SKGZ: slovenska manjšina je še preveč vezana na preteklost C T Karabinjerji aretirali nasilnega tatu, ki je kradel v krminski kleti Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski TOREK, 12. MAJA 2009 Št. 111 (19.510) leto LXV. Človek obrača, Bog obrne Martin Brecelj Papež Benedikt XVI. je včeraj prispel v Tel Aviv in s tem pričel drugi del svojega potovanja po Bližnjem vzhodu. Potem ko se je konec prejšnjega tedna mudil v Jordaniji, bo zdaj do srede v Izraelu, zadnji del osemdnevnega obiska pa bo preživel pretežno na palestinskem ozemlju. Čeprav je prezgodaj za dokončno ocenjevanje, smemo ugotoviti, da se potovanje za zdaj odvija uspešneje, kot je bilo pričakovati. Izhodiščna točka 12. apostolskega potovanja Benedikta XVI. je namreč bila dokaj nespodbudna. Že sama napoved potovanja je zbudila veliko pomislekov prav med tistimi, h katerim je papež tokrat namenjen. Latinski patriarh, se pravi najvišji predstavnik Katoliške cerkve v Jeruzalemu Fuad Tval je svojo zaskrbljenost jasno izrazil, ko je pred nekaj tedni v intervjuju za spletno stran frančiškanske province v Sveti deželi opozoril, da bo papež prišel »v težkem trenutku (še zlasti zaradi nedavne vojne v Gazi) v težko regijo, da bi obiskal sila občutljive ljudi«. A nič bolj spodbudne niso bile premise potovanja z vidika muslimanov in judov. Med muslimani namreč še vedno negativno odmeva govor, ki ga je Benedikt XVI. imel 12. septembra 2006 na Univerzi v Regensburgu, ko je navedel bizantinskega cesarja Manuela II., po katerem je Mohamed prinesel med ljudi »zlo in nečloveškost« ter nasilje. Judom pa se je nazadnje zameril, ko je pred nekaj meseci preklical izobčenje štirih škofov bratovščine Pija IX., med njimi britanskega škofa Richarda William-sona, ki je zanikal holokavst. A to, kar je na prvi pogled zlo, se lahko v daljši perspektivi izkaže za dobro. Kolumnist New York Timesa John Berwick je pred nedavnim v stilu Erazma Rotterdamske-ga zapel »hvalnico norosti« Benedikta XVI., češ da je z govorom v Regensburgu naposled izzval ploden dialog med kristjani in muslimani okrog ključnih zadev, kot je odnos med vero, razumom in nasiljem, s preklicem izobčenja nega-cionističnega škofa Williamsona pa sprožil zdravo razčiščenje v odnosih med katoličani in judi. Temu, da človek s svojim dejanjem lahko doseže povsem drugačen cilj, kot si je prvotno nadejal ali mogoče tudi bal, je nemški filozof Georg W. F. Hegel učeno pravil »heterogeneza ciljev«. V ljudski govorici isto resnico pove znani rek, po katerem »človek obrača, Bog pa obrne«. Kdove, mogoče se bo »noremu« Benediktu XVI. spet posrečil nepričakovan pozitiven premik s tveganim obiskom dežele, ki je toliko sveta kot nesrečna. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Komisar Hammarberg se pridružuje številnim notranjim in mednarodnim kritikam Svet Evrope: Rim naj zagotovi pravico do azila Direktno zavračanje ilegalnih priseljencev v Libijo ni sprejemljivo dolina Drevi se bo Majenca zaključila Dolina zadihala v objemu mladih parterc in parterjev DOLINA - V sončni nedelji so na dolinski Gorici res številni pričakali mlade parterice in parterje z županjo Viviano Vodopivec in županom Christianom Sancinom na čelu, ki so se pod okrašenim majem zavrteli in vsem pokazali pridobljene plesne veščine. Lepo obiskane pa so bile vseskozi tudi razstave, ki so v teh dneh popestrile dolinski kulturni utrip. Sinoči so na svoj račun prišli mladi glasbeniki s svojimi rock'n'roll vibracijami, drevi pa se bo praznovanje zaključilo z nastopom pihalnega orkestra Breg in s slovesnim podiranjem maja. Na 6. strani RIM - »Zavrniti ilegalne priseljence direktno v Libijo je zelo žalostno ravnanje, ki v korenini zatira možnost, da bi človek ušel preganjanju in nasilju, poslužujoč se pravice do azila.« Tako je dejal komisar za človekove pravice pri Svetu Evrope Thomas Hammarberg, ko je včeraj ocenil najnovejšo politiko italijanske vlade do ilegalnih priseljencev, ki skušajo iz severne Afrike priti po morju v Evropo. Hammarberg je Rim pozval, naj nemudoma preneha s takšnim svojim ravnanjem. S tem se je pridružil kritikam, ki so jih Ber-lusconijevi vladi na isti račun že izrekli mnogi na notranji in mednarodni ravni. Na 28. strani Kmalu podpis koncesije za tržaško lesno pristanišče Na 4. strani DS podpira tri županske kandidate Na 7. strani Senca camorre v Trstu Na 7. strani Hrvat in Italijan utajila deset milijonov evrov Na 23. strani V štandreškem tovornem terminalu upad prometa Na 23. strani Goriški gasilec v Guinessovi knjigi Na 24. strani SSG - Zadnja letošnja produkcija Art export - komedija o diktaturi kapitala ■m-m . JT 1 aHBL Ldk i m NAŠI NOVI NASLOVI ELEKTRONSKE POŠTE trst@primorski.eu gorica@primorski.eu sport@primorski.eu 2 Torek, 12. maja 2009 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Tiskovna konferenca SKGZ pred kongresom »Slovenska manjšina še vedno preveč vezana na preteklost« Pavšič vzel na znanje, da je propadla zamisel o eni sami krovni zvezi LJUBLJANA - Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič je pred bližajočim deželnim kongresom na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani spregovoril o stanju slovenske manjšine v Italiji in predstavil koncept SKGZ na tem področju. V luči novih izzivov je poudaril potrebo po spremembah znotraj slovenske skupnosti v Italiji in tudi v odnosih med Slovenci na obeh straneh meje. V SKGZ menijo, da slovenska skupnost v Italiji v zgodovini ni še nikoli imela tolikšnih priložnosti za razvoj kot danes, ko sta tako Slovenija kot Italija članici EU. V teh novih razmerah je po Pavšičevih besedah treba na novo premisliti tudi vlogo manjšine. «Preveč smo vezani na preteklost in preveč se obnašamo kot žrtve sistema,» je dejal Pavšič in dejal, da mora biti manjšina v nasprotju s tem soustvar-jalka »novega časa». Manjšina mora predvsem povezovati deželo Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo in ju spodbujati k še več sodelovanja med njima. Odprava meje oziroma vstop v schengenski prostor na tem področju namreč še ni prinesel dovolj pozitivnih učinkov - premalo je stikov in operativnega sodelovanja na obmejnem območju, je poudaril Pavšič in kot eno bistvenih sestavin novega delovanja izpostavil kakovost. Ta bi bila večja tudi v primeru združevanja sil med manjšino, je dejal Pavšič in spomnil, da je propadla njihova pobuda po ustanovitvi samo ene krovne organizacije Slovencev v Italiji. Dve tovrstni organizaciji - poleg SKGZ obstaja tudi Svet slovenskih organizacij - sta namreč po njegovem prepričanju še en odraz preteklosti in pričata o zgodovinskih delitvah v skupnosti. Vračanje v zgodovino ni pozitivno, je poudaril Pavšič in izrazil nasprotovanje instrumentalizaciji zgodovine tudi v odnosih med Slovenci in Italijani. Različni dogodki, od dneva spomina do dogodkov zvezi s fojbami, le razburjajo duhove in ne prinašajo ničesar, razen delitve, je poudaril Pavšič. Pavšič je spregovoril tudi o Slovenski manjšinski koordinaciji (Slo-mak) in izrazil zaskrbljenost, med drugim glede dejstva, da trenutno nima predsednika. Slomak bo uspešen le, če bodo člani uspeli uskladiti težnje v prid vseh manjšin, je še poudaril predsednik SKGZ na srečanju z novinarji na sedežu Slovenskega svetovnega kongresa. (STA) Livio Semolič, Rudi Pavšič in Marino Marsič na tiskovni konferenci SKGZ v Ljubljani bobo LJUBLJANA - Minister Žekš s predstavniki Slomaka Slovenska vlada bo spremenila zakon za Slovence v zamejstvu MAUTHAUSEN - OB 64-letnici osvoboditve taborišča Neonacisti streljali na obiskovalce proslave MAUTHAUSEN - Neonacizem v Avstriji spet dviga glavo! Na sobotni spominski slovesnosti v nekdanji podružnici nacističnega koncentracijskega taborišča Mauthausen v kraju Ebensee v Zgornji Avstriji je namreč prišlo do incidenta, ki je bil očitno veliko hujši kot so to takoj po njem priznali avstrijski varnostni organi. Včeraj je namreč prišlo na dan, da so neonacistični provokatorji med proslavo ob 64. obletnici taborišča uporabljali tudi strelno orožje in pri tem ranili več oseb. Vsaj dva udeleženca spominske proslave, po nacionalnosti Francoza, sta bila ranjena, baje s kroglami iz plastike. Direktor za javno varnost zvezne dežele Zgornja Avstrija Lissl je ob tem še sporočil, da je bila množica obiskovalcev spominske proslave povsem šokirana, nekateri pa so takoj zapustili kraj incidenta, da bi bili varni. Poleg streljanja so neonacisti šokirali obiskovalce spominske proslave tudi z vzklikanjem nacistične parole »Sieg Vhod v taborišče Heil« in dvigovanjem rok v značilni nacistični pozdrav, so včeraj še poročali avstrijski mediji. Avstrijska notranja ministrica Maria Fekter je včeraj sporočila, da so varnostni organi na kraju incidenta našli atrapo neke puške, drugih detajlov pa ni povedala. Pristavila pa je, da Avstrija ne bo tolerirala takih incidentov in da bodo varnostni organi »zagotovo pre- jeli storilce«. Zupan občine Ebensee pa je pozval prebivalce svojega kraja, naj javijo policiji vse, kar so videli v zvezi s tem nezaslišanim neonacističnim incidentom. V kraju Ebensee je bilo v letih 1943 do 1945 zaprtih kakih 27.000 ljudi iz vse Evrope. »Corriere della sera« in Slovenska tiskovna agencija STA pa se v zvezi z neonacističnimi pojavi v Avstriji opozorila tudi na poročilo avstrijskega dnevnika »Tiroler Tageszeitung«, ki je objavil zgodbo o antisemitski lastnici hotela »Haus Sonnenhof« v vasi Serfaus na avstrijskem Tirolskem. Neki judovski družini z Dunaja je lastnica hotela na prošnjo za rezervacijo sob po elektronski pošti odgovorila, da so sobe sicer proste, a da Judi pri njih zaradi »slabih izkušenj v preteklosti« niso dobrodošli. Lastnica hotela Haus »Sonnenhof« se za svojo odločitev, da zavrne judovske goste, niti ni želela opravičiti, ko je zadeva prišla v javnost. Ivan Lukan Predsedujoči Slomaka Jože Hirnok (levo) se rokuje z ministrom Boštjanom Žekšem. Na sredi tajnik Slomaka Juri Kufersin bobo LJUBLJANA - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Zekš se je včeraj srečal s predstavniki Slovenske manjšinske koordinacije (Slo-mak). Namen srečanja je bila seznanitev članov Slomaka s predlagano spremembo zakona o odnosih Slovenije s Slovenci izven njenih meja, ki jo pripravlja urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kot so sporočili iz Zekševega urada, so navzoči predlagano spremembo pregledali, jo skupaj preučili in se o njej podrobno pogovorili. Na uradu so predstavnikom Slomaka pojasnili, da je sprememba zakona tehnične narave in se nanaša predvsem na nujno potrebne popravke zakona na področju repatria-cije, gospodarskega in regionalnega sodelovanja, izvajanja finančne podpore, določanja mandata obeh svetov vlade ter varstva osebnih podatkov. Navzoče je minister Zekš tudi pozval, da predlagane spremembe dodatno preučijo in se do njih tudi pisno opredelijo oziroma ministru predlagajo morebitne svoje predloge ter pripombe v zvezi z obstoječim krovnim zakonom. Delovno srečanje je bilo s strani navzočih ocenjeno kot pozitivno, saj je samo na temelju konstruktivnega dialoga mogoče doseči soglasje pri reševanju skupnih vprašanj, hkrati pa se tako pripadnike slovenske manjšine seznanja z aktivnostmi in stališči Slovenije. Izvršni odbor V kratkem odbor SSO za župnije TRST - Na zasedanju izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij, je bila glavna točka dnevnega reda prihodnost slovenskih župnijskih in sorodnih naših domov. Ti objekti so del zgodovinskega in kulturnega izročila slovenske narodne skupnosti tako na Tržaškem kot na Goriškem. Zgrajeni so bili z delom in finančnimi sredstvi slovenskih ljudi, ki jih je vodila ljubezen do vrednotenja slovenske kulture, jezika in pesmi. Pomemben delež so pri tem imeli duhovniki, ki so bili v več primerih glavni pobudniki za izgradnjo domov, preko katerih so skupaj s slovenskimi verniki gojili in posredovali obenem krščanske vrednote. V današnjih dneh so se mnoge stvari spremenile in vzlic temu se je pojavilo vprašanje o primernem načinu upravljanja teh imovin. Predvsem gre za to, da ostanejo v službi namembnosti, za katere so bile zgrajene. Predsednik SSO Drago Štoka je poročal glede današnjega stanja in o sklepu, s katerim je bil osnovan odbor, ki bo preučil najprimernejšo pot, da se ti domovi postavijo v sklop skupnih ustanov, in bi se tako stavbam zagotovilo sedanjo namembnost za prihodnja leta. V odbor so pristopili pravniki in finančni izvedenci. Ti bodo izdelali predlog za dosego zgoraj omenjenega cilja. Ob vprašanju imovin je spregovoril tudi Rudi Bartaloth, ki je med drugim poročal o poteku dogovarjanja za nov sedež društva Planika in o nekaterih zapletih, za katere se išče primerno rešitev. Štoka je v zaključku točke glede imovin poročal še o novosti glede skupnega slovenskega doma v Špetru. V zadnjem mesecu je prišlo glede stavbe do alternativnega predloga, kjer bi bilo mogoče predvsem koristiti več ugodnosti. Izvršni odbor je ocenil ta predlog kot vreden upoštevanja ter pooblastil predsednika Štoko, naj o tem skliče sestanek s predsednikom SKGZ Rudijem Pavšičem in predstavniki iz Benečije. V nadaljevanju se je Izvršni odbor dotaknil tudi kočljive zadeve glede vidljivosti programov RTV Slovenija v prihodnosti tudi pri nas. V naslednjih letih bo namreč televizijske prenose zamenjala nova digitalna tehnologija. Pri tem lahko pride v zamejstvu do težav pri vidljivosti programov RTV Slovenija, ker je italijanska tehnologija različna od slovenske. Izvršni odbor je odločil naj SSO poseže pri pristojnih uradih RTV Slovenije in pri slovenski vladi ter priporoča tako rešitev, da bo ustrezala gledalcem in poslušalcem zamejskega prostora. Bližajo se tako evropske kot tudi občinske volitve. Izvršni odbor SSO je pri tem imel za potrebno, da SSO postavi s tem v zvezi svoje jasno stališče. Tako na podlagi statuta organizacije kot temeljnih vrednot, na katerih deluje SSO, gre podpora političnemu nastopu v korist narodnih skupnosti. Pri tem je izvršni odbor ocenil kot zelo pozitivno in vredno podpore izbiro stranke Slovenske skupnosti, ki za evropske volitve na listah SVP - Južnotirolske ljudske stranke, kandidira pisatelja Borisa Pahorja. SSO smatra, da je Boris Pahor oseba, v kateri se lahko prepoznamo vsi Slovenci. Glede upravnih volitev v slovenskih občinah je izvršni odbor SSO sklenil, da bodo stališča SSO izoblikovali pokrajinski predsedniki skupaj z odbori. / ALPE-JADRAN Torek, 12. maja 2009 3 ŠPETER - Upravne volitve bodo (skupaj z evropskimi) tudi v Benečiji Kandidati na startu v občinah Nadiških dolin Na Videmskem bo pomembna uveljavitev občinskih uprav, odprtih do izvajanja manjšinske zaščite NADIŠKE DOLINE - Istočasno z evropskimi volitvami bodo 6. in 7. junija tudi upravne volitve. V videmski pokrajini bodo obnovili kar 99 občinskih svetov, tudi tiste v trinajstih občinah, kjer je zgodovinsko prisotna tudi slovenska manjšina. Med temi jih je kar šest v Nadiških dolinah, in sicer občine Grmek, Podbonesec, Podutana, So-vodnja, Špeter in Srednje. V teh se bodo za župansko mesto potegovali tudi štirje Beneški Slovenci: Fabio Bonini v Grmeku, Piergiorgio Domenis v Pod-bonescu, Simone Bordon v Špetru in Davide Clodig v Srednjem. V vseh šestih občinah pa je na listah za občinski svet uvrščenih več slovenskih kandidatov. Na Videmskem bo za položaj slovenske narodne skupnosti in za dosledno izvajanje zaščitnega zakona pomembna uveljavitev odprtih občinskih uprav. V Nadiških dolinah bo ključnega pomena izid volitev v Špetru, kjer je do leta 2004 prednjačila leva sredina, na zadnjih volitvah pa je zaradi ločenega nastopa njenih predstavnikov presenetljivo slavila desna sredina s Tizianom Manzinijem. Špeter ima v Benečiji zelo pomembno vlogo, saj je največja občina v Nadiških dolinah, tako da lahko predstavlja neke vrste referenčno točko tudi za ostale manjše uprave, poleg tega pa je tu sedež dvojezične šole. Leva sredina tokrat napake izpred štirih let ne namerava ponoviti, tako da bo na volitvah nastopila složno. Skupni kandidat pa bo lokalni koordinator Demokratske stranke Simone Bordon, ki je bil v prejšnjem mandatu občinski svetnik. Njegov nasprotnik bo sedanji župan Tiziano Manzini, ki v zadnjih petih letih ni ravno zaslovel zaradi dobrega upravljanja, vseeno pa je končni rezultat nemogoče vnaprej napovedati. V Grmeku bodo na volitvah nastopile tri liste. Nasprotnika slovenskega kandidata Fabia Boninija, ki je bil prvič za župana te občine izvoljen že leta 1975 in je takrat v bistvu utrl pot naprednim občanskim listam tudi v drugih občinah, bosta Eliana Fabello in Walter Qualizza. Slednji je kandidat desnice, Fabellovo pa podpira lista Lucia Paola Canalaza, ki je bil v zadnjem mandatu že tretjič izvoljen za župana. Njegova občinska uprava je bila vprašanjem slovenske manjšine naklonjena. V Podbonescu si bo skušal ponovno izvolitev zagotoviti Piergiorgio Do-menis. Za to naj bi imel dobre možnosti, saj je na prejšnjih volitvah dosegel kar 62% glasov. Takrat je bil nasprotni kandidat domačin, tokrat pa za župansko mesto kandidira Teresa Dennetta (desna sredina), ki je po rodu iz Neaplja, v prejšnjem mandatu pa je bila odbor-nica za šolstvo v Špetru. V Podutani so kandidatne liste tri. Slovenski manjšini bi bila gotovo najbolj naklonjena lista, ki podpira Paola Dreos-sija. Slednji se je v Benečijo preselil po poroki, njegova žena pa poučuje v dvojezičnem vrtcu v Špetru. Njegov glavni nasprotnik bo sedanji župan Giuseppe Sibau, tretji kandidat Antonio Comu-gnaro pa naj bi skušal pobrati čim več glasov Dreossiju, tako da bi olajšal zmago Sibauu. V Sovodnji podpirajo predstavniki slovenske manjšine Paola Cernotto, ki ima že izkušnje kot občinski svetnik. Njegova nasprotnica pa bo Marisa Loszach. Končni izid je tu zelo negotov. V Srednjem pa bo skušal slovenskega župana Claudia Garbaza (tokrat kandidira za mesto občinskega svetnika) naslediti vodja špetrske Glasbene matice Davide Clodig, ki je bil v zadnjem mandatu podžupan. Kandidatna lista, ki ga podpira, je dobra, to pa velja tudi za nasprotno, katere županski kandidat je Mauro Veneto. OBČINA GRMEK ŽUPANSKA KANDIDATKA: Eliana Fabello PER GRIMACCO: Alberto Bucovaz, Simone Bordon Daniel Bucovaz, Lucio Paolo Canalaz, Alessandro Chiabai, Martina Chiabai, Dario Gosgnach, David Iurman, Marco Marinig, Gianpaolo Pauletig, Stefano Rossi, Gabriele Trusgnach. ŽUPANSKI KANDIDAT: Fabio Bonini LISTA CIVICA GARMAK - GRIMACCO: Romina Masutti, Anita To-masetig, Vilma Gariup, Jacopo Trus-gnach, Ivan Blasutto, Adriano Stulin, Roberto Ruttar, Vittorio Scuoch, Vitto-rio Gariup. ŽUPANSKI KANDIDAT: Walter Qualizza FORZA GRIMACCO: Giorgio Rucchin, Federico Dreszach, Andrea Vo-grig, Francesco Gherbiz, Simone Guion, Stefano Salme, Luca Bego, Alessandro Scarbolo, Roberto Franco, Claudio Car-letti, Antonio Li Causi, Ezio Virgilio. OBČINA PODBONESEC ŽUPANSKI KANDIDAT: Piergiorgio Domenis UN FUTURO PER PULFERO: Francesca Banchig, Ivano Birtig, Paola Birtig, Mario Cernoia, Raffaella Crucil, Mario Domenis, Gianni Franz, Giorgio Guion, Ardeo Macorig, Gabriele Man-zini, Stefania Raccaro, Eureka Saccu. ŽUPANSKA KANDIDATKA: Teresa Dennetta PULFERO PUNTO IT: Pietro De-ganutti, Tania Cont, Pio Antonio Fe-drizzi, Franca Flaibani, David Marino, Sandra Medves, Mario Miscoria, Ren-zo Qualla, Barbara Specogna, Sandrino Iuretig. OBČINA PODUTANA ŽUPANSKI KANDIDAT: Paolo Giuseppe Dreossi PER LA GENTE: Stefano Predan, Francesco Paolo Tomada, Alessandro Bertossin, Michela Predan, Anna Bernich, Fabio Fadi, Stefania Carlig, Paola Menic-hini, Luciano Miscoria, Luca Vogrig, Giorgio Zuodar, Erika Floreancig. ŽUPANSKI KANDIDAT: Antonio Comugnaro INSIEME PER SAN LEONARDO: Marco Susani, Carlo Aletti, Gianluca Chiuch, Gianluigi Duriavig, Marcellino Gollia, Donatella Leonardi, Marco Os-gnach, Paolo Oviszach, Alessia Qualizza, Stefano Qualizza, Matteo Tomasetig, Giannina Visin. ŽUPANSKI KANDIDAT: Giuseppe Sibau SAN LEONARDO INSIEME PER LA CONTINUITA': Antonio Bracciale, Andrea Chiuch, Romano Clinaz, Etto-re Crucil, Michela Gus, Martina Mar-cuzzi, Massimiliano Magnan, Teresa Terlicher, Marta Trinco, Germana Dor-gnach, Bruno Chiuch, Romeo Pontoni. OBČINA SOVODNJA ŽUPANSKA KANDIDATKA: Marisa Loszach INNOVARE CON SLANCIO: Paolo Cariola, Damiano Dus, Stefano Gos-gnach, Donatella Iuretig, Fabrizio Loszach, Renzo Massera, Davide Medves, Guido Negrisolo, Andrea Tavaglione, Luca Vac-ca, Alda Velicaz, Giuliano Vogrig. Fabio Bonini Davide Clodig Piergiorgio Domenis ŽUPANSKI KANDIDAT: Paolo Cernotta LISTA CIVICA: Germano Cendou, Lorenzo Cernoia, Patrizia Cernoia, Boži-ca Črnec, Dario Cromaz, Renata Cromaz, Paolo Dus, Romano Franz, Marino Gos-gnach, Gianluca Martinig, Roberto Petri-cig, Paolo Secli. OBČINA ŠPETER ŽUPANSKI KANDIDAT: Simone Bordon LISTA CIVICA: Fabrizio Dorbolo, Giuseppe Marinig (Firmino), Ezio Banel-li, Marie Francoise Blasutig (Francesca), Tatiana Bragalini, Massimiliano Cernoia, Stefano Cernoia, Marco Martinig, Marina Pocovaz, Anna Simonitti (Sonia), Elio Sittaro, Daniele Tropina. ŽUPANSKI KANDIDAT: Tiziano Manzini RINNOVAMENTO NUOVA SAN PIETRO: Claudia Cantoni, Monica Co- Paolo Dreossi staperaria, Isidoro Dorgnach, Lorenzo Ius-sa, Michela Iussa, Aurelio Massera, Moreno Moratti, Gessica Snidaro, Matteo Strazzolini, Nicola Sturam, Silvia Toma-setig, Mariano Zufferli. OBČINA SREDNJE ŽUPANSKI KANDIDAT: Mauro Veneto SOLE SI' SOLI NO!: Gianpaolo Beuzer, Flavio Bucovaz, Pietro Caucig, Alice Clinaz, Augusto Crisetig, Silvano Luciano Lauretig, Dario Predan, Stefania Predan, Claudia Qualizza, Romeo Qualizza ŽUPANSKI KANDIDAT: Davide Clodig INSIEME PER STREGNA: Matteo Balus, Cristian Bergnach, Renata Chiabai, Franco Crisetig, Caterina Dugaro, Claudio Duriavig, Claudio Garbaz, Adriano Ga-riup, Danila Qualizza, Franco Qualizza, Roberto Rucchin, Romeo Vuch. BENETKE - Obravnava o »unabomberju« Inženir Elvo Zornitta z zanimanjem sledil zagovoru Ezia Zernarja BENETKE - Na včerajšnji obravnavi v Benetkah je policist Ezio Zernar, ki je osumljen, da je manipuliral osrednji dokaze proti Elvu Zornitti v preiskavi o zloglasnem atentatorju »unabomberju«, predstavil svoje dokumente in spregovoril v sodni dvorani. V zvezi s fotografskim gradivom, ki naj bi med preiskavo izginilo iz kriminalističnega laboratorija, je dejal, da ni nobene skrivnosti, saj naj bi bilo v laboratoriju okrog 123 slik škarjic, ki so jih preiskovalci zasegli inženirju Zornitti. Domnevna skladnost med inženirjevimi škarjicami in znaki na medeninasti ploščici, ki so jo našli na eksplozivni napravi v Por-togruaru, je predstavljala glavni dokaz proti Zornitti. Slednji ni več osumljen, včeraj pa si je v dvorani od blizu ogledal ploščico, ki mu je povzročala toliko skrbi. Razgibana nedeljska izleta za tržaška motorista SEŽANA - V nedeljo pozno popoldne se je med Krepljami in Vrhovljami lažje poškodoval 30-letni motorist iz Trsta. Po informacijah slovenske policije je motorist zaradi neprilagojene hitrosti v ovinku zaviral, motor je začelo zanašati in trčil je v kamnit usek. Prav tako v nedeljo pa je 28-letni Tržačan blizu Lokve z motornim kolesom trčil v srnjaka. Voznik in dve leti mlajša sopotnica sta utrpela lahke poškodbe, rešilec ju je odpeljal v izolsko bolnišnico. Ezio Zernar V OLITVE 2009 Slovenci v DS podpirajo Deboro Serracchiani GORICA - Vodstvo koordinacije Slovencev Furlanije-Julijske je svoj zadnji sestanek v celoti posvetilo bližajočim se upravnim in evropskim volitvam. Sestanka se je udeležil tudi deželni tajnik Mladih demokratov Andrea Gos, ki je vodstvu predstavil osnutek programa dvodnevne pobude, ki se bo odvijala v Gorici in Novi Gorici konec maja. Slovenci Demokratske stranke podpirajo kandidaturo Debore Serracchiani (na sliki) za evropski parlament, predvsem na podlagi široke podpore, ki jo njeno ime uživa med včlanjenimi in simpatizerji stranke ne le v Fur-laniji Julijski Krajini temveč v širšem prostoru. Debora Serracc-hiani je edina kandidatka iz naše dežele, za katero obstajajo konkretne možnosti za izvolitev, menijo Slovenci v Demokratski stranki. Deželno vodstvo je vzelo v pretres priprave na upravne volitve v goriški, tržaški in videmski pokrajini ter pozitivno ocenilo prisotnost mnogih mladih kandidatk in kandidatov na listah stranke oz. naprednih občanskih list, kjer so te prisotne. Prenovljeni obrazi in programi predstavljajo najboljše izhodišče za uspeh, predvsem v občinah, v katerih bo zmaga le-vosredinske ali desnosredinske opcije odvisna od vsakega glasa. To velja še posebno za Beneško Slovenijo, kateri gre v tem trenutku posvetiti še posebno pozornost, je v tiskovnem sporočilu zapisal koordinator Slovencev v Štefan Čok. Magris: Volil bom Giorgia Pressburgerja TRST - Pisatelj in germanist Claudio Magris bo na evropskih volitvah volil za Italijo vrednot in za njenega tržaškega kandidata Giorgia Pressburgerja. Magris, ki ni član nobene politične stranke, je prepričan, da stranka Antonia Di Pietra vodi odločno, a obenem uravnovešeno opozicijsko politiko do Berlusconijeve vlade. Ma-grisu se Pressburger zdi zelo dober kandidat in obenem velika evropska osebnost. Desna sredina strnjeno s kandidatom Collinom VIDEM - Desna sredina Furlani-je-Julijske krajine strnjeno podpira kandidaturo furlanskega senatorja Giovannija Collina za mandat v evropskem parlamentu. Po mnenju Ljudstva svobode ima Collino edini iz naše dežele realne možnosti za izvolitev. Tudi za njegovo izvolitev bodo vsekakor bistvene osebne preference. V desni sredini hočejo evropskim volitvam dati tudi deželno oziroma lokalno razsežnost. Collinova izvolitev bi namreč utrdila deželno vlado Renza Tonda in koalicijo Ljudstvo svobode-Severna liga-UDC, ki jo podpira. Senator Col-lino je svojo kandidaturo predstavil včeraj popoldne v Trstu ob navzočnosti deželnega koordinatorja Ljudstva svobode Ferruccia Sara in vladnega podtajnika Roberta Menie. Kandidata iz vrst Nacionalnega zavezništva podpira tudi senator Ferruccio Saro, ki je notranje razčiščenje v desni sredini preložil na čas po junijskih volitvah. 4 Torek, 12. maja 2009 GOSPODARSTVO PRISTANIŠČA - Pet mesecev po zeleni luči za družbo General Cargo Terminal Do konca maja morda le podpis za lesno pristanišče Garant za 15-letno koncesijo bo deželna finančna družba Friulia TRST - Po mesecih zastoja se okrog tržaškega lesnega pristanišča vendarle nekaj premika. Predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli in predstavniki nevaze, ki je zaprosila za koncesijo tega pristaniškega območja, so potrdili, da bi lahko prišlo do podpisa koncesijske pogodbe še pred koncem meseca. Kot je povedal Boniciol-li, je Pristaniška oblast kandidatom za upravljanje lesnega pristanišča poslala pismo s pozivom, naj »zelo hitro razmislijo«, da bi čim prej prišli do podpisa pogodbe. V dokumentu Pristaniške oblasti je po Boniciollijevih besedah predvidena »skupna najemnina, brez drobljenja znotraj predvidenega območja, kar gre v smeri potreb operaterjev v sorazmerju z vlaganji, ki jih nameravajo ti izvesti. Srečanje, ki smo ga imeli, je bilo zelo jasno, eksplicitno, zato sem optimist, da bomo končno le prišli do podpisa koncesijske pogodbe,« je povedal Boniciolli. V družbi General Cargo Terminal, ki bo prejela koncesijo za upravljanje lesnega pristanišča, so družbeniki skupina Pacorini Group, združenje pomorskih agentov Agentimar, v vlogi garanta pa deželna finančna družba Friulia. Na javni razpis za koncesijo 148 tisoč kvadratnih metrov velikega območja s skladišči in operativnimi površinami ter 350 dolžinskimi metri bankin, se je v začetku prijavila naveza pod vodstvom Luke Koper (skupaj s Pacorinijem in družbo Ocena). Ker se s prihodom slovenskega ter-minalista niso strinjali tržaški pristaniški operaterji, se je na razpis odzvala še naveza 23 pomorskih agentov iz Furlanije-Julijske krajine. Zaradi pritiskov se je nato Luka Koper umaknila iz naveze s Pacorinijem, po mesecih pogajanj in posredovanja deželnega odbornika za infrastrukture Riccarda Riccardija pa so se tržaški kandidati za koncesijo končno sporazumeli med seboj in ustanovili lokalno navezo oziroma družbo General Cargo Terminal. Ta je bila decembra lani kot edini kandidat izbrana za podpis 15-letne koncesijske pogodbe, a je od takrat minilo že pet mesecev v popolnem zatišju. Najemnina se je izbrani družbi očitno zdela predraga, zato so zahtevali njeno znižanje, na kar pa Pristaniška oblast ni pristala. Tako deželni upravi ni preostalo drugega, kot da pri zadevi angažira še svojo finančno družbo. V upanju, da bo lesno pristanišče končno le zaživelo. (vb) Pogled na lesno pristanišče, ki čaka na boljše čase arhiv PRISTANIŠČA - Od danes do 15. maja Na sejmu v Munchnu prvič skupni nastop severnojadranskih pristanišč TRST - Sitem severnojadranskih pristanišč, ki obsega pristanišča Furlanije-Julijske krajine (Trst, Tržič in DSAn Giorgio di Nogaro), Slovenije (Koper) in Hrvaške (Reka), se bo prvič predstavil skupaj na mednarodnem prizorišču. V Münchnu, kjer se bo danes začela 12. izvedba mednarodnega sejma Transport Logistic, ki slovi kot najpomembnejši sejem blagovnega transporta in logistike na svetu, se bodo omenjena pristanišča predstavila v mreži, da bi tako potencialnim strankam čim bolj nazorno pojasnila, kako ugodne možnosti nudijo severnojadran-ska pomorska vrata. »Gre za pomembno priložnost, da lahko predstavimo značilnosti našega logističnega sistema in svet opozorimo na možnosti, ki jih ponujamo,« je komentiral deželni odbornik za infrastrukture in transport Riccardo Riccardi. »Najpomembnejše pa je to, da bodo vsi ope- raterji iz Furlanije-Julijske krajine na enem samem sejemskem prostoru. Na mednarodni ravni se bomo predstavili kot severnojadranski pristaniški sistem,« je dodal odbornik. Kljub neugodni gospodarski konjunkturi, ki ne prizanaša niti transportni panogi, se bo na sejmu v Münchnu, ki bo odprt do 15. maja, predstavilo več kot 1750 podjetij iz 55 držav sveta. Koprsko in tržaško pristanišče se sicer redno, a ločeno predstavljata na münchenskem sejmu, nedavno, 17. aprila, pa so vodilni iz pristanišč v Benetkah, Trstu, Kopru in Raven-ni podpisali pismo o nameri za vzpostavitev enotnega sistema za ladje, ki plujejo v severni Jadran z blagom za trge srednje in vzhodne Evrope. V pismu je predvideno tudi sodelovanje na področju trženja, v osnovi pa je namen skupnega razvijanja infrastruktur za dostop do trgov t.i. nove Evrope. DEŽELA FJK - Junija prva zelena luč V pripravi nov deželni zakon za telekomunikacijske infrastrukture VIDEM - Mobilna telefonija, zvočna in televizijska radiodifuzija in širokopasovne infrastrukture so teme novega osnutka deželnega zakona za telekomunikacije, katerega prvi osnutek je včeraj v Vidmu na srečanju s predstavniki upravljalcev družb z omenjenih področij predstavil deželni odbornik za infrastrukture Riccardo Riccardi. Osnutek, ki bo skupaj z določili za energijo in za distribucijo pogonskih goriv prišel na mizo deželnega odbora že prihodnji mesec, nato pa bo šel v razpravo lokalnih uprav. Po dokončni odobritivi na deželnem odboru pa bo zakonski osnutek romal v razpravo in odobritev deželnega sveta. Odnutek, ki ga je včeraj predstavil Riccardi, v celoti preureja področje mobilne telefonije, prilagaja predpise, ki urejajo odnos med državo in deželami na področju radiodifuzije, in razjasnjuje napredovanje projektov za dobavo mreže optičnih vlaken na vsem deželnem ozemlju, skupaj z vlogo javnih uprav in trga. Zakonsko besedilo ureja tudi pravila za prostorsko umestitev telekomunikacijskih infrastruktur, za nameščanje, spreminjanje in nadzorovanje vseh telekomunikacijskih naprav, ki so predvidene v Furlaniji-Julijski krajini. kar zadeva posebej mobilno telefonijo, zakonski osnutek predvideva novost občinskega pravilnika, s čemer dopolnjuje zdaj zgolj gradbene pravilnike občin z namenom bolj racionalne ozemeljske porazdelitve teh naprav. V tem okviru bodo postavljeni tudi pogoji za sprejem oziroma zavrnitev projektov nameščanja telekomunikacijskih infrastruktur. Na področju radiodifuzije pa bo med drugim uvedena ino-vativna »enotna avtorizacija«, ki jo bo lokalna uprava izdala na koncu poenotenega in poenostavljenega postopka. PRISTANIŠČA V Kopru kmalu nov kamionski terminal KOPER - Koper bo dobil nov kamionski terminal ob pristanišču, ki bo na površini petih hektarjev sprejel do 322 tovornjakov. Kot so sporočili iz Luke Koper, je bilo prvotno predvideno, naj se kamionski terminal ureja v sklopu državnega prostorskega načrta za koprsko pristanišče. Čakanje na dokončanje omenjenega državnega načrta pa bi lahko pomenilo, da bi kljub odprtju novega pristaniškega vhoda promet s tovornjaki še vedno ostajal znotraj mestnih vpadnic. Zato so se na vladi odločili, da se za prvo fazo terminala izdela ločen državni prostorski načrt. Kamionski terminal na območju med ankaransko vpadnico, centralno čistilno napravo in skladiščem naftnih derivatov na Srminu bo namenjen prometnim, parkirnim in manipulativnim površinam za tovorna vozila. Ob vhodu v pristanišče in na parkirišče bo zgrajen poslovno-servisni objekt, v katerem našle prostor špedicijske službe, servisne dejavnosti terminala, restavracija, hotel, kavarna, in garaža z 200 parkirnimi mesti. Forbes Ljubljano uvrstil med pet najbolj idiličnih mest v Evropi LJUBLJANA - Ugledna ameriška revija Forbes je Ljubljano postavila na peto mesto lestvice najbolj idiličnih mest v Evropi. Na vrhu se nahaja italijanski Gaiole v pokrajini Chianti, drugi je francoski Saint-Remy, tretji je Kobenhavn, četrta grška Kefalo-nija, peta Ljubljana, šesti britanski Burford, sedma Budimpešta, osmi Sibiu v Romuniji, deveti Rim in deseta Deia na španskem otoku Palma de Mallorca. Med mesti je tako Ljubljana druga v Evropi, za Koben-havnom in pred Budimpešto, medtem ko Rim precej zaostaja. Problem okusa pač. Državljanom EU olajšan nakup novega vozila v drugi članici BRUSELJ - Evropska komisija je sprejela nova pravila, s katerimi bo od maja letos državljanom Evropske unije olajšan nakup novega vozila v drugi državi članici EU. Do zdaj je bil nakup vozila v drugi državi članici močno otežen zaradi administrativnih bremen. Nova evropska uredba uvaja certifikat o skladnosti, ki bo pomenil manj formalnosti in se bo uporabljal za vsa nova vozila, ki jim je bila od 29. aprila odobrena ES-homo-logacija. Certifikat bo obvezen za registracijo vsakega novega vozila v kateri koli državi članici EU. Slovenska podjetja investirala v Vojvodini že 530 milijonov evrov NOVI SAD - Slovenska podjetja so na območju avtonomne pokrajine Vojvodina, ki leži na severu Srbije, od leta 2000 investirala skupaj več kot 530 milijonov evrov. V Vojvodini deluje 32 slovenskih podjetij, ki v tej pokrajini zaposlujejo 7600 delavcev. Skupen obseg vseh tujih naložb v Vojvodini od leta 2000 do danes znaša okrog 4,7 milijarde evrov, od tega največ iz Avstrije, Nemčije, Italije in Slovenije, so povedali na mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu, na katerem se na skupnem razstavnem prostoru predstavljajo tudi slovensko kmetijsko ministrstvo, turistične kmetije in 11 živilskih družb. EVRO 1,3S74 $ +1,11 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 11. maja 2009 valute evro (povprečni tečaj) 11.5. 8.5. ameriški dolar japonski jen 1,3574 132,82 1,3425 133,66 ruski rubel 9,2615 43,8726 67,2050 43,5980 danska krona 7,4490 0,89860 7,4486 0,89070 švedska krona 10,5205 8,7020 10,5120 češka krona 26,767 1,5057 26,650 estonska krona 15,6466 15,6466 277,75 poljski zlot 4,3820 1,5676 4,3510 1,5582 avstralski dolar 1,7835 1,9558 1,7702 romunski lev 4,1599 3,4528 4,1335 3,4528 latvijski lats 0,7092 0,7091 2,8066 islandska krona 290,00 290,00 2,0833 hrvaška kuna 7,3562 7,3582 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 11. maja 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) 0,3675 0,855 0,9375 1,4625 1,29625 1,495 1,78125 1,65688 EURIBOR (EUR) 0,864 1,299 1,491 1,655 ZLATO (999,99 %%) za kg 21.S79,S7 € -82,75 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 11. maja 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 10,76 IMTTIDCI IDDDA 7 +2,18 +6 86 KRKA 1 1 IKA KOPER 63,67 2519 +3,82 +4 13 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 165,89 +1,23 TELEKOM SLOVENIJE 256,79 165,36 +1,74 +1,39 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 54,00 AERODROM LJUBLJANA 32,79 DELO PRODAJA 27,00 rrm nenn +3,85 +1,61 -L/1 1 7 ISKRA AVTOELEKTRIKA - -' ICTD A BCM7 mn ±an NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll IMnTCCT 10,33 +4,03 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 41,73 11,06 -1,86 +6,24 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 450,00 249,97 +0,45 +0,13 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 75,00 19,41 +7,14 +5,66 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 11. maja 2009 -1,59 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,178 5,46 1412 -2,32 -0,37 -1 05 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 7,23 1 36 +4,93 +1 64 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 4,96 -4,62 EDISON ENEL ENI 0,99 4,2325 1681 -3,51 -1,57 FIAT FINMECCANICA 7,375 1003 -2,61 -3,72 FINMECCANICA GENERALI IFIL 16,69 -4,57 -0,42 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,55 1601 -0,39 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 15,70 +3,62 -1,63 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,50 8,45 1 569 +0,95 -2,37 -2 18 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,282 9415 -4,14 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 17,16 -2,59 -3,65 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,33 4,785 +2,54 -5,06 TENARIS TERNA 0,963 10,31 +2,45 -2,27 -1 49 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,48 0,387 1066 -8,51 -7 14 UNICREDIT 2,1275 -1,50 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 58,14 $ -0,61 IZBRANI BORZNI INDEKSI 11. maja 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.033,57 971,52 +2,36 +2,31 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 1.819,30 -0,94 FIRS,' Banjaluka - - Rdaviç ßoAn,^ çman .n^T SRX, Beograd BIFX Saraievo 232,47 1.660,78 +1,48 +0,39 Dir/\, Jell dicvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1 iUW,( 0 11.485,18 1.956,69 +4,98 -0,73 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.419,73 1.731,24 -1,81 -0,45 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 909,28 953,57 4.866,91 -2,15 -0,09 -0,96 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY nnoai 4.435,50 3.248,67 ") rv; 7 ")7 -0,60 -1,93 /17 PX, Praga - -' m iDnçTnvv çn T ça .1 17 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Sanghaj Sensex, Mubaj 9.451,98 2.166,10 17.087,95 2.759,75 11.682,99 +0,20 -3,22 -1,74 -1,75 -1,63 / MNENJA, RUBRIKE Torek, 12. maja 2009 5 ISTRSKI ZORNI KOT 1:1 Italijani v Sloveniji niso zadovoljni Mirko Kocjan_ V odnosih med Slovenijo in Hrvaško v zvezi z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo beležimo določen napredek, saj za napredek navsezadnje gre, če je Hrvaška sprejela predlog Ollija Reh-na, predstavnika Evropske unije. Korak smo sicer pričakovali, kakor priznavajo tudi v Ljubljani, zdaj pa je na vrsti Slovenija, ki pa naj ravna pametno, razsodno, predvsem pa mirno, kakor v bistvu priporoča tudi predsednik države. O hrvaškem sprejemu vemo, da je Sanader dejal, da Rehnovo stališče ne preprečuje uresničitve mednarodnega prava pri določanju morske meje (to je že vseskozi stališče Hrvaške), hrvaški zunanji minister Jandrokovič pa je rekel, da evropski predlog konec koncev zadovoljuje tako Hrvaško kot Slovenijo. Pri tem pa je voditelj socialne demokratske stranke Zoran Milanovič le dodal, da bo mogoče uveljaviti Rehnov predlog samo tedaj, ko ga bo sprejela tudi Slovenija. Dejal je še, da je pričakovati, da bo slovenska stran prišla na dan z eno ali več pripombami, s čemer bi vse skupaj spet vse zastalo. To se nekako ujema tudi s stališčem predstavnice evropskega ministra za širitev Kristine Nagy, ki je rekla, da so evropski organi v bistvu pokazali kar veliko »prožnost«, na tej osnovi je Rehn pripravil, in to dokončno, svoj predlog, bistveno pa je seveda, je sklenila, da se bosta morali strinjati tako Hrvaška kakor Slovenija. Na kratko, je spet poudarila, za evropsko unijo je sprejemljiva katerakoli rešitev, ki bi bila »pametna in sprejemljiva« za obe strani. Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar pa se je že oglasil zatrjujoč, da bo »blokada« Hrvaške ostala, če ne bo Rehnov predlog »modificiran«. Komentiranje hrvaških medijev v bistvu odraža opisano stanje. En del trdi, da bo Ljubljana zanesljivo in to negativno odgovorila na hrvaški sprejem Rehnovega predloga, drugi, predvsem pa istrski, pa sodi, da je čas, da se vprašanje reši, pri čemer naj se le upošteva, da Istrani že vseskozi ravnajo trezno in »evropsko«, v bistvu kot prebivalci, ki se zavedajo, da morajo živeti skupaj. Upravne volitve na Hrvaškem so pred durmi. Kar držalo bo, s čimer se strinjajo tudi v Pulju, da na eni strani kandidirajo zlasti za regionalna mesta že dosedanje osebnosti, to pa najbrže velja tudi za mesta ali večje kraje. Toda na drugi strani se tokrat pojavljajo kandidati, ki so prav tako že renomirani v politiki ali pa sploh v javnem življenju. Skratka, razen morda v Istri, pa tudi na kvarnerskem področju, nespornih stališč o zmagi tega ali onega kandidata ni. Pričakujejo pa korenite spremembe v manjših občinah. Pomembna »komunikacijska« novost pa je sedaj v tem, da se kandidati v vse večjem številu poslužujejo interneta poleg seveda klasičnih nastopov v predvolilni kampaniji. Opazno je, da se vse pogosteje pojavljajo »osebno« in daleč manj s pomočjo tiskovnih predstavnikov ali z neposredno pomočjo strank, ki jih podpirajo. Dejstvo je, navajajo v strankah, da internet sprejema domala vse, tokrat je na primer veliko posameznih življenjepisov, poudarek pa je seveda na »uspehih«, ki so jih kandidati takorekoč dosegli tam kjer delajo. Navzoči so seveda tudi »linki«, ki široko omogočajo na primer ostre in nevarne napade na programe konkurenčnih strank. Predvolilna slika tokrat odkriva tudi, da se na primer antifašistične organizacije neposredno s svojimi kandidati pripravljajo na volitve. Primer je recimo spet Pulj, kjer poleg nosilca socialdemokratske stranke in Zelenih Dina Kozlevca kandidira za regijo Tomislav Ravnič, ki je predsednik regijskega odbora antifašistov. Med drugim pri anti-fašističnih kandidatih izstopa v predvolilni kampaniji stališče, da organizacija na zadnjih upravnih volitvah ni žela posebnega uspeha, da pa so tokrat razmere povsem drugačne zlasti v tem, da se v organizacijo v zmeraj večjem šte- vilu vključujejo mladi. Dejstvo pa je, slišimo, da to ni samo istrski pojav, saj zadeva tudi druge regije zlasti na primer Dalmacijo. Na dlani je, da gre za regije, kjer je med vojno partizanščina igrala temeljno vlogo. V soboto pa so na Hrvaškem slavili Dan zmage nad fašizmom. Bilo je več srečanj in sestankov to pa, pogosto, ob prisotnosti najvišje oblasti, denimo Zlatka Komadine in Vojka Obersnela, regijskega in občinskega reškega župana. Spomenike padlim so okrasili z venci, marsikje pa so predvajali ganljiv film »Ne obračaj se, sine«, ki z resnično zgodbo opozarja na antifašizem ne le kot zgodovino, marveč tudi kot bodočnost. Organizacija italijanske manjšine v Sloveniji pa ima žal zmeraj resnejše pripombe na to, kako oblast ravna z Italijansko unijo. Posebno poročilo so poslali slovenski vladi ter drugim ustreznim organom, to pa kot gradivo, namenjeno tudi Evropski uniji. Pripombe v glavnem opozarjajo, da z oblastjo manjšina nima »živega in stalnega stika«, da v glavnem o problemih lahko izraža le svoje »mnenje«, da ni dovolj napora pri spremljanju problematike števila prebivalcev, ki sodijo k manjšini, da so včasih opazni primeri netoleran-čnosti do Italijanov. Poseben problem je kajpak, kako se izvajajo zakonska ali pa krajevna pravna določila, ki zadevajo manjšino. Očitek je namenjen tudi delu Vladnega urada za manjšine. Ob vsem tem pa vsebuje poročilo bojazen, da bo, če ne bodo storjeni posebni finančni in organizacijski ukrepi, prizadet tudi italijanski radijski in TV program. Nenazadnje opozarjajo v vodilnem organu Italijanske unije na slovenski obali, da so že dolgo tega prosili za srečanje s predsednikom slovenske vlade, da pa Borut Pahor žal po enem mesecu še ni odgovoril. Delegacija desničarske Istrske unije v Italiji pod vodstvom predsednika Massimiliana Lacote je v sredo obiskala Rim in Vatikan. »La voce del popo-lo« piše, da je papežu podarila giganto-grafijo, ki predstavlja don Francesca Bonifacia, istrskega duhovnika, ki da so ga v noči 11. septembra 1946 pri Grožnja-nju ubili komunistični partizani. Duhovnika so lani v Trstu razglasili za blaženega. S posebnim poročilom pa je delegacija seznanila papeža, navaja časnik po vesti iz Trsta, s stanjem istrskih beguncev ter zlasti s socialnimi programi, ki jih namerava uresničevati. V Splitu pa je bil na obisku kardinal Angelo Scola, beneški patriarh. Udeležil se je namreč slovesnosti v počastitev splitskega zavetnika, ki so bile v glavni splitski cerkvi. Obiskal je Dio-klecijanski mavzolej (kardinal je opozoril, da je bil Dioklecijan največji preganjalec rimskega krščanstva), pa tudi sedež italijanske skupnosti. Sogovornikom je med drugim razkril, da je zlasti v Mestrah veliko ljudi dalmatinskega porekla. O Dalmatincih pa je dejal, da so že tako »Italijani na pol«. Na Reki je policija izvedla široko akcijo proti korupciji, ki je žal prisotna v številnih družbenih vejah. Bil je, pišejo časniki, pravi policijski »repulisti«. Priprli in zaprli so 14 oseb, zaradi zlorabe uradnih funkcij pa ovadili devet oseb. Vsi ovadeni so Istrani. Med glavnimi je Dra-žen Golemovič iz poreške okolice. V skupini je tudi pet policistov, carinik, šef davčne uprave v Pazinu ter eden od tožilcev prav tako iz Pazina. v Pulju pa se nadaljuje protestna akcija študentov. Traja že deset dni, kdaj bo končana, pa je vprašanje. Rektorat jih je sicer obvestil, da bo univerza prejela milijon in pol kun od ustreznega ministrstva, sredstva pa bodo, po dogovoru, porabili za ureditev sodobne menze in študijskih prostorov. Brez odgovora pa je še zmeraj vprašanje, oziroma zahteva študentov, da mora biti univerzitetna izobrazba zagotovljena vsem. Študenti zahtevajo tudi redno izvajanje bolonjskih programov, vendar tudi v tem primeru menda niso dobili zadovoljivega odgovora. BOGATIMO SVOJ JEZIK Tokrat nameravam posvetiti nekaj besed glagoloma prezirati in prezreti. Navidezno sta besedi pomensko enaki, zdi se nam, da je razlika le v trajanju, prvi glagol je ne-dovršni, drugi pa dovršni. V takem, torej enakem pomenu ju večkrat srečujem tudi v naših medijih. V enem izmed njih sem brala: »B. v obrambi lastnih interesov prezira splošno korist.« Glagol prezirati me v tej povedi ne prepriča, saj vem, da prezirati pomeni imeti do koga ali česa negativen odnos; nehote mi pride na misel sopomenka zaničevati. »B. torej zaničuje splošno korist«. Tega ne bi zapisal nihče. Poiskati moramo torej primernejši izraz. V SSKJ ima prezirati v pomenu zaničevati oznako knjižno, v SP pa neobčevalno. Namesto tega glagola nam priporočata ne upoštevati kaj ali ne se meniti za kaj. Zgornjo poved moramo torej spremeniti in zapisati: B. brani lastne interese in se ne meni za splošno korist.« Ali: »B. se zaradi lastnih interesov ne meni za splošno korist«. To velja po SP tudi za ne meniti se za nevarnost. Zato bomo rekli: »Planinci se večkrat ne menijo za nevarnost in odhajajo v hribe neprimerno opremljeni« ali pa »ne upoštevajo plazov«. V SP pa naj- demo tudi: prezirati strahopetne ljudi, kar pomeni zaničevati jih. Dovršnik prezreti pa ima drugačen pomen. Najpogosteje pomeni ne videti, ne opaziti: prezreti napako v nalogi, prezreti prometni znak; dobrohotno ali tudi namenoma prezreti pomoto. Lahko pa pomeni tudi kljub pričakovanju ne upoštevati koga, kaj: stric je v oporoki prezrl nečaka; kritik je prezrl njegovo zadnjo knjigo (nečaka, knjige ni upošteval.) V Šlenčevem Slov. - ital. slovarju bomo pri geslu prezirati našli glagole disprezzare, spiegare, schifare (primer: una compagnia che mi fa schifo, che disprezzo). Bogatejša je izbira pri geslu prezreti: non vedere, non far at-tenzione, ignorare; trascurare, di-menticare; v prenesenem pomenu pa še perdonare, sorvolare su; la-sciar perdere. (Primer: prezreti napako sorvolare su un errore, una svista.) Zadnje čase se v naših medijih večkrat pojavlja glagol zasačiti, ki pomeni dobiti, zalotiti koga pri nedovoljenem dejanju. Izpisala sem si: »Zasačili so ga, ko je pravkar nameraval prodati pet gramov hašiša.« Pravkar bi pisec lahko brez škode izpustil, pa tudi namera še ni nedovoljeno dejanje. Glagol zasačiti uporabljamo, kadar hočemo dati dejanju poseben poudarek; zato bi rekli: »Zasačili so ga v trenutku, ko je izročal hašiš kupcu.« Večkrat beremo, da so policisti zasačili vlomilca, ko je lezel skozi okno ali pa, da je mož zasačil ljubimca pri svoji ženi. Zasačimo pa tudi koga na laži. Namesto zasačiti lahko uporabimo tudi manj poudarjena glagola zalotiti ali dobiti, npr. učitelj je zalotil učenca pri prepisovanju. Italijanščina za zasačiti nima enakovrednega glagola. Zato bomo pri Šlencu našli manj ostre izraze, to sta cogliere in sorprendere; torej cogliere ali sorprendere il ladro in flagrante. Če cogliere lahko prevedemo zgrabiti, pa sorprendere pomeni samo presenetiti. V omiljenem pomenu ga namesto zalotiti uporabljamo tudi v slovenščini: gospodar je presenetil tatu pri kraji. Lelja Rehar Sancin BENEČIJA - Izseljenec-pisatelj je pred kratkim umrl v Belgiji V spomin na Romana Firmanija izdaja občina Podbonesec njegovo knjigo PODBONESEC - Vspomin na pred kratkim umrlega emigranta-pisatelja Romana Firmanija bo občina Podbonesec s prispevkom Briško beneške gorske skupnosti izdala njegovo pripoved »Lidia e il co-sacco«. Knjigo bodo predstavili v drugi polovici maja v Podbonescu. Roman Firmani je bil doma iz zaselka Klavora v Roncu pod Matajurjem. Rojen leta 1930 je še kot majhen otrok živel v Belgiji z očetom rudarjem. Ko so leta 1941 Nemci očeta deportirali, se je Roman z mamo vrnil v Nadiške doline, po vojni pa se je družina spet združila v belgijskem Se-raingu. Oče je odprl kavarno Friuli, ki je kmalu postala referenčna točka za izseljence, tudi tiste iz Beneške Slovenije. Firmani se je s pisanjem začel ukvarjati relativno pozno, leta 1981, ko je izšla njegova prva knjiga L'ultima valle, v slovenskem prevodu Zadnja dolina. Potem je v naslednjih dvajsetih letih napisal še več drugih knjig. Župan občine Podponesec Piergiorgio Domenis ocenjuje, da je njegovo pisanje preprosto in neposredno, bralca iz Benečije lahko samo močno pritegne, saj lahko v njem vsakdo prepozna delček svoje lastne usode in sveta. Ilustracija iz Firmanijeve knjige PISMA UREDNIŠTVU Spomin na potres Spomini na pomembne dogodke ali obletnice so lahko prav prijetni, včasih pa tudi ne. Tu v Italiji doživljamo dogodke iz LAquile in bližnjih krajev, spominjamo pa se še potresa, ki je 6. maja 1976 prizadel severno Furlanijo in seveda Benečijo. Bila sem takrat še novinarka radia Koper in so mi ob 20.30 telefonirali, če bi šla v Benečijo. Moji domači niso bili zadovoljni s to novico, sama pa sem bila tako navezana na Benečijo in tamkajšnje ljudi, da se mi je zdelo prav, da jo obiščem prav v tistih težkih trenutkih. Vožnja do Čedada ni bila lahka. Ljudje so v glavnem stali ob cestah in vsi prestrašeni pričakovali, kaj bo. Bolj sem se bližala Čedadu, bolj je postajala situacija kritična. V mestu se nisem ustavljala, temveč sem vozila kar naprej proti hribom. Ko sem prišla nekaj kilometrov iz Čedada, me je ustavila policija. »Tu ne morete naprej, ker je potres vse porušil«, so mi rekli policisti. In res ni bilo potrebno kakšne posebne razlage. Iz podrtih hiš ob cesti je bilo slišati jok, stokanje in klice na pomoč. Iz bližnje hiše je iz prvega nadstropja klical na pomoč moški, ki je verjetno bil že pod ruševinami. Policisti so ga vprašali samo za ime in poklicali po telefonu Rdeči križ. Ne vem, če so ga rešili. Sama sem se seveda z avtom vrnila proti Trstu. Tako sem bila razburjena in pretresena, da sploh ne vem, kako sem privozila domov. Tu sem takoj poklicala redakcijo radia Koper in ko so me vprašali, koliko bo tu žrtev, sem na kratko odgovorila. »Ne bo jih manj kot tisoč«. Pa se mi je oglasil sodelavec in pripomnil: »Ali ne pretiravaš s številko?« »Ti napiši in jaz za novico odgovarjam,« sem mu odgovorila. In res je bilo tako, na žalost kot sem v tisti svoji prvi oceni povedala. Naslednji dnevi in meseci so pokazali, kako močan je bil potres in kaj vse je ubogim ljudem prizadel. Bilo je 11. septembra, ko so me zopet poslali v Benečijo. »Pojdi pogledat, kako poteka obnova krajev in kako živijo preživeli.« Šla sem res preko Čedada do Barda. Tam sem imela znance in prijatelje in sem upala, da bom dobila vsaj kakšno dobro novico. Pripeljala sem se res v vas, kjer je bila tudi domača gostilna. Na hiši, ki je bila močno poškodovana, je bil gospodar, ki je na strehi skušal nekaj popraviti. Zagledal me je in me z roko pozdravil. V tistem trenutku so se tla ponovno zatresla in to tako močno, da je izginila hiša in z njo tudi moj znanec. Tako sem se prestrašila, da sem hotela pobegniti iz vasi. Takrat pa se je vdrla cesta pred mano. Še kak meter naprej, pa bi bila izginila tudi sama v prepadu. Sama ne vem, kje sem našla toliko moči, da sem prišla domov. Takrat so nekateri mislili, da sem v prvih vesteh pretiravala, ko sem rekla, da je bilo okrog tisoč mrtvih, potem pa so videli, da sem na žalost imela prav. Velikokrat so se me preživeli spomnili in skupaj smo obujali spomine na tiste nesrečne dogodke, ki jih tudi sama nisem pozabila. Neva Lukeš 6 Torek, 12. maja 2009 Primorski Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu DOLINA - Letošnja Majenca se počasi bliža koncu Pod okrašenim majem so se zavrteli parterji in parterce Dobro obiskane razstave - Sinoči zaživel rock'n'roll, drevi pa bo maj na »županov« znak ob zvokih koračnice zgrmel na tla Lepi sončni dnevi, pisana paleta ponudb, številni obiskovalci, poku-šnja vina in olja, različne razstave, nagrajevanja, glasba in plesi, skrb za ohranjanje dragocenih običajev in za razvoj teritorija, so nedvomno botrovali uspehu letošnjega dolinskega praznika, priljubljene Majence. Gneča ljudi (kar priča, da je praznik zelo priljubljen in privlačen) je v nedeljo popoldne na dolinskem glavnem trgu pričakala par-terce in parterje z županjo Viviano Vo-dopivec in županom Christianom San-cinom na čelu, da bi slavnostno odprla ples Majence 2009. Ko se je dan že nagibal k večeru, je pod okrašenim majem, ki so ga domačini postavili v nedeljskih jutranjih urah in pod katerim so nato skupaj zapeli himni Eno drevce mi je zraslo in Na Gorici na placu, zaplesala skupina mladih dolinskih plesalcev. Ob spremljavi glasbe ansambla Primorski fantje, so se pari zavrteli okrog maja in tako pokazali pridobljene plesne veščine. Številni in navdušeni gledalci so s ploskanjem spremljali ples in vseskozi spodbujali plesalce. Pestro nedeljsko popoldne se je pričelo okrog 17. ure. Vas je najprej zaživela v prijetnem in razvedrilnem vzdušju ob melodijah pihalnega orkestra iz Metlike in folklorne skupine TFS Stu ledi. Po nastopu parterc in parterjev pa je glasbena skupina Primorski fantje vse prisotne zabavala pozno v noč. Živahno pa ni bilo le na vaškem trgu, pač pa tudi po številnih razstavah; obiskovalci so neprestano prihajali in si z zanimanjem ogledovali dela Eugenia Pancrazija v cerkvici sv. Martina, Danice Tuljak v galeriji Torkla, patchwork izdelke Wilme Orel in Rossane Ramani v krajevnem društvu Valentin Vodnik, dela otrok Didaktičnega ravnateljstva iz Doline v Mladinskem krožku. Odborniki društva Vodnik, ki so pobudniki štirih od petih razstav, niso skrivali svojega zadovoljstva nad uspešnostjo letošnje ponudbe. Veselje pa je vladalo tudi med člani Združenja prostovoljnih gasilcev Breg, ki skrbi za pokušnjo vin v kiosku na dolinski Gorici. Včeraj so na svoj račun prišli predvsem mladi in pristne rock'n'roll vibracije. Večerni glasbeni nastop je uvedla skupina Six Pack, sledila pa sta še nastopa ansamblov Grinders in Snifferson Family. Dolinsko praznovanje pa se bo drevi zaključilo. Ob 18. uri, kot je že tradicija, bo nastopil pihalni orkester Breg iz Doline, pod vodstvom dirigenta Maurizia Codricha. Uro pozneje pa bo na vrsti še zadnji slavnostni trenutek letošnje Majence: ob zvokih koračnice in na znak župana fantovske, bo maj, v zadovoljstvo vseh, zgrmel na tla. (beto) Lepo in toplo vreme ter množičen obisk so letos nagradili trud in požrtvovalnost mladih Dolinčanov kroma ZGONIK - Vikend v znamenju 64-obletnice osvoboditve Spominski pohod in svečana občinska proslava Pretekli vikend je v Zgoniku minil v znamenju obhajanja 64-obletnice osvoboditve izpod nacifašističnega jarma. V soboto je bil na sporedu tradicionalni spominski pohod mimo spomenikov od Samatorce do Zgonika v priredbi AŠK Kras. Višek dogajanja pa je bil v nedeljo z občinsko proslavo, ki sta jo oblikovala osrednja govornika, nekdanji sežanski župan in danes poslanec RS Miroslav Klun in miljski župan Nerio Nesla-dek. Za kulturno kuliso pa so poskrbeli učenci šole Lojze Ko-koravec-Gorazd in 1. maja 1945 oz. proseški godbeniki pod taktirko Iva Bašiča, mešani pevski zbor Rdeča Zvezda-Devin pod vodstvom Rada Miliča in taborniki RMV. (foto Kroma) Sklad I Fondazione ONLUS DORCE SARDOC Gorica ■ ui. Diaz, 11 5 prispevkom »petih ti so a nk« davka Irpef lahko pomagaš slovenski ustanovi Letošnjih »pet tisočink« davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) lahko namenite Skladu Dorče Sardoč, ki podeljuje štipendije zaslužnim manj premožnim slovenskim študentom. Od ustanovitve prejemajo štipendije Sklada Dorče Sardoč tudi učenci dvojezične šole v Špetru. Kaj je prispevek »pet tisočink«? »Pet tisočink« je prispevek, ki ga predvideva zakon št. 266 z dne 23. decembra 2005, s katerim lahko vsi davkoplačevalci namenijo manjši delež davka na dohodke priznanim dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam. V ta seznam spada tudi Sklad Dorče Sardoč. Svoj prispevek lahko namenite tako, da v polje obrazca, ki je namenjeno dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam v modelih CUD/730/Modello Unico, vpišete davčno številko Sklada Dorče Sardoč in se podpišete. Prispevek »petih tisočink« ne predvideva doplačila in zato tudi nobenih dodatnih davkov. / TRST Nedelja, 10. maja 2009 7 VOLITVE - Na sedežu Demokratske stranke predstavitev treh županskih kandidatov DS odločno podpira Cibija, Sardoča in Premolinovo Cosolini poudaril dosedanje odlično upravljanje - Podpora Blažinove in Rosata Demokratska stranka bo na prihodnjih upravnih volitvah odločno podprla županskega kandidata v repenta-brski občini Kazimirija Cibija, župansko kandidatko v dolinski občini Fulvio Premolin in županskega kandidata v zgoniški občini Mirka Sardoča. Župana Sardoč in Premolin sta v zadnjem mandatu opravila odlično delo, pravijo v Demokratski stranki, medtem ko bo znal Cibi nedvomno nadaljevati prav tako uspešno županovanje dosedanjega prvega občana Aleksija Križmana. Zato v stranki pričakujejo, da se bodo kandidati na volitvah tudi dobro uveljavili. Uradno podporo Demokratske stranke in njeno udeležbo v volilni kampanji treh županskih kandidatov so uradno predstavili včeraj na sedežu DS njen pokrajinski tajnik Roberto Cosoli-ni, senatorka Tamara Blažina in poslanec Ettore Rosato. Srečanja so se udeležili vsi trije kandidati, pa tudi sam Križman, ki je v volilni kampanji ob boku Cibiju. Cosolini je uvodoma poudaril podporo DS Premolinovi in Sardo-ču in še zlasti njuno odlično dosedanje upravljanje. V zvezi s Cibijem je nagla-sil veliko odgovornost, ki jo je imel v preteklih letih kot vodja upravnih uradov. To pomeni, da je Cibi dober poznavalec ozemlja in administrativne problematike, ki je značilna za majhne občine. Sicer je županovanje v majhnih občinah zelo zahtevno, je dejal Cosolini, ker se je treba temu posvečati 24 ur dnevno. Župani nedvomno nimajo časa, da bi kričali na delavce, ki morajo pripraviti progo za Giro, je ocenil Cosolini in vsekakor z veseljem ugotovil politično spreobrnitev tržaškega župana Roberta Dipiazze, ki se je postavil po robu lastni občinski upravi. Podpora županom bo vzporedna s pomočjo kandidatki za evropski parlament Debori Serracchia-ni, je še povedal Cosolini in v tem smislu napovedal javno srečanje z njo in županskimi kandidati, ki bo ta petek zvečer (kraj in uro morajo še določiti). Da je županovanje v majhni občini zahtevno, je potrdila Fulvia Premo-lin, po mnenju katere torej ni lahko sprejeti tega izziva. Toda po petih uspešnih in plodnih letih je ponovno kandidaturo rade volje sprejela. Zato je izrazila upanje, da ji bodo občani oddali svoj glas, in to ji bo v čast. Tako bo lahko občinska uprava nadaljevala z mnogimi pomembnimi projekti, ki jih je sprožila, kot je npr. ločeno zbiranje odpadkov. Tudi Sardoč je naglasil, da pomeni kandidatura delo v korist občanov. Nje- Demokratska stranka je včeraj uradno najavila podporo Sardoču, Cibiju in Premolinijevi kroma gova kandidatura je v znamenju kontinuitete in uravnovešenega razvoja ozemlja v sodelovanju z okoliškimi občinami in tistimi čez mejo. Pri upravljanju je nujno usklajevanje delovanja občinske uprave s potrebami ljudi, ki jim je treba nuditi odgovore, je dalje menil Sardoč. Med glavnimi točkami, ki se jim namerava posvetiti, so zaposlovanje, okolje, produktivne dejavnosti in sociala »od jasli do skrbi za priletne oz. ostarele«. Glede na to, da je zgoniška občina večetnično območje, je nujno zasledovati pravo ravnovesje, je dodal. Prostor je za vse in zato ne bo na avtobusih posebnih sedežev... Repentabrska občina je tudi večetnična in se v njej dobro živi tudi brez prostovoljnih straž, je poudaril Cibi. »Kot generalni tajnik sem bil kredibilen in bom skušal biti kredi-bilen tudi kot župan,« je zatrdil županski kandidat in zagotovil, da namerava upoštevati vse občane, prisluhniti njihovim potrebam in skušati reševati probleme. Sploh pa je nujno sodelovanje med občinami (o dosedanjem uspešnem skupnem delu sta govorila tudi Pre-molin in Sardoč). Med prednostne načrte za repentabrsko občino je Cibi uvrstil začetek ločenega zbiranja odpadkov, odkup pokrajinskega kraškega muzeja, spremembo regulacijskega načrta, obnovo trga v Repnu in sploh skrb za kulturno in šolsko področje. A.G. CAMORRA - Klan prodajal kokain v Trst Boss za zapahi Tržaški karabinjerji aretirali Cira Limellija v njegovi vili pri Neaplju Senca camorre se razteza do Trsta. Ciro Limelli, 31-letni sin poglavarja klana Gallo-Limelli-Vangone, je bil že pred tem pod strogim nadzorom, v soboto pa je končal v neapeljskem zaporu, potem ko so ga tržaški karabinjerji zaradi kršitve zakona o mamilih aretirali v njegovi razkošni vili v kraju Boscotrecase. Nalog je na zahtevo javnega tožilstva podpisal tržaški sodnik za predhodne preiskave. Pod vodstvom Li-mellija je klan, ki ima monopol nezakonitih poslov v naseljih Torre Annunziata, Bos-cotrecase in Trecase, uvažal iz Kolumbije obilne količine kokaina ter jih prodajal raz-pečevalcem po vsej Italiji. Iz skladišč camorre je prihajal tudi »beli prah«, ki so ga njuhali Tržačani. Poveljnik preiskovalnega oddelka tržaških karabinjerjev Luciano Summo je razložil, da je aretacija sad treh vzporednih preiskav, v katerih sta bili poleg karabinjerjev soudeleženi še policija in finančna straža. Sredi novembra so karabinjerji in policisti na Kolonji zasačili avtomobil, v katerem se je skrivalo pol kilograma kokaina. Voznika, 40-letnega F. P. S. (Tržačana po rodu iz Apulije), so aretirali, ugotovili pa so, da prihaja droga iz Kampanje. Preiskava se je razvila, finančni stražniki in policisti so se osredotočili na tržaške razpečevalce, karabinjerji pa na neapeljske trgovce na debelo. 27. aprila je policija v Trstu priprla osem ljudi (v glavnem so bili to Tržačani, eden pa je bil slovenski državljan) in opravila dvajset hišnih preiskav. Razpečevalci so bili dejavni v lokalih in stanovanjih mestnega središča. Karabinjerji so v istem obdobju priprli dve osebi, tretjo pa prijavili na prostosti. Veliki met jim je uspel v soboto: v kraju Boscotrecase, v okolici Neaplja, so s sodnikovim nalogom vstopili v blindirano vilo, katere okna so iz neprebojnega stekla. Ciro Limelli - mafijec, ki naj bi uvažal v Italijo na stotine kilogramov mamil in katerega so neapeljski tožilci nekajkrat brez uspeha skušali zašiti - je moral v pripor zaradi obdolžitev, ki temeljijo na zaplembi skromnega pol kilograma kokaina. (af) V OLITVE 2009 Staino in Komel o satiri, I • I • • «v« vlogi levice in manjšin V nedeljo je bilo v bližini osrednjega tržaškega trga volilno srečanje novega gibanja Levica in svoboda, na katerem sta sodelovala dva kandidata za evropske volitve: karikaturist Sergio Stai-no in goriški Slovenec Igor Ko-mel. Levičarsko gibanje je izkoristilo prisotnost v Trstu karikaturista Staina, očeta priljubljenega Boba, ki je prišel v mesto kot poročevalec kolesarske dirke po Italiji za dnevnik Unita. Izhodiščna točka srečanja, ki je nosilo naslov »Kdo se boji hudobnega Boba« je bila, da je Stai-no še vedno član Demokratske stranke, ki mu sedaj grozi, da ga bo izključila, saj njen statutu izrecno prepoveduje članom kandidature z drugimi strankami ali listami. Staino je poudaril, da sodi med levičarje, ki so razočarani nad Demokratsko stranko, ki ni znala, kot vodilna stranka, dobiti pravega jezika z ostalo levico. Komel, ki je pozdravil številne prisotne (ter Boba) v slovenščini in furlanščini, se je predstavil kot bivši član Levih demokratov, ki se niso priključili Demokratski stranki.Izpostavil je vlogo manjšin v evropski stvarnosti, istočasno pa je dodal, da se moramo upreti, da ne bo levica izbrisana iz politične italijanske scene. Severna liga računa na glasove Slovencev Severna liga računa, da bo na občinskih volitvah v Dolini, Zgo-niku in Repnu postala prva stranka v desnosredinski koaliciji. Ligaši obenem računajo tudi na zelo povečano volilno podporo volilcev slovenske narodnosti. Poslanec v rimskem parlamentu Massimiliano Fedriga je na včerajšnji predstavitvi županskih kandidatov Lige v treh okoliških občinah dejal, da je Severna liga naravni zaveznik slovenske manjšine predvsem v boju za ohranitev teritorija, a tudi jezikovnih in narodnih značilnosti. Županski kandidati Lige so Sergio Rudini (Dolina), Gianfranco Melillo (Zgonik) in Slovenec Alberto Zenic v repentabrski občini, ki je prestopil v Bossijevo stranko po upravno-politični izkušnji v levosredinski upravi župana Aleksija Križmana. ALBANIJA Po povratku študentov dve aretaciji Albanski univerzitetni študentje, katerim so italijanske oblasti v prejšnjih dneh v tržaškem pristanišču prepovedale vstop v Evropsko unijo, ker so bili njihovi vizumi razveljavljeni, so se vrnili v domovino, albanska policija pa je ob njihovem po-vratku priprla dve osebi. To sta Iris Če-kani, 37-letna upraviteljica turistične agencije, ki je organizirala potovanje 167 študentov po Evropi in 21-letni Valter Marashi, študent prava. Albanska policija, ki je ovadila na prostosti še štiri ljudi, je pojasnila, da naj bi osumljenci na madžarskem veleposlaništvu v Tirani posredovali lažno dokumentacijo, saj so bile navedene destinacije drugačne od dejanskih, med potniki pa so bili poleg študentov še drugi ljudje. Izletniki so bili sprva namenjeni v Slovenijo in na Madžarsko, zatem so začeli načrtovati potovanje v Francijo in Španijo, italijanska policija pa jih zaradi razveljavljenih vizumov ni spustila na kopno. KULTURNI DOM - Boris Pahor na zborovanju višješolcev Ostati zvesti samim sebi Pisatelj, s katerim se je pogovarjal Vladimir Vodopivec, je v polni dvorani spregovoril preko petsto dijakom in profesorjem Borisu Pahorju je zbrano sledila množica višješolcev in profesorjev kroma Dolg aplavz se je razlegel po veliki dvorani tržaškega Kulturnega doma, ko se je zaključilo srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem, ki je bil gost zborovanja slovenskih višješolcev. Šlo je za aplavz, ki ni veljal samo gostu, ampak tudi vsem tistim, ki so trpeli pod fašizmom in tistim, ki tega obdobja niso preživeli. Dvorano je napolnilo preko petsto dijakov in profesorjev, ki so prisluhnili pisatelju, ki je tudi kandidat Slovenske skupnosti na evropskih volitvah in s katerim se je pogovarjal Vladimir Vodopivec. Beseda je tekla o Pahor-jevi izkušnji taborišča, o odnosu do slovenstva, pri čemer je gost poudaril predvsem potrebo ostati zvesti samim sebi. Bolj kot Nobelova nagrada je zanj pomembno to, da se po Evropi govori o slovenskem pisatelju iz Trsta, italijanska državna priznanja pa ga ne zanimajo, če italijanski predsednik ne prizna fašističnih zločinov proti Slovencem. Kaj pa je za Borisa Pahorja pomembna gonilna sila? To je vsekakor ljubezen, ki pa ima več razsežnosti, saj gre lahko za ljubezen do sočloveka, a tudi za socialni čut in pravičnost. 8 Torek, 12. maja 2009 TRST / TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - Med sinočnjo sejo mestne skupščine Župan Dipiazza ostal (pet minut) brez večine Nacionalno zavezništvo, Severna liga in Nova krščanska demokracija protestno zapustili dvorano Tržaški župan Roberto Dipiazza je ostal med sinočnjo občinsko sejo brez večine. Sicer samo za pet minut, a protestni odhod svetnikov Nacionalnega zavezništva, Severne lige in Nove krščanske demokracije iz dvorane občinskega sveta med razpravo o odloku o domu za ostarele Em-maus ni bil le simbolična gesta: za njim se skrivajo globoka razhajanja v desnosre-dinski večini. Berlusconijevo Ljudstvo svobode je drugod po državi združilo sili For-ze Italia in Nacionalnega zavezništva pod skupno politično streho, v Trstu pa (še) ne: stranki ostajata ločeni, vsaka hodi po lastni, stari poti, o kakem zbližanju ali združitvi ni (zaenkrat) govora. Povod za protest je bila tržaška etapa kolesarske dirke po Italiji oziroma njen županov jezni petkov »prolog«. Dipiazza se je na Nabrežju pred Velikim trgom z brcami znesel nad pregradami, ki so jih postavili delavci, da bi lahko prekrili bele črte prehoda za pešce. Pregrade so upočasnile promet, ustvarile dolge kolone vozil, kar je sprožilo županov razjarjeni poseg. Mnogo mastnih je letelo na račun delavcev, občinskih funkcionarjev in odbornikov, ki sta dovolila poseg delavcev v prometni špici, namesto da bi delo opravili ponoči. O Dipiazzovem showu na Nabrežju so poročale televizije, razpisali časopisi. Nič čudnega, da je - dan po »triumfalni tržaški etapi Gira« - zadeva odjeknila tudi v mestni skupščini. Že med aktualnimi vprašanji je hotel svetnik Občanov Roberto De-carli od občinskega odbornika za javna dela Franca Bandellija izvedeti, koliko je prihod Gira v Trst stal občinsko blagajno. »Kakih 60 tisoč evrov,« je odgovoril odbornik Nacionalnega zavezništva, in napovedal, da bo v prihodnjih dneh posredoval svetnikom razčlenjen seznam stroškov. Župan Dipiazza se je med petkovim jeznim izbruhom lotil dveh svojih odbornikov: Bandellija in odbornika za šport (ter podžupana) Parisa Lippija. Oba sta iz vrst Nacionalnega zavezništva. Poseg načelnice (nekdanje) Finijeve stranke Angele Brandi je bil tako rekoč obvezen. Za uvod si je »izposodila« pisanje beneškega Gazzettina o »živčnem tržaškem županu«. Vzela je na znanje, da je potem Dipiazza vendarle »priznal pomen Gira in se opravičil občanom«, spomnila pa ga je, da je izrekel »nehvaležne besede na račun podžupana Lippija in odbornika Bandellija«. Zato je zahtevala, naj se tudi njima opraviči, prav tako pa bi se moral opravičiti nahruljenim delavcem. Dipiazza tega ni storil. Prav nasprotno! Odgovoril je z novim napadom: odslej ne bo nobeno delovišče odprto brez nje- Roberto Dipiazza govega izrecnega dovoljenja! Brandijeve odgovor ni zadovoljil. »To si bomo zapomnili in upoštevali,« je zagrozila. Kajti: »Non possiamo tollerare che i nostri assessori siano cosi pubblicamen-te sputtanati!« Ali po naše zelo milo rečeno: Ne moremo dopuščati, da bi naša odbornika tako javno očrnili. Brandijeva je grožnjo kaj kmalu uresničila. Petnajstminutni premor pred uradnim začetkom seje je izkoristila za »po-menek« z nekaterimi partnerji, pred začetkom razprave o odloku o domu za ostarele Emmaus pa je napovedala: »Ker nista bila odbornika Nacionalnega zavezništva deležna županovega opravičila, bodo svetniki naše stranke, Severne lige in Nove krščanske demokracije za nekaj minut zapustili dvorano.« Pridružil se jim je tudi svetnik Forze Italia Claudio Froemmel, tako so na sedežih desnosredinske večine ostali v dvorani le preostali svetniki Forze Italia, Dipiazzove liste, Roberto Sasco (UDC) ter Paolo Di Tora (mešana skupina). Župan Dipiazza je ostal brez večine. Ko bi tudi opozicija zapustila dvorano, bi bila seja nesklepčna. Leva sredina pa je iz čuta odgovornosti do pomembnega sklepa zagotovila sklepčnost, kot je poudaril načelnik demokratske stranke Fabio Ome-ro.»Mi smo resni ljudje, delamo za interese mesta,« mu je pritrdil Decarli, ki je tudi podal »obračun« večera: »Ljudstvo svobode v Trstu ne obstaja. Obstajata le Nacionalno zavezništvo in Forza Italia, ki se zoperstavljata, kdor nastrada pa ste vi, župan, in celo mesto!« Po petih minutih so se desnosre-dinski »odpadniki« vrnili v dvorano, a ozračje se ni pomirilo. Načelnik Forze Ita- Angela Brandi lia Piero Camber je hotel »v imenu večine zagotoviti zaupnico županu«, pa ga je Brandijeva zafrknila: »Camber ne more govoriti v imenu vse večine, kvečjemu le v imenu lastne skupine.« Ligaš Maurizio Ferrara ji je takoj pritrdil. Mestna skupščina je odobrila sklep o domu za ostarele Emmaus soglasno. Po glasovanju je Brandijeva na vprašanje, ali v tržaški občini obstaja Ljudstvo svobode, odgovorila neoporečno: »Ne!« Camber je odgovoril malce drugače: »Obstajajo sile Ljudstva svobode.« Marjan Kemperle VELIKI TRG - Pred sejo tržaškega občisnkega sveta Protest proti Granbassiju Nasprotujejo jutrišnjemu poimenovanju stopnišča po tržaškem fašistu prosek - Na avtocestnem priključku Zgorel je tovornjak Openski gasilci so bili na delu dobri dve uri - Vzrok požara pregrete zavore Na tržaškem avtocestnem priključku se je včeraj zjutraj vnel požar na tovornjaku, ki je vozil proti Tržiču. Šofer madžarskega tovornjaka je ob 8.30 med vožnjo skozi predor pri Proseku zavohal vonj po dimu. Opazil je, da se iz tovornjaka širijo ognjeni zublji in dim, zato je težko vozilo ob izhodu iz predora ustavil na zasilnem pasu. Na pomoč so prihiteli openski gasilci, ki so bili na delu dobri dve uri (foto Kroma). Požar so pogasili, cesta pa ni bila dolgo zaprta za promet. Gasilci so povedali, da je zagorelo zaradi pregretih zavor. Pajek je močno poškodovano vozilo odpeljal na bližnji avtocestni bencinski servis med Prosekom in Gabrovcem. Skupina kakih petdesetih ljudi je sinoči manifestirala na Velikem trgu pred občinsko palačo proti poimenovanju stopnišča pri Sv. Vidu po tržaškem fašistu in prostovoljcu v španski državljanski vojni Mariu Granbassiju. Mnogo je bilo mladih, nekaj jih je prispelo z rdeče-črnimi zastavami anarhije. Člani Tržaške antifašistične koordinacije so delili letak, v katerem so opozarjali na shi-zofrenost tržaške desnice, ki v Rižar-ni obsoja nacifašizem, potem pa slavi fašističnega propagandista in Fran-covega podpornika. Claudia Cernigoj in Peter Behrens sta delila zadnjo številko lista La nuova alabarda s ponatisom Granbassijevega otroškega stripa Mastro Remo iz novembra 1934, pravim slavospevom mladega fašističnega balille, ki ponoči sanja, kako bo postal vojak ... Protesta sta se - pred začetkom sinočnje seje občinskega sveta - med drugimi udeležila tudi občinski svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič in svetnik Zelenih Alfredo Racovelli. Tržaška antifašistična koordinacija in Združenje svobodnih in enakih občanov bosta danes priredila tiskovno konferenco, poslednji poskus, da bi preprečili poimenovanje stopnišča po Granbassiju. Mestna uprava je namreč odločila, da bo uradno poimenovanje jutri ob 11.30. meningitis Deček naglo okreva Iz tržaške otroške bolnišnice Burlo Garofolo prihaja razveseljiva vest, da učenec 5. razreda milj-ske osnovne šole Albina Bubniča, ki je zbolel za meningitisom bakterijskega izvora, naglo okreva. Njegovo zdravstveno stanje spodbuja odkrit optimizem: mali bolnik, ki je povsem buden, se počuti dobro in se brez težav giblje. Po navedbah tiskovne predstavnice bolnišnice je do pozitivnega zasuka prišlo v petek. Deček je med koncem tedna prišel k zavesti in njegovo zdravstveno stanje se je skokovito izboljšalo. Tiskovna predstavnica je povedala, da so se v bolnišnici vsi oddahnili, saj je bolezen povzročala velike skrbi. Osnovnošolec bo še nekaj dni v otroški bolnišnici, zaenkrat še ni znano, kdaj ga bodo lahko starši odpeljali domov v Milje. Zdravniki morajo namreč še naprej nadzorovati otrokove dihalne funkcije, ki jih je meningokok pošteno ogrozil. Desetletnega otroka so sprejeli v bolnišnico v soboto, 2. maja ponoči. Zdravstveno podjetje je v naslednjih dneh v sodelovanju z dolinskim didaktičnim ravnateljstvom priporočilo družini, šolarjem in šolskemu osebju, naj preventivno jemljejo antibiotike. (af) V petek zaradi stavke težave v prevozih Prevozno podjetje Trieste Traspor-ti obvešča, da bodo v petek mogoče težave v avtobusnem prevozu in v uradih TT. Osnovni sindikati uslužbencev javnih prevozov Rdb so namreč oklicali celodnevno državno stavko, pri kateri bodo sodelovali tudi deželni sindikati Rdb. Med 6. in 9. uro ter med 13. in 16. uro bodo vsekakor zajamčeni šolabusi in osnovne storitve. Spremembe za »univerzitetni« progi Pri končni postaji avtobusov št. 17 in 17/, ob zgornjem vhodu v območje nekdanje umobolnice, se bo obnovitveni poseg na cesti zavlekel do poletja. Podjetje Trieste trasporti sporoča, da bosta progi omenjenih avtobusnih linij v tem času spremenjeni. Končna postaja avtobusa št. 17 bo začasno na Trgu Europa (pred glavnim sedežem univerze), avtobus št. 17/ pa bo vozil po Ulici Valerio do križišča pod kamnolomom Facca-noni in nazaj do začasne končne postaje v Ul. Valerio, pri Ul. Scoglio. Kubanec, ne Brazilec V članek z naslovom Likovna ustvarjalnost, ki smo ga objavili 6. maja, smo zaradi napačne informacije zapisali, da je dijak NSŠ Sv. Cirila in Metoda Yosvani Leon Alonso brazilske narodnosti, medtem ko je v resnici kubanske narodnosti. Za napačen podatek se opravičujemo. Popravek V članku o obisku švedskih dijakov na Liceju Franceta Prešerna sta se pojavili dve neljubi napaki v zvezi z imenoma dveh dijakov liceja Prešeren. V prvem primeru jo je zagodel registrator: zapisali smo namreč ime dijakinje Nicole Kambadžič, medtem ko je v resnici Nicole Cherbancich. Za drugo napako pa je kriv lapsus, zaradi katerega smo Damijana Košuto »prekrstili« v Damijana Guština. Obema se iskreno opravičujemo. / TRST Nedelja, 10. maja 2009 9 MAVHINJE - Na pobudo domačega jusa Kamnite plošče opozarjajo na stara vaška ledinska imena Plac, Gorisca, Punkišče, K'lunca, Likacišče so imena mavhinjskih vaških predelov, ki na kamnitih ploščah po novem opozarjajo mimoidoče na stara ledinska imena. Za njihovo postavitev so se odločili namreč člani mavhinjskega jusa, ki želijo s tem posegom ohraniti domače izročilo in spodbuditi kulturni razvoj vaške skupnosti. Nove plošče so odkrili v soboto na mavhinjskem Placu. Predsednik jusa Vasilij Pipan je v svojem nagovoru opozoril, da vaška imena krajev odražajo namreč identiteto in zato so se jusarji odločili, da jih ohranijo in posredujejo tako priložnostnim obiskovalcem, kot seveda mlajšim generacijam. Svoj pozdrav je prinesel tudi de-vinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret, ki je orisal današnje odnose med občino in jusom ter se zavzel za rešitev vprašanja o upravljanju jusarske imovine. Obenem je opozoril na pomen poimenovanja ulic v vaseh, za kar je odgovorna občinska komisija za toponomastiko. Postavitev kamnitih tabel je deželni svetnik in domačin Igor Gabrovec ocenil kot ve- OBČINA TRST - »Darilo«1 02-letni Mariji Clun vd. Gregoret Najstarejši tržaški občanki elektronska osebna izkaznica E-mejli Mirana Košute drevi v Slovenskem klubu Elektronska pošta je sestavni del sodobne komunikacije, E-mejli pa je tudi naslov knjige Mirana Košute, ki je pri mariborski založbi Litera izšla konec lanskega leta. Knjiga nosi podnaslov Eseji o mejni liter@turi, v njej pa je avtor zbral svoja razmišljanja o sodobnem slovenskem slovstvu v Italiji, predvsem o nekaterih njegovih mejnikih (na primer Sreč-ku Kosovelu in Borisu Pahorju) ter mejaših (Petrarci, Sommaripi ali Tomizzi). Knjigo bodo drevi predstavili v Slovenskem klubu. V Gregorčičevi dvorani (Ul. san Francesco 20, 2. nadstropje) bosta o njej spregovorila urednik zbirke Andrej Brvar in avtor Miran Košuta. Pričetek ob 20.30. Kdor čaka, dočaka. Leta 2001 je danes 102-letna gospa Maria Clun vd. Gregoret vložila na tržaško občino prošnjo za novo, elektronsko osebno izkaznico in včeraj jo je končno le prejela. Maria je tako dvanajsta med tržaškimi občani, ki so praznovali stoti rojstni dan in razpolagajo z najnovejšim, elektronskim dokumentom. Najstarejši tržaški občanki, gospe Mariji so včeraj na krajši slovesnosti izročili elektronski dokument. Prejemnico, ki je bila vidno ganjena, sta spremljala hčerka Miranda in vnuk Aldo. Občinska odbornica za trgovino je gospe Mariji izročila težko pričakovano izkaznico ob tem pa še šop rož in pa broško s tristoletnim pečatom tržaške občine. Trst je znan po svojem dokaj starem prebivalstvu: letos bo stoletnico praznovalo 72 občanov (64 žensk in 8 moških). V vsej Italiji je doslej za elektronsko osebno izkaznico zaprosilo osemdeset oseb, ki je starih nad sto let, je včeraj povedala odbornica in dodala, da jih je od leta 2001 tržaška občina izdala 57 tisoč. No, za vse tiste, ki so morebiti pozabili, naj ponovimo, da je elektronski dokument veljaven deset let in zanj je treba odšteti 25,24 evrov. Vsakdo lahko zanj zaprosi na občinski izpostavi v Ulici Genova 6 in pa v Ulici Locchi. Včeraj danes Danes, TOREK, 12. maja 2009 PANKRACIJ Sonce vzide ob 5.38 in zatone ob 20.26 - Dolžina dneva 14.48 - Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 7.25 Jutri, SREDA, 13. maja 2009 SERVACIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 19,6 stopinje C, zračni tlak 1019,9 mb ustaljen, veter 12 km na uro severoza-hodnik, vlaga 64-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17,7 stopinje C. [I] Lekarne Nova kamnita plošča opozarja, da se nahajamo na mavhinjskem Placu kroma liko pridobitev, hkrati pa opozoril, da tudi Dežela FJK dela na tem, da bi ustvarila pogoje za nemoteno in ustrezno delovanje jusa. V imenu Zadružne kraške banke, ki je omogočila postavitev plošč, je domačin in jusar Mitja Terčon odkril ploščo, na kateri kraljuje napis Plac. Za veselo vzdušje je poskrbela nabrežinska godba na pihala pod taktirko Sergia Grattona, številni udeleženci, domačini in prijatelji iz sosednjih vasi pa so se zadržali na veseli družabnosti v prostorih nekdanje mavhinjske šole. (sas) U Kino Po univerzitetni diplomi in masterju je na Univerzi v Firencah uspešno zaključila doktorat znanosti Elisabetta Cigognini Iskrene čestitke. Vsi Guštinovi in vsi Švabovi Čestitke Od ponedeljka, 11., do sobote, 16. maja 2009 Ul. Giulia 14 - 040-572015, Ul. Co-stalunga 318/A - 040-813268, Milje -Ul. Mazzini 1/A - 040-271124, Prosek - 040-225340 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040-225340 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 - 040-630213. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. AMBASCIATORI - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »San Valentino di san-gue«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Louise Michel«. CINECITY - 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »San valentino di sangue«; 16.10, 17.40, 19.10, 20.40, 22.10 »Star Trek«; 15.55, 18.00, 20.05, 21.40, 22.10 »X-Men, Le origini«; 17.45, 20.00, 22.15 »State of play«; 15.50, 17.45, 19.45 »Hannah Montana -The movie«; 20.00, 22.20 »Che -Guerriglia«; 16.05, 17.50 »Earth - La nostra terra«. FELLINI - 16.30, 20.00 »Mamma mia!«; 18.15, 21.45 »Questione di cuore«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Il sangue dei vinti«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.05, 20.00, 22.00 »Lezioni d'amo-re«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »State of play«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00, 21.20 »Stari, rad te imam«; 17.10, 19.10, 21.10 »Še enkrat 17«; 17.20, 19.30, 21.40 »Možje X na začetku: Wolverine«; 17.00 »Pošasti proti Nezem-ljanom«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »X - Men, Le origini«; Dvorana 2: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Star Trek«; 18.30 »Just Friends«; Dvorana 3: 16.30, 18.15 »Hannah Montana: The movie«; Dvorana 4: 16.30, 20.30 »Feisbum«; 20.30, 22.15 »Generazione 1000 euro«; 22.15 »Gran Torino«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.10 »X - Men le origini«; Dvorana 2: 18.00 »Hannah Montana: The movie«; 20.00, 22.00 »Fuo-ri menu«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.15 »Star Trek«; Dvorana 4: 18.10, 20.10, 22.10 »San Valentino di sangue«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.00 »State of play«; Kinemax d'Autore: 17.45, 20.00, 22.10 »Two lovers«. Novopečenemu inženirju elektronike IZIDORJU SANCINU iskreno čestitamo vsi pri društvu SKD F. Prešeren. H Šolske vesti PETO MEDNARODNO SREČANJE FLAVTISTOV »FLAVTA-FLAUT09« Vsi flavtisti so vabljeni v sredo, 13. maja, ob 16. uri, v prostorih nižje srednje šole z glasbeno smerjo Sv. Cirila in Metoda (ul. Caravaggio, 4), kjer bo peto mednarodno srečanje flavtistov »Flavta-flaut09«, ki ga organizira Glasbeni laboratorij. Prisotni bodo profesorji in študenti glavnih glasbenih institucij v Trstu, v Kopru in v Sežani. MALČKI OTROŠKEGA VRTCA PALČIČA v Ricmanjih vabijo na razstavo likovnih in ročnih izdelkov, ki bo v prostorih otroškega vrtca v soboto, 16. maja, od 15. do 18. ure in v nedeljo, 17. maja, od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil v sredo, 22. aprila, na oglasni deski v ul. S. Anastasio 12, objavljen razpis za potrditev, vključitev in posodobitev pokrajinskih (nekdanjih permanentnih) lestvic učnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom. Razpis je na ogled tudi na spletni strani Deželnega šolskega urada www.scuo-la.fvg.it in na posameznih šolah. Prošnjo za potrditev mora vložiti tudi učno osebje, ki je v omenjenih lestvicah vključeno pogojno, četudi še ni doseglo predvidenega naslova za polnopravno vključitev. Obrazci za vložitev prošenj so isti kot za vključitev v pokrajinske lestvice šol z italijanskim učnim jezikom in zainteresirani jih dobijo na spletni strani Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.pubblica.istruzione.it), na posameznih šolah in na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila. Prošnje je treba oddati Uradu za slovenske šole (ul. S. Anastasio, 12) do petka, 22. maja. Prispevki V spomin na Darka Starca in Justino Sedmak vd. Cibic darujeta družini Ka-pun in Starc 100,00 evrov za KD Pro-sek-Kontovel. V spomin na Darka Starca daruje Pepi Čuk z družino 50,00 evrov za KD Pro-sek-Kontovel. V spomin na Darka Starca darujeta Ivan in Mira Čuk z družino 100,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. Nosilci krste Justine Sedmak vd. Cibic darujejo 150,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. N.N. daruje 100,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Bruno Zudek darujeta Bruna in Jadranko Kakovič 15,00 evrov za Mladinski pevski zbor Tončka Čok iz Lonjerja. V spomin na Darkota Starca daruje El-va Danev 20,00 evrov za ŠD Konto-vel. V spomin na Darkota Starca darujeta Jana in Štefi 30,00 evrov za ŠD Kon-tovel. V spomin na Darkota Starca darujejo Boži, Majla, Andri in Lori 50,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na Justino Cibic darujeta Vojka in Sonja Ukmar 20,00 evrov za pro-seško cerkev. Dragi Anthony, ohranili te bomo v najlepšem spominu. Mami in bratu naše globoko sožalje. Odborniki in člani društva Timava 10 Torek, 12. maja 2009 TRST / m\m rnMm-^m Po motivih komedije Carla Goldonija: Impresarij iz Smirne (1759) Režiser: Eduard Miller Imenitna komedija o tržnosti umetnosti ali tržni umetnosti... Igrajo: Vladimir Jure, Danijel Malalan, Violetta Tomič/Nikla Petruška Panizon, Polona Vetrih, Romeo Crebenšek, Lara Komar, Primož Forte, Maja Blagovič, Jose. Četrtek, 14. maja, ob 20.30 red F (italijanski nadnapisi) Petek, 15. maja ob 20.30 red A, PREMIERA (italijanskinadnapisi) SOBOTA, 16. maja ob 20.30 RED B • ČETRTEK,21. maja ob 19.30 RED K (italijanski nadnapisi in varstvo otrok) PETEK, 22. maja ob 20.30 RED T (italijanski nadnapisi) • NEDELJA, 24. maja ob 16.00 RED C (varstvo otrok) Info in predprodaja: blagajna Slovenskega stalnega gledališča. Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska Številka:800214302 SLOVENSKO STALNO GLEDALlifiE S LEDARi SŠKD TIMAVA Medjavas Štivan organizira v soboto, 23. in nedeljo, 24. maja, dvodnevni izlet z avtobusom v Salzburg in rudnik soli (Avstrija). Vpisovanje sprejemamo do četrtka 14. maja na tel. št.: 338-3415382 (Eli-sabetta) ali na tel. št.: 338-7738027 (Igor). Vljudno vabljeni. SINDIKAT SPI-CGIL IN KROŽEK AUSER za kraško območje vabita na izlet z ogledom deželnega akvarija Aris v občini Rivignano v soboto, 16. maja. Za vpis in podrobnejše informacije kličite na tel. št. 040-2024053 ali 040-327229 (g.a. Milič). SPDT organizira v nedeljo, 17. maja, avtobusni izlet na Krim (1107 m). Zbirališče ob 7.45 na trgu Oberdan in ob 8. uri pred hotelom Daneu na Opčinah, prihod predviden okoli 19. ure na zbirno mesto. Priporočamo primerno obutev in oblačila. Za informacije in prijave pokličite Katjo (338-5953515) ali Lauro (3487757442) ob večernih urah ali na naslov: mladinski@spdt.org. Še nekaj prostih mest. Vabljeni! S K D EVIN prireja v okviru spomladanskih ljubiteljskih kolesarskih pobud dvodnevni izlet na Koroško 1. in 2. junija, z obiskom znanega Kolesarskega parka in drugih zanimivosti v Prevaljah, Črni, Mežici in okolici. Informacije in prijave do 23.maja na info@skdevin.it ali tel. št.: 340-2232538 in 335-7720105. SK BRDINA organizira v nedeljo, 7. junija, avtobusni izlet v Gardaland. Vpisovanje poteka na sedežu društva (Repentaborska ulica 38 - Opčine) vsak torek od 19.30 do 21. ure ter ob sobotah od 17. do 19. ure. Informacije: 347-5292058 ali 040-2171189. Vpisovanje se zaključi 26. maja. Vljudno vabljeni. KD O. ŽUPANČIČ obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Umbrijo (Spello, Spoleto, Norcia, Castelluc-cio in Val Nerina ter Orvieto) in obisk praznika »Vini nel mondo« od 30. maja do 2.junija 2009. Za prijave in informacije kličite na št. 3403447695 po 19. uri (Tamara). PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 7. junija, izlet v Dobrovo - Goriška Brda ob priliki praznika češenj. Odhod ob 8. uri iz glavnega trga v Boljuncu. Podrobnejše informacije v klubu ali na tel. št. 040-228050. □ Obvestila 60-LETNIKI DOLINSKE OBČINE gremo konec junija na dvodnevni izlet v Salzburg. Če tudi ti iz Trsta ali s Krasa hočeš na drugačen način praznovati letošnji Jubilej, pridruži se nam! Telefoniraj na tel. št.: 040228647 (Klara), 040-228462 (Sonja) ali 335-6434129 (Vojko). POLETNI CENTER PIKAPOLONICA -Šc Melanie Klein in Slovenska pro- NAŠ NOV NASLOV ELEKTRONSKE POŠTE trst@primorski.eu ZKB 1908i G ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA vabi cenjene člane na predstavitev knjige »zadružna kraška banka sto let delovanja 1908 - 2008« DANES, 12. maja 2009 ob 19.30 v razstavni dvorani ZKB ul. Ricreatorio, 2 na Opčinah info@teaterssg.it - www.teaterssg.it sveta obveščata, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 2. do 10. leta, odvijal od 6. julija do 28. avgusta, v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje je možno vsako soboto od 2. maja do 20. junija, med 16. in 18. uro, v ul. Cicerone 8 ali po internetu. Info: tel. 328-4559414, www.melanieklein.org. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 12. maja, ob 20.45 redna pevska vaja. UČITELJI IN VZGOJITELJICE didaktičnega ravnateljstva Dolina vabijo še danes, 12. maja, na razstavo ročnih del na Majenci v Mladinskem krožku v Dolini. Razstava bo odprta od 17. do 19. ure. JUS KONTOVEL obvešča, da bo redni občni zbor v sredo, 13. maja, ob 20.30 v telovadnici na Kontovelu. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina, vabi vse člane in prijatelje na večerjo ob podelitvi diplom novim po-kuševalcem vina. Večerja bo v sredo, 13. maja, ob 20. uri v restavraciji Porto San Rocco (Milje). Za prijave in informacije preko spleta: www.onav.it ali na tel. št. 3334219540. SKD VIGRED, Razvojno društvo Pli-ska in Kd Tomaj vabijo na drugi Kosovelov večer 2009 v sredo, 13. maja, ob 20. uri v kulturni dom v To-maju. Sodelujejo otroška pevska in mladinska glasbena skupina Vigred, učenci OŠ Dutovlje in podružnice Tomaj, recitatorke dramske skupine SKD Vigred in učenci OŠ Stanko Gruden - Šempolaj. GOSTILNA PICERIJA VETO vabi na otvoritev razstave fotografske skupine šole Ersšg iz Ljubljane »Foto ex tempore, Logrska dolina 2007/08« v petek, 15. maja ob 18. uri. Vabljeni! NASTAJAJOČI TRŽAŠKI ODBOR NO TAV vabi v petek, 15. maja, ob 18. uri, v dvorano centra Anton Ukmar »Miro« pri Domju na srečanje s predstavniki odborov NO TAV iz Doline Susa, iz Trenta in Bocna (NO TAV-KEIN BBT), Toskane (Firenze-Mugello) in Alessandrie (proti tretjemu prehodu TAV), ki bodo spregovorili o svojih izkušnjah ter o razlogih za nadaljevanje boja proti »velikim gradbenim posegom«. Sodelovali bodo predstavniki odborov NO TAV iz Spodnje Furlanije in proti avtocesti Karnija-Cadore, razpravo pa bo uvedel član nastajajočega tržaškega Odbora NO TAV. OBČINA DEVIN-NABREŽINA obvešča, da so začele vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Seslja-nu za šolsko leto 2009/2010. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Na-brežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25 - najkasneje do petka, 15. maja, do 12. ure. Za podrobnejše informacije se zainteresirani starši lahko obrnejo na Urad za šolstvo, tel. št.: 040-2017375. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja tradicionalno »Zaključno prireditev« v soboto, 16. maja, ob 20.30 v telovadnici Ervatti pri Bri-ščikih. Na sporedu bodo navijaške točke in prikaz musicala »Alica v čudežni deželi«. Toplo vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi na predavanje Iva Vogriča »Literarni zgodovinar Lino Legiša ob 100-letnici rojstva« v soboto, 16. maja, ob 20.30 v društvenih prostorih (Radovičeva soba) v Nabrežini. TEČAJ NORDIJSKE HOJE SPDT organizira tečaj Nordijske hoje, ki se bo odvijal v soboto, 16. ter 23. maja, od 15.30 do 17.30 ure. Tečaj bo zaobjemal pravilno tehniko hoje v naravi s pomočjo palic. Za prijave in informacije pokličite na tel. št.: 040220155 (Livio). ZSKD sklicuje 43. redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 16. maja, v dvorani Zadružne kraške banke na Op-činah (TS), ul. Ricreatorio 2, ob 14.30 v prvem in ob 15. uri v drugem sklicanju, po naslednjem dnevnem redu: otvoritev občnega zbora in namestitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc in sprememb pravilnika, razno. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 43. redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 16. maja, ob 15. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah (TS). Poleg predsedniškega in blagajniškega poročila ter poročila nadzornega odbora bo na dnevnem redu obravnava sprememb pravilnika o podporah članicam. Formalnemu delu bo sledilo delo v štirih delavnicah, ki jih bodo vodili zunanji izvedenci. Namenjene bodo evidentiranju problematike in odprtih vprašanj na posameznih področjih delovanja, na osnovi katerih bodo oblikovani predlogi in ukrepi za smotrno srednjeročno načrtovanje prioritet in smeri delovanja zveze in članic. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na predstavitev zgoščenke »Oj božime, tele dolince... « Posvetni in nabožni ljudski napevi iz Nediških dolin in Rezije v priredbi Daniela Zanettovicha in Julijana Strajnarja v nedeljo, 17. maja, ob 19. uri v dvorani Roma, trg Republike v Miljah. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA-ONLUS vabi na predavanje »Onkološke bolezni: zdravljenje na domu ali v bolnici oz. ho-spicu« v sredo, 20. maja, ob 17. uri v galerijo Narodnega doma, ul. Fil-zi 14 v Trstu. Predaval bo dr. onkolog Simon Spazzapan. Vljudno vabljeni! SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratko-hlačnik 2009« v otroškem vrtcu na Proseku od 6. do 31. julija, od 8. do 17. ure. Informacije in vpisi do 25. maja, na tel. št.: 040-212289, v jutranjih urah. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽI-NA prireja julija in avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Nabrežini št.102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 29. maja. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na Urad za šolstvo, tel. št.: 040-2017370. XI FESTIVAL KITARE KRAS v sodelovanju z Glasbeno matico in s SKD Primorec vabi na delavnico »Easy guitar«, ki bo potekala od 15. do 19. junija v Ljudskem domu v Trebčah. Delavnice se lahko udeležijo otroci od 6. leta dalje, ki si želijo kreativnega druženja. Vodja delavnice Dario Viviani bo uvajal začetnike in glasbenike, ki že obvladajo kak instrument v igranje na kitaro in spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, likovnega in gledališkega ustvarjanja. Rok za prijave zapade 7. junija. Prijavnica in informacije na www.guitarfestivalslo.net. NABREŽINSKA KLAPA LETNIKA 1944 vabi zainteresirane soletnike na izlet v Opatijo in Rabac v soboto, 13. junija. Prijave, informacije in rezervacije na tel. št. 040-299220 (Monica), 347-1632273 (Clara) in 339-8161633 (Marjuča). TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teo-rične in praktične tečaje v razred u Optimist in Laser. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Datumi tečajev Optimist za otroke od 6 do 11 let, urnik od ponedeljka do petka od 7.45 do 17. ure. 1. tečaj: od 15. do 26. junija; 2. tečaj: od 29. junija do 10. julija; 3. tečaj: od 13. do 24. julija; 4. tečaj: od 27. do 31. julija. Datumi tečaja Europa-Laser za otroke od 12 do 18 let, urnik od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 6. do 17. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Info v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32 ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure, tel. 040-422696, e-mail: tpkcntsire-na@libero.it. KD PRIMAVERA-POMLAD IN KD AGORA ZOE vabita v nedeljo, 24. maja, od 9. do 18. ure, na sprehod v naravo v Nabrežini in okolici za boljše spoznavanje skrivnosti in koristnosti šipka in žajblja, divji rastlini v rojstnem in naravnem okolju. Za prijave in informacije lahko pokličete na tel. št.: 347-4437922. H Prireditve MOVS LIPA iz Bazovice obvešča in vabi ljubitelje petja na 5. revijo moških vokalnih skupin in zborov »Fantje pojejo na vasi«, ki bo v soboto, 16. maja, ob 20.30 v športnem centru »Zarja«. Peli bodo, poleg prirediteljev, še MoPZ »Bilka« iz Bilčovsa (Koroška), nonet »Vasovalci«, Dole nad Idrijo in vokalna skupina »Goldinar« iz Pivke/Postojne. AVALON - Poti umetnosti & wellness-a (Briščiki) vabi na ogled likovne razstave »Barve dobrega počutja« slikarke Luise Milano Rustja. Razstava bo na ogled vsak dan do 17. maja od 9. do 21. ure. MLADINSKI DOM BOLJUNEC IN KD FRANCE PREŠEREN vabita na predavanje ekstremnega alpinističnega smučarja Dava Karničarja »S smučmi z najvišjih vrhov sveta« v torek, 19. maja, ob 20.30, v gledališču France Prešeren v Boljuncu. SKD BARKOVLJE- Ul. Bonafata 6, prireja v sredo, 20. maja, koncert mešanega mladinskega zbora Trst, ki ga vodi Aleksandra Pertot. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na koncert ob 105-letnici ustanovitve, ki bo v soboto 23. maja v Športnem centru Ervatti pri Briščikih s pričetkom ob 20.uri. Na večeru bomo predstavili zgoščenko »Na odru«. Uvodne skladbe bo zaigral Mladinski orkester društva. GALERIJA MILKO BAMBIČ s prispevkom Tržaške pokrajine vabi do 28. maja na razstavo »Kamni, zido- vi in hiše, trate, steze in rastje na Planoti« slikarke Mirelle Schott Sbisa. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, na Opčinah (Proseška ul. 131). 0 Mali oglasi KAMIN ventiliran s sipo znamke Pa-lazzetti, oblečen v rosa-belem gladkem marmorju, kot nov, prodam po zelo ugodni ceni; informacije na tel. 348-4735330. KUPIM dve stari kraški kamniti kon-zoli-medjona; tel. 335-7235518. MLAD IN RESEN FANT nujno išče katerokoli zaposlitev. Izkušnje ima kot tiskar in grafik. Tel. 040-773440. NA PADRIČAH SE JE IZGUBIL golden retriever svetle barve. Star je 4 mesece in sliši na ime Kora. Nosi ovratnico rdeče barve z belimi srčki. Poštenemu najditelju gre nagrada. Tel. 338-4997501 ali 339-1077589. POŠTENA IN DELAVNA GOSPA išče enkrat tedensko delo za likanje in kot hišna pomočnica. Klicati v večernih urah na tel. št.: 040-200930. PRODAM izložbe in hladilnike za trgovino jestvin. Poklicati na tel. št.: 333-3655055. PRODAM ford fiesta, 1.400 diesel, 3 vrata, letnik 2004, prevoženih 48.000 km, full optional. Cena: 6.000 evrov. Tel. 040-200069 ali 3284286064. PRODAM otroške copatke št. 24, primerne za Kraško ohcet, popolnoma nove, za 15,00 evrov. Tel. 3298012528. V BOLJUNCU na placu dajemo v najem večnamenski prostor. Tel. 3483667766. V NEPOSREDNI BLIŽINI TRŽAŠKE UNIVERZE dajem v najem veliko opremljeno samostojno sobo (v stanovanju skupaj s študentko medicine), prosto od 1. julija dalje. Informacije na tel. št. 335-8146256. ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče delo za pomoč bolnim in starejšim osebam (24 ur dnevno) ali za pospravljanje in pomoč pri likanju. Klicati na tel. št. 347-8601614. Hi Osmice CESARJEVI so odprli osmico v Sale-žu 24. Toplo vas vabimo na prigrizek in domačo kapljico. Tel. 0402296058. DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Tel. št.: 048178377. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel. 040-299442. KMETIJA KRALJIČ ima odprto osmi-co v Prebenegu. Na razpolago so tudi mlade kokoši. Tel. 040-232577 MARIO PAHOR je odprl osmico v Jamljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481419956. OSMICA PRI PIŠČANCIH: Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Nudimo domač prigrizek. Tel. 040-327240. OSMICO sta v Medji vasi odprla Paolo in Robi. Točita belo in črno vidno ter nudita domač prigrizek. Tel. 040 - 208726. SALOMON v Rupi je odprl osmico. Tel. 0481-882230. V RICMANJIH sta odprla osmico Zoran in Evina. Vabljeni! Trenerski portret: Robert Jakomin med športom, kulturo in fotografijo / 13 Play-off: Zarja Gaja ni prepričala svojih navijačev Ennio Bogatez o delovanju smučarske komisije ZSŠDI in nadaljnjih izzivih / 1S Bport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika ODBOJKA - Konec rednega dela v deželnih ligah Tri ekipe v končnici Kljub trem izpadom bo prihodnje leto v deželnih ligah več naših ekip kot letos Alejandro Valverde Španskemu kolesarju je Conije-vo protidopinško sodišče dosodilo dve leti prepovedi kolesarjenja na italijanskih cestah, zaradi vpletenosti v aferi »Operation Puerto«. Valverde tvega tudi izključitev iz letošnjega Tou-ra, saj bo del francoske etapne dirke potekal na italijanskem strani Alp. i Matej Černic Gabrski odbojkar, ki se je letos po poškodbi kolena vrnil v državno reprezentanco, bo v petek na prijateljski tekmi proti Slovaški nosil kapetanski trak. Nastopal bo tudi Števerjanec Loris Mama i Udinese Po pokalnem porazu proti Werderju igrajo Vi-demčani kot prerojeni. V soboto so proti Laziu dosegli peto zaporedno zmago v prevenstu, s katero so se približali Romi in mestom, ki vodijo neposredno v pokal UEFA. POGLED Z VEJE Stalking V deželnih odbojkarskih ligah smo letos, kar se izpadov tiče, zabeležili slabši rezultat kot lani, ko si obstanka nista zagotovila Kontovel in Govolley. Tokrat so v nižjo ligo izpadle tri ekipe, in sicer Olympia, Val (slednji ima sicer dobre možnosti za repesažo) ter slogašice. Sezone 2008/2009 pa za naše ekipe kljub temu ne moremo označiti kot negativno. V končnico za napredovanje so se namreč uvrstile kar tri naše ekipe (lani se je le ena), to so Sloga Ta- bor v moški C -lig, Sloga v moški D ligi in Bor Breg v ženski D ligi, Soča pa je ohranila mesto v moški C ligi. Število slovenskih ekip v deželnih prvenstvih pa bo naslednje leto gotovo večje, saj sta v D ligo že napredovala Kontovel pri ženskah in Naš prapor pri moških, podoben podvig pa še vedno lahko uspe tudi Govolleyu. V najboljšem primeru bi tako imeli naslednje leto na deželni članski ravni kar deset ekip! Marij Cuk_ Lep dan, ni kaj. V take dneve pronicajo marsikatere pregrešne misli, kot na primer tista, ki bi človeka kar pustila v postelji, v brezdelju, v lastnih sanjah in mislih, lenarjenju. Žal pa ni mogoče, zmeraj je treba kaj početi, se ukvarjati z lastno pametjo in ne-spametjo drugih. Čas zapolnjujejo vedno novi izzivi, v našo zavest pronicajo vsako sekundo nove informacije, kijih je treba pre-rešetati in stlačiti v sito, iz katerega potem pricaplja kaka kaplja, ki nam popestri (ali pokvari) razpoloženje. Eno takih kapelj predstavlja stalking. Kaj je sedaj to? Kdo so stalkerji? Angleško besedo bi lahko prevedli v slovenske divje lovce, kar pravzaprav so, še bolj semantično učinkovito pa so to zalezovalci (zalezovalke) in nadlegovalci (nadlegovalke). Pa smo tam! Takih res ne manjka. Nikjer! Eden izmed členov italijanskega zakona, ki je bil sprejet 23. februarja pravi, da se lahko stalkerju sodniško določi varnostno razdaljo do svojih žrtev. Če tega ne upošteva, tvega celo arest. Primer: v Pisi (lahko pa bi bilo kjerkoli, a izberimo Piso, ker ima poševen steber) se je končala dolgoletna ljubezenska zgodba, a s tem se en člen para noče sprijazniti in začenja drugega oblegati, zasledovati, nadlegovati, mučiti, dražiti, obsedati s telefonskimi klici itd., tako da je sodnik razsodil: med njima nikoli ne sme biti manjše razdalje od 100 metrov. V Trevisu je kolegica nadlegovala devetindvajsetletnika, ki ni privolil v njene usluge: razdalja med obema bo odslej 500 metrov. Vas nadalegujejo v telovadnici? Sodnik bo ukazal, da nadlegovalec ne bo smel nikoli več prestopiti praga training rooma. In da ne boste dvomili: vse so resnične zgodbe, dejanski primeri, lahko bi jih navedel za sto strani. A kaj bi se zgodilo, ko bi stalking uveljavili tudi v športu? Boks bi najbrž izginil s prizorišča olimpijskega gibanja, ko bi se pretepeni obrnil na sodnika, češ da ima polomljena rebra in da se noče več srečati z nasprotnikom. Varnostna razdalja najmanj 10 metrov. Ko bi stalking veljal v nogometu, bi se Chielli-ni in Maldini po sinočnji 'prijateljski' izmenjavi mnenj ne smela več sestati na igrišču, da ne govorimo o Drogbaju in norveškem sodniku po tekmi ManchesterBarcelona - razdalja najmanj tisoč metrov. Kako pa bi stalking sodnik določil med SSO in SKGZ?Med večino in opozicijo? Katere varnostne razdalje in meje bi veljale v plavalnih bazenih, na dirkališčih (v formuli ena med brownom in ferrarijem najbrž sploh ne bi bilo treba ukrepati, saj ni strahu, da bi rdeči bolidi nadlegovali Buttona in tudi v italijanskem nogometnem prvenstvu je varnostna razdalja med Interjem in Milanom ustrezna), košarkaških in odbojkarkih igriščih in še kje? .Še sreča, ali nesreča (odvisno od zornega kota), da stalking ne velja v športnem svetu, a nič se ne ve, naši zakonodajalci so nepredvidljivi. Stalking pa je vendarle nov pojem našega časa in tudi z njim bo treba računati. Na koncu pa me zanima še to. Kdo bo preverjal varnostno razdaljo, ki jo stalkerjem predpisuje sodnik? Možje postave, jasno. Te bodo (namesto z orožjem) oskrbeli z metri (kar je prav!), da bi merili izvajanje odločbe. In kaj se bo zgodilo, če bo prekršek znašal le en sam samcati centimeter, kar se prav lahko zgodi, če sta moški (spodaj) in ženska (zgoraj) po svojifizični strukturi nekoliko bolj nadarjena?Pričakujempo-pravek zakona! Tennuoto iz Piacenze bo prvi nasprotnik Gajinih tenisačic v končnici za napredovanje v A2-ligo Na 21. strani 12 Torek, 12. maja 2009 ŠPORT / SLOVENCI V DRŽAVNIH LIGAH Atomat Videm Martine Coretti izpadel v B2-ligo Nogomet Udinese je že v soboto proti La-ziu zmagal s 3:1. Za Furlane je to peta zaporedna prvenstvena zmaga, kar je tudi rekord v A-ligaških nastopih. S to zmago pa se je Udinese ponovno vključil v boj za eno od dveh mest, ki zagotavljata nastop v pokalu Uefa. Vratar furlanskega prvoliga-ša Samir Handanovič je bil tokrat nekoliko bolj zaposlen. Za gol ne nosi krivde, na splošno pa lahko njegov nastop ocenimo pozitivno (6). V B-ligi je Frosinone na domači tekmi proti Albinoleffeju iztržil izredno pomembne tri točke. Zlatko Dedič je bil tokrat odločilen za zmago ekipe iz Ciociarije, saj je po samih sedmih minutah premagal nasprotnikovega vratarja in si tudi zato zaslužil zelo pozitivno oceno (7). Man-tova nadaljuje z običajnimi nihanji v igri. Kljub nekaterim neverjetnim posegom vratarja Jasmina Handa-noviča (ocena 7,5) je Mantova izgubila 1:0 v Modeni, tako da se bo morala še potruditi, če želi ohraniti status B-ligaša. V 2.diviziji je Itala San Marco žal izgubila v gosteh proti Samboniface-seju in tako zapravila vsako možnost, da bi si zagotovila igranje v končnici za napredovanje. Varovanci trenerja Zorattija so tokrat odpovedali na celi črti in po 50 minutah igre že zgubljali s 3:0. Častni zadetek je dosegel Buonocunto v 61.minuti. Alen Car-li je igral do 36. minute, ko je moral zaradi poškodbe z igrišča. Vsekakor, kot večina soigralcev, s svojim nastopom ni popolnoma zadovoljil (ocena 5,5). Naslednjo sezono pa bo Itala igrala tudi deželni derbi, saj je iz D-lige napredovala Sacilese. Odbojka V moški B1-ligi je Bibione Volley Kristjana Stoparja (11 točk) v zadnjem krogu odšel v Falconaro na izlet, saj so si obstanek že zagotovili v prejšnjem krogu. Poraz s 3:0 (21, 21, 17) proti solidnemu nasprotniku torej ni presenetil nikogar. Bibione je prvenstvo zaključil na desetem mestu. V A2-ligo je napredoval Cles, v B2-li- go pa so izpadli Sarmeola, Fassa, Trentino Volley in Mail Express Samb. V ženski B-1 ligi je Atomat Martine Coretti v zadnjem krogu s 3:0 (23, 18, 16) izgubil proti Santa Cro-ceju pri Piacenzi, medtem ko je Pan d'Este Padova zmagal 3:2 v Trentu in tako prehitel Videmčanke. Atomat je torej izpadel v B2-ligo skupaj z Vil-lorbo in Empolijem. V A2-ligo je napredoval Volley Carpi. V moški B2-ligi je Videmski VBU Ryana Graunarja in Luke La-vrenčiča zaključil prvenstvo z novo zmago. S 3:1 (15, -13, 16, 23) je premagal Silvolley iz Padove, medtem ko je Futura Cordenons libera Ambroža Peterlina zmagala brez izgubljenega niza. Gladek 3:0 (17, 23, 21) v Rosaju pri Vicenzi je omogočil por-denonskemu društvu, da je prvenstvo zaključil na devetem mestu. V B1-li-go je napredovala mladinska ekipa Si-sleya iz Trevisa, v C-ligo pa so ob VBU-ju izpadli še Mestre, Paese in Venezia Volley. V ženski B2-ligi je Antonveneta iz Tržiča Karin Crissani in Manuele Tomšič uspešno zaključila prvenstvo. S 3:1 (-22, 21, 20, 12) je v gosteh premagala Asolo Mantova in obdržala solidno sedmo mesto na lestvici. V B1-ligo je premočno (14 točk prednosti nad prvim zasledovalcem) napredovala Olivieri Verona, v C-li-go pa so izpadle San Vito, Medoacus Padova, Noventa Vicentina, Volley Mareno iz Trevisa in Biesse Pordenon. Košarka V A1-ligi je bil zadnji krog usoden za Fortitudo iz Bologne. Ekipa Gregorja Fučke (10 točk v 13 minutah) in Uroša Slokarja (8 točk, 24 minut) je izgubila s 73:72 v Teramu in tako izpadla v ligo Legadue. Air Avelli-no Marka Tuška (ni igral) je premagal 74:65 Caserto kar v gosteh. Benetton Domena Lorbeka (ni igral) je v Bologni premagal Virtus z 90:85. Lottomatica iz Rima Sanija Bečiro-viča (11 točk v 16 minutah) in Primoža Brezca (7 točk, 21 minut) je odpravila Cantu' s 77:64. A-LIGA DAN POTEM Da bi enoličnosti bilo že enkrat konec Dimitrij KriZman Milan - Juventus 1:1, povprečna predstava in izid, ki nobenemu ni koristil ansa Na vsak način bi hoteli "rožnati" in ostali italijanski nogometni izvedenci iz novinarskih vrst prikazati, da je boj za scudetto še odprt. V zadnjih tednih se po medijski kampanji sodeč zdi, da je Milanovo zasledovanje (?) postalo že tako, da črno-rdeči dihajo za ovratnik mestnim tekmecem. Vemo, kakšno je stanje v resnici: Inter je samcat na vrhu lestvice in dolgočasnost prvenstva je že kar moreča. Podpisani, ki že nekaj tednov izrablja zalogo zimzelenih domislic, bi se zelo veselil malo bolj napetega dogajanja, toda kaj, ko so na vrhu ceplje-niproti zapletom. Inter izenači v Vero-ni, človek bi lahko pomislil "ok, zdaj naj Milan premaga Juventus in malo manj fantanogometno zagrozi Interju, Juventus pa mora začeti trepetati za golo uvrstitev v Ligo prvakov", a vse se odvije v slogu največje enoličnosti. Enoličnost v smislu, da se je veliki spopad, ki je redko kdaj bil tako deklasiran, konča z bledim 1:1. Interjev očitni padec pripravljenosti v zadnjem mesecu resda nima nikakršnih posledic za iztek sezone, je pa vendarle opozorilni znak za bodočnost. Medtem ko najboljše evropske ekipe kljub (pre)obilici tekem svojo formo ob koncu sezone utegnejo še stopnjevati (navzgor, da se razumemo), se mi dozdeva, da Inter že nekaj časa stopica navzdol. In če smo natančni, isto se dogaja Juventusu, vzpon Milana pa je samo navidezen, saj gre njegovo prehitevanje Juventusa in zalezovanje Interja izključno na rovaš spomladanskih slabosti tekmecev. Kot že kar nekajkrat do- slej si torej postavljam vprašanje: koliko so zmožne biti konkurenčne italijanske ekipe na celinskem nivoju? V dvoboju za četrto mesto v Ligi prvakov, ki seveda ni samo po sebi umevno, pač pa je odvisno od potencialno izredno nevšečnih kvalifikacij, je Fio-rentina nabrala otipljivo prednost pred Genoo. Slednja je po zmagi v derbiju očitno padla v stanje samozadostnosti. Drugič v zgodovini so grifoni zmagali oba derbija, kar njihovo sezono uvršča med odlične. Tudi, če bi recimo Samp-doria jutri osvojila italijanski pokal. Bi pa v tem primeru lahko naslednje leto sledili obema genovskima ekipama v pokalu UEFA, oziroma pokalu novega imena, ki se ga trenutno ne spomnim. Tudi trudil se ne bom, da bi se ga spomnil, saj prisegam na tradicionalno poimenovanje. Tako kot bo C2 liga zame ostala C2 liga, ne pa "druga divizija". Mimogrede, vanjo je napredoval tudi Sa-cilese. Hecno, Itala San Marco in Saci-lese sta C2 ligo dosegla na igrišču, Trie-stina pa svojčas šele administrativno. Na dnu, A lige seveda, je vroče kot v peklu. Torino se je resda po slovesu Novellina dvignil iznad tistih treh usodnih mest, toda je kajpak vse prej kot na varnem, saj je škoda, ki jo je povzročil moj najljubši trener, razumljivo znatna. Proti Bologni je doma imel pravcato polovično match žogo, a jo zapravil. Udi-nese je po slovesu iz pokala UEFA prestavil v peto prestavo in požel že peto zaporedno zmago: novoimenovani evropski pokal ni več daleč. (dimkrizman@gmail.com) DRŽAVNE LIGE Nogomet A-liga IZIDI 35. KROGA: Atalanta - Genoa 1:1, Cagliari - Roma 2:2, Catania - Fio-rentina 0:2, Chievo - Inter 2:2, Lazio - Udinese 1:3, Lecce - Napoli 1:1, Milan - Juventus 1:1, Sampdoria - Reggina 5:0, Siena - Palermo 1:0, Torino - Bologna 1:1; VRSTNI RED: Inter 78, Milan 71, Juventus 67, Fiorentina 64, Genoa 61, Roma 54, Palermo 52, Udinese 51, Cagliari 50, Lazio 47, Atalanta 45, Sampdoria 44, Napoli in Siena 43, Catania 40, Chievo 36, Torino 31, Bologna 30, Lecce 29, Reggina 27. 2. divizija IZIDI 33. KROGA: Sudtirol - Varese 1:1, Carpenedolo Rodengo 1:0, Ivrea -Pavia 2:1, Montichiari - Alessandria 1:2, Olbia - Canavese 2:1, Pizzighettone -Mezzocorona 0:3, Pro Vercelli - Alghero 0:0, Sambonifacese - Itala San Marco 3:1, Valenzana - Como 1:1; VRSTNI RED: Varese in Alessandria 58, Como 55, Olbia 54, Sambonifacese 53, Rodengo 52, Itala 50, Canavese 43, Ivrea in Mezzocorona 42, Montichiari 38, Pro Vercelli in Pavia 37, Sudtirol 36, Alghero 35, Valenzana 33, Carpenedolo 32, Pizzighettone 29. Košarka A1-liga IZIDI 30.KR0GA: V.Bologna - Benetton Tv 85:90, Pesaro - Biella 81:70, Snaidero Videm - Rieti 68:82, Milan - Siena 72:76, Caserta - Avellino 65:74, Ferrara - Montegranaro 79:73, Rim - Cantu' 77:64, Teramo - F.Bologna 73:72; KONČNI VRSTNI RED: Siena 58, Rim 40, Te-ramo 38, Benetton Tv 36, V.Bologna in Milan 34, Biella 30, Pesaro, CCantu' in Ferrara 28, Avellino 26, Montegranaro 24, Caserta 22, Rieti in F.Bologna 20, Snaidero Videm 12. ODLOČITVE: izpadeta Snai-dero Videm in Fortitudo Bologna. Četrt-finalni pari končnice za naslov: Teramo -Milan, Rim - Biella, Siena - Pesaro in Tre-viso - Virtus Bologna. Odbojka A1-liga V tretji tekmi finala za naslov je v Trentu Piacenza slavila s 3:2 (-22, 13, -19, 23, 9) in zdaj vodi z 2:1 v skupnem seštevku zmag. Jutri bi lahko torej Piacen-za pred domačim občinstvom še tretjič zmagala in tako postala italijanski prvak. Vaterpolo Moška A2-liga IZIDI 18.KROGA: Arenzano - Bologna 7:10, Bergamo Alta - Modena 13:11, Torino 81 - Camogli 8:11, Padova - Como 7:11, Pallanuoto Ts - Quinto 7:8, Imperia - Chiavari 10:8; VRSTNI RED: Imperia 48, Camogli 41, Como 31, Quinto 28, Torino 81 27, Padova, Chiavari in Bergamo alta 26, Pallanuoto Ts 23, Mo-dena 18, Bologna 17, Arenzano 3. NOGOMET - Po zmagi v Livornu Triestina znova upa Sama svoje usode kovač S tremi zmagami v zadnjih treh krogih je uvrstitev v končnico skoraj gotova - Neverjetna gneča na dnu Težko si je razlagati, kaj se je v enem tednu spremenilo, a ekipi, ki je v devetih krogih le enkrat zmagala in je v zadnjih nastopih zelo razočarala, je uspelo slaviti v Livornu. Na težkem gostovanju v Toskani je Triestina igrala kot prerojena, razlog za tako spremembo pa ne mora biti zgolj nastop Panija v vezni vrsti. Glede na kakovost nastopa tega igralca (zanj je bila sobotna tekma prva, na kateri je dobil mesto že v začetni enajsterici) je nedvomno tudi on pomembno prispeval k zmagi Triestine, saj je bil pravi steber vezne vrste in je dihal za ovratnik res vsakemu nasprotniku. Sprašujemo se, čemu trener Maran mu ni zaupal že pred to tekmo, saj so drugi vezni igralci zadnje čase bili fizično na tleh. Pani si je žal na tekmi rahlo poškodoval gleženj, tako da je njegov nastop na sobotni tekmi proti Anconi vprašljiv. Treba vsekakor priznati, da je bila tokrat sreča na strani Triestine. Navsezadnje sta bili odsotnosti Princival-lija in Allegrettija celo pozitivni, ker je bil Maran prisiljen igrati z dvema pretežno obrambnima srednjima vezisto-ma (Gorgone in Pani), kar je omogočilo Tabbianiju in Antonelliju, da sta se posvečala fazi napada, ne da bi bila preveč obremenjena s tem, da se morata takoj nazaj vrniti. In ravno oba zunanja vezna igralca Triestine sta bila med najbolj zaslužnima za zmago. Antonelli je sicer gol dosegel čisto slučajno, a po obeh pa- Luca Tabbiani, eden izmed ključnih mož za sobotno zmago Triestine v Livornu kroma sovih je Triestina pregazila nasprotnika, ki v drugem polčasu sploh ni imel moči, da bi poskušal izenačiti. Po tej zmagi je Triestina znova sama svoje usode kovač. S tremi zmagami v zadnjih treh krogih bi bila namreč uvrstitev v končnico za napredovanje skoraj gotova. Vse nasprotnike čakajo zahtevni medsebojni dvoboji - že v naslednjem krogu sta na sporedu tekmi Sassuolo - Livorno in Grosseto - Brescia - tako da si bodo točke med sabo kradli. Vendar naloga Triestine je vse prej kot lahka. Ze v soboto bo na Rocco prišla Ancona, ki nujno potrebuje točke v boju za obstanek, nato pa bodo morali Tržačani v Empoli, ki ima na lestvici štiri točke več od Triestine. Vsekakor pa lahko že sedaj zatrdimo, da je letošnja B-liga najbolj izenačena zadnjih let. Z izjemo Barija in Parme pri vrhu ter Tre-visa in Avellina na repu razpredelnice, se še vse ekipe borijo za nek cilj. Zlasti na dnu je nastala prava gneča, saj 10. uvrščena Vicenza ima le štiri točke prednosti nad 19.uvrščeno Ancono. (I.F.) ROKOMET - Po prvem finalnem obračunu Napredovanje za vogalom, a vprašanje je, kaj potem? Pred dvema letoma so se iz finančnih razlogov elitni A-ligi odpovedali Tržaški rokometaši so v soboto na prvi finalni tekmi brez večjih težav premagali ekipo iz Ancone. Za napredovanje v elitno A-ligo (čeprav rokomet ni med najbolj priljubljenimi športi v Italiji na apeninskem polotoku premorejo kar tri A-lige: A2-ligo, A1-ligo in elitno A-ligo) zadostuje Tržačanom že neodločen izid v soboto (pričetek tekme ob 18.30) v Anconi. Tak izid je popolnoma v dometu varovancev trenerja Fredija Radojkoviča, saj so že na prvi tekmi dokazali, da so od nasprotnika objektivno boljši. V rednem delu prvenstva so Ancono dvakrat premagali (tako v Trstu - 33:30 - kot v Anconi -33:36 - so slavili s tremi goli razlike), moštvo iz Mark pa se je Tržačanom za ta dva poraza oddolžilo v italijanskem pokalu za A1-ligaše, ko je Lo Duco in soigralce premagalo. Razlika v kakovosti ekip, vsaj po tistem, kar smo videli na prvi tekmi, je očitna. Medtem ko je Ancona odvisna od dobre oziroma slabe igre dveh ali treh igralcev, lahko Tržačani računajo na vsaj štiri do pet dobrih strelcev. Trener Radojko-vič je poskrbel, da je izbor še širši z novostjo zadnjih tekem, Visintinom v vlogi desnega zunanjega igralca. Na krilu je re-prezentant večkrat izločen iz igre, v tej vlogi pa je gotovo aktivnejši in tudi omogoči Tokicu, da si vzame nekaj minut oddiha, ko je to potrebno. Finale pa je motiviral tudi najbolj izkušena igralca tržaške ekipe, Marca Lo Duco in Ivana Mestri- nerja. Levo krilo je bilo v soboto nepogrešljivo in tudi v obrambi se mu je nasprotnik le redkokdaj izmuznil, medtem ko je vratar branil kot v lepih starih časih. Vendar najtežje tržaško društvo šele čaka. Vprašanje je namreč, kaj po napredovanju? Pred dvema letoma se je moral predsednik Lo Duca zaradi finančne stiske odpovedati igranju elitne A-lige, v dveh letih pa se stanje ni izboljšalo, saj so belordeči še brez glavnega pokrovitelja in stroški v elitni A-ligi so precejšnji. Ne toliko zaradi gostovanj, kot pa za plačilo igralcev. Medtem ko je v A1-ligi le en tujec na ekipo, je namreč v eliti dovoljeno imeti kar štiri neitalijanske igralce, kar nedvomno vpliva na letni proračun društev. Morda bi bil obstanek dosegljiv tudi brez tolikšnega števila tujih igralcev, tako da so pred vodstvom tržaškega društva nelahke odločitve. A seveda najprej je treba Ancono še drugič premagati. (I.F.) Acegas v finalu z Rivo del Garda Tržaški Acegas se bo v finalu končnice košarkarske B2-lige pomeril z Rivo del Garda, ki je premagala Novaro s 76:65. Acegas bo začel finalno serijo, ki vodi v B-1 ligo, v nedeljo 17. maja v Rivi del Garda, v sredo 20. maja pa bo v tržaški športni palači na vrsti druga tekma. / ŠPORT Torek, 12. maja 2009 1 B PORTRET - Robert Jakomin Košarkarski trener, predsednik društva in ljubitelj fotografije Športno oblečen, očala »a-la« Tom Cruise in nasmejan. Na svetoivanskem Stadionu 1. maj se je sicer predstavil z nekajminutno zamudo. Ampak povsem upravičeno. Borov trener košarkarskih mladinskih ekip U13 in U14 Robert Jakomin je zaposlen s tisoč stvarmi. Trener, študent, predsednik dolinskega kulturnega društva, ljubitelj fotografije in še bi lahko naštevali. Pravi eklektik. V zadnjem tednu pa se je ukvarjal predvsem z Majenco. Robert pravzaprav ni Dolinčan. Doma je s Krmen-ke. Na Dolino se je navezal v šolskih letih in predvsem s prijatelji. A začnimo po vrsti. 30-letni (letnik 1978) mladenič s Krmenke se je s košarko začel ukvarjati pri osemnajstih letih. »Pred tem sem igral nogomet pri Domju. Zakaj pri Domju in ne pri Bregu? Ker je bilo pač igrišče blizu doma. Nato sem se preizkusil z borilno veščino judo in šele nato sem začel vaditi pod košema. Najprej pri Bregu in nato pri Jadranu,« nam je svojo športno pot opisal Robert, ki je pred več kot desetimi leti ma-turiral na kemijsko-biološki smeri višje srednje šole Jožef Stefan v Trstu. Jakomin se je nato kmalu odločil, da stopi na trenersko pot. Zakaj pa? »Zelo enostavno. Takrat so pri naših društvih iskali mlade domače trenerje. S Kristjanom Briščikom sva se tako odločila, da polagava trenerski izpit prve stopnje. V bodoče pa bi rad opravil še tistega druge stopnje,» je povedal Robert, ki je svojo trenersko pot začel kot pomočnik glavnega trenerja Davida Pregar-ca. «Pri Bregu sva vodila letnike 1984. To so letniki Sandija Zerialija. Proti koncu sezone je bil Pregarc prezaposlen, tako da sem dejansko sam vodil ekipo. Nato sem treniral razne združene ekipe in sem veliko sodeloval z Andrejem Vremcem, od katerega sem se res veliko naučil. Prav Vremcu se moram največ zahvaliti.» Robert se je eno sezono preizkusil tudi na klopi članov. Sicer kot pomožni trener Toma Krašovca pri Bregu v D-ligi. Vodenje članske ekipe pa niti zdaleč mu ni pisana na kožo. «Ni mi všeč. Raje treniram mlade košarkarje. In to v kategoriji U13, U14 in U15. V teh letih se mladi košarkarji največ naučijo, kar je za trenerja največje zadoščenje. Pri teh letih pa je treba vaditi dobro in je treba biti strogi.» Po D-ligaški izkušnji pa so pri naših društvih 'pozabili' na Roberta Jakomina, ki je moral »delodajalca« poiskati v Miljah. Pri klubu Muggia Ba- Predsednik dolinskega društva Vodnik Robert Jakomin je na Majenci odgovoren za kulturni del prireditve kroma sket je trener s Krmenke vztrajal tri sezone in tu je požel tudi nekaj uspehov, saj se je z mladinsko ekipo uvrstil v deželni finale. Nato je sledil klic s 1. maja. »Poklical me je Borov predsednik Renato Štokelj in mi predlagal, naj vodim Borove mladinske ekipe. Od takrat so minila že štiri leta. Pri Boru sodelujemo z Bregom in skupaj z Bri-ščikom in Borutom Silo vodimo ekipe U13 in U14. V veliko pomoč mi je tudi trener Lucio Martini, s katerim odlično sodelujeva. Težav je sicer veliko. Otrok je malo in poiskati bo treba nove strategije,« je opozoril Jakomin, ki odkrito podpira združevanje in sodelovanje naših društev. «Samo tako bomo lahko preživeli. Morali pa bomo delati še bolj kvalitetno,» je še dodal Ja-komin. Od evropskih in svetovnih trenerjev občuduje Zeljka Obradovica, trenerja evropskih prvakov grškega Panathinaikosa. »Obradoviceve ekipe igrajo enostavno in atraktivno košarko. Liga NBA? Bog ne daj, imam raje evropsko košarko,« pravi Robert, ki se je za univerzitetni študij (Fakulteta pedagoških ved) odločil relativno pozno, pri štiriindvajsetih letih. »Pred tem sem bil zaposlen koz špediter na Ferneti-čih in nato pri neki socialni zadrugi. Ker pa mi je bilo od vedno všeč delo z mladimi, sem se odločil za pedagoško fakulteto.« Jakomin je že pet let predsednik dolinskega kulturnega društva Valentin Vodnik. »Zadnji tedni so minili v znamenju Majence. Dobro veste, kaj za Dolinčana pomeni ta vaški praznik. Angažira se cela vas. Je nekaj res posebnega, magičnega. Še posebno, ko se v noči iz sobote na nedeljo dvigne maj. Kot predsednik društva sem bil tudi letos odgovoren za organizacijo kulturnega dela Majence. Predvsem razstave.« Robert je tudi ljubitelj fotografije. »S fotografijo sem se amatersko začel ukvarjati na višji šoli. Slikam karkoli. Fotografijam pa skušam dodati umetniški pridih.« Borov trener je član tržaškega fotokrožka, skupine Kons in sodeluje tudi z našim dnevnikom. »Pišem predvsem o razno-raznih razstavah,« je še dodal Robert, ki se na koncu svojih člankov podpiše s siglo Jack. (jng) ŠPORT ZA VSAKOGAR Alkohol in šport (1) Presnova alkohola je močno individualna, zato je tudi odziv na enake količine alkohola zelo različen. Raziskave niso potrdile, da bi uživanje alkohola izboljšalo športne dosežke, prav nasprotno: pokazale so, da večje količine v noči pred tekmovanjem zmanjšajo telesne sposobnosti. Presnova alkohola namreč močno obremenjuje organizem. Alkohol namreč zmanjšuje kondicijo. Alkoholne pijače so sicer visoko energijska, vendar prazna hrana z majhno vsebnostjo hranil (alkohol ne prinese metabolizmu nič hranilnih snovi)! Športniki pa potrebujejo kakovostno hrano za podporo delovanja telesa. Pitje alkohola že v zelo malih dozah razširi žile. Srce mora zaradi tega črpati več krvi po telesu. Ko pa rabimo mišice, se manj krvi preusmeri vanje in so zato premalo prekrvavljene. Dokazano je, da majhna količina alkohola, s tem da razširi žile zniža pritisk, in posledično moč srca se lahko zmanjša. Hitrost hitrega teka se na primer ob dveh kozarčkih alkohola zmanjša za 10 %. Alkohol vpliva tudi na povečan pulz in hitrost dihanja, in tako se zmanjša kondicija. Zelo nevarno je moteno uravnavanje telesne temperature, še posebno v povezavi z dehidracijo. Ker alkohol širi žile je odvajanje toplote sicer dobro. Toda, zaradi razširjenih žil pri de-hidraciji pride do pomanjkanja krvi, potrebne za nemoteno delovanje možganov in drugih vitalnih organov. To lahko vodi do nevarnih stanj in celo do kolapsa. Ker alkohol vpliva na možgane, reagiramo počasneje kot normalno. Kontrola nad našim telesom je oslabljena (koordinacija oči-roka, motori-ka, ravnotežje), gibanje težje kontroliramo. Da telo razgradi alkohol potrebuje sladkor. Zaradi tega ostane manj goriva za mišice, s tem pa se posledično zmanjša njihova moč. Alkohol zviša prag bolečine, zato lahko hitro prekoračimo naše meje zmožnosti, kar vodi v večje tveganje za poškodbe. Ker alkohol povzroča širjenje žil, je njegovo delovanje v neposrednem nasprotju z ukrepi prve pomoči pri večini športnih poškodb. Tako na primer pri udarninah s prvo pomočjo zmanjšamo zatekanje tkiv (led, počitek, kompresija, dvig okončine), alkohol pa zaradi širjenja žil povzroči neželeno otekanje okoli poškodovanega tkiva, kar upočasni procese okrevanja. (naslednjič: kaj pa pivo po teku ali tekmi?) VSE NAJBOLJŠE Včeraj so praznovali šahovski mojster Pino Lakovič in dvojčka Čok, ki sta letos igrala pri Primorju, danes pa se rojstnega dne veseli zamejski mladinski smučarski prvak Albert Kerpan, z njim pa še strah in trepet športnih (a tudi drugih) novinarjev, jezikoslovka Lejla Rehar. Jutri praznujeta rolkarica Mateja Bogatec ter Valov odbojkar in naš kolega Danjel Radetič, medtem ko bo v četrtek za leto starejši Jadranov košarkar Saša Malalan. V četrtek, 14., bodo odbojkarji Soče proslavili rojstni dan soigralca Marka Černica, v petek pa bodo spet proslavljali v Štandrežu, saj bo rojstni dan Valovega tolkača Francesca Masija. Med sobotnimi slavljenci ne beležimo imen športnikov, ampak 16. maj si velja vseeno zapomniti, saj je očitno dan uspešnih ljudi. Takrat namreč praznujejo showman Fiorello, pevci Claudio Baglioni, Laura Pausini in Dolcenera ter pesnik Marko Kravos. No, 16. maja je sicer rojen tudi češki nogometaš, ki je v Sloveniji zaslovel zaradi svojega priimka. Imenuje se Milan Fukal, in ko je zaradi poškodbe moral na operacijo, si je Slovenska tiskovna agencija zamislila naslov: »Fukal na operacijski mizi«. (P. V.) 360 STOPINJ Peter Li Košarkarju, ki bi bil rad tudi rokometaš, je všeč nogomet: mali in namizni Peter Lisjak s Konto-vela je domačemu športnemu društvu od vedno zvest. Svojo športno pot je začel prav pri ŠD Kontovel, kjer je odigral vsa mladinska prvenstva. V letošnji sezoni je nastopal v ekipi U21 in članski ekipi v D-ligi. Lani je z združeno ekipo Jadran v prvenstvu U19 nastopil tudi na državnem finalu v Umbriji, v končnici za napredovanje v državno C-ligo pa je bil vpoklican v prvo ekipo Jadrana Mark. Lani je Peter (rojen 3. oktobra 1989) z odliko zaključil trgovski zavod Z. Zois in se nato odločil za študij ekonomije na Tržaški univerzi. Ob študiju in košarki je član Mladinskega krožka Prosek Konto- vel, v prostem času pa se rad posveča nogometu: s prijatelji igra na odprtem igrišču na Balancu ali »pri Borisu«, sicer pa rad igra tudi namizni nogomet. Stan: x Ostali športi: nogomet, rokomet Moj mentor: mentor v športu Peter Bru-men Ostale dejavnosti in konjički: član MKPK, namizni nogomet in mali nogomet Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Primorski dnevnik, Corriere della se-ra/Tg1/Che tempo che fa, Le iene, Simpson Spletna stran: gazzetta, facebook, youtube Knjiga na nočni omarici: univerzitetna knjiga Najljubša glasba: malo vsega Najljubši film: Gladiator Moj lokal: Liverpool-Savo in Pampam Najljubša jed: pizza Najljubša pijača: cocacola Cenim/sovražim: cenim iskrenost, sovražim zahrbnost Najljubši športnik: Michael Jordan Najljubša osebnost: Boris Pahor Najljubše počitnice: Zakintos s prijatelji Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ... rokometaš Moja himna: Vstala Primorska Moj vrstni red : prijatelji, ljubezen, šport, denar ŠPORTNA SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV OGNJENISKO ZRELO LETOVIŠČE OB JADRANSKEM MORJU KRAJ, KJER VODA ODNAŠA ZEMLJO TR2. NOGO. MALDINI NASA NEKD. SATIR. REVIJA OLIVIER LAURENCE IT. ATLETINJA SIMEONI ENZO BEARZOT HITER TEK NAŠA GORIŠKA ODBOJKARI-CA MANIÀ BOLJŠI KOZARČEK KELIHASTE OBLIKE DEPARTMENT OF COMMERCE NENAD STEKIfi DIAPOZITIV ZELO MLADA ZIVAL DELOVNIK POSLOVANJA RIBJA JAJČECA ITAUIJANSKA IGRALKA MIRANDA ITALIJANSKI SKLADATELJ (GIOAC-CHINO) FR. DESNIC. ORGANIZAC. GROBO SUKNO RUSKA IGRALKA SAVINA NEKDANJI NOGOMETAŠ CAGLIARIJA (PIER LUIGI) ALDO RUPEL SLOVENSKI SKLADATELJ (FRANCE) KEM. SIMBOL ZA NATRIJ BRATKO IVAN PREBIVALEC AZIJSKE DRZAVE JAVOR (LAT.) GLAVNIKI ZA KONJSKE GRIVE 1 4 Torek, 12. maja 2009 KOŠARKA / KONČNICA MOŠKE C-LIGE - Zmaga v prvi tekmi 2. serije proti ekipi Gemini Venezia Jadran Mark pravočasno reagiral Francesco Coco junak srečanja - Po slabem začetku reakcija v zadnji četrtini Jadran Mark - Gemini Venezia 72:64 (15:21, 34:34, 51:48, 72:64) JADRAN: Oberdan 4 ( - , 2:4, 0:2), K. Ferfoglia 8 (2:2, 3:9, - ), Slavec 6 ( - , 0:1, 2:6), S. Ferfoglia 13 (3:5, 5:14, 0:2), Marusič 6 (0:1, 3:7, - ), Sosič 6 (2:2, 2:7, 0:1), Franco 11 (0:2, 1:4, 3:3), Semec n.v., Malalan 4 (0:1, 2:6, - ), Coco 14 (2:4, 3:4, 2:2). TRENER: Popo-vič. SON: 23. V prvi tekmi druge serije play-outa so jadranovci premagali izkušeno beneško ekipo, ki je v rednem delu prvenstva vse do zadnjega kroga zasedala zadnje mesto na lestvici. Po daljšem času je domača publika na Ju-dovcu dočakala pomembno zmago, ki pa ni uspela zasenčiti medlega nastopa Popovičevih varovancev. Preveč je bilo naivnih napak, predvsem iz neposredne bližine koša, brez katerih bi bila Jadranova zmaga bolj zaslužena. Srečna izbira pa je bil nastop Fran-cesca Coca (14 točk), ki je med tednom obležal z vročino in je bil vse do zadnjega trenutka pod vprašajem, vendar je v zadnji četrtini povsem opravičil svoje strelske sposobnosti in zagotovil Jadranu mirno vodstvo in nato zmago. Tudi Franco, ki je v rednem delu imel najvišjo minutažo v prvenstu, je po slabšem začetku s 15 skoki (6 v napadu) uspel ukrotiti nevarnega beneškega centra Vio (12 točk). »Proti postavljeni nasprotnikovi obrambi smo v prvem polčasu igrali brez idej, tako da smo bili prisiljeni na met v zadnjih sekundah. Po vrnitvi iz slačilnice so fantje solidno reagirali, predvsem v obrambi, Coco pa, kljub temu, da ni bil v pravi formi, je odlično opravil svojo nalogo,« tako je Po-povič komentiral nastop svojega moštva, ki pa je v prvem delu tekme tvegalo ponovitev nesrečne predstave proti Oderzu. Pred samim začetkom srečanja sta ekipi in publika počastili spomin na bivšega domovca Miho Gravnerja z enominutnim molkom. Sledila je prva sodniška žoga, kjer je Jadran prešel vodstvo, vendar je takoj prepustil pobudo igre gostom, ki so z dobro postavljeno obrambo učinkovito onesposobili napadalno fazo domačih. Benetke so izkoristile priložnost in zbrale maksimalno prednost osmih točk, predvsem na račun slabega trenutka Jadranovci so se po daljšem času veselili pomembne zmage na domačem igrišču kroma jadranovcev, ki dalj časa niso uspeli graditi konkretne igre v napadu. Tokrat gostje niso bili strelsko razpoloženi, zbrali so komaj tri trojke skozi celotno srečanje, tako da se niso uspeli odlepiti od prerojenega Jadrana, ki kljub številnim nepotrebnim napakam, je s Sosičem ob koncu prvega polčasa izenačil pri izidu 34:34. Sprememba ritma v drugem polčasu je nagradila strnjeno obrambo ja-dranovcev, ki so v napadu zaigrali pri-sebnejše in takoj povedli, vendar se gostje niso predali. Uspeli so ponovno izenačiti in obržati vodstvo vse do polovice tretje četrtine, ko sta Franco in Coco s trojkama dokončno strla odpor ekipe iz Benetk. V zadnjih minutah se je domačim nasmehila tudi športna sreča, saj so skozi obroč šli tudi meti iz neizdelanih položajev, tako da so se jadranovci povzpeli celo na + 10. Z zmago si je Jadran zagotovil prednost v drugi seriji in izkoristil ključno prednost domačega igrišča, tako da mu je obstanek v ligi korak bližji, vendar ga prihodnjo nedeljo čaka zelo zahtevno gostovanje v Benetkah, kjer bi si jadranovci z zmago dokončno zagotovili obstanek v državni C-ligi. Andrej Marušič Francesco Coco je v zadnjih minutah odlično metal na koš. Z razemerjem 5:6 pri metu (83 %) je prekrižal račune trdoživim gostom kroma C INGELCA Play-out Zmaga Jadrana Mark v prvi tekmi proti ekipi Pool Venezia je še toliko bolj dragocena, če vemo, da je na drugi strani psihološki pritisk pahnil San Daniele (ki je v prvem krogu dodatnih dvobojev za obstanek izgubil z 2:1 proti Margheri) dobesedno na rob prepada. Furla-ni so doma podlegli Vicenzi (Gandini 15, Gaiatto 14), ki je slavila s 60:62, potem ko se ji je posrečil zlasti želen obrambni koncept. Mladi Veneti imajo zdaj v nedeljo neponovljivo priložnost, da uspeh ponovijo še doma in se tako rešijo ter obsodijo San Daniele na nepričakovan izpad v C2 ligo. Glavni nosilec košarkarjev iz domovine surovega pršuta Rovere (v soboto 24 točk in 12:13 za dve točki) bo vsekakor nedvomno naredil vse, da ne doživi drugega zaporednega nazadovanja, potem ko je lani izpadel že v dresu Co-droipa (ki so ga nato naknadno spet povabili v državno C ligo). Play-off Delno presenečenje, ki je bilo sicer sodeč po zadnjem delu sezone pravzaprav v zraku, prihaja iz Caorl, kjer je Porde-non po podaljšku premagal domače predstavnike. Drvaričevi fantje so s trojko odličnega Ci-polle (22 točk) izsilili podaljšek, v katerem sta odločala obramba in svežina mladih Piazze (letnik 1989, 9 točk) ter Muner-ja (letnik 1990, 8 točk). Benečani (Bonoli in Dalla Venezia 17) so že v vsem povratnem delu prvenstva kazali znake utrujenosti, potem ko sta se poškodovala play-maker Ruffo (out že od januarja) in bivši jadranovec, Tržačan Tomasini (14). Porde-non, ki je v zadnjih mesecih zelo napredoval, pa bo match point za uvrstitev v finale koristil že jutri doma ob 20.30. Na pragu finala so tudi Roncade, ki so med domačimi stenami (80:71) ne brez težav ugnale trdoživo Padovo (Crosa-to 19, Boldrin 16). Košarkarji iz bližine Trevisa so res vso tekmo vodili, vendar v zadnji minuti so se jim gostje približali na same štiri točke. Trdjavo sta tu rešila najboljša moža domačih Visentin (24 točk) in zlasti Sales (22), ki sta preprečila senzacijo. Druga tekma bo v Padovi jutri ob 21. uri, ko gostitelji menda niso brez možnosti. DEŽELNO PRVENSTVO U19 - Finale za deželni naslov Jadran ZKB čez prvo oviro Gerjevičevi varovanci so nadigrali Sangiorgino - Danes proti Avianu, jutri pa proti ekipi Sistema Pordenone PROMOCIJSKA LIGA Jadran ZKB - Sangiorgina 75:53 (23:19, 44:28, 62:41) JADRAN: Malalan 0, Semolič 2, Ban 29, Košuta 0, Starc 4, Žužek 2, Regent 6, Sossi 11, Hrovatin 17, Bernetič 4. TRENER: Gerjevič. Včeraj se je v Avianu začel tridnevni turnir za deželni naslov Under 19. Jadra-novci so na prvi tekmi gladko premagali skromno Sangiorgino. Že v uvodu so Ger-jevičevi varovanci zaigrali zelo prepričljivo in si v prvih desetih minutah priigrali nekaj točk prednosti, v drugi četrtini pa so z delnim izidom 21:9 povsem nadigrali nasprotnika. Ritem so iz minute v minuto stopnjevali in ob polčasu povedli na 16 točk. V tretji četrtini se je nekoliko zataknilo. V napadu je bilo nekaj napak, kar je omogočilo nasprotnikom, da so zaostanek zmanjšali. Po krajšem odmoru pa so Ban (najboljši strelec z 29 točkami) in ostali ponovno prevzeli vajeti igre v svoje roke in mirno izpeljali tekmo do konca. Na igrišče so stopili vsi razpoložljivi igralci. Danes bodo jadranovci igrali v Avia-nu drugo tekmo finala. Ob 20.00 se bodo pomerili z Avianom, ki je včeraj izgubil proti ekipi Sistema Pordenone z 59:65. Trener Gerjevič meni, da so današnji na- sprotniki premagljivi: »Aviano nima zelo kvalitetne ekipe, seveda pa bomo previdni. Zdi pa se mi, da na tem turnirju nas bo težko kdo premagal. Izgubimo lahko samo zaradi lastnih napak.« Jutri pa bodo jadranovci igrali proti ekipi Sistema Pordenone (ob 20.00 v Avianu). TURNIR ALPE ADRIA BCAA JUNIOR A (letniki 1992/1993) Kastav Rijeka - Jadran ZKB 65:67 (16:22, 33:41, 52:49) JADRAN: Škerlj 3, Ban 46, Bernetič 10, Dellisanti 7, Starec 1, Valič, Moscatti. TRENER: Gerjevič. TRI TOČKE: Ban 1; SON: 19. Gerjevičevi varovanci so s kakovostno igro premagali sovrstnike iz Reke, ki so se jim solidno upirali skozi celotno srečanje. Tudi tokrat se je izkazal Borut Ban, ki je zbral neverjetnih 46 točk. Kastav je povprečna ekipa brez večjih adutov, odlikuje pa jo dobra ekipna in fizična igra, ki so jo gostje prikazali predvsem v drugem delu srečanja. Jadranovci so stopili na igrišče zelo zbrani in takoj nabrali resnejšo razliko osmtočk prednosti ob Sokol na 2. mestu dohitel Athletismo koncu prvega polčasa (33:41). V drugem polčasu pa je nasprotnik začel z zelo grobo igro, na katero so Ban (46 točk) in tovariši nasedli in zapravili celotno prednost. Kastav jih je v zadnji četrtini celo prehitel in povedel na 57:61. Z minuto prekinitve je Gerjevič uspel umiriti ekipo, ki je uspešno izenačila in slavila s tesnim 65:67. ZAČETNIKI - UNDER 12 Breg - Azzurragirls 45:29 (14:2; 26:8; 34:17) BREG: Stefančič 6, Pregarc, Tul, Rossi, Gregori 2, Matarrese 2, Zobec 14, Sparta 4, Stagni, Fonda 8, Giacomini 12, Biagi, Zahar. TRENER: Borut Sila Prejšnji teden so mali Brežani igrali proti ekipi Azzurra Girls in jo tudi suvereno premagali. Prevelika fizična premoč Si-lovih varovancev je že od začetka dala pečat tekmi.V prvih dveh četrtinah so Az-zurrejeva dekleta samo prisostvovala enosmerni igri Brežanov. Trener Sila je nato dal možnost igranja tudi tistim, ki ponavadi igrajo manj in tako so prišle na račun tudi nasprotnice. Sedaj morajo Začetniki Brega nadoknaditi še zadnjo tekmo uspešnega prvensta proti ekipi Šole Rossetti. V prvem povratnem krogu medpokrajinske faze je Sokol, po zmagi v Mošu (62:68), ujel drugo mesto na lestvici. Mesto si sedaj deli z goriškim Athleti-smom, ki je proti tržaškemu Virtusu doživel spodrsljaj na domačem igrišču. Odločilni bo naslednji krog, kjer se bodo so-kolovci pomeril z vodilnim moštvom iz Gradeža, medtem ko bo Athletismo igral v gosteh proti tržaškemu Skycrapersu, ki pa je matematično že izločen iz boja za prvo mesto. Izidi 5. kroga 2. faze: Athletismo - Virtus Basket 65:70, Grado - Skyscrapers 75:59, Amatori Isontini - Scoglietto 52:77, Mossa - Sokol 62:68. Vrstni red: Grado 20, Athletismo in Sokol 16, Scoglietto 12, Skyscrapers in Amatori Isontini 8, Mossa 4, Virtus TS 4. Prihodnji krog (14. in 15. 5.): Scoglietto - Mossa, Skyscrapers - Athletismo, Virtus Basket - Amatori Isontini, Sokol - Grado (v petek, 15. 5. ob 21.00 v Nabrežini). D-liga: San Vito in Fogliano v polfinalu Končnica moške D-lige ni narekovala večjih presenčenj. Še vedno je obveljal prednostni faktor domačega igrišča, le furlanski Club Basket San Vito je prisilil Fogliano na dodatno tekmo, ki se je zaključila z zmago Fogliana s tesnim 77:75. V drugo serijo play-offa se je s Foglianom prebil še goriški San Vito. Obe moštvi sta se že pomerili v prvi polfinalni tekmi z moštvom iz Tolmeča in Elle-grafico Collinare, kjer sta slavili obe videmski ekipi. Izida 1. kroga polfinale serije: Tolmezzo - Fogliano 75:54, San Vito - Ellegrafiche Collinare 72:75. Naslednja polfinalna srečanja bosta na vrsti v sredo, 13. in četrtek 14. maja. / ŠPORT Torek, 12. maja 2009 1 B SMUČANJE - Deželne lestvice pokala FriulAdria »Starejši« Gadi med najboljšimi v deželi Deželna smučarska zveza je objavila končne lestvice deželnih tekem, ki so štele za pokal FriulAdria. Med najboljšimi smučarji v naši deželi je tudi veliko tekmovalcev naših klubov, ki so se uvrstili v sam vrh. Najboljše uvrstitve so zbrali mladinci in mlajši mladinci: pri mlajših mladincih je bil Mladinin smučar Mi-nej Purich prvi, drugi pa devinovec Matej Škerk. Pri mladincih pa so naši smučarji zasedli prva štiri mesta: Mattia Rožič (Devin) je bil prvi, drugi Bernard Purich (Mladina), tretji Danijel Si-monettig , četrti pa Gregor Nanut (oba Devin). Lestvice so bile sestavljene na podlagi najboljših rezultatov deželnih tekem in deželnih finalov. Pri najmlajših (miškah) je za razvrstitev veljalo najboljših šest uvrstitev, pri dečkih in na-raščajnikih najboljših sedem uvrstitev, pri ostalih starejših kategorijah pa vsi rezultati deželnih tekem. Mlajši mladinci in mladinci so na tekmah FIS v naši deželi zbirali točke za 3. Trofejo Nino de Martiis in Trofejo Unica Assicurazioni. Miške: 16. Katrin Don (Brdina), 25. Oria-na Šmit (Mladina). Miški: 37. Jan Ostolidi, 47. Igor Gregori (Brdina). Deklice: 30. Anna Facchini (Brdina), Naraščajnice: 32. Alessia Fantini, 35. Ingrid Peric (obe Devin), 41. Vanessa Strain (Brdina). Naraščajniki: 10. Štefan Žužek (Devin), 12. Albert Kerpan (Mladina). Mlajše mladinke: 7. Lara Purič (Mladina), 10. Nina Von Egitz (Devin), 19. Chiara Musina (Brdina). Mlajše mladinke (FIS-NJR): 7. Lara Purich (Mladina). Mlajši mladinci: 1. Minej Purich (Mladina), 2. Matej Škerk (Devin), 15. Goran Ker-pan, 16. Aleksander Cossutta (oba Mladina). Mlajši mladinci (FIS-NJR): 14. Minej Pu- Minej Purich (Mladina) rich (Mladina), 27. Goran Kerpan (oba Mladina), 30. Matej Škerk (Devin), 33. Aleksander Cossutta (Mladina). Mladinke: 3. Dana Purič (Mladina), 5. Astrid Corbatto (Brdina), 14. Meri Perti (Mladina), 16. Katrin Corbatto (Brdina). Mladinke (FIS-NJR): 5. Veronica Tence (Mladina), 17. Meri Perti (Mladina). Mladinci: 1. Mattia Rožič (Devin), 2. Bernard Purich (Mladina), 3. Danijel Simonettig, 4. Gregor Nanut, 16. Gianluca Gabrielli (vsi Devin), 34. Ivan Kerpan (Mladina). Mladinci (FIS-NJR): 13. Danijel Simo-nettig, 19. Mattia Rožič, 26. Gianluca Gabrielli, 48. Gregor Nanut (vsi Devin). Master B6-B8: 16. Stojan Sosič (Mladi- Mattia Rožič (Devin) na), 22. Roberto Greco, 24. Alessandro Hrova-tin (oba Devin), 70. Vittorio Trovi (Mladina). Master A1-A3: 30. Franco Parmesan, 51. Alex Pernarcich, 62. Corrado Ciuch, 70. Roberto Paulina, 99. Zidarič Kristjan (vsi Devin). Master A4-A5: 15. Alessandro Carciot-ti(Devin), 24. Alessandro Corbatto (Brdina), 32. Claudio Škerk, 35. Giorgio Norbedo, 42. Lucio Musina, 53. Antonio Morgera (vsi Devin), 72. Piero Perti (Brdina). Društvena lestvica - mladinske kategorije: 1. M. Lussari, 12. Mladina, 13. Devin, 24. Brdina (sodelovalo je 30 klubov). Društvena lestvica - članske kategorije: 1. SC Feletto, 12. Devin, 19. Mladina, 30. Brdina. NAMIZNI TENIS - Moška B2 Kras po rednem delu na 2. mestu, konec meseca začetek končnice Abano Terme B - Kras 2:5 Turrin - Simoneta 1:3 (6:11, 8:11, 11:9, 3:11); Bergamo - Rotella M. 3:2 (9:11, 11:6, 9:11, 11:6, 11:9); Bragotto - Rotella S. 1:3 (8:11, 6:11, 11:8, 8:11); Turrin - Rotella M. 0:3 (6:11, 8:11, 6:11); Bragotto -Simoneta 0:3 (9:11, 8:11, 7:11); Bergamo - Rotella S. 3:1 (8:11 ,21:19, 14:12, 11:4); Bragotto - Rotella M. 2:3 (5:11, 8:11, 11:6, 11:9, 8:11) Krasovci so s petnajstimi zmagami in tremi porazi zaključili prvenstvo na nepričakovanem drugem mestu. Pred začetkom sezone je bil namreč glaven cilj krasovcev obstanek v ligi, saj so bili najmlajše in najmanj izkušeno moštvo v ligi. Novinca Michele (72 % zmag) in Stefano Rotella (57 % zmag) sta med prvenstvom zelo napredovala in prispevala veliko število točk zgoniški ekipi. Kapetan Bojan Simoneta je s 85 % zmaganih tekem bil tretji najboljši igralec prvenstva. Krasovci se bodo 23. in 30. maja v končnici pomerili z ekipo Faito Cirie iz Piemonta: kdor bo v dveh srečanjih dosegel več zmag, bo napredoval v B1 ligo. Za nasprotnike igrajo tri tretjekategorniki, ki so na papirju boljši od zgoniških fantov: vseeno pa imajo krasovci nekaj možnosti za zmago. Na sobotni tekmi je Bojan Simoneta proti slabšima igralcema osvojil obe srečanji. Med nasprotniki je dobro igral Bergamo, ki je slavil nad obema bratoma Rotella. V zadnjem srečanju pa je Michele zbral vse svoje moči in strl odpor Bragotta. Kljub taktično slabi igri je starejši izmed bratov pokazal zelo dober občutek z žogico. Stefano je v drugem delu prvenstva igral pod svojimi sposobnostmi, saj je manj treniral. Kljub temu je na sobotni tekmi pokazal, da je v dobri formi, saj je premagal na lestvici višje uvrščenega Bra-gotta. (T.F.) Ostali izidi zadnjega kroga: Villazzano - Verona 0:5, Azzurra - Este 5:1, Marling - Vicenza 5:1, Ro-vigo - Abano Terme A 4:5, Kras - Abano Terme B 5:2. Končni vrstni red: Azzurra 34, Kras 30, Marling in Verona 20, Abano Terme A in Este 18, Villazzano 16, Abano Terme B, Rovigo 8, Vicenza 2. SMUČANJE - Pogovor z načelnikom smučarske komisije Enniom Bogatzem Resnost pri delu in nekaj izzivov Smučarska zveza hvali naše klube glede organizacije tekem - Primorski pokal letos uspel, čeprav se ga je udeležilo manj slovenskih klubov - Želja po organizaciji Tržaškega prvenstva Načelnik Ennio Bogatez meni, da je letošnji 4. Primorski pokal/5. Pokal Alternativa sport popolnoma uspel. Pogreša pa nastop vseh klubov iz notranjsko-primorske regije l. prinčič V nedeljo, 17. maja bo na Opči-nah slavnostni zaključek 4. Primorskega smučarskega pokala in 5. pokala Alternativa sport, ki je imel letos drugič čezmejno konotacijo. Ob naših klubih so na štirih neuradnih tekmah nastopali tudi člani društev iz Slovenije, ki so vključeni v notranjo-pri-morsko regijo. Med glavnimi pobudniki pokala je bila smučarska komisija ZSŠDI, v kateri so vključeni vsi predstavniki naših klubov. Ob zaključku letošnje smučarske sezone smo se pogovorili z načelnikom Enniom Bogatzem. Letos ste drugič priredili čez-mejni pokal. Kako ocenjujete letošnjo drugo izvedbo? Ocena je seveda pozitivna. Tudi vključevanje in pristop vseh soudeleženih tekmovalcev in klubov sta bila nadvse dobra. Seveda pa ni bilo vse tako, kot smo si mogoče na začetku zamislili. Kaj bi torej lahko izboljšali? Lahko bi še dodatno povečali število tekmovalcev, obenem pa bi se tekmovanja lahko udeležili vsi klubi, ki sodijo v to območje. Na prvi izvedbi čez-mejnega pokala je bilo soudeleženih 18 klubov, letos pa je sodelovalo 13 klubov. Pet klubov iz Slovenije se je namreč letos odpovedalo nastopu. Iz številčnih podatkov je namreč največji osip bil viden prav med tekmovalci iz Slovenije. Razlogi so bili različni. Pri nekaterih klubih je mogoče upadel interes za ta projekt, pri drugih pa je mogoče pešalo zanimanje odbornikov. Menim, da je na to vplivala mogoče tudi skromna promocija tekem. Naslednje leto se zaključuje triletno poskusno obdobje te formule. Kaj načrtujete za naslednje sezone? Naslednje leto bo Primorski pokal imel v glavnem enake značilnosti kot letos. V naslednjih sezonah pa ne vem, kakšno formulo bomo izbrali. Najprej moramo premisliti, ali je še zanimanje za tak projekt, oceniti moramo triletno poskusno obdobje iz različnih zornih kotov. Potem pa bomo razmislili, kakšna bi lahko bila morebitna nova formula. Imate v komisiji že kako idejo? No, razmišljali smo o tem, da bi mogoče postal pokal tromejen projekt ali celo mednarodni ... Nenazadnje sta Avstrija in Hrvaška zelo blizu. Bo ostal vsekakor projekt namenjen rekreativcem? Menim, da bi projekt moral ostati rekreativnega značaja, ampak odprt vsem. Tako tistim, ki pridejo na tekme zgolj rekreacijsko, kot tistim, ki pred tekmo čutijo več pritiska in tekmovalnosti. Vsekakor pa bi poudaril, da gre kljub rekreativnemu značaju, za zelo resen pristop vseh organizatorjev. V nedeljo bo nagrajevanje. Kako bo potekalo? Vsi tekmovalci se bodo zbrali že ob 12.00, ko bomo najprej vseh pogostili. Približno ob 14.30 bo začetek nagrajevanja in pozdravov. Nagrajeni bodo prvi trije uvrščeni v vsaki starostni kategoriji s kolajno in praktično nagrado. V kategorijah, kjer je nastopilo več kod deset tekmovalcev, bo nagrajenih več tekmovalcev. Podelili bomo torej več kot 100 nagrad. Vsako društvo bo prejel plaketo, posebno priznanje pa bo prejel tudi koroški klub St. Janž, ki je bil soorganizator Pokala prijateljstva treh dežel, in SK Portorož. Letos so naši klubi izpeljali tri uradne tekme (zaradi neugodnih vremenskih razmer je ena odpadla), za vse pa so klubi prejeli spodbudne pohvale s strani zveze. Tako je. Nasploh imamo mi poseben pristop do organizacije: urejeni in točni smo pri izpeljavi tekme in pri birokratskih zadevah, pri informiranju in pri komuniciranju z mediji pa smo zelo natančni. Težave nas ne spravijo s tira; nasprotno, rešujemo jih sproti in uspešno. Vedno priskočijo na pomoč tudi odborniki, kar je hvalevredno. Obenem so naša nagrajevanja bogata in vedno pripravimo tudi pogostitev, česar pa je pri italijanskih društvih veliko manj pogosta praksa. Kaj pomeni pohvala s strani zveze? Seveda je to veliko priznanje in zadoščenje za klub. Istočasno pa pri dodeljevanju drugih tekem imajo uspešni klubi vedno nekaj prednosti pred drugimi, saj so že dokazali profesionalnost in uspešno organizacijo. Tekmovalna dejavnost je mimo. Komisija je med sezono že razpravljala tudi o morebitnem sodelovanju med našimi društvi na tekmovalnem področju. Vprašanje seveda ni lahko. Kaj menite o tem? Letos se je zaključilo triletno obdobje projekta Ski pool Gadi, ki je združevalo tekmovalce Devina in Mladine. Zdaj se bodo v komisiji začeli novi pogovori, kako naprej. Ne smemo mimo tega, da sedaj tudi drugi klubi razvijajo tekmovalno dejavnost. Vsako sezono razpravljamo tudi o možnosti združevanja, ampak je to problematično vprašanje. V 20 letih je bilo že veliko poskusov, v nobenem primeru pa ni bilo veliko pozitivnih plati. Zato menim, da raje imam dobro sodelovanje kot pa slabo združevanje. Med željami slovenskih klubov, navajate v tiskovnem sporočilu, je že nekaj let organizacija Tržaškega pokrajinskega prvenstva, ki je doslej pripadala tržaškemu klubu CAI. Bo to v naslednji sezoni mogoče? Pogovori sploh še niso stekli. Uradno se tudi naša društva še niso predstavila. Obstajata namreč dve možni poti: lahko bi le dali prošnjo na zvezo in čakali na odgovor. Primernejša pa se mi zdi druga pot, in sicer da se domenimo o organizatorju po demokratični in športni poti. Torej tako, da sedemo za mizo vsi, zveza in vsi tržaški klubi. V Gorici je že prišlo do tega koraka: že četrto leto so namreč organizirali čezmejno prvenstvo, na katerem nastopa SPDG tudi kot organizator. Če bi vam ponudili organizacijo, ste razmišljali tudi o čezmejno-sti tekmovanja? Ne, o tem nismo razmišljali. Če bi tudi tu prirediti tako čezmejno tekmovanje kot v Gorici, bi bilo število udeležencev preveliko. V Gorici je z novo formulo soudeleženih 280 tekmovalcev, na tržaškem prvenstvu pa jih je skoraj enkrat več. Če bi tekmovanje postalo čezmejno, bi bilo mogoče preko 1000 tekmovalcev. V komisiji ste razpravljali tudi o problematiki učiteljev smučanja. So težave na deželnih smučiščih mimo? Ni še dokončne rešitve. Potrebna bodo dogovarjanja iz leta v leto. Skrbno moramo gojiti odnose med ZSŠDI-jem in našimi klubi ter deželno smučarsko zvezo, deželnimi smučišči in italijansko učiteljsko organizacijo. Šele takrat ko bodo vse rešili na mednarodni-evropski ravni, bo mogoče spremeniti tudi zakone na deželni ravni, ki trenutno določajo delovanje učiteljev s tujo licenco. (V.S.) Torek, 12. maja 2009 V :'.' I 18 Torek, 12. maja 2009 ODBOJKA / DEŽELNE LIGE - Tri naše ekipe odslej v končnicah za napredovanje Naloga je težka, možnosti pa so realne Sloga Tabor mora premagati dve ekipi, Bor Breg in Sloga pa le pol finalnega nasprotnika Konec tedna se je v deželnih odbojkarskih prvenstvih zaključil redni del, že v soboto pa se začenjajo odločilni boji za napredovanje v višjo ligo. V play-offu bodo letos nastopile tri naše ekipe. Po združeni ekipi Bor/Breg Kmečka banka in mladih slogaših v ženski oziroma moški D ligi so se namreč s sobotno zmago v končnico povsem zasluženo uvrstili tudi odbojkarji Sloge Tabor Televita v moški C ligi. Slednji so se na koncu med našimi ekipami uvrstili na najvišje mesto. Z enaindvajsetimi zmagami in 57 točkami so bili na koncu tretji, Bor/Breg (20 zmag, 54 točk) in Sloga (15 zmag, 44 točk) pa sta se morala zadovoljiti s četrtim mestom. MOŠKA C LIGA Kljub temu, da so bili med slovenskimi deželnimi ligaši med prvenstvom najbolj uspešni, pa so Riolino in soigralci prav do zadnjega kroga tvegali, da jim bo uvrstitev v končnico spodletela. Na srečanju 24. kroga si je namreč podajalec Vanja Veljak poškodoval zapestje, po prvih izvidih pa je zgledalo, da je zanj sezone že konec. Na srečo je magnetna resonanca pokazala, da poškodba vendarle ni tako huda, Vanja pa je lahko na odločilni sobotni tekmi proti Il Pozzu, na kateri so slogaši nujno morali osvojiti vsaj eno točko, že igral. Njegov doprinos je bil na koncu tudi odločilen, s soigralci pa se je lahko nato povsem zasluženo veselil zmage in uvrstitve v končnico za napredovanje. Iz moške C lige napreduje le ena ekipa, prva ovira naše ekipe na poti do državne B2 lige pa bo Prata. Igralci iz bližine Pordenona so prvenstvo začeli nekoliko negotovo, v drugem delu pa so si povsem opomogli in se na koncu prebili celo do drugega mesta. Prata je edina ekipa, ki je letos Slogo Tabor Televita obakrat premagala, poleg tega pa je le njej uspelo slaviti v Rep-nu (skupno so na domačih tleh slogaši izgubili le 6 točk). Sicer pa sta si ekipi pravzaprav enakovredni, kar je bilo najbolj raz- vidno na prvi tekmi, medtem ko so v povratnem delu naši igralci povsem odpovedali, tako da rezultat tistega srečanja res ni prikaz realnega razmerja moči. Pekoč poraz na začetku marca pa bodo želeli Boži-čevi varovanci gotovo maščevati, tako da bodo že v soboto odločno ciljali na zmago. Drugi polfinalni par bo San Giovanni - Basilano. V rednem delu prvenstva je s 3:1 vsakič slavila domača ekipa. Polfinale je negotov, saj ima podajalec San Giovanni-ja Berzacola zlomljen mezinec na roki in je vprašanje, če bo še lahko igral. MOŠKA D LIGA Z uvrstitvijo v končnico so za največje presenečenje poskrbeli mladi slogaši, saj so pred prvenstvom ciljali le na obstanek v ligi, na koncu pa so zaostali le za veliko bolj izkušenimi ekipami. Z zmago v zadnjem krogu so prehiteli še Cordenons, ki ga prav tako sestavljajo mlajši igralci, v play-offu pa bodo zdaj igrali proti Mossi, ki so jo prav v soboto premagali. Tekmi rednega dela prvenstva med Slogo in ekipo iz Moša sta dokazali, da sta si moštvi enakovredni. Obe srečanji sta se namreč zaključili po petih izenačenih setih, vsaka ekipa pa je po enkrat slavila. Zato lahko tudi v končnici pričakujemo napet boj za napredovanje. Izkušnje so gotovo na strani tretjeuvrščene Mosse, Peterlinovi varovanci pa lahko mogoče igrajo nekoliko bolj sproščeno, saj so svoj glavni prvenstveni cilj itak že presegli. S fizičnega vidika lahko tudi zdržijo več setov, glavno pa je, da pobude ne prepustijo svojim nasprotnikom ter da jim vsilijo svoj ritem igre. Za napredovanje se bosta v tej ligi med sabo spopadla še Aquileia in Cordenons. ŽENSKA D LIGA Združena ekipa Bora in Brega, ki se je v lanski sezoni (tudi zaradi številnih poškodb) šele na koncu zagotovila obstanek v ligi, je igrala letos precej bolj učinkovito in si tako priborila nastop v play-offu Z uvrstitvijo v »play-off« so najbolj ugodno presenetili slogaši v D-ligi kroma za napredovanje v C ligo, v kateri je zadnjič nastopala v sezoni 2003/2004, ko se je sodelovanje med društvoma pravzaprav začelo. Smotlakove varovanke, ki so tako v prvem kot v povratnem delu osvojile enako število zmag (v drugem pa so dosegle 4 točke več), se bodo v končnici pomerile s Fadaltijem iz Pordenona. Plave so si tega nasprotnika pravzaprav najbolj želele, saj so imele proti ostalima dvema na splošno več težav, Pordenončanke pa so dvakrat premagale, v gosteh celo z gladkim 3:0. S psihološkega vidika bi lahko bile zato v rahli prednosti, vprašljivo pa je, če bodo lahko na odločilnih tekmah nastopile z najboljšo možno postavo. Vo-dopivčeva zaradi težav s hrbtom vsaj do četrtka ne bo mogla trenirati, tik pred sobotno tekmo pa bo znano, če bo lahko ekipi nudila svoj doprinos. Drugi par končnice je S. Andrea - Mossa. Zanimivo je, da so med udeleženci play-offe kar trije novinci. Sedmerka tedna Glede nato, da je bil konec tedna v deželnih ligah na sporedu zadnji krog rednega dela prvenstva, še zadnjič v letošnji sezoni objavljamo sedmerko tedna. Pri Slogi Tabor Televita zasluži tokrat pohvalo podajalec Vanja Veljak, ki je v soboto zelo dobro vodil svojo ekipo in omogočil napadalcem, da so imeli večkrat pred sabo le enojni blok. Dobro pa je igral tudi center Danjel Slavec, ki je skupno dosegel 10 točk. Pri Olympii Tmedia se je izkazal podajalec Filip Hlede, kot libero pa je tri sete odlično igral šestnajstletni Alessandro Gatta. Na derbiju med Valom Imsa in Sočo Zadružno banko Doberdob Sovodnje pa je bil zelo uspešen Slobodan Marget (15 točk). V moški D ligi je na mreži izstopal David Cettolo, ki je bil s 24 točkami tudi top scorer kroga. Pri ženskah je bila v vrstah združene ekipe v napadu najboljša Ivana Flego, za katero je tudi trener Mosse dejal, da je neustavljiva. ŽENSKA C-LIGA - Grenko slovo Sloge List od lige Usodne »lahke« tekme Proti neposrednim konkuren tom so zmagale le na dveh od šestih srečanj - V Cordenonsu psihološka blokada Po lanskih izpadih Kontovela in Govolleya pri ženskah spet ni šlo brez nesrečnega konca. V boju za obstanek so bile tokrat na žalost neuspešne od-bojkarice Sloge List, ki so letos drugič zapored nastopale v C ligi. Drasi-čeve varovanke so se sicer pravzaprav tako kot lani uvrstile na končno dvanajsto mesto, dosegle prav tako 20 točk in celo osvojile zmago več kot lani, žal pa vse to ni bilo dovolj, da bi se izognile izpadu. Deželna odbojkarska zveza se je namreč med poletjem odločila, da poveča število napredovanj iz D lige, zaradi tega pa je bilo tudi število izpadov iz C lige letos za enoto večje. Slogine odbojkarice pa bi lahko vendarle dosegle obstanek. Na razpolago so imele boljši igralski kader, med sezono pa so dokazale, da niso nič slabše od ekip, ki so na koncu osvojile kar precej točk več. Na žalost pa so povsem odpovedale na tekmah proti neposrednim konkurentom v boju za obstanek (slavile so le na dveh od šestih srečanj), kar je bilo na koncu zanje usodno. Še krog pred koncem so imele dobre možnosti, da mesto v C ligi ohranijo. Dovolj bi bilo, da bi tako kot v prvem delu prepričljivo premagale Cordenons, ki je že nekaj krogov pred koncem matematično izpadel. Žal pa so v soboto po odličnem začetku in gladki zmagi v uvodnem nizu sredi drugega seta popustile in si nato niso več opomogle. »Res ne vem, kaj se je zgodilo. Nasprotnice so sicer zaigrale nekoliko boljše, razlog za poraz pa je v tem, da smo mi odpovedali v vseh elementih. Sicer se nam je red- Slogašice izpadle kljub temu, da so dosegle celo zmago več kot lani kroma no dogajalo, da smo na tekmah imeli black-oute, česa takega kot v soboto pa res še nisem videl,« je povedal trener Franko Drasič. »Dekletom nimam pravzaprav ničesar očitati. Zadnji teden so trenirala zelo dobro, prisotnost na treningih je bila odlična, skratka, bili smo ustrezno pripravljeni na odločilno tekmo. Na žalost pa smo nato na izpitu padli. Očitno nismo zdržali psihološkega pritiska, pa čeprav to ni bila edina tekma, ki je bila za nas ključna. Na prejšnjih smo Moška C-liga izidi 26. KROGA Ferro Alluminio - Basiliano 0:3 (19:25, 20:25, 21:25); Prata - Olympia Tmedia 3:1 (19:25, 25:23, 25:17, 25:22); Natisonia - Buia 2:3 (25:18, 19:25, 25:20, 20:25, 11:15); Sloga Tabor Televita - Il Pozzo 3:1 (10:25, 25:22, 25:22, 25:17); Porcia - CUS TS 3:2 (25:23, 25:15, 19:25, 20:25, 15:12); Val Imsa Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:0 (27:25, 25:14, 25:23); San Vito - Rigutti 3:1 (25:19, 25:18, 17:25, 25:16) Natisonia 26 21 5 69:32 59 Prata 26 19 7 67:33 58 Tabor Televita 26 21 5 67:34 57 Basiliano 26 20 6 63:30 57 Il Pozzo 26 18 8 62:34 52 San Vito 26 17 9 59:38 52 Cus TS 26 12 14 51:47 42 Buia 26 14 12 55:52 41 Ferro Alluminio 26 11 15 45:55 35 Porcia 26 10 16 45:56 30 Soča ZBDS 26 8 18 34:63 24 Val Imsa 26 6 20 26:67 18 Rigutti 26 4 22 31:71 15 Olympia Tmedia 26 1 25 14:76 6 TAKO ZDAJ Polfinalna para play-off: Natisonia - Basiliano in Prata - Sloga Tabor Televita. V D- ligo so izpadli Val Imsa, Rigutt in Olymia Tmedia. igrali borbeno in odločno, tokrat pa nam to ni uspelo. Še sreča, da smo si zagotovili vsaj dvanajsto mesto, tako da imamo v slučaju repesaž prednost.« V Sloginem taboru je zdaj seveda razočaranje veliko, Drasič pa upa, da bo ekipa skupaj vztrajala tudi naslednje leto. Z igralkami se bodo sicer v naslednjih dneh sestali, »res škoda pa bi bilo, če bi se skupina razdrla in bi se izničili rezultati zadnjega leta dela,« je zaključil Slogin trener. (T. G.) Moška D-liga izidi 26. KROGA Fincantieri - Basilica UD 1:3 (26:24, 23:25, 23:25, 20:25); Sloga - Mossa 3:2 (25:20, 22:25, 25:16, 23:25, 15:11); Lignano - San Quirino 3:2 (21:25, 26:24, 25:21, 22:25, 15:10); Broker TS - Reana 3:2 (21:25, 25:23, 19:25, 25:21, 15:12); San Sergio TS - Pallavolo TS 3:2 (25:17, 12:25, 25:18, 17:25, 16:14) Fincantieri 22 20 2 63:12 60 Basilica UD 22 17 5 54:27 49 Mossa 22 15 7 53:28 47 Sloga 22 15 7 49:28 44 Cordenons 22 16 6 52:35 43 Reana 22 13 9 49:36 40 Lignano 22 12 10 41:40 35 San Quirino 22 9 12 42:43 32 Pallavolo Ts 22 6 16 27:57 18 San Sergio 22 6 16 29:52 17 Cervignano 22 1 21 13:64 6 Broker 22 2 20 12:62 5 TAKO ZDAJ Fincantieri je napredoval v C-ligo, polfinalna para play-off: Basilica UD - Cordenons in Mossa - Sloga. V 1 divizijo sta izpadla Cervig nano - in Broker TS NASE ŠTEVILKE m ik Andrea Vatovac kroma Katja Vodopivec kroma Top scorerji tedna Ženske: I. Flego (Bor/Breg) 19 Moški: Cettolo (Sloga) 24, Va-tovac (Tabor) 17, Romano (Sloga) 16. Top scorerji, skupno Ženske Katja Vodopivec (Bor Breg) 364, Ivana Flego (Bor Breg) 341, Sabrina Bukavec (Sloga) 331, Tanja Babudri (Sloga) 319, Katja Spetič (Bor Breg) 239, Maria Della Mea (Bor Breg) 205, Sta-ška Cvelbar (Sloga) 199, Fanika Starec (Sloga) 147. Moški Andrea Vatovac (Sloga tabor) 447, Gregor Testen (Soča) 347, David Cettolo (Sloga) 331, Matjaž Romano (Sloga) 282, Slobodan Marget (Val) 265, Danjel Slavec (Sloga Tabor) 244, Vasilij Kante (Sloga Tabor) in Danilo Riolino (Sloga Tabor) 229, Igor Valentinčič (Soča) 221, Francesco Masi (Val) in Ivan Černic (Soča) 217, Luka Terčič (Olympia) 208, Simon Rožac (Sloga) 177, Tadej Lango (Soča) 175, Daniele Sorgo (Sloga Tabor) 167, Danjel Radetič (Val) 150. V ŽENSKA C-LIGA izidi 26. KROGA Martignacco - Altura 2:3 (23:25, 24:26, 2517, 30:28, 10:15); Manzano - Sangiorgina 0:3 (16:25, 22:25, 10:25); Roveredo - LIbertas TS 2:3 (25:15, 23:25, 22:25, 25:19, :15); Cormons - Tarcento 3:0 (25:19, 25:16, 25:20); Cordenons - Sloga List 3:1 (18:25, 25:21, 25:16, 25:14); Talmassons - Volleybas 3:0 (25:16, 25:21, 25:12); Millenium GO - Chions 3:1 (15:25, 25:18, 26:24, 25:16) Talmassons 26 20 6 66:20 64 Altura 26 21 5 67:31 60 Martignacco 26 19 7 66:30 57 Cormons 26 18 8 61:33 53 Chions 26 19 7 64:41 52 Millenium 26 15 11 55:49 44 Tarcento 26 13 13 48:53 38 Volleybas 26 11 15 43:52 34 Libertas 26 11 15 47:57 34 Roveredo 26 9 17 39:60 29 Sangiorgina 26 7 19 32:61 23 Sloga List 26 7 19 33:63 20 Cordenons 26 6 20 26:64 20 Manzano 26 6 20 29:64 18 TAKO ZDAJ Polfinalna para play-off: Talmassons - Cormons in Altura TS - Martignacco. V D-ligo so izpadli Sloga List, Cordenons in Manzano. Ženska D-liga IZIDI 26. KROGA Buia - Cervignano 3:0 (25:18, 25:20, 25:20); Mossa - Bor Breg Kmečka banka 3:2 (25:16, 25:19, 23:25, 16:25, 15:12); S. Andrea -ASFJR 3:0 (25:19, 25:17, 25:19); Buttrio - Rizzi 3:0 (25:17, 25:17, 25:14); Carnia Tolmeč -Pasiano 3:1 (25:11, 20:25, 25:18, 25:21); Ronchi - Cus TS sinoči; Reana - Dadalti 3:1 (25:19, 21:25, 25:13, 25:20) Reana 26 23 3 71:23 65 S.Andrea 26 20 6 63:31 57 Fadalti PN 26 20 5 67:35 57 Bor Breg Km.B 26 20 6 66:41 54 Mossa 26 16 10 60:39 51 Buia 26 14 12 55:40 46 Carnia 26 14 12 53:44 45 Buttrio 26 12 14 51:44 41 Cervignano 26 13 13 49:49 40 Rizzi 26 13 13 47:49 39 ASFJR 26 8 18 36:63 23 Cus 25 6 19 27:60 18 Ronchi 25 1 24 7:73 4 Pasiano 26 1 25 11:76 3 TAKO ZDAJ Reana je napredovala v C-ligo, polfinalna para play-off: S. Andrea TS - Mossa in Fadalti PB - Bor Breg Kmečka banka. V 1. divizijo so izpadli Rizzi UD, ASFJR Fojda, CUS TS, Ronchi in Pasiano / ODBOJKA Torek, 12. maja 2009 19 POKRAJINSKA PRVENSTVA - 2. ženska divizija na Tržaškem: po zmagi proti Kontovelkam Slogašice korak od napredovanja Priložnost se jim ponuja že jutri - Under 13: borovke po zmagi proti Bregu in njegovem porazu proti Alturi na dobri poti do uvrstitve v končnico za naslov 2. ŽENSKA DIVIZIJA Sloga Dvigala Barich - Konto-vel/Sokol 3:0 (25:16, 25:23, 25:22) SLOGA DVIGALA BARICH: Cernich 4, Goruppi 6, Kralj 10, Malalan 5, Milkovič 12, Pertot 0, Spangaro 10, Valič 0, Barbieri (L). Trener: Martin Maver KONTOVEL/SOKOL: Bembi, J. in M. Briščik, Cibic, Ferluga, Ghezzo, Gregori, Ravbar, Škerlavaj, Starc, Za-vadlal, Turco (L). Trener: Tanja Cerne Zaostali derbi 14. kroga so odigrali med tednom v openski telovadnici, ki je bila, po dolgem času, spet polna glasnih Sloginih navijačev, ki so prišli bodrit svojo ekipo v borbi za napredovanje. To srečanje je bilo prav gotovo eno zahtevnejših, poleg tega pa je obema ekipama šlo tudi za prestiž, saj je derbi pač derbi in tako ene kot druge igralke so si zmage srčno želele. Temu gre tudi pripisati živčnost, ki je spremljala igralke skozi vse srečanje. Odbojkarice Kontove-la/Sokola so poleg tega nastopile še v nekoliko okrnjeni postavi, saj je v ekipi nekaj igralk poškodovanih. Tako so občasno delovale malce zmedeno, verjetno tudi zaradi bučnega navijanja, ki ga prav gotovo niso navajene. Slogašice so skozi vso tekmo igrale bolj prepričljivo, čeprav so jim nasprotnice iz seta v set nudile boljši odpor. Igralke združene ekipe Kontovela in Sokola so bile namreč zelo požrtvovalne, Sloga Dvigala Barich pa je znala v vseh treh setih izkoristiti svoje boljše tehnično znanje in je zato povsem zasluženo osvojila gladko zmago, s katero se je še približala napredovanju v 1. divizijo, ki ga bo po vsej verjetnosti matematično dosegla že jutri, ko bo na Opčinah gostila skromno Omo. (Inka) Vrstni red: Sloga Dvigala Barich 30, Killjoy 27, Kontovel/Sokol 25, S. Andrea 24, System Volley 11, Poggi Oma 8, Oma 7, Prevenire 3 (S. Andrea, Sloga Dvigala Barich in Konto-vel/Sokol s tekmo več, Prevenire s tekmo manj). 3. ŽENSKA DIVIZIJA Breg A - S. Andrea 3:0 (25:11, 25:7, 25:10) BREG A: Babudri, Mauro, M. in S. Sancin, Slavec, Colarich, Cocian-cich, Zeriali, Laurica, Sternad, Petti-rosso (L). Trener: Gabriele Talotti Brežanke so z veliko lahkoto premagale S. Andrea. Dobro so ser-virale, tako da so nasprotnice s težavo gradile igro. Zato je bila tekma povsem enosmerna, trener Talotti pa je lahko na igrišču zvrstil vse razpoložljive igralke. Ostala izida: Virtus A - Poggi 2000 1:3, Virtus B - Triestina Volley 0:3, Bor Kinemax - Breg B bo 28. maja. Vrstni red: Triestina Volley 33, Breg A 28, Bor Kinemax 23, Poggi 2000 18, Breg B 12, Virtus A 9, S. Andrea 6, Virtus B 0 (Breg B in Bor Ki-nemax s tekmo manj). UNDER14 ŽENSKE Tolažilna skupina Bor Co.A.La - Kontovel 1:3 (22:25, 26:24, 23:25, 24:26) BOR CO.A.LA: Miloševic, Poz-zo, Rabak, Zonch, Olivo, Furioso, Bul-drin, Costantini, Ghersi, Pillepich, Pincer. Trener: Marko Kalc KONTOVEL: Ban, Brankovič, DellAnno, Cassanelli, Ravbar, D. in N. Vattovaz, Sossi, Agosta, Bresciani, Žerjal. Trener: Veronika Zuzič Po napeti in izenačeni tekmi so odbojkarice Kontovela premagale vrstnice Bora in se tako povzpele na prvo mesto v skupini. Ekipi sta si bili enakovredni, domačinke pa so po nekaj dobrih nastopih zaigrale premalo odločno in so naredile preveč napak. Kontovelke so predvajale bolj enostavno igro, pokazale pa so tudi večjo željo po zmagi in se izkazale z veliko borbenostjo. Ta je še najbolj prišla do izraza v drugem in tretjem nizu, ko so že visoko izgubljale (24:19 oziroma 23:15). V drugem setu so na koncu plave vendarle slavile, v tretjem pa je Kontovelkam uspel preobrat. Borovke bi lahko tudi izsilile tie-break, a v zadnjem setu niso izkoristile zaključne žoge, njihove nasprotnice pa so nato dosegle še dve točki in se veselile zmage. Vrstni red: Kontovel 8, Bor Co.A.La 6, Altura 1, Sokol Bar Igor 0 (Altura in Sokol Bar Igor s tekmo manj). UNDER 13 MEŠANO Na Tržaškem Skupina A Coselli Triestina Volley - Kontovel 3:0 (25:13, 25:21, 25:22) KONTOVEL: Ban, Cassanelli, Daneu, D. in N. Vattovaz, Ravbar, Sossi. Trener: Veronika Zuzič Kontovelke so tokrat vse tri točke prepustile drugouvrščenim fantkom Cosellija Triestine Volley. Po gladko izgubljenem prvem setu so sicer svojim nasprotnikom dobro upirale, tako da sta bila zadnja dva niza izenačena, na koncu pa so vendarle prevladali fizično močnejši domačini, ki so bili na mreži precej boljši. Sloga Dvigala Barich - Virtus A (25:4, 25:15, 25:14) SLOGA DVIGALA BARICH: Berdon, de Walderstein, Gornik, Go- Igralke Sloge Dvigala Barich so po zmagi proti Kontovelkam le še korak od napredovanja v 1. divizijo kroma ruppi, Grgič, Jazbec, Kralj, Krečič, Mazzoleni, Racman. Trener: Ivan Pe-terlin Naša ekipa je v soboto popoldne gladko odpravila Virtus, ki prav tako kot Sloga Dvigala Barich igra v mešanem sestavu. Slogaši so bili daleč boljši od svojih nasprotnikov, kar je še zlasti prišlo do izraza v prvem se-tu, v katerem so gostje osvojili le štiri točke. Tudi v nadaljevanju so bili slogaši vseskozi v vodstvu in jih - sicer borbeni in prizadevni - nasprotniki niso nikoli mogli ogroziti. (Inka) Ostali izid: Oma - Azzurra 1:3, Brunner ni igral. Vrstni red: Az-zurra 33, Coselli Triestina Volley 27, Brunner 15, Oma 14, Kontovel 12, Sloga Dvigala Barich 10, Virtus A 0 (Kontovel in Oma s tekmo manj, Co-selli Triestina Volley s tekmo več). Skupina B Breg - Bor Co.A.LA 2:3 (14:25, 25:23, 28:26, 23:25, 12:15) Altura - Breg 3:0 (25: 20:25;19, 25:9) BREG: Kalin, Kraljič, Klun, Grudina, Zaccaria, Novello, Gruden, Vinci, Barut, Lo Pinto. Trener: Daniela Zeriali BOR CO.A.LA: Pozzo, Rabak, Olivo, Ghersi, Zonch, Furioso, Co-stantini, Buldrin, Pučnik. Trener: Marko Kalc Tudi povratni derbi med tri-najstletnicami Brega in Bora se je zaključil po dolgi in izenačeni tekmi, tokrat pa so po petih setih slavile bo-rovke. Kalčeve varovanke so srečanje začele zelo dobro, medtem ko so domače igralke nekoliko zatajile, tako da je Bor prepričljivo osvojil uvodni niz. Od drugega seta dalje pa je bila tekma zelo dopadljiva, obe ekipi pa sta se izkazali z veliko borbenostjo. Bre- žanke so prevladale v končnicah drugega in tretjega niza, borovke pa v četrtem in s tem izsilile igranje tie-brea-ka. Zadnji niz je boljše začel Breg, ki je ob menjavi igrišča vodil kar 8:0. Bor ni popustil in je počasi zaostanek nadoknadil, na koncu pa celo slavil. Bre-žanke so konec tedna nato nepričakovano gladko izgubile proti Alturi. V prvih dveh setih so varovanke trenerke Zerialijeve igrale zelo borbeno in bile nasprotnicam enakovredne, na žalost pa so bile premalo učinkovite na mreži, manj natančne pa so bile tokrat tudi na servisu in sprejemu. Breg, ki se bo v zadnjem krogu pomeril s prvouvrščenim Cosellijem S. Andrea, je tako drugo mesto prepustile borovkam, ki si lahko danes z gladko zmago proti Virtusu B zagotovijo nastop na pokrajinskem finalu. Sloga v prvenstvu under 13 nastopa z mešano ekipo fantov in deklet kroma Sokol Železnina Terčon - Altura 2:3 (17:25; 18:25; 25:18; 25:22; 11:15) Sokol Železnina Terčon - Virtus B 3:0 (25:19; 25:15; 25;22) Coselli S. Andrea - Sokol Železnina Terčon 3:0 (25:8, 25:7, 25:11) SOKOL ŽELEZNINA TERČON: Ferfoglia, Gergolet, Kojanec, Leghissa, Moro, A. in M. Pertot, Rauber, Vescovi, H. in L. Zidarič. Trener: Norči Zavadlav Prejšnji teden so sokolovke odigrale kar tri tekme. Na prvi so gladko zmagale proti tržaškemu Virtusu, a s prikazano igro niso zadovoljile, medtem ko je bilo obratno na petkovi tekmi, kjer so kljub porazu po petih setih igrale zelo dobro in se enakovredno upirale boljšemu nasprotniku. Tekma je bila izredno izenačena, tudi akcije so bile izredno dolge in večkrat glede na starostno kategorijo tudi na zadovoljivi ravni. Pohvale vredna je bila tudi reakcija igralk po dveh izgubljenih setih, ko so nadoknadile zaostanek in le pozna ura in utrujenost sta verjetno naposled botrovali porazu v skrajšanem petem setu. Pohvalo si tokrat poleg običajne Raubarjeve, ki izstopa predvsem v napadu, zaslužita mlajši Anastazija Pertot ter Maja Ko-janec, ki sta v vseh elementih odigrali zelo dobro tekmo in pokazali velik napredek. V soboto so se nato mlade sokolovke pomerile še s prvouvrščenim Cosellijem S. Andrea, ki pa je bil zanje premočan nasprotnik, tako da je bila tekma povsem enosmerna. (pera) Vrstni red: Coselli S. Andrea 28, Bor Co.A.La 22, Breg 21, Altura 16, Altura Coselli 10, Sokol Železnina Terčon 6, Virtus B 5, (Coselli S. Andrea z eno, Altura Coselli in Virtus B z dvema tekmama manj). UNDER12 MEŠANO Na Tržaškem Sloga Dvigala Barich - Coselli S. Andrea 0:3 (12:25, 11:25, 17:25) SLOGA DVIGALA BARICH: Ballaben, Benčina, Donato, Giorgi, Košuta, Impelizzeri, Strain. Trener: Martin Maver V nedeljo dopoldne se je najmlajša Slogina ekipa pomerila s prvou-vrščenim Cosellijem S. Andrea in, kot je bilo pričakovati, tudi gladko izgubila. Glavna moč Cosellija je močan servis, pri katerem se odlikuje zlasti ena igralka. Z močnim udarcem od zgoraj je v vsakem setu nanizala celo serijo točk in tako svoji ekipi priborila visoko prednost. Naši igralci in igralke so se srčno borili, ko jim je uspelo onemogočiti nasprotnikov servis, so tudi izpeljali nekaj dobrih akcij, kaj več pa resnično niso zmogli. (Inka) Vrstni red: Coselli S. Andrea 26, Virtus 21, Brunner 20, Azzurra A 13, Oma 12, Libertas 9, Sloga Dvigala Barich 6, Azzurra B 1 (Libertas in Azzurra B z eno, Brunner z dvema, Oma s štirimi tekmami manj). Na Goriškem Grado - Olympia Corsi Adriano 0:3 (11:25, 22:25, 13:25) OLYMPIA CORSI ADRIANO: Manfreda, K. in S. Komjanc, Perso-glia, Čubrilo, Zara, Pahor, Lupoli, Frati, Pisk, Frandolič. Trener: Andrej Vogrič Goričani so v samih 52 minutah premagali skromno ekipo iz Gradeža in tako še utrdili prvo mesto na lestvici. Naši igralci so vodili od začetka do konca, več možnosti, da se izkažejo, pa so dobili tisti od-bojkarji, ki ponavadi manj igrajo. Vsi so igrali zbrano, borbeno in učinkovito. Vrstni red: Olympia Corsi Adriano 28, Cormons 17, Fincantie-ri 16, Staranzano 15, Torriana 12, Grado 5 (Olympia Corsi Adriano s tremi tekmami več, Grado s tekmo manj). Sokolova ekipa under13 kroma J ^ C 20 Torek' 12' maJa 2009 NOGOMET / 2. AMATERSKA LIGA - V Bazovici je zmagal Pravisdomini Zarja Gaja po porazu zdaj skoraj brez možnosti Vzhodno-kraška ekipa preveč živčna in premalo koncentrirana - V nedeljo v kraj Rive dArcano Zarja Gaja - Pravisdomini 1:3 (1:2) STRELEC ZA ZARJO GAJO: v 7. min. Bečaj. ZARJA GAJA: Grgič, Bernetič, Franco (Gregori), Asselti, Goran Križ-mančič, Vitomir Križmančič, Schi-raldi, Kariš (Mihelčič), Zocco (Segu-lin), Bečaj, Bernobi, trener Di Summa. IZKLJUČEN: v 84. Asselti. V Bazovici so bila pričakovanja prevelika. »Naši nogometaši očitno niso zdržali pritiska. Bili smo motivirani, ampak igrali smo s strahom in precej zmedeno,« je po porazu na prvi tekmi končnice prvenstva proti Pravisdominiju priznal predsednik Zarje Gaje Robert Kalc. Zarja Gaja je sicer začela dobro in po sedmih minutah so rumeno-modri povedli z Vilijem Bečajem, ki je nasprotnikovega vratarja premagal s prostega strela. Domači navijači, ki jih je v nedeljo bilo veliko in so bili zelo glasni (tudi z bobnom in harmoniko), pa so se veselili le slabih petnajst minut. Po zadetku so se Di Sum-movi varovanci preveč sprostili in v 22. minuti je bilo že 1:1. Sodnik je ocenil, da je Goran Križmančič v kazenskem prostoru storil prekršek nad nasprotnikovim napadalcem. Gostje so bili z bele točke natančni. Zadetek je potrl gostitelje, ki jim ni uspelo prevzeti pobude v svoje roke. Nasprotno so se opogumili nogometaši s pordenonske pokrajine, ki so pred odmorom povedli po nerodnem posredovanju domače obrambne vrste. Domači navijači so bili prepričani, da bodo v drugem polčasu videli preobrat. Ampak so se ušteli. Obe ekipi sta prikazali precej »umazano« igro in strelov proti vratom sploh ni bilo. Proti koncu tekme so gostje v enem izmed številnih protinapadov še tretjič zatresli Grgičevo mrežo. S tem je bilo tekme tudi konec. Edino resno V ospredju Fabio Schiraldi in kapetan Marko Kariš, v ozadju klop Zarje Gaje na čelu s trenerjem Giacomom Di Summo kroma priložnost za gol je v drugem delu imel Bečaj v 89. minuti. Premalo. In kako sedaj? Zarja Gaja ima zdaj le minimalne možnosti za napredovanje v višjo ligo. Rumeno-modri bodo napredovali le, če bodo v nedeljo v gosteh premagali Rive d'Arcano vsaj s 3 (ali več) proti 0 in v zadnjem krogu Rive d'Arcano tesno premaga Pravisdomini. Ob takem razpletu bi vse tri ekipe končale playoff s tremi točkami in Zarja Gaja bi tako imela boljšo razliko v golih. IZJAVE PO TEKMI: Predsednik Robert Kalc: »Zal so nekateri ključni igralci odpovedali. Bili smo preveč živčni, naredili smo veliko napak in premalo streljali proti vratom.« Nekdanji trener Zarje Gaje Vojko Križmančič: »Nismo pokazali vsega kar zmoremo. Nekateri igralci so igrali pod svojimi sposobnostmi. Nasprotnik je bil premagljiv. Zal pa nismo igrali koncentrirano. Igra je bila zelo 'umazana, brez repa in glave. Igrali smo premalo napadalno in nismo streljali proti vratom. Tako pa se tekem ne zmaga.« Spremljevalec Daniele Iozza: »Fantje so se pač potrudili, očitno pa nismo bili kos nasprotniku. Ze uvrstitev v play-off je za nas veliko zadoščenje. Tekma ni bila dopadljiva. Slabo smo igrali tako mi kot oni. Mi smo na sredini igrišča imeli določene vrzeli. Nekateri igralci niso v pravi formi. Upoštevati moramo tudi, da je bilo zelo vroče. Na koncu bi morali več tvegati in trener bi moral posta- viti na igrišče bolj napadalno ekipo. Lahko bi stopil na igrišče napadalec Igor Ghezzo, ki je zelo soliden igralec, žal pa ne trenira disciplinirano in očitno mu trener ne zaupa.« Navijač Zarje Gaje Aldo Maz-zolo: »Igrali smo preveč živčno. Lahko bi storili več. Prepričan sem, da bi fantje lahko tudi zmagali. Škoda.« (jng) 2. AL - skupina 2 IZID 1. KROGA Zarja Gaja - Pravisdomini 1:3, Rive d'Arcano je bil prost. Pravisdomini 1 1 0 0 3:1 3 Zarja Gaja 110 1 1:3 0 Rive d'Arcano 0 0 0 0 0:0 0 PRIHODNJI KROG (17.3.): Rive dArcano -Zarja Gaja (16.30), Pravisdomini bo prost. 1. AL - Ugoden izid Sovodenjci na izletu v kraju Rauscedo Sovodenjska odprava si je v nedeljo ogledala tekmo prvega kroga končnice prvenstva za napredovanje v promocijsko ligo med ekipo Vivai Rauscedo in Prato. Končni izid je bil 1:1, kar je za Sovodenj-ce precej ugoden rezultat. »Izid 1:1 nam kar odgovarja, čeprav to še nič ne pomeni. V nedeljo bomo v Sovodnjah gostili Prato, ki je v nedeljo prikazala lepšo ter bolj napadalno igro in bi zaslužila zmago,« je ocenil predsednik Sovodenj Zdravko Ku-štrin in dodal: »Obe ekipi sta dobri in izkušeni. Predvajata hiter nogomet. Treba bo igrati zelo zbrano.« V kraju Rauscedo sta oba zadetka padla v drugem polčasu. Najprej so povedli gostitelji z Bassom, nato pa so gostje izenačili z Gardenalom. Slab nastop tržaških ekip PLAY-OFF PROMOCIJSKA LIGA - Skupina 1: Pro Cervignano - Trieste Calcio 2:0, Tiezzese je bila prosta. Skupina 2: Cordovado - Gemonese 1:0, Virtus Corno je bil prost. 1. AL - Skupina 1: Cjar-lins - Isonzo 3:1, Cordenons je bil prost. Skupina 2: Pro Romans - Flaibano 2:1, Maranese je bila prosta. 2. AL - Izid: Az-zurra - Esperia 2:1. 3. AL - Izid: Moimac-co - S. Andrea 1:1. Vitulič ni več trener Brega Po treh sezonah Davor Vitulič ni več trener Brega v 2. AL. »Z Davorjem smo se razšli prijateljsko. Zdaj iščemo novega trenerja, da bi začeli nov ciklus,« pravi načelnik nogometne sekcije Giuliano Prašelj. Kot piše na Radovichevi spletni strani deželnega nogometa, bi se v Dolino mogoče vrnil Euro Petagna, ki je Breg že vodil od začetka sezone 2002-03 do marca 2006, vendar nam tega pri Bregu niso potrdili. 1. AL - SKUPINA 3 IZID 1. KROGA Vivai Rauscedo - Prata 1:1, Sovodnje so bile proste. Vivai Rauscedo 1 0 1 0 1:1 1 Prata 1 0 1 0 1:1 1 Sovodnje 0 0 0 0 0:0 0 PRIHODNJI KROG (17.3.): Sovodnje - Prata (16.30), Vivai Rauscedo bo prost. PROMOCIJSKA LIGA - Po koncu rednega dela prvenstva v skupini B Cilj izpolnil le Kras Koimpex V Repnu ne bodo pozabili letošnje sezone - Vesna se ni uvrstila v play-off - Juventina se je rešila šele v zadnjem krogu - Pri vseh treh ekipah so že potrdili trenerje V promocijski ligi so v letošnji sezoni nastopale tri ekipe naših društev. Za Kras Koimpex je bila letošnja sezona sanjska. Izpolnili so cilj in napredovali v elitno ligo. Cilja pa niso izpolnili pri Vesni v Križu (ostali so brez play-offa) in pri Juven-tini v Štandrežu (obstanek so si izborili šele v zadnjem krogu). Juventina: Malo v težavah Trener Juventine Giovanni Tomiz-za: »Letos sem prvič prevzel v roke ekipo na polovici prvenstva. Po pravici povedano sem na začetku imel nekaj težav, saj sem moral večino fantov šele spoznati. Nato je končno šlo in smo dosegli nekaj pomembnih točk. Po nekaj tekmah pa se je znova nekaj zataknilo in imeli smo velike težave s poškodbami. Na koncu smo le izpolnili cilj in dosegli obstanek. Prepričan sem, da bi se lahko rešili že pred nekaj krogi. V drugem delu prvenstva so se izkazali zvezni igralec Gerometta, ter branilca Morsut in Masotti. Pa tudi mladi so zelo dobro opravili svoje delo. V PRIHODNJI SEZONI: Trener Giovanni Tomizza bo še naprej ostal na klopi Juventine, so nam potrdili pri dru-štvuentini. »V Štandrežu se počutim res dobro. Pogoji za delo so odlični. Pa tudi ekipa lahko še veliko napreduje, saj je zelo mlada. Prav gotovo potrebujemo kako okrepitev, vsaj še enega branilca, zveznega igralca in napadalca. Le tako bomo lahko naredili kakovostno skok.« Kras Koimpex: Fantastično! Trener Alessandro Musolino: »Letošnja sezona je bila fantastična iz vseh vi- dikov. V elitno ligo smo napredovali že pet krogov pred koncem sezone, zbrali smo 71 točk, imeli smo najboljši napad in najboljšo obrambo. Skratka, res nepozabna sezona. Zame je bilo letošnje tudi tretje napredovanje s Krasom. Na kar sem res ponosen. Pohvalil bi vse fante, ves trenerski štab, vse odbornike društva in vse navijače. Vsi smo delovali zelo homogeno in enotno. V veliko pomoč mi je bil kondi-cijski trener in maser Matej Bombač, ki je zelo profesionalen in zelo dobro pripravljen.« V PRIHODNJI SEZONI: Musolino bo tudi v prihodnji sezoni vodil repenski Kras v elitni ligi. »Z odborniki se že pripravljamo na prihodnjo sezono. V glavnem bomo potrdili letošnjo ekipo in dodali še kako okrepitev. Skušali bomo poiskati še kakega mladega igralca, čeprav jih nekaj že imamo. In mogoče še kakega napadalca, ki bi pomagal našemu nenadomestljivemu kapetanu Kneževiču. Vesna: »Odpovedali smo v ključnih trenutkih« Trener Vesne Roberto Veneziano: »Naj« skupine B Največ zadetkov: v 16. krogu, 30 danih golov Najboljši napad: Kras, 58 golov (31 v Repnu, 33 v gosteh) Najslabši napad: Capriva, 13 golov Najboljša obramba: Kras, 17 prejetih golov (le 4 v Repnu) Najslabša obramba: Capriva 57 golov Vrstni red strelcev: Mormile (Pro Gorizia) 25 golov, Venturini (Vesna) 22, Fierro (Pro Cervignano) 19, Kneževič (Kras) 16. »Kljub temu, da se nam ni uspelo uvrstiti v play-off, je končna bilanca pozitivna. Prepričan sem, da bi lahko zbrali še več točk, ampak po pravici rečeno, določene vrzeli v ekipi smo le imeli. Vsakič, ko bi bili morali ujeti vlak za play-off, se nam je spodrsnilo. Dvakrat proti Centro Sedii, nato pa še proti Lignanu in Sangiorgini. Odpovedali smo v ključnih trenutkih. Igral- ci, ki so se letos najbolj izkazali so napadalec Venturini, oba sredinska branilca, Degrassi in Leghissa, ter Martin Cheber. Venturini je dosegel kar 22 golov. Degrassi in Leghissa sta res solidna igralca, Cheber pa se je večkrat žrtvoval in igral na več mestih. Tako v fazi napada kot v fazi obrambe je zelo dobro opravil svojo nalogo.« V PRIHODNJI SEZONI: Kriški klub je potrdil trenerja Veneziana, ki je že - kot nam je sam zaupal - izrazil nekaj želj. »Želim, da bi nam uspelo potrditi letošnjo ekipo. V napadu Venturinija in Roncija. Za kakovostni skok bi potrebovali še enega dobrega zveznega igralca, levega bočnega igralca in mogoče še enega mlajšega vratarja, čeprav že imamo odličnega Edvina Carlija. Idealna postava drugega dela T. Ronci (Vesna) M. Cheber (Vesna) ° M. Masotti (Juventina) ® M. Sessi (Kras Koimpex)* R. Kneževič (Kras Koimpex) G. Giacomi (Kras Koimpex) M. Leghissa (Vesna) D. Tomizza (Kras) N. Venturini (Vesna) P. Gerometta (Juventina) ® 12. - E. Carli (Vesna) 13. - D. Batti (Kras Koimpex) 14. - F. Degrassi (Vesna) 15. - M. Cipracca (Kras Koimpex) 16. - E. Di Donato (Vesna) 17. - M. Pantuso (Juventina) 18. - M. Bertocchi (Kras Koimpex) NA KLOPI: / ŠPORT Torek, 12. maja 2009 1 B TENIS - Gajevke končale redni del na 2. mestu Za prestop v A2-ligo morajo ugnati dve ekipi V nedeljo na Padričah bo prvi nasprotnik ekipa iz Piacenze Od leve: Tina Obrez, Carlotta Orlando in Paola Cigui z Alešem Plesničarjem kroma Gajine tenisačice so redni del prvenstva končale na 2. mestu, kar predstavlja dobro izhodišče za nastope v končnici za napredovanje. Da se že letos uvrstijo v A2-ligo, morajo gajevke premagati dva nasprotnika, imena obeh sta že znana. V prvem krogu, tekma bo že prihodnjo nedeljo na Padričah, se bodo pomerile z ekipo Ten-nuoto iz pokrajine Piacenza, ki je v 3. skupini osvojila tretje mesto s tremi zmagami, dvema porazoma in enim neodločenim izidom. Na papirju se zdijo nasprotnice v dometu gajevk, saj pripadata najboljši igralki Golimbioschi in Gamba-rini kategoriji 2.4, ostale pa so slabše. Če bodo Ciguijeva in soigralke premagale prvo oviro, se bodo v naslednjem krogu pomerile z ekipo Tennis Academy 2000, zmagovalko 1. skupine, ki v prvem krogu ne nastopa, tako ne kot ostali zmagovalci skupin TC Castellazzo, TC Genova in TC Treviglio Ekipa iz Lacija je z nastopi končala nepre-magana, dosegla je namreč štiri zmage in dva neodločena izida. Prva igralka Marina Shamajko (kat. 2.1) je v dometu Ciguijeve, ostale igralke pa pripadajo kategorijam od 2:4 do 2.7. Z ekipo Academy bi se gajevke pomerile dvakrat in sicer 24. in 31. maja. Park Genova jih ni resno zaposlil Gajine tenisačice so v nedeljo na Padričah odigrale še zadnji krog rednega dela in so z zmago nad TC Park iz Genove dosegle tudi zastavljeni cilj - uvrstitev v play-off. V nedeljskem srečanju je ob Ciguievi in Orlandovi spet stopila na igrišče Tina Obrez, ki je bila več krogov odsotna, ker je medtem nastopala na turnirjih na Hrvaškem. Tako Obre-zova kot Orlandova sta s svojima nasprotnicama opravili dokaj hitro, saj sta bili igralki genovske ekipe zares za razred šibkejše. Močnejša pa je bila ligurska igralka na prvi deski, Roberta Calvi, ki jo Ciguieva dobro pozna še iz mladinskih tekmovanj. Calvijeva je proti gajevki igrala napadalno, vse preveč pa je grešila, predvsem v prvem setu. Drugi set je bil bolj izenačen, zmagala pa je Ciguieva, ki je igrala bolj preudarno in učinkovito. Ob že odločenem rezultatu je srečanje dvojic potekalo spet enosmerno v korist gajevk. Nasprotnice so namreč popolnoma popustile ob zavesti, da so že blizu izpada iz lige, pred čimer bi jih bil lahko rešil samo malo verjetni poraz Viterba na Siciliji. AŠZ GAJA - TC Park Genova 4:0 Cigui - Calvi (2.4) 6:3, 6:4 Obrez - Campese (2.7) 6:1, 6:1 Orlando - Botto (3.1) 6:1, 6:1 Dvojice: Cigui/Obrez - Botto/Campese 6:2, 6:3 Ostali izidi: Virtus Vittoria - TC Viterbo 1:3, TC Treviglio - TC Bologna 4:0 Končni vrstni red 4. skupine: Treviglio 18, Gaja 13, TC Bologna 8, E.Rossi Brescia 7, Virtus Vittoria in TC Viterbo 4, Park Genova 3 ŠOLSKI ŠPORT - Atletika na Goriškem Več kolajn in trije deželni finalisti Licejski pol Trubar-Gregoričič nastopil v ekipni konkurenci Pred dnevi se je na atletskem stadionu v Tržiču odvijalo goiško pokrajinsko šolsko prvenstvo v atletike. Z razliko od prejšnjih let, je bilo letos prizorišče tekmovanja Tržič, saj je goriški stadion Ernesto Fabretto zaprt zaradi prenovitvenih del. Poleg tega je nastopila izključno kategorija naraščaj-nikov (letnika 1993 in 1994), saj zaradi logističnih problemov organizacija ne bi mogla zagotoviti nastopa prevelikemu številu dijakov. Pokrajinskega prvenstva se je udeležil tudi goriški višješolski li-cejski pol Trubar - Gregorčič. Atleti humanističnega pola pa so nastopili kot posamezniki. Ekipno pa je nastopila večina ostalih šol, saj so izpolnile pogoj, da so krile vsako panogo z vsaj enim atletom. Kljub temu pa so se dijaki in dijakinje slovenskih višjih šol dobro izkazali. Kar trije izmed njih so si zagotovili pravico za nastopanje na nadaljnji deželni fazi tekmovanja, ki bo 27.maja v Casarsi (Por-denone). Naj dodamo še, da so si nastop v deželno fazo zagotovili vsi atleti prvih dveh ekip po končnem skupnem seštevku točk in prvi posameznik, ki ni bil član teh šol. Tako bodo slovenske šole v Casarsi zastopali Mateja Zavadlav, ki je s skokom 4,49 m pokrajinska prvakinja v skoku v daljino, Erik Raida, ki se je uvrstil na drugo mesto v metu krogle in Katja Križaj, ki je dosegla tretje mesto v skoku v višino. Poleg njih je kolajno v šprintu na 100 m osvojila tudi An-drejka Leban, ki se je uvrstila na četrtem mestu. Slednja je imela enak čas kot tretje uvrščena, ki pa si je prislužila nastop na deželni fazi, ker je mlajša. Medaljo v teku na 300m je osvojila tudi Mateja Petejan s šestim mestom, saj so v določenih kategorijah nagrajevali prvih šest tekmovalcev. Za licejski pol Trubar-Gregorčič so nastopili še Sara Cossutta, Denis Skerk, Tadej Pahor, Luca Dellisanti, David Abrami, Giada Giuntoli, Bri-gita Gergolet in Matjaž Starec. Naj dodamo tudi, da so bili letošnji rezultati slabši od rezultatov, ki so jih dijaki goriških višjih šol dosegali v prejšnih letih. (av) MLADINSKI NOGOMET - V play-outu za obstanek deželnega prvenstva Naraščajniki izpadli V prihodnji sezoni bodo igrali v pokrajinskem prvenstvu - Začetniki s sprejemljivo srečo - Najmlajši Juventine v pol finalu DEŽELNI NARAŠČAJNIKI Pomlad - Sanvitese 0:2 (0:1) POMLAD: Vidoni M. (Mattias-sich), Vidoni A., Rossone, Purich, Zer-jal, Pečar, Kerpan, Kuret, Jarc, Viviani (Daneu), Cerkvenič (Verni). TRENER: Tommasi Naraščajniki Pomladi so s porazom proti Sanviteseju matematično izpadli iz deželnega prvenstva. Srečanje so Tom-masijevi fantje začeli s pravim pristopom, žal so gostje povedli že v 8. minuti, ko so izkoristili napako Pomladinih branilcev. Združena ekipa je v nadaljevanju polčasa, kljub številnim odsotnostim igralcev letnika '93, prikazala srčno igro in uspela ubraniti napade gostov. Sanvi-teseju je uspelo podvojiti komaj sredi drugega polčasa, ko je sodnik dosodil enajstmetrovko. Morda bi srečanje doživelo drugačen razplet, če bi Tommasi razpolagal z vsemi odsotnimi igralci, ki veljajo za nosilce Pomladine igre, vendar so izključitve in viroza narekovale neobičajno postavo. Združeno ekipo pričakujeta sedaj še dva kroga. Prihodnjo nedeljo se bodo pomerili proti San Giovanniju na igrišču pri Svetem Ivanu. Ostala izida: Pro Cervignano - Az-zanese 2:1, San Giovanni - Monfalcone 0:1. Vrstni red: Pro Cervignano 19, San-vitese 13, Monfalcone, San Giovanni 12, Azzanese 8, Pomlad 2. Prihodnji krog: San Giovanni - Pomlad. ZAČETNIKI NA TRŽAŠKEM Pomlad A - San Luigi A 0:3 (0:1, 0:2, 0:0) POMLAD A: Carli, Sancin, Ra- cman, Ferluga, Glavina, Laschizza, Zer-jal, Kovačič, Caselli, Pagnan, Stojkovič, Kofol. Trener: Kos. Začetniki Pomladi A so se uspešno upirali solidnim gostom iz Svetega Alojzija. San Luigi je s kančkom sreče pove-del na koncu prve tretjine. V drugi tretjini pa so gostje še dvakrat zatresli domačo mrežo. Pri Pomladi so tokrat dobro opravili svoje delo David Stojkovič, Patrik Racman in vratar Igor Carli. Pomlad B - Esperia 5:1 (2:0, 2:1, 2:0) STRELCI: Bicocchi 2, Paolucci 2, Vidali. POMLAD B: Puntini, Labianca, Kosovel, Cherin, Vattovaz Di. (Perrelli), Renar, Košuta, Bicocchi, Vattovaz De., Vidali, Paolucci, trenerja: Paolucci in Zucca. Pomlad je tokrat odigrala eno najlepših tekem v letošnji sezoni. Oranžno-plavi so dosegli pet golov in ustvarili še številne priložnosti. Pohvalo tokrat zaslužijo Kosovel, Renar, Biccochi, Vidali in Paolucci. Trieste Calcio B - Pomlad B 1:1 (0:1, 1:0, 0:0) STRELEC: Košuta. POMLAD B: Puntini, Perelli, Gruden, Labianca, Kosovel, Vattovaz Di., Re-nar, Bicocchi, Košuta, Vattovaz De., Vi-dali, Paolucci, trenerja: Paolucci in Zuc-ca. Pomlad je v zaostalem srečanju imela zvrhano mero smole. Trieste Calcio je izenačil šele po enajstmetrovki. NA GORIŠKEM Azzurra - Mladost 6:1 (3:0, 3:0, 0:1) Začetniki Pomladi A na arhivskem posnetku proti Muggii kroma STRELEC ZA MLADOST: Martina Devivo. MLADOST: Faidiga, Peric, Terpin, Cosani, Devivo, Persoglia. Okrnjena Mladost je v zadnjem krogu visoko izgubila proti goriški Az-zurri. Kljub porazu je trener Paolo Peric, ki je bil tokrat odsoten, pohvalil vse otroke in tudi pomočnika Jožka Jarca. NAJMLAJŠI Lucinico - Juventina 0:0 JUVENTINA: Nazzaro, Terčič, Paulin (Matiussi), Bytyci, Fedel, Famea, M. Gashi, Zorzut, Markovič, C. Gashi (Brisco), Semolič. Trener: Cecotti. S točko proti ekipi iz Ločnika se je Juventina uvrstila v polfinale turnirja, ki ga organizira goriški Audax. Polfinale bo na sporedu v petek. CICIBANI - TURNIR DANIELIS JUTRI - 18.00 v Štandrežu: Hit Gorica - Sovodnje in Bilje - Pro Romans; 19.00: Pomlad - Villesse in Gonars - Cor-mons. V ČETRTEK: 18.00: Komen - Ca-priva in Brda - Azzurra; 19.00: Vipava -Audax in Adria - Juventina. □ Obvestila AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža prireja v soboto, 16. maja, 7. ženski mednarodni turnir v balinanju. Tekme se bodo začele ob 9. uri na štandreškem in sovodenjskem balinišču. Ob slabem vremenu bodo tekme potekale na pokritem balinišču v Gradišču. SK DEVIN prireja v okviru spomladanskih ljubiteljskih kolesarskih pobud dvodnevni izlet na Koroško 1. in 2. junija 2009 z obiskom znanega Kolesarskega parka in drugih zanimivosti v Prevaljah, Črni, Mežici in okolici. Informacije in prijave do 23.maja na info@skdevin.it ali 340 2232538 in 335 7720105 ZSŠDI - SMUČARSKA KOMISIJA vabi ob zaključku smučarske sezone 2008/09 na nagrajevanje 4. Primorskega smučarkega pokala in 5. pokala Alternativa sport, v nedeljo 17. maja t.l.,od 12. ure dalje v Prosvetnem domu na Opčinah. SK BRDINA organizira v nedeljo, 7. junija, avtobusni izlet v Gardaland. Vpisovanje poteka na sedežu društva (Re-pentaborska ulica 38 - Opčine) vsak torek od 19.30 do 21. ure ter ob sobotah od 17. do 19. ure. Informacije: 347-5292058 ali 040-2171189. Vpisovanje se zaključi 26. maja. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM- prireja tradicionalno zaključno prireditev v soboto, 16. maja, ob 20.30 v telovadnici Ervatti pri Briščikih. Na sporedu bodo navijaške točke in prikaz musicala "Alica v čudežni deželi". ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2009. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 5. junija 2009. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. 22 Torek, 12. maja 2009 ŠPORT / KOLESARSTVO - V nedeljo se je Giro d'Italia mudil v Trstu Najbolj glasen radijski komentator iz Galicije Organizacija kot dobro naoljen stroj - Po koncu etape so se vsi takoj odpravili v Gradež Tržaška etapa Gira d'Italia se je pričela in zaključila z nasmehom. Prvi nasmeh se je pojavil zjutraj na obrazih organizatorjev, ko so dvignili glavo in občudovali brez oblačno in sinje nebo. Ob koncu etape, ko se je vse lepo izteklo in je v sprintu zmagal Italijan Pe-tacchi, so se organizatorji spet oddah-nili,a le za hip Naslednjega dne so jih čakale nove težave in izzivi. Med tema dvema nasmehoma so se ulice okoli Velikega trga stalno spreminjale podobo. Organizatorji Gira so že na vse zgodaj pričeli pripravljati progo. Na cilju so parkirali velike kamione, ki so se spremenili v tribune za gledalce, kabine za komentatorje, nagra-jevalne stopničke in televizijski studio. Zapore so bile postavljene od Velikega trga vse do ulice Ghega. Na zaporah pa so bili postavljeni transparenti z imeni sponzorjev. Vsakih 100 metrov je bila postavljen tudi tabela, ki je označevala koliko metrov manjka do cilja: v Ulici Ghega 1200 metrov, pred železniško postajo 900 metrov in tako vse do zadnjih 100, 75, 50, 25, 10 metrov pred ciljem. Na tleh so začrtali ciljno linijo in prilepili imena sponzorjev. Vsi so delali brezhibno, avtomatično. Vsak je natančno vedel, katero je njegovo opravilo in ga brez komentarjev opravil. Ko pa so delavci končno opravili svojel so se oddahnili in pričeli iskati restavracije po mestnih ulicah: »Povedali so mi, da je tu blizu dobra ribja restavracija.« Ali pa so spraševali mimoidoče, kje bi lahko pojedli »un boccone«. Kaj pa Tržačani? Domačini so se zjutraj leno sprehajali po mestu, nekateri so z brisačo na ramenih šli v kopališča Ausonia in Pedocin. Drugi so se s kolesom podali po progi, kjer so pozneje preizkusili lastno moč Amstrong, Cavendish, Petacchi, Basso in drugi šampioni. Nekateri pa so posedeli ob mizah pred kavarnami. Seveda, ni manjkalo turistov/navijačev. Največ jih je prišlo iz Slovenije. Nekateri so imeli zastave ali pa majč-ke z imenom kolesarja, za katerega so navijali. Navijači Bruseghina pa so imeli čepico z oslovskimi ušesi. Okoli 13. ure so odprli stojnice sponzorjev in ljudje so kar navalili na nje v iskanju spominka, brezplačnega sladoleda ali ogledal »miss«. Ob 13.35 so kolesarji startali iz Je-sola in po zvočnikih je bilo mogoče spremljati kroniko etape. Na ekranu pred grško pravoslavno cerkev je bilo mogoče gledati neposreden prenos. Tribune so se pričele polniti. Nadzor pri vhodih na progo ter v razne predele okoli cilja je bil poostren. Ob 15. uri so privozili avtobusi ekip, ki so parkirali med Pomorsko postajo in akvarijem. Takoj za njimi pa je prišla pisana karavana vozil sponzorjev, ki so obdarova- NAS NOV NASLOV ELEKTRONSKE POŠTE sport@primorski.eu 1.nogometni pokal KRAS (7X7) 8. junij-27. junij 2009 Potrditev u Repen - Občinsko nogometno igrišče z umetno travnato površino Informativni sestanek in žrebanje skupin bo v sredo, 3. junija 2009, na sedežu N.K. Kras, z začetkom ob 20.00 h. do petka, 29. maja 2009 338 3536470 - Kristjan skozi cilj, tako, da je bilo skoraj nemogoče videti, kdo je v vodstvu. Napetost je narasla. Manjkalo je še 11 kilometrov. Po televiziji je bilo videti, kako so kolesarji vozili mimo novega pristanišča, pred novim bazenom, pred trgovskim centrom Le Torri in tik pred predorom Čarbola pa presenečenje: padec! Na srečo ni bilo hujših posledic a nekateri favoriti so zaradi tega zamudli na cilju. Med temi ni bilo Pe-tacchija, ki je v zadnjih 200 metrih pritisnil na pedale in za meter ukanil Ca-vendisha. Kolesarji so po cilju takoj odpeljali naravnost k avtobusom ekip in se odpravili naravnost v Gradež, kjer je bil cilj včerajšnje 3. etape. Edina kolesarja, ki sta se dlje zaustavila v Trstu, sta bila roza majica Cavendish in zmagovalec etape Petacchi, ki ju je čakala obvezna tiskovna konferenca na Pomorsko postajo. Cavendish je na vedno ista vprašanja novinarjev, ki so na vse načine skušali izvesti kaj več od očitnega, ponavljal, da je bil pač danes Petacchi močnejši in pika! Na ciljni liniji pa so organizatorji že urejeno pospravljali vse in tako bo vsak dan do 31. maja v Rimu. Edvin Bevk Petacchiju etapa in roza majica, danes v gorah TREVISO - Po nedeljski zmagi v Trstu je Alessandro Petacchi osvojil tudi včerajšnjo 3. etapo od Gra-deža do Valdobbiadeneja. S tem uspehom je tudi oblekel rožnato majico vodilnega v skupnem seštevku, saj je Marc Cavenidish zaradi padca izgubil dragocene sekunde. Zmaga se je nasmihala tudi Petacchijevem rojaku - Giovanniju Viscontiju, vendar ga je glavnina slabih 250 metrov pred ciljem «pohrustala», v ciljnem šprin-tu pa je Petacchi dokazal svojo mojstrstvo in zanesljivo ukanil vso konkurenco. Drugo mesto je zasedel Američan Tyler Farrar, tretje pa Italijan Francesco Gavazzi. Z glavnino je v cilj privozil tudi Tadej Valjavec, Jani Brajkovič pa je zaostal za 1:25. Vrstni red: 1. Alessandro Petacchi (Ita/LPR Brakes) 8:50:06; 2. Tyler Farrar (ZDA) +0:08; 3. Michael Rogers (Avs) 0:16; 4. Thomas Lov-kvist (Šve) 0:18; 5. Lance Armstrong (ZDA) 0:31; 6. Danilo di Luca (Ita) 0:40; 7. Jaroslav Popovič (Ukr) 0:44; 8. Levi Leipheimer (ZDA); 9. Andrej Grivko (Ukr) ..0:45, 10. Francesco Gavazzi (Ita) 0:52...16. Damiano Cuengo (ITa9 1:00; 24. Ivan Basso (Ita) 1:11; 53. Tadej Valjavec (slo/Ag2r La Mondiale) 1:53; 59. Janez Brajkovič (Slo/Astana) 2:09; 81. Gorazd Štangelj (Slo/Liquigas) 2:57; 173. Jure Golčer (Slo/LPR Brakes) 11:56. Danes bo na sporedu prva gorska etapa, karavana pa bo morala premagati 162 km dolgo preizkušnjo od Padove do San Martina di Castrozza. HOKEJ - SP Rusija prvak BERN - Hokejska reprezentanca Rusije je novi in stari svetovni prvak. V finalu letošnjega svetovnega prvenstva elitne skupine v Švici so Rusi, branilci naslova, premagali Kanadčane z 2:1 (1:1, 1:0, 0:0). V malem finalu so si po zmagi nad ZDA s 4:2 bron zagotovili Švedi. Znova Button BARCELONA - Britanec Jenson Button je slavil tudi na peti dirki svetovnega prvenstva formule ena. Voznik ekipe Brawn GP, ki je dosegel svojo četrto zmago v sezoni in še povečal prednost v skupni razvrstitvi, je v Barceloni na VN Španije končal pred moštvenim kolego, Brazilcem Rubensom Bar-richellom, tretji pa je bil Avstralec Mark Webber (Red Bull). Massa (Ferrari) je dirko zaključil na 6. mestu. SKUPNI VRSTNI RED - DIRKAČI: J.Button (VBr) 41, R.Barrichello (Bra) 27, S.Vettel (Nem) 23, M.Webber (Avs) 15,5, J.Trulli (Ita) 14,5 itd. KONSTRUKTORJI: Brawn 68, Red Bull 38,5, Toyota 26,5, McLaren-Mercedes 13, Renault 9, BMW Sauber in Ferrari 6, Williams 4,5, Toro Rosso 4. Djokovicu Beograd BEOGRAD - Srb Novak Djo-kovic je upravičil vlogo favorita na teniškem turnirju ATP v Beogradu, saj se je veselil nove, že 13. turnirske zmage. Prvi nosilec je v finalu v dveh nizih s 6:3 in 7:6 (0) odpravil Poljaka Lukasza Kubota Dinamo prvak KIJEV - Najbolj znani ukrajinski nogometni klub Dinamo iz Kijeva je osvojil 13. naslov državnega prvaka. Tega si je tri kroge pred koncem prvenstva zagotovil z domačo zmago s 3:2 proti Simferepolu. Dinamo ima tako neulovljivih 12 točk naskoka pred najbližjim zasledovalcem, Šathjorjem iz Donjecka. Porto prvak PORTO - Nogometaši Porta so si v nedeljo četrtič zapored in šestič v zadnjih sedmih sezonah zagotovili naslov najboljšega v državi. V tekmi 28. kroga so Nacional z Madeire premagali z 1:0 in imajo dva kroga pred koncem prvenstva šest točk prednosti (in boljše izide na medsebojnih tekmah) pred Spor-tingom iz Lizbone. Skupno je Por-tov letošnji naslov že 24. v zgodovini kluba. Guingampu pokal PARIZ - Drugoligaš Guin-gamp je na slovitem Stade de Fran-ceu v finalu francoskega nogometnega pokala z 2:1 (0:0) premagal prvoligaški klub Rennes. Sicer so pred več kot 80.000 gledalci - to je tudi rekorden obisk finala pokala -v 69. minuti z golom Bocanegre po-vedli nogometaši Rennesa, v 71. in 82. minuti pa je drugoligašu veselje prinesel Eduardo.To je prvi takšen dosežek za nogometaše Guingam-pa, ki so ta čas šele na 13. mestu francoske drugoligaške druščine. Nov svetovni rekord CANBERRA - Japonec Rjosu-ke Irie je v nedeljo na plavalnem dvoboju Japonske z Avstralijo v Canberri odplaval nov svetovni rekord na 200 m hrbtno. Irie je 200-metrsko razdaljo preplaval v 1:52,86 minute, kar je za 1,08 sekunde boljše od prejšnje rekordne znamke, ki jo je na minulih olimpijskih igrah v Pekingu odplaval Američan Ryan Lochte. Komaj 19-letni japonski plavalec je tako za več kot sekundo izboljšal izid (1:53,94), s katerim je Lochte na lanskih OI v Pekingu 15. avgusta osvojil naslov olimpijskega prvaka. Ivuti rekordno PRAGA - Kenijski atlet Patrick Ivuti, lanski zmagovalec maratona v Honoluluju in predlani najboljši na slovitem čikaškem maratonu, je v nedeljo z rekordom prireditve (2:07:48 ure) zmagal tudi na praškem maratonu. Kenijec je na poti do zmage potolkel 11 let star rekord in za šest sekund ugnal rojaka Stephena Kibiwotta na drugem mestu. 246 Torek, 12. maja 2009 GORIŠKI PROSTOR / O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik GORICA - Včeraj predali dela za obnovo trga sv. Antona bodo odprli do junija Poseg naj bi podjetje Falcomer zaključilo avgusta leta 2010 V OLITVE 2009 Pred koncem tekočega meseca ali najkasneje junija bo še en delček goriškega mestnega središča zasedlo gradbišče. Na trgu sv. Antona bo namreč podjetje Falcomer v teku dveh tednov začelo z gradbenimi deli, ki se bodo predvidoma zaključila avgusta 2010. Včeraj so predstavnikom podjetja iz kraja San Dona di Piave, ki je lani zmagalo javno dražbo za izvedbo posega, uradno predali dela. Podpisa pogodbe sta se udeležila arhitekta Diego Kuzmin in Marcello Fiscel-li, ki sta si zamislila novo podobo zgodovinskega trga, ter goriški župan Ettore Romoli. Pogodba predvideva, da se bo poseg, v katerega bo skupno vloženih 1.316.000 evrov, zaključil v 450 dneh. Prispevek 1.245.806 evrov je za olepšanje zgodovinskega trga dodelila dežela Furlanija-Julijska krajina na podlagi okvirnega programskega dogovora, preostali delež pa je priskrbela občina sama. Kronološki program del, ki ga je predstavnik podjetja Falcomer včeraj predstavil predsedniku zveze trgovcev ASCOM Piu Trainiju, predvideva tri glavne delovne faze in devet manjših podfaz. Gradbeno podjetje bo v kratkem predstavilo kronološki plan vsem zainteresiranim trgovcem in gostincem na sedežu zveze ASCOM. Videz Trga sv. Antona, ki sega v 13. stoletje, se po obnovi ne bo drastično spremenil, omogočil pa bo tudi drugačne oblike uporabe kot danes. Načrt predvideva tlakovanje celotnega območja do arkadnega stebrišča nekdanjega samostana. Vodnjak, ki se je nekoč nahajal v samostanu sv. Klare, bo zaenkrat ostal na današnjem mestu. Na osrednjem predelu ploščadi, ki je pod nivojem ceste, bodo uredili tri travnate gredice. Te bodo na isti ravni kot pod, ki ga bodo tlakovali s svetlo sivimi četverokotnimi ploščami iz nabrežinskega kamna in temnejšimi ploščami iz miljskega apnenca. Na osrednji gredici trga sv. Antona bodo tudi evidentirali ostanke nekdanje cerkvice samostana. Dalje bodo obnovili pločnike, ki bodo podobni pločnikom na Cavourjevem trgu, cesto pa bodo tlakovali s porfirnimi kockami. Trg bo dobil novo razsvetljavo, uredili pa bodo tudi cesto, ki vodi v palačo Lantieri. Osrednji del trga bodo nekoliko zvišali, tako da bo skoraj dosegal nivo tal arkadnega hodnika nekdanjega samostana, kjer obratujeta vinote-ka Il giardino dei vizi in restavracija Chiostro. Stare ploščice iz peščenjaka, so povedali pri občini, bodo uporabili pri obnovi ceste, ki pelje na goriški grad. (Ale) i* Trg sv. Antona bumbaca Predstavitev in srečanje Lista Skupaj za Sovodnje bo jutri ob 19.15 uradno predstavila kandidate za junijske upravne volitve. Predstavitev bo v občinski sejni dvorani v Sovod-njah. V istih prostorih bo tudi predstavitev liste Slovenske skupnosti. Ob 20.30 bo v gostilni Rubijski grad prvo javno srečanje z občani, kjer bo županski kandidat Walter Devetak predstavil glavne točke programa. Z volivci v Pevmi Neodvisni kandidat na listi »Levica in svoboda« (Sinistra e liberta') za evropski parlament Igor Komel se bo danes ob 9. uri na trgu v Pevmi srečal z volilci z vznožja Brd. Nacionalizem ali sožitje V dvorani pokrajinskega sveta v Gorici bo danes ob 20.30 okrogla miza na temo Evropa: nacionalizem ali sožitje? Osrednja govornika bosta kandidata Levice in svobode za evropski parlament Sepp Kusstatscher in Igor Komel, ki bosta spregovorila o manjšinskih problematikah, pojavih nestrpnosti in rasizma ter predlogih Levice in svobode za Evropo miru in spoštovanja različnosti. GORICA - Podatki družbe za upravljanje tovornega postajališča Tovorni promet upadel Lani 14 odstotkov manj tovornjakov iz držav izven EU - Med januarjem in aprilom se je položaj nekoliko izboljšal V prvih štirih mesecih letošnjega leta se je na goriškem tovornem postajališču ustavilo 14 odstotkov manj tovornjakov iz držav izven EU kot v istem obdobju lani. Podatek je posredovala družba SDAG. Po zelo slabem začetku leta - januarja so namreč zabeležili 25 odstotni upad števila kamionov -, se je promet spet nekoliko povečal. »V aprilu - so povedali pri družbi SDAG - se je na tovornem postajališču ustavilo približno enako število tovornih vozil kot aprila 2008.« Februarja so zabeležili prihod 5.795 kamionov, kar pomeni 18,9 odstotkov manj kot februarja 2008, marca pa 6.668. Leto prej je bil promet za 8,5 odstotkov večji. Aprila 2009 se je na tovornem postajališču ustavilo 7.100 tovornjakov. Aprila 2008 jih je bilo 7.700, na promet pa je negativno vplival izbruh epidemije bolezni živine v vzhodni Evropi. »Če bi tega ne bilo, bi dosegli lansko število kamionov,« so povedali pri družbi SDAG. Tovornjaki na štandreškem postajališču bumbaca TRŽIČ-RONKE - Zaprli cesto št. 305 Prometni zamašek zaradi zaprtja obvoza Zaradi zaključevanja gradnje podvoza med Selcami in tržiškim rajonom San Polo so včeraj zaprli obvoz državne ceste 305, ki je speljan čez železniško progo Trst-Benetke. Zaradi tega se je na državni cesti št. 14 ustvaril prometni zamašek, v katerega so se ujeli številni avtomobilisti. Težave se bodo nadaljevale do srede, 20. maja, ko je predvideno odprtje podvoza. altran KRMIN - Domačini poklicali na pomoč karabinjerje Nasilni tat za zapahi 39-letni J.G. je hotel odnesti kolo - Prijavili 36-letnika zaradi kraje štirih samokolnic GORICA - Prijavili Hrvata in Italijana Utaja za deset milijonov evrov Goriška finančna straža je zabeležila nov dosežek v boju proti davčni utaji. Po operaciji, ki je privedla do prijave avtoprevozni-ka zaradi utaje treh milijonov evrov, so sile javnega reda v prejšnjih dneh razkrinkale še eno podjetje, ki naj bi utajilo državni blagajni okrog deset milijonov evrov davkov. Goriško poveljstvo finančne straže je tokrat prijavilo dva moška, ki sta izmenično opravljala vlogo odgovornega pri podjetju, ki je delovalo na področju mehanike. Gre za hrvaškega državljana in Ita- lijana iz Lombardije, ki sta ustanavljala in ukinjala »lažna« podjetja. Enega izmed le-teh je hrvaški državljan pred kratkim ustanovil na območju goriške pokrajine. Finančna straža je med kontrolo ugotovila, da je Hrvat že vodil mnoga druga podjetja, pri katerih je prišlo do utaje davkov in nenadnega zaprtja po izpeljavi večjih poslov. Skupno sta goljufa prikrila 8.200.000 evrov davka Irpef in Irap ter čez milijon evrov davka na dodano vrednost. Hrvat in Italijan sta bila prijavljena sodnim oblastem. Karabinjerji so aretirali Krminčana, ki je vlomil v zasebno garažo, da bi ukradel kolo in nekaj orodja. Dogodek se je pripetil v nedeljo ponoči v Krminu. 39-letni J.G., ki je že stari znanec sil javnega reda, je vstopil v spodnje prostore hiše v ulici Venezia Giulia. Prepričan, da ga ni nihče slišal, je začel brskati po garaži. Načrte sta mu prekrižali patrulji karabi-njerjev iz Krmina in iz Martinščine. Lastniki hiše so bili namreč še zbujeni in so slišali, da se nekdo premika v garaži. Namesto, da bi se sami preverili, kaj se dogaja, so poklicali krmin-ske karabinjerje. Agenti so kmalu prišli v ulico Venezia Giulia in preprečili 39-letniku, ki je že bil večkrat prijavljen zaradi tatvin in mamil, da bi zbežal. Ko so ga odpeljali na poveljstvo, se je ropar razburil. »Začel je vpiti. Nato je skušal napasti karabinjerje z brcami in s pestmi,« je povedal kapetan karabinjerjev Sut-to in pojasnil, da so ga zato aretirali z obtožbo poskusa ropa in nasilja. Krminski karabi-njerji so včeraj zjutraj prijavili še 36-letnega domačina, ki je čez vikend ukradel z gradbišča v Krminu štiri samokolnice in nekaj goriva. Ukradeno blago so našli v kombiju, ki ga je C.M. pogosto uporabljal. 24 Torek, 12. maja 2009 GORIŠKI PROSTOR / ŠEMPETER - V Iskri Avtoelektriki pripravljajo program reševanja presežnih delavcev Avgusta bodo odpustili še 250 zaposlenih za nedoločen čas Načrtovani prihodki družbe naj bi se letos znižali za petindvajset odstotkov Danes se bodo predstavniki sindikata in uprave v šempetrski družbi Iskra Av-toelektrika srečali z namenom, da skupaj pretresejo program reševanja presežnih delavcev. Kot je povedal Erik Panjtar, ki je v Iskri Avtoelektriki zadolžen za stike z javnostmi, ta program pripravljajo že nekaj časa, nanaša pa se na zaposlene za nedoločen čas, katerih delovna mesta do zdaj niso bila ogrožena. »Gre za vprašanje 250 zaposlenih. Kriteriji in merila, po katerih se bo pripravilo sezname tistih, ki bodo ostali doma, so še v usklajevanju, pred 1. avgustom pa se to zagotovo ne bo zgodilo, saj prejemamo s strani države subvencijo za skrajšan delovni čas, ki bi jo v primeru, da nadaljujemo z odpuščanjem, izgubili,« je še dodal in s tem zanikal nekatere informacije, po katerih naj bi v družbi, ki je zaradi gospodarske krize zašla v težave že v zadnjem četrtletju minulega leta, število zaposlenih v kratkem zmanjšali še za 200 do 300 ljudi. Povedal je tudi, da zaradi 40-od-stotnega zmanjšanja naročil, kar je glavni razlog za težave, doslej niso podaljševali pogodb za določen čas in dogovorov z delavci, ki so pri njih delali preko agencij. Obenem je razložil, da število zaposlenih pa so zmanjševali tudi tako, da tistih, ki so odšli v pokoj, niso nadomestili z novimi, kar po Panjtarjevem mnenju ne predstavlja klasične oblike odpuščanja, ampak njeno mehkejšo obliko. Kakor koli že, s tem so število zaposlenih, ki se je pred začetkom krize bližalo številki 2.000, zmanjšali za okrog400. Že pred časom so prešli tudi na 36-urni delavnik, prvomajski prazniki pa so za marsikoga v šempetrski družbi letos trajali kar 14 dni, saj so v tednu počitnic izkoristili most, potem so v ponedeljek in torek zaradi skrajšanega delavnika ostali doma, minulo sredo, četrtek in petek pa je večina zaposlenih koristila še stari dopust. »Mislim, da odpuščanje, o katerem se zdaj pogovarjamo, niti s 1. avgustom ne bo potrebno, če bo parlament sprejel zakon o subvencioniranju, ki je zdaj na vladi, » je povedal Valter Bensa, vodja sindikata v druž- Šempetrska Iskra Avtoelektrika bi in podpredsednik slovenskega sindikata kovinske in elektroindustrije ter dodal, da se lahko v tem času še marsikaj zgodi. Da bi zagotovili likvidnost, so v Iskri Av-toelektriki zamrznili vse nove investicije z izjemo naložb v ključne razvojne projekte in v dokončanje odprtih projektov. Za investicije naj bi tako letos namenili 2,9 mi- foto n.n. lijonov evrov, na ravni skupine pa 4,9 milijonov evrov, kar je za milijon evrov več od načrtovane izgube v letošnjem letu. Načrtovani prihodki, ki so na ravni skupine lani znašali okrog 260 milijonov evrov, naj bi bili v letošnjem letu za četrtino nižji, v obvladujoči družbi pa za 35 odstotkov nižji. Nace Novak GORICA - SSO Seznanitev s potrebami Bandelj pri zadrugi in tedniku Walter Bandelj, pokrajinski predsednik Sveta slovenskih organizacij, se je v četrtek srečal s predsednikom zadruge Goriška Mohorjeva Damjanom Paulinom in z odgovornim urednikom Novega Glasa Jurijem Paljkom. Namen srečanja je bil, da se pokrajinski del krovne organizacije boljše seznani z delom in potrebami založniške zadruge kot tudi slovenskega tednika. Damjan Paulin, predsednik zadruge Goriška Mohorjeva je Bandlju predstavil razvejano založniško dejavnost, medtem ko je časnikar in urednik Jurij Paljk orisal delo na Novem Glasu, ki se deli na goriško in tržaško uredništvo ter pomen, ki ga tednik ima pri posredovanju novic in informiranju znotraj naše narodne skupnosti v Italiji. »V tem smislu odigrava Novi Glas vlogo enega od glavnih medijev naše skupnosti, še posebno, če pomislimo na vrednote, na katerih je osnovano njegovo delovanje in poročanje. Pri tem pa ne moremo pozabiti, da Novi Glas je tudi precej bran na slovenski strani meje,« so ugotavljali udeleženci srečanja in nato pregledali tudi finančno stanje, ki jo taka medijska dejavnost zahteva. Bandelj, Paulin in Paljk so poudarili, da bo treba v prihodnjih mesecih sodelovati tako pri ohranjevanju primerne višine prispevkov, s katerimi zadruga razpolaga ter se potruditi pri iskanju novih virov financiranja; obenem si bo treba prizadevati za utrditev deželne razsežnosti tednika. Zgodbe o ekstremnih dirkah V kinodvorani v Šempetru pri Gorici bo danes ob 19. uri na sporedu tretji DEŠ-ov večer, na katerem bosta o zgodbah, ki so se napletle na dirkah čez Ameriko (RAAM), Dirki po Sloveniji (DOS) in še kje, spregovorila ekstremni kolesar Jure Robič in športni novinar ter kolesarski navdušenec Tomaž Kovšca. Jure Robič je javnosti znan kot eden najboljših ultra-maratonskih kolesarjev v zgodovini tega športa. Od leta 2003 do leta 2008 je sodeloval na šestih dirkah čez Ameriko in štirikrat zmagal. Leta 2004 je postavil svetovni rekord v 24-urnem kronometru. Leta 2005 je zmagal na ultramaratonski preizkušnji Le Tour Direct, leto kasneje pa na dirki Le Tour Ultime. V letih 2007 in 2008 je osvojil prvo mesto na DOS-u (Dirka okoli Slovenije). Tomaž Kovšca je o njem in njegovih dosežkih posnel dokumentarni film z naslovom Človek, ki zmore več. Film govori o Juretovem nastopu na dirki Le Tour Direct, na kateri kolesarji v enem delu in brez pravega počitka prevozijo celotno traso slovite dirke po Franciji. (nn) Lionsi o krvodajalstvu V organizaciji Lions kluba Vogrsko bo drevi ob 18. uri v gledališki dvorani novogoriške gimnazije predavanje z naslovom Ne zavrzimo življenja. Predavanje je organizirano v okviru akcije osveščanja s potrebami sodobnega časa na področju krvodajalstva in transplantacijske medicine. (nn) Take 6 v Gorici S koncertom skupine Take 6, ki bo na sporedu v Verdijevem gledališču v Gorici, se drevi zaključuje prvi jazz festival Ermi Bombi. Slavna vokalna skupina, ki jo sestavljajo Alvin Chea, Cedric Dent, Joey Kibble, Mark Kibble, Claude V. McKnight in David Thomas, bo nastopila ob 20.45. Z dre-višnjim spektaklom se zaključuje tudi letošnja sezona goriškega občinskega gledališča. Zaposlitev v Sovodnjah V pokrajinskem uradu za delo v ulici Alfieri v Gorici bodo jutri zbirali prijave za nadaljnje selekcije za računalniškega operaterja, ki bo zaposlen pri sovodenjski občini s polnim urnikom do 21. julija. GORICA - Thomasu Tonicellu uspel podvig Za vpis v knjigo rekordov potreboval 26 ur in 57 minut Med soboto in nedeljo je prevozil 2.578 kilometrov in prečkal 11 držav NOVA GORICA - Ob solkanski obvoznici uresničili pot Pešci in kolesarji vendarle varno do središča mesta Za vpis v Guinessovo knjigo rekordov je potreboval 26 ur in 57 ur, med katerimi je opravil 2.578 kilometrov in prečkal enajst evropskih držav. Thomas Tonicello, Krminčan, ki je po poklicu gasilec in je zaposlen v goriški gasilski kasarni, se je z motorjem tipa Kawasaki Versus 650 odpravil na pot v soboto ob 8.31 iz Gorice, na startno mesto pa se je vrnil v nedeljo ob 11.28. »Potovanje je potekalo v najboljšem redu, tako da sem potreboval veliko manj časa od načrtovanega. Vremenske razmere so bile namreč v glavnem dobre, na cestah pa ni bilo večjih zastojev,« je včeraj povedal Tonicello, ki se je na pot odpravil sam, pred odhodom pa je načrtoval, da bo potoval nekaj manj kot 36 ur. Motor mu je za uresničitev podviga dal na razpolago salon Drag Center iz Prema-riacca, primerna oblačila in obutev pa trgovina Mauri iz Ločnika. Goriški gasilec je potoval po Sloveniji, Hrvaški, Madžarski, Slovaški, Poljski, Češki, Avstriji, Nemčiji, Švici, Liechtensteinu in Italiji; 87 odstotkov poti je opravil po avtocesti, ostalih trinajst odstotkov pa po regionalnih cestah, ki so bile večinoma speljane po Slovaški, Poljski in Češki, le-te pa so bile po besedah goriškega gasilca tudi nekoliko dotrajane. Thomas Tonicello »Vreme je bilo povsod lepo, edino na Dunaju me je približno pol ure spremljal dež, na švicarskem gorskem prelazu San Bernardino pa je ob samo dveh stopinjah nad ničlo naletaval sneg,« je povedal Tonicello in poudaril, da je med potjo spoštoval vse hitrostne omejitve, sploh pa je njegovo hitrost merila in dokumentirala GPS naprava; njene meritve bodo namreč Guinessovi sodniki uporabili kot dokaz za vpis v knjigo rekordov. Tonicella so že včeraj popoldne intervjuvale nekatere krajevne televizije, medtem ko naj bi v prihodnjih dneh o njegovem podvigu in vpisu v Guinessovo knjigo poročale tudi državne televizijske mreže. Nova kolesarska steza ob solkanski obvoznici foton.n. Čeprav je bila solkanska obvoznica v uporabo uradno predana že koncem decembra 2007, so prebivalci naselij Varda, Vetrišče-Sever, Pavšičevo in Ščedne nad mestnim središčem vztrajno opozarjali na to, da izvajalci niso poskrbeli za nemoten dostop pešcev in kolesarjev do mesta. Prebivalci zgoraj omenjenih naselij so dolgo uporabljali kar najkrajšo pot mimo policije, ki pa vodi tik ob obvoznici, zato so se bali predvsem za svoje otroke na poti v in iz šole. Na novogoriški občini so kot razlog za zamujanje omenjali predvsem slabo vreme in reševanje zemljiške problematike, pred kratkim pa so le poskrbeli za delno ureditev kolesarske in pešpoti. Kot je povedala podžupanja Darinka Kozinc, je steza, ki so jo uredili nad solkansko obvoznico, med križiščem s ščedensko cesto in krožiščem, dolga približno 350 metrov in široka tri metre. »Zaenkrat je steza makadamska, predvidena pa je tudi asfaltacija, ko se bo teren utrdil. Povedati je treba, da je teren na omenjeni lokaciji razmeroma plazovit, zato je bilo treba izvesti tudi sanacijo teh pla-zovitih brežin« je povedala Kozinčeva in dodala, da stezo po celi dolžini od obvoznice ločuje varovalna ograja, namenjena pa je pešcem in kolesarjem. Kozinčeva je povedala še, da je znašala vrednost izvedenih del 185 tisoč evrov, izvajalec del pa je bila novogoriška družba Komunala. Pojasnila je tudi, da bo povezava z mestom dokončno podobo dobila, ko bo urejen tudi prehod preko galerije, že zdaj pa je zadeva, kar se tiče varnosti, urejena, pa čeprav je treba ob zaključku steze zaviti nazaj proti Vetrišču in od tam skozi podhod pod krožiščem do mesta. »Veseli smo, da smo dobili to pot, po kateri se ljudje že kar sprehajajo, in ki se bliža svoji končni podobi,« je zaključila podžupanja. Darja Anzeljc, ki na novogoriški občini vodi službo za cestno gospodarstvo je Kozinčevo dopolnila s podatki o tem, da naj bi bila asfaltacija poti izvedena v avgustu, tako da bi se dalo ob začetku prihodnjega šolskega leta do mesta sprehoditi ali odkolesariti po asfaltu. Glede nadaljevanja poti od krožišča dalje pa je pojasnila, da je predviden prehod čez galerijo, ki naj bi bil zaključen v letu 2010, sredstva zanj pa bosta prispevali občina in država, in sicer vsaka polovico. (nn) 25 T orek, 12. maja 2009 GORIŠKI PROSTOR / ŠTMAVER - Ob lepem vremenu povsem uspel deseti pohod GORICA - Nastop novogoriškega gledališča Stotrideset pohodnikov Dundo Maroje prečkalo tri mostove po primorsko Pobuda vredna pohvale zaradi svojega čezmejnega značaja Hrvaška komedija jutri v Kulturnem domu Del udeležencev pohoda bumbaca Novogoriška uprizoritev komedije Dundo Maroje iz leta 1551 velja za najbolj slavno hrvaško renesančno komedijo. K njeni popularnosti je precej prispeval Marko Fotez, ki je besedilo zelo uspešno adaptiral leta 1938. Prav v njegovi priredbi smo ga Slovenci prvič uprizorili pod naslovom Boter Andraž (1941), in odtlej se je vedno znova vračal na gledališke repertoarje, bodisi v izvirniku ali v priredbi. Zgodbo o skopuškem dubrovni-škem gospodu, ki v Rim pripotuje, da bi zapravljivemu sinu izpulil svojih pet tisoč dukatov, je prevajalec Srečko Fišer na novo prelil v pestro sotočje primorskih narečij, režiser Boris Kobal pa je dogajanje zasidral na notranje dvorišče, med osvetljena pročelja hiš. Dvanajstčlanski igralski ansambel v novogoriškem Dundo Ma-roju deluje kot družina sodobnih komedijantov dell' arte, kjer je tipizirane vloge od skopuhov do prebrisanih služabnikov in služabnic, plemičev in kurtizan mogoče nadgrajevati z ustvarjalnimi trenutki im- provizacije. Vse niti zgodbe drži v rokah premeteni služabnik Pomet, ki ga je Ra-doš Bolčina z izjemno širokim razponom razpoloženj, podkrepljenih z gibom in mimiko oblikoval v duhu machiavellističnih načel. Enako bogate, od energije prekipevajoče like so odigrali Iztok Mlakar, Vojko Belšak, Blaž Valič, Miha Nemec, Milan Vodopivec, Ana Facchini, Marjuta Sla-mič, Branko Ličen, Jože Hrovat, Gregor Fabjan, Maja Poljanec, Nevenka Vrančič in Aftero Kobal. Uprizoritev slavne hrvaške renesančne komedije v izvedbi novogoriške-ga teatra bo zaživela v dvorani Kulturnega doma v Gorici jutri ob 20.30. Ponovitev za goriški abonma bo opremljena z italijanskimi nadnapisi. Postaje avtobusnega prevoza za goriške abonente so sledeče: Poljane (gostilna, ob 19.20), Doberdob (cerkev, ob 19.25), Romjan (cerkev, ob 19.30), Tržič (S.Polo, 19.40 in črpalka Shell, ob 19.45), Štivan (nad gostilno, ob 19.50), Jamlje (gostilna, ob 20. uri), Gabrje (ob 20.05), Sovodnje (pri lekarni, ob 20.15). Pohod Treh mostov je zabeležil svoj mali jubilej, 10-letnico prirejanja. Organizacija jubilejnega pohoda je bila letos zaupana krajevnemu svetu za Pevmo, Štmaver in Oslavje, ki je ob sodelovanju društva Sa-botin iz Štmavra, zelo dobro opravil svojo nalogo. V pomoč je prišla tudi narava, ki je postregla z res lepo in sončno nedeljo. Na startu v Štmavru se je zbralo 140 ljubiteljev tovrstih športno-rekreacijskih prireditev, med potjo, zlasti v pobratenem Solkanu pa se je koloni pridružilo še nekaj pohodnikov. Iz gostoljubnega Štmavra so se ljubitelji hoje (med njimi so bile tudi mlade mamice z vozički) spustili najprej v dolino Pevmice, kjer jih je čakal prvi mostič, ki so ga domačini ob denarni pomoči grofa Blacasa zgradili daljnega leta 1875. Temu predelu domačini pravijo Hudičeva luknja ali Pri Štantu. Pot jih je nato vodila proti Pevmi mimo spomenika NOB do pevmskega mosta na Soči. Ta prometni objekt so zgradili zavezniki leta 1946; prvič je bil sicer most omenjen leta 1210, kasneje pa je bil velikokrat porušen in ponovno zgrajen. Na goriški strani mostu je pohodnike čakala prva okrepčevalnica, za katero so poskrbeli člani rajonskega sveta Stražce. Okrepčani in dobre volje so pohodniki pot nadaljevali ob Soči navzgor do Solkana, kjer so bili deležni še enega krepčila, nato pa so preko osimske-ga mostu, zgrajenega leta 1985 dosegli desni breg modre planinske lepotice. Še dobra dva kilometra in po kakih dveh urah hoje so udeleženci pohoda končali svoj napor. Na sedežu društva Sabotin so jih čakale okusna »paštašuta« in druge dobrote, ki jih v Štmavru znajo pripraviti. Sledilo je nagrajevanje, pred njim pa pozdravni nagovori organizatorjev in gostov. Pozdravili so goriški podžupan Fabio Gentile, predsednik domačega krajevnega sveta Lovrenc Peršolja, predsednik krajevnega sveta Stražce Vito Conighi ter predstavnika krajevnih skupnosti Placuta-Svetogorska četrt Miloš Čotar in Solkan Branko Belingar. Vsi so izrazili mnenje, da je potrebno ta pohod ohraniti, ker po eni strani predstavlja utrjevanje prijateljstva ob meji, po drugi strani pa se proga odvija po res lepem okolju, ki ga premore malokatero mesto in njegova bližnja okolica. Nagrado za najštevilnejšo skupino so prejeli Solkanci (31 vpisanih), najstarejši udeleženec je bil Franc Bizaj iz Štmavra (81 let), udeleženka pa Marija Kobal (75) iz Solkana. Za nagrado so prejeli konfekcije vina, ki so jih poklonili vinogradniki Fiegl, Primo-sic in Castel S.Mauro. Z jajčki Kinder (podaril jih je Market Despar Komauli) so bili nagrajeni tudi najmlajši udeleženci: Emanuel Devinar (1 leto), Manuel Benedetti (2 leti), Jaša Znidarčič in Barbara Devinar (6 let) ter Petra Feri in Nika Devetak (7 let). Del izkupička pohoda so namenili zdravljenju Stefanie Pallavicini, desetletne deklice iz Mo-ša, ki boleha za epileptogeno encefalopati-jo, hudo in redko boleznijo možganov. Prihodnje leto bo pohod priredil krajevni svet iz Stražic. (vip) GORICA - Zasedanje mladinske sekcije Slovenske skupnosti Prihodnost na kongresu Za predsednico skupine je bila izbrana Noemi Cristiani, za tajnika pa Simon Koren Udeleženci kongresa skupine Prihodnost GORICA - V okviru niza Komigo glasbeni večer z Rudijem Bučarjem Istrska glasba v moderni preobleki Glasbeniki iz Izole so med nastopom nepričakovano prekinili igranje pesmi Bandiera rossa Rudi Bučar na odru Kulturnega doma b.prinčič Pri zadnjem srečanju Komigo ni šlo za gledališko predstavo, temveč za koncert, ki sta ga pripravila Rudi Bučar in njegov bend. Ne glede na različnost v ponudbi predstave se je glasbeni večer kar dobro »ujel« v ša-ljivo-zabavno zvrst, ki ji je namenjen letošnji niz večerov s komično vsebino. Fantje iz Izole (ki niso vsi iz Izole) so v poldrugi uri trajajočem koncertu predstavili kopico istrskih ljudskih pesmi, ki pa so jih kar pošteno obdelali in predelali ter jim vtisnili pečat sodobnejših glasbenih tokov. Že sestava ansambla močno spominja na bučne beat skupine iz šestdesetih let (dve kitari, bas kitara in bobni). Četvorka glasbenikov se je dobro vklopila v pravi smisel večera in je za nastop v goriškem Kulturnem domu izbrala pesmi, ki po besedilu in deloma tudi po melodiji spadajo v kategorijo tako imenovanih »klamfarskih« motivov, kot so Moja mama čuha kafe, Stari babi štrik za vrat, mladi pupi prstan zlat in Mamma mia dammi cento lire. Vse te komade, ki so bili in so še del ljudskega izročila slovenskega Primorja, pa so fantje iz Izole pošteno zabelili z »ocvirki« roka, bluesa, soula in drugih glasbenih zvrsti, tako da pesmi izzvenijo v popolnoma drugačni luči. V tem pogledu so se gostje z Obale izkazali za zares velike mojstre pretvorbe, pa tudi za glasbenike s izostreno fantazijo, ki se odraža tudi v pikrih bodicah na čas, ki ga doživljamo. Pri tem gre izpostaviti zlasti nekoč ob vsaki priložnosti prepevano Bandiera rossa, ki je naenkrat izginila tudi s shodov skrajne levice. Izolani so se sredi pesmi ustavili rekoč, da so se po poti nekoliko zgubili (kot nekdanji tovariši) in se začeli spraševati: In zdaj, kako naprej? Na začetku so poslušalci spremljali dogajanje na odru nekoliko zadržano, toda vsaka nova pesem je povzročila naraščanje temperature v dvorani. Na koncu je bila vsa dvorana na nogah in skupina Rudi Bučar se je morala kar nekajkrat vrniti na oder. Poleg pevca in kitarista Rudija Bučarja, sestavljajo skupino še Zdenko Cotič (solo kitara), Giovanni Toffoloni (bas kitara) in Toni Pu-rič (bobni). Pred začetkom koncerta je prisotne pozdravil ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel, vsi poslušalci pa so ob vhodu dobili liziko z napisom Komigo 09. (vip) bumbaca V goriškem kulturnem centru Lojze Bratuž je v nedeljo potekal prvi kongres skupine Prihodnost, mladinske sekcije Slovenske skupnosti iz Gorice. Program se je začel ob 14.30 s športnim turnirjem, ki sta ga odigrali ekipi »mladih« in »starih«. Pri nogometu so zmagali mladi z rezultatom 9-8, v odbojki pa so jih premagali stari s tremi seti proti nič. Ob 18.30 je bil na vrsti osrednji del. Prejeli so pozdrave in čestitke vodilnih članov stranke ter vrstnikov iz Tržaške; posegla sta tudi novoizvoljeni deželni tajnik mladih SSk Tomaž Špacapan in predsednik Aljoša Jarc. Pri izvolitvi novega odbora je bila za predsednico skupine Prihodnost izbrana Noemi Cristiani, za tajnika pa Simon Koren, ki je podal poročilo o izvršenem delu in smernice za prihodnost. Sledilo je predvajanje dokumentarnega filma Manjšina danes, v katerem je skupina želela zaobjeti vse zamejske Slovence v Italiji in ovrednotiti njihovo skupno točko: čut pripadnosti slovenskemu narodu. Ob koncu filma so odborniki s plaketo nagradili najboljšega igralca popoldanskega turnirja Tomaža Špacapana; večer so z ubranim petjem in slovensko himno popestrila dekleta vokalne skupine Bodeča Neža. Srečanje se je zaključilo ob večerji in prijetnem kramljanju. (jk) 26 1 6 Sreda, 13. maja 2009 GORIŠKI PROSTOR nova gorica V vrtove sv. Frančiška se vrača glasba V samostanski cerkvi na Kostanjevici v Novi Gorici bo drevi ob 20. uri na sporedu prvi koncert v okviru 15. sezone cikla Glasba z vrtov svetega Frančiška. Predstavila se bo Vokalna skupina Vinika iz Goriških Brd pod vodstvom Franke Žgavec in ob spremljavi Mirjam Furlan na orglah. Do 22. junija bo sledilo še šest izbranih glasbenih večerov, katerih rdeča nit ostaja predstavljanje slovenske in ožje goriške, zamejske, italijanske ter furlanske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Priložnost bodo dobili uveljavljeni domači glasbeniki, predvsem pa mladi glasbeni talenti, zlasti tisti z »goriških vrtov«, ki se še uveljavljajo in si utirajo pot na koncertne odre. Vokalno skupino Vinika je leta 1994ustanovila skupina briških deklet, do danes pa je zrasla v osem-najstčlansko žensko skupino, ki jo odlikuje vokalna čistost in zlitost, kar so pevke dokazale na različnih revijah in tekmovanjih, kjer so prejele kar nekaj nagrad in priznanj. (nn) Še zadnja mesta za potovanje v 20. stoletje Revija Isonzo-Soča prireja v soboto, 16. maja, avtobusni izlet iz Gorice do Nove Gorice na temo zgodovinskega potovanja v dvajseto stoletje. Na programu so ob 9.30 zbirališče na trgu Seghizzi v goriškem grajskem naselju in obisk muzeja prve svetovne vojne, ob 11. uri ogled zgodovinskega dela mesta z avtobusom in obisk parka palače Attems, ob 11.45 ogled trga Transalpina in obisk muzeja, ob 12.30 obisk novogoriške občine, ob 13.30 kosilo v restavraciji Vrtnica, ob 15. uri obisk gradu Krom-berk in ogled stalne razstave Primorska 1918-1947; povratek je predviden med 16.30 in 17. uro. Obiske bodo popestrile razlage v italijanščini zgodovinarjev Lucia Fabia in Draga Sed-maka, poznavalcev urbanistike Die-ga Kuzmina in Tomaža Vuge, etno-loginje Inge Miklavčič Brezigar ter direktorja časopisa Isonzo Soča Daria Stasia; v avtobusu je še nekaj prostih mest, vpisovanje bo zato potekalo do četrtka, 14. maja, na sedežu časopisa Isonzo Soča v ulici San Giovanni v Gorici (tel. 0481-33343, e-pošta po-sta@isonzo-soca.it) s plačilom 23 evrov na osebo. CI3 Lekarne / DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 0481-40497. Gledališče korzu Italia 51/A v Gorici (tel. 048130212). SSG prireja gostovanje SNG Nova Gorica v sredo, 13. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (z italijanskimi nadnapisi) z nadkomedijo o večnem paru: ljubezni in denarju Dundo Maroje. Vozni red avtobusa za goriške abonente: Poljane (gostilna ob 19.20), Doberdob (cerkev ob 19.25), Romjan (cerkev ob 19.30), Tržič (S. Polo ob 19.40, črpalka Shell ob 19.45), Štivan (nad gostilno ob 19.50), Jam-lje (gostilna ob 20.00), Gabrje (ob 20.05), Sovodnje (pri lekarni ob 20.15). U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.50 »Hannah Montana: The Movie«; 20.00 - 22.10 »X-Man le origini: Wolverine«. Dvorana 2: 18.20 »State of Play«; 20.30 »Che - Guerriglia (2. del)«. Dvorana 3: 18.00 - 21.00 »Kinemax dAutore«: »Teza«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »X-Man le origini: Wolverine«. Dvorana 2: 18.00 »Hannah Montana: The Movie«; 20.00 - 22.00 »Fuori menu«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Star Trek«. Dvorana 4: 18.10 - 20.10 - 22.10 »San Valentino di sangue« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Kinemax dAutore«: »Two Lovers«. il Razstave V GALERIJI ANTICHE MURA v ul. Ros-selli v Tržiču je na ogled razstava Ful-via Dota; do 14. maja. FRANCO DUGO razstavlja v galeriji Kulturnega doma v Gorici do 30. maja med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter med prireditvami in do 16. maja v galeriji Artes v Novi Gorici, Gradnikove brigade 6, ob delavnikih med 9. in 12.30 in med 15. in 19. uro. FOTOGRAFSKI KROŽEK FBI vabi na ogled razstave Paole Zavan v baru Cichetteria v ul. Petrarca v Gorici; do 24. maja. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA je na ogled razstava Ksenije Čerče z naslovom Še ni brez naslova / »Not Yet Untitled«; do 29. maja od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. Koncerti FESTIVAL KOMIČNEGA GLEDALIŠČA KOMIGO 2009: v ponedeljek, 18. maja, ob 20.30 »Gulash koncert«. »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE«: v soboto, 16. maja, ob 20.45 bo v gledališču Verdi v Gorici nastopila gledališka skupina Terzo Teatro iz Gorice s predstavo »Il matrimonio puo attendere; informacije in predproda-ja vstopnic v knjigarni Antonini na 1. JAZZ FESTIVAL ERMI BOMBI: v gledališču Verdi v Gorici nastopa danes, 12. maja, skupina Take 6; informacije in predprodaja v gledališču Verdi v Gorici od ponedeljka do sobote med 17. in 19. uro (tel. 0481-33090) ali na spletni strani www.ticketone.it. GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA: v torek, 12. maja, ob 20.30 v Samostanski cerkvi Gospodovega oznanjenja na Kostanjevici v Novi Gorici bo koncert Vokalne skupine Vi-nika. »JAZZ & WINE OF PEACE COLLIO«: v četrtek, 14. maja, ob 21. uri v občinskem gledališču v Krminu Tommy Emmanuel (Avstralija); v petek, 15. maja, ob 21. uri v občinskem gledališču v Krminu Sarah Jane Morris (Velika Britanija); v soboto, 16. maja, ob 21. uri v občinskem gledališču v Krminu Maria Joao »Ogre« (Portugalska); v nedeljo, 24. maja, ob 12. uri v cerkvi »Beata Vergine del Soccorso« v kraju Monte Quarin brezplačen koncert skupine Clobeda's (Italija); predprodaja vstopnic na spletni strani www.boxofficeitalia.com. V sklopu manifestacije prireja združenje Con-trotempo tudi koncerte ob aperitivu in »Round Midnight«: v petek, 15. maja, ob 19. uri v lokalu Osteria Ca-ramella v ul. Matteotti 1 v Krminu NAŠ NOV NASLOV ELEKTRONSKE POŠTE w gorica@primorski.eu duo Ceck&Ross; v petek, 15. maja, ob 23.30 v lokalu In Taberna v ul. Friuli 10 v Krminu Denise Dantas Quartet; v soboto, 16. maja, ob 19. uri v domačiji Klinec v Medani 20 na Dobro-vem Maxmaber orkestar in ob 23.30 v piceriji Alla Pergola v ul. Matteotti 42 v Krminu Adriana Vasques Quartet. SNOVANJA v priredbi SCGV Emil Ko-mel in Arsateliera iz Gorice: 15. maja ob 20.30 bosta v kleti domačije Ke-ber na Plešivem (Ceglo 17) pevka Mirjam Pahor in Baguette Quartet izvajala šansone pevke Edith Piaf. 9 Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil v sredo, 22. aprila, na oglasni deski Deželnega šolskega urada v Trstu v ul. S. Anastasio, 12, objavljen razpis za potrditev, vključitev in posodobitev pokrajinskih (nekdanjih permanentnih) lestvic učnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom. Razpis je na ogled tudi na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuo-la.fvg.it), na oglasni deski goriškega oddelka Urada za slovenske šole in na posameznih šolah. Prošnjo za potrditev mora vložiti tudi učno osebje, ki je v omenjenih lestvicah vključeno pogojno, četudi še ni doseglo predvidenega naslova za polnopravno vključitev. Obrazci za vložitev prošenj so isti kot za vključitev v pokrajinske lestvice šol z italijanskim učnim jezikom in zainteresirani jih dobijo na spletni strani Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.pubblica.istruzione.it), na posameznih šolah in na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila.Prošnje je treba oddati Uradu za slovenske šole (ul. Ri-smondo, 6) do petka, 22. maja 2009. M Izleti STARŠI IZ DOBERDOBA organizirajo izlet v zabavni park Mirabilandia (RA) v torek, 16. junija. Cena izleta je 39 evrov in vključuje avtobusni prevoz in vstopnino v park. Otroci, ki ne presegajo 1 m višine in nesamostojni prizadeti plačajo 20 evrov; informacije in vpisovanje na tel. 348-4735330 (Lucia Ferfolja). Organizatorji prosijo udeležence za plačilo izleta. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike, ki bodo odpotovali od 4. do 6. junija do jezera Mag-giore, naj plačajo saldo za izlet v trgovini pri Mili do 27. maja. Avtobus bo odpeljal iz Ronk (pred picerio Al Gambero) ob 6.20 s postanki v Doberdobu ob 6.30, Jamljah ob 6.45 in Štivanu ob 6.50; informacije ne tel. 380-4203829 (Miloš).. SPDG prireja 14. junija, ob vsakoletnem srečanju planincev, avtobusni izlet v Šentjanž v Rožu na Koroškem; prijave od četrtka, 14. maja, na sedežu društva na Verdijevem korzu 51 int. v Gorici med 19. in 20. uro. SPDG razpisuje večdnevni planinski izlet od 26. do 29. junija v Apenine (med deželo Marche in Umbria); informativno srečanje in prijave v četrtek, 14. maja, ob 20. uri na sedežu društva na Verdijevem korzu 51 int. v Gorici. Ob prijavi se vplača akontacijo. KD OTON ŽUPANČIČ prireja od 5. do 9. septembra avtobusni izlet v Brno, Krakov, Auschwitz in Dunaj; informacije in vpisovanje do 15. maja na tel. 0481-21065 (Vojko Nardin), 048134730 (Karlo Nanut) in 0481-21856 (gostilna Turri). KD OTON ŽUPANČIČ obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Umbri-jo (Spello, Spoleto, Norcia, Castel-luccio in Val Nerina ter Orvieto) in obisk praznika Vini nel mondo od 30. maja do 2. junija; informacije in prijave na tel. 340-3447695 po 19. uri (Tamara). Ü3 Obvestila GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bo v maju urad za prevoze odprt samo na sedežu Motorizacije na Tržaški ulici 317 od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, ob ponedeljkih tudi med 15. in 17. uro. KMEČKA ZVEZA je na razpolago za pomoč pri izpolnjevanju prijav do- hodkov 730 oz. Unico. Urad v Gorici je odprt za stranke ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 13. ure (tel. 0481-82570). POHOD PO TEMATSKI ENERGIJSKI PEŠ POTI OD LIJAKA DO SEKULA-KA bo v nedeljo, 17. maja, ob 9. uri s startom na prireditvenem prostoru v Vitovljah. ZDRUŽENJE CUORE AMICO bo izvajalo brezplačno kontrolo krvnega pritiska, holesterola in koncentracije sladkorja v krvi (na tešče) v sredo, 27. maja, od 9. do 11. ure na sedežu rajonskega sveta za Svetogorsko četrt in Placuto, ul. del Santo 26 na vogalu z ul. della Croce 8 v Gorici. SKUPNA PREDSTAVITEV VSEH TREH ŽUPANSKIH KANDIDATOV OBČINSKE ENOTNOSTI Paola Vizinti-na, Alenke Florenin in Ingrid Kom-janc bo v sredo, 13. maja, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici; medtem bo predstavitev so-vodenjske liste Občinske enotnosti v petek, 15. maja, ob 20.30 v centru Danica na Vrhu. PREDSTAVITEV LISTE SLOVENSKE SKUPNOSTI, ki bo nastopila na občinskih volitvah 6. in 7. junija, bo v petek, 15. maja, ob 20.30 v Sedejevem domu v Števerjanu. AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža prireja v soboto, 16. maja, 7. ženski mednarodni turnir v balinanju. Tekme se bodo začele ob 9. uri na štandreškem in sovo-denjskem balinišču. Ob slabem vremenu bodo tekme potekale na pokritem balinišču v Gradišču. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 43. redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 16. maja, v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ul. Ricreatorio 2, v prvem sklicu ob 14.30 in v drugem ob 15. uri, po naslednjem dnevnem redu: otvoritev občnega zbora in namestitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc in sprememb pravilnika, razno. V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) je v teku literarna igra na temo ljubezni z naslovom »Le tue parole d'amore«. Pobudnik te je pisatelj Alberto Venier, ki bo v žiriji za izbiro najlepšega stavka o ljubezni (največ trideset besed na posebnem obrazcu, ki je na razpolago v knjigarni do 31. maja). Zmagovalko ali zmagovalca bodo nagradili v soboto, 6. junija, s kuponov v vrednosti 150 evrov za nakup knjig in z objavo stavka v prihodnji Venierjevi knjigi. Pisatelj bo ob aperitivu in glasbeni spremljavi predstavil zadnjo publikacijo »Ora che vorrei restare«. ŠE 5 MEST ZA 11. USTVARJALNO DELAVNICO ZSKD, ki bo letos potekala v Mladinskem hotelu v Pli-skovici od nedelje, 23. avgusta, do petka, 28. avgusta; informacije in prijave čimprej pri Zvezi slovenskih kulturnih društev na korzu Verdi, 51 v Gorici, tel. 0481-531495, faks 0481550004, e-pošta gorica@zskd.org, spletna stran www.zskd.eu. IS Prireditve V GOSTILNI AL SOLE v ul. Morelli 13/a v Gorici bodo v sredo, 13. maja, ob 20.30 prebirali poezije, ki so nastale v okviru pobude Govoriti o Ljubezni. INŠTITUT ZA SREDNJEEVROPSKA KULTURNA SREČANJA (ICM) prireja v četrtek, 14. maja, ob 18. uri v hiši Ascoli v ul. Ascoli 1 v Gorici predstavitev publikacije »Scrittori in trin-cea. La letteratura e la Grande Guer-ra«. Prisoten bo Fulvio Senardi, ki je knjigo uredil. V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v četrtek, 14. maja, ob 18. uri Massimo Grusovin predstavil svojo knjigo »Le cose e gli esseri«. V SPREJEMNEM CENTRU GRADINA v Doberdobu bo v četrtek, 14. maja, ob 20.30 večer z naslovom Pogovor o naših in tujih gorah. Gost bo Dušan Jelinčič. HI Osmice SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Marin Držič M8f8fS Nadkomedija o večnem paru ljubezni in denarju Režiser: Boris Kobal — V sredo, 13. maja ob 20.30 v Kulturnem domu Gorica (z italijanskimi nadnapisi) ^m ■ i ■ i in !■■■■ Postaje avtobusnega prevoza za goriške abonente so sledeče: Poljane (gostilna, ob 19.20), Doberdob (cerkev,ob 19.25), Romjan (cerkev,ob 19.30), Trže (S.p0i0,19.40-črpalka Shell,ob 19.45), Štivan (nad gostilno,ob 19.50), Jamlje (gostilna, ob 20.00),Gabrje (ob 20.05), Sovodnje (pri lekarni,ob 20.15). ^m ■ i ■ i in !■■■■ Info in predprodaja: blagajna Kulturnega doma Gorica,od ponedeljka do petka od 10.do 13. in od 16.do 18.ure (tel.048133288) luitE lnfo@teaterssg.lt - www.teaterssg.lt S Poslovni oglasi MIZARSTVO, izdelki in popravila po naročilu. Pipan Venceslav s.p. - Prvačina, 37 (SLO) Tel. 00386-31373087 Pogrebi V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. DANES V GORICI: 9.30, Marta Skorianc vd. Masotti iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče. DANES V POLAČU: 14.00, Teresa De-vetak por. Juren (iz tržiške bolnišnice ob 13.30) v cerkvi Sv. Agate in na pokopališču v Foljanu. DANES V KRMINU: 10.00, Dirce Pas-cutto por. Voncini iz bolnišnice na pokopališče; 10.30, Matilde Degaudenz (sestra Paola Maria) v kapeli samostana Rosa Mistica in na pokopališču. ^ Zapustila nas je naša draga Teresa (Uta) Devetak por. Juren (stara 76 let) Žalostno vest sporočajo mož Bine, hčerki Zora in Cilka, zeta in vnuki ter ostali sorodniki. Pogreb bo danes, 12. maja ob 14. uri v cerkvi sv. Agate v Polazzu. Sprevod bo krenil iz kapele tržiške civilne bolnice ob 13.30. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam ob strani v tem težkem trenutku. Tržič, Polazzo, 12. maja 2009 Priznano pogrebno podjetje Preschern Ob boleči izgubi mame Ute izreka občuteno sožalje odbornici Cilki in družini sekcija prostovoljnih krvodajalcev Sovodnje ob Soči 27 T orek, 12. maja 2009 GORIŠKI PROSTOR / slovensko stalno gledališče - Zadnja letošnja produkcija je Art export V 250 letih so se bolezni duha in časa dodatno poglobile ... Žanina Mirčevska »posodobila« Goldonijevo komedijo Impresarij iz Smirne - V četrtek predpremiera Art export je komedija, morda navidezno plitva, ki kliče po streznitvi, kajti po dvesto petdesetih letih se ni nič spremenilo. Nasprotno. Bolezni duha in časa so se poglobile, bog denar premočno zmaguje na vseh področjih, tudi v umetnosti. Tako je makedonska dramaturginja Žanina Mirčevska, letošnja dobitnica Grumo-ve nagrade, med drugim predstavila najnovejšo produkcijo Slovenskega stalnega gledališča, tisti njen Art Export, ki je nastal po motivih komedije Carla Goldoni-ja Impresarij iz Smirne (1759). Besedilo je na predlog zagrebškega gledališča Ke-rempuh napisala leta 2002, lani je bilo uprizorjeno tudi v Podgorici, v petek pa bo igra doživela tudi slovensko praizvedbo. Predstava o vlogi umetnosti in umetnikov, predvsem pa pohlepa, ki je po mnenju režiserja Eduarda Milerja kot nalašč za ta krizni čas. Ob Mirčevski, s katero sta v Trstu že sodelovala pri uspešni postavitvi Samomorilca, so predstavo oblikovali Branko Hojnik, Peter Furlan, Tajana Me-štrovic, Maša Kagao Knez, Rafael Cavar-ra, Jože Faganel, Igor Zobin, Vladimir Jurc, Danijel Malalan, Violeta Tomič, Nikla Pe-truška Panizon, Polona Vetrih, Romeo Grebenšek, Lara Komar, Primož Forte, Maja Blagovič in Jose. Art export predstavlja obenem slovo dosedanjega umetniškega vodje Marka Sosiča, ki je bližnjo premiero označil kot »čas čiste radosti, saj se s premiero Art exporta zaključuje sezona, ki zagotovo do danes ni pustila ravnodušnih gledalcev, nasprotno, odprla je veliko zanimanja, a do nekaterih predstav tudi polemik in gneva. Bilo pa je veliko povsem odprtih refleksij, ki so nas zaradi intelektualnega nivoja obogatile z novimi spoznanji. Prepričan sem, da bo tudi komedija Art export v ponos našim izbiram in da se bodo ob njej razvili zanimivi pogovori o času, v katerem živimo, o izvotljenih vrednotah, lažnih umetnikih, o diktaturi kapitala.« Sosič ni želel delati obračunov, poudaril pa je, da je med skoraj devetletnim »domovanjem« v Slovenskem stalnem gledališču skušal biti čim bolj pozoren opazovalec življenja in temeljnih vprašanj tega časa. Ob tem ni želel podleči modnim populističnim gledališkim trendom, kar ga je stalo tudi samote ali izolacije. »Toda vse se premošča in vera v to, da mora biti SSG drugačno gledališče od ostalih, tako slovenskih kot tržaških na sploh, me ni nikoli zapustila. Ne mislim boljše ali slabše, drugačno pač.« Umetniški vodja se je zahvalil skoraj petsto ljudem (v novinarski mapi je bil popoln seznam!), s katerimi je prišel v Desno posnetek z včerajšnje predstavitvene konference, spodaj pa prizor iz igre kroma in agnese divo Razstava ob 200-letnici Ilirskih provinc Premiera Francije in Slovenije, Francois Fillon in Borut Pahor sta v Mestnem muzeju Ljubljane včeraj popoldne odprla razstavo Napoleon rezhe Iliria vstan. Razstava, ki je eden od osrednjih dogodkov v okviru praznovanja 200. obletnice ustavitve Ilirskih provinc, oživlja čas francoske nadvlade na Slovenskem med letoma 1809 in 1813. Obiskovalca že v atriju muzeja pozdravi veličastno bronasto poprsje Napoleona, ki ga je zasnoval Lorenzo Bartolini. V razstavišču so najprej v dveh prostorih na ogled eksponati, ki obiskovalcu približajo čas Ilirskih provinc. V prvem je predstavljenih nekaj pomembnih dokumentov, med njimi ustanovitveni akt nastanka Ilirskih provinc - mirovna pogodba iz Schonbrunna, umetniških del, orožja in drugih eksponatov, ki obiskovalca seznanijo z različnimi vidiki življenja na Slovenskem v obravnavanem obdobju. Občudovati je mogoče tudi celopostavni portret Napoleona Bonaparteja iz pariškega mestnega muzeja Carnavalet. V drugi sobi je razstavljeno pohištvo, uporabni predmeti in umetniška dela, ki obiskovalcu približajo duha časa. Sprehod skozi obe sobi naredi še zanimivejši muzejska klepetulja, ki obiskovalce zabava s čenčami iz časa, ko so po ljubljanskih ulicah odmevali škornji francoskih vojakov. Tretji del razstave je posvečen času po Ilirskih provincah. Avtorica razstave je Irena Žmuc. Predmete zanjo je posodilo okrog 50 slovenskih in francoskih inštitucij in posameznikov. Razstava bo prihodnje leto postavljena še v Parizu. Napoleon je Ilirske province ustanovil s posebnim dekretom po podpisani mirovni pogodbi v Schon-brunnu. Njihovo glavno mesto je bilo Ljubljana. Čeprav Francozi niso popolnoma odpravili fevdalnih vezi, je njihova vladavina za prebivalce Ilirskih provinc pomenila podrobnejšo seznanitev s pridobitvami francoske revolucije in sodobno meščansko družbo. V tem času je bila na Slovenskem uvedena enakost pred zakonom, splošna vojaška obveznost, sodobna uradniška uprava, poenoten davčni sistem, odpravljeni nekateri davčni privilegiji, razmejene so bile pristojnosti med državo in Cerkvijo, sodstvo pa podržavljeno. (STA) stik, posebno iskreno zahvalo pa namenil »tistim, ki so bili zame resnično pomembni in so za SSG še zmeraj. To so: Valentina Repini, Tomaž Ban, Peter Fur-lan in Rossana Paliaga.« Kdor se bo v prihodnjih dneh podal v tržaški Kulturni dom, bo na vhodnem stopnišču zagledal tudi sedem po- sebnih znamenj - kozmogramov, ki jih je na podlagi svojih raziskav oblikoval Marko Pogačnik. Vsak košček prostora je namreč del večje celote in stičišče različnih energij, vsi, ki ga obiskujemo, sooblikujemo njegov energijski naboj. Dobro bi bi bilo, če tega ne bi pozabili ... (pd) stalno gledališče fjk - Množičen odziv obiskovalcev Gigi Proietti: veliki mojster zabavnega, razvedrilnega gledališča Gigi Proietti sodi med tiste velike igralce, ki znajo osvojiti srca gledalcev. Njegove predstave napolnijo gledališke dvorane, kar je npr. Stalno gledališče FJK že nekajkrat izkoristilo in s simpatičnim Proiettijem nagradilo svoje obiskovalce, ki so med najzvestejšimi v Italiji (o tem pričajo razveseljivi podatki o številu prodanih abonmajev in vstopnic). Tudi ob zaključku letošnje sezone je Proietti sprejel vabilo »starega prijatelja Tonina«, se pravi direktorja Antonia Calende, in v okviru izvenabonmajske ponudbe spet zaželel »dober večer«. Pod prijaznim naslovom Di nuovo buonasera je Proietti z izbrano vrsto mladih interpretov, ki so - kot je sam povedal - obiskovali njegovo rimsko igralsko šolo, podal nekakšen povzetek italijanskega varieteja izpred desetletij. Seveda ni šlo za nikakršen filološki prikaz, temveč za izbor skečev - na začetku se je najprej poklonil Eduardu De Fi-lippu -, pevskih in plesnih točk, ki jih je spremljal orkester. Steber predstave je seveda Gigi Proietti, ki je izvrsten igralec, odlično poje in povsem obvlada oder. Dobri so tudi njegovi mlajši soigralci, med njimi sta tudi njegovi hčerki - malce jima moram pomagati, je slavni očka pridal v predstavitvi. Proietti je proti »visokim« predstavam, svoje izjemne igralske talente usmerja v ironijo in zabavo občinstva: tudi tokratna, ki je bila v tržaški Ros-settijevi dvorani na sporedu od petka do nedelje, ni bila izjema. Do zadnjega kotička napolnjena dvorana se je odlično odzivala na odrsko dogajanje in ni Proiettija ni spustila iz dvorane, do- Gi i Proietti kler ni vsaj za vzorec odigral slovite »saune«, tekst pa je z njim osvajalec redtkafe far korana. (bip) gledališki^o^ bivša ribarnica - Skupaj v Trstu Okno v svet slovenske knjige Prejšnjo soboto, 9. maja, se je v bivši ribarnici na tržaškem nabrežju zaključil niz predstavitev, ki so jih priredili Založništvo tržaškega tiska, založba Mladika in Tržaška knjigarna, v sklopu pobude Skupaj v Trstu. V soboto zjutraj sta se zvrstili dve srečanji: najprej sta časnikar Walter Chiereg-hin in prof. Marija Pirjevec predstavili obsežno antologijo Laltra anima di Trieste, ki nudi italijanskim bralcem bogat prikaz slovenskega tržaškega literarnega ustvarjanja od Trubarja do današnjih dni, nato pa je bil na vrsti literarni pogovor s pesnikoma Markom Kravosom in Claudiom Grisancichem. »Klepet« je uvedla urednica ZTT-ja Martina Kafol, v nadaljevanju pa sta pesnika, dolgoletna prijatelja, spregovorila o svojih dvojezičnih zbirkah, ki sta izšli pred kratkim. Claudio Gri-sancich je svojo zbirko Su la strada de casa/Domov grede, v tržaškem narečju in prevodu Marka Kravosa, izdal prav pri ZTT-ju, tako da je stekla beseda tudi o izzivih in težavah pri prevajanju iz narečja v knjižni jezik. Obiskovalci srečanja so potem lahko prisluhnili poezijam o Trstu in morju, tako v italijanščini kot v slovenšči- ni, Marko Kravos pa je prebral tudi nekaj pesmi iz svoje najnovejše zbirke Za grižljaj zemlje. Avtorja sta klepet zaključila s povabilom na predstavitev Grisancic-heve zbirke, ki bo v torek, 19. maja, ob 17.30 v prostorih zavarovalnice Generali (Salone degli In-contri - Sede del Circolo Azien-dale - GENERALI, Trg Duca degli Abruzzi 1 - 7. nadstropje). Prav tako uspešni sta bili tudi ostali dve predstavitvi. V četrtek sta časnikar in planinec Dušan Jelinčič ter avtor Ettore Tomasi predstavila nov italijanski vodnik po Slovenski planinski transverzali Traversata alpina slovena. Delo, ki je pravkar izšlo pri založbi Mladika, je prvi tovrstni prikaz najpomembnejše slovenske planinske poti v italijanskem jeziku. V petek zjutraj pa je Tržaška knjigarna priredila predstavitev italijanskega prevoda romana Dušana Jelinčiča Budovo oko, ki je izšel pri tržaški založbi Antony z naslovom L'occ-hio di Buddha. O delu sta spregovorila tržaški časnikar Giuliano Sadar in avtor, ki je prisotne navdušil s svojim pripovedovanjem doživetij na himalajskih višinah in srečanj s šerpami ter njihovim bogatim duhovnim svetom. 28 Torek' 12' maJa 2009 ITALIJA / IMIGRACIJA - Zavračanje ilegalnih pribežnikov v Libijo še v središču pozornosti Tudi Svet Evrope kritizira politiko Italije do priseljencev Vladna večina pa vztraja pri njej, z izjemo Finija, po katerem je potrebno spoštovati pravico do azila RIM - »Zavrniti ilegalne priseljence direktno v Libijo je zelo žalostno ravnanje, ki v korenini zatira možnost, da bi človek ušel preganjanju in nasilju, poslužujoč se pravice do azila.« Tako je dejal komisar za človekove pravice pri Svetu Evrope Thomas Hammarberg, ko je včeraj ocenil najnovejšo politiko italijanske vlade do ilegalnih priseljencev, ki skušajo iz severne Afrike priti po morju v Evropo. Hammarberg je Rim pozval, naj nemudoma preneha s takšnim svojim ravnanjem. Hammarberg se je tako pridružil kritikam, ki so jih Berlusconijevi vladi na isti račun že izrekli Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR), Vatikan in italijanska škofovska konferenca, pa tudi notranja opozicija z Demokratsko stranko na čelu. Te kritike je v precejšnji meri osvojil predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini, ki je sicer vidni predstavnik vladne večine. »Zavračati ilegalne priseljence samo po sebi ne krši mednarodnega prava,« je včeraj dejal v Alžiriji, kjer se je mudil na uradnem obisku. »Toda ena reč je zavračati ilegalne priseljence, druga reč je onemogočiti beguncem, da prosijo za politično zatočišče. To pravico Italija mora zagotoviti,« je dejal Fini. Toda glavnina vladne večine ne sliši na to uho. Zunanji minister Franco Frattini je opozoril, da Svet Evrope ni isto kot Evropska unija in da Italija spoštuje norme EU. Po njegovem bi morali v tem primeru zagotoviti pravico do azila ne tako, da bi Italija sprejemala ilegalne priseljence, ampak tako, da bi UNHRCR odprl svoje predstavništvo v Libiji. Trdo linijo do ilegalnih priseljencev je te dni potrdil sam predsednik vlade Silvio Berlusconi, rekoč, da Italija ne sme postati »mul-tietnična družba«. S tem je izzval val kritik, vključno iz krogov škofovske konference, ki je opozorila, da v Italiji že obstaja multietni-čna družba in da je to bogastvo za državo. Tudi Fini se je kritično obregnil ob pre-mierovo izjavo. »Multietničnost je demografska danost in ne smemo si zatiskati oči pred dejstvom, da bo v Italiji vse več priseljencev. Poskrbeti moramo raje, da zagotovimo učinkovit model integracije, saj so vsi sedaj uveljavljeni modeli pomanjkljivi,« je dejal. Sergio Toffetti ga vala", kot so "Morte di un amico" (Smrt prijatelja, 1959) režiserja Franca Rossija in "Un eroe del nostro tempo" (Junak našega časa, 1960) Sergia Capogne. Filmi, ki so jih "našli" s skrbnim brskanjem po "kleteh nacionalne kinoteke" in drugih italijanskih arhivih, bodo morali skozi natančen postopek konser-vacije in restavriranja. Po zaključku beneškega filmskega festivala bodo italijanski filmi starejših letnic prikazani po Italiji in svetu, z namenom, da na novo zaživijo, še piše na spletni stani Beneškega bienala. RETROSPEKTIVA - Beneški filmski festival »Arheološke izkopanine« italijanske kinematografije BENETKE - Velika filmska retrospektiva 66. beneškega filmskega festivala, ki bo potekal med 2. in 12. septembrom, bo letos ponovno posvečena bogati italijanski filmski produkciji. Retrospektiva z naslovom "Questi fantasmi 2: Cinema italiano ritrovato", se bo podala na polja ekscentričnosti, populizma in filmskih div, piše na spletni strani Beneškega bienala. Retrospektivo, ki bi jo v slovenščino prevedli v Ti strahovi 2: Ponovno najdena italijanska kinematografija, pripravlja Sergio Toffetti in bo obsegala več kot 30 filmov, nastalih med letoma 1940 in 1980. V kategorijo Ekscentrični je Toffet-ti uvrstil filme, ki niso ekscentrični samo po vsebini, temveč tudi v vizualnem smislu. Svojo privlačnost črpajo iz tega, da predstavljajo parodijo samim sebi. Takšna sta na primer filma "Cenerentola e il Signor Bonaventura" (Pepelka in gospod Bonaventura, 1941) v režiji Sergia Tofa-na in "Temporale Rosy" (Nevihta Rosy, 1980) režiserja Maria Monicellija. Italijanski režiserji so v filmih "za ljudstvo" ujeli farso in družbeno melodramo, neposredno so prikazovali vesele in žalostne plati vsakdanjika, življenjske zgodbe, ki niso imele ambicij, da bi se vpisale v zgodovino. Pravi novi odkritji sta, z zgodovinopisnega in filmskega vidika, filma "Uno tra la folla" (Nekdo iz množice, 1946) v režiji Ennia Cerlesija in Piera Tel-linija z Edoardom De Filippom in Carlo Campanini, o prehodu od Salojske republike v osvoboditev, ter "Donne senza nome" (Ženske brez imena, 1950) režiserja Geze von Radvanyja, brata slavnega madžarskega pisatelja Sandorja Maraia; film so psoneli v taborišču za ženske brez državljanstva. Filmske dive predstavljajo pomemben del zgodovine italijanskega filma. Ta izjemni zvezdniški sistem so ustvarili veliki producenti, ki so velikim režiserjem omogočili angažma filmskih lepotic. Tako je Toffetti v retrospektivo vključil tudi filme, v katerih so nastopile lepotice, kot so Silvana Pampanini, Rossana Po-desta, Giovana Ralli in Claudia Cardinale. Poleg naštetih filmov bodo predvajali še "pozabljene klasike", kot so "La ra-gazza in vetrina" (Dekle v izložbi, 1961) v režiji Luciana Emmerja, "La fiamma che non si spegne" (Ogenj, ki ne ugasne, 1949) režiserja Vittoria Cottafavija, "Nella citta l'inferno" (V mestu pekel, 1959) Renata Castellanija, ter dela "novega italijanske- CERKEV Župnik gladovno stavkal TREVISO - Nek duhovnik se je iz protesta, ker je njegova cerkev vse bolj prazna, v minulem tednu odločil za tridnevno gladovno stavko. Župnik Eros Mario Pellizzari iz kraja Campigo pri Trevisu je tako hotel vzbuditi pozornost svojih župlja-nov.Od minule nedelje pa do srede ni stopil iz cerkve, kjer je večino časa molil in stradal, spal je vsega skupaj osem ur. Vse, kar je v 72 urah zau-žil, je bila voda. »Želel sem vzbuditi pozornost skupnosti in opozoriti na nevarnost duhovne anoreksije v današnji družbi. Navdihnil me je Gandhi,« je po koncu gladovne stavke v petek pojasnil 47-letni duhovnik, katerega cerkev obiskuje le še četrtina krajanov, večinoma starejši. »Med mojo gladovno stavko je bila cerkev noč in dan odprta, 150 ljudi me je obiskalo in mi izrazilo podporo. Med njimi so bili tudi nekateri mladi, ki še nikoli niso bili pri maši,« je še povedal župnik. cesare battisti »V Italijo ne grem živ!« Cesare Battisti BRASILIA - Nekdanji terorist Cesare Battisti, ki je v priporu v Braziliji, je v intervjuju za francosko-nemško televizijo Arte izjavil, da se v Italijo ne bo vrnil živ. »Ne bom potoval v Italijo, tja ne bom prispel živ, preveč se bojim. Vsakdo lahko še vedno izbere, kdaj naj umre,« je dejal. V svoji celici v kraju Papuda je pristavil, da v zaporu trpi in da je nedolžen: »Po 30 letih so me zaprli zaradi zločinov, ki jih nisem storil.« Predsednik republike Giorgio Napolitano je v soboto izrazil upanje, da bodo brazilske oblasti, ki so po njegovem »nerazumljivo prizanesljive«, izročile Battistija Italiji. Resoluciji za zasebne šole RIM - Italijanska poslanska zbornica je prejšnjo sredo sprejela tri resolucije o šolstvu, o katerih dve odkrito gresta v smer povečanja denarnih sredstev v korist zasebnih šol. Resoluciji, ki sta ju predložili Ljudstvo svobode oz. UDC, od vlade zahtevata, da v finančnem zakonu za leto 2010 vrne zasebnim šolam sredstva, ki so bila okleščena s finančnim manevrom za letošnje leto, obenem pa da finančno dotacijo dodatno poveča oz. poskrbi, da se ta dotacija vrne na stopnjo izpred dveh let, kar pomeni približno petsto milijonov evrov. Parlament je tudi sprejel resolucijo Demokratske stranke in Italije vrednot, ki sicer upošteva zasebno pobudo na področju izobraževanja, a hkrati opozarja, da ta pobuda ne sme postaviti pod vprašaj družbene kohezije in integracije: v mul-tietnični in večkulturni družbi mora raven družbene vključenosti vsekakor prvenstveno zagotavljati javno šolstvo, so prepričani pri DS in IdV. Davčni prihodki v prvem četrtletju padli za 4,6% RIM - Po podatkih, ki jih je objavil oddelek za finance gospodarskega ministrstva, so se davčni prihodki v prvem četrtletju v primerjavi z istim obdobjem lani znižali za 4.068 milijonov evrov oziroma za 4,6-od-stotka, brez upoštevanja enkratnih prihodkov, t.i. una tantum. V prvem četrtletju je bil davek na dodatno vrednost (IVA) manjši za 2,4 milijarde evra oziroma za 10,6-odstot-ka; davek IVA na uvoženo blago se je znižal za 33 odstotkov. V obravnavanem obdobju so davčni prilivi iz naslova boja proti utaje-vanju znašali 888 milijonov (- 12 milijonov evrov). Iz ministrstva so obenem sporočili, da tudi na gibanje davčnih prihodkov vplivajo učinki gospodarske krize. Rimski park bodo poimenovali po Mii Martini RIM - Občina Rim bo 14 let po smrti velike dive italijanske popevke Mie Martini po njej poimenovala park v mestni četrti Caltagirone. Park, v kateremu bodo pevki postavili tudi spominsko ploščo, bodo v navzočnosti rimskega župana Giannija Alemanna odprli danes, na dan obletnice smrti Martinijeve. Mia Martini (1947-1995) velja za eno odmevnejših italijanskih pevk. Med njenimi uspešnicami so skladbe »Minuetto«, »Piccolo uomo«, »La nevicata del '56« in »Almeno tu nell'universo«. Za posledicami kapi je v nepojasnjenih okoliščinah umrla, stara komaj 47 let. bocen - Minister Brunetta največji nasprotnik posebnega statuta Desnica zahteva evropske sankcije proti SVP Pod udarom avtonomija bocenske pokrajine BOCEN - Na Južnem Tirolskem prihaja do zlorab pri izvajanju posebnega statuta bocenske pokrajine. V to je prepričan zunanji minister Franco Frattini, ki napoveduje, da bo Rim postavil pod drobnogled zadnja dogajanja, ki so precej skalila odnose med centralno vlado in južnotirolskimi oblastmi. Ne gre samo za polemike, ki so izbruhnile okrog praznovanja 25. aprila, temveč za usodo južnotirolske upravne avtonomije. Največji njen nasprotnik je minister Renato Bru-netta, po katerem Južni Tirolci uživajo privilegije, ki jih je treba ukiniti. Nesprejemljive izjave bocenske-ga podžupana Oswalda Ellecoste, ki je na predvečer 25. aprila podčrtal, da so nacisti osvobodili Južno Tirolsko, so dale duška rimskim nasprotnikom avtonomije in seveda lokalni italijanski desnici. Čeprav je podžupanove izjave (Ellecosta se je javno opravičil) obsodil politični vrh Južnotirolske ljudske stranke (SVP), je poslanka Ljudstva svobode Manuela Bianco- Minister Renato Brunetta fiore zahtevala evropske sankcije proti SVP. Gre za politično oziroma predvolilno propagando, ki gotovo ne bo vplivala na umiritev razmer, prej nasprotno. Da so grožnje in polemične izjave poslanke Biancofiore popolnoma neutemeljene, je prepričan poslanec Siegfrid Brugger, ki je bil svojčas predsednik SVP. »Naša stranka, ki zastopa veliko večino nemške in ladin-sko govoreče skupnosti, je v vsem povojnem času jamčila mirno sožitje. Tudi v najhujših težavah, za kar si bo pri- Poslanec SVP Siegfrid Brugger zadevala še naprej,« pravi Brugger. Bruggerju in njegovemu poslanskemu kolegu Karlu Zellerju se zdi povlečena za lase tudi polemika o »etničnih kandidaturah« na listah SVP. Desnica očita zbirni južnotirol-ski stranki, da pri kandidaturah di-skriminira Italijane. To nikakor ni res, pravita poslanca, ki izpostavljata, da SVP vse od prvih volitev leta 1948 kandidira osebnosti nemške in ladin-ske jezikovne skupnosti, kar je v skladu z zgodovino, tradicijo in identiteto stranke. Nobena novost in tudi ne škandal, kot trdijo zastopniki desnice. Minister Frattini, ki je pred leti prebival v Bocnu, hoče tudi preveriti dejavnost Schutznov, gibanja južnoti-rolskih strelcev. Zunanji minister meni, da bi morala država razorožiti pripadnike tega gibanja, ki - pravijo v Bo-cnu - med paradami razkazujejo le staro orožje. Tudi schutzni postajajo torej predmet politične polemike. Bo-censki tisk poroča, da predsednik Pokrajine Bocen in SVP Luis Durnwal-der ni ravno navdušen ne toliko nad delovanjem južnotirolskih strelcev, kot nad njihovimi paradami, ki vsako leto povzročajo spore in polemike. Durnwalder, ki je med prvimi obsodil besede bocenskega podžupana o 25. aprilu, je večkrat pozval Rim, naj opusti polemiko proti južnotirol-ski avtonomiji, ki ne pelje nikamor in ustvarja le dodatne napetosti. Vodja SVP pa je tudi svoje somišljenike pozval k previdnosti in uravnovešenosti, saj skrajna stališča v nemškem taboru koristijo le italijanski desnici. / SVET Torek, 12. maja 2009 29 BLIŽNJI VZHOD - Papež je v okviru osemdnevnega potovanja včeraj prispel v Izrael Benedikt XVI. obsodil zanikanje holokavsta Obiskal je spominski center holokavsta Jad Vašem v Jeruzalemu JERUZALEM - Papež Benedikt XVI. je včeraj ob obisku spominskega centra holokavsta Jad Vašem v Jeruzalemu podal jasno obsodbo holokavsta in pozval k večnemu spominu na njegove žrtve. "Naj njihovo trpljenje ne bo nikoli zanikano, podcenjevano ali pozabljeno," je dejal papež. Že pred tem se je srečal tudi z izraelskim predsednikom Šimonom Peresom. "Naj imena žrtev nikoli ne izginejo! ... In naj vsi ljudje dobre volje ostanejo pozorni na izkoreninjenje vsega, kar lahko vodi v tovrstne tragedije, iz človeških src," je dejal papež. Kot je pojasnil, je prišel v Jad Vašem, da v tišini počasti spomin na milijone žrtve "grozljive tragedije holokavsta". Njihova imena bodo vedno ostala zapisana v srcih vseh, ki so jih imeli radi, tistih, ki so preživeli koncentracijska taborišča, in vseh tistih, ki so odločeni, da ne bodo nikoli več dovolili, da takšna grozota še kdaj osramoti človeštvo. 'Več kot vse to pa so njihova imena zapisana v spominu Boga vsemogočnega," je še dejal papež. "Katoliška cerkev čuti globoko sočutje z žrtvami, ki se jih tu spominjamo, je še dejal papež in obenem poudaril, da je Cerkev blizu tudi vsem, ki so danes žrtve preganjanja na podlagi rase, barve kože in vere. "Cerkev je predana molitvi in neutrudnemu delu, da bi zagotovila, da sovraštvo ne bo nikoli več zavladalo v človeških srcih," je še rekel. Pred svojim nagovorom je papež tudi ponovno prižgal večni plamen, ki gori v spominskem centru, in položil venec, nato pa je za nekaj trenutkov obstal s sklonjeno glavo in sklenjenimi rokami. Poleg tega se je srečal s šestimi preživelimi holokavsta. Papežev govor ob obisku Jad Vaše-ma je v Izraelu medtem naletel na prve kritike. Govor je bil ganljiv, vendar mu je nekaj manjkalo, je za izraelski časnik Haaretz dejal predsednik Sveta Jad Vašem in preživeli holokavsta rabin Israel Meir Lau. Benedikt XVI. ni poimenoval odgovornih Nemcev ali nacistov za ta grozovit zločin, niti se ni opravičil ali izrazil obžalovanja, je pojasnil rabin. Papež se je sinoči v Jeruzalemu srečal tudi z organizacijami medverskega dialoga, pri čemer je izbruhnil manjši incident. Muslimanski predstavnik je po papeževem govoru v nekem avditoriju začel kritizirati Izrael. Razburjeni judovski predstavniki so želeli iz protesta zapustiti dvorano, nakar je eden to tudi storil. Papež muslimanskega predstavnika, ki je govoril v arabščini, ni razumel in je le začudeno opazoval dogajanje. Še pred obiskom Jad Vašema se je Benedikt XVI. na svoj prvi dan obiska v Izraelu srečal z izraelskim predsednikom Peresom. Papež v spominskem centru holokavsta Jad Vašem v Jeruzalemu ansa Papež je ob tem zatrdil, da je "trajna varnost stvar zaupanja" in pojasnil, da to pomeni, da svojega bližnjega spoznaš kot sebi enakega. "Varnost, integriteta, pravičnost in mir. V božjem načrtu za svet so ti neločljivi," je dejal papež in pozval ljudi, naj živijo te vrednote. Kot je še dodal, vsak dan moli, da bi se v Sveto deželo in v celotno regijo vrnil mir, rojen iz pravičnosti, ki bi za vse prinesel varnost in novo upanje. Peres je medtem dejal, da so bili vsi zelo ganjeni nad papeževo obsodbo antisemitizma, ki jo je podal ob včerajšnjem prihodu na letališče Ben Gourion v Tel Avivu. "Ljudstva naše regije so naveličana vojn," je še dejal Peres in dodal, da lahko "verski voditelji tlakujejo pot političnim voditeljem" ter "očistijo minska polja, ki ovirajo pot do miru". Izraelce in Palestince mora v to, da je mir dosegljiv, prepričati "močan in navdihujoč duh" in ne še eno oklepno vozilo, je še dejal Peres. Iz njegovega urada so tudi sporočili, da se je papež med obiskom pri njem srečal tudi s starši izraelskega vojaka Gilada Šalita, ki ga palestinsko gibanje Hamas zadržuje že od junija 2006. Papež bo danes v Jeruzalemu daroval mašo na prostem, v četrtek pa v Nazaretu ter v sredo v Betlehemu na palestinskih ozemljih, kjer se bo sešel s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. Srečal se bo tudi s predstavniki krščanske, judovske in muslimanske skupnosti, obiskal pa bo tudi palestinske begunce. IRAN - Po večmesečnem priporu Ameriško-iranska novinarka na prostosti TEHERAN - Po skoraj štirimese-čnem priporu je ameriško-iranska novinarka Roxana Saberi ponovno na prostosti. Drugostopenjsko iransko sodišče je namreč njeno osemletno zaporno kazen, na katero je bil obsojena zaradi vohunjenja za ZDA, včeraj spremenilo v dvoletno pogojno kazen. 31-letna novinarka je kmalu zatem že zapustila zapor Evin v Teheranu. "Dobro sem, ne želim dajati komentarjev, a sem dobro," je dejala Sabe-rijeva, ko je zapuščala zapor Evin, od koder se je nato odpeljala v spremstvu očeta Reze Saberija. Ta je že od marca v Iranu, kjer si je prizadeval za njeno izpustitev. Svojo hčerko naj bi nameraval čim prej odpeljati nazaj v ZDA. Iranske pravosodne oblasti so sicer ob potrditvi novice o zmanjšanju kazni tudi sporočile, da bo Saberijeva lahko zapustila državo. "Lahko počne, kar želi, tako kot vsi državljani, ki imajo potni list in lahko odidejo in pridejo, ko želijo," je povedal vir. Saberijevo so iranske oblasti zadr- Roxana Saberi ansa ževale od konca januarja. Sprva so trdili, da so jo aretirali, ker je kupovala alkohol, kar je v Iranu prepovedano, nato pa so jo obtožili vohunstva in jo za zaprtimi vrati minuli teden obsodili na zaporno kazen. Primer je sprožil ogorčenje Zahoda, za novinarko pa se je zavzel tudi predsednik ZDA Barack Obama. Saberijeva, ki je sicer iranskega porekla, je bila rojena v ZDA, zadnjih šest let pa živi v Iranu. Sodelovala je z več ameriškimi mediji, poročala pa je tudi za britansko televizijsko postajo BBC V ofenzivi pakistanske vojske ubitih do 700 upornikov ISLAMABAD - V obsežni ofenzivi pakistanske vojske na severozahodu države je bilo v minulih štirih dneh ubitih do 700 upornikov, operacija pa se bo nadaljevala, dokler z območja ne bo pregnan zadnji taliban, je včeraj sporočil pakistanski notranji minister Rehman Malik. Njegovi podatki o žrtvah so precej višji od tistih, ki jih je v nedeljo sporočila vojska. Po njenih podatkih naj bi bilo v spopadih v dolini Svat in okoliških okrožjih ubitih med 400 in 500 talibani. Zaradi spopadov je z območja pobegnilo več 100.000 civilistov. V nedeljo je dolino Svat ob začasni odpravi policijske ure zapustilo na tisoče civilistov. Združeni narodi so včeraj sporočili, da so v svojih taboriščih od 2. maja našteli 360.000 novih beguncev iz doline Svat ter sosednjih okrožij Dir in Buner. Pol milijona ljudi je svoje domove zapustile že med preteklimi ofenzivami. Obama bo Rusijo obiskal med 6. in 8. julijem MOSKVA - Ameriški predsednik Barack Obama bo Rusijo obiskal med 6. in 8. julijem, so včeraj zapisali na spletni strani Kremlja. To bo prvi uradni obisk Obame v Rusiji po prevzemu položaja januarja letos. Obama se je z ruskim kolegom Dmitrijem Medvedjevom prvič srečal že ob robu vrha skupine 20 najrazvitejših in najhitreje rastočih držav (G20) aprila v Londonu. Predsednika sta se na prvem srečanju osredotočila predvsem na pogajanja o nasledniku pogodbe o zmanjšanju strateškega orožja (Start) iz obdobja hladne vojne, ki mu decembra poteče veljavnost. Rusija in ZDA si prizadevata za izboljšanje odnosov, potem ko so se ti močno ohladili v obdobju nekdanjega ameriškega predsednika Georgea Busha. Napadalec v predmestju Osla ustrelil dve ženski OSLO - Oboroženi napadalec je v predmestju norveške prestolnice Oslo včeraj ustrelil dve ženski, nato pa sodil še sebi, je navedbe policije povzela norveška televizija TV2 Nyhetskanalen. Policija domneva, da je storilec žrtvi poznal. Napadalec je ženski ustrelil zunaj hiše v okrožju Nesoeya v zahodnem delu Osla. Ena od žrtev je bila stara med 50 in 60 let, druga pa naj bi bila mlajša. Napadalec, oborožen s puško, naj bi bil star med 60 in 70 let, poznal pa naj bi obe žrtvi. Policija ga je našla mrtvega v hiši. (STA) VESOLJE - V primeru težav bo priskočil na pomoč Endeavour Raketoplan Atlantis uspešno na poti k teleskopu Hubble CAPE CANAVERAL - Ameriška vesoljska agencija Nasa je včeraj ob 20. uri po srednjeevropskem času iz izstrelišča Cape Canaveral na Floridi uspešno poslala na pot proti vesoljskemu teleskopu Hubble raketoplan Atlantis. Gre za zadnjo misijo raketoplanov proti omenjenemu teleskopu. Na krovu raketoplana Atlantis so v vesolje poleteli poveljnik misije Scott Altman, pilot Gregory Johnson ter člani posadke Megan McArt-hur, John Grunsfeld, Mike Massimino, Andrew Feustel in Michael Good. Misija bo trajala 11 dni in predvidenih je pet vesoljskih sprehodov, od četrtka naprej. Posadka raketoplana bo najprej preverila vesoljsko plovilo, če se morda ni poškodovalo med vzletom. Za primer hudih težav na izstrelišču čaka raketoplan Endeavour. Misija Atlantisa je namenjena obnovi in tehnološki posodobitvi teleskopa, ki je v vesolju od aprila 1990. S tem zadnjim človeškim obiskom mu želijo podaljšati življenjsko dobo najmanj do leta 2014 in povečati tehnološke zmogljivosti raziskovanja vesolja. Hubble naj bi ob koncu svojega delovanja padel na Zemljo, predvidoma v Indijski ocean. Misija Atlantisa je 126. po vrsti za raketoplane in 30. po vrsti za Atlantis. Teleskop Hubble je izjemnega pomena za raziskovanje vesolja in je bil ključen pri številnih odkritjih. Med drugim so z njegovo pomočjo določili starost vesolja, ki bi naj znašala 13,7 milijarde let, prvo organsko molekulo v atmosferi drugega planeta, dejstvo, da imajo vse večje galaksije na sredini črno luknjo, da je proces nastajanja planetov na splošno enak in dokaz, da se širitev vesolja pospešuje, pri čemer ga poganja neznana sila, ki tvori večino energije in materije iz česar je sestavljeno vesolje. (STA) G10 - Predsednik ECB Trichet Svetovno gospodarstvo je na točki preobrata BASEL - Svetovno gospodarstvo se nahaja okoli točke preobrata, pri čemer se v nekaterih primerih že kažejo znaki okrevanja, v drugih pa se krčenje gospodarske dejavnosti upočasnjuje, je včeraj po polletnem srečanju centralnih bank iz skupine G10 dejal predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet. "Ko gre za gospodarsko rast, se približujemo točki preobrata. Vidimo lahko upočasnjevanje padanja bruto domačega proizvoda. V nekaterih primerih je že moč opaziti okrevanje, v drugih se padanje nadaljuje, a v počasnejšem ritmu," je po srečanju na sedežu Mednarodne banke za poravnave v švicarskem Baslu dejal Trichet, ki je govoril v imenu guvernerjev oz. predsednikov centralnih bank G10. Pri tem je predsednik ECB posvaril, da je treba ostati pozoren. "Smo v neznanih vodah, pa čeprav smo na točki preobrata ali celo dlje v nekaterih gospodarstvih," je povedal. Obenem so vodilni možje najpomembnejših centralnih bank zatrdili, da morajo vlade najpomembnejših svetovnih gospodarstev sedaj pozornost posvetiti "izhodnim strategijam", s katerimi bodo skozi ukrepe fiskalne politike po koncu krize zagotovile po-vratek k "zdravi in vzdržni" rasti. Trichet je pozitivno označil tudi razmere na svetovnih finančnih trgih. "Razmere na trgih so se od septembra 2008 precej popravile," je dejal, a dodal, da na finančnih trgih še vedno "potekajo popravki nekaterih neravnotežij". Septembra lani se je svetovna finančna kriza po propadu največje ameriške investicijske banke Lehman Brothers močno zaostrile. Čeprav je predsednik ECB izpostavil nekaj vzpodbudnih novic iz bančnega sektorja, pa je opozoril, da še ni čas za popuščanje prizadevanja za stabilizacijo finančnega sektorja. Skupino G10 sestavlja dejansko enajst držav. Poleg sedmih najrazvitejših svetovnih držav (ZDA, Japonska, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Italija in Kanada) so v njej še Belgija, Nizozemska, Švedska in Švica. Gre za države, ki v okviru Mednarodnega denarnega sklada (IMF) sodelujejo v posojilni liniji General Arrangemets to Borrow, s katerim IMF zagotavljajo izredna sredstva. Skupina je znana tudi pod imenom pariški klub. (STA) 30 Torek, 12- maja 2009 cerkno - Med 14. in 16. majem Jazz festival Dogajanje bodo uvedli portugalski improvizatorji Powertrio Program festivala Jazz Cerkno, ki bo potekal med 14. in 16. majem, se ponaša z glasbeniki, ki so pomembno sooblikovali evropsko in svetovno free jazz sceno. Na »starem placu« oz. v Cerknem bodo prvi festivalski dan zaznamovali improvi-zatorji Powertrio, mednarodna zasedba Jureta Pukla High Interaction Group in Schlippenbach Trio. Festival bodo v četrtek, 14. maja, ob 19. uri na glavnem odru uvedli portugalski improvizatorji Powertrio. Trojica glasbenikov se pri ustvarjanju naslanja na avtorje, kot so John Cage in Morton Feldman, po drugi pa jih zanimajo tudi eksperimentalni zvoki. Sledil bo nastop Puklovega High Interaction Group, ki prinaša kompleksne ritme ter navdihnjeno muzi-ciranje z izleti v improvizacijo, piše v festivalski knjižici. Uvodni festivalski večer bodo sklenili pretkani glasbeni mački iz nemško-britanske zasedbe Schlippenbach Trio. Vodja tria, pianist Alexander von Schlippenbach, velja za enega od glasbenikov, zaslužnih za razmah evropskega free jazza in svobodne improvizacije. Pri projektu Schlippenbach trio že od leta 1970 sodeluje s saksofonistom Evanom Parkerjem in bobnarjem Paulom Lovensom. Trio po besedah organizatorjev izvaja kompleksno in razvejano svobodno improvizirano glasbo. Petek, 15. maj, na »satri plac« prinaša prvo srečanje s kontraba-sistko Joelle Leandre. Na glavnem odru bo nastopila z dolgoletnima sodelavcema violinistom Carlosom Zingarom in Sebijem Tramontano na pozavni. Leandreova bo v soboto nastopila še kot solistka v cerkniški Glasbeni šoli. Prav na solo nastopih ta izjemno čuteča glasbenica priča- ra ritual, v katerem se poglablja v samo srž glasbenega procesa, se brez prestanka predaja navdihu in dosega nevsakdanjo zlitost med svojim telesom in glasbilom. Festivalski šotor bosta v petek »pretresla« še Peter Brotzmann s free-jazz-corovskim triom Full Blast in slovenska zasedba Lolita. Slednja deluje že od druge polovice 80-ih let in pri ustvarjanju ostaja zvesta nalezljivi mešanici jazza, rocka, punka in etno motivov, so zapisali organizatorji. Zaključni sobotni večer poleg solo nastopa Leandrove ponuja še štiri slovenske koncertne premiere. Ameriški Mike Reed's Loose Assembly nadaljuje tradicijo čikaške jaz-zovske šole, obenem pa je v raznoliki in impulzivni glasbi najti navezave na balade, hard bop, post rock in etiopski groove. Švedski band ESS bo v soboto preigraval ekspresivno mešanico klasične in moderne improvizacije ter free jazza, italijanski Tiziano Tononi Quartet pa v Slovenijo prihaja s projektom A Tribute to Don Cherry, na katerem glasbeniki preigravajo zapuščino slavnega trobentača. Za vrhunec večera in festivala bo poskrbel francoski trio Push The Triangle, pod vodstvom priznanega avantgardnega glasbenika Francka Vi-grouxa. Slednji igra na različne tipe kitar, zvočne učinke pa bogati z elektronskimi zvoki. Ob festivalu bosta potekali delavnica iz fotografiranja glasbenikov pod vodstvom Žige Koritnika ter delavnica »divje hrane« z Dariom Cor-tesejem. Na ogled bo tudi fotografska razstava Džez u Cierknam članov Foto Kluba Cerkno Marka Čadeža in Roberta Zabukovca. (STA) GLEDALIŠČE FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko Stalno Gledališče Žanina Mirčevska: »Art export« / v četrtek, 14. maja ob 20.30 (Red F, pred-premiera) z italijanskimi nadnapisi; v petek, 15. maja ob 20.30 (Red A, premiera) z italijanskimi nadnapisi; v soboto, 16. maja ob 20.30 (Red B); v sredo, 20. maja ob 11.00 (barakuda), zaključeno za šole; v četrtek, 21. maja ob 19.30 (Red K) z italijanskimi nadnapisi in varstvo otrok; v petek, 22. maja ob 20.30 (Red T) z italijanskimi nadnapisi; v nedeljo, 24. maja ob 16.00 (Red C) varstvo otrok in v ponedeljek, 25. maja ob 10.00 (morski pes) zaključena za šole. Mala dvorana SSG Edoardo Erba: »Maraton v New Yor-ku« / Izredna ponovitev v soboto, 23. maja ob 17.00. Gledališče Rossetti Michael Frayn: »Rumori fuori scena« / Režija Attilio Corsini. Urnik: jutri, 13. maja ob 20.30, v četrtek, 14. ob 16.00 in 20.30, v petek, 15. in v soboto, 16. ob 20.30 ter v nedeljo, 17. maja ob 16.00. GORICA Kulturni dom Danes, 12. maja, ob 10.00 / "Komigo 2009" - komična opera »Don Pasqua-le« (v slovenskem jeziku); ponovitev za šole. V ponedeljek, 18. maja, ob 20.30 / "Komigo 2009" - »Gulash koncert«. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 12. maja ob 11.00 in ob 19.30 / Jean - Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Jutri, 13. maja ob 11.00 in ob 19.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotih-cev, Molière«. V četrtek, 14. maja ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. V petek, 15. maja ob 19.30 ob 19.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotih-cev, Molière«. V soboto, 16. maja ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. V ponedeljek, 18. in v torek, 19. maja ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. Mala drama Jutri, 13. maja ob 20.00 / Dušan Jova-novic: »Življenje podeželjskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. V četrtek, 14., v petek, 15. in v soboto, 16. maja ob 20.00 / Milena Mar-kovic: »Barčica za punčke«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 12. maja ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. Jutri, 13. maja ob 12.00 / Branko Za-vršan in solisti: »Solistika«; ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V četrtek, 14. maja ob 20.00 / Olja Mu-hinja: »Tanja - Tanja«. V petek, 15. maja ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V soboto, 16. maja ob 20.00 / David Drabek: »Ples na vodi«. V ponedeljek, 18. in v torek, 19. maja ob 20.00 / Plavt: »Osli«. Mala scena Jutri, 13. maja ob 18.00 in ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V četrtek, 14. maja ob 20.00 / Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. V petek, 15. maja ob 20.00 / Miha Maz-zini »Let v Rim«. V soboto, 16. maja ob 20.00 / Jana Pavlic: »Tosca«. V torek, 19. maja ob 20.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«. Cankarjev dom David Harrower: »Črni kos« Dvorana Duše Počkaj / Režija: Rene Maurin, igrata iva Babic in Janes Starina. Urnik: v nedeljo, 17., v ponedeljek, 18., v torek, 19. in v nedeljo, 24. maja ob 20.00. Šentjakobsko gledališče V četrtek14. maja ob 17.00 / M. Python: »Kralj Arturr in sveti Gral« (komedij), režija Gregor Čušin. V petek, 15. maja ob 19.30 / A. Rozman Roza: »Najemnina ali We are the nation on the best location« (komedija). PRIREDITVE GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi G. Donizetti: »La fille du régiment«: Urnik: od danes, 12. do četrtka, 14. ob 20.30 in v soboto, 16. maja ob 16.00. Gledališče Rossetti »Giovanni Allevi in concerto«: Nastopa Giovanni Allevi. Urnik: danes, 12. maja ob 20.30. Dvorana Bartoli »Atlantide« / Nastopa CRDL Compa-gnia Mvula Sungani v okviru festivala »Trieste per la danza 2009«. Urnik: danes, 12. in jutri, 13. maja ob 21.00. »Trittico« / Nastopajo skupine: Arearea, Sharon Fridman, ArtefettoDanza v okviru festivala »Trieste per la danza 2009«. Urnik: v petek, 15. in v soboto, 16. maja ob 21.00. KRMIN ■ »JAZZ & WINE OF PEACE COLLIO« v četrtek, 14. maja, ob 21. uri v občinskem gledališču v Krminu Tommy Emmanuel (Avstralija); v petek, 15. maja, ob 21. uri v občinskem gledališču v Krminu Sarah Jane Morris (Velika Britanija); v soboto, 16. maja, ob 21. uri v občinskem gledališču v Krminu Maria Joao »Ogre« (Portugalska); v nedeljo, 24. maja, ob 12. uri v cerkvi »Beata Vergine del Soccor-so« v kraju Monte Quarin brezplačen koncert skupine Clobeda's (Italija); predprodaja vstopnic na spletni strani www.boxofficeitalia.com. V sklopu manifestacije prireja združenje Contro-tempo tudi koncerte ob aperitivu in »Round Midnight«: v petek, 15. maja, ob 19. uri v lokalu Osteria Caramella v Ul. Matteotti 1 v Krminu duo Ceck&Ross; v petek, 15. maja, ob 23.30 v lokalu In Taberna v Ul. Friuli 10 v Krminu Denise Dantas Quartet; v soboto, 16. maja, ob 19. uri v domačiji Kli-nec v Medani 20 na Dobrovem Max-maber orkestar in ob 23.30 v piceriji Alla Pergola v Ul. Matteotti 42 v Krminu Adriana Vasques Quartet. V SKLOPU PRIREDITVE »CORTO-CIRCUITO« - 25 umetnikov se predstavlja v Krminu - bosta v lokalu Jazz & Wine le bar v Ul. Matteotti 78 v Krminu večera »Funky Night's«: v petek, 15. maja, ob 21. uri koncert Remengo Brothers in v soboto, 16. maja, ob 21. uri »DJ Matthew VS Luca Sax«. Na ogled bo razstava Maurizia Fave; vstop prost. _SLOVENIJA_ ■ GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA: Danes, 12. maja, ob 20.30 / Samostanska cerkev Gospodovega oznanjenja na Kostanjevici v Novi Gorici - koncert Vokalne skupine Vinika. V torek, 19. maja, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Primorski glasbeni biseri - Koncert primorskih nagrajencev različnih glasbenih tekmovanj. V torek, 26. maja, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Zarja Vatovec -klavir; Aljaž Kalin Kante - klarinet, David Trebižan - klavir. V torek, 2. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Večer slovenskih skladateljev - Ansambel Gaudeamus, Aleksandar Spasic, dirigent. V torek, 9. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Kvartet Stradivarius (Italija) - Stefano Picotti - violina, Caterina Picotti - violina, Annalisa Clemente - viola in Andrea Musto -violončelo. V ponedeljek, 15. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Dario Savron - marimba, Fabian Perez Te-desco - marimba. V ponedeljek, 22. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Mihe-la Brecelj - violina, Danijel Brecelj - klavir. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 12. maja ob 20.00 Gallusova dvorana / »Operacija: Orfej«. Koncept in režija Kirsten Dehlholm, Hotel Pro Forma in Latvijski radijski zbor. Danes, 12. maja ob 20.30 / Nastopa skupina »The Necks« (Avstralija). Šentjakobsko gledališče Danes, 12. maja ob 10.00 / Svetlana Makarovič: »Mali kakadu« (otroški muzikal), režija Andrej Jus. V četrtek, 14. maja ob 20.00, Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija - »Fantazija 3«. Dirigent: Evan Christ, solistka: Anja Bukovec -violina. V ponedeljek, 18. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / »Tambuco«, ansambel tolkal iz Mehike. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Občinska umetnostna dvorana (Veliki Trg): do 17. maja bo na ogled razstava umetnice Nore Carelle. Urnik: odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. OPČINE Galerija Milko Bambič (Proseška ul. 131): do 28. maja bo na ogled razstava slikarke Mirelle Schott Sbisà. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. BRIŠČIKI Avalon: do 17. maja je na ogled razstava slikarke Luise Milano Rustja, pod naslovom »Barve dobrega počutja«. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 21.00. REPEN V Kraški hiši: do 17. maja, je na ogled slikarska razstava Edija Žerjala, pod naslovom »Duhovnost vode«. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galerija La Bottega (Ul. Nizza 4): do 24. maja, bo na ogled razstava Michele Sbuelz; odprta od torka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro. V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju: do 31. maja je na ogled razstava Tine Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. Državna knjižnica (Ul. Mameli): do 5. junija je na ogled razstava satiričnih stripov Danieleja Panebarca z naslovom »Bilo je nekoč v Italiji, od fašizma do osvoboditve«. Kulturni dom: do 30. maja razstavlja goriški slikar Franco Dugo, (tel.: 0481.33288). RONKE V vili Vicentini Miniussi (na Trgu dell'Unità): do 22. maja bo na ogled razstava pod naslovom razstave z naslovom »Fotografie di Fabio Albanese, ufficiale italiano in Dalmazia 19411942«. Urnik: od ponedeljka do petka med 9.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah med 16.00 in 18.30. _SLOVENIJA_ PIRAN Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najd- -/ be stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 27. maja je na ogled razstava Katije Kach pod naslovom »Yin-Yang ravnovesje«. Urnik: vsak dan med 10.00 in 18.00. Galerija pri Valetovih: do 24. maja bo na ogled razstava pod naslovom »Življenje med nebom in zemljo«. Urnik: od torka do petka med 10.00 in 14.00 ter v soboto in nedeljo med 10.00 in 18.00. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. IDRIJA Razstavišče Nikolaja Pirnata (grad Gewerkenegg): do 17. maja bo na ogled razstava del akademskega slikarja Franceta Slane. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. CERKNO Cerkljanski muzej: od 14. do 31. maja bo na ogled fotografska razstava Marka Čadeža in Roberta Zabukovca »Jazz festival Cerkno«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Grad Tivoli, pod turnom 3: Mednarodni grafični likovni center; do 7. junija, bo na ogled razstava pod naslovom: »Razočarala me je Lara Croft«. Narodna in univerzitetna knjižnica (Turjaška 1): do 16. maja bo na ogled razstava »Otokar, Plečnik in Žogica Marogica«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 16.00 in ob sobotah od 9.00 do 13.00. Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«. Cankarjev dom (Mala galerija): od 13. maja do 21. junija, bo na ogled fotografska razstava Dušana Arzenšeka. V Rdeči Galeriji (Breg 12): do 26. maja bo na ogled fotografska razstava Luke Cjuhe pod naslovom »New York«. Urnik: vsak delovni dan od 12.00 do 17.00 in v sredo od 12.00 do 18.00. Galerija Photon (Poljanska 1): od torka, 19. maja (otvoritev ob 20.00) do 16. junija bo na ogled fotografska razstava Alexandra Valcheva pod naslovom »Reminescenses«. Urnik: od ponedeljka do petka od 14.00 do 18.00. / RADIO IN TV SPORED Torek, 12. maja 2009 31 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pleši z nami (5. del) 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV -Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 6.30 6.45 8.00 11.00 11.25 12.00 13.30 14.10 15.10 16.50 17.15 18.50 20.00 20.30 21.10 23.20 Nan.: Incantesimo Dnevnik, Cciss 9.35 Aktualno: Unomattina (vodita E. Daniele in M. Cucuzza) Obisk papeža Benedikta XVI v Jeruzalemu Aktualno: Occhio alla spesa 17.00 Dnevnik in vremenska napoved Variete: La prova del cuoco Dnevnik, sledi Gospodarstvo Aktualno: Verdetto finale Variete: Festa Italiana Aktualno: Dnevnik Parlament Aktualno: La vita in diretta Kviz: L'eredita 23.15, 0.55 Dnevnik Kviz: Affari tuoi Variete: I sogni son desideri (v. C. Balivo in M. Liorni) Porta a porta V^ Rai Due 6.25 6.55 7.00 9.45 10.00 11.00 13.00 13.30 15.00 16.15 17.20 18.05 18.30 19.00 19.30 20.25 20.30 21.05 23.50 0.00 14.00 Talent show: Italian Academy 2 Aktualno: Quasi le sette Variete: Cartoon Flakes Aktualno: Un mondo a colori Dnevnik, vremenska napoved in rubrike Variete: Insieme sul Due Dnevnik Aktualno: Costume e societa, sledi Zdravje Aktualno: Italia allo specchio Aktualno: Ricomincio da qui Talent show: Presa diretta - Academy Dnevnik - Kratke vesti, vremenska napoved in športne vesti Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Piloti Nan.: Squadra speciale Lipsia Žrebanje lota 23.45 Dnevnik Film: Man on Fire - Il fuoco della vendetta (triler, ZDA/MEH, '04, režija T. Scott, igrata D. Washington, C. Walken) Aktualno: Tg2 Punto di vista Dok.: La linea d'ombra ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Dnevnik - Buongiorno Regione 8.00 Rai News 24 8.15 Aktualno: La Storia siamo noi, sledi Verba volant 9.20 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.30 Šport: Si gira 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 14.50 Šport: Ciclismo - Giro d'Italia del Centenario 15.15 Dnevnik - Kratke vesti 18.10 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.20 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Ballaro 23.20 Variete: Parla con me 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 7.10 Nan.: Quincy 8.10 Nan.: Hunter 9.00 Nan.: Nash Bridges 10.10 Nad.: Febbre d'amore 10.30 Nan.: Ultime dal cielo 11.30 17.10 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: Un detective in corsia 12.25 Nan.: Distretto di polizia 3 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.30 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no 16.20 Nad.: Sentieri 16.35 Film: Un amore per sempre (dram., i. J. Jones, D. Midkiff) 18.55 22.00 Dnevnik - vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Prova a prendermi (kom., ZDA, '02, režija S. Spielberg, igrata Leonardo Di Caprio in Tom Hanks) 0.05 Film: Un esperimento pericoloso (dram., ZDA, '01, i. J. Bulliard) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik 8.40 Aktualno: Mattino cinque 10.00 Tg5 - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.. CentoVetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pomeriggio cinque 18.00 Dnevnik - Kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nad.: L'isola dei segreti (It., '08, r. R. Tognazzi, i. R. Mon-dello, G. Ralli) 23.30 Film: Ricordati di me (dram., Fr./V.B./It., '03, r. G. Muccino, i. F. Bentivoglio, L. Morante) O Italia 1 6.00 6.15 9.00 9.25 10.20 11.15 12.15 12.25 14.30 15.00 16.00 16.55 18.30 19.50 20.30 21.10 23.40 Jutranji dnevnik 13.40, 17.30 Risanke Nan.: Willy, il princie di Bel Air Nan.: Xena - Principessa guerriera Nan.: Baywatch Nan.: Super car Aktualno: Secondo voi Dnevnik in vremenska napoved, sledi Studio sport 19.30 Risanke: Simpsonovi Film: Ragazze nel pallone - La ri-vincita (kom., ZDA, '04, r. D. San-tostefano, i. A.J.Yager) Dnevnik - Kratke vesti in vremenska napoved Nan.: Hannah Montana Dnevnik, sledi Studio Sport Camera café Kviz: La ruota della fortuna Variete: Colorado Variete: Chiambretti Night ^ Tele 4 13.15 Aktualno: Borghi nel FVG 13.50 Aktualno: Nel baule dei tempi 14.30 Glasb.: Palco, gli eventi in TV 14.55 Videomotori 15.20 Borgo Italia 15.45 Trofeo di danza 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Attenti al cuoco 20.05 Ritmo in tour 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Nan.: Se domani verra 23.30 Košarka: Basket Snaidero Ud Solsonica Rieti LA 6.00 7.00 10.15 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.00 23.50 La 7 Dnevnik, vremenska napoved in prometne vesti Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Aktualno: Due minuti un libro Nan.: FX Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Film: Carmen Jones (glasb., ZDA, '54, r. O. Preminger, igra H. Belafonte) Nan.: Relic Hunter Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Jag - Avvocati in divisa 1.00 Dnevnik 1.30 Aktualno: Otto e mezzo Nan.: Cold Squad - Giochi morta-li Variete: Victor Victoria (T Slovenija 1 7.00 7.05 9.10 9.45 10.00 10.30 11.05 12.00 13.00 13.20 13.40 14.05 14.20 15.10 15.40 16.05 16.25 17.00 17.30 18.00 18.20 18.30 18.40 18.55 19.55 21.00 22.00 23.05 0.00 0.55 1.15 1.50 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Lutkovna igrica: Na potep po spominu Otr. nad.: Ribič Pepe (pon.) Igrana nan.: An ban pet podgan (pon.) Zgodbe iz školjke Dok. serija: Pogled z neba (pon.) Intervju: Dr. Janez Arnež (pon.) Poročila, vremenska napoved in športne vesti ARS 360 (pon.) Podoba podobe (pon.) Duhovni utrip (pon.) Obzorja duha (pon.) Mostovi - Hidak Risana nan: Vale in Lajči Profesor pustolovec Dok. nan.: Zgodbe iz divjine Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved Prof. Dr. Ignacij Voje - Zoisov nagrajenec za življenjsko delo Knjiga mene briga Odpeti pesniki Žrebanje Astra Risanke Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti Piramida Dokumentarna oddaja: Stara bremena, nova bremena Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved Dokumentarna oddaja: Evropski Muslimani in vzhodni Kristjani Prava ideja! (pon.) Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 05.05.1991 (pon.) Dnevnik Dnevnik zamejske Tv 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.10 Storie tra le righe 9.00 Aktualno: L'eta non conta 12.00 Kratke vesti 13.00 Dok.: Le perle dell'Istria (t* Slovenija 2 6.30 1.15 Zabavni infokanal 11.10 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 12.05 Oddaja o turizmu: Na lepše 12.35 Dober dan, Koroška (pon.) 14.05 Studio City (pon.) 15.05 Prisluhnimo tišini (pon.) 15.35 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 12.05.1991 16.30 0.10 Rokometni magazin 16.55 Glasnik 17.20 Mostovi - Hidak (pon.) 17.55 V dobri družbi s Smiljanom - oddaja Tv Maribor 18.55 Večerni gost 19.55 Muzikajeto 20.25 Globus 21.00 Pesem Evrovizije 2009 21.30 Miniserija: Dediščina Evrope 0.40 Vrhunci angleške nogometne lige 1.55 Tranzistor (pon.) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews, sledi Fanzine 15.00 Arhivski posnetki 15.55 Sredozemlje 16.25 Artevisione 16.55 Meridiani 18.00 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 19.45 Slovenski magazin 20.15 Srečanje z... 20.50 Nautilus 21.20 Q - trendovska oddaja 22.20 Biker Explorer 22.50 27. mednarodni pokal v plesih 23.40 Istra in ... 0.25 Čezmejna Tv TDD - (Tv dnevnik v slovenskem jeziku) Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka (pon.) 9.00 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice 9.05 16.20 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino, oddaja o ku- linariki (pon.) 11.05 12.05, 13.05, 14.05, 15.05, 23.30 Vi-deostrani 18.00 Mladinska oddaja: Naši prijatelji 18.45 Pravljica 19.00 Spoznajmo jih (pon.) 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo in vremenska napoved 20.30 Primorski tednik 21.30 Asova gibanica 22.00 Na Primorskem 22.30 Med Sočo in Nadižo RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka; 8.40 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Odprta knjiga; 11.00 Studio D, sledi V središču pozornosti; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovski utrip; 18.00 Soncu naproti; 18.40 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.45 Jezz Cerkno 2009; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.05 Z vročega asfalta; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Zvok in čas; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelek-ta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.15 18. vzporednik; 17.45 Šport; 18.00 Fiesta latina; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos -Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncerti na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Po poteh elektroakustične glasbe; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 12. maja 2009 V REME jasno X\ zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla vremenska slika 1010 ^Italija je še vedno pod vplivom afriškega anticiklona, nad Nad severovzhodno Evropo je območje nizkega zračnega ' Alpami pa dotekajo šibki jugozahodni tokovi, ki so le pritiska. Vremenska fronta bo čez dan od severovzhoda občasno nekoliko vlažnejši. oplazila naše kraje. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.38 in zatone ob 20.26 Dolžina dneva 14.48 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 7.25 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo zmerno obremenilen, pri občutljivih ljudeh se bodo pojavljale z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Težave bodo bolj izrazite na severu in vzhodu države. -/^T-^ PLIMOVANJE Danes: ob 6.15 najnižje -52 cm, ob 13.15 najvišje 20 cm, ob 17.42 najnižje 4 cm, ob 23.10 najvišje 31 cm. Jutri: ob 6.51 najnižje -45 cm, ob 14.23 najvišje 17 cm, ob 18.22 najnižje 9 cm, ob 23.23 najvišje 24 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........24 2000 m............8 1000 m ..........16 2500 m............5 1500 m ..........11 2864 m............3 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 8 in pol, po nižinah 7 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan mm, sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O 11/26 —H, VIDEM O 12/27 O PORDENON 13/26 TRBIŽ O 10/22 O 7/22 KRANJSKA G. CELOVEC O 12/24 M grAdec 13/22 6a o TRŽIČ 8/24 0 9/22 S. GRADEC CELJE 11/24 O MARIBOR 012/22 PTUJ O M. SOBOTA O 12/22 O KRANJ ČEDAD O 13/26 ^ Q, LJUBLJANA G.ORirA n '0 N. GORICA 12/25 15/27A 0 11/25 POSTOJNA 15/27 ^ 11/25 o 7/23 PORTOROŽ O -------^ CRNOMELJ 12/24 , " ' UMAG REKA 15/26 > UMAG OPATIJA N. MESTO 11/26 O ZAGREB 12/27 O PAZIN O (^NAPOVED ZA DANES' V nižinskem pasu in ob morju bo prevladovalo jasno do delno jasno vreme; pihali bodo krajevni vetrovi. V hribovitem svetu ter v predgorju bo dopoldne jasno vreme, v popoldanskem času pa se bo oblačnost nekoliko povečala. Spremenljivo oblačno bo, manj oblačnosti bo na jugozahodu države. Sredi dneva se bodo začele plohe in nevihte pojavljati v severovzhodnih krajih, popoldne se bodo postopno širile proti zahodu. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, najvišje dnevne od 21 do 26 stopinj C. O GRADEC 11/22 M. SOBOTA O 9/22 CELOVEC O 11/22 TRBIŽ O 10/20 o 8/20 KRANJSKA G. ČEDAD O 13/26 ^ ¿3 O o 10/21 S. GRADEC TRŽIČ 10/22 kranj ^ LJUBLJANA 13/22 POSTOJNA O 10/21 ^ kočevje CELJE 12/22 O N. MESTO 12/23 O MARIBOR o10/21 ^ PTUJ O '— ZAGREB 11/23 ¿5° V nižinskem pasu in ob morju bo prevladovalo jasno do delno jasno vreme; pihali bodo krajevni vetrovi. V hribovitem svetu ter v predgorju bo dopoldne jasno vreme, v popoldanskem času pa se bo oblačnost zgostila, verjetne bodo plohe in nevihte. (NAPOVED ZA JUTRp \ Spremenljivo oblačno bo. Predvsem v zahodnih in osrednjih krajih se bodo pojavljale manjše, krajevne plohe. Malo hladneje bo. POREČ