Poštnina plačana v gotovini Maribor, ponedeljek 25. furtlfa 1934 Stev. 145 Lot6 V!P fXV.> MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredniitva 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 10. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani $ Poštni čekovni račun St. 11.409 JUTRA” Obisk Louisa Barthouja Našemu prijatelju in državniku prijateljske Francije Obisk francoskega zunanjega ministra g, Louisa Barthouja, ki je bil včeraj popoldne na tako veličasten način in s tako prisrčnostjo sprejet v našem prestolnem Beogradu, je gotovo najvažnejši med vsemi drugimi dosedanjimi. Zavedati se moramo namreč, da je to prvi obisk zunanjega ministra v e- l e s i l e v Jugoslaviji in mimo tega še tiste velesile, s katero je /vezana vsa naša zunanjepolitična usoda in nas z njo ne veže samo golo zavezništvo, temveč resnično prijateljstvo, zasidrano globoko v naših srcih in dušah. Samo kdor dobro pozna zgodovino zadnjih desetletij, zlasti od usodne aneksije Bosne in Hercegovine po bivši avstro-ogrski monarhiji leta 1908., ve do dna ceniti zasluge Francije za naše osvobojenje in zedinjenje. kakor tudi za sedanji položaj, ki ga zavzemamo v družbi ostalih držav Evrope. Brez vsakega pretiravanja lahko trdimo, da brez Francije ne bi bilo Jugoslavije, a tudi ne njenega mirnega razvoja. Bivšo Avstro-Ogrsko je že takoj prve dni po koncu svetovne vojne zamenjala neka draga sosedna velesila, ki je poizkusila vse, karkoli je mogla, da bi nas okrnila in potem oropala svobode in edinstva. Ne vemo, kako bi bilo z nami, ča!a do poldneva. Točno ob 12. uri je sprejel gosta kralj v enourno avdienco, nato pa je bil pri kosMu gost na Dedlnju. Popoldne obišče Barthou šefa generalnega štaba, generala Nediča, ob 17. uri bo slavnostni sprejem na francoskem poslaništvu, ob 20. uri pa priredi Jevtič svečani banket v Topčiderju, s katerim bo zaključen slavnostni srre~ jem. Atentat! bres konca in krsfa PEKLENSKI STROJ JE UBIL KAPLA NA. RAZSTRELIVO V KRESU. BA V ZASEBNEM STANOVANJU. BOjU- KAPr-ENBERG, 25. junija. V noči na preteklo nedeljo krog polnoči je v Kap-fenbergu pri vratih župnišča eksplodirala bomba. V kritičnem trenutku eksplozije je bil v bližini kaplan, ki se je pogovarjal z nekim rudarjem in z ženo vojaškega poveljnika Amalijo Spitzmajerjevo. Rudar in Spitzmajerjeva sta bila lažje, kaplan Eibel pa je bil tako hudo ranjen, da so ga takoj prepeljali v bolnišnico v Bruck, kjer je kmalu po prevozu izdihnil. Za atentatorji poizvedujejo varnostne oblasti. DUNAJ, 25. junija. Včeraj popoldne so našli v Ko\valdu pri Vojtsbergu, kjer bi se morala vršiti neka proslava domovinske fronte, v precej velikem kosu vodovodne cevi razno razstrelivo. Cev je bila vdelana v les, ki hi ga bili morali zažgati ob priliki kresa. DUNAJ, 25. junija. Včeraj zjutraj okrog 4. ure je neznan storilec vrgel skozi okno v stanovanje Rudolfa Ander-leta v 20. mestnem okraju dinamitno patrono. Patrona je eksplodirala in hudo ranila Anderletovo ženo in ob- otroka. Slavnostna seja narod, predstavništva BEOGRAD, 25. junija. Narodna skupščina in senat se sestaneta jutri k slavnostni seji, da pozdravita v Jugoslaviji se mudečega francoskega zunanjega ministra Barthouja. Državnemu uraefništvu BEOGRAD, 25. junija. Finančno ministrstvo odločno demantira v dravski banovini razširjene govorice, po katerih naj bi nameravalo prevesti mesta Ljubljano, Atarlbor itd. v nižji draginjski razred, kar bi pomenilo za državno urad-ništvo občutno škodo. Ministrstvo namerava vse razgjrievalce takih lažnjivih vesti poklicati na odgovor. POSVETITEV ŠKOFA STEPINCA. ZAGREB, 25. junija. Včeraj je bil tu slovesno posvečen novi škof koadjutor dr. Stepinec. PROCES V CELJU. CELJE, 25. junija. Danes dopoldne se je pričela pred tukajšnjim okrožnim sodiščem razprava proti 8 obtožencem, ki jim očita obtožnica, da so se pregrešili zopor zakon o zaščiti države s komunistično propagando. DOLL.FUSSOVO POTOVANJE V ITALIJO. DUNAJ. 25. junija. Izve se, da bo kan-celar dr. Dollfuss na poziv Mussolinija odletel v Riccione v mesecu juliju. uetimatum MAKEDONSTVUJOČIM. SOFIJA. 25. junija. Vlada je pozvala v gore pobegle makedonstvujoče, da sc vdajo, ker bodo sicer postreljeni V gorah je Vanče Mihajlov s petimi četami, proti katerim je odposlano vojaštvo s stojnicami in topovi. KATALONSKA REPUBLIKA? BARCELONA, 25. junija. Napetost med Barcelono in Madridom stalno narašča in zdi sc, da se hoče Katalonija popolnoma odcepiti od Španije kot samostojna katalonska republika. V Madridu so zaradi tega silno vznemirjeni. NOV UPOR NA KUBI. NEWYORK, 25. junija. Po vesteh iz Havane je nastal v luki Antila na ladji »Kuba« upor in zahtevajo mornarji, da sc ponovno imenuje za predsednika republike profesor Gran San Martin. Tja je poslano vojaštvo z nalogo, da upor v kali zatre. UMOR GENERALA KUNDTA’. BUENOS AIRES, 25. junija. Neki Paragvajec je v Capu Bamba ustrelil vr-n ovne ga poveljnika bolivijske vojske, nemškega generala Hansa Kundta. General je mrtev, atentator pa prijet. VROČINA V AMERIKI. NEWYORK. 25. junija. Zaradi silne vročine, ki traja že več tednov v Ameriki, je obolelo več oseb za solnčarico V mestu Elisabet jc kazal toplomer v senci 37 stopinj. Zaradi vročine je umrlo že več oseb in silno trpe zlasti otroki. Dnevne vesti Bratski objem Maribora in Ljubljane Prisrčen sprejem ljubljanskih izletnikov in predstavnikov bele Ljubljane Praznično se je obleklo naše obmejno mesto že v soboto zvečer in se pripravilo na .svečan sprejem ljubljanskih izletnikov. Mestna občina in tudi številni hišni posestniki so razobesili na svojih hišah narodne trobojnice ljubljanskim gostom v pozdrav. Rano so včeraj zjutraj oživele ulice in so Mariborčani trumoma hiteli k sprejemu na kolodvor. Že dolgo ni videl obmejni Maribor tako veličastnega sprejema in so le redki gosti, ki bi bili deležni tolike prisrčnosti in ljubezni. Na kolodvoru so pričakovali Ljubljančane, ki jih je pripeljal posebni vlak, predstavniki skoro vseh mariborskih organizacij in ustanov. Polnoštevilno je bil pri sprejemu -zbran občinski svet mariborski z mestnim županom g. dr. Lipol-dom na čelu; opazili smo nadalje oba okrajna glavarja Milana Makarja in dr. Senekoviča, šefa državnega tožilstva dr. Zorjana, predsednika Tujsko-prometne zveze dr. Jančiča, ravnatelja »Putnika« I.oosa, predsednika Aero-kluba in Glasbene Matice dr. Tominška in druge. Mirno lahko trdimo, da predstavniki mariborskega javnega življenja že dolgo niso bili zbrani tako številno, kakor včeraj zjutraj pri sprejemu ljubljanskih gostov. Ko je privozil posebni vlak na postajo, je pozdravil Mariborčane napis na lokomotivi »Živel Maribor!« in iz tisočih grl so zaorili ljubljanskim izletnikom klici »Zdravo!« v pozdrav. V imenu mestne občine mariborske in njenega romantičnega zaledja je pozdravil drage goste mestni župan g. dr. Lipold. V svojem toplem pozdravnem nagovoru je naglašal pomembnost tega dogodka in važnost obmejnega Maribora, ki je eden onih štirih Zupančičevih mejnikov. Bratsko sta si segla v roke predstavnik obmejnega Maribora in predstavnik bele Ljubljane. Narodne dame so nato poklo- Dva nova člana našega gledališča. Naše mariborsko gledališče, ki je bilo zares potrebno izpopojnitve ansambla, je angažiralo za prihodnjo sezono dve izvrstni novi moči, go. Savo Severjevo, dosedanjo članico osiješkega gledališča in g. Milana Kosiča, dosedanjega artističnega vaditelja celjskega Mestnega gledališča. Go. Savo Severjevo šteje kritika med najboljše dramske igralke Jugoslavije, a tudi g. Milan Kosič se je doslej že odlično uveljavil kot igralec in režiser. Gledališkemu vodstvu zato čestitamo k tej pridobitvi! Slavko Luknjan povabljen v Rimske Toplice. Tenorist g. Slavko Lukman, ki je nedavno nastopil na koncertu v Mariboru z velikim uspehom, je dobil vabilo letoviške uprave v Rimskih Toplicah, da priredi tam koncert 18. julija. Vabilu se bo odzval. Iz orožniške službe. V Kranj je premeščen poveljnik ptujske orožniške čete major g. Milan Cvetkovič; na njegovo mesto pa je imenovan kapetan Josip Pervazi. Iz poštne službe. Premeščeni so uradniki Pavel Krde j iz Gornje Radgone v Ljubljano, Pran Brulen iz Cankove v Gornjo Radgono in Rihard Gselman iz /Maribora v Cankovo. Iz banovinske službe. Imenovana sta za banovinska pripravnika pri javni bolnišnici v Murski Soboti dr. Vladimir Gulič iz Maribora, pri bolnišnici v Ptuju pa volonter dr. Jože Munda iz Maribora; za banovinskega cestnega nadzornika je imenovan uradniški pripravnik pri okrajnem cestnem odboru v Ljutomeru Ciril Zupe. Poroka. Včeraj sta se poročila v Mariboru trgovski sotrudnik g. Ivan Jurič in gdč. Marija Kadermasova. Priči sta bila trgovec Macun in zlatar Bureš. Bi- lo srečno! Ekspozitura OUZD v Mariboru je (»tvorila v svojem zobnem ambulatorliu tudi oddelek za zlata dela. Škrlatica. Med šolskimi otroci v Studencih se je pojavila Škrlatica. Zaradi tega bosta obe šoli do konča šolskega leta zaprti. nile predstavniku slovenskega prestolnega mesta, županu g. dr. Dinku Pucu, lep šopek cvetja. Za res prisrčen sprejem, kakor ga je zmožen le obmejni Maribor, se je navdušeno in v izbranih besedah zahvalil ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc. Do srca so segale prisrčne besede odiičnega predstavnika slovenske prestolnice navzoči množici. Ko je končal svoj govor, je završalo na prostornem kolodvoru in prisrčnega pozdravljanja ni bilo ne konca, ne kraja Ta trenutek bo prav gotovo ostal slehernemu, ki se je udeležil sprejema, v trajnem spominu. Toplo je bilo tlam Mariborčanom, ko smo segali v roke znancem in neznancem. V imenu društva Prijateljev Slovenskih goric pa se ie zahvalil za nadvse ljubezniv sprejem predsednik g. Martin Špindler. Takoj po sprejemu so se dragi gostje, ki jim je mariborsko občinstvo tudi po mestnih ulicah delalo špalir, zbralo v posamezne skupine. Čakali so jih že vsepovsod določeni vodniki, ki so jih vodili v razne okoliške kraje, kakor je bilo odrejeno po programu njihovega izleta. Oni, ki so bili namenjeni na zeleno Pohorje, so izstopili že v Hočah. Na odrejenih mestih so čakali avtobusi in druga vozila, tako da so bili gostje vzhičeni nad brezhibno organizacijo, ki jo je imela v rokah mariborska Tujsko-prometna zveza. Močna skupina Ljubljančanov se je s številnimi Mariborčani vred podala v St. lij, druge skupine pa na Falo, Ruše, Limbuš, k Sv. Martinu pri Vurbergu. v Slov. gorice in k Sv. Urbanu. Popoldne ob 5. uri je mestna občina mariborska priredila izletnikom na čast v veliki kazinski dvorani zakusko. Zvečer ob pol 10. uri so se ljubljanski izletniki odpeljali polni navdušenja za naš lepi Maribor in obljubljali, da še pridejo. Tragična smrt slovenskega pilota Jan-ka Čolnarja. Na včerajšnjem letalskem mitingu v Zagrebu se je smrtno ponesrečil najboljši slovenski civilni pilot Janko Čolnar iz Ljubljane. Pri izvajanju akrobacij ob priliki krsta letala zagrebškega konstrukterja Paskijeviea, je Čolnar padel s svojim letalom iz višine 300 metrov na tla.- Izpod razvalin razbitega letala so pilota potegnili že mrtvega. Tragična nesreča je globoko presunila zbrane množice na letališču in je bil miting takoj prekinjen. Vzrokov nesreče doslej še niso mogli ugotoviti. S Čolnarjem je izgubilo naše letalstvo enega najpogumnejših pilotov. Smrt uglednega bivšega ruskega gardista. Danes zjutraj je umrl na stanovanju na Tržaški cesti štev. 53 konjeniški kapetan bivše ruske carske garde gosp. Vladislav PopoVič-Lipovac. Pokojnik je bil sin bivšega uglednega srbskega generala in bivšega ministra dvora črnogorskega kralja Nikole, Jovana Popoviča Lipovca. Parastos za pokojnim bo danes v hiši žalosti ob 1*5. uri, pogreb na jutri popoldne oh 16.30 na mestnem pokopališču, Blag mu spomin! Dobrodelna tombola Pomladka Rdeče« ga križa. Na Trgu svbode je včeraj popoldne priredil Pomladek Pdečega križa veliko dobrodelno tombolo. Naivec sreče je imela zasebnica Pavla Babičeva z Meljske ceste, ki je zadela prvo tombolo 3000 Din, II. tombolo 1500 Din je dobil skladiščnik Ivan Kramer. III. tombolo 1000 Din Franc Antončič, IV, tombolo 750 Din viničar Kar! Kurbus, V. tombolo 600 Din viničarka Alojzija Kanunova. VI. tombolo 400 Din Jože Uršič. VII. Kirbiš Franc. VIII. Franc Tomažič. IX, Marija Cafutova. X. Jože Knchtl, XI. Visthaler, XII. pa Anton Knuplež. Vmes so igrali mali harmonikarji PRK, Usoden padec z lipe. Pri Sv. Turiiu v Slov. goricah je obiral včeraj popoldne 12-letni Ivan Sarma« lipovo cvctjo. Splezal je na visoko lipo in padci z drevesa ter si zlomil nogo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Štiridnevni izlet z avtocarom na Veliki Klek (GroBglockner) 28., 29., 30. junija in I. julija. »P.utnik« priredi v času od 28. •junija do 1. julija izlet z vel. avtoka-rom na GroBglockner s sledečim sporedom: 1. dan: Maribor — Dravograd — Celovec — Vrbsko jezero — Beljak — Spittal — Iselberg. Prenočevanje. 2. dan: Iselberg — Heiligenblut — Cilocknerhaus — popoldne zopet na Heiligenblut — Winklern — Obervellach — Spittal. Prenočevanje. 3. dan; Spittal — Mill-statt (kopanje, obed) — proti večeru dalje proti Osojskemu jezeru — Beljak. Prenočevanje. 4. dan: Beljak — Blaško jezero — Borovlje — Klopinisko jezero —Prevalje — Dravograd — Maribor. Cena vožnje, vštevši avstr, kolekt. vizum in mitnino za Vel. Klek (GroBglockner) znaša 350 Din za osebo. Za dobro prehrano je poskrbljeno. Cena za dobro oskrbo in prenočevanje na dan S—10 šilingov. Podrobne informacije, prijava in nabava šilingov po najugodnejših dnevnih tečajih pri »Putniku«. Aleksandrova cesta 35. tel. 21-22. Za 4. julija t. I. pripravlja »Put-nik« Osemdnevni izlet s sledečo ruto: Maribor — Veliki Klek (GroB-iglockner) — Malnitz — Badgastein — Zeli am See — ThurnkaB — Kitzbiihel — Innsbruck — Garmisch Partenkir-clien — Oberamergau — Miinchen — Salzburg — Hallein — Konigsee — Salz kammergut — Bad Ischl — Gradec — Maribor. Vse nadaljnje informacije in rezervacije prostorov pri »Putniku«-. Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. int. 21-22. Pri nagnjenju k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Joselova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Matura na realni gimnaziji v Mariboru, Višji tečajni izpit se je vršil pod predsedstvom g. min. odposlanca Frana Vrhovnika, prosv. inšpektorja v Ljubljani, od 14.-24. junija t. 1. K izpitu se .v prijavilo v realnogitnn. oddelku 36+11 rednih in l~r2 privatnih pripravnikov (-nic), v realčnem oddelku 30 pripravnikov. Po pismenih izpitih je bilo odklonjenih 9 pripravnikov, pri ustnih izpitih pa za 2 meseca 11+3 (zaradi opisne geometrije 5), za eno leto 5+1 pripravnikov (-ica). Brez ustnega izpita je izdelalo 6+1 pripravnikovega). Ustnega izpita so bili oproščeni: Cvetko Ignac, Devetak Viktor, Golouh Rudolf. Sapač Franc, Reis-man Vojmira, Jericijo Boris, Merz Alfred. Absolvirali so nadalje (v realno-gimn. oddelku): Benedičič Franc, Blazin-šek Marijan, Budihna Karmelo, Gala Aleksander, Gerbec Miroslav, O*3rgorec Jožko, Gomol Stanislav, Hegeduš Jože. Inkret Franc, Ivanuš Milan. Križan Fn-gelbert. Laciian Otmar. Lobe Franc. Novak Franc, Podlesek Josep. Požar^ Danilo. Roga n Ludvik. Romeš Franc, Štancer Avgust. Toš Stanko. Zarnik Vladi-voj. Žnuderl Bogomir, Fabijan Amalija, Foissv Frna, Korošec Danica, Polci Her-ta. Šigur Anica. Temerl Krista ter priv. učenca Jurinec Roman in Zorec Eleono-ra: (v realčnem oddelku); Celofiga Ivan. Jurca Hrvoj. Kunc Leopold. Kunej Franc. Medved Bogomir, Perme Milan, Prelesnik Aloiz, Ribarič Vladimir. Sila Zdenek. Škanin Dragan. Šneberger Viktor in Gumenjak Viljem. Radio Ljubljana. Spored za torek, 26. t. m. Ob 11: šolska ura; 12.15: ruska instrumentalna glasba na ploščah; 12.45: poročila: 13: čas. reproducirani dueti slovanskih narodnih pesmi; 18: otroški koti&sk: 18.30: polke in koračnice v reproducirani glasbi: 19: sokolsko predavanje: 19.30: stanje akcije za univerzitetno knjižnico v Ljubljani; 20: predavanje in vokalni koncert; v spomin 70-letnemu rojstnemu jubileju Riharda Straussa: 21: radio-orkester: 22.10: čas, poročila: 22.30: angleške plošče. Grajski kino. Izboren dvojni spored 'Fraukenstein«, velefilm iz Tirolske po istoimenski bajki, in pa »Na meji J'exa-sa«, izboren kovbojski film za smeh in zabavo. Kot dodatek še prav vesela Mi-ki-miška. Kino Union. Od danes ponedeljka dalje prvovrstna veseloigra »Lov za srečo* z dražestno Dolly Haasovo in Ottom Walburgom. Film izredno zabavne Vsebine, dovtipov, mnogo lepe glasbe in šlagerjev. Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« grenčice, ki doseza radi tega, ker cisti kri, želodec in čreva, pri dečkih in deklicah, prav znatne •uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova« voda že pri malih, največ težko ranjenih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah, »Hermes«, Enoletni trgovski tečaj Slovenskega trg. društva v Mariboru, Zrin-skega trg, vpisuje vsak dan. Zahtevajte prospekte! Domoljubna prireditev ob naši severni meji. Včeraj je priredila osnovna šola v Gornji Sv. Kungoti ljubko otroško prireditev, ki bo gotovo ostala vsem obiskovalcem v prijetnem spominu. Le žal, da ni bil obisk takšen, kakršnega so upravičeno pričakovali. Kljub pozivu v časopisju so iz Maribora pohiteli na to lepo obmejno postojanko le zastopniki Ciril-Metodove družbe, in sicer naš neumorni okrajni šolski nadzornik in član glavnega odbora CMD gospod Ivan Tomažič, tajnik podružnice CMD g. Fran Golež in član CMD g. šolski upravitelj Franjo Cvetko. Od sosednih šol je bila zastopana samo Sp. Kungota. Po prisrčnem pozdravu domačega šol. upravitelja g. Albina Šprajca vseh navzočih, zlasti obeh funkcionarjev CMD, kakor tudi zastopnice šole pri Sp. Kungoti g. Fromove, je na kratko, a navdušeno orisal pomen Vidovega dne. Nato so sledile pesmi in deklamacije otrok. Bila je to obenem vidovdanska proslava materinskega dne. Nato so otroci prav lepo uprizorili igrico »Kovač hoče biti«. Zlasti je svojo vlogo nadvse dobro rešila Marijana, ki je s svojim naravnim in neprisiljenim nastopom naravnost očarala občinstvo. Prizor »Mali vojaki« z narodno himno je prireditev zaključil. H koncu je še spregovoril g. šol. nadzornik, ki .ie opominjal starše k složnemu delovanju z učiteljstvom v blagor in korist otrok. Občinske volitve v občini Št. Jurij ob Ščavnici potrjene. Kakor smo že poročali, je bil izid občinskih volitev v občin: Št. Jurij ob Ščavnici, v Koroščevi -T«istni vas:, zmagoslaven za kandidatno listo JNS. Toda opozicija se je tudi proti izidu ponovnih volitev pritožila, češ. da so se dogodile pri volitvah nepravilnosti. U-pravno sodišče pa je pritožbo zavrnilo kot neosnovano in dalo na ta način zadoščenje zavednim volilcem in volilni komisiji, ki je postopala po zakonu in nepristransko. Novo vodstvo jugoslovanske gasilske zveze. Ker je starešinstvo jugoslovanske zveze s starešino Josipom Turkom, prvim podstarosto Marko Klesičem in drugim podstarosto dr. Pero Markovičem odstopilo, je ministrstvo za telesno vzgojo v sporazumu z njimi izvršilo rekonstrukcijo celotne uprave Jugoslovanske gasilske zveze. Za starešino zveze je imenovan Vlado Andraševie, bančni ravnatelj, občinski svetnik in starosta zagrebške gasilske zveze; za prvega podstarešino je imenovan narodni poslanec Anton Cer er, podstarešina dravske gasilske zajcdnice iz Kamnika, za drugega podstarešino pa dr. Pera Markovič, predsednik gasilske čete v Zemun«. V upravni odbor so imenovani nied drugimi: industrijec Franc Bulc iz ^ir~ ne, posestnik Mavriču Majer iz Kranja in poštni kontrolor Jernej Venc|jst iz Celja, v nadzornem odboru P3 je' 'l1j-drugimi poveljnik ljubljanske gasilske čete Evgen Gostiša. Izstop četnikov iz bojevniškega po-kreta. Po sklepu zadnje odborove seje in na zahtevo glavnega odbora Združenja četnikov v Beogradu je ljubljansko združenje četnikov izstopilo iz vrst bojevniškega pokreta. Napad. V soboto zvečer so neznani storilci napadli 34-letnega v Nasipni ulici na Pobrežju. stanujočega brezposelnega delavca Avgusta Miliča. Obdelali so ga tako hudo z noži. da je moral iskati zdrav niške pomoči v bolnišnici. Vremensko poročilo mariborske meteorološko postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 22.7 stopinj C nad ničto; minimalna temperatura je znašala 13.6 stopinj nad ničlo: barometer je kazal pri 20.3 stopinjah 739, reduciran na ničlo pa 735.6; relativna vlaga 52; vreme je jasno in tiho; vremenska napoved pravi, da se bo vreme poslabšalo. lepiti za vodstvo privatnih trsnic. Izpit za vodstvo privatnih trsnic so napravili z dobrim uspehom med drugimi: oskrbnik Anton Breznik iz Krvače vasi pri Sl. Bistrici: posestnik Janez Čeh iz Trnovske vasi prt Sv. Bolfenku v 'Slov. gor.; Posestnik Martin Horvat iz Juršincev pri Ptuju; posestnik Pavel Vodenik iz Konjic; posestnik Prane Obrul iz Ča-drama pri Oplotnici; posestnik Ivan Rataj iz Slov. Bistrice: posestnikov sin Josip Grešnjar iz Maiakornje vasi pri 0-plotnici in vin. upravitelj Anton Berlič iz Ritoznoja pri Slov. Bistrici. Posebne cigarete za sokolski zlet v Zagrebu. Uprava državnih monopolov je pripravila za sokolski zlet v Zagrebu posebne cigarete, ki se že prodajajo. Posebno pozornost je posvetila cigaretam »Vardar« in »Drina«. Prve se prodajajo v škatlicah svetlo-rdeoe, druge pa v škatlicah svetlo-modre barve.. Nova narodno obrambna organizacija. Pred kratkim je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor narodno-obrambne organizacije »Branibor«, ki se je pred dnevi konstituiral takole: predsednik senator dr. Valentin Rožič, I. podpredsednik rektor ljubljanske univerze dr. Slavič, II. podpredsednik novinar Andrej Gabršček, tajnik Vladimir Saksida, blagajnik državni tožilec dr. Fellacher; odborniki: novinar dr. Berce, profesor dr. Čermelj, odvetnik dr. Česnik, šolska upraviteljica Mirka Engelmanova, prof. dr. Gorjanc, odvetnik dr. Grablovič. prof. Franc Grafenauer, zdravnik dr. Hcbcin, postajenačehiik v p. Josip Mohorko, načelnik v p. Ernest Vargazon, učitelj Franc Venturini, trgovec Anton Verbič ter po en zastopnik v Celju in Kranju. Revizorji: dr. V. Bal tič, župan dr. Puc in inž. Mačkovšek. Nalezljive bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 10. t. m. je bila v dravski banovini svinjska kuga na 41 dvorcih. svinjska rdečica na 115, steklina na 2 dvorcih, konjske garje na 2, mehurča-sfi izpuščaj na 3 in perutninska kolera na 2 dvorcih. Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 48. številki: Uredbo o kmetijskem posvetovalnem odboru; uredbo o udeležbi nameščencev pomorskih parnikih podjetij in lekarniških sotrudnikov ter dispenzantov v zboru Pokojninskega zavoda v Ljubljani in o udeležbi predstavnikov članov iz Dalmacije v upravnem odboru; uredbo o spremembah v zakonu o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije za pospeševanje narodnega gospodarstva; pravilnik o gradbenih taksah mestne občine ljubljanske; odredbo o postavitvi komisije za izpit kinooperaterjev: razglas o letni vrednosti naturalnih prejemkov nameščencev, zave.""’i;h ->ok. 7av' ' o n ju v dravski ba novini; objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin za leto 1934 ter sPremembe v stalezu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine. Gospodarska vest Takse za avtobusni promet. Glede oprostitve od taks iz tar. štev. 101. taksne tarife pri avtomobilskem prometu, je nnaneni minister sporazumno z gradbe-Urlo, odredil, da sc izjemno od i. c 0 čh 107 taksnega in pristojbin- ega pravilnika pri avtomobilskem pro-!,1C " ”e v osnovo za odmero takse izredna Ib-odstotna potna doklada, marveč se mora ta doklada izvzet1 iz takse iz tar. stav. 101 v vigjpj 15 odstotkov. Na podlagi tega se bo pri obračunavanju te takse v bodoče vzela taksa od bruto vrednosti voznega listka 25 odstokov. oziroma 20 odstotkov od bruto voznine, od katere pripada državi na račun takse 12 odstotkov, ostalih S odstotkov na Izredni potni dokladi. Vozne Ustke bodo Prodajale davčne uprave, ki bodo taksne dohodke vknjižile v taksnem dnevniku, dohodke potne doklade pa kot depozit na račun dotično banovine. Nadzorstvo nad izvajanjem teh določb bodo opiravljali °rgani finančne kontrole s pomočjo pobliskih oblasti. Zato bodo banske upra-Ve naročile lastnikom avtomobilskih pod-jetT da mora.io na zahtevo organov fi-nančne kontrole ustaviti svoja vozila, da so bo mogla izvršiti revizija listkov. Lastnik, ki bi se temu prot'vil. bo kazno Van z globo 2.000 do 5.000 Din. SDominlalte te CMD Občni zbor pevskega zbora Glasbene Matice Z velikimi uspehi kronano 15-letno delovanje — Osira obsodba razdiralnih elementov — Slovo dolgoletnega dirigenta prot. MIRKA V pevski sobi je v petek zvečer pevski zbor Glasbene Matice mariborske ob navzočnosti številnega članstva polagal obračune svojega delovanja v jubilejnem letu. Poročevalci listov, ki le redko prezremo kak občni zbor in smo vajeni najbolj razburljivih potekov, moramo odkrito priznati, da so občni zbori slovenskih pevcev najlepši dokaz plemenitosti slovenskega srca in duha in slovanske vzajemnosti in da je bil prav ta občni zbor pevskega društva Glasbene Matice krona vsega našega velikega kulturnega in nacionalnega dela. Tako znajo zborovati samo plemeniti bojevniki za našo sveto nacionalno stvar, katerih najuspešnejše orožje je očarljiva slovenska in slovanska pesem. Odveč bi bilo ob tej priliki naglašati javnosti mogočne uspehe pevskega zbora Glasbene matice, ker si je zlat lavorjev venec spletel zbor sam s svojim delom, s svojimi nastopi na domačih in tujih tleh s tem, ko se je povzpel med prve naiboij-še zbore v državi in ker je kos tudi marsikateremu tujemu zboru, ki smo ga ime- li priliko slišati. Ob zaključku jubilejnega leta žari v njegovem zlatem vencu slave številka 81, ki nam pove, da je zbor zmagoslavno in samostojno priredil 81 koncertu v teku svojega 15-lctncga neumornega. požrtvovalnega in najpleme-nitejšega delovanja. Neštetokrat te povabil k nam tudi pevce iz tujine, ki so zanesli dober glas o zelenem Mariboru preko mej naše države. Kato moramo biti ponosni na naše Matičarje, ki v izdatni in največji meri skrbe za uspešno propagando za sloves naše obdravske prestolnice. Pa so se pojavili zadnje čase neki ljudje, ki skušajo zasenčiti ugled naše Glasbene Matice, ki jo je dvignil na to višino samo pevski zbor. Naj bo Glasbena Matica prepričana, da bo v takem primeru spregovorila tudi javnost svojo besedo, ki je vse drugače interesirana na procvitu in napredku te naše najmočnejše kuiturno-nacionalne ustanove, kakor nekateri posamezniki! Občni zbdr pevskega zbora Glasbene Matice je vodil njegov dolgoletni in pre-zaslužni načelnik g. Janko Arnuš. Uvodoma je prisrčno pozdravil zbrane pevce, posebej pa navzočega predsednika Glasbene Matice, upokojenega gimnazijskega ravnatelja g. dr. Josipa Tominška. Sledila so nato poročila moškega in ženskega zbora. Za moški zbor je poročal podnacelmk g. Ivan Jordan, za ženski zbor pa podnačelnica ga. Marija Rozmanova, ki je kot kronistka celokupnega zbora podala lepo in pregledno sliko delovanja v pretekli poslovni dobi. Zbor je nastopil v preteklem poslovnem letu 28 krat, pomagal pa je pri številnih drugih prireditvah in nastopil večkrat skupno z drugimi zbori. Njeno poročilo je bilo navdušeno sprejeto. V imenu celokupne Glasbene Matice je ge. Rozmanovi izreko! za njeno požrtvovalno delo toplo zahvalo načelnik g. Arnuš. Tudi je bil soglasno sprejet njegov predlog, da bo kronistka ga. Rozmanova prečrtala y presledkih pevcem kroniko vsega 15-let-nega delovanja, ki jo je s težavo zbrala in napisala v debelo knjigo ter bo na ta način seznanila zlasti mlajše pevce z zgodovino Glasbene Matice. Sledilo ie poročilo zborove tajnice gdč. Vere Pertotovc. Sladko z grenkim je združila agilna tajnica v svojem poročilu, iz katerega posnemamo. da je imel odbor v pretekli poslovni dobi 35 sej. da je prejel in rešil nad 709 dopisov, da je štel zbor ob začetku leta 116 pevcev in pevk in da ima 265 podpornih članov. Poseben odbor je izdelal novi poslovnik, po katerem se je delovanje pevskega zbora v marsičem samo v dobro spremenilo. Velik korak k napredku je pokazal zbor z ustanovitvijo pevske uvodne šole, ki jo je z ljubeznijo in požrtvovalnostjo vodila prof. ga. Ropasova. Tečaj je trajal štiri meseoe in rodil lepe uspehe. Tudi je odbor predlaga! centralnemu odboru, naj bi mestna občina mariborska prekrstila sedanjo Kazinsko dvorano, kjer se je prvič pela slovenska pesem pod vodstvom velikega slovenskega skladatelja, pokojnega Oskarja Deva, v »Devovo dvorano«. Vestno in skrbno sestavljeno blagajniško poročilo je podal g. Ivan Šetinc. Skup ni promet je znašal v pretekli poslovni dobi 154.147 Din. V svojem poročilu sc .ie doteknil tudi koncertnega biroja in predlagal ponovno ureditev v tem Smislu, da se pravice za prirejanje koncertov, ki jih daje obrtni list izključno Glasbeni Matici, začno uveljavljati in izvajati. Omenil je tudi dejstvo, da uvažujejo pomembnost pevskega zbora merodajni činiteiji in da je mestna občina mariborska v svojem novem pravilniku za pobiranje občinskih prireditvenih taks priznala Glasbeni .Matici prostost za njene lastne prireditve. Zahvalil se je za to v imenu pevskega zbora županu g. dr. Lipoldu, posebno iskreno zahvalo pa mu je Izrekel za pozornost, s katero vselej in povsod spremlja ter podpira delovanje pevskega zbora. Tudi se je zavzel v svojem poročilu za ustanovitev lastnega orkestra. 'Medila so nato poročila arhivarja g. Jagodiča, potnega maršala g. Saše Petroviča, rediteljic gdč. Šušteršičcve in Kaučičeve, rediteljev g. dr. Črnka in Šuma-na ter nadzornega odbora, v imenu katerega je predlagal razrešnico celokupnemu odboru g. Severi Ko se je pojavil za poročevalsko mizo dirigent zbora prof. g. Vasilij Mirk, je nastala v dvorani mučna tišina. Vsi navzoči pevci so že vedeli, da sc bo poslovil od njih. ki jim je bil vodja dolgih pet let. Kleno in kratko je bilo njegovo poročilo, iz katerega pa izžareva veliko uspešno in požrtvovalno delo. Slovo pa ni bilo lahko. V imenu pevskega zbora se je poslovil od dirigenta prof. Mirka načelnik g. Arnuš s sledečimi besedami: »Sami odlagate taktirko. Z delom preobloženi zanemarjate svoje melodije, ki so in bodo v radost in srečo stoletja vsemu slovanskemu svetu. Več je biti slaven komponist kot pevovodja našega skromnega •zbora. To v polni meri razumemo. Nekaj pa hočemo z zlatimi črkami zapisati v svojo zgodovinsko knjigo: Prevzeli ste nas v času, ko smo bili brez vsakega artističnega vodstva, zapuščeni, obdani od škodoželjnih defetistov. Posvetili ste nam vse svoje duševne sile in odprli bogate zaklade svojega glasbenega in umetniškega znanja. Pod vami je dobil zbor šele pravi pouk v petin, šolo za teorijo, nov poslovnik, artistični odsek, pomagali ste nam pri novi zgraditvi Glasbene Matice, z eno besedo, bili ste mož izredne marljivosti in nesebičnega delovanja. Naša kronika je bila nocoj dovršena. Pet let velikega vašega dela smo v njej izročili naši zgodovini. Skozi pet let pa smo tudi želi najlepše in tudi zaslužene kritike, ki smo jih dosegli samo z vašim usmerjenim in umetniškim delovanjem.« Izroči! mu je nato krasen srebrn lovorjev venec, na katerega listih so vgravirana imena vseli pevcev v jubilejnem letu, na zlatem traku, s katerim je povezan venec, pa so vgravirane besede: » Pe v s k i zbor Glasbene Matice svojemu dirigentu profesorju Mirku v znak hvaležnosti 1934.« V svojem nadaljnjem poročilu se je spomnil načelnik vseh najstarejših pev cev, ki delujejo v zboru že od njegove ustanovitve. So to Cilka Planinškova, Mdrija Prelčeva, Ivanka Karbova, Tere zija Švarčeva, Marija Rozmanova, Mit ka Lukmanova in Lizika Mravljakova ter Anton Hobnjec, Franc Irgolič, Jože Malen šek, laka Novak, Josip Sever, Avgust Špari, Franc Štor in Martin Šrol. Tudi je omenil, da bo vpisan v zlato knjigo pevec g. Jagodič, ki tri leta ni zamudil nobene pevske vaje. Omenjal je nadalje razne težkoče, ki so se pojavile pri Matici in naglasil, da pevski zbor ni imel nikdar namena škodovati ne njej ne njeni pevski šoli in ne njenemu orkestru in da ni nikdar odriva! deiavoljnih ljudi ter je bil nasprotno pevski zbor vsa dolga leta tisti element, ki je skrbel za usodo vsega društva in ga branil pred’ raznimi nasprotniki. - V -imenu Giasbenfe Matice se je posivil nato od dirigenta prof. Mirka predsednik g. dr. Josip Tominšek. Očetovsko lepe so bile njegove besede, v katerih je povdarjal, da se bo petleno delovanje dirigenta Mirka v Glasbeni Matici imenovala »Mirkova doba «. Za Ijubez-n.iivost sta se mu zahvalila dirigent in načelnik. Sledile so nato volitve, pri katerih je bil soglasno izvoljen za načelnika znova Janko Arnuš, za podnačelnika ing. Franjo Hinterlehner, za podnačelnico Marija Rozmanova, za tajnico Vera Per-totova, za blagajnika Ivan Šetinc, za arhivarja Tone Jagodič, za dirigentovega namestnika Ubald Vrabec, za potnega maršala Jože Planinšek, za rediteljici Milka Gorupova in Lizabeta Kaučičeva, za reditelja dr. Crnek in Vid Leskovšek, za praporščaka Mirko Puc, za njegovega namestnika Miroslav Šnajder, v nadzorni odbor pa Jože Sever in Fran Irgolič. Pri slučajnostih se je že štirinajstič izvoljeni načelnik g. Janko Arnuš ponovno zahvalil vsem navzočim in v pozni uri zaključil ta sijajno uspeli občni zbor. Specializirani tatovi V Oxfordn so se štirje postopači specializirali za krajo poštnih pošiljk. Svoj posel so opravljali tako spretno, da jih niti najbolj črneča varnostna oblast ni mogla izslediti. Poštno ravnateljstvo je razpisalo celo visoko nagrado za onega, ki bi izsledil drzne storilce. Pregovor »Nič ni tako skrito, da bi ne bilo kdaj očito«, se je uresničil tudi nad omenjenimi štirimi specializiranimi tatovi. Nesrečno naključje je hotelo, da so prišli vsi štirje v roke policije. Na neki postaji so oddali na pošto veliko košaro z napisom in opozorilom: »Pozor, steklo!« Pošiljka je bila namenjena v Reading in naslovljena na nekega tamkajšnjega trgovca. V košari pa je bil namesto stekla skrit tat, ki je ob ugodni priliki zlezel iz košare, pokradel v poštnem vozu vse, kar se mu je zdelo vredno, in se s plenom vred zopet zaprl v košaro. Njegovi trije pomagači so potovali z istim vlakom kot navadni potniki. Ko so dospeli v Reading, so se tebi nič meni. nič podali na pošto in rešili pošiljko. Pred pošto jih je čakal avto, s katerim so vsi trije s košaro vred naglo odbrzeli. Med vožnjo pa se jim je pripetila huda nesreča. Avto se je prekucnil in so na kraju nesreče obležali vsi trije tatovi hudo ranjeni, le četrtemu, ki je še bil v košari, se ni nič hudega zgodilo. Na kraj nesreče so takoj prispeli orožniki, ki so ponesrečencem nudili prvo pomoč. Ko so pa odprli veliko košaro, jim je bilo nenadoma vse jasno. Vse štiri so izročili sodišču, kjer čakajo na sodbo. Knjižna klinika Dežela dolarja Je vneta za najrazličnejše klinike. Že dolgo obstojajo v Združenih ameriških državah klinike za lepoto, za ljubezen, za bolezni pa so že starega kova. Pred kratkim pa je pričela poslovati klinika za knjige. Vsakih 14 dni se sestane poseben odbor »zdrav-nikov-specialistov« za knjige pod okriljem zavoda »American Institute of Gra-phic 'Arst«. Kdorkoli se zanima za knjižni trg, papirničar, tiskarnar, založnik, knjigovezec, ilustrator, vsak se udeleži seje in presoja nova dela z gmotnega stališča. Odbor išče sredstva, kako bi mogel knjigo najceneje spraviti med ljudi. Dosedanji uspehi so prav razveseljivi, saj je nova ustanova povzročila veliko tekmovanje med izdajatelji in risarji, ki dajejo brezplačno nasvete svojim vrstnikom. Ker se je dosedanji poizkus vzajemnosti obnesel, pričakuje omenjeni grafični zavod, da bo mogel v jeseni nadaljevati svoje razprave še z večjim uspehom. Pajek, ki lovi ribe V zadnji publikaciji nekega ameriškega prirodoslovnega muzeja opisuje profesor Gunder zanimive primere v Severni Ameriki živečih pajkov, ki love majhne ribice. Ti pajki so dolgi komaj nekaj centimetrov in preže na listih vod nih rastlin na svoje žrtve, če se jim dovolj približa riba, se potope v vodo na ta način, da se z zadnjimi nogami drže lista rastlin, na katerega potegnejo svoj plen in ga požro. Slične pajke so opazili tudi v Afriki In Avstraliji Stran 4. Mariborski »Večer n Ik« Jutra V Mariboru, dne 25. VI. 1934. sirarni MARIJ SKALAN: 90 Roman iz prazgodovine človeštva. Zbežala je na dvorišče in v park pod poslopjem, preiskala vse kote, boječ se, da je princesa skočila v globino in se je ubila, a nikjer ni bilo najmanjšega sledu. »Če bi skočila, bi bila mrtva ali vsaj nevarno ranjena,« je ugotovila v mislih. »'Ne, skočila ni; pobegnila je, pomagali so ji evnuhi.« Opustila je iskanje in se napotila k Nefteramisu; padla je pred njim na kolena in se z glavo dotaknila tal: »Milost gospod! Tvoja sužnja ti sporoča strašno novico — princesa princes je izginila...« je izdavila iz sebe. »Princesa iz dežele večernih gora?« se je začudil dvorni upravitelj. »Da, gospod.« »Si znorela?« »Ne, gospod. Izginila je zares. Brez sledu. Ni je nikjer.« »To ni mogoče.« »A je vendar res. Preiskala sem vse sobane, vsak kotiček, vsako zaveso — ni je in nihče ne ve, kdaj in kako in kam je izginila.« »Si vprašala straže?« »Sem, a zatrjujejo, da ne vejo ničesar.« »Blazno!« je kriknil Nefteramis. »V tla se ni mogla pogrezniti.« »Potem so ji pomagali evnuhi.« »A kam naj bi pobegnila?« »Ne vem.« »Z dvora ni mogla oditi.« »Ne vem, gospod. Vem samo to, da nisem ničesar kriva in da ni ničesar kriva nobena mojih pomočnic. Morda vedo kam je izginila njihova princesa le sužnje iz dežele večernih gora?« Nefteramis je udarila na gonj. V sobo je planil suženj in se poklonil. »Milost, gospod! Ukazuješ?« »Pokliči Amarazisa, poveljnika dvornih straž!« »Milost, gospod!« Suženj je odhitel in se kmalu vrnil z Amarazisom. »Komornica Ilaja mi sporoča,« je dejal Nefteramis, »da je nenadoma izginila princesa iz dežele večernih gora.« »Princesa Evalasta?« »Da.« »Saj beg ni bil mogoč.« »Osumila je evnuhe, da so ji pomagali pri begu.« Amarazis se je obrnil k sužnju in mu naročil: »Pripelji mi Amanisa, poveljnika ev-nuških straž.« »Milost, gospod!« Hip nato je stal pred Amarazisom in Nefteramisom ter Ilajo tudi Armanis: »Ukazuješ, gospod?« »Veš, da je pobegnila princesa iz dežele večernih gora, ki so jo stražili tvoji stražarji?« »Ne vem, gospod.« »Kako izvršuješ svojo službo?« je zagrmel Amarazis. »Milost, gospod! Nihče mi ni javil ničesar.« »In ne veš, da so tvoji stražarji pomagali princesi pri begu?« »Ne vem.« »Zamenjaj straže in pripelji sem vse, ki so stražili princeso sinoči, ponoči in davi!« »Takoj, gospod!« Pred upravitelja in poveljnika dvornih straž je stopilo dvanajst čokatih evnuhov. »Veste, da je pobegnila princesa?« je z ostrim glasom vprašal Amarazis in po- vsa- gledal vprašajoče in preizkuša k kega posebej. »Vemo, gospod.« »Vi torej veste?« »Povedala nam je komornica ilaja.« »Prej niste vedeli?« »Ne.« »Kako je morala pobegniti, če ste ju stražili?« »Ne vemo.« »Potom vam bom povedal jaz!« je za-rjul Amarazis in udaril na gong. Čez nekaj trenutkov je stopilo v sobo dvanajst do zob oboroženih dvornih vojščakov. »Zgrabite evnuhe in vrzite jih v ječo!« je ukazal kratko Amarazis. »Milost, gospod!« je kriknila Ilaja in se zgrudila na kolena. »Ne dvomi v mojo zvestobo. Ničesar nisem kriva. Zgodil se je čudež ...« »Ne javkaj!« je ukazal jedko Nefteramis. »Storil bom le svojo dolžnost. Če si nedolžna, bomo izvedeli. Zaenkrat se ne smeš geniti iz svoje sobe!« Amarazis je poklical svoje častnike in zapovednike, alarmiral vso dvorno posadko in odredil zasledovanje. Sam je z Nefteramisom in oboroženim spremstvom odšel v Evalastine sobane in jih temeljito preiskal. Šport Tekmovanje za prvenstvo LNP Poraz in zmaga Rapida — Ilirija zmagala nad Ča-kovečkim SK — Svoboda porazila Olimp - Železničarji zmagovalci v turnirju v Subotici Tekmovanje za prvenstvo LNP je z zopetnim sodelovanjem SK Rapida postalo čez noč zanimivejše in se je zasukalo v novo, zelo živahno fazo. Poročila iz Ljubljane pravijo, da ni baje nek klub s sodelovanjem Rapida prav nič zadovoljen in bo gotovo skušal z diplomatsko akcijo preprečiti, da ne bi nastale v prvenstveni tabeli kake komplikacije. Rapid mora pa tekom 14 dni odigrati osem tekem. Dve tekmi ima že pod streho in tudi dve točki, tako da se mu ni treba bati zadnjega mesta v tabeli. Svoboda je imela včeraj za goste SK Olimp iz Celja, ki ga je odpravila z rezultatom 4 : 2 in se tako plasirala za nadaljnje kvalifikacijske tekme za vstop v prvi razred LNP. Mariborski Železničarji so v soboto in v nedeljo sodelovali na turnirju železničarskih klubov Jugoslavije v Subo-t ci SK Železničar je dokazal, da je najboljši železničarski klub v državi in si je tudi priboril pokal bivšega prometnega ministra Rad vojeviča. V naslednjem naša poročila: ISSK MARIBOR : SK RAPID 3 : 2 (1:1) V soboto zvečer sta se srečala v Ljudskem vrtu v prvenstvenem boju ISSK Maribor in SK Rapid. Tekma je bila velike važnosti za oba tekmeca; Mariboru je šlo, da si utrdi šance za obstanek v prvem razredu, Rapidu pa, da se povzpne med »vodilne« v prvenstveni tabeli, če se računa, da bo ISSK Maribor še v dveh tekmah, ki jih mora igrati z Ilirijo in Rapidom, odnesel katero točko, je skoraj gotovo, da se bo rešil zadnjega mesta, ki ga bo potem zasedel SK Celje. Po predvajani igri ISSK Mariboru zasluženo pripada prvorazrednost. S svojo igro je pokazal, da je tudi po težkih izgubah zaradi odhoda svojih najboljših igralcev še vedno , tehnično najboljši klub našega mesta. V nekaterih primerih je njegova igra sličila onim »iz dobrih starih časov« ISSK Maribora, ko je bil še ponos in dika našega niesta. Dala pa je tudi slutiti, da lahko od naših fantov pričakujemo še marsikaj. V obrambi je bil najboljši vratar Pišof, ki je nekatere žoge bravurozno branil. Od branilcev je bil boljši Oka, v splošnem pa sta bila oba slaba. V krilski vrsti je bi! izboren Kukanja, ki nosi lep del zmage. Bil je povsod in vedno na mestu. Neprehoden je bil tudi Stanko, medtem ko Stojan še ni vigran. Napad je izredno lepo kombiniral, da je bilo včasih veselje gledati. Se lepše in tudi koristnejše pa bi bilo, ko bi fantje tudi več in bolj precizno streljali. Dušan je mnogo obetajoč tehnik, ima pa često »muhe«. Ko si bo še izdelal strel, bo najnevarnejši in najuspešnejši napadalec našega mesta. Pohvaliti je treba tudi Starca, ki je pokazal, da še ne spada v penzijo. Jur-gec je bil izredno prodoren in bo gotovo na svojem mestu dosegel še velike uspehe. Inž. Vodebu manjkata predvsem hitrost in odločnost. Imel je mnogo ugodnih pozicij, ki jih pa ni izrabil. Žaro je j