PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni tDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do .1. maj^ 1945 v liskami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka, fiil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Q- —: :>• 72- =• O CD C O ^ x r J. c 3> C O « r-: m o m § c_ I 5-: •s-: Z r-: O X"»^rov,ni Cena 600 lir - Leto XLI. št. 181 (12.213) Trst, nedelja, 18. avgusta 1 Včeraj dopoldne v krščanski četrti Antelias Nastop predsednika Bothe vzh 59 nije) < 23 9 •c O"- > J? Se en bombni atentat v Bejrutu: najmanj 37 mrtvih in 80 ranjenih BEJRUT — V krščanskem bejrutskem predmestju Antelias v bližini morske obale je razstrelitev mercedesa 280 z 250 kilogrami trotila porušila 7-nadstroprto poslopje in ubila najmanj 37 • ter ranila 80 oseb. Zgcdilo se je le štiri dni po enako zasnovanem atentatu v krščanski četrti Sad-el-Baushrieh, ko je eksplozija enakega modela mercedesa z enako količino trinitrotoluena, pomešanega s kisikom, pokončala 15 in ranila 122 oseb. Vse to v času, ko si muslimanske in krščanske sile, četudi sredi žgočih polemik, prizadevajo za vzpostavitev tvornega dialoga, kar očitno komu ni všeč. Avtomobil je bil parkiran nedaleč od vhoda v vele blagovnico v pritličju omenjene stavbe. V veleblagovnici se je dobesedno trlo ljudi, zlasti žensk in otrok pa tudi priletnih, ki so se odpravljali na vikend. Po eksploziji, pravijo reševalci, je bil prizor strašen: številna trupla je zračni pritisk zalučal v morje, druga so bila čisto zoglenela, človeški ostanki so bili raztreseni daleč naokoli. Motor mercedesa je vrglo 200 metrov daleč. Požar, ki ga je zanetila eksplozija, se je raztegnil na bližnje hiše, poleg tega je bilo uničenih nič koliko osebnih in tovornih vozil, parkiranih v dokajšnji razdalji od veleblagovnice. Mnogo ljudi je ostalo pod ruševinami, zato je direktor državne tiskovne agencije Rafiq Shlala rekel, da utegne žrtev biti celo okrog 50. Delo gasilcev in reševalnih skupin je bilo otežkoče-no zaradi splošnega kaosa pa tudi, ker je na prizorišče atentata padlo nekaj topniških izstrelkov. Tedaj so se namreč v mestu odvijali omejeni spopadi med nasprotujočimi si vojaško-verskimi tabori. Krščanska mihcija iz vrst »Libanonskih sil«, ki so se zadnji čas približale Siriji, je prek falangističnega radia zagrozila s hudimi represalijami, ni pa imenovala svojih ciljev. Nove kritike na račun južnoafriškega režima JOHANNESBURG — Množijo se kritike na račun četrtkovega govora južnoafriškega predsednika Pietra Bothe, od katerega so mnogi pričakovali napoved preokreta, medtem ko je v bistvu potrdil dosedanjo politiko apartheida. Včeraj se je o razvoju dogodkov v Južni Afriki ostro kritično izrazil senegalski predsednik Ab-dou Diouf, ki je bil letošnjega’ julija izvoljen za predsednika Organizacije za afriško enotnost (OUA). Izrazil je ogorčenje zaradi vztrajanja Pretorie pri svoji rasistični politiki in pozval mednarodno skupnost, naj o-krepi moralno, gmotno in diplomatsko podporo južnoafriškim črncem. Bothov govor je kritično ocenil tudi ameriški podtajnik za afriške zadeve Chester Crocker. O spremembah, ki jih je napovedal južnoafriški predsednik, je dejal, da so »nezadostne« in da »se ne dotikajo političnega srža problema«. Glede »prekoračenja Rubikona«, o katerem je v četrtek govoril južnoafriški predsednik, je Croker dejal, da za ZDA ne pomeni začeti pogovore o tem, če je potrebno ali ne ukiniti sistem a-partheida, ampak o tem, kdaj in kje ga ukiniti. Kljub temu pa je ameriški podtajnik za zunanje zadeve branil dosedanjo politiko Reaganove administracije do Pretorije in dejal, da se bo Washington še naprej »tvorno zavzemal« za izboljšanje razmer v Južni Afriki. Povsem odklonilno pa je stališče, ki ga je do Bothovega govora zavzela SZ. Moskovska Pravda je včeraj o njem zapisala, da je pokopal še zadnje upanje tistih, ki so verjeli, da bo Pretoria ukinila nečloveški sistem rasnega razlikovanja. Nasprotno, rasisti so napovedali, da bodo uporabili še tršo roko proti črnskim upornikom, piše glasilo KPSZ, ki se tudi polemično obregne ob Reaganovo politiko »tvornega prizadevanja«. Zdi se, da je Bothov gbvor vzbudil nesoglasja v sami južnoafriški vladi, ki pa jih nihče od njenih članov ni potrdil. Govorice v tem smislu so se vendarle vztrajno širile, tako da jih je moral uradno zanikati zunanji minister Roelof »Pik« Botha, ki naj bi po mnenju nekaterih v resnici imel .največje pomisleke do predsednikovega četrtkovega nastopa. V državi pa napetost in nemiri ne pojenjajo. V svojem dnevnem poročilu je včeraj južnoafriška policija priznala, da je ubila dva črnska demonstranta, enega blizu Bethala kakih 150 kilometrov vzhodno od Johannesburga', trugega pa v največjem črnskem mestu Sowetu, kjer so pred tremi dnevi uvedli policijsko uro. Po bombardiranju Kharga Irak zopet grozi Iranu BAGDAD — Glasilo vodilne stranke baas »Al-Thawra« je o-Pozorilo teheransko vlado, da bo Irak pomnožil napade na najpomembnejše iranske gospodarske ebjekte, če se Iran ne bo odločil Za konec vojne in se odpovedal svojim ekspanzionističnim ciljem, mst je označil četrtkovo obstre-'jevanje petrolejskega tenninala na otoku Kharg kot hudi) katastrofo, ki bo v Iranu pustila glo-■Nke gospodarske, finančne in moralne sledove. Iranci napada uradno niso komentirali, pač pa neuradni viri trdijo, da iraška letala niso povzročila občutne škode. Naftni mogotci so sporočili, da bombar-mranje ni operativno onesposobi-m terminala, čeprav je šlo za tlaPad širokih razsežnosti, saj le-tMa ne bi mogla uničiti vseh •mftovodnih izhodišč in pomolov, m Uh je 14. Škodo omalovažujejo mdi ameriški strokovnjaki. Zaradi suše tako v Italiji kot v Jugoslaviji izbruhnili novi požari Prvi množični odhodi turistov z letovišč kjer podatki napovedujejo rekordno bero RIM, BEOGRAD — čas poletnih dopustov se bliža koncu in množice turistov zapuščajo letovišča. Po italijanskih in jugoslovanskih cestah je promet proti severu vse gostejši* na mejnih prehodih ter na vstopih in izstopih avtocest pa se nabirajo kolone vozil. Izvedenci napovedujejo, da bo promet najgostejši v današnjih popoldanskih urah. S prometom pa se, žal, veča tudi število prometnih nesreč. Pristojne italijanske oblasti so včeraj objavile podatke za obdobje t.i. »eksodusa«, ki gre od 13. julija do 16. avgusta. V tem obdobju je po italijanskih cestah vozilo 213 milijonov vozil, 20 milijonov več kot lani. V nesrečah pa je izgubilo življenje 825 oseb,. 21 manj kot pred letom dni. Samo v petek so zabeležili 598 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 21 ljudi, ranjenih pa je bilo 671. Letošnje turistične bere še ni mogoče dokončno oceniti, vsi razpoložljivi podatki pa kažejo, da bo celo presegla pričakovanja. Statistični zavod SR Slovenije beleži rekord za rekordom že od začetka leta. V prvih letošnjih sedmih mesecih so tuji turisti plačali v Sloveniji 1,97 milijona prenočitev, kar je za 12 odstotkov več, kot jih je bilo v istem lanskem obdobju. Podobno poročajo tudi iz ostalih jugoslovanskih republik, znatno povečanje tako domačih kot tujih turistov pa beležijo tudi v Italiji, Zaradi izredne vročine in suše skorajda po vsem sredozemskem ob močju izbruhajo požari. O posebno veliki škodi, ki so jo povzročili plameni, poročajo iz Grčije. K Italiji so se ' včeraj borili proti ognju zlasti v Laciju, Bazilikati in Toskani,. v Jugoslaviji pa je posebno hud požar izbruhnil v bližini Dubrovnika, kjer je gasilcem priletelo im pomoč tudi italijansko letalo. Včeraj so na Korčuli našli trupla štirih oseb, ki so izgubila življenje v plamenih najbrž že v četrtek. Japonska turistka se brani sonca na Trgu Pantheon v Rimu (telefoto. AP) Bolivija na robu bankrota poziva k mednarodni solidarnosti tj, LA PAZ — Bohvija jo povsem izčrpana, na robu bankrota, brez perspek-^ gospodarskega preroda vsaj v kratkem roku, zato je bila prisiljena po-j, ati na pomoč mednarodno solidarnost. In to je storila uradno in slovesno, resolucijo svojega parlamenta parlamentom prijateljskih držav, ki naj bi zvali svoje vlade, da uvedejo nove oblike sodelovanja za pomoč bohvijske-13 nar°du. Resolucijo, ki jo je predložila Levičarska revolucionarna fronta, vnznica predsednika Victoria Paza Estenssora, je parlament odobril soglasno. Novi predsednik, ki je prevzel posle 6. avgusta, se je znašel v obupnem °žaju, s 14.000-odstotno inflacijo in razrušenim gospodarskim ustrojem ter jtVornno zadolžitvijo s tujino. Zato je v dramatičnem apelu ‘najavil strogo miko za ozdravitev gospodarstva, ki je pa še ni opredelil. Izdelava narodnih noš v pripravah za Kraško ohcet NA 5. STRANI Neugodno gibanje gospodarstva ZDA povzroča padanje vrednosti dolarja NEW YORK — Dolarju se obetajo tudi v prihodnjem tednu nadaljnji pritiski k padanju menjalne vrednosti z drugimi valutami. Po stalnem padanju na evropskih borzah je namreč v petek ponoči v New Yorku zabeležil novo nazadovanje; tako da je veljal še 1.846 lir, medtem ko je bil zadnji fiksing v Milanu le nekaj ur prej 1.854,4 lire. Podobno se mu je zmanjšala vrednost tudi v odnosu do zahodnonemške marke, ki je dosegla v New Yorku razmerje 2,7568 marke za dolar, najslabši tečaj v zadnjih 12 mesecih. Nov udarec ameriški valuti je prišel iz težav ene največjih bank v zvezni državi Maryland, ki je kmalu krahirala, ker ni zmogla izplačila milijarde dolarjev. Toda slabi obeti prihajajo tudi iz' drugih pokazateljev o gibanju ameriškega gospodarstva, ki so bili objavljtan zadnje dni. Delo v gradbeništvu se je namreč julija zmanjšalo za 2,4 odstotka, v istem mesecu se je industrijska proizvodnja povečala samo za 0,2 odstotka, v letu dni pa komaj za 1,4 odstotka. V takih razmerah vlada precejšnje pričakovanje za torkovo objavo podatkov o gibanju bruto narodnega dohodka ZDA v drugem trimesečju, ki naj bi se po predvidevanjih povečal za 1,7 odstotka, a večina izvedencev meni, da bo še manjši. Za isti dan pričakujejo tudi navodila pristojne zvezne komisije glede kreditne in monetarne politike državne banke, pri čemer so napovedi nasprotujoče. Večina je mnenja, da bodo kreditne pogoje zaostrih, zaradi česar naj bi se obresti zvišale, kar bi septembra povzročilo nov vzpon dolarja. EVROPSKI ATLETSKI POKAL Tesno med SZ in NDR MOŠKI SMUK ZA SP Znova Alpiger FORMULA 1 V ZELTWEGU Prost v prvi vrsti NA 10. STRANI Po ponedeljkovem strmoglavljenju japonskega jumba Na Holandskem, v Angliji in Kanadi odredili pregled vseh boeingov 747 TOKIO — Prekat iz aluminijastih zlitin, ki je ločeval potniško kabino letala od njegovega zadnjega dela, je bil na petih ali šestih mestih razpokan. Skozi razpoke je zrak iz presuriziranega potniškega predela uhajal v zadek, ki ni presurižiran, kar je povzročilo nekakšno eksplozijo, ta pa razdrobitev vertikalnega stabilizatorja in celovite strukture v repu boeinga. Od tod naenkratna neupravljivost jumba in njegovo treščenje v goro. To je povedal včeraj podpredsednik preiskovalne komisije ministrstva za prevoze Hiroši Fujiwara glede vzrokov, ki so privedli do ponedeljkovega strmoglavljenja boeinga 747 družbe JAL, v katerem je izgubilo življenje 520 ljudi. Fujiwara je s tem potrdil pričevanje preživele stevardese Ochiai, ki je sedela pri repu in povedala, da je nenadno zaslišala nad sabo močan tresk, nato pa videla, kako se nanjo spušča nekakšen bel oblak. Omenjeni prekat so preiskovalci našli predvčerajšnjim na prizorišču trčenja in v resnici je bil na več mestih prelomljen. Toda v tej zvezi je neki član preiskovalne komisije rekel: »Prekat sem videl in ga fotografiral že dan po nesreči, vendar je takrat bil cel. Nekdo gà je pozneje razrezal!« Zadevo razčiščujejo, u-radno verzija pa ostaja takšna, kakršno smo navedli. Ministrstvo za prevoze je po tem odkritju odredilo poseben varnosten pregled vseh takšnih prekatov na japonskih boeingih 747, ki imajo Za sabo več kot 15.000 ur letenja. Gre za 16 letal. Podobno kontrolo so, kot ' znano, odredili že pred tremi dnevi, zadeva pa ves zadnji del letala in vseh 69 jambov na Japonskem (48 jih ima družba JAL, 17 All Nippon Airways, po dva pa Japan Cargo in Nippon Asia). Enake preglede bo dala izvršiti tudi nizozemska družba KLM, ki ima 18 boeingov 747. Za vsako takšno kontrolo je potrebnih najmanj pet ur. Zgledu KLM bodo sledile kanadske družbe ERK Canada, Wardair in CP ER ter britanski British Airways in British Caledonian. Družba Boeing, ki jumbe izdeluje v Seattlu, je pa znova javila, da takšnih kontrol nikomur ni vsilila, vsaj zaenkrat ne, in da bo to storila, če bo res nujno. Ameriška zvezna agencija za varnost trgovskih poletov FAA je medtem očitala washingtonski vladi počasnost v »preverjanju in reševanju raznih problemov, ki zadevajo varnost letenja«. Pri bencinski črpalki AGIP, lastnik Pecikar Alessandro, ob drž. cesti 14 -Devin (pred motelom) Tel. 208-580 Servis in nadomestni deli, deli za vespe in mopede, pnevmatike, spremembe pri ciao in vespah, popravila motorjev. PONUDBA © Pnevmatike firestone po zelo ugodnih cenah. © Brezplačna montaža in stekanje koles. • Po naročilu dobite tudi kmetijske pnevmatike. I S I 1 Madonna se je poročila Slovita ameriška pevka lahke glasbe Madonna se je včeraj poročila v Ma-libuju v Kaliforniji z igralcem Seanom Pennom. Na sUki vrže šopek množici oboževalcev, ki se je zbrala pod balkonom vile (Telefoto AP) Francija odgovorna za atentat na ladjo Rainbow Warrior PARIZ — Čeprav francoske uradne oblasti vztrajno molčijo, malokdo dvomi v odgovornost francoskih tajnih služb pri atentatu na ladjo »Rainbow Warrior« pacifistične organizacije Green peace, pri katerem se je potopila v novozelandski luki Auckland, pri čemer so zabeležili tudi eno smrtno žrtev. Vsi francoski časopisi ugotavljajo, da sta domnevna zakonca, francoska državljana Alain in Sophie Turenge, ki jima sodijo v Novi Zelandiji, v resnici agenta francoskih tajnih služb. Ženski je v resnici ime Dominique Prieur in ima čin kapetana tajne službe DGSE, za moškega je pa za sedaj znano le, da pripada posebnim oddelkom mornarice, kj jih na Korziki pripravljajo za posebne naloge. V vrstah DGSE pa dolžijo tajne službe zavezniških držav, da so pomagale novozelandskim oblastem pri odkrivanju agentov, češ da jim ne prija, da Francija izvaja svoje avtonomne jedrske poskuse, ki jih je hotelo gibanje Green peàce ovirati. TUJA ZASTOPSTVA V SFRJ V LANSKEM LETU PRVIČ VEČ KUPILA KOT PRODALA Demonstraciji v Kašmiru NEW DELHI - Indijska policija je izredno ostro posegla v mestu Srinagar, prestolnici indijskega Kašmira, da bi zatrla demonstracije, ki so jih označili kot protidržavne. V nemirih je bilo 70 oseb ranjenih, od katerih 23 je bilo policistov» Kašmir je sporno ozemlje, ki si ga lastita Indija in bližnji Pakistan. Razdeljen je med obe državi, vendar večji del pripada Indiji. Demarkacijsko črto, ki loči obe državi, stražijo varnostne sile OZN, med katerimi je tudi šest častnikov italijanske vojske. V Kašmiru prevladuje muslimanska vera, zato prebivalci indijskega dela zahtevajo priključitev k Pakistanu, ki je izrazito islamska država. BEOGRAD — Lansko leto je bilo prvo, da so predstavništva tujih podjetij v Jugoslaviji več kupila, kot pa prodala. Tako so predstavništva lani izvoz jugoslovanskih izdelkov povečala za 66 odstotkov, uvoz v Jugoslavijo pa le za 4 odstotke. Vrednost- blagh, ki so ga jugoslovanski proizvajalci prodali preko teh predstavništev, je dosegla 445 milijonov dolarjev, kupili pa so pri nji\ za 422 milijonov dolarjev izdelkov. V Jugoslaviji je trenutno 81 predstavništev tujih firm, pravkar pa se jih registrira še 14. Med družbami, ki imajo v Jugoslaviji najdaljši staž, so med drugimi ameriška Itoneywell, ITT, britanski Rand Xerox, nem- ški BASF in druge. Predno lahko tuja firma odpre predstavništvo v Jugoslaviji, mora izpolniti dva pogoja: da ima najmanj triletni »staž« v sodelovanju z jugoslovanskimi podjetji, ter da kupuje jugoslovansko blago. Pri tem sicer ni določen natančen odstotek obveznosti izvoza jugoslovanskih izdelkov, jasna pa je težnja, da bi bil uvoz in izvoz teh firm uravnotežen, za kar skrbi zvezni sekretariat za zunanjo trgovino. Ta tudi odloča o tem, ali neka firma lahko odpre predstavništvo v Jugoslaviji ali ne. Trenutno čaka na odgovor tega ministrstva 21 firm. (dd) Papež obiskal naravni park v Keniji in pohvalil njeno ekološko politiko NAIROBI — Svoj včerajšnji, že 9. dan potovanja po Afriki je papež Janez Pavel n. delno posvetil oddihu. Dopoldne je obiskal največji naravni park v Keniji, Masai Mara Park, in si na krovu džipa lahko ogledal najznačilnejše afriške živali, od gazel in slonov do žiraf in levov. Ob koncu obiska so mu čuvaji parka pripravili prijetno presenečenje. S pitanjem so zadržali 6-me-sečnega nosoroga, ki ga je papež lahko pobožal in se ob njem nastavil fotografom. S svojim obiskom parka je Janez Pavel n. hotel izraziti priznanje ekološki po litiki Kenije, v kateri je od leta 1976 prepovedan lov, kakor je tudi prepovedana trgovina s slonovo kostjo in podobnim. Popoldne je papež v nairobijskem stadionu daroval mašo za mlade, in med njo poročil 25 pafov. V homiliji se je spet dotaknil družinske problematike in obsodil mnogoženstvo, ki je razširjeno tudi v tej afriški državi. Danes bo v kenijskem glavnem mestu slovesno zaključil 43. mednarodni evharistični kongres, poleg tega pa bo tudi otvoril novi sedež Višjega teološkega inštituta za vzhodno Afriko in obiskal centre OZN za varstvo okolja. Iz Kenije bo papež odpotoval v ponedeljek zjutraj. ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO \l\n fi R Martini Q OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC OBVEZNIŠKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE Sporočamo, da sta v smislu pravilnika spodaj navedenih posojil vred' nost kupona in poviška kapitala v izplačilu — glede na šestmesečje 1.9.1985/ 28.2.1986 sledeča: POSOJILO Izplačljiv kupon 1.3.1986 POVIŠEK KAPITALA 6-mesečna razlika 1.9.1985 28.2.1986 bKupna vrednost dne 1.3.1986^ 1982-1989 ovrednoteno . II. emisija (BECQUEREL) 8% —1,220% + 2,384% 1985-1995 ovrednoteno L emisija (G. B. Beccarla) 6,8% + 0,630% + 1,315% Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objavljene v Urad' nem listu. počitnice * v prijetni družbi Danes so »elektronski« predlogi za na počitnice izredno vabljivi. Nekaj naših predlogov, da boste vaše počitnice preživeli v prijetni družbi in lahko ohranili najlepše trenutke v trajnem spominu: • PRENOSNI TELEVIZORJI • PRENOSNI VIDEOREGISTRATORJI • WALKMEN • STEREO REGISTRATORU Na razpolago še: Kompjuter Commodore Sinclair, Sony, Philips, Spectra Video. Disk drive Hiter registrator podatkov za kompjuter. Tiskalnik - Plotter Tisk podatkov na papir. Programi učni programi in igre. Registratorji za kompjuter. Joystick. UNIVERSALTECNICA TRST Trg Goldoni 1 Ul. Zudecche 1 Korzo Saba 18 Trgovine ... odprte zaradi počitnic I I ! Visoke temperature v deželi silijo v iskanje osvežitve Težave z dobavo šolskih knjig VIDEM — Neverjetna vročina kar noče popustiti in Tazsaja s temperaturami, ki se krepko dvigajo, nad 30 Popinj Celzija. Zadovoljni so le prodajalci piva in o-?°ežiinih pijač, ki si letošnje poletje delajo v žepih kar dobro ozimnico. In ostali r zemljani naše dežele? Ti skušajo poiskati kotičke, kjer bi se zavarovali pekočimi žarki in soparo, ki kar. kliče vodo iz razgretih teles, tako da skoraj ni treba niti v morske I nalove, saj je človek skozi in skozi stalno moker. Pa Vendar je gotovo lepše na plaži in v morju, ali v hri-in v senci, kot v razgretih domovih. Zato se ve-pna deželanov odpravlja na romanje v te letoviščarske 'raje in nobenemu ni prizaneseno. Samo v Lignanu so na primer v prejšnjih dneh našteli kar 260 tisoč turistov in lahko si domišljamo, kako je bilo na tamkajšnjih plažah (o tem zgovorno kaže tudi posnetek, kjer se na pontilu kar tre kopalcev). Pa ne samo Lignavo, tudi veliko manj znana Marina Julia je kar zasedena od ljudi,-ki so željni osvežitve (posnetek tudi s te plaže), da ne govorimo o Gradežu, kjer je pesek dosegel celo 60 stopinj Celzija. Prizaneseno pa ni niti hribom in tamkajšnjim počitniškim strukturam. Baje je prav v hribih ta čas najlepše, saj se da vsaj spati ponoči, ko temperatura znatno pade. Zato pa je vedno več takih, ki hodijo v zeleno opojnost, ki pa zaradi številnega obiska tudi že izgublja na miru ... Avgustovska vročina še vedno sili k počitku in brezdelju, dnevi pa hitro minevajo in čez dva tedna se bodo v Sloveniji znova odprla šolska vrata. Vsak začetek prinaša nove skrbi, tako tudi novo šolsko leto. Znova se', kot že tolikokrat doslej, pojavlja bolj ali manj enaka podoba. Na policah knjigarn je najti veliko, toda ne še vseh potrebnih šolskih knjig in delovnih zvezkov. To pa prinaša objlico nezadovoljstva in slabe volje. Težko je namreč začeti pouk brez potrebnih učbenikov, septembrska gneča v knjigarnah pa je zato veliko večja. Od avtorja šolske knjige ali delovnega zvezka, do uporabnika je dolga in zapletena pot. Če v tej verigi zataji le eden od veznih členov, so zamude na dlani. Vse se začne pri številu učencev na posamezni šolski stopnji, kar odloča o velikosti naklade učbenikov. Ta je v primerjavi z ostalimi republikami ali številom šolskih knjig drugod v svetu razmeroma majhna. To in pa vse večji, višji stroški tiskarskih storitev, cena papirja in vrste obveznosti le še dvigajo ceno tem knjigam. Tako je treba, denimo, za komplet učbenikov in delovnih zvezkov za 2. razred osnovne šole, plačati- med dvema in tremi tisočaki, med najdražjimi, skoraj polovico starega milijona, pa je komplet za 7. razred, ki je že skoraj presegel znesek za knjige 1. letnika srednjega usmerjenega izobraževanja. Da bi si olajšali nakup šolskih knjig in potrebnih delovnih zvezkov, se na Koprskem odločajo šole za organiziran nakup. O tem več, Tomo Vidic, poslovodja knjigarne Primorskega tiska v Kopru. »Naša knjigama že vrsto let sodeluje s koprskimi in okoliškimi osnovnimi šolami. Menim, da tako dobrega sodelovanja kot je omenjeno, ni daleč naokoli. Učenci dobijo učbenike in delovne zvezke v šolah, plačajo le slednje, za šolske knjige pa le majhno vsoto za izposojnino.« Tako se v knjigami izognejo običajni veliki gneči, šole pa si na neprimerno boljši način zagotovijo potrebno število knjig za svoje učence in nenazadnje, staršem ni treba plačati toliko, kot bi marali ob nakupu celotnega šolskega kompleta. MIRJAM MUŽENIČ Letošnja žetev je končana in zvez-na vlada si je vsaj za kratek čas nekoliko oddahnila. Pridelek pšeni-!;e je bil sicer povprečen, nekaj manj 5 milijonov ton smo je letos pri-~efoli v Jugoslaviji, toda odkup je tekel presenetljivo dobro in že doslej s°. odkupili več kot 3 milijone ton ženice. Tolikšen • odkup zagotavlja, ^ bomo lahko pokrili vse ■ domače Potrebe in da torej pšenice ne bo reba uvažati. Slednje je zelo po-^embno zaradi tankih deviznih drenih rezerv. Po tej strani se je l0Tej vlada nekoliko oddahnila, toda nanjo letijo dokaj hudi učitki: da ne Zna pravočasno ukrepati in da prav i*radi tega v Jugoslaviji ne pride-^ruo več pšenice. Pogoji za večji Pjidelek pa so in bi lahko presežke ookaj dobro prodali na svetovnih tr-Ker pa tega ne znamo, na ledvici glavnih evropskih pridelovalci pšenice neprestano padamo: ne-*°č smo bili sedmi' največji evropski Pddelovalec pšenice, zdaj pa smo Padli na deseto mesto in so naš pr e meli celo Madžari, čehoslovaki in °Panci, ki imajo mnogo slabše po-B°je za pridelovanje pšenice kot mi a * pa imajo vsaj manj njiv. Toda poleg teh očitkov se zvezna ^oda srečuje še z drugimi težava-Jb ki pa so vendarle povezane _ z pižami. Vojvodina, ki je največji PJidelovalec pšenice, namreč zahteva, ji odobrijo izvoziti 700 tisoč ton fenice, da bo za tako zaslužene de-v}ze lahko kupila potrebne reproduk-Clirice materiale za svojo industrijo ln Poravnala svoje letošnje dolžniške Zveznosti, če pa ji ne dovolijo izvo-pšenice, potem naj ji država prespi devize, ki jih nujno potrebuje, ^hb temu, da letos pšenice torej J5e bo treba uvažati, bo zvezna vla-rp morala najti devize. Pokriti bo /priria devizne stroške, na katere 1 računala. ■ Zakaj se mora zvezna vlada ukvar-lati s takšnimi neprijetnostmi? Te-zuve izvirajo prav gotovo iz premajh-ne9a pridelka. Gospodarsko pismo iz Slovenije Pšenica: nekoč sedmi, sedaj deseti Lani so sicer s pšenico posejali v Jugoslaviji 1,3 milijona hektarov njiv, kar na oko izgleda zelo veliko, vendar pa je zvezna vlada napovedovala, da bodo s pšenico kmetje in kmetijski kombinati zasejali vsaj 200 tisoč hektarov njiv več. Toda plana niso uresničili, ker so bile lansko jesen vremenske razmere neugodne. Neugodne pa so bile te razmere samo deloma. Razlog za zaostanek za kmetijskim načrtom namreč leži drugje: razlika med cenami pšenice in koruze (ter nekaterimi drugimi poljedelskimi kulturami) je premajhna. Koruza je skoraj tako draga kot pšenica, to pa kmetovalce odvrača od sejanja pšenice, saj so stroški ' pri pridelovanju pšenice večji kot pa pri koruzi. Vlada, ki že več let zapovrstjo ne more vzpostaviti pravega censkega razmerja med pšenico in koruzo (pred nekaj leti je bila koruza celo bistveno dražja kot pšenica), je skušala nesorazmerja popraviti šele tik pred žetvijo, ko je določala odkupne cene za pšenico, koruzo in druge pridelke. To pa je bilo seveda prepozno, saj kaj takega ne more povečati pridelka, res pa je, da je ta ukrep najbrž spodbudil prodajo pšenice. Zato kmetje pšenice letos' niso zadrževali v svojih kaščah kot minula leta, ko so je pridelali celo bistveno več kot letos (lani npr. 5,6 milijona ton, letos pa 4,9 milijona ton), prodali pa bistveno manj. Vsega pa vendarle ne gre pripisati savio novim odkupnim cenam, ki so naredile nekoliko več reda. Kmetje in kombinati so bili namreč letos v prodajo prisiljeni iz povsem ekonomskih razlogov. Financiranje zalog je zaradi dragih posojil postalo predlogo, ekonomska moč kmetov in kmetijskih kombinatov pa se že nekaj let zapored neprestano manjša in ne dovoljuje več zadrževanja pridelkov v kaščah. Še pred nekaj leti so bili prihranki tolikšni, da so pridelovalci lahko zadržali ves pridelek za dalj časa (tudi za leto dni) in čakali na najugodnejše cene. Letos so pridelovalci torej imeli mnogo manj možnosti za špekulira-nje s prodajo pšenice, kar gre se veda na roko kmetijski politiki, ko skuša stabilizirati censka razmerja. Dokaz, da se je ekonomska moč zmanjšala, je najti tudi drugje. Ker so se letos umetna gnojila strašansko podražila, jih pridelovalci niso uporabili toliko, kot bi jih sicer morali, če bi si hoteli zagotoviti dober pridelek. Nekateri sicer trdijo, da so kmetje uporabili manj gnojil zaradi nekakšne konservativnosti ali premajhne strokovne podkovanosti, toda temu ne verjamemo. Z uporabo enega kilograma umetnih gnojil bi lahko pridelovalec povečal pridelek pšenice za tri kilograme. Da kmet ne bi zmogel taJcšnega preprostega računa, tega ni verjeti, pač pa mu je zmanjkalo denarja za nakup umetnega gnojila, kajti tudi vse drugo, brez če sar pridelovalec ne more (gorivo za kmetijske stroje, seme, rastlinska zaščitna sredstva. . .), se je v letu dni močno podražilo. Premalo intenzivno pridelovanje (in pa deloma neugodno jesensko in spomladansko vreme) se seveda odraža na pridelku. Čeprav so jugoslovanski znanstveniki razvili odlične sorte pšenice (semensko pšenico prodajamo skoraj povsod po svetu), samo v Vojvodini uspejo pridelati nekaj več kot 5 ton pšenice na hektar, povprečja drugod v Jugoslaviji pa so precej nižja, tako da se skupno povprečje vrti okoli 3,5 tone na hektar. Za državo, ki ima odlične naravne pogoje za pridelovanje pšenice, je to odločno premalo. Glavna skrb kmetijske politike bo torej morala biti v prihodnje usmerjena v spodbujanje intenzivne pridelave. Intenzivnost pa je moč doseči samo, če bodo eknomski pogoji stabilni. Nekoliko se sicer premika v to željeno smer, kar npr. dokazuje letošnja žetev, ki je bila opravljena v rekordnem času in torej tu ni bilo velikih izgub zaradi osipanja zrna, prevelike vlage . . . Vendar je to premalo, da bi lahko izboljšali pridelovalne rezultate. Doseči bo namreč treba, da se bo pridelek bistveno povečal, hkrati pa, da se površine, ki jih bodo zasejali s pšenico, ne bodo povečevale. To pa lahko dosežejo le v tistih dr žavah, kjer je kmetijstvo dobro organizirano. Kjer je organizirano slabo, tam se dogaja, da s -pšenico krmijo živino. Lani so v Jugoslaviji pri- delali toliko pšenice, da bi je lahko porabil vsak Jugoslovan 250 kilogramov, vendar smo porabili samo 15l kilogramov pšenice na prebivalca. Vso drugo pšenico so pokrmili. Kljub zavesti, da je treba povečati intenzivnost pridelave, pa vlada 'v to očitno ne verjame kaj preveč. Načrtuje namreč, da bi morali jeseni zasejati 1,46 milijonov hektarov polj s pšenico (letos 1,3 milijona hektarov). Toda tudi ta načrt je hudo vprašljiv. Poljedelci namreč niso zadovoljni z zaslužkom, ki ga imajo pri pridelovanju pšenice. Samo tisti kmetje, ki so jo pridelali na hektar okoli 5 ton, so bili z letošnjo odkupno ceno (39 dinarjev za kilogram) zadovoljni, vsi ostali so zahtevali bistveno višje odkupne cene. Takšne ugotovitve pa bodo narekovale kmetom, kaj naj sejejo: ali pšenico ali pa koruzo, pri kateri je zaslužek še vedno boljši kot pri pšenici. Zato bo morala kmetijska politika upoštevati namige, da mora že préd jesensko setvijo določiti, kakšne bodo cene pšenice in koruze prihodnje leto ali vsaj — kakšna bodo censka razmerja med njimi. Vendar je to veliko lažje zahtevati, kot pa tudi določiti, kajti preveč je neznank, ki bodo določale, kako se bo dvigovala in spuščala inflacijska krivulja do prihodnje žetve. JOŽE PETROVČIČ Počitnice v naravi v zelenju goriških brd Subida JOŽKO SIRK CORMONS - KRMIN tel. 0481/60531 m/CO KRANJEC Povest o dobrih ljudeh 79. Te besede so jò očividno zadele, ker ga je spet Ogledala. »Da,« je nadaljeval Ivan, »samo to te še drži pri ^eni. če bi pa prišel Peter Koštrca, bi brez pomi-j eka odšla z njim. Saj ti je dolgčas pri.meni, poleg ?ega se nisi nikdar zavedala, da bi imela kakršnekoli dolžnosti do mene ali do otroka. Zakaj se torej j11 beiti ? — Mislim, da sva se konec koncev enkrat e Pomenila, zdaj ni nič več nejasnega med nama.« d Tega, kako se je Marta vzdignila, ko se je obrnil, bi odšel iž sobe, Ana ni več videla, zakaj o pra-času je pobegnila v veliko sobo in zlezla v kot. b trenutek je stopil v sobo Jožef, jo radovedno po-gledal, nakar mu je ona z glavo potrto in žalostno 0(ikimaia. »Nič ni,« je odvrnila. „ »Kako — nič,« je rekel Jožef, kakor da ne bi bil ^zumel. »Končano je med njima.« . Jožef je stal sredi sobe in roke so se mu poveri6. Nekaj neprijetnega je leglo nanj. A isto je le-jpo tudi nad Ano in zdelo se je, da si ne upata po-® edati drug drugega. »Kaj pa ji je rekel?« »Smisel vsega je bil ta, da jo je prosil odpuščanja.« »Kaj pa je ona odgovorila?« «Nič.« »Kako nič?« »Kratko in malo nič ni rekla. Tako sem razumela in tudi on, da je zavrnila. In s tem je končano.« Jožef je še vedno stal sredi sobe; ni se mogel odločiti, ali naj sede ali naj odide. Nekaj mučnega je leglo nanju in na vso sobo, da, celo nad vso bišo je ležalo nekaj mučnega. Doslej je bilo še nekaj upanja. Zdaj tudi upanja ni več. Ta pomlad, ki se bliža sicer počasi, a vendar tako očitno in s toliko lepoto, ne prinaša nič dobrega. Odločile se bodo mnoge stvari, odločile se bodo in Jožef in Ana jim nikakor nista kos, čeprav tli v njima želja, da bi poskusila še enkrat doseči spravo. »Premislil bom vso stvar,« je rekel končno Jožef, »in potem bom nemara le poskusil.« »Poskusi,« je zaprosila Ana. Bolečina v srcu se je izražala v solzah, ki so se ji razlile v očeh in po nagubanem licu. Na okna je potrkala pomlad. Kajpa, pomlad v gozdovih ob Murinih rokavih, po travnikih ob teh gozdovih, po grmovju in po bezgu in med drevjem pride mnogo prej, kakor jo napoveduje še tako dober koledar in kakor je pomlad drugod. Tu je prijetno zavetje, kamor gozdovi ne puščajo vetrov, tu začno jarki zgodaj izpuhtevati vonj, ki zaudarja po trohnobi in po čudnem olju, ki je razlito po vodah. Čeprav bi kdo drug podvomil nad prvim korakom pomladi, Jožefa Koštrce ne bi mogel več spraviti v zadrego. Zanj je bilo kot pribito, da se je trava že ponekod vzdramila, da je po-pje na drevju debelejše, da bezeg že nekoliko poganja; pri vsem tem se mu ni bilo niti malo treba sklicevati na prve zvončke, ki bodo v kratkem vzcveteli, saj so se nekateri popki že razpočili. Klic divjih rac se je spremenil. Palčki, te najbolj drobne ptice, ki žive samo ob potokih, so se že odselili. Divje gosi so že dvakrat letele proti severu. Meje in setve so se pomladile, voda v Muri veseleje Šumija ob večerih in vetrovi niso več ostri. Po nebu plovejo prve meglice, ki jih pozimi ni videti. Plovejo na sever. A tudi sonce je drugačno, kakor je bilo še pred kratkim. In drugačno je večerno nebo. Da, mnogo je stvari, v katerih odseva prva pomlad; življenje se že prebuja in kadar se življenje prebudi, ne zamre več. Zganila se je tudi zemlja in tudi zemlja ne zaspi več, kadar se resnično prebudi. Iz nje, mastne in razrite, se vzdigne ob jutrih gosta megla, se spoji z ono iz Mure, toda ta megla se ne vlači več vse predpoldne, temveč se hitro razkadi in izza nje prisije sonce. Ljudje iz Koštrčeve hiše se trgajo iz sobe; nič več se jim ne ljubi posedati okoli peči. Pomaknili so se pred hišo na sonce, kamor si nosijo stolčke ali stole. Pred hišo poseda Katica, ki je zadnje čase postala močno molčeča in ki še komaj kdaj zapoje kako pesem, če jo poprosi potnik Peter. Pred hišo poseda Marta sama zase, izogiba se vsem, celo Katici. Samo Ana še ni stopila na sonce; ta še vedno čaka. Saj so ti meseci še nevarni in sonce še nima moči, da bi razgrelo zemljo, da ne bi bila škodljiva človekovemu zdravju. Od 12. do 16. septembra v Boljuncu Kmetijski dnevi so koristna pobuda za ovrednotenje našega kmetijstva Kmetijski dnevi, ta važna kmečka manifestacija bo letos dosegla že svojo 5. izvedbo. Prireditev, ki se je rodila iz potrebe po ovrednotenju in predvsem po spodbujanju kmetijstva v naših krajih, je že v precejšnji meri izpolnila pričakovanja, saj je zašlo kmetijstvo pri nas v krizo in se v zadnjih letih le počasi prebuja. Kljub raznim oviram tehničnega in birokratskega značaja, da o razlastitvah sploh ne govorimo, je kmetijstvo spet nekoliko oživelo. Za mnenje o tej važni manifestaciji, smo vprašali župana dolinske občine, Edvina Švaba: »Za Kmetijske dneve je pred petimi leti dala pobudo občina Dolina iz potrebe, da se kmetijstvu pomaga in da se izrazi možnosti, ki jih ljudje niso še izkoristili. Glavni namen je tudi opogumiti mlade, da bi se lotili kmetijstva, saj obstajajo konkretne možnosti, da bi se s kmetijstvom preživljali, kar pri nas že dokazuje nekaj družin. Prav je, da se nadaljuje ta prireditev, ki vrednoti zemljo in okolje, v katerem živimo. Kmetijski dnevi pa so |^idi pobuda' ki ne sme biti samo nekajdnevno obujanje spominov, ampak predvsem spodbuda mlajšim, da izkoristijo zemljo, ki jim je na razpolago.« ' Dela in priprave za 5. izvedbo Kmetijskih dnevov so stekla s polno paro, tako da bo do 12. septembra že vse pripravljeno za začetek in nadaljnji potek manifestacije. Praznik, ki bo potekal od 12. do 16. septembra v Boljuncu, bo seveda segel na vsa področja kmetijstva, od cvetličarstva in čebelarstva, pa do kletarstva in živinoreje. Organizatorji prireditve so vse občine iz tržaške pokrajine, priprave in potek Kmetijskih dnevov pa vodi pripravljalni odbor, kateremu predseduje Boris Mihalič. Odborniki so že porazdelili funkcije. V okviru Kmetijskih dnevov bodo tudi okroglo mize in predavanja na kmečko tematiko. Tako bo že v petek dopoldne ob uradni otvoritvi Kmetijskih dnevov okrogla miza na temo Kmetijstvo in teritorij. Uvodni referat bo podal prof. Mario Prestambur-go, docent za kmetijsko politiko na e-konomski fakulteti tržaške univerze. Okrogli mizi bo predsedoval dr. Miloš Budin, predsednik KGS. Sodelovali bodo predstavniki avtonomne dežele F JK in SR Slovenije. Istega dne zvečer pa bo predavanje o vplivu fitofarmacevtskih pripravkov na oktolje in prehrano. Predaval bo prof. dr. Jože Maček z Biotehniške fakultete univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. V soboto, ob 20. uri je na vrsti okrogla miza na temo Odnos med kmetijstvom in Lovom. Na okrogli mizi bodo sodelovali avtonomna dežela F-JK, Lovska zveza Slovenije, Lovsko društvo Doberdob in kmetijske sindikalne organizacije. V ponedeljek, ob 20. uri pa je na vrsti še zadnje predavanje, in sicer o tehnološkem sistemu vinifikacije in analitičnih karakteristikah terana. Na sporedu Kmetijskih dnevov je tudi odprtje nove oljarne Kmetijske zadruge v industrijski coni. Slavnostna otvoritev bo v soboto v popoldanskih urah. Seveda bodo na Kmetijskih dnevih tudi razne razstave, poskrbeli pa bodo tudi za pokušnjo in prodajo raznih kmečkih pridelkov in kmetijskih pripomočkov. Tudi letos bo na sporedu dražba brejih junic. V okviru stikov s pobrateno občino Kočevje, bodo tudi letos gostje Kmetijskih dnevov pekarski mojstri iz Kočevja, ki bodo spekli na ražnju 20 o-dojkov. Za pijačo in prigrizek bodo kot vsak» leto poskrbeli člani ŠD Breg. Seveda bo poskrbljeno tudi za ples in zabavo. SP Čeprav vremenoslovci napovedujejo dež in ohladitve Vročinski val ne popušča Vročinski val še vedno ne popušča. V Trstu včeraj sicer ni bilo tako »vroče« kot prejšnje dni, saj so opoldne namerili »le« 31 stopinj. Napovedane so bile sicer nekoliko občutnej-še ohladitve in nestalno vreme, toda še enkrat se je izkazalo, da je napovedovanje vremena sila nehvaležno delo. Vremenoslovci obljubljajo poslabšanje tud; za danes, ko naj bi atlantski frontalni val prešel naše kraje in prinesel tudi kakšno osve-žilno ploho in dnevne ter predvsem nočne temperature spustO na znosnejšo mero. Verjetno vsi upamo, da se bodo tokrat napovedi vremenoslovcev uresničile in da se rekordne avgustovske temperature (najvišje v zadnjih petdesetih letih) ne bodo več nadaljevale. Dež bi bil še bolj dobrodošel kmetovalcem, ki so zaradi dolgotrajne suše v velikih skrbeh za pridelek. Nedvomno pa bi znatnejša moča o-milila nevarnost pred gozdnimi požari. Za presušeno gozdno podrastje, suho travo in drevje je dovolj le iskrica, da pride do požara, ki ima lahko hude posledice. Na to morajo biti še posebej pozorni tisti izletniki, ki se podajajo v kraško okolico, kjer si na raznih improviziranih žarih pečejo različne dobrote, pri tem pa verjetno le malokdo pomisli, da s tem lahko zaneti požar velikih razsežnosti. Zato ne bo odveč, če se bodo nedeljski izletniki zadovoljili s suho hrano, druge mesne specialitete pa rajši poiskali v raznih gostilnah, ki jih na Krasu ne manjka. Suho in vroče vreme pa vpliva tudi na promet. Vsak dan smo priča dolgim kolonam avtomobilov, ki po pol2' je vozijo proti Barkovljam, podobna slika pa se nam nudi tudi na mejnih prehodih z Jugoslavijo. Tudi včeraj je bil ta promet izredno gost in P1^ mejnim prehodom na Pesku in Fernetičih je bila kolona avtomobil°v dolga več kot kilometer. Gost pr?" met je bil tudi na drugih mejnih prehodih, vendar za prestop meje ni bilo treba dolgo čakati. Promet ni popustil niti v večernih urah, ko so se ljudje začeli vr3' čati s kopanja, največ pa so h 6®' stoti prometa prispevali dopustniki-ki se vračajo iz letovišč, saj se bedo jutri ponovno odprla vrata mnogih tovarn v naši deželi. Rajonski sveti Po daljšem poletnem premoru se rajonski svet za zahodni Kras spet sestane v sredo, 21. avgusta, ob U -k' na Proseku. Na dnevnem redu so razne tekoče zadeve. Pol ure pred sejo se sestanejo načelniki svetovalskih skupin. V četrtek, 22. avgusta, ob 20.30 se na sedežu v Ul. Battisti 14 sestane rajonski svet za Novo mesto. I I ! I V petek zanimiva okrogla miza v Prosvetnem domu Velika malomarnost občinske uprave pri urbanistični ureditvi Opčin V Prosvetnem domu na Opčinah bo prihodnji teden, od petka, 23. avgusta, do nedelje 25. avgusta praznik Unità in Dela. Kot običajno bo praznik tudi priložnost za poglobitev aktualnih družbenih vprašanj. Tokrat se je openska sekcija KPI odločila za temo, ki je na Opčinah posebno občutena. Tako bodo v petek ob 20. urj priredili okroglo mizo o urbanističnem razvoju Opčin in o vlogi, ki jo ima tržaška občinska uprava ob tem vprašanju. Na okrogli mizi, ki jo openska sekcija KPI prireja ob podpori gradbene zadruge Štajpce in SKD Tabor, bodo sodelovali občinski odbornik za urbanistiko Sergio Pa-cor, docent na tržaški univerzi prof. Roberto Costa, docent na beneški u-niverzi arh. Igor Jogan in arh. Giulio Varini. Pred debato bodo predvajali diapozitive, ki prikazuje realno stanje urbanističnih uslug na Opčinah. O urbanističnem razvoju Opčin se da, kot vemo, marsikaj povedati. Kritičnega seveda, kajti Opčinam so z razliko od drugih kraških vasi, o-mogočilj v povojnem času izreden gradbeni razvoj, ki pa je žal potekal brez skladnega urbanističnega načrtovanja. Gradili so vsevprek za javne in zasebne potrebe. Od leta 1970, to je z novim regulacijskim načrtom, so na Opčinah zgradili nad 600 stanovanj in zasebnih vil, zlasti v trikotniku Ul. Carsia, Proseška u- lica in Ul. Biancospino. Toda občina pri vsem tem ni poskrbela za ustrezne usluge. Kjer je nastalo največ stanovanjskih blokov ni ne pravih cestnih povezav, ne primernih parkirišč, ni ustrezne razsvetljave, da o urejenih zelenih površinah in strukturah za otroke sploh ne govorimo. Opozoriti pristojne dejavnike in širšo javnost na ta nekontrolirani in nevzdržni položaj je glavni namen o-krogle mize, s katere naj bi izšli tudi stvarni predlogi za izboljšanje sedanjega položaja. Finančni prispevki EGS za področje ribolova Do 10. oktobra je čas za vložitev prošnje za finančno pomoč EGS/ FEOGA, ki je namenjena ekonomskim dejavnikom na področju ribolova in gojenja morskih kultur. Prošnje morajo biti naslovljene na ministrstvo ba trgovsko mornarico, generalna direkcija za ribolov v Rim, kjer zainteresirani dobijo tudi vsd potrebne informacije tudi po telefonu 5912-947, 5908-365, 5908-373, 5908-555. • Danes bodo zaprli slikarsko in fotografsko razstavo, ki jo je na nabre-žinski železniški postaji organiziral železničarski krožek »Altipiano Carsico«. Ogled razstave je možen še danes od 18. do 21. ure. Danes gostujeta na Taboru 85 plesni skupini potomcev slovenskih izseljencev iz Kanade Pester in raznolik spored letošnjega openskega Tabora 85, ki je v tej vsestranski suši tudi na kulturnem področju postregel številnemu občinstvu s pijjetnimi umetniškimi užitki na likovnem, glasbene »n in gledališkem področju nas bo danes povedel še v svet folklore. Gosta openskega kulturnega društva Tabor bosta plesni skupini »Mladi glas« in »Planika«, ki prihajata iz daljnega Toronta v Kanadi. Obisk potomcev tistih številnih Slovencev, ki so se pred mnogimi leti odselili čez »veliko lužo«, je še posebej dobrodošel, ker vzpostavlja še vedno preredke stike med zdomstvom in zamejstvom. Plesna skupina Planika ja bila ustanovljena leta 1979 pod vodstvom Nevenke Stajan in njene sodelavke Glorije Žižek. Prve plesne korake je začela z 49 člani, danes pa šteje že 65 plesalcev od 10. do 16. leta starosti. Skupina »Mladi glas« pa praznuje letos že 11. obletnico svojega obstoja in je ponos izseljenih Slovencev v Torontu. Največje zasluge za njen obstoj imata Jan®2 Mesec in Marta Demšar, danes pa je njena duša Nevenka Stajan. Obe skupini imata za sabo že vrsto uspe?" nih nastopov v Kanadi in ZDA, starejša skupina pa se F že pomerila na mednarodnem kulturnem tekmovanju v Torontu in med 30 skupinami zasedla častno drugo mesto- Sedaj sta skupini, ki nastopata s folklornimi in mp' demimi plesi, na turneji po domovini svojih prednikov ir) v tem okviru jih je pot zanesla tudi na Opčine. Mladpn kanadskim Slovencem želimo prijetno počutje v našu1 krajih in še veliko uspehov. Na sliki skupina »Mladi glas« v gorenjskih narodnu1 nošah. KZE bo pregledovala grozdje za vino Septembra se začne trgatev, istočasno pa se v tržaških predmestjih pojavijo stojnice, na katerih prodajajo gr02' dje tistim, ki nameravajo napraviti nekaj vina za lastne potrebe. Pri tem pa se dostikrat zgodi, da ponujeno grozdi® ni najboljše kvalitete. Prodajalci se zanašajo na zauP' Ijivost kupcev in ni redek slučaj, da prodajajo grozdje, k* naj bi po deklaraciji imelo 18 do 20 stopinj sladkorne stopinje, v resnici pa sladkorna stopnja ne presega 14 st°' pinj. Vino iz takega grozdja doseže največ 9 stopinj a*®0' holne stopnje, kar pa je premalo, da bi lahko brez P0" sledic shranili vse pripravljeno vino. O tem problemu so pred kratkim razpravljali obči®' ski odborniki za kmetijstvo iz naše pokrajine skupno s P0" krajinskim odbornikom za kmetijstvo Cavicchiolijem. Ug°' tovili so, da zakonski predpisi niso povsem jasni in s° zato poverili KZE nalogo, da pregleda vzorce prodajanega grozdja. Na tak način naj bi povsem izključili možnos goljufije in škode, ki jo dostikrat utrpijo kupci takega grozdja. i Ob 40-letnici Založništva tržaškega tiska v pripravi bibliografija vseh njegovih izdaj Založništvo tržaškega tiska praznuje letos 40-letnico obstoja. Ob tej priložnosti bo izdalo tudi bibliografijo vseh svojih izdaj. Priprava te zbirke podatkov o knjigah je zaupana knjižničarkam iz Narodne in študijske knjižnice. V bibliografiji »40 let ZTT« bodo popisane vse knjižne izdaje in tudi zvočno gradivo, ki ga je izdalo ZTT. Tu bodo zajete tudi izdaje Gregorčičeve založbe, ki je nekaj let po vojni delovala vzporedno z ZTT, in katere moralno dediščino je ZTT kasneje prevzela. Dela je bilo veliko — treba je bilo pregledati vse Slovenske bibliografije, ki jih vsako leto izdaja Narodna univerzitetna knjižnica iz Ljubljane in druge dokumente, da bi odkrili vse izdane publikacije, saj je iz let pred oblikovanjem Uredništva knjižnih izdaj ZTT izredno težko ugotoviti, kaj so izdali, o tem na samem uredništvu in nobenih dokumentov. Nekaj naslovov so odkrili tudi po spominu in sedaj so skoraj prepričani, da niso izpustili nobene izdaje. Kaže, da se še vedno ne zavedamo dovolj pomembnosti hranjenja dokumentov — to se je seveda pokazalo pri težavni rekonstrukciji dela ZTT. Osrednji del knjižnice bo torej bibliografski popis izdaj, narejen po mednarodnih standardih. Izdaje bodo razvrščene kronološko, znotraj kronologije pa po abecedi. Vrednost vsake bibliografije je v številu kazal, ki o-mogočajo uporabniku čim lažji pregled. V knjižnici so se odločili, da sestavijo kazalo po strokah, zelo široko zasnovano imensko kazalo, naslovno kazalo knjig, kaset in plošč, pregled liskam, kazalo knjižnih zbirk, pregled sozaložb, pregled izdaj v italijanščini in drugih jezikih, pregled periodike, kar še povečuje uporabnost bibliografije. Od leta 1980 ZTT izdaja tudi kasete in plošče, zato so v bibliografijo zajeli tudi te. Popis našteje tako čez 500 enot. V uvodnem delu bo zgodovinski pregled Ksenije Majovski ter beseda Marka Kravosa, urednika knjižnih izdaj ZTT ter Borisa Raceta. Za lažjo predstavitev pa so oskrbeli tudi nekaj grafičnih prikazov in fotografij. Izdajo bo oblikoval Graficenter. Delo je bilo naporno, pravijo knjižničarke. Začele so januarja, njihov trud pa naj bi izšel enkrat jeseni. Sedaj je ves material v tiskarni in čakajo na prve krtačne odtise, da se lahko začne druga faza dela — korektura. Ker istočasno delajo tudi letno bibliografijo za Jadranski koledar, jim bo to leto gotovo ostalo v spominu — zato pa bo zadoščenje ob izidu bibliografije toliko večje. Ob praktični uporabnosti bibliografije je njen pomen tudi v tem, da je neke vrste kulturološka raziskava, saj prikazuje del kulturnega življenja tega področja. Namenjena je vsem — knjižnicam, založbam, knjigarnam, vsem posameznikom, ki hočejo imeti pregled nad življenjem nekega časa. Poleg tega je še en doprinos k že tako bogati bibliografski zbirki Primorske, ki je pokrajina z najbogatejšim popisom knjig v Sloveniji. Knjižničarke upajo, da bodo s tem zelo praktičnim pripomočkom za iskanje med knjigami, razbile tudi mit o knjižnici kot skladišču knjig in jo postavile na pravo mesto — knjižnica kot eno izmed središč kulture. Knjižničarke se ob tej priložnosti zahvaljujejo tudi NUK, ki jim je v vseh težavah priskočila na pomoč. Ob izidu bibliografije bo pripravljena tudi razstava izdaj,- Organizirana pa bo tudi tiskovna konferenca. Vsi prijatelji slovenske knjige so tedaj vabljeni v Kulturni dom. MČ 80 bogatih let Poldeta Caharije Prav danes bo v Kopru praznoval v krogu svojih domačih pomemben življenjski jubilej — 80-letnico svojega rojstva Leopold Ca-harija, dobro poznan na Koprskem, ki pa ima sterilne prijatelje in tovariše tudi v naših krajih, predvsem v Nabrežini, kjer se je rodil 18. avgusta 1905. Pisati o Poldetu Cahariji pomeni pisati o človeku, katerega življenje je bilo tako bogato in pestro, da ga skromen članek, pa čeprav napisan , s še tako dobrim namenom, ne more ' zajeti. Rekli smo, da je bil rojen v Nabrežini, kjer je živel do leta 1916, ko se je morala njegova družina, zaradi vse večje bližine vojaške fronte, preseliti v Račiče pri Loki. Tu je Polde ostal do leta 1918, ko se je vrnil v svoj domači kraj in se takoj vključil v takratno mladinsko revolucionarno gibanje. Vsi člani te organizacije so bili kasneje, s sklepom, sprejetim na L kongresu KPI v Livornu sprejeti v komunistično partijo. V njej je naš slavljenec deloval vse do svojega odhoda v Argentino, za kar se je odločil zaradi vse večjega pritiska fašističnih oblasti na antifašiste. Tudi v Argentini se je takoj vključil v politično življenje, kjer je postal član KP Argentine in bil kmalu izvolj®^ tudi za sekretarja mestnega predri Patemal v Buenos Airesu, kjer F velo tudi največ Slovencev. Tudi t ga oblasti niso pustile pri miru. P1 je kar sedemkrat aretiran in skup*10 preživel v ječi kar 33 mesecev. Januar 1937 je, kot prostovolF® odšel v Španijo, kjer se je boril vrstah republikanske vojske, kjer J dosegel več visokih vojaških čin°^ in opravljal pomembne funkcije, r®6. drugim je vodil tudi italijanske g3^ baldince. Ko je moral v Francijo, g je tam še čakala ječa, nato pa so g francoske oblasti izročile Italiji- 1 so ga fašistične oblasti obsodile n, pet let konfinacije, Id jih je prezn. na otoku Ventottene. Po padcu faSl • ma, se je vrnil domov in se takoj P ključil partizanskim borcem, kjer J sodeloval v raznih edimcah. Po osvoboditvi Trsta je prevzel s ^ ritne pomembne funkcije, ki jib Je' njemu lastno doslednostjo in preda®^ stjo, vestno izvrševal. Leta 1947 se je preselil v KoP^J kjer je tudi opravljal vrsto po me m? nalog. Med drugim je bil podpresed-in predsednik občine Koper. , ie. Tudi po upokojitvi je ostal, tom, aktiven v vseh družbenopo® ,0 nih organizacijah ter je za svoje “ in zasluge prejel že vrsto visokih P nanj in odlikovanj. §e Današnjemu slavljencu tudi ® iskrene čestitke. N. F- Izdelava narodnih noš je pomemben sestavni del priprav za Kraško ohcet Obisk pri šivilji in krojaču, ki pripravljala noši za' nevesto in ženina Kraška ohcet je predvsem praznik kraške narodne noše. Vsako leto se na tej prireditvi zbere na desetine Narodnih noš, ki s svojimi pisanimi barvnimi kombinacijami in različ-aani kroji dajejo ohceti poseben čar, kateremu se navadno pridruži znači-' k'n vonj »roženkrauta« in rožmarina, k*. skupaj z nageljnom sestavljata bpičen kraški »pušelc«. Kot običajno vzbuja na poročni dan največ pozornosti nevestina obleka ■n nakit pa tudi ženinova odprava Mdobi priložnostno važnost. Za Kraško ohcet je priprava nevestine od-^sno ženinove noše še posebej za-Pktena, ker je treba natančno protriti obstoječe vire, tako slike, kot stare noše in jim pri oblikovanju po-r°čne noše verno slediti. To nadrobno in naporno opravilo so organiza-t)r.ti Kraške ohceti že šestič poverili tvema šivarskima mojstroma in si-9^ šiviliji Adrijani Regent in Krojaču Zoru Štoklju. » Adrijana Regent stanuje v Devin-srini in se že od svoje rane mladosti ukvarja s šivanjem in vezenjem. v svoji obrti je dosegla visoko ra-Ven, tako da že več let s prirojenim navdušenjem izdeluje izključno ženske poročne obleke. V svoji šivarski 'n'pni se je zbližala tudi z narodnimi nošami in je že večkrat vodila teča-1® za krojenje kraške oziroma prose-ske narodne noše. . »Pri izdelovanju poročne noše za "-košnjo kraško nevesto sem kot vedno sledila izključno tradiciji. Več ®asa sva z bodočo nevesto iskali sta-nopraznično nošo, ki bi bila primerna za letošnjo ohcet. Našli sva dva arginala, narejena iz čiste svile, ene-Sa na Proseku in drugega v Gabrov-jjt- S pomočjo folklornih izvedenk ranke Slavec in Nadje Kriščak sva tgotovili, da sta bili noši izdelani Pned približno stopetdesetimi leti. V beh primerih prevladujejo rumena, rutena in rožnata barva. Ker pa mo-a nevestina obleka ostati skrivnost, om povedala samo tò, da si je ležaja nevesta Morana izbrala eno pthed možnih kombinacij in prej o-š^njenih barv in da je noša v celoti acno izdelana .. . ,. Ob tej priložnosti bi se rada zahvala družinam, ki so nam nesebično P°sodile oba originala. S tem sfa 3^1 dokazali veliko zaupanje in zabost za ohranjevanje tradicij. Res “f’ da sem imela nemalo težav z ?abavo svilenega blaga v Bocnu in jemčiji, vendar smo vse premostili Wedvsem z izkušnjami iz prejšnjih jaških ohceti. Vesela bi bila, če bi ^am v prihodnje priskočil na pomoč j6 kak folklorni izvedenec, ki bi s .v°jimi nasveti gotovo obogatil na-e zasledovanje kraških tradicij.« Krojaški mojster Zoro štokelj stadie pri Piščancih, sicer pa je do-./5. iz Vipavske doline. Krojaške o-j.fti se je priučil v krojačnicd v Ve-aih žabljah, kjer je opravil trilet-0 brezplačno vajeniško dobo in se ato tudi zaposlil. Po trdih medvoj-v'b letih, prej v posebnem bataljonu . Arezzu in Peschieri, nato pa kot .Jetnik domobrancev in Nemcev, se r® napotil v »prst. kjer se je kmalu jVL‘ljavil kot podjeten krojač. Pred ®stimi leti se je skoraj naključno zaposlil v Zdravstvenem centru v Barkovljah, v prostih urah pa vztrajno šiva za sorodnike in prijatelje. »Ko šivam nošo kraškega ženina me navdaja posebno veselje, čisto navdušen sedem k delu in tudi ko je noša popolnoma dokončana, si jo večkrat na dolgo ogledujem in na vsaki vidim nekaj slovenskega.« »Katere so pa bistvene značilnosti moške narodne noše s kraškega področja?« »Moški so se navadno ob praznikih oblekli v črn ali rjav suknjič z živo pisanim telovnikom in krajšimi hlačami. Revnejši so nosili klobuk, bogatejši pa so si lahko privoščili polhovko, ki so jo nosili tudi v poletnem času.« Nevesta pri šivilji, ki ji kroji poročno nošo Ob praznovanju vaškega patrona sv. Roka K D Skala iz Gropade vabi na drugi družabni večer pri »Ciganki« Potrošniška miselnost se je kar krepko usidrala tudi v naši mali kraški vasi. To je opazno v teh dneh, ko si marsikdo privošči letni dopust daleč od lastnega doma. Pri tem na žalost pozabljajo na sicer skromne, a utrjene stare navade in obi čaje domačega kraja, v našem primeru praznik sv. Roka, na katerega so bili Gropajci zmeraj ponosni. Opa-sila so bila tedaj nadvse slovesna. Po cerkvenem obredu so se naši predniki radi zavrteli ob zvokih godbe kar na trgu samem, če jih ni po tradiciji pregnal dež po suhih poletjih. KD Skala skuša nadaljevati to tradicijo in marljivi odborniki dru štva so si ob tej priložnosti omislili družabni večer, tokrat že drugič na koncu vasi pri »Ciganki«. Kot ob kresovanju, ki je nadvse uspelo s prvim nastopom domačega pevskega zbora, boste lahko prijetno tudi danes preživeli večer ob dobrem golažu s srnjakom in polento, vse to zalito z dobro kapljico. Da ne bo očitkov in da ne boste zamudili obroka, se zberite točno ob 19. uri pri »Ciganki«. Naj pripomnimo ob tem, da pevski zbor marljivo vadi kljub hudi pripeki in se pripravlja na slavnostni nastop, ki bo 15. 9. letos ob stoletnici društva. Aleksander Možina S strožjimi zakonskimi predpisi preprečiti zmešnjavo z razprodajami V večini tržaških trgovin oziroma njihovih izložbenih oknih, se še vedno bohotijo vabljivi napisi o visokih popustih na cene sezonskih oblačil in obutve, čeprav so se tako imenovani »saldi« letos začeli še pred nastopom p.sve poletne vročine. Trgovcem je namreč ostalo na policah ogromno spomladanskih oblačil, ki jih zaradi skoraj v poletje zavlečene zime niso uspeli prodati, zato so pohiteli s poletnimi popusti, da bi ublažili učinke slabe spomladanske sezone. Kakorkoli, blago po znižanih cenah je tačas že precej prebrano, nekatere izložbe se odevajo že v prve jesenske barve, medtem pa je tudi letos vztle-la že skoraj tradicionalna stara polemika o nujnosti spremembe zakona, ki je leta 1980 uredil področje posezonskih prodaj po znižanih cenah. Dejstvo je, da nekatere nejasnosti v zakonskem besedilu porajajo veliko zmešnjavo tako med prodajalci, kot med kupci. Vse pogosteje se namreč dogaja, da trgovci pričnejo prodajo po znižanih cenah še pred rokom, ki ga določi krajevna trgovinska zbpmica. To jim omogoča člen št. 8 zakona iz leta 1980, po katerem so poleg posezonskih možne tudi tako imenovane promocionalne prodaje, za katere niso potrebna pooblastila, temveč samo preprosto sporočilo pristojnemu upravnemu telesu. Na te zakonske negotovosti, ki škodijo tako prodajalcem kot kupcem. je že pred časom opozoril italijanski tisk, v katerem je večkrat zaslediti zahtevo po reviziji osmega člena zakona 80 z namenom, omejiti promocionalne prodaje v Obdobjih, ki so predvidena za posezonske razprodaje. Konkretni korak je v tem smislu ža napravila Vsedržavna zveza trgovcev oblačil in opreme na drobno (Fe-derabbigliamento), v imenu katere je senator KD Aliverti v senatu vložil posebni zakonski načrt. V njem je predvidena odprava določila, ki omogoča promocionalne prodaje v kateremkoli obdobju leta in ki v bistvu razveljavlja 7. člen istega zakona 80, s katerim so urejene posezonske razprodaje blaga. Bistvena novost zakonskega načrta je namreč prav ta, da predvideva prepoved promocionalnih prodaj v obdobju posezonskih razprodaj in v štiridesetih dneh pred njimi. Povrhu pa določa, da promocionalne prodaje ne morejo zadevati vseh artiklov, ki so normalno v prodaji, temveč le nekatere izb,rane vrste blaga. Pri Federabbigliamentu opozarjajo, da prihaja do največjih zmešnjav in do škode prav takrat, ko se promocionalne prodaje pomešajo s posezonskimi razprodajami, ali ko se pojavijo pred njimi. Tako prihaja namreč do nelojalne konkurence med trgovci, kar je nesprejemljivo tako s sindikalnega, kot z moralnega vidika, povrhu pa povzroča zmedo med kupci, ki i-majo pravico do nakupa veljavnega blaga po posezonskih cenah. Vse pre- večkrat se namreč dogaja, da skuša trgovec' pod imenom »promocijska prodaja« spraviti v promet vse tisto, kar mu je na zaprašenih policah o-stalo od kdo ve kdaj. Bodimo torej pozorni, ko bomo v teh dneh morda še brskali, kaj lahko po ugodni ceni kupimo za prihodnje poletje. Raje se ozrimo po razprodajah ob koncu poletja, kot po »promocijskih prodajah«, na katerih nemalokrat ponujajo blago brez obvezne etikete o surovinski sestavi, da ne govorimo o modelih, ki pogosto spominjajo na sedemdeseta leta. (vb) Tudi letos redarji pred šolami Tudi letos bo občina najela redarje pred osnovnimi in nižjimi srednjimi šolami. V poštev za mesto redarja pridejo tako moški kot ženske, ki so do 15. avgusta letos dopolnili 55 let, ne smejo pa biti zaposleni oziroma ne smejo uživati ugodnosti zakona št. 336/70. K prošnji morajo kandidati priložiti tudi potrdilo KZE o psiho-fizični sposobnosti za delo redarja. Rok za oddajo prošenj je 31. avgust 1985. Podrobnejše informacije lahko kandidati dobijo vsak dan od 10. do 13. ure v občinskih uradih (soba 20; II. nadstropje) v Prehodu Costanzi 2. Z vespo zavozil v zid: vožnik v hudi življenjski nevarnosti L ^5. ortopedski oddelek katinarske ^hišnice so včeraj ob 11.20 sprejeli v'i^tnega Edoarda Žaga, ki stanuje p Ul. Concordia 25. Žago se je hudo “škodoval, ko je z vespo vozil pod klorom Sandrinelli proti Trgu Gol-"i in je na rahlem ovinku izgubil tj^rstvo nad vozilom ter s silo s.°sčil v nasprotni zid. Ranjenega I? Prepeljali v bolnišnico rešilci RK, so takoj uvideli, da je njegovo 3,ravstveno stanje zaskrbljujoče. Ravniki 50 nat° ugotovili, da ima jj.oe poškodbe na glavi in da je t^rl>el tudi vrsto zlomov. Ob spreje-“ je bil v komi prve stopnje. ^ Nabrežini načelnik karabinjerjev h.? 15. avgustom je postal načelnik (Orežinskih karabinjerjev 27-letni gJ^tan Antonio Caiazzo. V po-sle °ru nam j® povedal, da je do-jjJ Poveljeval oddelku karabinjerske vjj0 v Beneventu, o svoji res blisko-1 karieri in drugih osebnih značil- nostih pa ni bil pripravljen veliko govoriti, če smo prav razumeli, verjetno računa, da svoje sposobnosti izkaže s svojim delom in da mu ni do lovorik. Antonio Caiazzo je v svoji funkciji nasledil kapetana Perroneja, ki je poklic načelnika nabrežinskih in sploh »kraških« karabinjerjev opravljal o-sem let, dokler ga pred kratkim niso premestili v Imolo. Po času kolektivnih dopustov postopoma oživljajo velike tovarne Za nami je teden velikega šmarna in od jutri se bo življenje začelo vračati k svojemu vsakdanjemu rit mu. Izteka se čas kolektivnih dopustov v velikih tovarnah in podjetjih, pa tudi zasebni dopusti se bodo začeli redčiti. V naši deželi se bo z jutrišnjim dnem po dveh ali več tednih začelo delo po nekaterih velikih podjetjih, kot na primer v boljunski Tovarni velikih motorjev in v tržiški ladjedelnici. Oba obrata sta v veliki proizvodni krizi: v tržiški ladjedelnici je od skupno 3.500 delavcev trenutno več kot 1.500 v režimu dopolnilne blagajne, medtem ko jih je v Tovarni velikih motorjev v dopolnilni blagajni 500 od skupno tri tisoč zaposlenih. Vse pa kaže, da so pričakovanja za njihovo postopno vrnitev na delovna mesta v prihodnjih mesecih precej upravičena. Tržiška ladjedelnica je pravkar izročila namenu letalonosilko Giuseppe Garibaldi, sedaj pa jo čaka veliko naročilo izgradnje ladijske platforme Micopjeri. V Tovarni velikih motorjev so prav tako zapx>sleni z izgradnjo ladje-de-lavrdce, na vidiku p» so nove proizvodne naloge. S suzukijem na asfalt Na Ulici Bonomea se je včeraj ponoči pripetila prometna nesreča, v kateri se je huje ranil 20-letni Walter Giannella (Ul. Reni 14), njegov prijatelj Diego Pecozzj (Ul. Pisani 6), pa je utrpel le lažje poškodbe. Giannella je s svojim suzukijem 600 vozil proti Barkovljam, ko je nenadoma izgubil oblast nad volanom, tako da je motorno kolo padlo na asfalt, kjer sta končala tudi voznik in potnik. Giannella se je hudo udaril v koleno, tako da so zdravniki ortop)edskega oddelka izrekli zanj dva meseca prognoze, Pecozzi pa se je le opraskal in bo ozdravel v osmih dneh. • V petek, 23. avgusta bo nastopil v našem mestu plesni orkester ameriške vojske »Ambassadors dance band«. Koncert prireja krajevna letoviščar-ska in turistična ustanova p>od pokroviteljstvom tržaškega vojaškega prezidi ja. Nova stanovanja v Starem mestu Pred kratkim je občinska uprava o-dobrila gradbene posege v Starem mestu, kjer naj bi z obnovo in izgradnjo pridobili 49 novih stanovanj. Delo so poverili štirim tržaškim gradbenim podjetjem, celoten poseg pa bo stal 3 milijarde in 722 milijonov lir, od katerih bo večji del prispevala dežela. Največji projekt zajema izgradnjo 20 stanovanj na občinskem območju v Ulici Pane, ki je vključena v obnovitveni načrt »Trg Unità 1«. V Ulici Fortino bodo zgradili 18 novih stanovanj, 5 stanovanj bodo obnovili v Ulici Ponte 6, 6 novih stanovanj pa bo zgrajenih v Ulici San Rocco. ZAHVALA Ganjen nad izraženim sočustvovanjem ob izgubi ljubljene žene Lojzke Bogateč (GIGIE) se iskreno zahvaljujem vaščanom, prijateljem, svojcem, kulturnim in političnim organizacijam ter vsem, ki so jo zadnjič pozdravili, tov. Nevi in tov. Sandorju za tople tolažilne besede, kriški godbi, darovalcem cvetja in vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin. Mož Viktor in vsi njeni Križ, 18. avgusta 1985 ZAHVALA Vsem, ki so sočustvovali z nami ob smrti naše drage sestre Marte Košuta (ŽUPANOVE) se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala kriški godbi na pihala in požrtvovalni ‘gospe Fani Sedmak. Sestri Milka in Emica ter brat Dušan Trst, 18. avgusta 1985 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Marte Košuta se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovalcem cvetja in godbi. SVOJCI Križ, 18. avgusta 1985 \ ZAHVALA Svojci Ivana Marije Kralja (Mičeta Kadinca) se zahvaljujejo vsem, ki so na kakršenkoli način pjočastili njegov spomin. Trebče, 18. avgusta 1985 22. 8. 1984 22. 8. 1985 Minilo je leto dni, odkar si nas zapustil, dragi mož in oče Maks Guštin Z neizmerno ljubeznijo se te vedno spominjajo žena Livija, hči Nives in zet Gianni. Col, 18. avgusta 1985 Ob izgubi drage mame Zofije izreka iskreno sožalje svojemu predsedniku Teodoru godba na pihala V. Par- « ma iz Trebč. TPK Sirena priredi danes, 18. avgusta tradicionalno KALAMARADO Večer bo popestril ansambel TAIMS. NATAŠA MILIČ bo razstavljala svoje usnjene izdelke. Vabljeni člani in prijatelji! gledališča VERDI Gledališče Verdi sprejema nove pevce za okrepitev opernega pevskega zbo ra. Išče zlasti kontralte in tenorje. V ta namen bó priredilo avdicije. Za podrobnejša pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na urad za osebje gledališča Verdi (Ul. Einaudi 1), CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Poletna violinska šola Od 21. do 30. avgusta: šolo bosta vodila prof. Igor Ozim in njegova asistentka Christine Hutcap. Vse podrobnosti o vpisu dobite s Cankarjevem domu. tel. 003861/212492 ali 221-121, int. 432 in 433. kino Ariston 21.15 »Per vincere domani«. Režija J. G. Advilsen. R. Macchio, No-riyuki »Pat« Morita, E. Shue. Jutri: »Broadway Danny Rose«. Režija Woody Alien. W. Alien,' M. Far-row, N. Apollo Forte. Eden 15.30 — 22.15 »Sinfonia erotica«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 17.30 — 22.00 »Schiave bianche«. Excelsior 17.00 — 22.00 »Dance - Voglia di successo«. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »Terrore nel buio«. Za vsakogar. Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Animatrici per coppie particolari«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 15.45 — 22.00 »Cotton Club«. R. Gere. Mignon 16.00 — 22.00 »L’avventura di Bianca e Berftie«. W. Disneyeva risanka. Grattacielo 17.00 — 22.00 »1997: il principio dell’Arca di Noè«. Capitol 16.30 — 22.00 »Alba rossa«. Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Pizza Connection«. Režija D. Damiani. M. Placido. Lumiere Zaprto zaradi počitnic do 23. avgusta. Alcione Zaprto zaradi počitnic. Radio 15.30 — 21.30 «Turbamenti«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Danes se poročita DANIELA LAURETIG in MASSIMO PAGON Vso srečo na skupni življenjski poti jima želijo Kolektiv Novega Matajurja, Agencija Alpe Adria, Primorski dnevnik, Založništvo tržaškega tiska. koncerti V četrtek, 29. t. m., ob 20.30 bo v evangeličanski luteranski cerkvi v Trstu — Largo Panfili — nastopil pianist SILVIO SIRSEN. Izvajal bo Scarlattijej e, Bachove, Brahmsove in Schumannove skladbe. izleti Društvo slovenskih upokojencev organizira izlet v Bohinjsko Bistrico in k Slapu Savice dne 28. t. m. Vpisovanje v sredo, 21. t. m., od 10. do 11. ure na sedežu društva, Ul. Cicerone 8. KD Slovan priredi v nedeljo, 1. septembra, enodnevni izlet na ŠUŠTAR- ' JEV SEJEM v Tržič in V sotesko Vintgar. Vpisovanje pri Darku in Oskarju Grgiču (tel. 226-286 ali 226-351). Cena izleta 24.000 lir s kosilom. SPDT prireja v soboto in nedeljo, 24. in 25. t. m., izlet z osebnimi avtomobili v Dolino Montanaio. Vsi tisti, ki bi se radi udeležili izleta, naj se javijo na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstr., tel. 767-304) vsak dan od 10. do 13. ure. SPDT prireja v nedeljo, 8. septembra, izlet z osebnimi avtomobili na Koroško z vzponom na Obir (2142 m). Hoje je pet ur. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad., tel. 767-304). Marti in Darkotu se je rodila mala MIRJAM Srečnima staršema čestitata nona Angelca in nono Zvonko. mali oglasi PRODAM STANOVANJE, 70 kv. m s podstrešjem in kletjo v Gorici, Ul. Duca d’Aosta 48. Informacije dobite pri Giovanniju Nanutu, Ul. Duca d’ Aosta 48, tel. 0481/30049 med 11. in 15. uro in med 20. in' 22. uro. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna SOSIČ - Narodna ul. 44 - Opčine, Trst. OSMICO ima odprto Romano Purič, Repen 13. PRODAM novo motorno kolo 50 znamke rizzato. Za informacije: tel. na št. 040/227-395. OSMICO ima Josip Gruden iz Sama-torce 6/A. 'Na vrtu pod hrasti toči belo in čmo vino. PRODAM 2-litrske steklenice po 150 lir in plastične zaboje — 30 kg po 500 lir. Tel. 225-530 v večernih urah. EDI je odprl osmico v Praprotu; toči sortirana bela vina in teran. PRODAM hišo 75 kv. m z vrtom na Opčinah. Tel. 227-364. PRODAM motor cagiva 125 v dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na št. 225-968. HIŠICO z vrtom potrebno popravila prodam v okolici Tržiča. Telefonirati v večernih urah na št. 225-968. NA VRHU prodam zazidljivo parcelo 742 kv. m davek IVA 2%, z odobrenim gradbenim načrtom in postavljenimi temelji, prosto davka Bucalos-si. Tel. 0481/779-331. HONDO 400 GUSTOM prodam. Tel. na št. 910-148 ob 20. uri. PLESKARSKA DELA opravljam. Proračun na licu mesta. TeL 910-148. razstave KD I. Grbec. Antološka razstava slikarja iz Faenze Nea Massarija 24. in 25. t. m. Odprta od 9. do 12. ure in od 17. do 20. ure. Dom J. Ukmarja. Razstava keramičnih izdelkov iz Faenze: 24. in 25. t. m. Odprta od 9. do 12. ure in od 17. do 20. ure. Od 21. do 28. avgusta bo v občinski galeriji na Trgu Unità odprta razstava 63 slikarjev iz Mongolije. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. RAZSTAVA OBUKOVANJA PLETENIN KERMAUNER - MANDELJC - SELAN je ob delavnikih odprta od 16.. do 20. ure, ob praznikih od 15. ure dalje. čestitke Jutri praznuje svoj 2. rojstni dan naša mala INGRID. Da bi zrastla v pridno deklico ji želijo noni Meri in Nada, nonota Carmelo in Tonin ter vsi, ki jo imajo radi. Cinzii, Sergiju in bratcu Petru se je pridružila mala IVANA. Srečnima staršema čestita, mali Ivani pa želi vso srečo v življenju nona Marija. ROBI! Za tvoj 19. rojstni dan ti želimo vso srečo v življenju mama, oče, nono in Danijela. Jutri praznuje nono MARJO 80. rojstni dan. še na mnoga leta mu kličejo vsi domači. V Repnu št. 1 se je malemu Petru pridružila sestrica IVANA Srečni družini čestitajo nono Angelo, nona Klara in pranona Štefanija. IMMOBILIARE GREBLO SESLJAN 41/D - tel. 040/299969 SESLJAN — stanovanje v gradnji v mali gosposki zgradbi, 3 sobe, sanitarije, terasa, avton. gretje, skupni vrt. NABREŽINA — novejša vila, dnevna soba, tri sobe, kuhinja, mansarda, taverna, garaža, vrt. DEVIN — gosposko stanovanje, pogled na morje, dnevna soba, mala kuhinja, soba in mansarda, dvojne sanitarije, prostor za avto. NABREŽINA — v gradnji vrstna stanovanja, neodvisna, tri sobe, dnevna soba, kuhinja, taverna, skupen in lasten vrt. SESLJAN — panoramično stanovanje, mala dnevna soba, 3 sobe, prostorna kuhinja, dvojne sanitarije, klet, garaža. DEVIN — novejše gosposko stanovanje, 4 sobe, sanitarije, balkon, box za avto. SESLJAN — skoraj novo stanovanje, mala dnevna soba, kuhinja, soba, prostoren balkon, prostor za avto. NABREŽINA — ograjeno zazidljivo zemljišče, 1.500 kv. m, dva ugodna vhoda, možna gradnja dveh malih vil. ODPRTO TUDI OB SOBOTAH ZJUTRAJ. PRO LOCO iz Skednja priredi v sklopu ŠKEDENJSKEGA POLETJA TRI DNI Z MESTOM FAENZO Ob tej priliki bo v petek, 23. avgusta, ob 19. uri v Domu Jakoba Ukmarja otvoritev RAZSTAVE KERAMIČNIH IZDELKOV in ob 19.30 v KD I. Grbec ANTOLOŠKA RAZSTAVA SLIKARJA IZ FAENZE NEA MASSARIJA Razstavi bosta odprti še 24. in 25. t.m. VABLJENI! včeraj - danes Danes, NEDELJA, 18. avgusta HELENA Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 20.09 — Dolžina dneva 14.00 — Luna vzide od 8.15 in zatone ob 21.29. Jutri, PONEDELJEK, 19. avgusta LJUDEVIT Vreme včeraj: temperatura zraka 31 stopinj, zračni tlak 1011,9 mb pada, vlaga 64-odstotna, veter 14 km na uro vzhodnik, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 25,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giovanbattista Grazioli, Alessandro TatareUa, Martina Va-scon, Damijan Coretti, Clizia Spolaor, Marco Patti, Simone Stochelli, Eugenia Stagni, Stefania Stagni. UMRLI SO: 85-letna Zoe Forlì, 64-letni Antonio Piol, 72-letna Gemma La-cosegliaz vd. Risoffi, 85-letna Castiglia Famà vd. Davanzo, 65-letna Aurelia Quargnali por. Cerato, 91-letna Maddalena Kazianka vd. Palmesi, 70-letni Arrigo Lupetti, 81-letna Anna Maria Bei-trame vd. Contento, 82-letna Bianca De Angelis, 66-letna Teresa Leban, 89-letna Anna Premru por. Bison, 59-letni Lucianu Danieli, 80-letni Antonio Cemec-ca, 59-letna Licia Berti por. Crociato, 37-letni Vittorio Pagano. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9, Trg Valmaura 11, Sesljan, Bazovica, žavlje. (od 8.30 do 13.00 In od 16.00 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. <5%°^ "“'Uè TRST Ul Molimi 5! NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Sesljan, Bazovica, Žavlje. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 72 56 59 69 3 CAGLIARI 18 82 55 72 24 FIRENCE 20 86 50 22 7 GENOVA 7 1 44 34 55 MILAN 46 74 7 13 65 NEAPELJ 30 69 75 21 52 PALERMO 72 27 61 18 58 RIM 84 41 87 54 34 TURIN 30 90 59 13 55 BENETKE 68 59 48 21 39 ENALOTTO 211 1X1 221 2 2 X KVOTE: 12 — 22.382.000 lir 11 — 846.000 lir 10 — 79.000 lir T P P Z in mladinska skupina »P. TOMAŽIČ« obveščata da bo v petek, 23. avgusta, ob 20.30 v Bazovici GENERALNA VAJA za nastop v Izoli. Nastop bo v soboto, 24. t. m., ob 19. uri. Potujemo z osebnimi avtomobili. Po vaji pevovodja vabi ansambel na kozarček domačega vina. Dne 1. septembra pa nastopamo v Ferrari na VSEDRŽAVNEM FESTIVALU UNITA’ ZVEZA BORCEV BOLJUNEC se zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da je praznik uspel. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij TABOR ’85 — Prosvetni dom. Danes, 18. avgusta, ob 18. uri nastop mladinskih skupin iz Kanade Mladi glas in Planika s folklornimi in nda' dinskimi plesi, zvečer ples z ansaffl' blom Domači fantje. Dobro založeni kioski z domačim vinom in specialitetami za vsak okus. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA foto-kino d* kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-9« GOSTILNA URDIH AL CARSO Mavhinje — tel. 299471 Ob četrtkih zaprto Divjačina — cmoki v srnini omaki — kuhani štruklji — jota Praznični meni ob vsaki priložnosti ce, če ste na počitnicah, dobro zabavo ! če nameravate v kratkem na dopust, vam želimo lepo vreme ! Če želite naložiti svoj denar drugače, sedaj je čas, da obiščete podjetje RAMAMI, Če si lahko privoščite počitnice in ponudbo RAMAMI, obiščite nas in vaše počitnice se bodo spremenile v dober posel ! ŠTEDILNIKI ARISTON Mod XL 40 E 7 inox 60x60 r AAA Ij^ peč na plin, elektr. vžig, števec za minute ■ • s/«wUV III ARISTON Mod KL40 EVE 6 B bel 60x60 CTAnAnijf električna peč (7 plamenov) wl VaVVv III B0MPANI Mod- MOBILGAS bel 48x44 trije plinski plameni B0MPANI Mod. 9226 bel 50x50 štirje plinski plameni, elektr. peč, raženj termostat 140.000 lir 270.000 lir GASFIRE M°d'475 ee be| 74x50 štirje plinski plameni + elektr. plošča, električna peč 525.000 lir IGNIS M°d' acf 333 in°x 60x60 trije plinski plameni + elektr. plošča, s programom R0IAL Mod. 4.50 inox peč na drva z desno odtočno cevjo 470.000 lir 450.000 lir ZANUSSI Mod. Z'450 S bel 50x55 štirje plinski plameni, termostat 295.000 lir ZANUSSI M°d- 450 inox 50x55 štirje plinski plameni, elektr. vžig, raženj 390.000 lir ... /ji nadaljnjih 55 modelov na ogled! V cene je vključen davek IVA Plačevanje na obroke do 42 mesecev brez predplačila in brez menic. Ramani Vaša trgovina eicperf v Trstu — Ul. Revoltella 10 J radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv Nedelja, 18. avgusta Ponedeljek, 19. avgusta RADIO ITALIJANSKA TELEVIZIJA ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal jl-00 Maša .*•55 Praznični dan j‘15 Zeleni val *ì00 Poletni maraton . Labodje jezero - 4. del baleta *“■30 Dnevnik '■45 L’urlo della follia - film James Cagney, Joan Blondell, . Anna Dvorak 1150 Atletika - evropski prenos iz . Moskve *“•00 Italia mia , PoUdora z okolice Etne “0-00 Dnevnik “0.30 E’ ricca, la sposo e l’ammazzo, film Igrajo Walter Matthau, Elaine ^ May, Jack Weston fllO Hit parade ,“•55 športna nedelja 43.30 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Ob koncu Vremenska slika U.10 U.40 13.00 13.15 14.10 Drugi kanal Più, più belli - oddaja o zdravju in lepoti Due mogli sono troppe - film Igrajo Lea Padovani, Kieron Moore, Sally Ann Howes Dnevnik 2 - Ob 13. uri Due e' simpatia: Cime tempestose - 2. del Dnevnik 2 - Neposredni šport 16.30 Concerto delle Bande musicali delle tre Forze di Polizia - 1. del 17.20 I tre nemici - film Igrajo Gino Bramieri, Cristina Gajoni, Helène Chanel 18.50 Samurai senza padrone-’ - TV film Meteo 2' 19.50 Dnevnik 2 - Zadnje vesti 20.00 Dnevnik 2 - Nedelja sprint 21.30 Dnevnik 2 - Vesti 21.40 Ombre su Dublino - po romanu J. Plunketta - 2. del 23.05 Dnevnik 2 - Trentatrè Tednik o medicini 23.40 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 13.55 do 18.30 Dnevnik 3 - Neposredni šport 18.30 Tenis 19.00 Dnevnik 3 19.20 Dnevnik 3 - Deželne vésti 19.25 Di Gei musica - 7. oddaja 20.30 Finché dura la memoria: I figli dei fiori. Un sogno americano - dok. 21.25 Dnevnik 3 21.50 Nedelja gol Pogovori in komentarji 22.20 Filmska kamera in spomin 22.35 Concertone: Rainhow 23.25 Speciale Orecchiocchio Vanadium Sandy Marton JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.35 8.50 8.55 8.45 0.15 I. 15 II. 40 2.00 13.00 14.05 1155 l7 4° 9.24 19.26 19.30 20.00 21.10 21.40 >J’55 22.00 12.00 18.10 Ljubljana Teletekst RTV Ljubljana Poročila Živ žav: Risanka, Krpica in oblak Obiskovalci - 5. del Derrick - 3. del nanizanke Pesmi Karibskega morja 625, pregled tedenskega sporeda Kmetijska oddaja Poročila Zgodbe iz delavnice - 2. del Im moristične oddaje Moskva: Evropski pokal v atie-tiki Ljubezenska pisma - film TV in ramo nocoj Zrno do zrna Dnevnik in Vreme V. Markovič: Tombola - drama Jazz na ekranu: Ansambel Nana - 1. del Kratki film Poročila Športni pregled Koper Film, Kvark - izobraževalna oddaja 19.00 Film 20.40 Atletika - Moskva: evropski po-kal 22.00 Avtomobilizem: VN Avstrije 23.00 Combat - TV film 24.00 Film Zagreb 11.50 Poročila 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Otroška matineja: Rosi in veliko mesto - film 14.25 Glasbeno popoldne: Večeri v Donatu 15.35 Svilena pot - dok. serija 16.25 Lampijon in lepa Marija - nadaljevanka 17.05 Mali koncert 17.25 Puška Springfield - film 18.55 Retrospektiva zagrebške šole risanega filma 19.30 Dnevnik 20.00 Jesen Djura Dražetiča - drama 21.05 Potopisna reportaža 21.35 Dnevnik 22.00 Športni pregled 22.45 FTogram plus: Benny Hill, Mup-pet show, Koncert tria Kremer ZASEBNE DOSTAJE 8.30 ,9.30 0.0° 0.30 h00 3.00 *4.00 .00 5.00 9.00 •3° 20.30 23.30 CANALE 5 Galactica - TV film Fio - TV film Phyllis - TV film Mama Malone - TV film II principe del circo - film Superclassifica Show Casa da gioco - film Igrata: Anne Baxter in Rock Hudson Il pirata e la principessa - film Gavilan - TV film Condo - TV film Lottery - TV film La casa - film (1. del) Igra Bette Davis Operazione mistero - film RETEQUATTRO ]?'30 La donna soldato - film ], “0 La spada di Ali Babà - film i„'00 California - TV film U'OO The Muppet Show ].'30 Jumbo Jumbo l-'/O Amici per la pelle - TV film ir OO Mai dire si - TV film ,7-00 Bagdad - film 1» o il selvaggio - film inAttenti a quei due - TV film jrjfO Bravo Dick - TV film 00 Con affetto tuo Sidney - TV 2n •> film 2?'30 California - TV film >>•30 Mai dire si - TV film 2jj'30 A cuore aperto - TV film ■30 Appuntamento sotto il letto -film Igrata: Lucilie Ball in Henry 0] Ponda ■30 L’ora di Hitchcock - TV film 8-30 *0.45 *2.15 H’15 ■00 *8.15 18.00 ITALIA 1 Chappy - risanke Lo specchio magico - risanke I desperados della frontiera -film Hardcastle & McCormick - TV film Športna oddaja Video estate ’85 L’orgoglio di Jesse Hallam - film Masquerade - TV film 19.00 La banda dei sette - TV film 20.00 Simpatiche'canaglie - risanke 20.30 L’uomo venuto dall’impossibile -film 22.20 L’uomo che visse nel futuro -film 00.30 La guerra dei mondi - film 02.00 Ultimatum alla Terra - film TELEPADOVA 13.30 Belle e Sebastien - risanka 14.00 L’incredibile Hulk - TV film 15.00 Petrocelli - TV film 16.00 I nuovi Rookies - TV film 17.00 Bamaby Jones - TV film 18.00 Risanke 18.30 Ostržkove dogodivščine - risanka 19.00 Sam il ragazzo del West - risanka 19.30 Belle e Sebastien - risanka 20.00 Blackstar - risanka 20.30 Un piede nell’inferno - film 22.15 Bamaby Jones - TV film 23.15 II ritorno del Santo - TV film 00.15 TV film TRIVENETA 9.00 Risanke 9.30 Dokumentarec 10.00 A Sud dei Tropici - TV film 10.30 L’amnesia - film 12.15 Dr. Kildare - TV film 12.50 Horoskop 13.00 Razstava starih izdelkov in dragocenosti 16.30 I quattro turisti - film 18.00 Laramie - TV film 19.00 Razstava preprog 22.00 Seven Art - razstava slik 01.00 TV film TELEFRIULI 14.30 Ballata selvaggia - film 16.00 Hanna e Barbera - risanka 16.30 La piccola Nell - risanka 17.00 Shogun - risanka 17.30 Soldi ad ogni costo - film 19.00 L’uomo e la città - TV film 20.00 Kiss Kiss - TV film 20.30 La tratta delle bianche - film 22.30 II segreto del vestito rosso -film Prvi kanal 11.15 Televideo 13.00 Poletni maraton Labodje jezero - balet 13.30 Dnevnik 13.45 II coltello nella piaga - film 15.35 Kače - dokumentarec 16.05 Čudoviti morski cirkus 16.30 Brendon Chase - roman 17.00 Sulle strade della California -TV film 17.50 Scooby Doojeve dogodivščine -risanka 18.25 TV Stadio 19.35 Almanah - Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 II capitano dei mari del Sud -film Igrajo: 'Rock Hudson, Cyd Cha-risse, Arthur Kennedy 22.25 Dnevnik 22.35 Posebna oddaja Dnevnika 1 23.30 Dnevnik 1 - Zadnje vesti - Vremenske razmere Drugi kanal 11.15 Televideo 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 Cime tempestose - 3. nadaljevanje 14.15 Poletni program Victor e Maria - risanka Emilia e il re Oscar - risanka Gianni e Pinotto - TV film 16.55 Due marines e un generale -film 18.30 Dnevnik 2 - Šport 18.40 Samurai senza padrone - TV film Meteo 2 -Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.20 Dnevnik 2 - Šport 20.30 Ritratto di Joan Sutherland 21 50 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.00 Lo specchio - film 23.45 Protestantizem 00.15 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 11.15 Televideo 17.40 - Ženski nogomet - prenos iz lesola 19.00 Dnevnik 3 19.25 Drugi zvok 20.00 Šola in vzgoja: Jame 70 30 Rock koncert: The Beatles 21.30 Dnevnik 3 21.45 Šola in vzgoja: Otroška abeceda 22.15 Filmska kamera in spomini 22.35 F. come Falso- - film Igrajo: Orson Welles, Joseph Cotten, Paul Stewart JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 17.35 Teletekst RTV Ljubljana 17.50 Poročila 17.55 Poletavček - 9. del nanizanke 18.25 Naša galerija 18.45 Val ljubezni - glasba za mlade 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik in Vreme 20.05 M. Grillandi: Lepa Otero - 6. del 21.05 Od Osijeka do Trsta in Zagreba, dok. oddaja 22 00 Dnevnik Koper 15 00 Film 16.30 Combat - TV film 17.30 Soko - TV film 18.00 Medved Voghi - risanka 18.30 Kenguru Skippy - TV film 19.00 Odprta meja 19.30 TV D - Stičišče 19.50 Zdrava prehrana '•'>25 Film 22.15 TV D - Vse danes 22.25 Variete e Sidney Rome 23.15 TV film 00.10 Film V današnji ODPRTI MEJI bodo na sporedu tudi naslednje vesti: DEVIN — Pogozdovanje Ribiškega naselja PUŠJA VAS — Obračun popotresne obnove VIDEM — Gradnja novega plinovoda OPČINE — Konec »Tabora ’85« TRST — Prispevki za deratizacijo ŠTIVAN — Odplake papirnice onesnažile Moščeniški kanal Zagreb 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Mirna, Bane in lutke 18.30 Zmajeva ulica v Novem Sadu -otroška serija 18.45 Val ljubezni, glasba za mlade 19.30 Dnevnik 21.35 Svet danes - zunanjepolitična oddaja 20.00 Zaljubljen v zrelo žensko - 22.00 Izbrani trenutek 22.10 Dnevnik 22.30 En avtor, en film: H. Horvatič: La follie 22.50 Program plus: Benny Hill -Skrivnosti morja ZASEBNE DOSTAJE CANALE 5 9.30 Non è peccato - film 11.30 Lou Grant - TV film 12.30 Peyton Place - TV film 13.30 Missione in Manciuria - film 15.30 Westgate - TV film 16.30 Divja narava - dokumentarec 17.00 Lobo - TV film 18.00 I ragazzi del sabato sera - TV film 18.30 Tuttinfamiglia - kviz 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Love Boat - film 20.30 La casa - 2. del filma 22.30 I Confini deH’uomo - dokumentarec 23.00 Športna oddaja 24.00 La vendetta del mostro - film RETEQUATTRO 8.50 La fontana di pietra - TV novela 9.40 La schiava Isaura - TV novela 10.15 Giorno per giorno - TV film 10.40 Alice - TV film 11.05 Mary Tyler Moore - TV film 11.30 Amore dannato - TV novela 12.00 I giorni di Brian - TV film 12.45 Giorno per giorno - TV film 13.15 Alice - TV film 13.45 Mary Tyler Moore - TV film 14.15 La fontana di pietra - TV novela 15.05 Blue Noah - risanka 15.30 I gatti di Cattanooga - risanka 16.00 Lancer - TV film 17.00 La squadriglia delle pecore nere - TV film 18.00 I giorni di Brian - TV film 18.50 Giorno dopo giorno - TV roman 19.45 Amore dannato - TV novela 20.30 Relly, la spia più grande - TV film 21.30 I complessi - film 23.20 Serpico - TV film 00.20 L’ora di Hitchcock - TV film 01.20 Agente speciale - TV film ITALIA 1 8.45 Quella casa nella prateria - TV film 9.45 Gli amanti film 1 15 Gli eroi di Hogan - TV film 11.40 Sanford and Son - TV film 12.10 Cannon - TV film 13.00 Wonder Woman - TV film 14.00 Video estate ’85 14.30 Kung Fu - TV film 15.30 Gli eroi di Hogan - TV film 16.00 Bim Bum Barn Gary Coleman Show - risanka Piccole donne - risanka Fio la piccola Robinson - risanka Cuore - risanka 18.00 Quella casa nella prateria - TV film 19.00 Fantasilandia - TV film 20.00 Rascal il mio amico orsetto -risanka 20.30 Samurai - TV film 22.30 Be Bop a Lula - glasbena rubrika 23.30 I giorni contati - film 01.15 Mod Squad i ragazzi di Greer -TV film TELEPADOVA 14.00 Adolescenza inquieta - TV film 14.30 Capriccio e passione - TV film 15.00 Arrivano le spose - TV film 15.50 Operazione ladro - TV film 16.40 La tenda nera - film 18.00 Risanke 19.00 Sam il ragazzo del West - risanka 19.30 Belle e Sebastien - risanka •20.00 Cuore selvaggio - TV film 20.30 L’ammiraglio è uno strano pesce - film 22.15 Bamaby Jones TV film 23.15 Tecnica per un massacro - film TRIVENETA 9.30 Dokumentarec 10.00 Laramie - TV film 11.30 Dr. Kildare - TV film 12.00 Film 14.00 Komični filmi 14.30 La furia di Cavallo Pazzo -film 16.30 Risanke 17.30 Missione in India - film 18.50 Dr. Kildare - TV film 19.40 Dokumentarni film 20.30 Teodoro - film 22.00 Razstava preprog TELEFRIULI 14.30 La tratta dèlie bianche - film 16.45 Da ali ne, telefonski sejem 19.00 Večerne vesti 19.20 Športna oddaja 19.30 Poročila v nemščini 19.40 Disperatamente tua - TV film 20.30 La banda degli onesti - film 22.30 Nogomet: Milan - Udinese Nedelja, 18. avgusta RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Glasbene podobe; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 - 13.00 Nedeljska matineja: Poslušali boste - Mladinski oder: »Indijanček«. - Vera in naš čas - Kmetijski tednik - Glasbeni pot-puri; 13.20 Cilasba po željah; MUOIO.00 Nedeljski popoldanski zbornik: RADIO KOPER (Slovenski program) 8.00, 13.30, 15.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; Radijski koledar; Prometni servis; 8.15 Polje,’kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; 9.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Sosednji kraji in ljudje; 13.15 Prispevek iz zamejstva; 13.45 Prispevek iz Primorske; 14.00 H. prispevek iz zamejstva; 14.15 Marika in Pepa; 14.30-16.00 Glasba po željah; 16.00 Naših 40 let; 16.30 Primorski dnevnik; RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Gulp; 10.35 Prost vstop; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.35 Popevka tedna; 11.40 Napoved programov; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski spored: Popevka tedna; 15.00 Open; 15.30 Kaj je novega?; 17.33 Na turneji; 18.00 Lestvica LP; LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja - Rekreacija; 7.30 Zdravo, tov. vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.46 Skladbe za mladino; 9.05 še pomnite, tovariši... ; 10.05 Nedeljska mati- neja; 11.00- 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.30 Za naše kmetovalce; 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.30 Humoreska tega tedna; 15.10 Pri nas doma; Ponedeljek, 19. avgusta RADIO TRST A 7.00, 13.00, 14.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00 Poročila; 7.20 - 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček; Narodnozabavna glasba; 8.10- 10.00 Poletni mozaik: Fabianijevi iz Kobdilja: (8) »O Maksu«; Iz arhiva mladinske dramatike: »Dvojčka Gad in Modras« Tretji del; 10.10 Koncert RAI iz Rima; 11.30-13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; Iz svetovne zakladnice pripovedništva; vmes: Glasbeni potpun; 13.20 Lansko tekmovanje »Cesare Augusto Seghizzi« v Gorici: mešani komorni zbor iz Hausna v Nemčiji; Glasbena priloga; 14.10-17.00 Popoldanski program: RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 14.00 Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta; Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 6.35 Vremenske razmere; 7.00 Dober dan; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani- Poročila v nemščini; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Popoldanski spored: »Glasba - Popevka tedna; 16.15 Edig Galletti; 16.55 Pismo iz. . ; LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmice na potepu; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujme; 10.05 Rezervirano za . . .; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Ponedeljkov križemkraž; 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj; 14.30- 15.25 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP; 17.00 Studio ob 17.00; glasba; V torek se bodo spet sestali predstavniki večinske koalicije Poletje' se je nagnilo v drugo polovico, dopusti se iztekajo, v tovarnah pa bodo že v prihodnjih dneh začeli objavljati proizvodnjo. Skratka, vračamo se v običajni ritem. Poletje ni prineslo, kakor je bilo sicer tudi lah-. ko predvideti, rešitev številnih vprašanj na politično-upravnem področju. Po več kakor treh mesecih od upravnih volitev, še niso bili izvoljeni župani v treh velikih občinah na Goriškem: v Gorici, Krminu in Štaran-canu. Najbrž bo tako stanje trajalo še kakšen teden, saj so se odnosi med strankami prav v zadnjem času spet zaostrili in je zelo malo verjetno, da bi napovedani torkov sestanek med predstavniki petih strank bil odločilen. Vse stranke bi namreč: rade imele večje zastopstvo v ožjih odborih, kar pa je težko uskladiti. Zelo odločni so menda republikanci, ki zahtevajo od-bomiško mesto tudi v Krminu, poleg zagarantirane prisotnosti v odboru v Gorici, kjor so sicer bili že v prejšnjem mandatu. Sicer pa morajo republikanci reševati istočasno tudi težave v domači hiši, ki so nastale v zvezi z dokaj »nekorektnim načinom«, kakor je bjlo slišati pred dnevi, iskanja soglasja za dokument o smernicah reorganizaci- je javne zdravstvene službe. Izravnati morajo predvsem spor med pokrajinskim vodstvom in sekcijo v Gra-dežu. Še ne dovolj pojasnjeno pa je stališče liberalcev, ki menda tudi terjajo vidnejšo funkcijo kot pogoj za podporo večinski koaliciji. Tako glede sestave uprave v Gorici in Krminu. Problem zase'predstavlja občina štaran-can kjer je stanje, še bolj težko rešljivo zaradi zelo čudnega razmerja v številu predstavnikov štirih strank, prisotnih v občinskem svetu. Od dvajsetih svetovalcev imajo komunisti 10, KD 8, socialisti 3 in socialdemokrati 1. Koalicija med KD, PSI in PSDI (s tem, da bi mesto župana pripadlo socialistu) ne bi imela zadostne večine. Nujno je zato iskati drugačnih, specifičnih rešiteVj v kolikor ne bi bila možna levičarska uprava. Vsekakor naj bi prišlo, vsaj tako je slišati po neuradnih vesteh, že v kratkem do sklicanja občinskega sveta. Predlogi sindikata zdravnikov ANAAO Vprašanja deželne zdravstvene reforme, ki bo prav na Goriškem pu- stila vidne sledove najprej z zaprtjem bolnišnic v Gradežu in Krminu, so bila tema pogovorov odbora sindikata pomožnih zdravnikov, ki so na istem srečanju negativno ocenili tudi zaključke iznešene na zadnji skupščini upravnega odbora krajevne zdravstvene enote. Sindikat zdravnikov asistentov o-sporava metodologiji postopka pri u-resničeivanju reforme. Če je res, da je naša dežela na prvih mestih, kar zadeva izdatke za zdravstveno oskrbo, je tudi res, da je treba reorganizacijo uresničiti tako, da ne bo ta povzročila še večjega kaosa. Zato se sindikat zdravnikov ogreva za nekatere spremembe, brez katerih se ne bo zagotovila ustrezna zdravstvena oskrba. Gre v prvi vrsti za o-hranitev sedanjih profesionalnih nivojev, oziroma za njihovo prekvalifikacijo v nekaterih službah. Obenem si morajo deželne ob,lasti prizadevati, da bodo v najkrajšem času obnovile zastarele in neustrezne zdravstvene strukture. Kot zadnje pa je treba zagotoviti najboljšo oskrbo vsem občanom, zaradi česar je nujno treba uresničiti zdravstvena okrožja Utr posodobiti središča za prvo pomoč. V zadovoljstvo čebelarjev Akacijevi gozdovi na Goriškem so te dni znova zacveteli Čebelarji, ki jih je na Goriškem še nekaj, kljub varozi in kljub občasnemu pojavu raznih drugih bolezni, bodo letos, izjemoma, tudi v jeseni vrcali akacijev med. Ugotovitev se mogoče zdi nekoliko čudna, vendar pa je resnična. Akacija je te dni spet Mednarodna folklorna prireditev se bo pričela v petek zvečer Ta teden se bo v Gorici pričela vrsta manifestacij, ki jih poznamo pod skupnim imenom Goriški september. To so 15. folklorno tekmovanje, 20. mednarodni sprevod folklornih skupin in godb na pihala, 12. mednarodni kongres o ljudskih tradicijah, 24. zborovsko tekmovanje Seghizzi ter 16. mednarodni seminar o zborovski dejavnosti. Pobude, ki so za mesto postale že stalnica v njegovem kulturnem dogajanju, bodo prav gotovo tudi letos privabde veliko obiskovalcev in to še posebej velja za folklorno parado, saj vsako leto privabi na tisoče gledalcev. Na letošnjem folklornem tekmovanju bo nastopilo enajst skupin, ki se bodo potegovale za najvišja mesta v treh kategorijah (živa folklora, stilizirana in reprodukcijska). Gre za folklorne skupine iz Francije, Romunije, Italije, Madžarske, Turčije, Avstrije, Jugoslavije, Grčije, Bolgarije, Finske in Filipinov. Jugoslavijo bodo zastopali plesalci in godci akademske skupine Študent iz Maribora. Tekmovanje se bo pričelo v petek, 23. avgusta, ob 20.30 pod šotorom na Uradi Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Gorici bodo ostali zaprti zaradi poletnih počitnic od 19. do vključno 23. avgusta. goriškem gradu, nadaljevalo pa se bo v soboto ob 21. uri, vedno na goriškem gradu. Kar zadeva 20. mednarodno folklorno parado, naj povemo, da bo na njej nastopilo kar 22 skupin, ki bodo v nedeljo popoldne obšle glavne mestne ulice in se zbrale na Travniku. Tu bo ob 18. uri nastop vseh udeležencev, medtem ko bo nagrajevanje ob 21. uri na goriškem gradu, kjer bodo najboljše skupine tudi nastopile. Naj še povemo, da se bo v primeru slabega vremena, celotna manifestacija odvijala pod šotorom. Vedno v nedeljo bosta ob 10.30 v Ljudskem vrtu nastopili godba na pihala in folklorna skupina Rosade furlane iz Tricesima; cb 11. uri pa bodo na Travniku nastopili člani godalnega ansambla Ved-baeb Garden iz Danske. Novost letošnje folklorne manifestacije pa je nastop slovite skupine Festival do Brazil. Nastopila bo v ponedeljek, 26. t. m., ob 21. uri na goriškem gradu. Brazilski folkloristi so doslej izvedli nešteto nastopov in povsod doživeli navdušen sprejem. Mednarodni folklorni kongres bo tokrat posvečen metodologiji dela in iskanja v ljudskih tradicijah. Začel se bo v petek, 23. avgusta, ob 9.30 v pokrajinski sejni dvorani. Na njem bodo govorili priznani raziskovalci ljudskih tradicij iz raznih držav, med temi tudi predstavniki ljubljanskega inštituta za etnografijo. Za zapahi skupina mladih razpečevalcev mamil v Gradežu Množica turistov med poletnimi meseci v Gradežu je seveda tudi priložnost za dejavnost preprodajalcev mamil. Tako je tudi najbrž računala skupina štirih mladih — tri so iz Gra-deža, eden iz Bočna — ki so jim orožniki iz Gradeža in Tržiča vendarle stopili na prste in tako prekinili, vsaj za nekaj časa, trgovino s smrtjo. O-rožniki so prišli na sled skupini po daljšem poizvedovanju. V zaporu so se znašli pod obtožbo posesti in razpečevanja mamil, 28-Ietni trgovec Roberto Salvador, Ul. Caprin 40, 26-letni natakar Domenico Di Sessa, Ul. Lugnani 36 in 26 letna Fiorella Tarlao. Vsi trije so iz Gradeža. Karabinjerji pa so prijavili sodišču zaradi istega kaznivega dejanja, 32-letnega Maurizia Leprija iz Bočna. Skupino so prijeli v dveh akcijah: Salvadorija, ki je bil že dalj časa o-sumljen, da razpečava heroin, so prijeli, ko se je z avtom vračal iz Belvedereja v Gradež in pri njem našli nekaj konfekcij mamila, heroina, v vrednosti okrog 2 milijonov lir; Di Sesso in Tarlaovo pa so aretirali, ko sta v bližini pristana pri tovarni konzerv skušala skupini mladih prodati nekaj doz hašiša. Mamilo je, kakor so ugotovili karabinjerji, nekaj pred tem Di Sessa prevzel od Maurizia Lelprija. Ob aretaciji so ob Di Sessi in njegovi prijateljici našli precizno tehtnico in nekaj doz hašiša, v vrednosti okrog 3 milijonov lir. Ob nastopu ka- V Novi Gorici objavili poročilo o zadnjem primeru onesnaženja Soče NOVA GORICA — Služba za stike z javnostjo Skupščine novogoriške občine- je posredovala poročilo Medobčinskega inšpektorata, o nedavnem novem primeru onesnaženja reke Soče, pri čemer naj bi »močno penasta voda« nastala v potoku Komu na območju Nove. Gorice. Poročilo je podpisala vodnogospodarska inšpektorica dipl. ing. Jasna Šuklje. Uvodoma o-pozarja, da je inšpekcija za primer onesnaženja zvedela v ponedeljek 12. avgusta, po sporočilu pristojnih oblasti iz Gorice. Iz Gorice so sporočili, da so že analizirali vzorec onesnažene vode, da imajo analize in da je iz analiz razvidno, »da je v vodi veliko detergentov in manjša količina maščob«. V telefonskem sporočilu iz Gorice so tudi obljubili, »da bodo preostanek vzorca in analizne izvide dostavili inšpekciji v Novi Gorici. Vendar pa inšpekcijski organi vzorca in analiznih izvidov do srede, 14. avgusta, do 8. ure še niso prejeli«. Takoj po omenjenem telefonskem obvestilu je bOa o primeru obveščena Uprava za notranje zadeve (policija) v Novi Gorici, ki je začela pregledovati podjetja, da bi ugotovili morebiten vir onesnaženja. Pregledani so bili tovarna pohištva Meblo, obrati prevozne organizacije Avtopromet, podjetje Final, Komunalna organizacija, Klavnica v Kromberku in Goriški vodovodi. Pri pregledu omenje- nih podjetij oziroma obratov so sodelovali tudi inšpekcijski organi. Ugotovili so, da so v soboto, 10. avgusta, ko je nastalo omenjeno onesnaženje, obrati stali, ker je bil dela prost dan. Le v obratu Oblazinjeno pohištvo v Meblo so v četrtek in petek imeli čiščenje prostorov, »vendar je bilo čiščenje minimalno ter so za celotno čiščenje porabili manjšo količino čistilnega sredstva, kakršnega sicer u-porabljajo za čiščenje posode. V poročilu je poudarjeno nadalje, »da so delavci milice in inšpektorji opravili tudi poizvedovanje med lastniki vrtičkov ob Kornu, če so ti morda opazili penjenje potoka. Vsi so povedali, da niti v petek in tudi ne v soboto kaj takega niso opazili. Med njimi je bil tudi vrtičkar, ki ima urejen dostop do svojega vrta tako, da mora Kom prečkati'.po dnu struge. Tudi delavci Goriških opekam, ki so opravljali redno čiščenje »grabelj« v zadrževalniku ob Kornu v petek, 9. avgusta, okoli 8. in 14. ure penjenja niso opazili«. Medobčinski inšpektorat na podlagi omenjenih ugotovitev meni, »da ie onesnaženje Koma morda nastalo na italijanski strani«. Hkrati pa Inšpektorat opozarja, da bi morali v primeru nadaljnjih podobnih onesnaženj iz Gorice takoj posredovati v Novo Gorico, pri čemer zlasti Vodnogospodarsko inšpekcijo, ob nedeljah in drugih nedelavnih dneh pa Upravo za notranje zadeve v Novi Gorici. S takim hitrim obveščanjem bi bilo »o-mogočeno takojšnje ukrepanje in ugo tavljanje krivcev«. Vendar pa Medobčinska inšpekcija v Novi Gorici ne izključuje možnosti, »da je onesnaženje vendarle nastalo kot posledica neurejenega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda mesta Nove Gorice«. Po izjavah vrtičkarjev ob Komu je tak zaključek zelo verjeten. Ti namreč opozarjajo, da je Koren zlasti ob sobotah čist nekako od sedme do osme ure zjutraj, pozneje pa je dotok odplak tako močan, da se po strugi Koma pretaka v glavnem komunalna odplaka. »Glavni dotok komunalne odplake v potok Koren pa je urejen na pokritem delu struge Kor-na, že v Italiji, in zato celotna onesnaženost potoka pri nas sploh ni vidna«. Poročilo Medobčinskega inšpektora ta v Novi Gorici se zaključuje z ugotovitvijo, da je »gradnja pravilno dimenzionirane kanalizacije za' odvod komunalnih odplak in čistilne naprave za Novo Gorico nujno potrebna«. Medobčinski inšpektorat je svoje poročilo oziroma ugotovitve poslal tudi Izvršnemu svetu Skupščine občine, in je verjetno, da bo slednji o primeru onesnaženja, ki je dobil toliko odmevov v javnih občilih, kmalu razpravljal. Marjan Drobež rabinjerjev so se potencialni kupci razbežali, Leprija, ki je mamilo prodal Di Sessi, pa so izsledili šele dan kasneje. UL Palladio deloma enosmerna Nova ureditev prometa v Ul. Palladio naj bi zagotovila večjo varnost in predvsem preprečila možnosti hujših prometnih nasreč v križišču z Ul. Mighetti in Monte Santo. Občina je namreč te dni uvedla v zadnjem delu Ul. Palladio enosmerni promet. Avtomobilisti in drugi udeleženci prometa namenjeni proti mestnemu središču, morajo vsaj obvezno zaviti v desno, v Ul. Antonini. Tako ureditev je občina uvedla na zahtevo1 skupine občanov, ki živijo na tem območju. Zahtevo je podprl tudi rajonski svet. Zdravniku Picciulinu nagrada San Rocco Zdravnik dr. Piero Picciulin je dobitnik letošnje posebne nagrade, ki jo podeljujejo v Podturnu na pobudo odbora za zaščito kulturnih izročil tega predmestnega kraja v goriški občini. Dr. Picciulin se je rodil v Podturnu in prav tu je začel tudi opravljati nelahek poklic, ki ga sam jemlje kot poslanstvo, družinskega zdravnika, oz. zdravnika splošne prakse. Nagrado so podelili v petek dopoldne na posebni slovesnosti in prisotnosti številnih oblasti. Bogat spored poletnih prireditev Bogat spored poletnih prireditev se ponuja tudi danes v Gorici in raznih krajih na Goriškem. V Podturnu se zaključuje poletna šagra, ki je te dni privabila rekordno število obiskovalcev, zlasti v petek zvečer, ko je bila na sporedu tombola. V Gradišču se bo danes nadaljevala in zaključila 17. velika konjska prireditev, v Jasihu pri Krminu pa vabijo na tradicionalni praznik 137. obletnice rojstva Franca Jožefa. Zjutraj (pb 8.30) bosta na sporedu dva množična rekreacijska pohoda, popoldne pa nastop godb in pevskih zborov. »Šagre« so tudi v raznih drugih manjših krajih na Goriškem. Prijava zalog vina Deželno kmetijstvo obvešča, da je na osnovi ministrskega dekreta z dne 10. julija letos in na osnovi ministrske "okrožnice MAF 11 z dne 23.7.1985 do konca meseca treba prijaviti zaloge vina in drugih vinskih proizvodov. Aretacija Karabinjerji v Gradežu so aretirali 26-letno Lucio Colombo in 32-letno Mario Braidich. Ženske so prejeli v ne kem penzionu. Pri njiju so našli za o-krog milijon lir švicarskih frankov in zlatnino v vrednosti okrog 5 milijonov lir. Po vsej verjetnosti gre za blago sumljivega izvora. pričela cveteti. Res cvetenje ni tak° bujno, kakor spomladi, ko se zdi, °a bi pobočja gričev pobelil sneg, ven; dar je belih in dišečih grozdov dovoU za srednje dobro pašo čebel, zlasti v tem času, ko je zaradi daljše suse paša na travnikih skromnejša. Pojav o katerem pišemo je zelo izrazit na območju Grojne, na Kalvarij1' na Krminski gori, pa najbrž še Wp drugje. Cvetni grozdi so večji in buJ' nejši na bolj vlažnih pobočjih. Iz ga bi lahko sklepali, da je sicer neobičajen pojav v zvezi z letošnjim suS’ mm in zelo vročim poletjem:, ki Je. najbrž pomenilo motnjo v sicer dokaj ustaljenem ritmu življenja in presna)'' Ijanja rastlin. Ob primeo-ni vlagi _ toploti naj bj v poletnih mesecih dp' zorelo seme v grozdih akacije in to i majskih cvetov. Visoke temperatur in zlasti pomanjkanje vlage pa so ^ čitno ta ritem zmotili. Obilne pan?' vine v začetku prejšnjega tedna p ugodna temperatura so vzpodbudil® bi' trejše presnavljanje in bujnejšo rast. tako kakor se sicer dogaja sponu?' di. Odtod tudi pojav novega cveten)? v tem letnem času. Kako bo spomlad1' bo cvetenje bolj skromno? Na to vpra sanje bi zadovoljiv odgovor lahko da le botaniki. . (Na sliki: grozd akacijevih eveto'T včeraj-danes izleti kino Iz goriškega matičnega urada (od 11. do 17. avgusta) RODILI SO SE: Marta Mazzoni. Paolo Zimolo, Giancarlo Bressan, ^ drea Rustja, Andrea Qualli, Debor Faganel, Ivan Peric, Sandy Kog°l' Sergio Isoldi. , UMRLI SO: 74-letna upokojenka A' dele Vigato, 72-letna upokojenka In? Ferlin, 80-letna upokojenka Ersn1 Badin, 76-letna Giovanna Bajt, w letni Vittorio Petrilli, 84-letni upokd jenec Ermenegildo Hlede, 70-letna u pokojenka Justina Šušteršič, 74-letn3 upokojenka Lidia Cleva, 83-letni upo; kojenec Giacomo Gherardini, 60-letiu upokojenec Nevio Rigotti, 87-letna pokojenka Maria Minca. OKLICI: delavec Franco Franzoi Patrizia Simonit, delavec Dino Deib® in uradnica Rosanna Custrin, dela? Gianpaolo Bastiani in Patrizia Zani > učitelj Lucio Miani in uradnica Is bella Leggiardi Gallarli. .. POROKE: uradnik Fabio IPP°ln in uradnica Orietta Scauzero. n Društvo slovenskih upokojencev *? Goriško obvešča udeležence ne°e/o skega izleta v Logarsko dolino, ?" bo avtobus vozil po sledečem razpon? du: Sovodnje ob 5. uri. štandrez ? 5.10, Podgora ob 5.20, Pevma ob a-in Gorica (pri Pavlinu) ob 5.35. Gorica VITTORIA 16.00-22.00 ' »Pnen^ mladi1® dapertutto.« Prepovedan pod 18. letom. CORSO 16.00—22.00 »Alba rossa«-Nova Gorica SOČA 16.30—20.30 »Tuareg« SVOBODA 18.30—20.30 »Tarzan in nJfc gova tovarišica« _ DESKLE 17.00—19.30 »Možje za vez04 DEŽURNA LEKARNA V GORIC1 All’orso bianco, Korzo Italia 10. lefon 84576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. E. Toti 52, telet01 72701. POGREBI ^ .n0 Jutri: ob 11. uri Giuseppina Q? , „ vd. Bicotti iz hiše žalosti v kapucin®^ cerkev in na glavno pokopališče; Hkg Teresa Leban vd. Mikulus iz trz? j. bolnišnice v cerkev na Svetogorski ci in na pokopališče v Pevmo. Preminila je naša draža Marija Ferletič por. Pahor Pogreb bo jutri, 19. t.m., °b j ^ uri iz župne cerkve sv. Lovrenc Ronkah. Žalostno vest sporočajo: m®* dolf, sin, hči, zet, snaha, vnuki» stra in drugi sorodniki. Ronke 18. avgusta 1985 (Pogrebno podjetje Prescheren) Seminar-laboratorij ZSRD: film, animacija, risanke Kot je že pisalo v našem dnevniku, bo v Trstu od 4. do 18. septembra 21. seminar za vzgojiteljice, učitelje in prof «sor je šol s slovenskim učnim jezikom tržaške pokrajine. Od teh dnevov bosta dva, to je 9. in 10. september, posvečena čisto novi temi: uporabi audiovizualnih sredstev v pedagoške namene, s posebno pažnjo na poglavje »animacije in risanke«. V našem uvodnem članku smo sicer pisali, da bo na to temo predaval prof. Igor Koršič, čeprav ime predavatelja tokrat še ni bilo dokončno potrjeno. Zato pa vam končno lahko najavimo letošnjega filmskega predavatelja, priznanega avtorja slovenskih risank in animiranih filmov Konija Steinbaherja. Predaval bo o animaciji in risankah in o uporabnosti tega filmskega žanra v didaktične namene. Predavanje, ki bo v jutranjih urah v Kulturnem domu, tudi glede na zanimive možne aplikacije tehnik animiranja, bo imelo svoje dopolnilo v popoldanskem laboratoriju, ki ga tudi letos organizira Zveza slovenskih kulturnih društev v Dijaškem domu v Trstu. Od 9. do 12. septembra bodo popoldnevi posvečeni Koniju Steinbaherju in njegovim tehnikam animacije za otroke in, kar je v duhu tega seminarja najvažnejše, z otroki. Steinbaher se tudi sam kot pedagog že vrsto let ukvarja s tovrstno aplikacijo animiranja z najstniki, zato pa predstavlja njegov ciklus predavanj in laboratorij enkratno priložnost, da tudi pri nas spoznamo nove tehnike in seveda tudi nove metodologije dela, ki omogočajo tako učiteljem kot kulturnim delavcem in animatorjem pestrejše in modernejše delo z mladino. Popoldanskega seminarja ZSKD se lahko udeležijo pedagogi, animatorji otroških skupin ali socialnih centrov ter vsi, ki se zanimajo za nove ponudbe kulturnega sveta. Pri tem se lahko tudi navežemo na kulturna društva, ki b,i se lahko tudi navdušila za ustanovitev audiovizualnih krožkov, oz. fotografsko-filmskih laboratorijev. Skratka, če vas zanimajo in pritegujejo nove možnosti izražanja in komunikacije, čo radi stimulirate otroško fantazijo, če verjamete v dinamično poučevanje in v nove kulturne pobude, potem je srečanje o »animaciji in risankah« prikrojeno kot nalašč za vas. Za vse potrebne informacije vam je na razpolago tajništvo ZSKD, mi vam tanko posredujemo le ekonomsko informacijo: štiridnevni scminar-laboratorij z vsemi potrebnimi materiali vred bo stal 10 tisoč lir. (ef) V uvodu svojega pričevanja Jože Pogačnik, literarni zgodovinar, rojen leta 1933 v Kovorju pri Tržiču, v glavnem delujoč najprej v Zagrebu in potem v Novem Sadu, sicer pa ves čas prisoten s svojimi knjižnimi izdajami tudi v slovenskem prostoru, razvija misel, da sleherni človek neprestano živi s svojo preteklostjo. Pa ne samo sleherni človek, tudi sleherna narodnostna skupnost. V preteklosti v smislu tako imenovanih gibalnih linij, ki usmerjajo in pogojujejo vse ravnine dejavnosti v sedanjosti. Njegovo pričevanje je ne nazadnje zanimivo zaradi dejstva, da živi istočasno znotraj in zunaj slovenskega prostora, kar mu omogoča — kot zatrjuje — nemara v širšem smislu dojemali problematiko in simpatijo slovenskega duhovnega razvoja in njegovih značilnosti. Ni slučaj, da je zaradi svojega posebnega položaja — ali pa je notranje prepričanje pogojilo njegovo »dislocirano« situacijo — skupaj z drugimi raziskovalci srednje generacije lahko razvil tisti odnos in metodološki pogled na slovenstvo in slovensko literaturo, ki ni več strogo pozitivističen, vključen zgolj v meje lastnega naroda, ampak je ves čas komparativen, saj intenzivno razširjena vplive in vplivnosti na slovensko snovanje s strani drugih jugoslovanskih pa tudi evropskih narodov. Pogačnik citira Primoža Trubarja, ki je od vseh jemal tisto, kar je bilo dobro, nikoli pa ni hotel biti nič Iz lastnih korenin zgodovine in drugega od tistega, kar je bil, se pravi predstavnik svojega naroda. Dalje citira še eno njegovo morda manj znano misel, poslano prijatelju Adamu Bohoriču, da smo Slovenci v bistvu precej zaostali in da je treba zato nadoknaditi zamujeno. In po Pogačniku sta obe Trubarjevi misli izredno pomembni tudi dandanes, čeprav sta nastali v časih humanizma in prebujanja nacionalne zavesti. Izhajajoč iz ugledne gorenjske družine je prišel Pogačnik že izredno zgodaj v slik s knjigo, med katerimi omenja odločilno srečanje s Slod-njakovim »Pregledom slovenskega slovstva« ter Vidmarjevimi »Literarnimi kritikami«. Med 7. in 8. šolo je že napisal prvo literarno zgodovino književnosti 20. stoletja, ter na ta način razmeroma zelo zgodaj vsaj informativno obvladal zajetno mero literarnih in literarno - raziskovalnih del. Mnogo kasneje, med 1968 in 1972, je napisal »Zgodovino slovenskega slovstva«, ki v vseh ozirih presega prejšnja dela z že omenjeno kompa-rativnostjo in širino vplivov, ki jim je podvržena vsakršna nacionalna umetniška tvornost. Takšen odnos do literature, naroda in raziskovanja obojega se mu zdi še danes temeljen in absolutno merodajen, pri čemer citira znanega marksističnega teorika Lukàcsa, ki je dejal, da je predvsem važno metodološko postaviti zgodbo (mišljenje) tako, da lahko kasneje vstaviš vanjo vse tiste opeke, ki jih med gradnjo še nisi imel. Ljubezen je večna, dokler traja... Najbrž je že res, da vse večno raia, dokler traja. In tako je tudi ljubezen lahko dotrajana, lah-Pa tudi potrpežljivost posamezni-J1 traja, dokler ni trajanja konec. ako bi lahko zlili v kozarec mešani-Potrpežljivosti, »ljubezni« in dolg-,aso, tekočine pa seveda ne bi do T^ica popili, ker ne tekne, nas ne svežuje, ničesar ne pove. . . y,^redstava prizadevne skupine SKD obor, ki je bila na sporedu v sre-j v Prosvetnem domu na Opčinah, e _s svojim naslovom »Ljubezen je ®^na, dokler traja. . .« obetala mar-,aj, obetala je osvežilni napitek, £}dar pa je bila Beseda 85 bolj po-7°°na zgoraj opisani pijači. Lahko j®ce?no, žal!, da je bilo tako. Kajti P-odišče celotne zamisli Draga Go-jrPn, je bilo vsekakor vredno, da ga ?°!eti boljša sreča. A vse kaže, da eke večje intenzivnosti ni bilo mo-°Ce vzpostaviti, čeprav se je vseh J.fP1 nastopajočih zelo trudilo in z hrtii še Sveto Grgič pri klavirju. j. redkokdaj je prikazano (ali bo-rečeno - ubesedeno in peto) do-i ?lp raven parodije, zabavnosti, /^■iantnosti, ki bi še kako ustrezalo yPaòni čitalniški atmosferi. Nasprot-,° nikoli 'si nismo bili na čistem, a kaj pravzaprav gre, kajti vse je teklo zelo enakomerno, od časa do časa celo patetično, skratka — dolgočasno in tega začaranega kroga niso razbile niti nekatere humorne domislice) niti nakazani kabaretistični vstavki, katere bi morala doleteti boljka usoda. Soparica, ki je vklenjala dvorano in zunanjost, ni niti za trenutek pojenjala in Beseda 85 bo najbrž prijetnejša v poznih jesenskih ali zimskih mesecih. . . (mč) Stojan Kuret jutri v Križankah Jutri bo ob 20.30 v preddverju ljubljanskih Križank koncert Komornega orkestra RTV Ljubljana z dirigentom Stojanom Kuretom, pianistko Mariso Borini in baritonistom Martinom Engelom. Izvajali bodo Bachova dela - Bran-denburški koncert št. 3 v G-duru, Imam dovolj - Kantata št. 82, Koncert za klavir in godala v f-molu in Rad bom nosil težki križ - Kantata št. 56. Smrt igralca S. Aligrudica Jugoslovanski film in gledališče sta izgubila sijajnega igralca, za katerim bo dolgo ostala praznika. Tako bi lahko povzeli prve odmeve na smrt Slobodana Aligrudiča, ki ga poznajo zlasti gledalci filmov Emira Kusturice in obiskovalci beograjskega Ateljeja 212, kjer je pred leti i-gral v avantgardnih igrah zelo vidne vloge. Aligrudič se je rodil leta 1934 v Bitoli, prvi gledališki angažma pa je dobil v Somborju, zatem se je kmalu preselil v Beograd, kjer je nastopal tudi za Narodno pozorište. umetnosti Seveda takšen odnos do raziskovanja zahteva ogromno študija, vplivi so raznoteri, brezštevilni in jih je mnogokrat tudi težko dokazati, prav tako pa se je treba po Pogačniku kljub novim raziskovalnim pobudam, kot so podčrtavanje subjektivnega doživetja ali interpretacije kot tudi lingvistike — prva maksima vodi navadno v prevelik subjektivizem, druga pa v formalističen pristop do umetnosti — vendar spopasti se s temeljitim in vsestranskim delom, ter med drugim vedno tudi rekonstruirati določeno obdobje do vseh podrobnosti, sicer lahko pride do zelo trdovratnih zmotnih mnenj. Na tem mestu omenja neštetokrat citirano Bleiiveisovo izjavo o Prešernovi poeziji, ki da se »v 'kvantah gubi«, kar je izjemno dolgo veljalo za moralistično, zmerjalsko obsodbo Prešernove lirike. Dejstvo pa je, da je v prvi polovici 19. stoletja »kvanta« strokovni izraz za lirsko pesem, kar spreminja Bleivoeisovo izjavo v kritiko prevelike Prešernove lirično-sti in ni nikakršen zloglasen očitek. Podobno je tudi izredno slabo o-vrednoten Kopitar, spet v soočenju s Prešernom in njegovo preganjano genialnostjo. Sicer pa Pogačnik izredno impresionira čas NOB, ko je prišlo v Evropi do nekakšnega internacionalnega (kulturnega) odpora zoper fašizem — en sam narod bi bil v tej borbi že vnaprej izgubljen — tudi zaradi izjemno pomembnega-mesta, ki ga zavzema kultura v bistvu slovenske narodne zgodovine: našteva kar 173 partizanskih tehnik oziroma 30 ilegalnih tiskam, »kulturni molk«, ter dejstvo, da se Slovenec upira nasilju ne kot predstavnik naroda ampak predvsem kot človek, pri čemer je kultura oziroma umetnost temeljni sestavni del njegove človeške zavesti. Zato v naši zgodovini pa tudi sedanjosti prisotnost literature kot mita oziroma izpovedovanja resnice, razpon med Linhartovim »Matičkom« in Cankarjevo »Erotiko« — kjer izpovedovanje resnice v določenih obdobjih doživlja konfliktno usodo — vedno in povsod izpostavljen pomen literature, kulture in umetnosti ki ima v najtežjih časih nepremagljivi, samoohranitveni namen. Jože Pogačnik gre v pomenu umetnosti in kulture v zgodovini našega naroda tako daleč, da smo po njegovem kot narod lahko kdaj pa kdaj živeli tudi brez ideologije, brez poezije pa prav gotovo nikoli. JANEZ POVŠE BERITE Novi Matajur Od jutri tabor pihalnih orkestrov , Jutri se bo v Novem mestu za-ccl letošnji sedmi tabor Združenja pihalnih orkestrov Slovenije. Icajal bo ves teden. Tabor je osrednja akcija Zdru-?e,*ja s področja vzgoje in izobraževanja. Tokrat bo prvič sode-"val Slovenski mladinski pihal-n* orkester, ki ga sestavljajo 'hladi glasbeniki, člani pihalnih °rkestrov iz Slovenije in zamejstva. Pripravili so tudi bogat kon-eertni program, s katerim se h°do predstavili v Novem me-st» in v Dolenjskih Toplicah. Drugi del programa predstaviš redni seminar za dirigente pihalnih orkestrov. Teoretično in faktično se bodo ukvarjali z vprašanji metodologije vodenja pihalnega orkestra ter obnovili in j too polnili znanje iz glasbeno kretskih predmetov. To pa še ni vse. Na taboru v No-Ve-ob 20.00 na sedežu SPDT (Ul. sv. Fra»' čiška 20/III. nadstr., tel. 744-249). *s tisti, ki še niso dopolnili 18 let star}1' I sti, morajo prinesti s seboj dovoljep!0 staršev. Prvi spoznavni večer tečaj®1} kov bo v četrtek, 29. t.m., prva pr®#' tična vaja v Glinščici pa v nedell0’ 1. septembra. Jadralci in jadralke TPK Sirena na raznih regatah povsem zadovoljili Štirje jadralci TPK Sirena Karlo in Andrej Ferfolja, Marko Debel juh ®n Miran Guštin so odpotovali v Termoli (Molise), kjer bo od 20. do 25. t.m. jadralno prvenstvo v razredu optimist za pokal AICO (Associazione italiana classe optimist) za posameznike. Letošnje jadralno prvenstvo posameznikov v razredu optimist je v organizaciji jadralnega kluba VELA SURF iz Termolija. Danes in jutri bo »štacatura« ali iz-meritev jader. 20. in 21. bosta na vrsti dve kvalifikacijski preizkušnji, na katerih bodo jadralci razdeljeni v dve ali več skupin, odvisno od števila vpisanih na prvenstvu. 22. t.m. bodo jadralci predvidoma prošti. 23. in 24. bosta na vrsti finalni krog za pokal AICO in tolažilni krog, 25. pa je predvidena regata za pokal Memorial Pi-soni »open ad handicap«. Organizacijski odb,or bo lahko anticipiral eno ali več preizkušenj. Arjana Bogateč peta Na ženskem državnem prvenstvu v razredu europa, ki je bil prejšnji teden na jezeru Bracciano, je jadralka TPK Sirena Arjana Bogateč osvojila povsem dobro 5. mesto. Žensko prvenstvo je osvojila rimska jadralka Santagà, druga je bila Neapeljčanka Ingangi, tretja pa je bila Bonomati iz Bracciana. Vremenski pogoji na ženskem jadralnem prvenstvu so bili vseskozi odlični. Pihal je veter od 6 do 8 metrov na sekundo. Sirenina jadralka se je v prvem dnevu preizkušenj poslužila novega jadra, ki je bilo morda v sorazmerju z njeno telesno težo pretežko, vsekakor pa je na prvi preizkušnji dosegla drugo mesto. Da bi še izboljšala svoj položaj na tem prvenstvu, je naslednje dni menjala jadro. Jadrala je namreč s starim jadrom in tako opremljena upala na boljše uvrstitve. Žal pa ni bilo tako. V peti preizkušnji je spet nadela novo jadro in osvojila tretje mesto. Ta njena neodločnost pri menjavi jader je privedla do tega, da se je uvrstila samo na peto mesto, ki pa je kljub temu zelo dober uspeh, saj je na ženskem državnem prvenstvu v razredu europa sodelovalo 22 posadk. Arjanin uspeh na tem prvenstvu je bil kronan s povabilom v Francijo, kjer se bo septembra udeležila tamkajšnjega državnega prvenstva v razredu europa. Državno mladinsko prvenstvo v razredu europa v Reggio Calabrii Od 25. do 29. t.m. se bodo Sirenini jadralci v razredu europa (Arjana Bogateč, Peter Sterni in Aleksander Panjek) udeležili mladinskega državnega prvenstva v tem razredu, ki bo letos v Reggio Calabrii. V Južno Italijo bodo odpotovali 22. t.m. Ostali Sirenini jadralci se bodo da nes udeležili področne regate v razredu optimist v Tržaškem zalivu v organizaciji jadralnega kluba Società triestina sport del mare. 24. in 25. t.m. bodo na regati v razredu optimist v Izoli v organizaciji tam- kajšnjega jadralnega kluba Burja. Regata je v okviru izolskega ribi škega praznika. Jadralec TPK Sirena v razredu optimist Karlo Ferfolja se bo od 29. do 1. septembra v Ostii udeležil finalnega dela regate za osvojitev pokala Prvo jadro 1985 (Primavera). Pokal Prvojadro ali pokal Predsedstva FIV (Coppa Presidente della FIV) 1985 je italijanska jadralna zveza letos prvič vključila v svoj koledar regat z željo, da bi med najmlajšimi širila ljubezen do te športne zvrsti in z željo, da bi nudila jadralcem pod 12 letom možnost, da dosežejo spodbudne rezultate, ki bi jih ob močni konkurenci starejših in izkušenejših jadralcev težko osvojili. Vsaka jadralna cona je, po nalogu FIV, imela možnost, da v poletni sezoni priredi najmanj tri jadralne regate za consko selekcijo, štirje najbolje uvrščeni na omenjenih treh selekcijah se bodo udeležili državnega finala v Ostii. Karlo Ferfolja 1. v Miljah V enajsti coni je bila prva tak® področna selekcija v Miljah. Siren1' ni jadralci so se takole uvrstili: F Karlo Ferfolja, 4. Marko Debeljnt1’ 23. Certa Maucci in 26. Marjana H®' bel juh. . Julija je bilo drugo tako srečanr v Chioggii, na kateri je bil Marko D® bel juh peti, 11. Karlo Ferfolja 1 23. Marjana Debeljuh. .h Na tretjem nizu kvalifikacijski regat, ki je bil julija v Tržiču, se Sirenini jadralci takole uvrsti11' 3. Karlo Ferfolja, 8. Marko Đebelj1® in 27. Certa Meucci. Po treh nizih kvalifikacijskih re. gat je končna lestvica naslednja: Michele Paoletti (SVBG); 2. Loren} zp Bressani (SVBG); 3. Karlo Fe folja (TPK Sirena); 4. Larissa Nie^ rov (SVOC); 5. Marko Debeljuh PK Sirena); (slednjemu je za -.0 ušla možnost, da bi se udeležil s finala za pokal Prvojadro 19^. i, Ostii); 18. je bila Marjana Debelju' in 19. Gerta Meucci (obe TPK s rena). (A.D.) las I ! Od 1. do 7. septembra v organizaciji ZSŠDI i Prvi zamejski košarkarski tabor Toplota je v teh dneh resnično nezanesljiva, toda kljub »subtropske-P*1? podnebju«, ki iz nas neusmiljeno zUska sleherno kapljico znoja, lah- ko rečemo, da se poletje počasi pri-rjkuje koncu. Verjetno bo marsikdo “Porekal zgornji trditvi, češ da je Zd nami vsaj še dober mesec po «nega vremena, za številne šport-Pike pa se čas uživanja polagoma ^eka, saj bo kmalu (za nekatere «o že) nastopilo obdobje predprven-'•Y.enih priprav. , Za številne mlade košarkarje, ki odo v kratkem spet začeli z redno “kovnostjo v okviru lastnih društev, ^ torej že začenja miselna predsta-,a Prvega ciklusa najbolj napornih, Kondicijskih treningov. . *-etos pa bodo naši najmlajši kockarji dobili priložnost, da se na Phprave s svojimi moštvi predstavijo v dokajšnji formi, ki 1. do 7. septembra bo namreč potekal prvi zamejski košarkarski tabor v organizaciji košarkarske komi sije pri ZSŠDI. Tabor bo vodil priznani slovenski strokovnjak Peter Brumen, ki ga vsi športni delavci na področju košarke dobro poznajo in cenijo. Zamisel za zamejski košarkarski tabor je nastala kot idealno nadaljevanje košarkarskih tečajev, ki so se vrstili v minulih poletjih. Zaradi organizacijskih težav bo tabor letos na sporedu šele septembra, že v naslednji sezoni pa naj bi potekal kot trajna pobuda za kakovostno tehnično in taktično vadbo naših mladih in perspektivnih košarkarjev. Pod silo razmer bo letošnji tabor potekal v dokaj okrnjeni obliki, zaradi pomanjkanja ustreznih vadbenih orostorov. Obe dvorani Borovega športnega centra na stadionu »1. maj« bosta zaradi nujnih popravil neuporabni, tako da bodo udeleženci letošnjega tabora razvrščeni na štirih različnih igriščih. 1. skupina (letnik 1970) bo vadila na odkritem igrišču na Kontovelu, 2. skupina (letnik 1971) na igrišču o-penskega prosvetnega doma, 3. in 4. skupina (letnika 1972/73) pa bosta svoj ciklus treningov opravili na stadionu 1. maj. Košarkarska komisija pri ZSŠDI bo do druge izvedbe košarkarskega tabora rešila probleme, ki so vezani na razpoložljivost ustreznih struktur v naši sredini. V bodoče naj bi zamejski košarkarski tabor dobil svojo permanentno lokacijo, ki bi jamčila idealne pogoje za delo. Vsi interesenti, ki bi se radi udeležili letošnjega tabora in se iz raznih razlogov niso še prijavili, se za potrebne informacije lahko obrnejo na ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20. K. nadstropje, tel. 767304. (Cancia) Odhod borovcev bo že v četrtek, 22. t. m. Odbojkarski tečaj v Škofji Loki ^ četrtek, 22. t. m., bo odpotovala r°rpva skupina odbojkaric in odboj-,-arjev v Škofjo Loko. Letos je to .e četrtič, ko organizira športno zdru-I je Bor odbojkarski tečaj v tem ,ePern gorenjskem mestu. Škofja Lo-0l . Se je namreč po svojih športnih Plektih izkazala za enega najpri-"Jernejših krajev, kjer se lahko for-I jfa mlad športnik. Po več kot 15 I ^ so se torej Borovi športni de-jjVc| odpovedali že tradicionalnemu °vinju, ker so bili v to nekje prihrani. Fakulteta za telesno kulturo Js, Namreč zapustila to istrsko me-i/1’ na to odločitev pa so bili vezani U(n zamejski športni delavci. Kot recen°, ie Škofja Loka zelo prime-h kraj za priprave, saj ima poleg ntxlerno opremljene hale, ki jo lahko Vdeljjo na tri manjše telovadnice, .M prekrasno okolico, kjer lahko .Portnik trenira kondicijo, se spre-,)Pa> teče, vadi na trim stezi in flrugo. letošnja skupina bo gostovala kar ](,, dni- To je tudi prvič po treh h’n, da Bor prireja tečaj, ki je daljic pd enotedenskega. V četrtek zju-bo z vlakom odpotovalo kakih 0, °seb. Tečajnikov in tečajnic bo <°li 49, ostali pa so trenerji in jPremijevalci. Vodji tečaja sta letos jeltl0 Rojc in Angelo Starc. Pino Rojc , novi predsednik odbojkarskega s.tva, potem ko je po sporazumu Šušteršič podal ostavko, ker p. Ptevzel predsedniško mesto Mebla. ‘Po Rojc se je že od vsega začetka „ ,vdušen vrgel v delo odseka. An- * io Starc je že dalj časa pri Boru, in !an* Pa Je bil v Škofji Loki. Rojc ^ Starc sta torej najbolj primerna, '[■ vodita letošnji odbojkarski tečaj. I,*'perji bodo Aleksander Koren, Mar- ^ Rralj ter Koprčana Saša Logar (jj Milovan štubelj. Pomagala bo tu-py^ralka nekdanje mladinske ekipe ovan štubelj. Pomagala bo tu- .• i - J •. .i ■ Vlexporta Sandra Foraus in ver-n° še nekaj mladih, ki bodo v tej ali v prihodnji sezoni prevzeli trenersko mesto pri Boru. Štirideset mladincev in mladink je rekordno število in pri tem lahko dodamo, da so si pri Boru zastavili pozitivne in perspektivne delovne navade. S takim stalnim številom tečajnikov bi Bor nikoli ne doživel krize, ki traja že nekaj let. Odbojkarski tečaj v Škofji Loki bo. torej trajal od četrtka, 22., pa do sobote, 31. avgusta. Trenirali bodo dvakrat dnevno, zjutraj pa bo na sporedu sprehod ali tek v naravi ter trening na trim stezi, lahko pa se bodo tudi podali na 1000 m visok hrib Lubnik. Popoldan bodo trenirali v telovadnici in sicer tri skupine istočasno. Prosti dan bodo izkoristili za počitek, sicer pa bodo imeli razna predavanja. Za ta bodo skrbeli domači trenerji, Odbojkarska zveza Slovenije pa je obljubila, da bo nudila- nekaj predavateljev. Vodstvo bo tudi organiziralo celodnevni izlet po Gorenjski, glavni cilj pa bo seveda Blejsko jezero. Sicer pa bodo tečajniki v glavni v Škofji Loki, poleg krajših izletov pa se bodo podajali še v bazen. © S.A.C.A.T. f IMPORT-EXPORT nadomestni deli za FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA . In za tuje znamke avtomobilov TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002 (^erxia l^ossa KRIŽ pri Trstu 172 - Obalna cesta - tel. (040) 224214 Na terasi nad morjem s pogledom na Tržaški zaliv domače ribje specialitete (špageti, rižota a la tenda rossa in drugo) ob četrtkih zaprto Kljub utrujenim nogam, smo pospešili korak in v manj kot eni uri dosegli naselje in naše prenočišče, hotel Rive Side. »Kar zveneče ime za takole kolibo«, sem pomislil, ko sem stopil skozi nizka vrata v sobo, ki je bila spalnica, sprejemnica in kuhinja obenem. Naša spalnica je bila na srečo • sosednja soba, kjer je nekaj žimnic pokrivalo lesene strukture, ki so, spominjale na posteljo, ko si si jih pobliže ogledal. »Hilton hotel je v primerjavi s tem prava podrtija«, se je o-glasil nekdo. »Tudi družbo imaš ponoči«, je odvrnil Lenard, ki je opazoval bolhe, kako veselo poskakujejo po blazini. »Vi ste klapa razvajencev«, se je pridružila pogovoru Eva. »Naj bo še tako neudoben, bo vedno bolje kot v baznem taboru, ko smo spali na kamnih, ki so štrleli iz snega.« Imela, je prav. Te bajte ne bi takrat zamenjali niti s kraljevo palačo. Tako smo se razveselili tiste ri razvedrilne dni in si po tolikih naporih končno opomogli, šumeči potoček, ki je tekel v bližini »hotela«, je bil prava mana z neha. V bazi smo si tudi zobe umivali s snegom, sedaj pa smo lahko od sonca sekreti kar goli poskakovali v vodi. Mrzla voda nas ni motila in tudi za začudene poglede domačinov se nismo menili. Samo kasneje, ko smo izvedeli, da je po njihovi veri greh, če se tako nespodobno kopaš, smo se jim oprostili. Večkrat sem v samoti opazoval reko. Odkar sem prebral Hessejevo knjigo Siddharta, me šumeči valovi zelo privlačujejo. Sprostijo se mi misli, počutim se svobodnega. Ali je morda samo vživetje v junaka Hesse-jevega romana? Ni važno. Ob reki bi sedel cele ure, ne da bi se najmanj dolgočasil in to mi je zadoščalo. Kje smo zgrešili? Zakaj odhajamo poraženi? Toda... kdo pravi, da smo zgre- Pri večerji si pečemo kozlička skromne udobnosti! Štiri dni smo preživeli v tem hotelu v naselju Kimrung, ker nosači niso hoteli do baznega tabora, kjer so še vedno čakali dve šerpi in zvezni oficir. Skrbelo nas je, kako se tam preživljajo, saj so imeli le smešno majhno zalogo riža in nekaj jajc. Vsa druga hrana je bila v zaklenjenih sodih, katerih ključe so imeli samo udeleženci odprave. Yongu smo v bajti pustili na razpolago radio, s katerim je lahko ostal v zvezi z vrstnikom Ajewo, ki je sestopal z nami. Sprejemnik ni zmogel take razdalje ali bolje, cela vrsta gričev, ki so stali med vasico in vznožjem hriba, ni dopuščala, da bi radijski valovi dosegli svoj cilj, zato je Ajeiva večkrat odšel na pogonih, ki so štrleli iz snega.« Glede živeža smo nesrečnežem po radiu veleli, naj razbijejo pokrov soda s hrano. Končno se je zapletena situacija rešila, ko je Ajewa našel skupino nosačev in z njimi odšel po tisti dolgi, strmi poti do hriba. Še vedno mi ni jasno, kako je tista skupina zmogla v dveh dneh prehoditi pot tja in nazaj. V tisti vasici smo torej preživeli šti- šili, kje piše, da smo poraženi? V Nepalu, v Himalaji sem spoznal nekaj novega. Misli so si sledile v ritmu valov in izginjale prav tako kot voda po majhnem slapu. V Himalajo smo prišli z namenom, da preplezamo Južno Anapurno, spodletelo nam je, poskusili pa smo. če bi bil pod katero koli steno prepričan, da jo bom zmogel brez zapletov, bi se nikoli ne posvetil alpinizmu. Izziv neznanega me je vedno pritegnil in vodil vse moje hribovsko delovanje. Vsak vzpon, če uspe ali ne, je pustolovščina zase. Nekoč so raziskovalci hodili v neznano predvsem iz spoznavalnih razlogov, ker je bilo pač še mnogo nepoznanega sveta. Danes si sami iščemo pustolovščine, sami izzivamo usodo, da bi se rešili okov vsakdanjega življenja. Ko nas previsne stene ali ledene pregrade ločijo od ostalega sveta, čutimo v sebi to, kar so nekdaj čutili Amundsen, Scott, Cook in nešteti drugi ljudje, ki so svoje življenje posvetili raziskovanju. NEW YORK NEW YORK NEW YORK Branko Lakovič 13. 2 enim od le-teh sem večkrat pokramljal o kri-j, 'balu v NY. »Če se je bilo pred leti bati organizi-j^Rega kriminala kot mafije ali drugih kitajskih in Panskih skupin, pa se je sedaj razpasel individual-^ kriminal. To je «skoraj izključno odvisno od velike gp^-be mamil, ki je verjetno trenutno največja tra-ameriške družbe. Koliko ljudi danes uživa ma-^ Ia samo v NY, nihče ne ve. Gotovo pa jih je ogro-g 9°- In koliko ljudi si lahko vsak dan privošči dra-paCeRa mamila? Verjetno le majhen del. Vsi ostali P0maSa)0’ kot morejo, da si nabavijo mamila. tio? kradejo, ubijajo. FBI in policija sta skoraj brez W| Sicer izpeljujejo uspešne akcije proti razpeče-Cebi toliko pa je uživalcev mamil, da je vsaka rrij?1*9 brezupna. In ko posameznik ostane brez ma-Wm-n*egova rea,kciia i® nepredvidljiva. Potencialnih 3 jkinalcev je zato na stotisoče, morda celo od 2 do nh'lijonov. To je prava armada posameznikov, od adnih revežev do uradnikov in tudi bogatašev.« izg^Kar me je presunilo tu v NY, je veliko število otrok. Njihove slike so izobešene na posta-• v metroju in marsikje drugje,« sem dejal svo- jemu sogovorniku. »Res, kar stisne te pri srcu,■'ko gledaš te male obraze. Koliko teh mladih otrok, izgine vsako leto v ZDA. Pravijo več kot milijon. V glavnem kradejo otroke, da bi od staršev izsilili denar. So pa drugi še bolj žalostni primeri: maniaki, ki posilijo nedolžne otroke in jih nato pobijejo; nekateri pa jih kradejo, da jih prodajo premožnim družinam, ki ne morejo imeti otrok. Na nekoliko starejša dekleta pa se spravijo, da jih potem izkoriščajo kot prostitutke itd.« In je nadaljeval: »Zadnja leta se je razpasla .dokaj enostavna, toda učinkovita oblika zločinstva. Tarča teh kriminalcev pa so v glavnem upokojenci in upokojenke, ki živijo sami v hišah ali tudi v stanovanjih. Dokaj lahko je vdreti v ta stanovanja in nato izsiljevati denar ali druge dragocenosti. Tile starčki, ki so itak zapuščeni sami sebi, živijo tako še ob stalnem terorju. Blaznost, samomor so večkrat posledica tega terorja.« RAMBO KOT SIMBOL Ameriška televizija te vsak dan bombardira s tolikšnim številom filmov, da človeka res mine volja, da bi zašel v kinodvorano. Tako sem se nekega večera skoraj nejevoljno odzval vabilu dveh prijateljev: »Tega filma res ne smemo zamuditi. Rambo 2 je trenutno bestseller v ZDA. Pridi z nama, ti ne bo žal.« In res mi ni bilo žal, sicer ne zaradi filma, temveč zaradi edinstvene izkušnje, k( sem jo doživel v neki kinodvorani v Staten Islandu. Vse se je začelo v »stilu Rambo«. Ameriški mladeniči so prihajali v kinodvorano z napihnjenimi prsi, pa čeprav so biii majhne postave in še zdaleč niso spominjali na Stal-loneja. Kinodvorana je bila že nabito polna in vsi so nestrpno čakali na začetek filma, ko se je na sredini dvorane dvignil mladenič in brez vsakega sramu ali straha zavpil: »Kdo hoče marijuano?« Mislil sem, da se fant šali ali da bo nanj skočila policija. Zmotil sem se. Kar. lepo število ljudi je vprašalo fanta za marijuano, plačalo, kar je bilo treba odšteti in že je bil na ekranu mogočni ter nepremagljivi Sylvester Stallone. Sylvester Stallone, ali Rambo, mit mladih in starih v ZDA Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poštni tokoci račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 L|ubl|ana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18% Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul. Montecchi 6 tel 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI primorski M. dnevnik 18. avgusta 1985 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - TU 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja m tiska ZTT Trst fcanitalijansk* zveze časopitnih založnikov FlEG ‘V . Dokajšen optimizem pred srečanjem med Janezom Pavlom II. in Hasanom VATIKAN — Pot iz Vatikana v Jeruzalem in Bejrut vodi skozi Maroko. Janez Pavel II. bo svojo tretjo afriško turnejo zaključil 19. avgusta z obiskom pri kralju Hasanu H. in se z njim pogovarjal o bližnjevzhodni krizi. Srečanje bo v Casablanci, kjer se je pred kratkim zaključil iz- Rudarska nesreča ' v južni Majski HONG KONG — Hongkonški dnevnik Wen Wci Po poroča v svoji včerajšnji številki o hudi nesreči, do katere je prišlo v južnokitajskem rudniku Nianziping, ki ga je razdejala nesreča, v kateri so umrli vsi rudarji, ki so bili tisti trenutek v jašku. Do nesreče, katere vzrokov, še niso odkrili, čeprav so kitajske oblasti takoj uvedle preiskavo, je prišlo v sredo v rudniku premoga. Umrlo je 21 rudarjev. redni arabski vrh, na katerem so razpravljali o Izraelcih in Palestincih. To bo prvo papeževo snidenje z muslimanskim državnikom, ki pa ni le to, ampak tudi, kot sam trdi, neposreden potomec Mohameda. Predvsem pa je Hasan predsednik organizacije Al Qods (v arabščini je to ime Jeruzalema), ki jo je Islamska konferenca ustanovila z očitnim namenom izbojevati »osvoboditev svetega mesta«. Decembra lani je maroški kralj v pismu »častitljivemu in blagorodnemu prijatelju papežu« zagotovil, da bo katoliška Cerkev v njegovi kraljevini lahko še naprej svobodno delovala. V Vatikanu upajo, da bodo Hasanovemu zgledu o verski strpnosti sledile še druge muslimanske države, kjer zadnje čase dvigajo glave fundamentalisti, ki jih je k temu vzpodbudila revolucija v Iranu. Upajo tudi, da bo sestanek z Wojtylo spodbodel Hasana k posredovanju pri Gadafiju, naj vendar ublaži svojo politiko v Sudanu, ki močno zaskrblja tamkajšnje katoliške misijonarje. Toda glavni problem, ki je napoti normalizaciji katoliško-muslimanskih odnosov, tiči v Libanonu, ki mu zato vatikanska diplomacija tudi posveča največjo pozornost. Osservatore romano je nedavno zapisal : »Kristjani v Libanonu so vselej živeli v naseljih, kjer so bili ljudje raz-ličnih veroizpovedi: nikdar ni bilo vasi, v katerih bi skupaj prebivali šiiti in druzi, vedno pa so kristjani sobivali s šiiti ali suniti ali pa druzi.« Z drugimi besedami: kristjani so proti razcepitvi Libanona in za ohranitev večkonfesio-nalne države. »Prava nesreča bi bila«, je rekel maja papež, »ko bi pripadniki ene veroizpovedne skupine v imenu verskega creda skušali izločiti iz civilnega življenja člane druge veroizpovedne skupine.« Vatikan se torej kljub odločnemu oporekanju številnih zastopnikov močne krščansko-maronitske skupnosti zavzema bolj za pluralistično ureditev države kakor pa za Libanon pod katoliško hegemonijo. Da je sožitje med muslimani in katoličani kljub državljanski vojni še vedno mogoče, je papežu potrdil predsednik vatikanske komisije Ju-stitia et pax, francoski kardinal Etchegaray, ki se je prejšnji mesec mudil v Bejrutu. Spričo dejstva, da katoličane in muslimane že povezuje nasprotovanje obstoječemu statusu Jeruzalema, da maroška organizacija Al Qods zasleduje cilj o liberalizaciji tega mesta in da se Vatikan poteguje za njegovo internacionaliziranje, je Janez Pavel H. uverjen, da se bo na sestanku s Hasanom H. le izcimilo kaj dobrega, (dg) ‘ Union Carbide spet na zatožni klopi NEW YORK — Polemike glede uhajanja strupenih snovi iz tovarne Un ioti Carbide v kraju Institute se še niso polegle. Izvedenci ameriške zvezne vlade so u-gotovili, da sta dve tretjini plina, ki je ušel iz tovarne, sestavljeni iz strupenega motilenskega plina, ki ga ponavadi rabijo kot topilo za barve in lake. Laboratorijski poskusi so dokazali, da je ta klorid kar se da strupen in povzroča v velikem številu Pn~ merov raka na jetrih in na plJu' čih. Zanimivo je, da je vodstvo tovarne objavilo v prvem trenutku komunike, v katerem pravi, da je plin bil povsem drugačne sestave in o metilenskem kle ridu sploh ne govori. Zato se se daj sprašujejo, če je vodstvu tovarne sploh moč verjeti tudi kar zadeva opis varnostnih naprav, ki naj bi jih postavili v tovanu-Predsednik družbe Union Carbide za sedaj ni hotel dati nobene izjave. JIiit/itt‘l JUc Cervanitis DON KIHOT 2. DRAG/ KAKOR VfC>//V?, SC? 'SAM TE ZA VR7RUE SIA SO. AL/ S.E ARA V A//C RE ZAVE' OAZE, SO AZZA V/ZEŠ- TVA Z-E ZEAVRZK7 M/R/AA DA SEDA ZT /V/ SEČ ROBE -R/R A’CSSZOAOSSK/R S/ Z ES. E S P R/C RE RA\Z URIE TE. /SOJA DO/.ZROS Z ZE, DA PORO V RO OŽR/R) DO&O V/ZESTSA-E DOKAZEKÌ. DA R/S ZA RE c A S T RE f 'iSOUR .rS RlA-' ISSI.../ St -'i.t 7Ć-- ŠERìOC SOR/T/KOTERRSE/G/MAìHly don k/rot /Z MANCE. ZAOPjLZUALjAN) SSO 7 /V1EC' DA SE SARI SORSE Rrav/c o ? JAT JVGOSIOVA/VS/CI AFROTRAMSPOftr je prva evropska družba, ki opravlja svoj redni promet z najnovejšo generacijo potniških letal DVA aajE/7¥C 737-30a zadnji dosežek vrhunske letalske tehnologije in elektronike, sta dospela iz Seattla v Beograd 8. in 15. avgusta 85-Prvo letalo je bilo vključeno v promet v nedeljo, 11. avgusta, drugo pa v soboto, 17. avgusta, leteli bosta na naslednjih naših linijah: JU-354/355 Ljubljana - Frankfurt - Ljubljana (ponedeljek, torek, četrtek, petek JU-260/261 Zagreb - London - Zagreb (sobota in nedelja) JU-262/263 Beograd - London - Beograd (sobota in nedelja) JU-320/321 Beograd - Zagreb - Zurich - Zagreb - Beograd (ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek) JU-350/351 Beograd - Frankfurt - Beograd (vsak dan) JU-356/357 Zagreb - Frankfurt - Zagreb (sreda) JU-392/393 Zagreb - Frankfurt - Zagreb (nedelja) JU-420 Bograd - Istanbul (četrtek) JU-421 Istanbul - Beograd (petek) jU-434 Beograd - Istanbul - Aman (petek) JU-435 Aman - Istanbul - Beograd (sobota) JU-448 Beograd - Damask - Kuvajt (ponedeljek, četrtek) JU-449 Kuvajt - Damask - Beograd (torek, petek) VSEM NAŠIM POTNIKOM ŽELIMO z JATOM prijeten let na naših B-737-300