno nerazum- | ljivo je, kako si je mogel nočni obiskovalec nabaviti ključa od obeh vrat. Ali je bil vlomilec sam ali pa je imel pomagača, se ni moglo dognati. Lahko pa je tudi, da jih je bilo več na delu. Koliko so si vlomilci prfisattH medlk amentov, ta nt toteo torij eno. To je sa vlomom ▼ stanovanje iofekega upravitelja g. Kopača že drugi nasilen obisk v teku tega meseca. OrožniStro je pridno na zasledovanju za neznanim vlomilcem, ki gotovo ne bo ušel roki pravice. Bolgarski zdravniki ■ •VV • I I •• obiščejo Jugoslavijo Ljubljana, 22. februarja Kakor j« »Jutro« že nedavno poročalo, m Slani sofijskega instituta za narodno zdravje pripravljajo na obisk Beograda in ie nekaterih drugih naših mest. Ta bolgarska zdravniška ekskurzija bo najbrž združena z akcijo, ki jo je pokrenil jugoslovanski odbor vseslovanske zdravniške zveze. V sporazumu z zdravniškimi organizacijami v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani se bo odbor obrnil naravnost na zdravniško društvo v Sofiji s predlogom tesnejših stikov. Istočasno bo naš odbor vseslovanske zdravniške zveze povabil bolgarske zdravnike, da bi čimprej obiskali Beograd, Zagreb in Ljubljano ter v teh mestih tudi predavali o raznih medicinskih problemih. Kofein — prepovedan! Milijoni ljudi m te edravrtTenfli rarfogov izogibljejo kofeina, draiilne snovi y kavi. Kolika dobrota za rse te jc kara Hag, ta dima kofeina oproščena »mata kara! Več kot 30.000 zdravnikov iz vseh kulturnih krajev predpisuje in priporoča kavo Hag. Posebno so zaželjena predavanja te področja socialne medicine ia adrara trene službe med ljudstvom. Kot predavatelji so povabljeni znani bolgarski profesorji medicinske fakultete ln praktični zdravniki dr. Molov, dr. Kirov, dr. Rumenov, dr. Moskov, dr. Krilov, dr. Gekov in drugi. Naši zdravniiki krogi ia vsa javnost se vesele obiska bolgamkfb zdravnikov. Turške Sance na Gradu Ljubljana, 22. februarja Na grajskih šancah je v zidovju, ki je bilo komaj pred tremi leti deloma novo postavljeno, deloma pa popravljeno, nastala velika luknja v premeru kakih 10 m» Kamenje, ki se je odtrgalo iz sredine ri dočim je prostor pod »iaacami« galijevega gaj* itak zavarovan in pot zaprta. V ostalem pa bodo odrejen« druge varnostne mere, zidovje pa kratkem temeljito popravljeno. V ostalem vlad« na Gr*du zaradi dorja je drčalo proti Regalijevemu gaju. Nesreča je nastala najbrž zaradi tega, ker je pozimi uhajala voda med zidovje, kjer je zmrzovala in tako razganjala steno. Na Grad je odšla davi tehnična komisija mestnega gradbenega urada, ki so jo tvorili direktor g. inž. Prelovšek, inž. Poženel in arhitekt Spinčič zraven pa so bili še nekateri drugi strokovnjaki. Gospodje so ugotovili, da je ogroženo rse zidovje. Za enkrat je odredila komisija, da se zavaruje dohod proti »šancam« z otroškega igrišča. vanja celotnega parka izredno živahno vrvenje. Mestna občina je najela nad 50 no* rih delavcev, plačanih po 3 Din na uro, ktf so zaposleni pri podiranju starih dreves, zlasti srednjega drevoreda, vodečega od frajskega poslopja v »meri proti iancaia. tarejša drevesa bodo razžagali, dočim bo mogoče prav lepo število mlajših dreves presaditi na določena mesta, kakor veleva novi načrt za preureditev celotnega grajskega parka, ki postaja od leta do leta vab-Ijivejši, in to v vseh letnih časih. -') KJ lum Zakladnica zgodovinskih znamenitosti Zagreb, 22. februarja Na zagrebSki ljudski univerzi je danes nastopil kot predavatelj beograjski univerzitetni profesor in raziskovalec zgodovinskih spomenikov dr. Vlada Petkovič. Zagrebška ljudska univerza in beograjska narodna univerza sta v zadnjem času uredili izmenjavo predavateljev, kar je v obeh mestih pri najširši javnosti naletelo na veliko odobravanje Profesor dr. Petkovič, ki je ravnatelj beograjskega narodnega muzeja in muzeja za umetnost ter zelo zaslužen na področju srbske narodne umetnosti in kot raziskovalec starin sploh, je predaval o Stobih. Nazorno je pokazal zgodovino tega za znanstvena raziskovanja tako važnega starobizantinskega mesta. Stobi so 5 km jugovzhodno od železniške postaje Gradsko ob izlivu Črne Reke v Vardar. Ime prihaja najbrž od albanske besede »step«, kar pomeni hišo. Poleg Solina vsebujejo Stobi najvažnejša zgodovinska razkritja v Jugoslaviji. Mesto je imelo nekdaj veliko strategično važnost, ki je prišla do svojega pomena tudi v svetovni vojni, ko so Francozi skozi ostanke antič- ZVOCNI KINO IDEAL Danes ob 4., 7. lo nrl zvečer MOŠKI NAPRODAJ Zadnja kariera arlstokrata. Od bogatega grofa do siromašnega gigolat Grofje naprodaj! Pustolovščina Američanke! Dnnaj ponoči! Herbet Marsball - Sari Marltsa One 4. 6 in 8 Din. Dvakrat na tedeo nov zvočni tednik. nih zgradb izkopali svoje rove. Dolina Sto- ba je bila naseljena že r kameniti dobi* kar dokazujejo kamenite sekire in najrazličnejši keramični ostanki. V zgodovini pa so Stobi zabeleženi šele v makedonski dobi. Osvojil jih je Filip Makedonski v let» 217. pred Kristusom. Pri poznejši razdelitvi Makedonije na štiri samostojne opravn« oblasti pod rimskim protektoratom so spa* dali Stobi v tretjo provinco. To svedofil steber z napisom v čast rimskemu cesarju Hadrijanu. Leta 479. med preseljevanjem narodov je Teoderih Veliki na svojem pohodu proti Solinu opustošil tudi Stobe. Leta 518. pa je povzročil mestu veliko 3kodo makedonski potres. Krščanstvo se je zgodaj začelo širiti tudi v Stobih ter se to mesto imenuje v zvezi s krvavim zatiranjem »heretikov«. Cesar Teodozij I. je leta 388. s posebnim zakonom prepovedal vsako javno debatiranje o religiji. V borbi med Bizantinci in makedonskimi Slovani je mesto tudi mnogo trpelo. Stobi se v zgodovini še enkrat imenujejo leta 1014. pod imenom Stvpeion. Mesto je bilo verjetno zadnjič in za vedno porušeno v dobi prvih vladarjev iz rodbine Nemanjičev. Na raziskovanja v Stobih v dobi Turkov ni bilo mogoče niti misliti. Prva sistematična raziskovanja so bila izvršena šele :ned svetovno vojno. Leta 1924. je raziskoval to znamenito zakladnico starin ljubljanski univerzitetni profesor dr. Sarija. Raziskovanja so se nadaljevala do leta 1927. in se je tega dela udeleževal tudi predavatelj sam, ki je odkril komplicirano zgradbo, najbrže terme in razne druge važne ostanke- PREGLED Jugoslavija v „Ottuvem slovniku naučnem" Cehi so dobili po prevratu med raznimi manjšimi le-ksikalnimi deli dve veliki enciklopediji: zdai že zaključeni >Masarykov slovnik naučny* (7 knjig) in nedaivno načeti >011 u v slovnik naučny n o v 6 d o-b7<- Slednji sesa nazaj k predvojnemu sOttuvemu slovniku naučnem u<. ki ie pričel izhaiati 1. 1801 (dopolnila 1909) in \i še dan«! ena naivečjih in najboljših slovanskih enciklopedij, ki »f lahko z vsebinska strani meri z največjimi sodobnimi izdajami te vrste tudi pri velikih narodih. Stari »Ottuv slovnik naučnv« pa ie ž? zdavnaj razprodan: v marsičem, kar je umljivo. ga ie prehitel čas. nastaiale so vedno v>ve vrzeli in mnogi podatki so medtem zarfareti. Tako se f» Ottovo založništvo v Pragi, ki je med starejšimi založništvi eno naivečiih (spomnimo sp samo niegovj »Svtovč knihovn-e« in njegove pravkar zaključene izdaje JtrA skovih zbranih spisov) odločilo za novo dopolnilno 'zda in »Slovnika naučn^ga«. V redakciji tpga enciklopedičnega dfJa so med drugimi orof dr Ded:na. docent dr. Frin ta. dnoent dr H»idenreich (znani strokov nrak za rigoslovanske literatur?), dalje pesnik dr J S Machar prof. dr. Ame No vak in drigi Sedanja izdaja izpopolnjuje ori osebah ;n pojmih, ki so bili že obravnavani. oodatke predvojne izdaie. navaja nova imena in nova gesla, skratka: ustreza današnjemu stanju in sodobnim izsledkom. v tej izdaji je posebno častno in obilno ■wstoDana Jugoslavija. Poleg imen pomembnejših pisateljev, umetnikov, politikov itd-, ki ai obravnavajo v posebnih člankih, je objavljen tudi splošen pregled z naslovom »Jugoslavie«. Zavzel je v zvezkih 104 in 105 okroa 42 strani. Po najnuiineiših statističnih podatkih sledi oris zgodovina Jugoslavije, ki je prav za nrav zgodovina jugoslovanske zedinjevalne ideie od StroesmaVerja preko krfske deklaracije do leta 1933 Ta pregled j a iz peresa dr. H. R i p k e. Zemljepisni oris, ki podaja tudi podrobnejšo sliko našega gospodarskega življenia in se odlikuje po množici izbranih statističnih podatkov, je prispeval V. I. Sledi krajši pregled vojske, nato pa Ziv-kovičev oris prosvetnega življenja v Jugoslaviji. Piščeve besede, da ia nalosa Jugoslavije. izenačiti vso kulturo, eo ideološko-dogmatičnp in ne sodijo v tako-le enciklope fi i io. ki mora poročati o deistvilh in o dejanskem 6taiiiu. Pregled srbSkohrvatske li terature ie iz peresa P a u Hove?). Slovan sko kulturno javnost bo najbolj zanimal čin nek o slovpnsk? literaturi, ki ga ie spisal dr. Oton JB e r k o p e c. Uvodoma karakteri žira položa-i v naši literatjri ob nastopu Moderna, nato pa v zgoščeni leksikalni obliki (imel Je na razpolago ne cale štiri stolo- ne) navaja in ponekod označuje vsa pomembnejša imena v slovenski poeziji, pro-*i. drami, literarni zgodovini in kritiki. S podatki o našem časopisju in časnikih tar z bibliografijo zaključuje avtor &voj pregled, ki smo mu zanj lahko hvaležni, sai ga je opravil objektivno in točno. Glasbe-no ustvarjanje in življenje v Jugoslaviji ie obdelano enotno in dovoli up«>& >-va tudi Slovence vse do najnovejših pojavov (O s t e r c, B r a v n i č n r) Kot avtor je označen —k. 0 gledališkem življenju v Ij-goslaviji informira presled iz peresa šifre >j- šv.c. Tudi tu so podatki o slovenskem gledališču v glavnem pravilni. Omenieni so naši boljši igralci (Leivnr ie za čudo izpadel) tja do Mire Danilov e. Pri mariborskem gledališču ia ime intenda,nta označeno napačno (dr. M Berčič). ni tudi točno, da bi V. Bratina še bil njegov glavni režiser. — Poseben članek nns seznanja e stanjem socioloških študij v Jugoslaviji (izmed Sio-venrav fe omenjen samo A. Ušeničnik). Zaokrožen in lep je pregled jugoslovanske likovne umetnosti. Avtor je konservator dr. France S t e 1 č. Posebno zanimiv fa sintetični članek dr. .Tulila Heidenreicha »Duh jugoslovanske kulture«. Pisec pravi uvodoma, da ima io Čehi v splošnem še vedno močno romantične in zastarele ooima o Jugoslovanih. V resnici pa se j? slovanski jug * teku zadnjega pol stoletja močno izoremenil. Nato pisec razglablja o zgodovini duhovnega zdrjževania jugoslovanskih narodov in pravi. da ja problem našega edinstv« težji in zapletenejši. kakor je bil v primeru Italija in Nemčije. Po vzoru literarno - zajodovin-ske periodizacije Pavla Popoviča podaja avtor obrise enotnega, duhovnemu razvoju ostale Evrope sledečega razvojnega ritma jiuigoslovanskih kulturnih edinic od srednjega veka do najnovejšega časa. Dr. Heiden-reich se po tjm zgodovinskem orisu vrača k izhodišču in poudarja, kako enostransko so bili o jugoslovanskem življenju (zlasti Srbov) poučeni Cehi, ki so jih vse premalo zanimala žilava prizadevanja Jugoslovanov, da bi si zgradili in razširili evropsko pro-sveto in civilizacijo, to nasprotnico starinskega slovanskega patriarhalizma. »Nova jugoslovanska kultura,« piše češki slavist, »je mlada, ni pa brez prednikov in brez častivrednega rodovnika iz minulih vekov. Ni njena krivda, da med staro in novo dobo zija zgodovinska vrzel. Odgovornost zanjo imajo sovražniki Evropa in jugoslovanskega naroda. Jugoslovanska kultura ni tako patriarhalno ljudska, kakor bi utegnili soditi samo iz pripovedk o Črnogorcih in iz narodnih pesmi. Mlada jugo-slov. kultura se razvija od začetka 19. stoletja. zlasti pa še od narodnega in državnega oevobojanja. v polni širini duhovnega življenja, v vseh človeških umetnostih in vedah.« >Dub te kulture je dan po lastnostih naroda. ki jo ustvarja.« «Ni doslej popolnoma enotna, kakor ni docela enoten niti jugoslovanski narod. V nji se izrazito uveljavljajo tri osnovne s?-stavine: srbska, hrvaška in 6lovenska. čeprav meja med njimi na mnogih mestih ža izginja. Sicer pa tu ne bi bilo niti žaleti po- polne uniformnosti, ker bi pomenila osir* malenje in bi potlačila regionalni indirU dualizem. Tako kakor ostajata dva pismen« jezika — srbskohrvaški in slovenska — ia dvojna pisava (cirilica in latinica), Jam« stvo notranjega bogastva, neprestanega živ« ljenja in obetavne različnosti harmonično sodelovanje vseh jugoslov. rodov na pol!« skupne prosveta. Samo ob sebi se ume, da kakršenkoli nasilen posag od zconaj r ta naravni razvoj, povzroča samo motnje ia prinaša škodo. Kdor kvari skladnost in dobro voljo za sodelovanje, je škodljivec ki neprijaitelj jugoslovanske kulture.« V nadaljnjem piša dr- Heddenreieh o vplU vih na naš kulturni raavoj in skleipa: »Jugoslavija je dežela bodočnosti. Njeno neoz« merno pri rodno bogastvo in pripravna zemljepisna lega obetata nasluten razvoj Jugoslov. obrti, trgovine in turistike, krasne lastnosti jugoslov. ljudstva pa dajejo najlepše upe vsem, ki Jugoslavijo ljubijo. Duh Jugoslovanske kulure. poimovan tako Široko, kakor ga je mogla ta kratka skica kom »j mimogrede orisati, združuje v srečno spojino tri prve, ki blešče nad razkipelim morjem dejstev: Častno tradiciio preteklosti, življenjsko radostno sedanjost in obet velike bodočnosti tudi v svetovnem eanetvu duha.« Serijo leksikonskih člankov o Jugoslaviji zaključujejo pregledi češko6lov. - Jugoslov. kilturnih stikov, gospodarskih Mikov in bi-bliografiia. Prvi članek ie prispeval generalni tajnik zveze češkoslov.-iiueoslor. lig ▼ Pragi ministrski svetnik Antonin Beringe r. Avtor zgoščeno navaja etika od Kol-lirja in Kopitarja preko Holečka do najno- lom »če vesti Prerokba o regulaciji Savinje Na drugem mestu poročamo o predavanju, ki ga je imel prosvetni inšpektor We-ster o Janezu Popoviču, slovenskem znanstveniku nemškega jezika pred skoro 200 leti Popovič je bil doma iz celjske okolice V svoji knjigi, ki je izšla 1. 1750, piše tudi O Celju in pravi med drugim: »Mesto Celje si lahko na prste sešteje, da bo od stoletja do stoletja izpostavljeno večiim poplavam, če se struga treh združenih rek — Savinje, Hudinje in Vogla jne — kolikor n jih voda teče tesno med gorovjem, ne bo iztrebila, ker se od leta do leta polni z neštevilnimi kosi razpadlih pečin, ki iih nobena voda ne more odplaviti.« Popovičeva prerokba se je na žalost izpolnila in Celje je bilo res izpostavljeno vedno večjim poplavam. Sele sedai, čez polnih 184 let se bo začel končno izvrševati tudi Popovičev recept, da se vsaj v bodoče preprečijo nesreče. ♦ Dar bana za pogorelce. Gospod ban je nakazal pogorelcem iz vasi Okonine v gor-njegrajskem srezu za prvo pomoč 20.000 Din. ♦ Državni delegat letališča v Ljubljani obvešča občinstvo, da so vsakomur brez razlike prepovedana skiciranje, krokiranje Ln fotografiranje aerodroma in njegove neposredne okolice Proti kršiteljem te prepovedi se bo postopalo po zakonu. ♦ Fantovski prosvetno-crganizatorlftnl tečaj. Zveza kmečkih fantov Ln deklet T Ljubljani je priredila od o. do 13. L m. prosveuio-organizatori&ni tečaj za člane društev kmečkih fantov Ln deklet. Udeležilo se ga je 50 fantov lz vse Slovenije. Na tečaju je predavalo 24 predavateljev o vseh važnih organizacijskih, gospodaiskih, kulturnih, zadružnih, socialnih in higienskih vprašanjih Poleg tega so si tečajniki ogledali mestno klavnico, mestni magistrat, mu<:ej, tobačno tvornlco, pivovarno, zemljiško knjigo in drugo. Fantje so z velikim zanimanjem in občudovanjem sledili raz-kazovalcem v raznih podjetjih, ki so vzorno urejena Da so spoznali tudi naše večje kulturne institucije, so posetiii še dramo, opero in kino. Na hrani so bili v javni kuhinji Delavskega doma na Gosposvetskl cesti, ki je zelo praktično in moderno urejena Hrana in postrežba sta bili prvovrstni in so bili z njima vsi prav zadovoljni. Stanovali so skupno v dveh velikih sobah invalidskega doma Učni načrt tečaja je bil posrečen in je nudil obiskovalcem vrsto navodil in smernic za javno udejstvo-vanje. Zelo važen del vaSe toalete je higiena ust. Ne pozabite, da vam izven hiše pri tem najbolje pomagajo okusne ANACOT PA STILE. ♦ Komerenca predstavnikov Jadranskih kopališč. Na Suša^u se bo v nedeljo vršila komerenca zastopnikov vseh kopališčnih pover^eništev na področju Zveze za tujski prouiet, ki ima svoj sedež na Sušaku. Razpravljali bodo o boljši ureditvi kopališč Ln letovišč ter o raznih turističnih zadevah ♦ Vpisovanje na dunajski univerzi. Avstrijsko prosvetno aiinistrstvo objavlja: Študenti iz tujine, '.i v poletnem semestru 1934 žele študirati na dunajski univerzi, moi ajo najkasneje do 15. marca predložiti dotitnemu dekanatu prošnjo s priloženim zrelostnim spričevalom in domovnico, odnosno kakim dokumentom o državljanstvu. Odiok o prošnjah Lio dostavljen do 15. aprila. Prošnji uaj se priloži poštarina. ♦ Ogromne potniške ladje, ki so Javile svoj prihod v Dubrovnik. Mnogi znaki kažejo, da bo letošnja turistična sezoPaLi-oče zvezde« Bil je prvi m?d Npslovenci, ki ie spisal študijo o A Gradniku ie v Almanahu Griča, ki ga ie ttreial Vovakov oriiaHi Linbo Wipsner) Dr Novak ie t* krat duipvno živel v ozračju hrvaške Mo Ipme Uro in ure sva govorila o sadovih "lene fine kni'ževne ttmetno*»ti. ki »e teda-1* vidno zahaiala knkor sploh vsa wnm»7 nela nlhira fin de «ieHa podobna na vrl Iranskem pobočmi vzgojeni vinski trti prelko katere je padala lava svetovne volne. V _________veota. WW« •• P»*H na sled te maja 1912., pa s« J« poten dolge meaece skrival nekje v Beograda, kjer •o ga naposled salotill Kasacijsko eodlfcče Je sedaj Toštču svlšalo kazen na 5 let Pri prvi razpravi ln obsodbi so Toiitfevo večletno vestno službovanje smatrali za olajševalno okolnost, kar pa Je kasacija sedaj zavrnila. ♦ Obledele pMek« barva v ra*tl6«l* ker-vah In pllslra tovarna JOS. REICH. Iz L]nbi]an* m— Z« slovansko uemarjonoet v "ailti kavarnah. Ponovno »mo že grajali, da so ljubljanske kavarne polne nemških ilustracij in časopisov, ki »o med njimi tudi take, da bi se dale prav lahko nadomestiti s slovanskimi. Kakor Izvemo, Je tukajšnja Jugoslov. - češkoslovaška liga začela hvalevredno akcijo, da bi se ljubljanske kavarne, ki se glede štiva niso nič lapreme-nile, dasi so se časi med tem drugače zasukali, nekoliko preusmerile v slovanski svet. Saj imajo Cehi ln Poljaki krasno ilustrirane revije, ki ne zahtevajo posebnega jezikovnega zmanja, ker ilustracije same govore dovolj jasno. Vsaka kavarna naj bi Imela vsaj nekaj čeških revij! Zastopniki J<5 lige bodo te dni predložili ljubljanskim kavarnarjem nekatere vzorce. Trdno upamo, da ga ne bo kavarnarja, ki se ne bi hotel odločiti za kako češko ilustrirano revijo Občinstvo pa pozivamo, da v kavarnah zahteva revije »Salon,€ »Eva« (ženski časopis), »Pestiry tyden«, »Mesic« in »Svetozor.c Dobra prebava pol zdravja! Lahko, normalno tzpraz-njenje pri zagat<>nju, leni v osti črevesja vam omogočijo Artin - dra-teje. Vsebina škatlice po a.— Din zadostuje za 4 dn 6-krat. Dobiva se v vseb lekarnah. Odobrim, m miB »oc |»HUke nar.^lnrp« Hr»rjt. 9 Br 22 115 mu oolitičnem j nasprotstvu do Madžarov: veokrait mi ga le bil t>reva'al h im-irnika Vedno mi bo ostala v spominu tista luno-rasma pomladna noč. ko mi ie čital iz Vnk-Daničifevega prevoda Visoko pesem. Ma einei eo bili pon-lavlieni z m sečnino in cerkvena ura tik Novakove hiše je počasi, svečano bila polnoč. . Ivan N. Novak ni spisal mnogo pesmi: n^kaj fih je izšlo v »Hrv. Djaku«. n^kai v ^vremeniku« in drugod. Njih forma te razodeval« vpliv modernistov VVifenerjevp in Oalovičeve šole. veebin<*ko pa so se nai-ra'ši gibal? okrog vinogradov. Nesrečna smrt Vilka Gabariča. pesnika podravskib vinogradov ki je postal kot kadpt-aspi^ant žrtev ŽPlezniške npsrečp. ca ie cloViko prp 'resla. Ko sva bila ob neki priliki v m >d murskih vinogradih mi 'e f>rpč:tal snnpt. ki io oofpm (oktobra 101obiavil »Savre m^nik« z naslovom »U me'i';mur=kim vi nogradima«. Posvpčen i: v'ku Gaba-ifri ^ola.gam mu ga kot Wf »davno ovpsnpl^ cvetov« njegove lirične dobe na zgodi i i grob: ^to je to. t? nočae tam dol je u eahi Zavijaju vetri kao gladni vukovi, A od časa na čas oko kliieti naše TaiinStveno šapcu mrki nočni čukovi? DANES PREMIERA TINO PATTIERA aajslavneJHh sodobnih tenoristov naš rojak lz nolnč-ne Dalmacije poje T Johan Straussovl opereti: Sodelujejo: operetna sabrete Ltzzi Balla, lepa revijska zvezda Tina El-lers in slavni komik Ludvik StoseL Smeh, ljubezen, glasba, petje Ltd. Predstave ob 4., 7.V* in 9.^4 uri zvečer. Predprodaja vstopnic od 11. do »£13. ure. NOV 2URNAL IN SALA. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 r Elegantna pustolovk« Iz Beograda. Po raznih boljših lokalih v središču mesta In okrog kolodvora se Je že nad teden dni sukala elegantna mlada dama. Ker se nikakor ni kazala nepristopna, so jo Jeli seveda kmalu obletavati kavalirji. V nekaj dnevih je postala zanimiva dama še bolj elegantna. Zaradi raznih sestankov po hotelih je bila aretirana ln na policiji se Je izkazalo, da gre za bivšo medicinko, ki pa je opustila študij ln odšla lz Beograda v Slovenijo na pustolovščLne, ki so se obnesle le deloma. u— Ukradena zlatnina. V odsotnosti domačih je vdrl v torek zvečer nekdo v stanovanje Marije JelarJeve na Cojzovt cesti št. 9. In pretaknil po sobah vse omare. Posrečilo se mu je, da je našel leseno škatlo za zlatnino tn odnesel zlato dvokrovno uro, zlato zapestno uro, zlato ovratno verižico i obeskom Matere božje, zlato zapestnico, zlat prstan in lz neke mlznice 130 Din gotovine Skupna škoda, ki Jo Je prizadejal vlomilec Jelarjevi, zjiaša 4000 DLn. u— Iz zapora v zapor. Iz zaporov v Slavonskem Brodu so včeraj pripeljali v Ljubljano 20 letnega bivšega krojaškega po- Jadranašicei Danes se bo vršil članski sestanek s predavanjem. Udeležba Je za vse članice strogo obvezna! u— Poverjeništvo Jadranske strate na Viču priredi v nedeljo ob pol 16. url v ftol-ski telovadnici prvo javno predavanje. Predaval bo član Oblastnega odbora g. prof. Marjanovič o pomorskih katastrofah. Članstvo se naproša, da se predavanja gotovo udeleži ln privabi čim več udeležni-kov, da se ideja Jadranske straže vnese v najširše plasti našega naroda. Vstop Je prost. u— Gostovanj« tenorista dr. M. Adrlana. Zaradi nastalih težkoč g. dr Makao Adrlaa ne bo gostoval že v nedeljo zvečer v operi »Carmen« marveč pri ponovni uprizoritvi te opere Bredi prihodnjega tedna. u— Tino Pattlera nam danes saipoja ▼ veseli opereti Beneška noč«. Ta film Je eden limed onih ki nas prijetno zabavajo in spravijo v dobro voljo Po nekaterih težkih filmih bo naša publika zopet Imela priliko poslušati lepfe pesmi ln se od srca nasmejati nad originalnimi domlsleki slo-večega komika Ludvika Stčssla. FIlm bo za nas senzacija, ker poleg rojaka spoznamo ▼ njem slovečo subreto Lizzi Balla ki revijsko zvezdo Eilersovo. Premiera bo danes ob 145. u— Iz ZKD. SokolSko društvo Most« priredi pod okriljem ZKD drevi ob 20. predavanje g. prof. Brežnika o temi: New York metropola sveta, s slikami. Predavanje bo kino dvorani. Po predavanju se predvajata dva kulturna filma u— Mestna občina ljubljanska bo oddala mestni lov na Javni dražbi dn« 12. marca ob 11. url dopoldne v mestni posvetovalnici. Natančnejše insormacije se dobijo v mestnem gospodarskem uradu med uradnimi urami. u_ sem bil na Viču pri poliču... ali celo pri dekliču — ipoje neka lepa ljubljanska narodna pesem, pa bi ne bilo škoda, če bi Ljubljančani še bolj radi prihajali na Vič, zakaj tu sta doma gostoljubnost, dobra postrežba in pa vljudnost. Da, vljudnost! To smo hoteli povedati. Grem oni dan na živilski trg, saj ga imamo tudi na Viču. Barantam z branjevkami in naposled s prikupnim kmečkim fantičkom, ki je prodajal zajčka. Ljubkega lepega zajčka Pogodila sva se za šest dinarjev, za celih šest dinarjev In sva bila oba zadovoljna. Te-dajci pa prihrumi neki organ Ln nadere fantiča, da mora plačati tržni davek, trošarino ali kaj. Tako se Je ubogi fant ustrašil, da Je kar trepetaje pomolil vseh šest dinarjev. Na, sem se vprašal, ali vljudnost nI več na Viču doma? Pozneje so mi potrdili, da ne Kdor ne verjame, naj gre solato ali zajce prodajat na viški trg. DOVRŠENI GENTLEMAN aporaMja «• twmv«nj» miii Lavender Soap Parac^- »u* odiifcno milo karaiieri.Mi6nt-g« »onj«. kii tr dobro itmi bo Ti-ru^e koto Za britje p« uporab! « «nio t*a-ace!eu» valjiaet-o milo m britje (Shaving Stici), naj-bo-ljSe blagu antii-eptiino milo, ki omehča brado te prepreči koine infekcije. Keeteni i breskve i orah do kliieti — Csmu nočas tako jecaju J vrsima, Cemu tako muklo klonoču klopoci, femu suz? tiho srozdovi na tršima? Ko zadnti satiri stojimo mi nočas Bez misli i riječi. zaledienih usni. Motreči bez svMjeti avje-tilke svjetlucanie U naSoi što kliieti naglo dogoriiev« ... I vlaga se h vata omrklih nam vjedja. I sve riedj? biva srca naših kucanje... V teh pesni§kih vrstah |e dobro zaleta groza smrti in obenem lepota pomladne no iši v medmurskih vinogradih, ko >suze tiho grozdovi na tršima«. — lepota, ki se za nas nž vrne nikdar vdč... Božidar Jaka* razstavlja. V n**H1o. dne 25 t. m ob pol 12. bo v Jakopičevem oavi lionu otvorjena razstava del »likaria Boži darja Jakca Priljubljeni umetnik bo raz stavil portrete in nokraiine iz Dalmacije in Dolenjske Ooorariamo r.a to rarstavo vse rv^oMfe 'i1?ovu«» umetnosti. Tnllpriev »Hinkemann« t slovenščini Ernst Toller nam ie ostal v Sivem *>»min-'7.7JB lanskega kongrssn v Dubrovniku, kje' v viharnih idefnih obra*'m'h tako gor^Č npstonil za človpčsnsko svobodo v V"'tnrl ir drn?W in nroti /a Hran hi dn^a kakor gr 'zvaia nova Nemčija, in izzn ob'«ka v T/inb Mani k|*r nam ie na neporabnem ve&»rv ^ital iz svoiih del. Pred svonm obiskom v J tgoelaviji je bil ta znamenita izenanee is močnika Vilija Peternela lz Ljubljaji«. Pe-ternel je v Slavonskem Brodu ln okolici zagrešil več kaznivih dejanj. Popreje se Js klatil po vsej Hrvatski. V LJubljani so n'.aj ugotovili, da ima podjetni Vili na vesti vač tatvin, ki jih je zagrešil svojčas v Sloveniji. V Podvelki na Pohorju je bil okralel svojega delodajalca Avgusta Poročni.:a. Odnesel mu je precej obleke. Vili Je sicer še mlad, vendar Ima zabeleženih že 11 kazni u— Velikonočna razglednic« Ciril Metodovo družbe Izidejo koncejn L m na kar opozarjamo vse trgovce ln druge odjemalce. Drevi nsdeljevainl plesni tečaj Jenkov« iole v Kazini. Posebne plesne ur« tn Informacije vsak dan. Sezona traja do It. marca. u— Zadnja ol««n« vaja s 6aja*ik« JNAD Jadrana bo jutri v dvorani Trgovskega doma. Vodil bo g. Jenko. Igral bo Je« Ronny Začetek ob 20. u— V Odeon baru na Poljanakl osati aa-•topa samo še par dni velika skupina temperamentnih Rumunk. Program se priči« že ob 11, zvečer Ln traja pozno v noč. Vm točke so prvovrstne, ki se Jih ogledajo lahko brez skrbi tudi že prav razvajeni gostj«. »— Ljudska univerza Je priredila stacčl zelo zanimivo predavanje. Predaval J« i«, grebškl univerzitetni profesor g. dr. Boris Zarnik, slovenski rojak, ,o temi: Arljski In semitskl problemi. Predavanje, ki je b'lo nekak znanstven odgovor na nemško hit-lerjevsko zahtevo po čistosti krvi nemškega plemena ,ki naj bi se posebno obvarovalo mešanja s semitsko krvjo. a— Lep slikarski talent je pokazal služI-telj v mariborski javni bolnišnici Viktor Kodr6, ki je kot popoln samouk naslikil že večje število oljnatih, pastelnih ln akv». relnih slik,, zlasti pokrajin portretov in tihožitij. Njegovo najnovejše delo, oljna'a slika NJ. Vel. kralja Aleksandra, Je razstavljena v Izložbi WeixIove trgovine t Jurčičevi ulici. a— Redni občni zbor Združenja prevozniških obrtov v Mariboru bo v soboto 21. t. m. ob 19 v mali dvorani Na-odnega doma z običajnim dnevnim redom. Ako bi občni zibor ob določeni uri ne bil sklepč.jj se bo vršil na Istem prostoru ln z Istim dnevnim redom čez eno uro drugI občni zbor, ki sklepa brezpogojno, a— Poleg »kolesarjev« tudi »mlekarji« Kakor smo že pred dnevi poročali so se s Intenzivnostjo vrgl.l na svoj tatinski pot .1 v Mariboru in okolici zlasti prijatelji tuj h koles Sedaj pa se je v tatinskem pok!i< u bohotno razcvetela tudi nova panoga, naJJi-reč kraja vrčev r mlekom z vozičkov p> deželskih mlekaric. Tako so Izginile včeraj zjutraj viničarki Ivani Kopičevi lz Počeho-ve z dvorišča neke hiše na Aleksandrovi cesti v času, ko Je raznašala strankam mleko, 4 večje posode z mlekom. Kopičeva trpi okrog 400 Din škode. a— Glavna vodovodna cev J« počila. Zadnje dni so nastavljene! vodovoda opazili, da popušča vodovodni pritisk. Včeraj popoldne pa so odkrili vzrok in ugotovili, da Je počila glavna cev pod rezervoarjem za Kalvarljo tik ob jarku Zaradi popravljalnih del bo do sobote pritisk za dve atmosferi manjši ln tako stanovalci višjih nadstropij ne bodo Imeli vode. Iz Ceffa «— Celjski občinski svet bo tmel dane« »»b 18. redno sejo v sejni dvorani na mestnem magistratu. Na dnevnem redu so poročila odsekov. e— Celjski pododbor Kluba koroških 8lovencev obvešča svoje članstvo, da Lo domenjeni družabni sestanek v soboto 14. t. m ob 20. v Zdravstvenem domu. Vsi Korošci Iskreno vabljeni! e— Ustanovni občni zibor starešinske organizacije Sloge v Celju bo v nedeljo 4. marca ob 10. dopoldne v Celjskem domu. Tem potom vabimo vse bivše slogaše-abl-turiemte, da se občnega zbora sigurno udeleže Pripravljalni odbor ~ ~jrHH hillerjeveke Nemčije znan Ln cenjen pri aas samo v ožj?m kulturnem krogu. Po nj:*r> wm obisku je ostala za njim sled sauiia simpatij. — V tem anameniu bo gotovo deležno prav toplega »prejema prvo njegovo delo. ki ii pred n^kai dnevi izšlo v slovenskem prevodu in v samozaložbi A. Novaka: »Hinkemann« Kakor evoi čudoviti lirični ciklus o lastovkah, ki si grade gnezdo v jetniški celici, ie Tolir tjdi »Hinkemanna« napisal v letih svoi^ga ietništva v Nixler-schSnenfeldu. Kakor njegova lirika, tjdi »Hinkemann« kaž* Tolleria. kakršen je: upornik iz najglobljega človečanskega čustva. pesnik, ki ve da so vsemu človeškemu dejanju in neha n ju začrtane tragično tesne meje sredi sveta V razviharjenih letih po vojni, je Toller s »Hinkemannom« zastavil svjftu nov. povsem nerešljrv problem: vprašanje o tragiki človeka, ki je v ritem fronta ubila moža — in je ob zgodbi Hinkemanna Jalovca napisal eno najlepših. naiglobl*- zajetih dram. kar jih je nemSko slovstvo rodilo po vojni V d>brim Novakovem prpvodu oomeni »Hinkemann« lepo obogatitev na£p prevodne književnost'; in morda ne bo ostalo nra/.no jpanje da bomo Tollerjevo delo srečali prihodmo se-rono tudi v repertoarju Narodnega "ieda-HSča. Fli Snhi Lisinskera in Zaira sta bili slovesno odkriti v veži zagrebškega Narodnega plp-dališča. _ _ Ali si ze xlan _ „Vodnikove družbe"? Še niste nakazali naročnine ? Dokler ne plačate, niste zavarovani za slučaj nezgode pri zavarovalnic! »JLUOSLAV1J1«, splošni zavaro vaini družbi v Ljubljani. Nakažite Se dane?' Nada Številka čekovnega rakuna 1e 11.842 •— Predavanja. V *>Uuio 24. t. m ub IS. bo predavaj v gostilni »Jugoslovan« v Ga-berju pri Celju g ravnatelj Ivo Kočevar \t Maribora o starostnem zavarovanju oseb vseh poklicev brez razlike spola Predavanj« je važno za vsakogar, ki si hoče preskrbeti za starost ali za primer onemoglosti ali nezgode pokojnino. — O Durmitoru bo 1. marca predaval v Ljudskem vseučilišča g Leo Pipan iz Ljubljane. a— Cercle francaise. V soboto 24. t. m. b© predavala gospa Thferese Anthoine.. v relnib slik, zlasti pokrajin, potretov in ti-Bretagni Projekcijske slike. — Začetek ob 20. Vstopnine ni. •— Brezposelnost. Prt celjski ekspozituri borze dela ae Je od 11 do 20. t. m. na novo prijavilo 51 brezposelnih. Dne 20 t. m. Je ostalo v evldmeci 928 brezposelnih (869 moških ln 59 žensk) nasproti 906 (842 moi*kim ln 64 ženskam) dne 10 februarja •— Pregled vseh motornih vozil za ob-moCJe predstojništva mestne policije ln »reškega načelstva v Celju ne bo to so-bcito, kakor Je bilo včeraj objavljeno, temveč v soboto S marca ob 10 dopoldne pri mestni garaži na Sp Lanovžu v Celju. •— Prijatelj tuje lastnine Je 22 letni delavec Alojzij s Studenca pri Sevnici. Lani 21. novembra Je vlomil v neko zidanico 'blizu Radne pri Sevnici lin odnesel večjo količino vina, 11. decembra pa je ukradel nekemu posestniku na Zg Hudinji pri Celju, pri katerem je služil, 200 Din vredno konjsko odejo Alojzij je bil že sedemkrat kaznovan zaradi tatvine. Celjska policija ga je v sredo Izročila okrožnemu sodišču. •— Kino Union. Danes ob 16.15 ln 20.30 svočna opereta »Kraljica valčka« ln dve »vočnl predigri. Iz £kof?e Loke il— Desetletnico Je praznovalo Škofjeloško KJS v toick na občnem zboru, ki je bil zelo obiskan. Zbor je vodila predsednica Alojzija Smkova, ki je v nagovoru poudarjala, da je izkušalo KJS vedno lajšati bedo, kolikor so dopuščala sredstva. Jubilej desetletnega obstoja se bo proslavil najlepše s širokopottzno dobrodelno akcijo, ki jo je kolo že zasnovalo. O društvenem delovanju v teku decenija sta poročali Tarina Juvančeva za tajništvo in Vida Horvatova za blagajno. Iz vestnih poročil posnemamo, da je razdelilo KJS mnogo vrč moke, priredilo gospodinjski tečaj, skrbelo vsako leto za dostojno proslavo materinskega dne z obdarovanjem siromašnih mamic, predajanjem cvetlic in predavanji in se je z vsem razumevanjem zavzelo za poplavlience, ki se jim je darovalo vsega 16.500 Din. Vsako lete v spomin in počastitev naše lep t Jugoslavije je obdaritev šolske mladin} z najpotrebnejšim. V ta namen se je izdalo v vseh letih nad 60000 Din. kar pa je bilo mogoče le zavoljo tegs. ker spremlja škofjeloška javnost delo kola s simpatijami. Največja dobrotnica društva pa je blagopokojna Re-gina Levičnikova. ki ie vse svoje prihranke v znesku 40000 D;n poklonila škofjeloškemu KJS Kolo je delovalo često skupno z RK, SKJ. Jugoslovensko Matico. Zvezo slovenskih vojakov in drugimi korpora-c;jami Posebej so se nabirali prisnevki 7<\ pasivne kraje. Mnogo mladine je spravilo KJS na naš Jadran. Kolo je štelo prvotno 168 sester, zdaj jih je 397 Vsega gorja seveda ni b:!o moai?" lajšati ;zkn«a1o "9 se je pomagati, kjerkoli se je le dalo. Skupščina KJS. ki je notek'a v najlepšem soglasju. si je izvolila ob zaključku novo upravo, ki jo vodi spet dosedan'a predsednica Sinkova. Preč:iane so bile čestitke ljubljanskega KJS 51— Učite! iski ablturlentl škofjeloškega okraja se poz;vaio. da se v svrho seznama ki se predloži banski upravi in ministrstvu prosvete, čim nrei prijavijo sreskemu društvu JUU v Skofji Loki Prijava naj obsega ime in priimek, čas in kraj rojstva, leto diplomskega izpita m študije Dopise je postati g. Ivanu M'beliču, šolskemu upravitelju v Selcih nad Skofjo Loko. šl— Lastnike psov poziva mestna občina, dia poravna io predpisano prstoih;no za svoje pse 2;va1! ki ne bode. imele znamk, bo polovil koniač. šl— Sprememba pojesti. Mestna hranilnica škofieloška je prodala elektrovaljčni mbn na T-ati Kupi ga je industrijec g. Stanko H^n^bar z bratoma Debelakoma iz Škofje Loke. Iz Kra*?ia r— Občni zbor Kola jugoslovenskih sester v K ran iu bo 28 t m 16.30 v dekliški osnovn; šoli z ob^am-m sporedom. Članice- in nečlanice vabljene! fl t— Poučna predavan'a Danes oh 20. prired: v Sokolskem domu Podn žn ca SPD skiopfčno predavanje o Mont B'ancu in Matterbo-nu Predavala bosta g. Konmšek in gdč Mohorčič V sobotf 24 t m ob 20 bo v Sokolskem domu filmsko predavani? prosvetnega odseka Sokola o borskem rudniku in " Kncnvem noliu t— Mladinski prosvetni odsek Sokola v Trbovljah ie priredil nod vodstvom br Riharja mladinsko prered'tev za sokolsko deco Pri prireditvi sta sodelovala samo sokolska deca in naraščaj Na sporedu ie bila tekma harmonikarjev, oitrašev in igralcev na ustno harmoniko Mladi godben;ki so nastopil? komično in odigrali Vse komade kar n*;ho!iše tako da ie b;lo težko določiti med njim* ns»bolje Avditorij sokolske dece m naraščaja ie pozdravil vsakega nastopainče«a bralca m sestrico z burn-m priznavanjem Trije najboljši so dobili kot nagrado mlfld^ske knjige OH harmonikarjev |e hll od':kovan Felicijap od C'tr»5ev ArfnaV ip od tekn-nvalcev na ustno harmoniko Koren Po tekmi ie od igral na-ašč*i mehanske šole po R;b-čiču prirejeno igrico »Trije snubci« k? so fo izvedli mladi Igralci in igralke zelo dobro v veliko zabavo »okolsks mladine. Ifro J« vodil br Pahor Take mladinske prireditve nudijo sokolski deci primernega razvedrila in zabave ter jo odvajajo od pohajkovanja, zato jih moramo najtopleje pozdravljati. t— Dar Sokolu. Bivii restavrater rudniške restavracije m zdaj lastnik hotela »Janja« v Zagrebu je poklonil tukajšnjemu Sokolu obveznico brezobrestnega posojila v znesku 1000 Dm. Podporniku Sokola iskrena hvala!' Iz Novega mesta n— Društvo »Soča« bo imelo v nedeljo 25. t m. ob 15. svoj redni občni zbor v hotelu »Koklič«. Udeležba za članstvo obvezna. n— Kino »Dom« v Sokolskem domu predvaja danes in iutri. obakrat ob 20.15 ter v nedeljo ob 15., 18. in 20.15 zvočno opereto »Bil nekoč ie muzikant«. Predigra: Peramountov zvočni tedrik. Iz Kefiie nj— Seja sreskega cestnega odbora je bila 13. t. m. in jo je vodil podnaee'nik odbora dr. Mejak Ervin. Prisostvovali so razen dveh vsi ostali odborniki, dalje sreski načelnik dr. Suhač. zastopnik progovne sekcije in banovinski tehnik g. Kudašev. Glavna točka dnevnega reda je b'lo razpravi ian ie in sklepanje o proračunu za leto 1934/35., ki izkazuie potrebščm 606.648 dinarjev in pokritja 608.188 Dm. Predvidena je v načrtu 35 odst. sreska cestna do-klada na vse neposredne državne davke Proračun je bil po stvarni daljši debati odobren in odposlan kr banski upravi. Lanski načrt proračuna je izkaza! potrebščin 715.622 D:n. pokritja pa 721.753 D'n ter je bila v načrtu 46 odst doklada. ki jo je pa kr banska uprava zniža1* na 14 odst. Iz novega proračuna ie ra/v;deti. da se je ustanovil gradbeni sklad za nov5 mrest čez Dravinio v Dražji vasi in je vstavljen v novi proračun prvi obrok za ta sklad v znesku 20.000 Din. Na seji so se obravnavale tud' dmge mani važne zadeve. Vinska razstava se bo vršila tudi letos predvidoma 25 111. skupiiie čl. 42; to so osebe, ki so samostojno drugim na službo za odškodnino z izključno ali pretežno uporabo lasuie telesne moči, nadalje izvoščki in avtotaksiji, če opiavljajo posel sami in nimajo več nego enega voza. Ti obvezanci plačajo v krajih do 10.000 prebivalcev letno 80 Din ipavšalne pridobnine in za vsakega pomočnika po 40 Din; v mestih od 10.000 do 20.0O0 se pavšal poveča za 2>5%, v mestih od 20.000 do 50.000 prebivalcev za 50% in v mestih preko 50.000 prebivalcev za 75%. Avtotaksiji plačajo na gornio vsoto še 50% dodatek. Za vse te pavšalJ-rane obvezance pridobnine velja kot osnova za samoupravne doklade vsota, ki ustreza 80% letnega pavšalnega davka. 2e .po dosedanjih zakonskih določbah pa so ula-čali pavšalni davek 60 Din letno in za vsakega pomočnika po 30 Din obrati, ki se ne vodijo v stalnem lokalu, ampak s hojo od kraja do kraja in od hiše do hiše, pavšalni davek 1000 Din letno pa potujoči agenti 'jn trgovski potniki. Vsem tem obveza.tcem pridobnine ni treba po novem zakonu ored-lagatl davčne prijave. Po navodilih finančnega ministrstva bodo morale manjše davčne uprave sestaviti davčne predloge do 10. Junija, večje davčne uprave pa do 10. julija, tako da se bodo seje davčnih odborov lahko že iačele 1. Julija odrosno 1. avgusta. Odmera pridobnine po bilanci Kakor znano, določa S 7 davčne novele, da se davčna osnova za vsa Industrijska, rudarska, bančna, železniška, brodarska, tramvajska ln mednarodna transportna podjetja, ako njihov promet prekaša 500 tisoč Din letno, ugotavlja po bilanci, sestavljeni na podlagi knjig, ki jih morajo ta podjetja voditi. Ocena davčne osnove spada tudi pri teh podjetjih v delokrog davčnih odborov. Za pregled knjig ln računov pa veljajo odred-be za družbeni davek Glede na to določbo pravijo nova navodila finančnega ministra, da morajo gornja podjetja v davčni prijavi sa prMotmtao predložiti bilanco ter račun Izgub« la dobička odnosno začetni ln končni Inventar, in sicer tako za I. 1933. kakor tudi za leto 1932. Poleg tega morajo prijavi priložiti podroben pregled posameznih postavk izgube ln dobička, izvleček iz računa glavnice, prepis lastnega računa vsakega družabnika kn njegovih članov rodbine, nadalje pojasnilo o izvršenih amortizacijah, Izvleček iz računa produkcije, bančni zavodi pa izvleček iz računa valut, efektov ln deviz. Ce se taka podjetja bavijo tudi z drugimi posli, tedaj 6e tudi od takih poslov obdavčijo po trgovskih knjigah. Da bo mogoče v vsakem času ugotoviti, kateri davčni obvezanci se morajo obdavčiti po knjigah, zato bodo davčne uprave odslej vodile posebno evidenco takih podjetij; poleg tega bodo podatke preizkusili tudi na katastrskem listu dotičnega obve-zanca. Ako katerokoli podjetje te vrste izjavi, da ne vodi trgovskih knjig, bo davčna uprava o tem pribavila (podatke od sodišča. Ostali davčni zavezanci, ki želijo, da se jim davek odmeri po trgovskih knjigah, morajo prijavi predložiti zahtevane priloge Davčni minimum Paragraf 7. novele k zakonu o neposrednih davkih določa, da davčna osnova za obvezance pridobnine ne more biti v nobenem primeru manjša od 2 krstnega sne-ska najemnine za stanovanje, ako ta najemnina ni večja od 6000 Din letino; n« manjša od 2«/« kratnega zneska najemnine za stanovanje, ako je najemnina večja kakor 6000 Din ln ne presega 12.000 Din; ne manjša od 3 kratnega aneska najemnine, ako Je ta večja nego 12.000 Din ln ne presega 24.000 Din; ne manjša od 3V» kratnega zneska najemnine, ako ta iprese-ga 24.000 Din letno. Ugotovljenemu znesku najemnine za stanovanje se ima glede na položaj obrata dodati še 10 do 30% najemnine za obrat. K gornjim določbam pravijo navodila finančnega ministrstva, da se bo čisti dohodek, ki tvori davčno osnovo, tudi v bodoče ugotavljal na stari način. Minimalne davčne osnove, ki jih uveljavlja novela k zakonu, bodo znatno olajšale delo davčnih uprav. Ta minimalna davčna osnova se izračuna na podlagi kosmate najemnine za stanovanie in lokal. (Zakonska novela v tem pogledu določa, da je pod najemnino razumeti odškodnino, ki je bila v prejšnjem letu ugotovljena za odmero zgradarine). Minimalna davčna osnova se mora ugotoviti v vsakem posameznem primeru in velja za vse obvezance pridobnine, razen za one, ki jim je pridobnina pavšalirana. Pri obvezancih za pridobnino. ki imajo več obratov, se mora minimalna osnova ugotoviti za vsak obrat posebej Pri sestavljanju predlogov za davčne osnove morajo referenti, ki jim je poverjena odmera pridobnine, v prvi vrsti ugotoviti minimalno osnovo in potem izdelati predlog po zbranih podatkih v trgovskih knjigah. Sprememba trošarin Kakor smo že včeraj poročali, je bil zakon o izpremembah in dopolnitvaih zakona o državni trošarini objavljen v »Službenih Novinahc 20. t. m. in j? tega dne stopil v veljavo. Z novim zakonom so uveljavljene naslednje spremembe trošarin: 1. trošarina na kavo je povišana za 100°/«. od 400 na 800 Din za 100 ke (torej za 4 Din pri kg); 2. v točki 12. čl. 72 zakona o državni trošarini so črtane te-le besede: »izdelano iz le6ac, kar pomeni, da je treba v bodoče plsčaiti državno trošarino od V6ake ocetne kisline ni glede na njen izvor; 3. uvedena je nova trošarina v znesku 100 Din za 100 kg plinskega olja ne glede na način uporabe. Od trošarine na plinsko olje no o2"ošč?ne vodna zadrjge na podlagi odloka finančne direkcije, in sicer le za -nste količine, ki 60 potrebne za pof^on črpalk in za naprave vodnih zadrig za odmakante; 4. uvedena je nova trošarina za vsa olja m masti za mažo v znesku 201 Din za 100 kilogramov. Te trošarine eo oproščene vodne zadruge s sklepom finančne dirfkeiK in sicer samo za količine, ki so potrebne za mažo črpalk in napraiv za odmakanH Maža za kolesa (kolomaz) ni trošarin^ki predmet in se ne bo obremenjevala- V zvezi z uveljavljeni »m povišanih, odnosno novih trošarin popisujejo finančni or- materiala pa za 2923 delavcev ali za 29 odst. manj. Samo v gornjih treh panogah, ki so v najožji zvezi z gradbeno delavnostjo, je torej število zaposlenih delavcev nasproti decembru 1932 nazadovalo za 21 tisoč 386, to je še enkrat toliko, kolikor znaša primanjkljaj v celoti zaposlenega delavstva nasproti decembru 1932. Največji prirastek je zabeležen v tekstilni industriji (ze 7676 ali 23 odst.), v industriji papirja za (627 ali 16 odst.). = Naš Izvoz svinj t Češkoslovaško In devalvacija češkoslovaške krone. Nedavno je bil med češkoslovaškimi in jugoslovenskim) zadružnimi organizacijami dosežen sporazum o načinu zvoza svinj iz Jugoslavije v Češkoslovaško. Po tem sporazumu bo imel jugoslovenski izvoznik za 75% kontingenta mastnih svinj svobodno izbero komisionarja v Češkoslovaški. Naše zadruge bodo svinje izvažale direktno češkoslovaški organizaciji konsumnih zadrug in se bodo pri tem stroški pri prodaji zmanjšali za polovico. Ta sporazum je bil sklenjen začasno na dva meseca in ga morata odobriti še obe vladi. S tem se bo rentabilnost izvoza svinj v Češkoslovaško pre-cej zboljšala. Zadnje dni pa so bili izvozniki svinj v Češkoslovaško precej priz*« gani zaloge ka,ve. plinskega olia. olja in deti s tem. da je češkoslovaška Narodna masti za mažo pri vseh prodajalcih tega blaga in bo oobrpma razlika na trošarini, odnosno vsa trošarina, če ie nanovo uvedena. Ziradi popisa zalo*? so bili pozvani prodajalci navedenih predmetov na drobno in na debelo, da predloži'o orijaivo o t jm. koliko takega blaga so imeli na zalogi 20. 1. m.. Vo ie zakon *too:l v velhvo. Prijavo j? predložiti pristoinemu oddelku finančne kontroli, ki navv)^ne podatke preizkusi na licu mep.*a. obrač*na znesek plačila in 'z^a olnčilni nalop*. nakar se mora razl'ka plačali v teki 15 dni. Od pooisa in dolžnosti plačila razlike, odnosno nove trošarine er orvr^š^ne količine do 5 kg kave in do 50 kg nlini=>V?ga ol;a in masti za m^žo. vendar mnraio prodajaln Hdi za tj količine predložit' prijavo or->to5nemu oddelku finančne kontrole. Prav tp.ko se nopisniVo vso zatečene količine '»cMm kisline in bo tr»ba za količine, za katere ni dokaza o mladim trošarini to trošarino p^^nti. V bodoče bo mora'a vsnVa koU^na plinc^es-a nUji ♦er mazOne^a o1»a. o^nn^no mnefj za ni.i'.v nie v urometu onremPena r dokazom o n'a-fani trošarini. M*niš3 rv^vle 7 o1:em ln 7. mastjo mnraio biti opremljene r trošarinske handerolo. ki se mora starti na nosodo r>rei*o znmaška tako. dn se banderola raztrga. ko se poeoda odnre. Gospodarske vesti = Zaposlenost v industriji Kakor smo že poročali, je bilo po statistiki Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu v decembru preteklega leta zavarovanih 513.074 delvcev in nameščencev, to je za 10.135 manj nego v istem mesecu 1. 1932 lz podrobne statistike o gibanju zaposlenosti v posameznih panogah ki jo je sedaj izdal Osrednji urad. je razvidno, da beleži v primeri z decembrom I 1932 največji padec gradbena industrija. Pri visokih gradniah je bilo za 10.524 delavcev ali za 53 odst manj zanoslepih delavcev nego pred en»m letom, pri gradnj' že!eznic, cest in vodnih zgradb za 7939 delavcev ali za 33 odst. manj, v industriji gradbenega banka odredila, da se pošiljke, si so bile uvožene do 16. t. m., obračunaio po sta. rem tečaju, porneiše pa že po novem tečaju. Mnogi izvozniki so bili zaradi ttga precej pi zadeti. = Avstrljsko-jugoslovensk| privatni kll-rlng. Kakor poročajo iz Beograda, je Narodna banka opozorila interesente, da ie mogoče v avstnjsko-jugosiovenskem privatnem kliringu plačati le ono blago, ki je bilo uvoženo iz Avstrije v Jugoslavijo. Prošenj za plačilo iz drugih držav v Jugosla-v.jo uvoženega blaga preko avstrijsko-jugoslovenskega kliringa Narodna banka ne bo upoštevala. = Strojne tovarne in livarne obratujejo. Glede na naša svoječasna poročila o nameravani ustavitvi dela v Strojnih tovarnah m livarnah v Ljubljani zaradi pomanjkanja naročil smo prejeli obvestilo, da so Strojne tovarne in livarne odpoved delavstvu preklicale, ker so se privatna naročila pomnožila in je tovarna dobila tudi nekaj državnih naročil Strojne tovarne in livarne torej obratujejo nemoteno naprej, kar je v interesu našega delavstva in domačega gospodarstva samo pozdraviti. =. Pripravljalni odbor za osnovanje dm-štva za zaščito imetnikov Blairovega posojila. V včerajšnji notici je bilo pomotoma objavljeno, da naj imetniki Blairovega posojila pošljejo 6voje prijave na naslov goep. ravnatelja Fischeria Take prijave pa ie nasloviti izključno na nn«1nrr- dr Alfred m Velike kompenzacijska kupčij« Bolgarije. Po doigotrajnJi pogajanjih je bolgarska vlada razpisala velike dobave iz inozemstva na podlagi kompenzacij z izvozom bolgarskega tobaka. Na teh dobavah j« zlasti interesirana Češkoslovaška, ki bo najbrž prevzela prav znaten de* razpisanih dooav. Bolgarija bo razpisala dobavo za okrog 750 milijonov levov železniškega mater iala, vagonov in lokomotiv, tovornih avtomobilov, vodovodnih cevi, kmetijskih strojev, tramvajskih vozov, avtobusov, hladilnih naprav, strojev za izdelovanje konzerv itd. Dobava tega materijala se bo izvršila v dveh letih. Bolgarija bo ves ta materija! plačala z izvozom bo'garskega tobaka v petih letih, to je od petih letin. Dobavitelji bodo preieli začasno bolgarske državne bone, ki se bodo obrestovali. Najtežji pogoj je ta, da morajo dobavitelji takoj po podpisu pogodbe prevzeti neprodane količine bolgarskega tobaka iz 1. 1928, 1927 in 1930 proti p'ači!u v devizah. Češkoslovaška tobačna rež ia se je izjavila pripravljeno, prevzeti od starih zalog tobaka količino v vrednosti 100 miliionov levov in bo tudi v prihodnjih petih letih prevzela one količine bo'garskega tobaka ki bod» ustrezale dobavam češkoslovaškega blaga v Bolgarijo. Borze 21. februarja. Na ljubljanski borzi je v sklad« c w nanjimi notacijami deviza London po včerajšnjem skoku nadalje nekoliko okrepila. V avstrijskih šilingih je prišlo do prometa po 8 9C (v Zagrebu je bil zabeležen promet po 8.9050, v Beogradu pa po 9.00). Grški boni so se trgoval' le v Beogradu po 35.50. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda obdržala približno včerajšnje tečaje. Trgovala se je za ksso po 312 in 315 (v Beogradu po 314 in 312). za april pa po 308 (v Beogradu po 310). Investicijsko posojilo se je nadalje dvignilo na 74 zaključek (v Beogradu prav tako 74). Promet je bil se v 6 odst. begluških obveznicah po 54 75 in 55 (v Beogradu po 55.50). Devize. Ljubljana. Amsterdam 2306.04 — 2320.101, Berlin 1359-58 - 1370.38. Bruselj 300.79 — 804.73. Curih 1109.35 - 1113.85. London 175.30 — 176.90, N?wrork 3427-72 — 3458.98, Pat iz 22S.H8 — 227.—. Prapa 142.34 — 143-20, Trat 299.01 — 301.41 (pr«jmiia 2č.5 odst.l.Avsfcrijski šiling v privatnem kliriptfu 8.90- Curih. Pariz 20.38. London 15.89, Nevr-Tork 311-50. Bruse!i 72.26. Milan 27.04, Madrid 41.90. Amsterdam 20S.3250, Berlin 122.8250. Dr.mai 57.10, Sioekholm 81.SO, Oslo 79.80. Kobenhavn 71, Praga 12.S5. Dunaj. (Tpčaji v priv. kliringu.) Beograd 11.58, London 27.72 Milan 47-20, Nevvvovk 542.62, Pariz 3=5.59. Praga 21 .GS. Curih 174.29. 10o S v zlatu 125 S nan- Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 311 — 313, 7* s invesbici jelko 70 _ 73, 7°'o Blair 51 den., 8"V» Blair 54 den.. Ti* Drž. hipotekama banka 64 den.. 49/« agrarne 37 — 39. 6°,'o b*gln-ske 53 — 55. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 311 — 314, za februar 310 den-, za marc 309 - 311, za april 308 — 310. 7J/» investicijsko 73 — 74. 4°/« agrarne 37.50—38.50, 7°/o Blair 50.50 _ 51. 8% Blair 53 50-55, 7«/0 Drž. hipotekama banka 63 — 68, 6° o begluške 54.75 — 55; bančne vrednote: Priv. agrarna banka 257 — 200: industrijske vrednote: Sečerana Osiiek 150 _ 170. Trbovlje 105 — 110. Beograd. Vojna škoda 314, 312 zaMfl., zn februar 312 zaklj.. za marc 311. 310 zaklj.. za april 310 zaklj.. 7°/» investicijsko 74. 4°'o agrarne 37 _ 38.50, 6°/o begluške 56 "0 zaklj., 8°'o Blair 55 zakli.. 7®/o Blah- 51-50 zaklj.. Narodna banka 4C!00 bi.. Priv. agrarna banka 261. 259 zaklj. Dunaj. Alrone-Monten. 10.8B Blagovna tržeča žito. + Ljubljanska borz« (22. t. m.) Tenden-za žito nespremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšeni-ea (po mlevski tarifi): baška. 79-80 kg po 147.50 — 150: sremska :n banatska. 73-79 kilogramov po 145 — 147.50; koruza (po navadni tarifi); nova po 105 — i:'7.50; nova autena po 117.50 — 12o, nova sušena za febrjar 125 - 127.50. moka: bsška >0< uo 245 - 250 banatska do 255 - ?«0 + Novosadska blagovna borza (22. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet slab. — Pšeniea: baška. okolica Novi Sad, okolica Sombor 100 _ 102; srednjebaška in sremska 101 — 103; gornjebaška 102 — 104. baška potiska in slavonska 104 — 106; gor-njebanatska 98 _ 100; jižnobanateka 96 do 98. Oves: baški, sremski. slavonski 52—54. Jefmen: baški in sremski. 64/65 kg 68—70. Koruza: baška. srem- stara 79--81; nova 59—61; nova suš. 70—72; banatska sušena 68—70. Moka: baska, banatska »Og« in »OKji« 177.50 _ 197-50 »2« 157.50 — 177.50; »5« 137 50 - t57 50. ,6« 107.50 - 117.50; »?< 75 - 85; ,8« 67 50 _ 72 50 »rimska slavonska »Og« in »Ogg« 172.50 — 187.50; »2« 152.50 - 167 50. »5« 1H2 50 - 147 50: >6« 102.50 - 112 50. »7« 75 _ 85: »8« 6750 _ 72.50. Otrobi: baški 65 — 67; banat-«ki 62—64 Fižol: baški uzančni 124 - t28. 4- Budicpeštanska terminska borza (22. t. m.). Tendenca prijazna Promet srednji-Pšenica: za marc 8.70 do 8.71, za maj 8.83 do 8.86; koruza: za maj 9.69 do 9.71. ŽIVINA 4- Živinski sejem v Ptuju. Dne 20. t m. je bilo prignanih na ptujski živinski sejem 200 krav, 60 telic. 14 bikov, 66 volov in 172 konj. Prodanih je bilo skupno 177 glav. Cene za kg žive teže: kravam 2 do 3-50, telicam 3 do 4, bikom 3 do 4 m volom 3 do 4 Din. Konji so se prodajali po 600 do 3200 Din za glavo Na svinjski sejem 21. t. m. p« je bilo pripeljanih 72 prascev in 273 svinj Prodan je bil 101 rilec. Cene prascem so bile po 100 do 150 Din za rilec. svinjam in prolenkom po 6 do 7 in poldebelim svinjam po 6.75 do 7.75 Din za kg žive teže Državna razredna loterija Žrebanje 20. februarja 19S4 Din 2.000.— št.: 5.938, 42.506, 58.381 Din 1.000.— št.: 4.403, 4.441, 5.926, 5.983, 37.033. 37.044, 45.716, 45.751, 42.532, 58.334. 58.336. 58.835, F? 394. 62.??4. 73.369, 73.391, 88.215. Zadružna hranilnica r.z.zo.z^ Ljubljana, Sv. Petra c, 19 te J Pred pogrebom belgijskega kralja - junaka Na levi: Prevoz mrtvega belgijskega, vladarja iz grada Laeken v bruse!.' i kraljevo palačo Tai uieu v Bruslja — Na desni: Bratsko sožalje Francije: Doumergue, Herriot in V f SC BBS Ogromne hitrosti z neznanim stremljenjem Francoski astronom Esclangon je poročal pariški Akademiji znanosti o novih meritvah brzin v vesoljnosti, ki jih je izvršil po posebnem postopku. Tako je dognal, da se sistem Rimske ceste, ki ji pripada tudi naše osončje, giblje^ v prostornini z brzino 1630 km na sekundo Froti 300.000 km. ki jih opravi svetloba na sekundo, je videti to malo. toda za materialna telesa je takšna brzina izredna. Sarno pri drugih »otokih vesoljnosti«, kakršen je naša Rimska cesta, so opazovali podobne in celo še večje brzine. Se manjše so brzine, s katerimi se gibljejo posamezne »stalnice« v otokih vesoljnosti. Te brzine je silno težko določiti, ker so te zvezde od nas tako oddaljene, da je opaziti spremembo v njihovi medse- bojni le^i večmoma šele po ?tolefi:h. Tri tem je treba upoštevati s-ner gibanja. Če se prenrka zvezda prečno nasprot' nam, bomo njeno gibanje seveda lažje dognali, nego če se premika poševno ali celo naravnost prof nam ali od nas. V tem primeru se da r jena brzina določiti po posebni mc-tod: s spektroskopom. Zvezda z najhitrejšim !astn;m gibanjem v vesoljstvu je majhna zvezdica v so-zv?zdju $'"karja. ki so ji dali ime »Brzote-kač«. Oddaljen« je od nas tako da se v celem stoletju za naše oko premakne komaj z« polovico mesečne širine z ozirom na sosedne zvezde. V resnici pa brzi ta nebesni tekač skozi prostorn:no z ogromno hitrostjo 400 km na sekundo Druge zvezde se za naše oko n« nebu premaknejo še manj naprej ali nazaj. Za premnoge med njimi je treba stoletij in tisočletij, da opazimo kakšno spremembo v njihovi legi. Večina zvezd se premika z manjšo brzino r.ego 400 km na sekundo. Tako plove kraljevski Širiti1 skozi vesoljstvo s pravo »polžjo h trostjo« 17 km na sekundo Naše sonce je nekoliko hitrejše: premeri namreč 20 km na sekundo. Smer. v katero leti, je ozvezdje Herkula. Če bi svetla zvezda Vega v tem ozvezdju ostala na svojem prostoru bi jo naše sonce doseglo šele po mnogih tisočletjih Toda Vega se premika seveda tudi sama od nas. Kakor rečeno, pa imajo vse zvezde našega svetovnega sistema poleg lastne brzine še brz;no 1650 km, ki je skupna vsemu sistemu Rimske ceste. V katero smer gre to gibanje, oziroma kam stremi naš svetovni otok, ni točno znano. Kefa povzročitelja sililide Popoln uspeh dolgoletnih prizadevanj dveh učenjakov Na vseučiliški kliniki za kožne in spolne bolezni v Bonnu je uspelo profesorjema Hoffmannu in Frohnu vzrediti na umetnem hranivu povzročitelje sifilide. Mikroorganizmi, ki izzovejo to strašno bolezen, so znani že desetletja kot gibčne, ©dvijalcem podobne spiroehaete pallide. Zaman pa so bili vsi poskusi, da bi jih vzgojili na umetnem redivu v čistih kulturah. na kar bi mogli z vcepitvijo v poskusne živali dokazati, da so to v resnici povzročitelji luetičnih obolenj. Pri vseh takšnih kulturah se je izkazalo, da so vzredili le bitja, ki so po svojih oblikah in lastnostih povsem drugačna od pravih spi-rohet in nimajo tudi nobene moči, da bi povzročila obolenje. Toda eksperimentatorji po mnogih neuspehih niso izgubili poguma in prvi tedni tega leta so jih privedli do cilja. Profesorja Hoftmann in Frohn sta celo vrsto let iskala primernega rediva za gojitev spiro-bet in sta ga končno našla v mešanici kun- čjih jeter in juhe iz krvi. V tem rednru so mikrobi sifilide uspevali nt moč dobro in kar je najvažnejše: malenkostna injekcija te čiste kulture v poskusno iival izzove v najkrajšem čas« vse znake stiilitičs.ega obolenja. Uspeh je torej popoln. A gotovo bo imel še važne posledice. Tako pričakujejo, da bodo na temelju čistih kultur našli nova cepiva, ki bodo znatno olajšale borbo proti sifilidi. Židovski učenjaki v ItaHji Italijanski ministrski predaednlk Mussolini je proMe dni pozval v italijanski svet znanosti vrsto židovskih učenjakov. Za biologijo je bil imenovan v »vet znanosti prof. Marco Aimagia, član Patološkega zavoda v Rimu, za kemijo prof. Oiorglo Levi, prof. na univerzi v Milanu, za gospodarstvo prof. Camilio Levi lz MIlana, za medicino pa vodja kirurške kttaik« v Pa-lermu prof. Ascoli. Po krvavih dneh v Avstriji *** i - * „ J. . ......ni •» VisiV Zgoraj levo: posledice topovskega obstreljevanja socialistične hiše na Ottakringu, odkoder so člani Schntzbunda streljali na zvezne čete — Zgoraj desno: v bojazni pred »bančnim polomom« čakajo vlagatelji pred zaprtimi vrati banke — Spodaj: Panda prostovoljnih čet pred zmagoslavnim državnim kaneelar Jem dr. Dollfussom Poroka filmskega igralca Eden uajooijšin francoskih filmskih igralcev Charles Boyer se je zadnje dni oženil v HolIywoodu » filmsko zvezdnico Pat Pa-tersonovo, ki jo predstavlja slika Atentatorji na Venizelosa pred sodiščem Prihodnji teden se bo začela na Grškem obravnava proti atentatorjem na bivšega grškega ministrskega predsednika Venizelosa. Proces pa ne bo v Atenah, kakor je bilo prvotno nameravano, temveč na otoku Skyrosu. S tem se hoče vlada izogniti morebitnim spopadom med venizelisti in njihovimi nasprotniki. Na Skyros došli potniki iz Grške se bodo morali legitimirati, če bodo hoteli prisostvovati obravnavi, na kopno pa bodo pustili samo takšne osebe, ki Je o njih znano, da ne povzročajo neredov. Sodišče je pozvalo na zaslišanje ogromno število prič. Zaradi dunajskih dogodkov v smrt V Budimpešti se je ustrelil 78-letni upokojeni davčni uradnik Josef Grossmann. Krvavi dogodki na Dunaju so napravili nanj takšen vtis, da si ni žeiel več živeti na tem svetu. Vir bogastva Sir Jcemian Colman, čigar razkošno opremljeni grad v Surreyu je nedavno zgorel, se ima zahvaliti za svoje ogromno premoženje gorčici. Od Londona do Kapske-ga mesta, od Sydneya do Bombaya ni najti angleškega gospodinjstva brez »Colma-novega mustarda«. Oolman sam pa je že od mladih nog nasprotnik borznih špekulacij in je prepričan, da si je mogoče samo z gorčico nagrmaditi silno imetje. Nekoč ga je pobaral dober znanec: »Bože. koliko gorčice so morali pojesti ljudje, da so nakupičili toliko milijonov!« Sir Colman pa mu je odvrnil: »Prijatelj, motite se. moji milijoni niso zrasli iz gorčice, ki so jo ljudje pojedli, ampak iz tiste, ki jo puščajo na krožnikih^ Koncertna turneja Paderewskega Po pogrebu ge. Paderevvske je aSovKi poljski pianist im bivši predsednik poljske države ostavil Montmoroncy in Francijo ter se za nekaj časa umaknil v svoj švicarski Tuskulum Morges. Govorili so, da bo zaslužni umetnik in poljski domoljub popolnoma opustil koncertno udejstvovanje v javnosti. Zdaj pa javljajo iz Morgesa, da se pripravlja Pa-derewski na novo koncertno turnejo. Odpotoval bo pred vsem v Ameriko, kjer se po njegovem naročilu že opremlja koncertni va^on zanj. Paderewski uporablja namreč na potovanju širom Amerike vagon, v katerem ima klavir, da se med vožnjo lahko neprestano vežba. Paderewski ima na svojih potovanjih skozi Ameriko s seboj tudi lastnega kuharja in ne spi v hotelih, marveč v svojem vagonu. Aerodinamika — velika 11 La »News Chronlcle« poroča, da živi Amerika trenutno pod vplivom aerodinamike, ki pomeni onstran oceana veliko modo. Vsi Američani se mukoma trudijo, da bi dali vsaki reči »aerodinamičen izgled«. Tvornice železniških voz v Chicagu »o nedavno izdelale prvi aerodinamični vlak. Vagoni tega vlaka so iz trdega aluminija tn tehtajo samo eno tretjino toliko kolikor dosedanji železniški vagoni. Brzijc pa z naglico 175 km na uro. Vožnja lz Chicaga do Kalifornije se s tem skrajša za celih 24 ur. V kratkem pridejo v promet štirje takšni Vlaki. Napovedujejo pa »e Se druge »aerodinamične« novosti: pohištvo itd. Brivci ae trudijo, da bi odkrili »aerodinamično pričesko«. Nekomu se Je to baje že posrečilo: lasje ae najprej počešejo nazaj, potem pa popravijo tako, da padajo valovito na tilnik. Tudi damska ln moška moda bosta v kratkem dobili »aerodinamično« noto. šaljive! pripominjajo, da bo Amerika v kratkem vzgojila tudi aerodinamičnega psa. Beg pred meteorjem Pilot Hiram Sheridan pripoveduje v ameriških listih o nenavadnem doživljaju, ki ga je Imel na neki vožnji s svojim letalom iz Forthmoutha v Texa.su v Little Ročk v Arkansasu. Njegovo letalo se je na tej vožnji jediva ognilo trčenju s nekim meteorom. Lete! Je r»vno nad Taxaskano, ko Je videl padati meteor, ki Je drvel proti zemlji s sinjebeiim sijem. Sekundo ali dve Je opazoval nenavadni pojav, nato se je zavedel nevarnosti, v kateri plava. Brž je zaokre-nil letalo ln pospešil brzino. Pilot ne more povedati, kako blizu mu Je prišel meteor. Pravi, da je nenadoma zgorel v zraku ter izginil, preden je dosegel zemljo. Sherlden pravi, da ima vtis, da je komaj za las ušel poginu. Obsojeni demon Mlado Kitajko Li iz Kantona je te dni neki vrtnar tožil za odškodnino, češ da je obsedena od demonov in mu je napravila veliko škodo. Mlada Li je imela že štiri može, e vsak ji je umrl kratko po poroki Ljudje so si začeli šepetati, da jo je obsedel zli duh, končno je začela še sama verjeti v to in je stopila k staremu vedežu, da bi ji pomagal. Stari mož ji je svetoval, naj se v petič poroči z — drevesom, češ da bo demon potem izgubil svojo škodljivo moč. Li se je tega nasveta držala ;n čez nekoliko dni se je res na slavnosten način poročila s stoletnim mangovim drevesom iz vrta sosednega vrtnarja. Slučaj je hotel, da je vihar kmalu potem drevo izkoreninil in tedaj je vrtnar ne-srečnico tožil za odškodnino. Sodniki so imeli težko stališče, končno so pa odločili: 2 en o je gotovo obsedel hudoben duh, a ni odgovorna za njegova zlodejstva. Zato je obsoditi ni mogoče. Obsodili pa so demona. Ta pa seveda ne misli na to. da bi plačal odškodnino. Rajši jo bo morda od-kurii. Za dobro in slabo voljo »Si bil pri dirkah?« »Ne, imel sem jih doma.« »Kako to?« »Naša kuharica je namestu olivnega olja dala v solato ricinovo olje.« »Jetnik št. 58, pridite ven. vaša žena je tukaj!« — »Katera pa, gospod nadzornik?« — »Vaša žena pač!« — »Da. gospod nadzornik, toda prosim, ne pozabite, da sem zaprt zaradi bigamije!« Pred novim vzletom v stratosfero Belgija« fizik prof. Oosyna, bMU sode-kivee stratoeferoega pionirja prof. Ptccar-da, pripravlja, kakor znano, za letoa nov valet v stratosfero. Ta polet M se bil moral prav za prav vršiti že lani, pa je bil odgoden zaradi nesreče, ki Je zadela Co-«ynsa v laboratoriju, kjer Je nastala eksplozija ln ae je raapočila gondola. Letos ae bo prof. Cosyna dvignil z »Bel-gico«, balonom znanega aeronavta Demuy-terjsL Start bo najbrž v Hour Havenneu. Gondolo za stratosferni po4et še gradijo ter bo lz magnezija in aluminija, ker se poskusi z gondolami lz samega magnezija niso otmeeAi. Ultrakratki valovi in rastline V biološkem poskusnem zavodu dunajske Akauemije znanosti mo izvršiti pred Kratkim zanimive poskuse e vplivu kratkih valov na rastline. žarkorc * valovno dolžino 3.4 m so izpostavili 47 različnih rastlin, t* po preteka pol minute je temperatura pri večini rastlin narasla na prilično 70 stop. C., po 10 minutah je temperatura, znašala 90 do 110 stopinj. Zdi se, da so v rastttnaJ} neke snovi, ld so zmožne žarečo energijo qpremtoj«tl M- tro v toploto Goering in Dimitrov Pruski ministrski predsednik ln general Gbring je te dni sprejel posebnega poročevalca »Dailv MaUa« Warda Pricea ter mu pojasnil razna vprašanja, ki mu Jih Je zastavil aneleški novinar. Na konc« se Je Priče pozanimal tudi za usodo Dtmkrova ter je dejal o njem: »Dimitrov morda nI zaAgal aenzSkega parlamenta, storil pa. je vee, kar Je bHo v njegovi moči, da razvname nemško ljudstvo. Bil ie najbolj agileo boljševiški ageart v Nemčiji. Jaz sem mu pred sodiščem dejal, da spada na vislice, čeprav samo zare-di njegovega rovarenja pred požigom parlamenta. Takšne so moje zasebne misli o tej stvari če bi bila zmagala njegova stranka, M n»s bfia brez strahu ofcglavlla. Ne vidim nobenerra vsroka, čemu bi morali mi ravnati drugače. Zdaj je mož zaprt in bo tam ostal, ker Je tako najbolj?« shranjen.« Razbojniki napadft eksekutorja V Maraeiileu je bil napaden neki davčni izterjevalec, ki se Je voeH t avtomobfiu k eksekuciji. Njegovo voz 18o Je ustavilo oeetn roparjev, ki so prisilili ekselortorja, da Jtm Je izročil dve vreči denarja, v katerih jn bilo 180.000 frankov gotovine. Roparji so pospravili plen in pobegnili brez siedu. Za pomlad Obleka lz živordečega tafta. Rokavi, ovratnik ln vložek lz belega pikeja ANEKDOTA Pierre Mille Je nekoč vprašal Adrlena H6brarda, ki je imel kot ravnatelj »Temp-sa« ogromen vpliv na francosko politiko v Tretji republiki, zakaj ne piše svojih spominov. Hčbrard se je fino nasmehnil in mu odvrnil: »Saj veste, da ne bi ime! povedati nič posebnega.« VSAK DAN^ENA Puščavnik »Zakaj ste se naselili na tem saanotneni otoku?« »Da pozabim!« »Kaj hočete pozabiti?« »Se ne spominjam več';« P © R T V nedeljo v Bohinj V nedei/jo nastopijo v tekmovanju za ponosni naslov prvaka v Buhinju vsi oni smučarji, ki predstavljajo najvztrajnejše športnike, da preizkusijo svoje sile v tekmi na 30 km. V tej zim je to prva preizkušnja ra tako daljavo. Toda zaradi ugodne zime so naši tekmovalci v dobri formi in borba za ponosni naslov prvaka bo prav ostra. Dočim na daljnem severu s strahom gle-daio na izid Fisinih tekem, ker so vsi trav-niki ze!en . ima Boh-ni obilo snega in prav dobro smuko Tekmovanje se bo pričelo ob S. zjutraj, start je na Bohiniski Bistrici, cilj istotam Ker ie okolica Liubliane izgubila sneg itnaio smučarji nailepšo priliko, da se udeleže nedelisk h tekem n ohenem navžiieio kra, ki rta to od nekdaj najrevnejša, rivala na selenem polju. Toda to pot Js moralo SK Trbovl> kloniti bolje razpoloženi napadalni vrsti SK Amaterja, ki je na precej težkem terenu doseglo rezultat 3:0 ln s tem priborilo kip Dobrne. V nedeljo igra SK Amater pri SK Litiji, kl po ve£ letih zopet gostuje v Trbovljah. Ker se obeta lep nogomet, pridite v nedeljo vsi ljubitelji športa na igrišče Amaterja. Smučarski klub Dovje-Mojstrsm priredi v nedeljo 25. t. m. vsakoletno medklubsko štafetno tekmo 4X8 km. žrebanje ob 7.30. Start ob 8. Prijave sprejema vodstvo tekme do žrebanja v hotelu Triglav r Mojstrani. Darila: Klub one štafete, kl zasede I. mesto, prejme lepo pokrajinsko sliko iz okolice Mojstrane, tekmovalec z najboljšim časom dneva pa priznanico. Prijavnina: Din 10— za štafeto, plačljiva pred žrebanjem. Tekmuje se po pravilniku JZSS. — Dalje priredi medklubsko skakalno tekmo v treh razredih. V I. razred spadajo vsi oni, ki so že tekmovali na mednarodnih tekmah, v n, razred, ki so dopolnili 18. leto. in v m. razred vsi mlajši, žrebanje ob 13.30 na Skakalnici. Start točno ob 14. Prijavnina za I. ln n. razred 4 Din, III. razred Je prijavnine prost. Prijave se sprejemajo do najkasneje 25. t. m. opoldne. Darila: Zmagovalec I. razreda prejme krasno pokrajinsko sliko, Et. razreda in in. razreda pa praktično darilo in prizna-nico. Vsak drugi vsakega razreda pa prejme priznanico. — Izid tekem se objavi po končanih tekmah v hotelu Triglav v Mojstrani in se istočasno razdele darila. Te tekme so. kot običajno, med najbolj ostrimi in pride vsak smučar tn prijatelj zimskega športa na svoj račun. Otvoritev ponuadanske nogometna sezone v Mariboru. V nedeljo 25 t. m. se bo v Mariboru odigrala prva letoSnJa neprometna tekma, in sicer se bosta srečala ob 16. na igrišču SK železničarja Varaždinskl SK ln SK Železničar Odbor za delegiranje sodnikov prt OOLNP v Mariboru se Je konstituiral takole: predsednik g. dr. Plantnšek, odbornika za sodniško sekcijo g. Franki, za okrožni odbor LNP g. Fišer. Ljubljanski ZimSkoSportnl podsavez ima drevi ob 20. v damski sobi kavarne Emone sejo upravnega odbora. Vsi in točno. Razpored prvenstvenih tekem n. razreda mariborskega okrožja. Okrožni odbor LNP v Mariboru je na svoji zadnji seji izžrebal termine prvenstvenih tekem drugega razreda mariborskega okrožja. Razpored je: 8. aprila Panonija : Svoboda v Murski Soboti, Ptuj : Drava v Ptuju na igrišču SK Ftuja; 15. aprila Mura : Gradjanski v Murski Soboti. Svoboda : Drava v Mariboru, Ptuj : Panonija v Ptuju; 22. aprila Ptuj : Svoboda v Ptuju. Panonija : Mura v Murski Soboti; 29. aprila Drava : Gradjanski v Ptuju, Mura : Svoboda v Murski Soboti; 6. maja Ptuj : Mura v Ptuju, Svoboda : Gradjanski v Mariboru; 10 maja Drava : Ptuj v Ptuju na igrišču SK Drave (neodigrana tekma jesenske sezone); 13 maja Ptuj : Gradjanski v Ptuju. Panonija : Drava v Murski Soboti; 20. maja Gradjanski : Panonija v Cakovcu, Mura : Drava v Murski Soboti. ŽSK Hermes (nogometna ta kolesarska sekcija). Danes ob 20. seja obeh odborov pri Končarju. Kolesarska ob 19.30. Vremensko poročilo Ljubljana, 22 februarja. Telefotnično po stanju današnjega dne: Boh. Bistrica jezero: —6. jasno, 10 cm pršiča na 80 cm podlagi, smuka idealna. Kranjska gora, Rateče planica: — 7. barometer stoji, jasno mitno, 70 cm sreža. smuka idealna. Tamar in Vršič 250 cm pršiča. Bled — jezero: —- 5, jasno, mirno, 35 cm sreža 30 cm grapaveg« ledu Mariborska koča — Pohorski dom: —1, jasno, mirno, 60 cm sreža, smuka prav dobra Ruška koča: —1, jasno, mirno 70 cm sreža, smuka prav dobra. Klopni vrh: —- 3, jasno, mirno, 70 cm sreža, smuka prav dobra. Klopni vrh: — 3, jasno, mirno, 95 cm sreža, smuka prav dobra. Pesek: — 5. skakalnica uporabna, 120 cm srenja, smuka prav dobra. Senjorjev dom: — 5, jasno, mtrno, 125 cm sreža, smuka prav dobra. Cimžat nad Falo: — 4. jasno, mirno, 75 cm sreža, smuka prav dobra. Sv Lovrenc na Pohorju: —4, jasno, mirno, 55 srenja, smuka prav dobra, skakalnice uporabna. Ribnica na Pohorju: —4, jasno, mirno, 70 cm srenja, smuka prav dobra. Rimski vrelec: —6. jasno, mirno, 35 cm srenja, smuka prav dobra. Smučarski dom Ljubljane n« Pokljuki 21 februarja — 8. jasno krasno vreme, 180 cm pršiča, smuka idealna. Izgledi najboljši, za visoke ture zelo ugodno. Dovje-Mojstrana. 21. februarja, krasno, solnčno, smuka ugodna, izgledi idealni, ska-kaln;ca uporabna. Zelenica, 20. februarja: —5, jasno, solnčno, 155 cm snega, v senci zmrznjen, na solnčni strani orajan smuka prav dobra, izgledi nrav dobri Skalaški dom na Voglu: mirno, jasno, na sončnih legah zrnjevec. smuka prav dobra. potevoa LJubljana. PodaAvszna mJ» bo v aoboto 24. L m. točno ob 19. na Kariovtld cesti m. 4. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 14.30 trening na igrišču za igralce, ki imajo čas Ob 19 strogo obvezen croas-country Priti morajo: Logar, Hasl, Ber-var, Šinkovec, Zemlj&k, Jug. Buncelj, Pu-po, Slamberger, Ennan, Bertoncelj, Jež, Pi-šek I in 11. SJ< Ilirija. (Lahkoa/tletaka sekcija.) Drevi ob 18.30 v telovadnici osnovne Sol« na Grabnu gimnastičnl trening tn cotmtry tek. Sigurno naj pridejo Prtbovšek, Zuc-catto Vinko, Marinko Maks, Stopar Branko, Jurman Kari, Magister Slavko. Poravnajte članarino za tekoči mesec. — (Ha-zenaka sekcija.) Danes ob 18. v garderobi na drsališču plenarni filanskl sestanek z izredno važnim dnevnim redom. Sestanku morajo prisostvovati vse članice, zlasti pa Hafnerjeva, Omanova, Darinka, Nika, Slaparjeva, Vida, Angelca, Joža, Boža. K sestanku se vabijo dalje gg. dr. Mayer, dr. Bradač, Sturz, Pogačnik. Po sestanku, ki bo kratek, toda izredno važen, bo crosa-country trening za vse, sobotni trening odpade. Vodstvo sekcije apelira na vse članice, da se t etra sestanka polnoštevilno ln sigurno udeležijo. TSK Slovan. Drevi ob 19. pri >Sokolu« članski sestanek vseh igralcev, ob 20. pri Krušiču zelo važna odborova seja. SK Svoboda (IJubljana). Dane« ob 20. sestanek vseh nogometašev ▼ Delavski zbornici. Po sestanku seja odbora. Iz odbora za delegiranje »odnlkov. Delegirajo se k tekmam 25 februarja naslednji sodniki: v Ljubljani, igrišče Primorja, ob 14. Hermes : renrezentanca A g. Pe-valek, ob 15.45 Primorje : reprezentanca Ljubljane g. Jordan v Domžalah ob 15. Domžale : Disk g Martelanc. Službeno Iz OZDS. Za nedeljo, dne 23. februarja 1934 se delegirajo: v Ljubljani igrišče Primorja ob 14. g Mahkovec Hermes : B-team. ob 15.45 g. Cimperman Primorje : A-team. v Domžalah ob 15. Disk : Domžale g. Pfundner. — Tajnik. ♦ Glede delegiranja sodnikov za nedeljske tekme smo dobili dve objavi, kl sta različni. Priporočamo odločujočim faktorjem, da sporazumno obveščajo javnost, ki nima interesa na kompetenčnih sporih raznih forumov. Re^rtoa* DRAMA. Začetek ob 20. Peteik. 23. ob 15.: Sonjkin in irfaeova »reža- Dijaška predstava no znatno znižanih oe-nah od 5 do 14 Din. Sobota. 24.- Konec poti. A. Nedelja. 25. ob 15.: Robinzon ne sme umreta. laven. Znižane cen? od 5 do 14 Din. — Ob 20.: Gofr>odičma. Izvem. Znižane em OPERA. Začetek ob 20. 23 s Zaorto. Sobota. 24.: Ples v Savoiu. Izven. Zuiiiane •ene. ★ Dijaške predstave so a* v teku letošnje aeoone izredno priljubile in so vse zelo dobro obiskane. Danes se vprizori ruska komedija »Soniikin in njegova srjča«, na kar onozariamo predvsem diiaštvo vseh šol in ostalo občinstvo, ki n* jteame posefati rednih predstaiv. Sedeži se dobi že .»d 5 Din navzgor in stane najdražji sedež 14 Din. Znamenita vojna drama »Konec potic, katere avtor Sherif je postal t njo svetovno »jian si vprizori prvič v tei sezoni v sobota 24. t. m. Komad ie dosesel pred Dar leti v drami popoln uspeh in se letos ponavlja v isti zsasadbi in režija e- Cirila Debevca. Predstava bo za red A. Proslava 251etnice umetniškega delova-«ia gospe Marije Vere bo v soboto, dne 3. inarca. Ob tej priliki se vprizori Tavčarjeva »Visoška kronika«, katero je gospa Marija Vera priredila na izredno spreten in posrečen način za naš oder Opozarjamo že danes občinstvo na ta dogodek, saj je jubilantka znana kot odlična umetnica širom jugoslovenskib odrov in tudi onkraj naših meja Za predstavo se sprejemajo orlElasi pri dnevni blagajni t opernem gledališču. Drama pripravlja za bodoče Doetotevski-sa »Brate Karamazovec v dramatizaciji in režiji e. Cirila Debevca. Premiera bo nred Veliko nočjo. Za Veliko noč pa se vprizori zopet Gr^sorin - Tominčeva pasi ionska i ara >1. N. R. I.<. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČU. Začetek ob 20.15. Sobota. 24.: Radio tenor. Presni««. Nedelja. 25.' Radio tenor. »Radio tenor«, to velezabavno veseloigro s petjem, polno situacijskeea in besednega humoria. uprizori Šentjakobsko gle-aališče v soboto. 24. in v nedeljo. 25. t. m. ob 20.15-Dejanji poživljajo razni kuipleti in operne ar >» ki iih bo pel izvrstni tenorist g. Gro belšek. V vseh večjih vlogah se bodo predstavili občinstvu novi člani. Lepo domačo sceniriio sta poleg drugih naslikala gg Gornik in Vitek. Vstopnici se dobe od 10 do 12. in od 15. do 17. pri blagajni v I. nadstropju Mestnega doma. Posetite predstavil Mariborsko gledalilfti Začetek ob 3». Pftek. 28.: Zaprto. Sobota. 24.: Scampolo. Zadnfič. Nagnit) * cene. (Sedeži po 12, 10, 8, 6. 4 Din; stojišča po 3 in 2 Din.) Jfidelja. 25. ob 15.: TrnjulČaca. Otrožka predstav« po najnižjih cenah. (Sedeži po 12, 10, 8, 6, 4 Din; stojišča po 3 in 2 Din.) — Ob 20.: Vijolica v Montmar-tra- Premiera. Gostovanje Eriki Dru-rovičeve. Izven. CELJSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Nedelja, 25. ob 16.30: Maksi. Uprizoritev p«liskih igralcev. Znižane rf»n<» Prebujene strasti »Prebujene strasti« ali »Prva dekliška Ljubezen je naslov filmj. ki ga bo jutri predvajala ZKD v Elitnem kinu Matici- To je duhovita in lepa drama iz življenja moderne žineveke mladine, vzgojene v velemestih. Tu se rešuje problem, ko ee mladina zave svoj; moči in mladosti. Vsebinsko ie to vesila in globoka pripovedka o deklici, ki ie v svoji ljubezni »Ia »malo« predaleč. Ko njene prijateljici to zvedo. }« ne zapusti, temveč nasprotno, vse so pri-prarv-liene pomagati ji. Življenje teh mladih deklet, združenih » športni klub »Vodne laotaviee«, ie ,x*ino ki-oiče radosti: spori, iekrjno prijateljstvo ta ljubezem prevevajo to prekrasno filmsko delo. Osem mladih, življenja polnih deklet kraljuje tem ob jezeru in goji plavalni in veslaški spori. Godba, ki spr.mlja to delo, f« nekaj posebnega. Komponist Ar!rj>r Rebner js znal dati glasbi v tem d^lu pečat sveže in kipeči mladosti. Enako je režiser Ericb VVaschneck podal v filmj vno dinamiko br^skrbnj mladosti prebujajočega se žit* llenja. Glavna tunaktnfa }e Kartn Hardt v vk> gi maturantke Kriste. Športna trenirka nat* poda vlogo teko. kot bi jo moral rešiti vsak resen športni treo3r. Film je poln kij>eče mladorrfl ta H pi» to delo. posvečeno mladini. Oglejtj si ga, v njem najdete lipoto življenja. Prva predstava bo danep ob 14.15. Vremensko poročilo •tsvtlke sa označbo kraja pomenljot 1. čas opazovanja. 2 stanje barometra, t. temperatura. 4 relativna vlaea v %, I. •mer In brzina vetra, 6 oblačnost 1_10, 7 padavine v mm, 8 vrsta padavin. Temperatura: prve Številke pomenijo najvišjo drnire najnižjo temperaturo. 22. februarja Ljubljana 7, 773.2, —1 2, 89, SW1, B, —, —f Ljubljana 13, 772.6, 5.6, 64, NNW2, 7, —, — Maribor 7, 770.5, 0.0, 90, mirno, 9, —, —j Zagreb 7, 772.0, 1.0, 80, Wl, 10, —, —; Beograd 7, 772.0, —1.0, 90, NW2, 10. 0.» sneg; Sarajevo 7, 773.1, 0.0, 80, mirno, 10, —, —; Skoplje 7, 770.9, 2.0, 65, W2, 7, —, —; Split 7, 770.3, 6.0, 70, NI, 1, —, —| Kumbor 7, 769.0, 8.0, 70, mimo, 3, -—, —v Temperatura: LJubljana —, —2.0; 6.4, — Maribor 11.0, —1.0; Zagreb 12.0, 1.0; Beograd 2.1, —1.0; Sarajevo 9.0, —1.0; Skos>-lje 10.0, —1.0; Split 12.0. 5.0; Kumbor 6.0. Solnce vzhaja ob 7.53, zahaja ob 17.36. Petek 23. februarja LJUBLJANA 11: Šolska ura: MoJi starti so tako sitni (pero Horn). — 12.15: Plošč«. _ 12.45: Poročila. — 13: Cae, plošči. — 18: Plošče. — 18: Nacionalno predavanje Narodne odbrane. — 19: Sokolsko predavani« (Poharc). — 19.30: Izleti za nedeljo. — 20: Mednarodni koncert jugoslovenske glasba! 1. Ljubljana: Pevski koncert Akademskega pevskega zbora. — 2. Zagreb: Narodne ti©-emi in plesi iz Pjtrovme pri Zagreba. — 3. Beograd: Orkestralna glasba iuisjosloveo-skih skladateljev. — 22: Cas, poročila, pk>-žče- Sobota. 24. februarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: F* ročila. — 13: Cas. plošče. — 18: Plošč«, stanje avtomobilskih cest. — 18.30: Radio interviiv z Danilom — 19: Ljudski nauk O dobrem in zlu (dr. Veber). — 1930: Zuna^ nie politični pregled. — 20: Radio - oiko« ster. — 20.45: Samospeve poie gdč- LapaJ-ne. — 21.15: Izvirni šramel trio (z bnun-basom). — 22: Cas, poročila, radio jazz. BEOGRAD 20: Orkestralen koncert. — 21: Plošče. - 21.3o: Plesna glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Godalni trio. — 20.15: Pevski in klavirski koncerl. _ 21.45: Plesna muzika- — PKAGA 19.55: M^šan program. — 21: Orkestralen koncert estonske glasbe. — 22.15: Plošče. _ 22.30: Lahka glasba. — BRNO 19.35: Harmonika. — 20.55: Godba na pihala. — 21.30: Sram jI kvartet. — 22.15: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 20: Lahka glasba. - 21.20: Skladb* Paderevskega. — 22: Godba za plas. — DUNAJ 12.30: Orkester. - 16.10: Zborovski koncert. — 19: Pesmi H. Wolfa. _ 20.30: Operetni veier. — 22.45: Plesna glasba. — BERLIN 20.05: Simfoničen koncert. _ Lahka glasba. — KCNIGSBERG 20.05: Prenos iz Berlina. — MOHLACKER 20.05: Prenos simfoničnega koncerta H Monakovega. — 92 30: Lahka glasba. — 24: Nočni koncert. Zahvala« Za izražena sožalja ob smrti drage tet«, svakinje in gospodične remfe Zebre darovalcem cvetja in za Številno spremstvo pri pogrebu izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo. Prav posebno se zahvaljujemo prečastitemu stolnemu kanoniku g. Alojziju Stroju ter patru g. Fl. Ramšaku D. J. za ljubezni polno duhovno tolažbo v bolezni, rodbinama Korbarjevi in prof dr. Lavren-čičevi ter gospe Slatnarjevi za vso skrb in postrežbo za časa njene bolezni. Vsem iskrena hvala! V Ljubljani, dne 22. februarja 1934. 2027 Družina 2ebrč. . - v . , - - v - '.v. V -v \M ••• V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je zapustil naš ljubljeni, skrbn. oče, brat, stric, tast, svak, gospod Ferdinand Ferjančič okrajni gozdar v pokoju ter se preselil po dolgem, mukepolnem trpljenju, t 76. letu v boljše življenje. Pogreb dragega, nepozabnega nam papana se bo vršil v petek, dne 23. t. m., ob 17. uri na tukajšnje pokopališče. Pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Kranj, dne 22. februarja 1934. 2026 Žalujoč« rodbine: FERJANČIČ, inž. PET KI C. JEREMIC. A. Chrttft 01 SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Roman »Ker vztrajate pri svojfti lzpovedbah, Je vsaka nadaljnja beseda odveč. Povem vama pa, da sta velika bedaka.« 2e se je bil obrnil, da bi odšel, ko ga je razburjen fia« poklical nazaj: »Monsieur, monsieur, samo še trenutek! Mislil sem namreC — mislil sem, da gre spet za kako damo. Zaradi dam srno imeli namreč že nekajkrat sitnosti s policijo — a zaradi umora?! To je seveda drugačna reč.« »Mojega potrpljenja je konec,« Je krilcnil Poirot. »Resnioo hočem vedeti. Ali resnico, ali pa--! Zadnjikrat vas vprašam: kdaj je prišel gospod grof v vilo parijo' — v tore Din. — Prošnje s potrebnimi prilo-Tanr fe naj naslovijo na obči Mit« upravo Lo£e. do 91. tu are« t. 1. — Občinska uprava oWine Lo?e. dne «1. U br. 1994. Predi. »M. Cn«ek Josip. 4619-1 300 Din nagrade iiplača takoj ah- aolveat kmetijeke šole onemu. ki mu preskrbi s »ifto mesto vrtnarja. sadjarja, v-in ogradti ;k», livioorejca ali splošnega ekonoma. V prrorrst.no praksr gre tod« brezplačno. Cenj. ponudbe na rwgi odd. »Jutrs« pod »Rok.a roko omiti«. 4J60-! Strojni mehanik «pre-en. floM stalno elnfcbo Ponudbe na 0-g'as.ni oddelek »Jirtra« pnd »Strojnik« 4642-1 Iščemo absolventa trgovske šole wi pisarno in M>>f-e teče r>nd; u ob!sk f-ronk. Ponudbe na oglapnf oddelek »Jutra« pod Šifro »D"ber tvorec«. 46C5-1 Beseda 1 Din davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Za okraj Kozje tSl<*mo zastopnika z ir.ka »■>:a. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »S a'na sluiba«. 4618-5 Bes«da 50 para, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 3 Din. NaJ-manjs znesek 12 Din. Kontoristinja a Tfčietno prakso. zioiTia knjigovodstva. strojepsia vn vseh p^amiških dej. išče primerijo zaposenje. — Ponudb« na oglasni oddelek »J'itra« pod značko >Kon-tor»tinja«. 4647-ž Strojnik s petnajstletno prakso n« parni ž« pri. tznčen st.rojo-brava-r, dober brusač iag. !Sče službo proti m:nima!ci plači. Dopise: »Strojnik« Petroviča, poŠta Gomirje. Deklica :if* i>n dobri VSI, Milki Kovač-1«, Visoče 9, pr^t« Planic« pri Sevnici. 46S9-! Prodam Beseda 1 D!n. davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NaJmanJM znesek 17 Din. Transmisijo 20 m, premeri SO mm, t !<»- žaji proda Splošno ind. d. d. r Liub lje.nl, predal 146 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje na siova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Rudniške vozičke (K ;ppwa gen) rabljene kupuje Cmckaoiin d. d. — Uiublja-no, Ta-r^rjer* iS. 4658-7 Jelim kupiti veftje kolttine transmisijsklh osi in vsakovrstnih cevi. Ponudbe: Ljubljana. Vol-niaikova nii-ca 2E», «11 lefo-n »-74. 4649-7 Beseda 1 Din, davek 2Din, za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Parcelo SOOm' jtitoe »irani, prodam. Dopise oa ofl-asn: oddelek »Jutra« pod »Najle-pSa«. 4.572-20 Parcelo 3000—B000 m' veliko. mem v naje« ali kapim. Ka je lahko bodi hi&«. Ponudbe n* oglasni oddelek »Jutra« pod zoač&o » Ugod.no m<<. 467J.20 Hišo eno- a'l dvostanoraajlsk*, z vrtom, kupim v Ljubljani. Naslov v og'asmem oddelku »Jutra*. 4660-20 Kapital Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali datanle na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Ureditev dolgov eodne Sb tevw»odiie poravnave, konkurzne zadeve, np»ljaT9, vodstro, revizije te »talno nadtoretrro knji-fovodetv« sestavo bilanc, izdelav* prorač aoor lo kalkulacij, nabavo kreditov. ureditev in likvidacijo kmečkih dolgov, vee tr-gOTiko-obrtae informacije tn druge neurejene pi£»lov n» zadeve poverHe zaupno koneeeijoniranl komercijaiai pisarai Lojie Zaje. sodni zadr revizor 1« zapriseženi knjigjvodski strokovnjak. Ljublja.ni. Tlorijanstka ulica »t. 10 Od ?4. febroarja naprej: Gledališka ulica. it. 7/1. 4635-16 Do preklica j«B(!ife«o v r a i n n iepM hranilne knjilie* (tnd-i prepise) prvovrstnih tukajšnjih denarnih »svodov. A. & E. Skaberne, Ljubljena. 4646-16 Ljuba Jurkovič: (Ilustriral V. Mazi) Prodam knjižico Ljubljanske mestne hranilnice do sn»-«>ka 50.000 Dia, in do 100.000 Din Ljvdfke posojilnice v Celju, — Ponudbe na podružnico Jutra t Celjn pod iifro »Ugodim vhodom in souporabo kopalnice, v bližini gev-nega kolodvora oddam. — Nfislov v oglasnem oddelku .Jutra«. 4637-23 Sobo feipo ta »olnčtio, s proetim vhpdom ter souiporaoo kopalnice oddem v sredini mesta. Naslov ▼ oglasnem oddelkn »Jutra«. 4645-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, električno razsvetljavo, v prvem nad^ropju, t b!iž:m" obrtne 5ole oddam s 15. marcem. Naslov ▼ og'as. oddelkn »Jutra«. 4G74-2S Onremlieno sobo strogo separirano oddsm — Sv. "Petri 4-1/1. 4673-23 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 2Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stanovanje »cbe ta kuhinj«, i«e» ■ 1. aprilom- Ponudbe t navedbo cene na og!a*wi oddelek »J-utra« pod »Dva S'a&a«. 4636-21/a nI kotel, Povoljoi pogoji, Primorka, Periferija, Per-fektna, P mi!;. Resen kupec R. 171, S prr-;m. Serija, Sodelovanje, Sponi'a d 23, Sigurno, Signren denar, Te-varna keksov. Trezen. Trajna sreča. Trije odrasli. Točen. Točen plačnik. Ta-k.oj. Ugodna prilika. Uda-no. Oboden nakup. Varna. V Ljub1 lani. Vse sprejmem. Vzajemna. Vič. Vesten Voziček. Vino. Zamenjava, Zmož,na 100. Zeleni do-m. Zanesliiv« in poS^ena. 130. 100.000. 1503. 15.000. 10. 74.000, 25.000, 451, 200. Iniorniaciie Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Izjava. Podpisani priznam lj. oWa-lujern, da sc-m dne 1.1. t. m. v kavarni g. Lebiča v Celju, iztrgal pripeti »o-kols-ki zr>ck g. Kranju Jo-štu, trgovcu v Celju, ter vrgel znak po tleh. S tem nisem imel namena žaliti Sok-elsiko organlzacij-o, ker sem som njen č'an. Dominik Ureič, Cel j« - Breg S7. 4512-31 Izjava! Podpisani izjavljam, da nisem pločnik za do gove, ki bi jih naredila moja žena Marija Znidaršifi na moje ime. Stanisia-v Znidarii«, pekama, Celje. 4668-81 Iščem stanovanj prostorne kuhinj« ta prostorne »obe. v »eni do 600 Dim mesečno. Plačam točno m-esečno, četrtletno ali polletno vnaprej. Ponudbe na oflasni oddelek »Jutra« pod »Dvočlanska lina«. 4671 Hit Beseda lDln. davek 2Din za Slfro aH dajaaje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Preprosto sobico ta dv# eaebi. iičem za takoj. Ponudbe aa oglasni oddelek »Jntra« pod £fro »Dvs o#ebi«. 46K-23'a 7. Med tem je ladja odplula na široko morje, in na njej nesrečna LIH, sama, brez dobrih roditeljev. Iskala jih je povsod, po vsej veliki iadji. po palubi, pod krmo, v kuhinji, povsod, povsod, a nikjer jih nI mogla najti. In žive duše nI bilo. ki bi se bila zavzela zanjo Sirotica! Beseda 1 Din. davek 2 Din. ea Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Papazalček einj« modre barve, je o*e1 t sredo opoldne. Najditelja prosim, da ga vrne na na slov: Bogataj, Rime*« ?8. div ori«*. 4648-27 Komfortno stanovanje r aradtat ■leata, obstoječe it 5 sob, pose!»ie »obe, kopalnic* ta dragih pritl-kHn, oddam • 1. majem. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 4659-J? 1 Sobo odda Beseda 30 par, davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din Na'manjši znesek 12 Din. Gdč. ali gospod kattrl si Selijo res udobno krasno sobo t ali brez pskTbo z dobro domaČo hrano, ee'o. zelo poceni, naj vpraSaJo za naslov v ogl. odde) ku »Jutra«. 4396-23 Besed« lDln. davek 2Din za Slfro ali dajanje na slova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pisalni stroj Onderwood. zajamčeno bret-hiben, poceni proda Josip Matelič. Ljubljana. Gradi Šče 8rt>. 4641-29 Sobico oddam v centra me«ta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra c. 4675-23 IIJ f Beseda 2 Din, davek 2 Din za Slfro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 20 Din. V oglasnem oddelka »Jutra« )c dvigniti slede«« Mfrc: Aranf fif 1P©4. Brezskrbna starost. Beriit«. Cisto. Ci-oto »olnčno, Cista. Denar naprej. DopHovanje. Dobro mesto. Dih-teč crvet. Donosno. Dogovor, Dober zasln iek. Dobra Sivl!ja. D ob-a koharlca. Dvojna sreča. En-?ro LVrbljana. Etiketa SO?. Fotocraf. PinaneHer. G» -»pod Gostilna. Galanterija 100 fTren-lne knjižice. Je dilnlca. Jamstvo. Izredna prilika. fCnJiariea !. Kinpeo ?0. Knpe« KavaMer Ltab liana severni del L®v«k' dom LiuWtana La hek avto. LSibUana 71 LnibHans I M»tvos a" fJ 'ant Mala d'nž!na. M'H Maree Maj M»cesen M'r no Nntao r«b'm N» na* 2K I »t Oto Odtisli Osam 1'ena Pridna 'n pojtena Proda Vi premogi Polten 38. Popolna garancija Pa- ■ -: -v. IcA,:;-; ■mts- ; V .♦" V, ■>'• Kf/ . Beseda 1 Din, davek 2 Din, z-a šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Začeto ročno delo (otroške rokavice) se je našlo. Dobi se v oglasnem oddelku »Jutra« v Selen-burgovi ulici. 4676-28 Zlat uhan večji obroček, sem izguM-la od Knafljeve ulic-e do Miklošičeve ceste. Najditelja prosim, da ga proti nag-adi odda v oglasnem oddelkn »Jutra«. 4663-28 Razno Beseda lDln. davek 2Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5 Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik. Strof ZA REZANJE PAPIRJA do 1200 mm širine, eventualno specialni stroj za podolžno in povprečno rezanje kupim. ANTON BES, Zagreb, Praška ulica & Inseriratte v „JUTRU" t Naj arfino ljubljeni ote, stari očm hi taat, gospod JOŽEF CESAR je dne 21. februarja 19S4 po dolgi la mučni bolezni, ▼ 85. letu svoje starosti, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega bo v petek, dne 23. februarja 1934, ob % S. url popoldne iz mrtvašnice zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 22. februarja 1»S4. falnjoS otroci ln ost&H sorodniki. 2024 stanovanje v eredtnt mesta, v UL, nadstropju, obstoječ* is 5 sob, pooelske soba, kopalnice im drugih pritik&B •• odd« Naslov ▼ OffL odd. »Jutra«, -——iS! ai»niimniiiniiiiinim Sireno <>fct«ieui>, rabljeno, sa trofaad lok«, 180 voltov teli kupiti ' Elektrarna Darnvar Poravnajte tako) naročnino m radnji kvartaL »Jutrovo« ne« Vodno »varovanje naročnikov pri zavarovalnie! »Jneostavi^« miruje, če ste a plačilom naročnine v zaostanku sa več kot 14 dni V neizmerni žalost! javljam svoj! rodbfnf, prijateljem tet znancem, da se }e moj predobri soprog dr. Ivan N. Novak prvi bivši ljudski poverjenik za Medmurje, odvetnik dne 20. februarja 1934. 1. v 50. letu življenja preselil v večnost Zemske ostanke nepozabnega dragega pokojnika bomo izročili materi zemlji v večni pokoj dne 21. februarja 1934.1. ob pol treh popoldne. Sv. maša zadušnica se bo darovala v tukajšnji župni cerkvi dne 22. februarja 1934. 1. ob 8. uri. Pokoj njegovi duši! V Čakovcu, dne 20. februarja 1934. Dr. Milana Novak - Gavrančlč, soproga. rej u je Davorin tla vi jen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribmkai. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezersea. Za mserauu del J« odgovoren Aioj* Novak. Val ? Ljubljani.