Društveni vestnik. Kranjsko. Pravila ..Slovenskega učiteljskega društva v Ljub- Ijani". Značaj in namen društva. § 1. Drustvo je zveza okrajnih ueiteljskib dmštev na Kranjskem. § 2. Namen društvu je, da duševno podpira slovensko ljudsko šolstvo na Kranjskem in se poteza za izboljšanje gmotnega stanja kranjskega ueiteljstva. § 3. Društvo doseza svoj namen, da a) sklicuje shode, pri katerih razpravlja in sklepa o dolžnostih in pravicah učiteljstva ter o vzgoji in pouku šolske mladine in prireja javna predavanja in koncerte; b) pošilja v tem smislu peticije in resolucije višjim oblastvom; v to svrho c) lahko izdava svoje glasilo, knjige in tiskovine, si naroča šolske in druge poučne časopise ter ima svojo knjižnico; č) pobira za svoje troške pri svojih društvenikih letne doneske. Društveniki, njih dolžnosti in pravice. § 4. K društvu lahko pristopijo vsa kranjska okrajna učiteljska društva. Pravi in podporni člani teh društev so obenem člani „ Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani". Castnim članom imenuje društvo tiste, ki imajo posebne zasluge za slovensko šolstvo. §5. Vsako okrajno učiteljsko društvo mora predložiti ob svojem pristopu in potem redno vsako leto do konca meseca vinotoka imenik svojih članov in vposlati določeni letni donesek. Vsako okrajno učiteljsko društvo, ki pristopi k ,,81ovenskemu ueiteljskemu društvu v Ljubljani", plača za vsakega svojega pravega in podpornega člana letni donesek, ki ga doloei redni letni občni zbor ,,81ovenskega učiteljskega društva v Ljubljani'- za vsako leto posebe. § 7. Ako katero draštvo ne plaea po trikratnem opominu svojega letnega doneska, se izbriše iz dmštva. Vsak društvenik ima pravico, se vdeleževati društvenih sbodov in koncertov ter pri shodih govoriti in predlagati; pravi Člani imajo tudi pravico glasovati, voliti in voljeni biti. §9. Vsak društvenik ima pravico si izposojevati društvene časopise in knjige iz drustvene knjižnice. Občni zbor. § 10. Občni zbor ima pravico: a) voliti vsako leto v odbor po devet članov, izmed katerih jih raora stanovati najmanj pet v Ljubljani in v okolici; b) izbrati izmed članov tri pregledovalce letnih raeunov; c) določati letne doneske; č) imenovati častne člane; d) prenarejati društvena pravila in c) sklepati o razpustu društva. § 11. Občni zbor se skliče redno vsako leto o božičnih počitkih. Zbor veljavno sklepa, ako je prisotnih razen odbora najmanj dvajset elanov. §• 12- Ako občni zbor, ki je bil sklican po pravilih, ni sklepeen, opravlja dotedanji odbor društvena opravila do obenega zbora prihodnjega leta; ta občni zbor pa je sklepčen brez ozira na stevilo navzočih članov. § 13. Za sklepanje o razpustu društva mora biti navzoca ena tretjina članov; za razpust pa jih mora glasovati najmaiij dve tretjini navzočih. § 14. Pri občnem zboru glasujejo le navzoči draštveniki. Odbor. § 15. Društvo vodi odbor, ki izvoli izmed sebe predsednika, njegovega namestnika, tajnika, blagajnika, knjižničarja in urednika društvenemu glasilu. Zadnji se sme voliti tudi izven odbornikov in je s tem odbornik društva. § 16. Da je odbor sklepčen, mora biti navzočih vsaj pet odbornikov. § 17. Odbor sklicuje občni zbor in učiteljske shode, prireja koncerte, določuje knjige in časopise, ki se imajo naročati, in sprejema nove člane. § 18. Predsednik vodi dništvo in ga zastopa na zunaj. Sklicuje odborove seje in odločuje pri enakem številu glasov; kadar je zadržan, ga nadomestuje njegov namestnik. § 19. Tajnik, blagajnik, knjižničar in urednik oskrbujejo društveno poslovanje vsak v svojem področju. Občne določbe. § 20. Vse volitve in sklepi se vrše z nadpolovično večino navzočih glasov razen v slueaju razpusta (§ 13.). § 21. Prepire med društveniki, ki so se razvili zaradi društvenih razmer, razsoja brez priziva izbrano rasodišče, v katero voli vsaka stranka po enega razsodnika, odbor pa voli predsednika. § 22. Ako društvo po sklepu občnega zbora neha, pripade vse društveno imetje ,,Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani", dokler se ne ustanovi enako društvo. § 23. Društvo priene svoje delovanje, ako so pristopila k društvu vsaj tri okrajna nčiteljska društva. § 24. Dmstvo ima svoj sedež v Ljubljani. § 25. Drustveni jezik je slovenski, in na peeatu je naslov ,,Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani". Št. 3511/pr. Potrjnje se v sraislu § 9. društv. zakona z dne 15. novembra 1867, št. 134 drž. zak. daljni pravni obstanek -Slovenskega učiteljskcga društva v Ljubljani" po pričujočih premenjenih pravilih. C. kr. deželno predsedništvo v Ljubljani, dne 22. julija 1899. C. kr. deželni predsednik: Hein m. p. Kamniško učiteljsko drušivo zboraje dne 3. oktobra t. 1. ob 11 uri dopoludne v Ihanu po sledečem dnevnem redu. 1. Hospitacija pri g. nadučitelju V. 8adar-ju. 2. Pozdrav predsednikov. 3. Razni nasveti. K obilni udeležbi vabi odbor. Goriško. Pojasnilo. V 26. štev. ,,Učiteljskega Tovariša" sem čital: ,,Neumevno mi je le to, kako so zamogli tovariši, zborujoči v Ajdovščini, obsojati tudi učiteljske dopise v rSoči". — Goriški učitelji ne vemo nie o takem zborovanju in takem sklepu; znano nain je le toliko, da se je izrazila želja, naj bi tovariši menjavali in poravnavali medsebojne različne na- zore in navskrižnosti na Štiri oči in če to ni mogoce, v ueiteljskih društvih, na zaupnih shodih in v stanovskern listu, ne pa v skupnih političnih listih. Trdilo se je, da učiteljska društva in na shodu zbrani niso odgovorni za posamezne dopise pod firmo .,iz učiteljskih krogov" in to tem manj, ker je lahko mogoče in celo verjetno, da marsikateri dopis pod to firmo ne prihaja od društvenikov ali na shodu zbranih uČiteljev, ampak od katerega ,,tudi učitelja" ali celo neučitelja. Mi ueitelji ne moremo zabraniti nobenemu uredništvu, da bi si ne smelo napraviti male kovačnice ali koče z limanicami, na katere se love politične cipe in kalini, kakoršnih so že za eno južino nalovili in spravili v dobro znano bisago. Goriški učitelj. Srbija. Skupština učiteljskog udruženja v Srbiji. Učitelji u Srbiji udružili sn se još 1881 god. Učitelji srpski udružili su se radi: unapredjenja osnovne nastave u Srbiji, širenja prosvete u Srbstvu, negovanja bratskih veza s uciteljima iz srbskih i slovenskih pokrajina, kao i da udraženom snagom rade na popravci ncitelj. položaja i na popravci materijalnog stanja njihova i njihovih porodica. Udruženje ima Članova: 1. počasnih —; 2. dobrotvora 25; 3. utemeljaea 552; 4. redovnili 421. Dobrotvori placaju najmanje 100 K uloga. Utemeljači 50 K a redovni 10 K. Medju utemeljaeima, ima učitelja 163; uciteljica 117; ostalih prijatelja 272. Od redovnih članova ima: učitelja 297; učiteljica 124. Skupština udruženja održana je 2. 3. i 4. avgusta o. g. u prestolnome mestu Beogradu. Ova je skiipština po redu XVIII. Pored ostalih poslova na skupštini su procitane i ove rasprave: 1. Najpotrebnije reforme u osnovnoj nastavi, 2. uČitelj kao kulturni radenik, i 3. knjižnice i eitaonice za narod. 0 ovim se raspravama savetovalo pa su i resolucije donesene. Iz izveštaja blagajne vidi se, da udruženje ima u gotovu za iducu godinu 76.333 K i 26 h. Udruženje je ove godine izdavalo dva lista. 1. wyqnTe._-" pedagoško književni list. 2. ,,3opima" deČje ilustrovane novine. Ova je skupština rešila, da se pokrene još jedan prosvetno-politički list, koji ce se naročito baviti odbranom naših prava i intensivnim zastupanjem uciteljskih interesa, (kao vaš ,,Tovariš"). Nama je ovakav list sad naroeito potreban, jer smo mi u 20. stoletju ušli sa zakonom, koji je u mnogome izostao izza zakona, koga smo u 19. stoletju imali. Udruženje je ove godine svojevlastnim troškom izdalo ^Posebnu pedagogiku" od D-ra Voj. Bakica, prof. Vel. Škole. Ranije je udruženje izdalo -Opštu pedagogiku" ovoga najčuvenijeg našeg pedagoga. Ovim dvema knjigama dalo je ndruženje članovima knjigu od vrlo velike pedagoške vrednosti. Udruženje ima i svoj školski rauzej.*) Skupština je položila venac na spomenik svoga dobrotvora pok. Ivana Gavrilovica. Skupština je bila lepo posečena. Mnogobrojne telegrafske čestitke iz Srbije i sa strane stigle su skupštini. Po svrŠenom poslu prireredjen je zajednieki banket u divno ukrašenim prostorijama Kolarčetove pivnice. Šaljuci vam ovu belešku o XVIII. skupštini udruženja srbskib ucitelja, ja Vas lepo molim, da joj date mesta v vašem cenjenom „ Tovarisu". Šaljuci svemu slovenskemu uciteljstvu svoje srbsko pozdravlje ja završujem ove redove sa toplom željom, da se bolje upoznamo i zbližimo. Vaša bela Ljubljana blizu je bratskog Zagreba, a Zagreb je Beogradu i poznat i mio. -Znano voljeno" avg. 1901. 1. M. *) 0 ovoj korisnoj ustanovi pisacu docnije opširnije. Književnost in nmetnost. nKnjižnica za mladino." Izdaja nGoriška tiskarna" A. Gabršček v Gorici; urejuje Engelbert Gangl, mestni učitelj v Ljubljani. Snopič 25., trdo v e z a n, obsežen 10 do 12 tisk. pol, izide nadalje 1. oktobra z jako zanimivim in primernim berilom. Izhajala bo v enakili trdo vezanih knjigah štirikrat na leto za 1 gld. 60 kr., kdor za celo leto naprej plača. Posamične knjige se bodo prodajale v knjigarnah po 60 kr. Prosimo torej sl. šolska vodstva, krajne in okrajne šol. svete, gg. učitelje, da se takoj naroče in pošljejo založnistvu v Gorico za prvo leto naročnino 1 gld. 60 kr., za katere dobe štiri lepe, trdo vezane mladinske knjige. — Ako gg. tovariši storijo le kolickaj svoje dolžnosti, bo dobivala naša ,,Zaveza" vsako leto lepe dohodke vsled pogodbe, ki jo ima z založnikom. Gg. pisatelji in prelagalci pa imajo tu lepo priliko, da lahko oddajajo svoje proizvode za primeroma lep honorar. — Spise je pošiljati najprej založniku v Gorico radi zaznambe za nagrado; takoj na to jih dobi v roke urednik g. E. Gangl. Tovarisi, dokažimo, da je v nas dovolj sile in sposobnosti za častno napredovanje tega toli važnega podjetja. Rokopisov je že zdaj za dve leti. Nadaljujmo, napredujmo! Z naročnino ne odlagati! Založnik je imel že obilo troškov z odkupom rokopisov in tudi drugih. Ako bo videl, da se sme zanašati na zavednost slov. ueiteljstva, bo toliko pogumneje ustvarjal podlago taki nKnjižnici za mlad.", ki bo v ponos vsemu učiteljstvu in v nepreracunljivo korist narodu. Narodne pesmi z napevi. Nabral in uredil Janko Žirovnik. II. zvezek. Lastnina in zaloga Otona Fischerja v Ljubljani. 1901. Lična, v platno vezana pesmarica, obsega 30 znanih narodnili pesni. Kakor prvi zvezek Žirovnikovih narodnih pesni, ravno tako se bo priljubil prijateljera naše narodne pesni tudi ta zvezek, zato ga najtopleje priporočamo. Ročni zapisnik z imenikom ljudskih šol in uciteljskega osebja na Kranjskem, Južno-Štajerskera in Primorskem in z osebnim staležem kranjskega ljudske-šolskega učiteljstva za šolsko leto 1901/1902. VIII. letnik. Sestavil Štefan Primožič, vodja ustanovnega zavoda za gluhoneme v Ljubljani. V Postojini. Tiskal in založil R. Š e b e r. Cena: glej inserat! Knjige družbe sv. Mohora so ravnokar izšle. Vsakdo jih dobi pri svojem poverjeniku. Tretje berilo za štiri- in večrazredne obce ljudske sole. Sestavila M. Josin in E. Gangl, učitelja v Ljubljani. Cena vezani knjigi 90 h. V Ljubljani. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1901. — Kazalo in pregled: I. Zabavi in pouku. II. Cerkev, šotes in hiša. III. Letni časi. IV. Priroda. A. Prirodopisje. B. Prirodoslovje. V. Dom in svet. A. Zemljepisje. B. Zgodovina. — Zelo praktično sestavljena knjiga obsega v tu navedenem pregledu 215 berilnib vaj. Kadar bo potrjena, bo uČiteljstvo gotovo z veseljem seglo po nji, tembolj, ker so jo že v rokopistt pregledali izkušeni šolniki. Slovanska knjižnica. Današnji trojnat snopič velja za mesece julij, avgust in september ter prinaša izvirao dramo v štirih dejanjih ,,Sad greha" iz peresa znanega pisatelja Engelb. Gangla. — V prihodnjem dvojnatem snopiču 105-106, kateri izide čim prej, priobcimo ^Desetega brata", narodna igra v petih dejanjih s petjem. Po Jurcičevem romanu spisal Fran Govekar. Ta snopič bode veljal za meseca oktober in november. Gg. naročnike opozarjamo, da nDesetega brata" dobe le oni, kateri imajo plačano naročnino do snopiča 105. Toliko na znanje, da ne bode nepotrebnih reklamacij. Mnogo je naroenikov, kateri so dolžni še celo tekoče leto, ,,Slovansko knjiznico" pa še vedno redno prejemajo. Ti naj se torej ne čudijo, ako prihodnjega zvezka ne dobe. Prijatelje lepe knjižcvnosti prosimo, da priporočajo ^Slovansko knjižnico" med rodoljubi, drugače bodemo siljeni, izdajanje ustaviti za vedno. Zanimanje za ,,Slovansko knjižnico" je postalo zadnje Sase jako liladno, da nam ne daje poguma za nadaljno izdajanje. — Gorica. 1901. Upravništvo ,,Slov. knjižnice." Ruska antologija v slov. prevodih. Zbrala I. Vesel in A. Aškerc. V Gorici. Tisk. in zal. ^Goriška Tisk." A. Gabršček. 1901. Mala 8°. Strani 464. Cena 3 K. Vsebina: Antologija. Kazalo pesnikov in pesmij prevedenih. Življenjepisne in literarnozgodovinske črtice. Ivan Vesel. Pogovor. Iz slovenske lirike. Prof. A. Funtek je priobeil v uradnem listu troje novih nemških prevodov iz slovenske lirike (Jos. Cimperraan, Fr. Prešeren, Jos. Krilan-Pagliaruzzi). Kersnikov ,,Cyc!amen" v nemškem prevodu. V večernem listu praške -Politik" je začel 10. t. m. izliajati nemški prevod Janko Kersnikovega romana ,,Cyclamen". Prevod je oskrbela gde. Zofka Kveder. -Politik" se jako laskavo izraža o našem, žal, veliko prerano nmrlem pisatelju in hvali v prvi vrsti njegov lahek stil in eleganten humor. Velezanimiva knjiga. Alfred Jensen, znani pospeSevatelj kulturaih teženj in duševne zveze med Slovani in 8vedi, je izdal v Stockbolmu v švedščini 25 Aškerčevih balad pod naslovom -Anton Aškerc, Sloveniska Ballader" ter je knjigo posvetil v spomin šestdesetletnice švedskega pesnika 8noilskega. Prelagatelj je poklonil en izvod svoje knjige tudi gospodu Hribarju ,,kot zupanu mesta Ljubljane". V literarnih slovenskih krogili bo knjiga vsekako vzbudila mnogo zanimanja in občno pozornost. Prevod stane v našem denarju 2 K 64 li. Uradni razpisi učiteljskih služeb. Št. 822. Kranjsko. Mesto nadučitelja na dvorazrednici v Litiji razpisuje se v stalno nameščenje. Prosilci za to službo vložiti imajo prošnje pravilno opremljene do 1. oktobra t. 1. tu sem. C. kr. okrajni solski svet Litija 16. septembra 1901. Št. 825. Službo nadučitelja na štirirazrednici v Toplicah pri Zagorji je stalno popolniti. Dotične prošnje je vložiti do 1. oktobra 1901 semkaj. C. kr. okrajni šolski svet Litija 16. septembra 1901. Št. 1077.Na trirazrednici v Veliki Dolini razpisuje se služba naducitelja s postavnimi dohodki in prostim stanovanjem v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje za to službo vlagati je predpisanim potom tu sem do 9. oktobra t. 1. C. kr. okrajni šolski svet v Krškem dne 9. septembra 1901. Št. 529. Na enorazredni Ijudski šoli v Nevljah je oddati mesto učiteljavoditelja a postavnimi prijemki stalno ali začasno. Prošnje je poslati po predpisanem potu tukajšnjemu uradu do 30. septembra 1901. C. kr. okrajni šolski svet v Kamniku dne 15. septembra 1901. Št. 795.Štajersko. Na dvorazredni Ijudski šoli pri Sv. Florijanu se stalno, oziroma začasno namesti učiteljska služba z dohodki po III. krajevnem razredu in s prosto izbo. Obeh deželnih jezikov zmožni prosilci za to mesto naj pošljejo svoje prošnje, opremljene z dokazom avstrijskega državljanstva, s spričevalom zrelostnega izpita in učne usposobljenosti do konca septembra t. 1. krajnemu šolskemu svetu pri sv. Florijanu p. Rogatec. Predsednik okrajnega šolskega sveta Rogatec: Attems m. p. Št. 607. Na petrazredni ljudski soli v Makolah se bo do 1. novembra t. I. namestila služba fonnelno usposobljene učiteljice ročnih delz letno remuneracijo 574 K proti dolžnosti, da poučuje vse šolsko leto po 12 ur na teden. Prosilke za to mesto naj vložijo svoje prošnje, opremljene s spričevalom usposobljenosti ter domovnico in one, ki ne stoje v javni službi, tudi z nravstvenim spričevalom predpisanim potom oziroraa naravnost pri krajnem šolsk. svetu v Makolah do 10. oktobra 1901. Za predsednika: Dr. Bezjak.