CELJE. 26. DECEMMBRA 1975 — STEV. 51 — LETO XXIX — CENA 2 DINARJA NOVI TEDNIK GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Dragi bralci, eivainpetdesetič kramljamo, letos zadnjič. Poslavljamo se od Sta- rega leta — bolj ali manj zadovoljni, pa vendar z novimi upi. In upati smemo na najbolje. Kajti leto 1975 smo kot družba izrabili za to, da se bolje organiziramo. Zavzeto smo pristopili izvajanju stabilizacije na vseh področ- jih družbenoekonomskega življenja. Prihodnje leto nas čakajo nove, dodatne naloge in še večji napori. Na Silvestrovo si bomo za hip oddahnili, pozabili na vse prav zato. da bi se tpomnili najlepših trenutkov, ki jih pri nikomer ne manjka. Ob polnoči bodo za hip ugasnile luči, da bi Novo leto napovedaii Se bolj blešče- če z veliko ljudsko zeljo: SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO! Vsem! nam, ki nam je dobro v miru, njim, ki si ga tako želijo. Njim š« toliko bolj SREČNOl VAS UREDNIK Še eno leto je torej za nami m ze ugibamo, kakšno bo novo. Kaj nam bo prineslo? Obraz ANICE ŠTEFANČIČ je resno sklonjen k delu, a ne brez optimizma. Doma je iz Polja ob Sotli in je že nekaj mesecev brusilka v Kozjem. Tam so našli delo mnogi mladi s Kozjanskega, kjer se je v tem letu le marsikaj spremenilo na bolje. In naj bo vedno svečan kristalni izdelek v njenih rokah simbol vsega lepega, kar si želimo ob vstopu v novo leto z upa- njem, da se nam bodo uresničile vse želje. ^oto: DRAGO MEDVED To leto, ki slovo tako ali drugače jemlje, bo v letopise šlo kot leto, ki bilo je daljše za sekundo celo od lanskega. Pa bi se smelo to upoštevati pri izplačilih, da delavci za daljše delo razliko za sekundo bi dobili. (Saj toliko smo delj Uveli in toliko smo več pojedli!) Najbrž bo ta sekunda vzrok, da gospodarski tok po resolucijah ni tekel, da planskih vseh nalog dosegli nismo. Kdo bi 'ekel? Zato ne bo presenetljim že v bližnjih dneh kongres na temo »odločilni vpliv sekunde na naš delovni proces«. Če malo se nazaj ozremo, pritoževati se ne smemo, lahko je mirna naša vfst. Recimo, v Celju so to leto, družbeno ekonomsko vzeto, končali prvo fazo preobrazbe. Kdor prave nima izobrazbe. v resnici niti ne dojame, kaj vse je preobraženo, pa preobrazbo naj tako ali drugače vzame. Računajo, da v letu inovacij se je našel kak Bonifacij, kak iznajdljivi tiček, ki vse izgube in zaloge preprosto preobrazil je v dobiček. To pa bila bi druga faza. Veliko posvetili so skrbi, pozornosti problemu, kalio naj delegat živi in dela v tem sistemu. Zbor združenega dela je dober dal nasvet: da ti razprava ne bi modenela, najbolje je, je ne začet, ko pa bo kdo že kaj povedal ta zravmkai dejal. lepo na listek bo pogledal in z njega stavke tri prebral. Občane bolne je osrečil sklep, ki pravijo stabilni mu ukrep in ki drugam jih nič ne »Tiapotuje«, da ne bi jim postalo huje in ker jim, kar imamo, zadostuje. Kako človekoljubna to poteza! Pa ne pomaga niti jeza, Sel boš, denimo, na interno spoznavat, kaj je to mizemo! Sicer pa se ob koncu leta nam sa prihodnost Jcc^ obeta. Tako zgradimo RCG, prekvasimo ZNG v CRC, pa spremenimo tiO d»a v tiO tM kvadrat, pa damo kak fosfat in zraven kak sulfat v posodo, ki v zalogah M šibi, pa zraven malo H^SO, — le kaj iz vsega se dobi? To nam potrebno bo utrip, pa še kako, a ne samo v kulturi! Sicer pa v novem letu vsak živi naj kakor ve in »no, naj vzame, in ne bo bedak, kar mu življenje daf DIHVn 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 51 26. december 1975 CELJE Leto, ki se izteka, je bilo družbenopolitično zelo razgibano. Minilo je v znamenju jubilejnih proslav 30-letnice osvoboditve. Zato smo se letos bolj kot kdajkoli doslej ponosno spominjali prehojene poti in boja za svobodo, mir, in neodvisnost ter socia- listično preobrazbo naše družbe. Nadaljevali smo tudi boj za uresničevanje določb nove ustave, za krepitev in uveljavljanje delegatskega sistema in afirmacijo samo- upravljanja. Med najpomembnejšimi družbenopolitičnimi nalogami, ki smo jih začeli v tem letu pa je nedvomno boj za stabilizacijo gospodarstva, ter učinkovitejše delo- vanje družbenih služb, čeprav v celjski občini še nismo dosegli na tej poti vsega, kar smo želeli, smo z rezultati vendarle zadovoljni. Akcija je pokazala, da so se v vseh TOZD odgovorno spoprijeli z nalogami. Rezultati so se pokazali predvsem v drugi polovici leta. Sicer pa te akcije ne zakljtičujemo z letom, saj jo bomo nadaljevali v naslednjem letu. LAŠKO stabilizacijska prizadevanja na vseh področjih so omogočila uspešno poslovanje v večini organizacij združenega dela. Ze v letu 1974 začete investicije so v glavnem v tem letu zaključene in sicer: novi hotel pri Zdravilišču Laško, proizvodna hala Komunalnega podjetja Laško, proizvodna fiala Obnove Radeče, nov objekt in oprema polnilnice Pivovarne Laško, nova tovarna specialnih papirjev in povečanje prostorskih zmogljivosti redne proizvodnje v tovarni papirja v Radečah. Na komunalnem področju so bile pridobitve v izgradnji ceste Breze—Osredek, začetek del rekonstrukcije ceste Rimske Toplice—Jurklošter, asfaltiranje naselja Otok in asfaltiranje naselja Rožnik v Laškem, zgrajeno 72 novih stanovanj, prav toliko jih je v gradnji. Poleg navedenega je bilo v vseh krajevnih skupnostih opravljenih še vrsto del, ki bodo koristila za boljše počutje delovnih ljudi. MOZIRJE Tudi v letu, ki se nam izteka, smo v mozirski občini zabeležili nekaj pomembnih uspehov. Težko je našteti vse. Pa vendar. Naj postavim na prvo mesto novo proizvo- dno halo za kovinarsko dejavnost pri ljubenskem Gradbeniku. Gre za pomembno naložbo ne samo za kolektiv, marveč tudi za občino, saj bc oziroma je deloma že odprla lepo število novih delovnih mest. Ta pa so za nas zelo pomembna. In še za hip se moram ustaviti na Ljubnem ob Savinji. Kraj je namreč dobil tudi prizidek osnovni šoli, novo telovadnico, razen tega pa povsem obnovljeno staro osnovno šolo. Tako se tu že ponujajo pogoji za celodnevni pouk. In dalje: dela pri modernizaciji ceste v Logarsko dolino gredo h koncu. Tako bomo lahko ugotovili, da lahko v vsak kraj v naši občini pridemo po asfaltirani cesti. Isto velja za elektriko. Letos jc je dobil tudi svet pod Olševo. In končno. ?m) ne izostane ugotovitev, da smo v tem letu podpisali listino o pobratimstvu z občino Čajetina v SR Srbiji. SLOVENSKE KONJICE če želim v kratkem orisati rezultate, ki smo jih dosegli v letošnjem letu v naši občini, potem moram najprej omeniti izgradnjo dveh Konusovih tovarn, ki bosta v bodoče brez dvoma bistveno vplivali na boljše gospodarske rezultate naše občine. Seveda pa moram omeniti tudi uspehe, ki smo jih dosegli na področju družbenega standarda. Sredi leta smo zaključili z izgradnjo dveh stanovanjskih blokov, ob občin- skem prazniku pa smo proslavili otvoritev dveh šol, vzgojno varstvenega zavoda in telovadnice. Poudariti pa moram, da smo te objekte zgradili s pomočjo sredstev, ki jih namensko združujemo za investicije v družbeni standard ter s pomočjo sredstev samoprispevka občanov. Omeniti moram tudi to, da smo letos pričeli z asfaltiranjem ceste proti Vitanju in da želimo celotno cesto v najkrajšem času popolnoma obno- viti. Prihodnje leto pa je prvo leto novega srednjeročnega obdobja. Združiti bomo morali vse sile, da bomo uresničili prvi del zahtevnih, a dogovorjenih programov. ŠENTJUR Delovni ljudje so v letu 1975 dosegli izreden napredek na samoupravni osnovi ter v lastnem prepričanju, da vedo kje je njihovo mesto, ali v TOZD. krajevnih skup- nostih in samoupravnih interesnih skupnostih. V letošnjem letu smo dosegli t šentjurski občini največja vlaganja v gospodarske in negospodarske dejavnosti. V občini je napredek povsod močno prisoten, zlasti pa zasledimo v zadnjem času izredne dejavnosti v krajevnih skupnostih. Vse to — vla- ganja in napredek pa je tudi ena izmed osnov, kako bomo v letu 1976 gospodarili in ustvarjali. Uspeli sme s samoprispevkom in naši občani so ponovno dokazali, da se nanje lahko zanesemo. Vedo tudi, da je pri ustvarjanju za boljši jutri potrebno tudi lastne sodelovanje. Tako spoznanje je tudi vzpodbuda za nadaljnje delo, kjer bo potrebno še veliko odrekanja, če bomo hoteli ujeti korak z razvitimi občinami. ŠMARJE PRI JELŠAH Na žalost se s kakšnimi večjimi uspehi v naši občini ne moremo pohvaliti, četudi smo marsikaj naredili, na kar smo lahko odkrito ponosni. Dokončani so bili nekateri objekti, ki smo jih gradili že dalj časa. Mislim predvsem na hotel Donat pa indu- strijo lesnih izdelkov v Mestinju in še nekatere. No, k temu bi lahko prišteli še nekaj kilometrov novoasfaltiranih cestišč, kar pa je še zdaleč premalo, da bi lahko bili zadovoljni. Poudariti moram, da je bila na področju gospodarstva precejšnja stag- nacija in da nas je pri realizaciji naših načrtov močno zavrlo delovanje okoli odprav- ljanja posledic potresa. Tudi tukaj nikakor ne moremo biti zadovoljni. Ostalo je vse preveč nerešenega, da bi lahko bili optimisti, položaj okoli reševanja te problema- tike pa je set^eda vplival na celotno življenje občine, ki se še zlepa ne bo norvializi- ralo. Dela je bilo torej več kot preveč, le sredstev premalo. VELENJE Najpomembnejši dogodek v naši občini v letošnjem letu vsekakor uspel refe- rendum v aprilu, ko so se občani odločili za 'podaljšanje samoprispevka za nadaljnjih pet let za izgradnjo objektov družbenega pomena. Drugo je začetek gradnje termoelektrarne IV in to zlasti zaradi velikega pomena za slovensko elektro gospodarstvo. Nam pa gradnja nalaga nove skrbi, saj bo treba nakopati še več premoga, zaradi tega pa se bo določen del Šaleške doline v okolici Družmirja in delno Šoštanja pogreznil in bo nastalo veliko jezero. Tretje je pobratenje z občino Split ob letošnjem občinskem prazniku, ko smo tudi odprli novo večnamensko halo ter številne druge pomembne objekte. Prav go- tovo so še drugi pomembni dogodki, vendar so ti trije najbistvenejši v letošnjem letu. Vsem občanom pa ob tej priložnosti izrekam Srečno 76! 2ALEC v letu 1975 smo dosegli v naši občini pomembne gospodarske rezultate, ravno tako pa tudi dobre rezultate na področju družbenih služb. Tu mislim predvsem na izgradnjo novih šol, vrtcev in telovadnic. Za Izselitev smo v letošnjem letu usposobili 150 stanovanj, v izgradnji pa jih je Se okrog 270. Izredno dobri rezultati so bili doseženi tudi na področju komunalne izgradnje, saj smo letos zgradili kar 15 kilometrov cest, uredili semaforje v Žalcu ter cestno mrežo v Andražu. Gospodarski rezultati ob koncu devetih mesecev so iznad povpreč- nih regijskih in republiških, tako da se približujemo na tem področju razvitim slo- venskim občinam. To je prav gotovo plod prizadevanj delovnih organizacij, ki so sklepe zveze komunistov in skupščinskih organov vzele resno, ter si na vseh področ- jih prizadevanjo za stabilizacijo in varčevanje. Vsem delovnim ljudem naše občine želim uspešno in zdravo novo leto 1976. ŠENTJUR DA - ZA BOUŠE! Preteklo nedeljo so se kra- jani enajstih krajevnih skup- nosti v šentjurski občini na referendumu odločili za sa- moprispevek, ki ga bodo pla- čevali naslednjih pet let. Udeležba na voliščih je bila ugodna, rezultati v posamez- nih krajevnih skupnostih pa dokaj različna. Najvišji od- stotek so zabeležili v kra- jevni sk''pnosti Ponikva, kjer je za samoprispevek glasova- lo 83,7ro, udeležba pa je bila (94%). V krajevni skupnosti Sliv- nica so za samoprispevek glasovali 641'o, (85%), v kra- je\'ni sikupnosti Dobje se je za samoprispevek opredelilo 70« b, (93"/o), v krajevni skup- nosti Planina so glasovali s 73,6° b, (93% udeležba), v krajevni skupnosti Kalobje so dosegli r^ultat 60%, (74"b), v krajevni skupno- sti BlagovTia pa so se za samoprispevek opredelili s 55°b, (M^b), v krajevni skup- nosti Prevorje za samopri- spevek izglasovali s 75%, (86»/o), v krajevni skupnosti Drami je pa je za samopri- sp>evek glasovalo 79%, (92%). V krajevnih skupnostih Šentjur — okolica so na ne- deljskem referendimiu gla- sovali za novo šolo in izgla- sovali samoprispevek v vi- šini 54,47 %, udeležba pa je bila 90%, dočim pa so se v trgu opredelili za samopri- spevek 72,% z 89% udelež- bo. Največjo udeležbo na voliščih pa so zabeležili v kraje-mi skupnosti Loka pri Žu&mu — 97%, za samopri- spevek pa se je odločilo 75''/o volilnih upravičencev. Z. S. POGOSTITEV ZA NAJSTAREJŠE OBa jim želimo, da bi jih imeli tudi v prihodnjem letu. EDI MASNEC MOZIRJE: DELEGATI O RAZVOJU V 1976. LETU Jutri, v soboto, 27. t. m. bo dvanajsta in hkrati zad- nja letošnja skupna seja de- legatov vseh treh zborov ob- činske skupščine v Mozirju. Predlog dnevnega reda ima kar devetnajst točk. Sicer pa bo glavna pozornost ve- ljala resoluciji o družbeno- ekonomskem razvoju Gornje Savinjske doline v prihod- njem letu. Beseda bo potekala še o ureditvi skupne veterinarsko- higienske službe na območju občin podpisnic, zatem o medobčinski inšpekcijski službi, o poslovanju gospo- darskih organizacij v deve- tih mesecih letos, o rezul- tatih javne razprave o pred- logu za ukinitev krajevnih uradov itd. Delegati p>a se bodo seznanili še z delom Delavske univerze, s proble- matiko kmetijstva v občini in drugim. MB §t. 51 — 26. december 1975 NOVI TEDNIK — stran 3 CELJE SPREJEM BORCEV »Tetn, ki si v dneh narod- noosvobodilnega boja z uso- do naše Pohorske brigade XI SNOB Miloša Zidanška Bdružil svoje življenje s svo- jo vero v zmago in osvobo- ditev slovenskega naroda, iz- pričal pogum in ponos ne- uklonljivega borca ...« je med drugim napisano v pos- vetilu, ki so ga borci sia'/ne Pohorske brigade dobili slcu- paj s pravkar izišlo knjigo o tej partizan&d enoti na »prejemu, ki ga je zanje pri- pravilo predsedstvo celjske občinske skupščine. Le enaindvajset borcev te brigade živi še v celjski ob- 6ini. Večina jih je prišla na sprejem, nekateri so se op- ravičili. Ob navzočnosti dru- gih najvidnejših predstavni- kov družbeno-političnega živ- ljenja v mestu ob Sa'/inji jih je pozdravil podpredsed- nik občinske skupščine, dipl. inž. Tone Zimšek. Poudaril je, da je predsedstvo celj- ske občinske skupščine čutilo dolžnost, da ob izidu knjige o brigadi Miloša Zidanja ter v počastitev tridesete ob- letnice osvobodiitve povabi na tovariško srečanje nek- danje borce te brigade, ki živijo v celjski občini in jim podelil knjigo, v kateri je opisan njihov delež v borbi za svobodo, njihovo življC" njsko delo. Razen tega je de- jal, da mladi ljudje v svojih organizacijah in zlasti v šo- lah podoživljajo slavne dnd naše ljudske revolucije in da so zlasti miladinske organi- zacije in šole veliko napra- vile za obujanje tradicij NOB. In ko je Tone Zimšek opozoril š« na najvažnejše naloge sedanjega časa, zlasti pa na stabilizacijo je po- udaril, da bomo to družbe- no obveznost izpohiili le te- daj, 6e se bomo organizirali tako kot so se znali poveza- ti borci NOV. V imenu borcev Pohorske brigado se je za sprejem in pozornost občinske skuipšči- ne zahvalil Miha Petan, za- tem pa je tovariško sreča- nje izzvenelo v obujanje spo- minov na slavne dni. MB Ob dnevu JLA je bila v vojašnici Slavka ;$Iandra v Celju večja slovesnost, ki so se je poleg starešin, vojakov in pripadnikov SLO udeltsžili tudi dijaki celjskih srednjih šol ter predstavniki družbeno političnih organizacij. Po slavnostnem mimohodu edinice celj- ske garnizije je zbranim vojakom in gostom spregovoril komandant celjske garnizije, pod- polkovnik MILAN AKSENTIJEVIC, nato pa je vojake pozdravil podpredsednik celjske občinske skupščine TONE ZIMŠEK v imenu delovnih ljudi. Svoje pozdrave so pridružili tudi velenjski mladinci. Starešinam, edinicam in vojakom ter pripadnikom SLO so na koncu slovesnosti izro- čili odlikovanja, ki so jih i)odpisali predsednik republike, komandant ljubljanske armadne oblasti, komandant zahodno štajerske cone in komandant glavnega štaba SLO ter koman- da garnizona MSIj, DAN JLA - PRAZNIK VSEH že od samega začetka, ko je začela nastajati iz malih gverilskih, partizanskih enot je JLA najtesneje povezana z ljudstvom, kakor iz ljudstva tudi izhaja. Toda v zadnjih letih, ko se v okviru SLO razvija in utrjuje obrambna pravica in dolžnost kot del samoupravnega odnosa, ko se utrjuje zavest, da je oboroženo ljudstvo edino resnični steber miru in razvoja — postaja praznik JLA vse bolj širok, ljudski praznik. LAŠKO Cterednje proslave ob dnevu JLA so bile v La- škem, Rams-kih Toplicah in Radečah. Najbolj je bi- la svečana in pestra pro- slava v Rimskih Toplicah, kjer so v pripravah sode- lovali tudi aktivni pripad- niki JLA, V programu pred nabito polno dvora no so sodelovali pevci ia Rimskih Toplic, učenci os. novne šole in ansambel Jožeta Rusa iz Radeč. Mladina je priredila kviz. Na temo »vse o prvi pro- letarski brigadi«. Zmaga- la je ekipa VZ iz Rimskih Toplic, drugi so bili vrst- niki iz laškega zdravili- šča. V Laškem je v progra- mu poleg pe\'skega zbo- ra sodelovala še godba, v Radečah pa so prav ta- ko nastopali pevci in god- beniki, mladina pa je pri- pravila še vrsto pestrih točk. V vseh treh omenje- nih krajih so bila pode- ljena pri23ianja, sporoče- na So bila napredovanja rezervnih vojaških stare- šin, v Laškem in Radečah pa so zaprisegli novo sku- pino mladink in mladin- cev, ki so kot prostovolj- oi iJSitopili v enote SLO. CELJE v počastitev dneva JLA sta komandant garnizije in komandant zahodne šta- jerske cone v Celju pri- redila sprejem v dvorand Doma .JIA. Sprejema so se udeležili številni dniž- benopolitični delavci iz Ce- lja in širšega območja ter pionirji iz več osnovnih šol iz Celja in Hrastnika. Zbrane je pozdravil ko- mandant MILAN AKSEN TlJEVlč. ki je pred-v^em najmlaj.šim orisal prido- bi^tve ljudske revolucije in poudaril, da bo Armada te pridobitve neomajno branila pred vsakomer. Na spreiemti v domu JLA .<«ta srovorila tudi TONE VID MAR-LUKA, narodni heroj in VASO STAROVIC, pr- voborec s Sutjeske. Prisrčno vzdušje pa so na sprejemu naredili pio- nirji, ki so izvedli kratek kulturni program. ŠOŠTANJ Osnovna organizacija Zveze revervnih vojaških starešin Šoštanj in Kul- turna skupnost Velenje sta v Domu kulture v Šo- štanju v ponedeljek, 22. decembra pripravili kul- turno prireditev v poča- stitev dneva JLA. S pro- gramom so sodelovali ša- leški oktet, kulturno umet- niško društvo Anton Aš- kerc iz Rudarskega šolske- ga centra Velenje ter učenci osno\Tie šole Biba Roeck iz Šoštanja. Po prireditvi je bila v avli Doma kulture odprta raz- stava slikarskih del zdra- vnika dr. Josipa Markovi- ča iz Topolšice in pred- metnega učitelja Arpada Salamona iz Velenja. Tako so tudi v Šoštanju z dvema kulturnima pri- reditvama svečano poča- stili dan JLA. Ra.zstava v Domu kulture bo odprta do 15. januarja 1976. V. KO. VELENJE Prejšnji petek je velenj- ska občina praznovala dan JLA še posebno sve- čano, saj so se v prire- ditve vključili številni mladinci, pripadniki te^ri- torialnih enot. Prireditve ob praznova- n,ju 22. decembra so se pričele z otvorit\-ijo raz- stave o informiranju o obrambnih pripravah v občini Velemje v avli Skupščine občine Velenje. Pomemben dogodek je bil tudi sprejem 54 mladincev v Teritorialno obrambo občine Velen,ie pred sve- čano proslavo v Domu kulture. OK ZSMS Vele- rtje v oTcvini komisije 7» SLO usposablja mladin- ce prostovoljce za vstop v enote TO. Na proslavi, ki je bila v dvorani Doma Iculture, je bilo nadvse svečajK* vwluš.je. Po reciTAlu in na. stopu pevskega zbora ter godbe na pihala so bila številnim posameanikom in organizacijam podelje- na priznanja, odlikovanja in p>ohvale, prečitana so bila napredovanja rezerv- nih vojaških starešin. O pomembnosti prazno- vanja dneva JT^A, ki ni več samo praznik na&e armade, temveč vseh de- lovnih ljudi, našega vse- Ijudskega odpora, je spre- govoril predsednik Zvea sta pred- vsem dva (sredstva namreč' niso pravočasno pritekala v občino): premalo je bilo sredstev iz zakona o solidar- nastnem združevanju si^ed- ste'/ za elementarne nezgode in pa sredstev, ki naj bi jih po sporazumu združevale sa- moupravne stanovanjske skupnosti, v občini i>a bi jih dobili kot izredni premostit- veni kredit. Diejstvo je namreč, da se je sklepanje in sprejemanje dogovorov zavleklo tako da- leč, da razen nekaj malega od tod sredstev skorajda ni bilo. Predvsem je velika ovi- ra, da še danes ni izpeljan družbeni dogovor o namen- skem usmerjanju sredstev iz tega zakona. Trenutno se s tem problemom ukvarja SZDL, ki bo formirala odbor podpisnikov, ta pa naj bi poskrbel za reden dotok sred- stev na območj eobeh občin, ki jih je prizadel p>otres. Se- veda je zavlačevanje in pa počasnost dotoka sredstev močno vplivalo na realizaci- jo predvidenega načrta, ki so si ga zastavili na začetku leta. V Šmarju so tudi priča- kovali, da bo skozi vse leto na potresnem območju dela- lo več gradbenih operativ, kot je bilo dogovorjeno z različnimi predstaraiki grad- benili p>odjetij v Sloveniji. Tudi tukaj je zaškripalo, saj niti teh ekip ni bilo toliko, kot bi bilo potrebno za re- šitev problema. Pohvalno je, da je v veliki meri tudi sa- ma gradbena operativa kre- ditirala to gradnjo, četudi vemo, s kakšnimi težavami in nelikvidnostjo se otepajo. Na območju šmarske obči- ne so doslej dokončali 144 novogradenj in 73 montažnih objektov, v gradnji jih je 58. Sanacij v tretji kategoriji je začetih 15, končanih pa 69. Reševanje stavb iz četrte ka- tegorije je torej res samo delno. 20 milijonski kredit ki so ga za novogradnjo do- bili občani, res ni velika v^ ta in le malo občanov je na ta način rešilo svoje stano- vanjske probleme. Vsi ostali — tako občinska skupščina — bodo morali urediti zade- ve z lastnim angažiranjem in z morebitno dodatno po- močjo skupnosti. Iz IV. kategorije je ostalo nedotaknjenih praktično oko- li 595 objektov, iz tretje, to je stavbe, ki jih bodo mo- rali sanirati, pa 820 prime- rov. Vsem naštetim doslej še niso uspeli dati kakršnih koli sredstev. Vsekakor bo treba v nas- lednjem letu pravočasno za- gotoviti sredstva in natanč- neje obvestiti ljudi, koliko in kaj se bo gradilo. Skup- ščina občine Šmarje pri Jel- šah je sprejela sklep, da se je še letos ali pa v januarju naslednjega leta treba nuj- no dogovoriti z odgovornimi republiškimi forumi, kakšna bo vsota sredstev v prihod- njem letu in pa — normal- no —, od kje se bodo ta sredstva zajemala. Skupšči- na je ix>leg tega sprejela še drug sklep, namreč, da se poiščejo še drugi možni viri za reševanje potresne proble- matike, konkretno, sredstva, ki so določena z zakonom o solidarnostni pomoči Ba- nj alučanom, naj se v prihod- njem letu preusmerijo na potresno območje. Zakon tsl Banja Luko namreč preneha. Le tako bi lahko v bodoče nudili vsem prizadetim ob- čanom ustrezno pomoč aU vsaj minimalno intervencijo. Končna ugotovitev je vseka- kor, da je na i>otresnem ob- močju še vedno premalo sto- rjenega in da stvari prepo- časi in včasih tudi neodgo- vorno i>otekajo, MILENKO STRi-^EK 4. stran — NOVI TEDNIK Št. 51 — 26. december 1975 URESNIČEVA- NJE USTAVE Določila nove ustave globoko posegajo v obsto- ječe dmižbene odnose in zahtevajo njihovo nadalj. nje revolucionarno spre- minjanje. Koordiinacijski odbor 2sa uresničevanije ustave i>ri občinski kon- ferenci SZDL Celje posve- ča tem vprašanjem veliko pozornost. Na svojih sanjah je ob- ravnaval vprašanja s ix>- dročja uresničevanja usta. ve z vidika spremljanja in dajanja priporočil. Koor- dinacijska odbor je že razpravljal o uspešnosti uveljavljanja delegatskih razmerij v občini, o sa- moupravnem sporazume- vanju in družbenem do- govarjanju, o uvajanju sa- moupravnih delovnih sku. pinah, o delovanju delav- ske kontrole, o območ- nem družbenem dogovoru ipd. Na piTihodnjd seji pa bo- do razpravljali o ustavnem položaju krajevnih skup- nosti in o delovanju splo- šnih delegacij. Prav tako bo koordinacijski odbor za uresničevanje ustave v prvih dneh novega leta imel na dnevnem redu ob. ravnavo poročil dela so- dišč, tožilstva, družbenega pravobranilca samouprav- ljanja in predlog za usta- vno preobrazbo pravosod- nega sistema. Vsekakor pa je še mno- go odprtih vprašanj pri uresničevanju ustave, s katerimi se bo moral ko. ordiinacijstei odbor soočati m jih uresničiti. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti delovanju skup- ščinskega sistema, družbe- no-ekonomskem upoložaju delavcev, samoupravnim odnosom, družbenemu pla- niranju ipd. Prvi rezulta- ti dela koordinacijskega odbora so zelo spodbudni. Seveda pa to vprašanje ne. bi smelo biti samo na. loga odbora, temveč vseh družbenih dejavnikov, da se aktivno in ustvarjalno vključijo v ta proces. K. V. CELJE: OPTIMISTIČNI CILJI Na zadnji seji komiteja ob- činske konference ZKS Celje so člani razi>ravljali o osnut- ku resolucije o družbenoeko- nomski politiki in razvoju ob- čine ter o neposrediiih nalo- gah v prihodnjem letu. Dotak- nili so se domala vseh po- dročij gospodarstva in diuž- benih dejavnosti ter Izrekli tu- di več pripomb v zvezi s predvidenimi nalogami in ci- lji v prihodnjem letu. Tako so menili, da so predvideva- ojs v zvezi z investicijami preveč optimistična, saj so načrtovana mimo poslovne po- litike LjubLJanske, pa tudi ostalih bank. Vprašljiva je tu- di sestava investicij, ki ni- kakor nI v skladu s poliUč- ntml do^vori o prestrukturi- ranju celjskega gospodarstva, zaskrbljujoče pa je tudi dej- stvo, da iščpjo organizacijje združenega dela gospodarski napredek le v novih vlaga- njih, ne pa v maksimalnem Izkoristku že obstoječih kapa- citet. Resolucija bi morala Jasnejše opredeliti naloge tu- di na področju stanovanjske- ga gosodarstva, kadrovske po- litike, družbene prehrane in izvozne politike, so menili člani komiteja. Izpostaviti bi morala cilje nekaterih že do- govorjenih hi za-^tavljenih ak- cij, kot so akcija za stabili- sacijo gospodarstva in uvaja- nje celodnevne osnovne šole, ter celoviteje obravnavati na- loge, ki so ,tlh za prihodnje obdob.}e »prejele družbenopo- litične organizacije In skup- ščina občine Celje. Vsa stališča In pripombe v zvezi z osnutkom resoluci.ie o ;lrnžbenoekonom.ski politiki In razvoju ceUske občine v pri- hodnjem letu so člani komite, ja posredovali tudi na seji predsedstva občln.ske konferen- ce SZDL, ki je bila v sredo v Ceiin. D. S. LETNI DROBNOGLED GOSPODARSKA OBMOČJA Na gospodarska gibanja v letu je vplivalo več dejavni- kov, predvsem pa nekoliko manjši obseg proizvodnje od predvidenega, manjše pov- praševanje tako na domačem kot tudi na tujem trgu, giba- nje cen in poostreni pogoji gospodarjenja. Cene in živ- ljenjski stroški so v I. pol- letju hitro rasle v III. tro- mesečju pa so se precej umi- rile. Po podatkih službe družbe- nega knjigovodstva se je go- spodarska aktivnost v 1975 le- tu tako na nivoju SR Sloveni- je kot tudi na nivoju celjske regije zmanjševala. Zato smernice gospodarskega raz- voja v obravnavanem obdob- ju niso bile v celoti dosežene. Odstopanja od planskih pred- videvanj se kažejo predvsem v počasnejši rasti družbenega proizvoda, v zmanjšanju dele- ža sredstev za reprodukcijo (ostanek dohodka in obraču- nana amortizacija) v družbe- nem proizvodu ter v relativno precejšnjem porastu sredstev za osebno, splošno in skupno porabo. V obravnavanem obdobju je porasel celotni dohodek gospodarstva celjske regije za 32 odstotkov, kar je za en indeksni poen več kot v SR Sloveniji. Najbolj ga je po- večalo gospodarstvo občine Laško za 38 odstotkov. Slo- venske Konjice za 36 odst., Celje za 34 odstotkov in Ža- lec za 32 odstotkov, medtem ko se je v ostalih občinah gibala stopnja rasti pod po- prečjem. Kljub ugodnejšemu pove- čanju celotnega dohodka celj- ske regije so se, zaradi večje- ga zmanjšanja ekonomičnosti in večjih izgub pri nekaterih organizacijah združenega de- la, gibali družbeni proizvod in finančni rezultati pod re- publiškim poprečjem. Druž- beni proizvod se je v celjski regiji povečal za 24 odstot- kov (v SR Sloveniji za 25 od- stotkov), vendar je bil, če upoštevamo porast cen, na obeh nivojih realno pod rav- nijo istega obdobja lani. Na majhno rast družbenega pro- izvoda je v precejnšji meri vplival poostren popravek terjatev (lani terjatev starih nad 90 letos nad 45 oziroma v trgovini nad 30 dni). Po pravek finančnega rezultata iz naslova terjatev se je po večal za več kot šestkrat, njegova udeležba v družbe- nem proizvodu pa od 1,1 od- stotka na 5,6 odstotka, če ta vpliv izločimo, bi znašala stopnja rasti družbenega pro- izvoda celjske regije 29 od- stotkov. Zaradi poslabšanja finanč- nih rezultatov in poostrene- ga popravka finančnega re zultata iz naslova terjatev, niso bila v celoti dosežena z resolucijo predvidena raz- merja delitve družbenega pro- izvoda niti na regijskem, niti na republiškem nivoju. Sred- stva za osebne dohodke so rasla znatno hitreje (v regi- ji-indeks 135) od družbenega proizvoda (v regiji-indeks 124), medtem ko bi morala rasti počasneje, udeležba V devetmesečnem obdob- ju so na območju celjske re- gije zelo porasle izgube (in- deks 334), medtem ko so se na republiškem nivoju znižale (indeks 96). Na po- večanje izgub je vplivala pre- cej večja zguba pri organi- zacijah združenega dela Cin- karna Celje — TOZD Tita- nov dioksid in Gorenje Ve- lenje — TOZD Štedilniki, na kateri je odpadlo kar 52,1 odstotka celotne izgube re- gije- Zaposlovanje je potekalo ekstenzivno (v regiji je zna- šala stopnja rasti 7 odstot- kov, v republiki 5 odstot- kov), saj je poraslo bolj kot je bilo predvideno, medtem ko se je produktivnost, ob upoštevanju stopnje inflacije realno zmanjšala tako v re- giji kot tudi v republiki. Poprečni osebni doliodki sredstev za reprodukcijo v družbenem proizvodu, (osta- nek dohodka in obračunana amortizacija), za katero je bilo predvideno povečanje, pa se je v celjski regiji zmanjša- la od 36,4 odstotka na 30,6 odstotka, na nivoju republike pa od 35,4 odstotka na 31,9 odstotka. Reprodukcijska sposobnost gospodari,.va se je na celj- skem območju zmanjšala; za reprodukcijo je bilo formira- nih nominalno sicer 6 od- stotkov več sredstev, vendar je bila njihova realna vred- nost znatno pod nivojem lan skega leta. Sredstva za raz- širjeno reprodukcijo pa so se tudi nominalno zmanjšala za 5 odstotkov. Primerjavo kazalcev uspešnosti poslova- nja med regijo in republiko prikauzje naslednja tabela: so znašali v gospodarstvu celjske regije 3112 din in so bili nekoliko pod repub- liškim poprečjem; na obeh nivojih pa so porasli za 28 odstotkov. Ob upoštevanju porasta življenjskih stroškov (v SR Sloveniji 27,3 odstot- ka) so se realni osebni do- hodki povečali za cca 0,7 od- stotka. Po republiškem druž- benem dogovoru o delitvi dohodka, osebnih dohodkov ter sredstev za splošno skup- no porabo, so lahko pove- čale osebne dohodke preko rasti življenjskih stroškov le tiste organizacije združenega dela, ki so povečale produk- tivnost ali izboljšale delitev dohodka v dobro skladov. V devetmesečnem obdobju je kršilo ta dogovor 75 temelj- nih organizacij združenega dela. Za osebno, splošno in skupno porabo predvideva družbeni dogovor, da mora- jo rasti 10 odstotkov p>c>čas. neje od družbenega proizvo- da. To razmerje je bilo na nivoju republike dokaj dose- ženo, na nivoju regije pa je precejšnje odstopanje, saj je znašala stopnja rasti vseh treh oblik porabe 36 odstot- kov, družbenega proizvoda pa 24 odstotkov oziroma 29 odstotkov, če izločimo vpliv poostrenega popravka terja- tev. Organizacije združenega de- la niso imele večjih težav z likvidnostjo, vendar pa neka- teri podatki (večji obseg prejetih sodnih sklepov in akceptnih nalogov in zmanj- šanje sredstev na žiro raču- nih) kažejo na slabšanje lik- vidnosti v regiji, medtem ko so na republiškem nivoju že izboljšuje. Na slabšanje lik- vidnosti so vplivali predvsem slabši finančni rezultati, maj- hen porast kreditov za ob- ratna sredstva (indeks 133) in realtivno precejšnje po- večanje zalog gotovih izdel- kov ter trgovskega blaga (in- deks 155). Ta podatek tudi kaže, da so imele nekatere organizacije združenega dela težave s prodajo svojih iz- delkov. Terjatve do kupcev so porasle sicer dokaj zmer- no (indeks 119), vendar je njihov obseg precejšen, saj precej presegajo doseženi do- hodek gospodarstva. Do konca tega leta morajo organizacije združenega de- la pokriti poprečne letne za- loge s trojnimi viri obrat- nih sredstev. V nasprotnem primeru bodo investicijsko nesposobne, oziroma bodo lahko uporabljene za inve- sticijska vlaganja le 50 od- stotkov amortizacije. Ob kon- cu leta je izkazovalo v re- giji 76 temeljnih organizacij zdrviženega dela primanjkljaj trojnih virov obratnih sred- stev v skupni višini 249.126 tisoč din. Preko polovice te- ga zneska (59,8 odstotka) je odpadlo na občino Celje; več- jo udeležbo v skupnem pri- manjkljaju pa je izkazovalo še gospodarstvo občine Šmar- je (10,7 odstotka) in Mozir- je (7,3 odstotka). tem saldom stopamo v prihodnje leto. FRANCE PREPADNIK OBMOČJE ENOTNA I INŠPEKCIJA Pobuda o ustanovitvi I enotnega inšpekcijskega j organa za vse občine celj- I skega območja je dobila I novo podporo tudi na sad- I nji seji sveta občin te re- I gije. Kot vse kaže, zdaj I tudi pri Velenju in Žalcu I ni več zadržkov, vse osta- I le občinske skupščine so I že prej soglašale z usta- I novitvijo takšnega orga- I na. Sicer so še sklenili, I da naj bi do formiranja I enotne inšpekcijske služ- \ be prišlo prvega jidija I prihodnje leto in ne prve- I ga januarja, kot je bilo I prvotno mišljeno. Podalj- I šani rok za končno in ne I postopno ustanovitev enot- I nega inšpekcijskega orga- | na pa bo posebna delovna | skupina izkoristila za re- I šitev vseh organizacijskih, I tehničnih, vsebinskih in I tudi kadrovskih vprašanj. I V dosedanjem razpletu | pogovorov so tudi skleni- I H, da občinskih davčnih I inšpekcij ne bodo vključe- I vali v ta enotni regijski I organ. \ Zadnja seja sveta občin I celjskega obm.očja je na- I dalje potrdila delo okoli I vsklajevanja davčne poli- I tike. Tudi ta pot je na- I letela na močno podporo. \ In tako se tudi na tej \ relaciji vidi, da dobiva | enotna regijska politika že I svoje prve konkretne obri- I se. Prepričani smo, da tu- \ di v praksi in ne samo | na sejah občin. Vsklajena | davčna politika na celj- I ska območja bo prav go- I tovo odpravila vprašanja, | ki so bila zdaj več kot I očitna. I Izredno razgibana je bi- I la razprava okoli financi- I ranja krajevnih skupno- j sti. Pogledi so različni pa I tudi praksa. Na koncu je I vendarle prevladovalo sta- I lišče, da naj bi temeljne I oziroma sploh delovne or- I ganizacije odvajale za vsa- | kega zaposlenega po dve- I sto dinarjev krajevni sku- I pnosti, kjer tak član de- I lovne skupnosti živi. V I praksi bo to bržčas ta- | ko, da se bodo ta sred- I stva zbirala na posebnih I občinskih računih in šele I zatem odvajala krajevnim 1 skupnostim. V okviru ob- I čin in med krajevnimi j skupnostmi bo moč uve- I Ijaviti tudi solidarnostno I prelivanje dela teh sred- I stev, da bi tako tudi tiste I krajevne skupnosti, ki I imajo manjše število za- I poštenih krajanov, dobile I vsaj najnujnejša sredstva j za reševanje svojih nalog. I Na tapeti je bila tudi I poslovna politika Ljub- I Ijanske banke oziroma I njenC' podružnice v Celju. I S tem pa se obravnava I tega vprašanja ni konča- | la, saj bo podružnica Lju- | bljanske banke v Celju \ sklicala še razgovore za | posamezna območja zno- I traj regije, tako za Celje, I Kozjansko itd. I Svet občin celjskega ob- I močja je zavrnil podpis | dogovora o sofinanciranju I izgradnje letališča v Ma- | riboru. Ugotovili so nam- \ reč, da to vprašanje ni j vsklajeno med občinami in I da tudi podrobnejši po- j gledi v ekonomičnost na- I ložbe niso znani. I Na seji, ki je bila v I sredini prejšnjega tedna, I so soglašali z imenova- I njem dipl. inž. Toneta I Zimska za direktorja za- I voda za napredek gospo- I darstva o Celju. \ MB \ ŽALSKI IZVRŠNI SVET O OPEKARNI IN SCHMIDTU Na seji Izvršnega sveta skupščine občine Žalec, ki je bila minuli petek so uvodo- ma govorili o programu za sanacijo TOZD Opekarna Ložnica in POZD Schmidt Žalec. Opekama Ložnica se je znašla v hudih težavah, ki so se začele ob naftni krizi, saj se je mazut podražil kar za petkrat pa tuidi sicer je proizvodnji proces v tej opekami izredno zastarel, ta- ko da ni mogla realizirati proizA/-odnje kot bi jo mora- la. To je morda deloma tu- di odraz tega, da je bil raz- voj ložniške opekarne vse- skozi takorekoč samorastni- ški, v opekarno pa fcudi niso kaj posebnega vlagali. Ni dvoma, da ta opekama v primeri z ostalimi v Sloveni- ji močno zaostaja. Ob koncu devetih mesecev letošnjega leta, je imela ope- kama 46 starih milijonov iz- gube. Sanacijski program, ki so ga že izdelali predvideva netkaj mamj kot milijardo dinarjev potrebruh sredstev. S teon bi uskladili potrebne proizvodne kapacitete ter podvojili proizvodnjo opeke. Izi-všni svet je na svoji seji sprejel sklep, da dobi ope- kama 150 starih milijonov kratkoročnega kredita in to z vračilom do 1, februarja prihodnje leto. Na ta način so preprečili postopek ste- čaja in omogočili normalno poslovanje v mesecu decem- bru in januarju. Eden izmed sklepov je bil tudi ta, da mora OZD KIL Ldboje do kon(^a januarja priprajviU kvaliteitnjO .do^go- ročno rešitev razvoja TOZD (Opekama Ložnica in to v eni izmed panog izven dose- danje proi2:vodnje. Oe tega ne bo storila, pred- laga Izvršni svet, da se ope- kama priključi k Minervi iz Zabukovice, ki bo takoj uve- dla nov proizvodni program. V zvezi z rešitvijo vpraša- nja POZD Schmidt iz Žalca. so sprejeli sklep, da se pri- ključi k Sigmi Žalec in to do 31. decembra letošnjega leta. Sigma bo del svojega proizvodnega programa pre- nesla na sedanji POZD Schmidt in poskrbela za nor- malno . odvijanje delovnega procesa, poleg tega pa bo poskrbela tudi za izplačilo osebnih dohodkov delavcev za mesec november. V nadaljevanju petkove se- je Izvršnega sveta žalske ob- činske skupščine so govorili še o osniitku odloka o izgrad- nji in vzdrževanju zaklonišč, o spremembi zazidalnega na- črta stanovanjske soseske Vrt Petrovče ter o predlogu djužiberiega dogovora o eaoit- ni organizaciji in izvedbi no- voletnega praznovanja otrok. Za tem sta sledili še dve točki dnevnega reda. Govo- rili so o načinu obUkovanja cen za stanovanja ter o fi- nanciranju gradnje tehniške- ga centra v Celju. JANEZ VEDENIK ODLIKOVANJE ZDRAVNIKU Odlikovanje maršala Ti- ta je v CeJju prejel dr. JA- NEZ LOVŠIN, jubilant in nekdanji partizanski zdra- vnik. Odlikovan Je bil z redom zaslug za narod • srebrnimS žarki. VSEM BRALCEM KOLEDAR BOMO PRILOŽILI V PRIHODNJI ŠTEVILKI NOVEGA TEDNIKA V ČETRTEK 8. JANUARJA SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO UREDNIŠTVO NT — RC St. 51 — 26. december 1975 NOVI TEDNIK — stran S GRADNJA ZDRAVSTVENIH DOMOV NA KOZJANSKEM POCENITI GRADNJE Oktobra 1974 je bila večja delegacija republiške zdrav- stvene skupnosti na območ- ju občin Šmarje pri Jelšah in Šentjur, ki si je ogledala objekte, potrebne za oprav- ljanje zdravstvene službe, to je zdravstvene domove. Ta- krat je skupnost sprejela sklep, da se prično graditi zdravstveni domovi na Pla- nini pri Sevnici, v Kozjem, Šmarju in Podčetrtku ter da bodo iz posebnega solidar- nostnega sklada za to dode- ljena tudi ustrezna sredstva. Vsi štirje objekti so že v gradnji. Pri tem sicer priha- ja do raznih zapletov, vzrok je predvsem finančnega zna- čaja, tu in tam občani tudi negodujejo, zato smo zapro- sili za razgovor direktorja regionalnega zdravstvenega doma v Celjli, dr. Joška Majhna. NOVI TEDNIK: »Menimo, da je bil pomemben argu- ment pri odločitvi, da se začno graditi ti objekti ne le zastarelost teh stavb pač pa tudi potres, ki je pusto- šil po obeh občinah?« DR. JOŠKO MAJHEN: »Po- tres je izredno poškodoval prostore, v katerih dela zdravstveni dom Podčetrtek pa tudi sicer so bili vsi ob- jekti slabo in nefunkcional- no grajeni in je bilo le ma- lo potrebno, da so postali neuporabni za primemo zdravstveno varstvo obča- nov«. NOVI TEDNIK: »Od kje boste konkretno črpali sred- stva za gradnjo in koliko bo- do po predračunu veljala?« DR. JOSKO MAJHEN: »So- lidarnostni sklad republiške zdravstvene skupnosti je na kazal iz sredstev za leto 1974 823 milijonov. Obenem je regionalna zdravstvena skupnost sprejela sklep, da bo k tem sredstvom, torej k 57 % prispevala preostalih 33 »4. S temi 823 milijoni smo pričeli graditi, v letu 1975 pa zaradi prispevne stojv nje, ki je manjša, kot so jo prvotno odobrili na zbo- rih delavci, regionalna zdrav- stvena skupnost ni mogla iz- vršiti svoje obveze. Zato to- rej težave z že začetimi grad- njami. NOVI TEDNIK: »Nedolgo tega je bila v Šmarju pri Jelšah posebna seja, kjer so bili predstavniki občinskih forumov, zdravstvenih do- mov, regionalnega zdravstve- nega doma in drugih, na ka- teri ste razpravljali o prob- lematiki gradnje. Vemo, da ste sprejeli nekaj zelo ix>- membnih sklepov. Pri tem merimo predvsem na poce- nitve gradenj!« DR. JOŠKO MAJHEN »Do govorili smo se, da ima pri- oriteto glede na potrebe zdravstvene postaje Podče- trtek. Glede E)ocenitve pa sledeče: projekti, ki jih je pripravil Medico tngeneering TOZD Klinične bolnice Ljub- ljana, so izredno lepi, a tudi zelo dragi. Mi se sicer zave- damo, da bi radi kar naj- lepše, vendar je glede na to, da realizacija teh objektov zavisi od sredstev solidar- nostnega sklada republiške zdravstvene skupnosti in re- gionalne zdravstvene skup- nosti Celje treba biti skro- men in izkoristiti vse mož- nosti, ki obstojajo, da objek- te pocenimo. Pocenimo pa tako, da ne bi prišlo do zmanjšane funkcionalnosti objektov. Ta pocenitev velja le za materiale, ki so zaob- seženi v gradnji, na drugi strani pa so to nekateri po- segi v gradbeno sfero ob- jektov. Le ti so predmet do- govorov med projektantom in gradbenimi strokovnjaki. Izvzeti je treba prizidek k zdravstvenem domu v Šmar- ju, kjer ne gre za večjo stvar. Prizidek je že pod streho, tretja faza je že kon- čana, gre le za dovršitev del v vrednosti 150 milijoncr/ starih dinarjev«. NOVI TEDNIK: »Prednost je torej dobil Podčetrtek, glede števila pacientov pa najbrž prednjaoi Zdravstve- na postaja Kozje?« DR. JOŠKO MAJHEN: »V najbolj kritičnem položaju je vsekakor Podčetrtek, ki pa prav tako kot Kozje nima svojega stalnega zdravnika. Vemo, da z samo gradnjo vprašanje kadrovske zased- be ne bo rešeno. S tem pa seveda ni rečeno, da bi ho- teli z gradnjo ostalih objek- tov zavlačevati. Odločiti smo se pač morali, kje bomo gradili hitreje in kje je mo- goče vsaj malo počakati gle- de na manjkajoča sredstva. Regionalna zdravstvena skup- nost Celje pač ni mogla pri- spevati svojih 33 % sredstev za leto 1975, niti nismo dobili nobenih sredstev, odnosno sedaj po dodatnih prošnjah 102 milijona posojila, tako da s tem lahko zagotovimo, da se gradnje ne ustavijo. Tempo grader^ je zaradi de- narnih problemov seveda ne- koliko upočasnjen. Upošteva- ti je treba še dodatno zah- tevo Zdravstvenega doma Kozje po novih prostorih. Postaje namreč ne bodo gra- { dlll po povsem originalnem projektu, ampak je predvi- dena še lekarniška postaja. Tudi se je gradri,ja F>ostaje glede na zahteve občanov po- maknila nekoliko metrov v severno pobočje, s tem pa so se pred projektante po- stavile nove zahteve in do- datno projektiranje. Od tod torej dosti po22iejša gradnja v Kozjem«. NOVI TEDNIK: »Kdaj bo^ do vse navedene gradnje kljub problemom, ki ste jih navedli, končane?« DR. JOŠKO MAJHEN: »Prvotno smo predvidevali, da bomo končali gradnjo ko- nec leta 1976 ali - v začetku 1977 z možnim zapoznitvam glede opreme, to pa je spet odvisno od razpoložljivih fi- nančnih sredstev. Najbrž bo- do objekti končani konec leta 1977 ali v začetku 1978«. RAZGOVOR PRIREDIL MILENKO STRAŠEK V novo specializiranem odprtem gostin- skem lokalu »Gril bar pod obokom« prire- jamo silvestrovanje. Večerja je sestavljena iz jedil na žaru. Cena znaša 160,— din na osebo. Stereo glasba in igra svetlobe. Rezervacije sprejemamo na tel. št. 22-921 Ln 22-403. Se priporoča kolektiv TOZD »Majolka«. . Tudi Celjska koča čaka na smučarje ... 5 OCENA SEZONE 852.400 NOČITEV Po dosedanjih nepopolnih pK>datkih do konca meseca novembra in z oceno za mesec december je bilo letos na širšem celjskem turističnem območju skupaj 852.400 nočiterv, kar je za 6,4 odstotka več kot lani. Od tega je bilo 685.800 nočitev domačih gostov (7,4 odstotka več) in 166.000 nočitev inozemskih gostov (2,2 odstotka več kot lam). S temi rezultati nismo najbolj zadovoljni, saj so slabši od jugoslovanskega in nekako na slovenskem pov- prečju. Očiten je zastoj na področju inozemskega tu- rizma, predvsem v Celju, na Dobrni, v Laškem in v Gornji Savinjski dolini. Z domačim turizmom smo lah- ko še kar zadovoljni, čeprav smo pričakovali nekaj več. Ko smo se tako seznanili z najpomembnejšimi re- zultati, bi bilo prav, da se ozremo še po vzrokih. Naj- prej naj zapišemo, da smo resno računali, da se bo v drugem polletju vključilo v naša turistična dogajanja zdravilišče Laško s svojimi novimi kapacitetami. Žal, še do danes ne vemo, kdaj bo otvoritev novega zdravi- liškega objekta. Da ni napredka na Dobrni, je razum- ljivo: objekti so zastareli in do skrajnosti izkoriščeni. Premajhne zmogljivosti so na voljo v Celju in v Vele- nju, kjer tudi v bodoče ni kaj pričakovati. Tudi v Atom- skih toplicah brez novega objekta ne bo napredka. In končno smo mieli tudi deževno poletje, ki je škodo- valo predvsem gomjesavinjskemu turizmu. In če do- damo še to, da smo v Rogaški Slatini pričakovali le nekaj več, smo v glavnem našteli vse pomemibne vzro- ke, da je bilo nočitev nekaj manj kot smo jih predvi- devali. če želimo v naslednjih letih z našim tiirizanom na- predovati, potem bo treba zagotoviti precej intenzivnej- šo propagando, za kar pa so potrebna tudi sredstva, predvsem pa nove prenočitvene kapacitete še zlasti v Celju, na Dobrni, v Velenju, Atomskih toplicah in v Laškem. S kapacitetami, kakršne imamo danes p>a bi- stvenega povečanja števila nočitev ne moremo pričako- vati. Pa še to: z urejevanjem statističnih podatkov imamo precejšnje težave, saj nam jih Statistični zavod Sloveni- je posreduje z dvomesečno zamudo. In tako bomo po- datke za 1975. leto prejeli šele na začetku naarca pri- hodnje leto. PROF. ZORAN VUDLER LJUBNO ENEMU ZA VSE Letošnje priziianje naj boljšega in najbolj mar- ljivega turističnega delav ca na širšem celjskem ob močju je dobil STANKO MIKLAVC, predsednic tu rističnega društva na Lju bnem ob Savinji, »Moram reči, da se ga nisem nadejal. To ni iz raz skromnosti, marveč spoznanje, da en sam člo- vek v tej pisani verigi tu- ristične dejavnosti prav- zaprav nič ne pomeni. Se- veda pa moram reči, da sem ga vesel, saj je to tudi priznanje našemu društvu, vsem, ki z me- noj vred nismo šteli ur, ki smo jih žrtvovali za skupno stvar,« Ko je celjska turistična zveza utemeljila to priz- nanje, je med drugim po- udarila, da gre za dolgo- letno delo na turističnem področju, da gre za us- pdhe pri organiizaciji tra- dicionalne turistične pri- reditve na Ljubnem ob Savinji, za flosarski bal in prav tako za uspešno povezavo vseh interesov, ki se srečujejo v turistič- nem dogajanju, »Kako ocenjuje j te de- javnost društva, Id ga vo- dite?« »Najbrž bi moral to oceno izreči kdo drug. Toda, ker ste vprašanje zastavili meni, naj pouda- rim, da smo povsem us- E>eli v organizaciji flosar- skega bala. Ta prireditev, že skoraj na koncu naše glavne sezone v dolini, se je močno uveljavila in vsako leto privablja veli- ko število ljudi. Bal je v resnici delo, na katerega smo ix>nosni. Nekoliko drugače pa je z izvrševa- njem drugih nalog. Naj povem, da bomo morali, se velilco napraviti, da bo- mo turiste, ki prihajajo v naš kraj bolje seznanjaJi z vsem, kad" moramo ve- deti. Pogrešamo namreč društveiK) recepcijo in vse, kar je veaano na delo tak- šnega urada. To ni majh- no. Zaradi ljudi, turistov pa je zelo odgovorno. če že govorim o našem delu, naj še dodam, da smo uspeli z očiščenjem struge Savinje od Kolen- čevega jezu do bazena. S tem pa smo dosegli tudi pogoje za ponovno ure- ditev kopalnega bazena. Pomembno delo smo opravili tudi s sestavo no- vih društvenih pravil. V njih smo namreč potrdili našo dosedanjo pot, to pa je tesno povezavo z vsemi družbenimi organizacija- mi na Ljubnem ob Savi- iji, s krajevno skupnostjo itd. Le tako, se z združe- nimi močmi, bomo lahko uspešno rešili vsa vpraša- nja. Precej najjjorov nas še čalut za zaželeno ureditev našega prireditvenega pro- stora, Vrbja. Ta dela so nujna tudi zaradi flosar- skega bala.« S tem pa nalog, ki so vezane na delo turistične- ga društva na Ljubnem ob Savianji ni konec. Tu- rističm delavci na Ljub- nem se jih zavedajo. To pa je bilo jamsrtAro, da bodo uspeli! M. B. NOVOLETNO SREČANJE PRINAŠAJO SREČO Edvard Kovačič je ver- jetno med najstarejšimi v celjski regiji, ki opravlja poklic dimnikarja. To je torej tistega moža v črni obleki in ponavadi na ko- lesu, ko ga zagledamo pa se primemo za gumb in si nekaj mislimo, kajti pravijo, da dimnikarji pri- našajo srečo . . . »Morda je res, saj smo že velikokrat posredovali, da ni prišlo do požara. Veste, včasih je bilo mno- go huje, kot danes, ko je že skoraj vse urejeno. Prej pa so bile stare hi- še z neustreznimi dimni- ki in podobnim. Ko smo hodili ometat smo ljudem svetovali, kaj naj naredi- jo, da ne bi prišlo do po- žara. In v tem je kan- ček resnice, da »nosimo« tudi srečo.« Edvard Kovačič je dim- nikarski mojster in vodja enote dimnikarskega pod- jetja Ravne na Koroškem s sedežem v Žalcu. Ze le- ta 1938 se je šel učit »črnega« poklica. Najprej je bil za to določen brat, nato pa je šel on. Učil se je v Šmarju pri Jelšah, tam tudi izučil in ruito začel s sorazmerno težav- nim poklicem. Zjutraj je bilo treba zgodaj vstajati, oprema ni bila primerna, stare hiše s starimi dim- niki, mraz in sneg in dež pa sončna pripeka. Moj- ster Kovačič rad pove. da je bilo takrat pravzaprav hudo, danes pa je vse dru- gače. Boljše! »Ko sem se učil je mo- ral oče za mene plačeva- ti, delali smo po 12 do 14 ur dnevno, dopustov nismo poznali. Danes je pa ravno obratno, seveda na bolje« Potem pripoveduje, ka- ko so včasih dimnikarja zlasti radi sprejemali oko- li Novega leta. Prinesel jim je koledar, ki Hm ie bU skoraj edino vodilo skozi vse leto. »Prvi dim- nikarski koledar smo pri nas izdelali že leta 1920, kolikor se dobro spom- nim. No, in za koledar, ki smo ga prinesli, smo dobili klobaso ...« Edvard Kovačič nato ugotavlja, da se kljub iz- boljšanim delovnim pogo- jem danes ljudje zelo ne- radi odločajo za ta poklic. Se najraje gredo v črno dimnikarsko obleko fant- je iz okolice Krapine. »Je pač tako, da vsak raje de- la v lepši obleki, kot je črna, vendar v naši knji- gi Dimnikar je med pra- vili tudi to: če si v delov, ni obleki, vedno pomisli, da ta obleka pa čeprav je sajasta, zahteva dolžnosti in dostojanstvo.« Zdaj se v njihovem po- klicu dogovarjajo, da bi jim glede na težavnost odobrili bonificiran delov- ni staž. »Vse kaže, da bo do tega prišlo že v prvi potomci prihodnjega leta, kar bo za nas vse, ki op- ravljamo ta poklic, velika pridobitev. Vse skupaj pa TMj bi veljalo od leta 1945 dalje.« Naš sogovornik pa ni sa- mo vezan na zahtevno de- lovno mesto, ampak najde še vedno dovolj časa za delo v žalskem gasilskem društvu. »Saj je oboje po- vezano. Mi smo pravza- prav tisti, ki skrbimo za preventivo, da bi kasneja gasilci imeli manj dela.« Takšen je Edvard Ko- vačič, dimnikarski mojster iz Žalca, ki poklic, ki pri- naša srečo, opravlja že 37 let. In pravi, da ga tudi v prihodnje. Kdor je s tem zastrupljen, verjet- no resnično ne more dru- gače. Takšen pa je tudi Edvard Kovačič. TONE VRABL 6. stran — NOVI TEDNIK St. 51 — 26. december 1975 OB KONCU LETA 2ENSK SPREGOVORILE SO VSE RASE Ob emblemu — silhueti ženske glave brez ust — simbolu ob letošnjem mednarodnem letu žensk, se je vredno zamisliti. Pa ne zato, ker se ie ponavljal na pa- nojih, značkah in zidovih mest, kjer so se zvrstili kon greši, marveč zato, ker so ta simbol ženske same zru- šile, ko so spregovorile v imenu vseh narodnosti in ras sveta. Na kongresih se je letos zvrstilo preko dva tisoč delegatk in gostov, ki so razpravljali o različnih temah. Pri tem so se srečevali različni nazori in lestvica raz- mišljanja je bila tako pestra kot udeležba žensk iz vse- ga sveta, žene južnoafriških narodov se borijo še za osnovne in človečanske pravice, žene moderne civiliza- cije pa za drugo skrajnost — popolno emancipacijo. Naši jugoslovanski delegaciji so prisluhnili povsod, kamor je prišla. Posebno zanimanje je vzbudil naš sa- moupravni socialistični sistem, ki daje z novo ustavo možnost delovnemu človeku razpolagati s sredstvi, ki jih je ustvaril. To so bili odmevi na mednarodno leto žensk, ki se izteka. Z upanjem, da vse izrečene misli, različne, a vse bogate po vsebini, ne ostanejo na papirju. Naše žene imajo možnosti, da se upanje uresniči, ker veliko je že doseženega. Kaj ni napredek že to, da se ne borimo več za enakopravnost z moškim spolom, ampak za vlogo in mesto v družbi, kjer delamo in živimo? Enakost je priznana in z delom potrjena, od žena samih pa je odvi- sno, koliko jo uporabijo in koliko predvsem zmorejo moči zanjo. Resnici na ljubo povedano — enakoprav- nost bremeni, od vsake posameznice pa je odvisno, ko liko bremena zmore in ga nosi dalje iz roda v rod. Kali so pognale med vojno in žito je pri nas z leti zorelo. Kdaj bomo našo, čisto svojsko njivo, kjer zorijo pestiči in brazde, poželi in povezali v skupen snop, pa je vprašanje dolgih dni, morda let. Vietnamski pregovor pravi, da zraste drevo v desetih letih, človek pa rabi za to sto let. In če Se govorimo o skupni rasti ženskega in moškega spola, potem začnimo pri medsebojnih od- nosih, pri spremembah, ki jih je potrebno vnesti v te odnose, kajti tu so posejana šele prva semena. Nit te temeljne rdeče misli se je vlekla skozi vso letošnje leto žensk in je enako aktualna za afriško ženo kot za emancipiranko s severa. Na jeziku so jo imele žene vseh ras in na široko so o njej spregovorile ter demontirale lastni emblem. ZDENKA STOPAR MLADI DELEGATI PREMALO USPOSOBLJENI Ko ocenjujemo pokongres- no deja/vnost mladine, ne mo- remo mimo vprašanja njene angažiranosti v delegatskem sistemu. Tokrat se je ZSMS z več- jimi izkušnjami in bolj mo- tivirano vkljiučila v volitve. To dokazuje tudi podatek, da je v Celju mladina zastopa- na v delegatskem sistemu kar s 30 %. Iz tega bi sled.ilo, da so prisotni na vseh' področjih družbenega odločanja. Zal pa ne moremo biti zadovoljni z rezultati. Velik odstotek za- stopanosti mladih še ne po- meni dejansko vključitev v delegatski sistem, njiiiovo ak- tivnost in prispevek k do- govarjanju in odločanju. Prvo vprašanje, kateremu velja posvetiti večjo p>ozor- nost je, ali so mladi delega- ti dovolj usposobljeni, da za- stopajo stališče ne samo ZSMS, temveč cele mlade generacije. To še posebej ve- lja za tiste, ki so v delega- cije prišli bolj po ključu in za katere ne moremo z zago tovostjo trditi, da so res- nični F>oznavalci širših inte- resov m. .dih. Tu bo prav gotovo pot- rebno mnogo prizadevanj, ki pa niso samo neka mladin- ska posebnost. Saj je re.sni6 na zagotovitev delegatskih odnosov vprašanje, ki se po- stavlja pred vso družbo. K temu je potrebno doda- ti še spoznanje, da se zelo malo mladih delegatov udje^ ležuje sej občinske skupšči- ne oz. SIS. še manj pa se pojavljajo kot ustvarjalni udeleženci s prenosom izo- blikovanih stališč, razprav, predlogov in pripomb. Takš- na ocena bi približno veljala tudi za njihovo udeležbo in angažii-anost v samouipravnih organih TOZD in krajevnih skupnostih. Ne trdim, da bi se moralo v enem letu ix>javiti vseh 30 Vil izvoljenih mladih dele- gatov, vendar pa s takšnim številom in delom, kot ga opažamo doslej, nikakor ne moremo biti zadovoljni. Kvalitetne spremembe pri delu mladih v delegatskem sistemu nastajajo tako po- časi, da mladi generaciji tu- di v bodoče ne zagotavljajo večjega vpliva pri reše^/anju številnih vprašanj. Za spreminjanje takšnega stanja bo potrebno uporabiti vse možne oblike dela in usposabljanja, ZSMS Celje bo morala v prihodnje več pozornosti posvečati delu in usposabljanju mladih delega- tov ter konkretnih dogovo- rov za njihovo večjo vlogo v delegatskem sistemu. Ven- dar pa pri teh prizadevanjih mladina ne sme ostati osam- ljena. Temeljita analiza delegat- skega sistema bi verjetno po- kazala, da je pri zagotavlja- nju najširšega družbenega vpliva potrebno storiti pre- cej več, kot samo vzpostavi- ti mehanizme delovanja. VIKI KRAJNC TEDEN SOLIDARNOST Večletno tradicijo solidarnusti z itarodiioosvobodilnlmi gibanji in žrtvami imperialistične agresije smo nadaljevali tudi letos. Leto 1975 je leto hero^kih zmag viet- namske^ in kamboškega ljudstva ter velikih zmag ln težkih preiz- kušenj drugih narodnoosvobodilnih gibanj. Solidarnost in pomoč revoludo- namim gil>anjrai ln žrtvam impe- rialistične agresije je trajna in- temacionailstična dolžnost vseh progresivnih sU v svetu, predvsem pa še mladine. Dolžnost ma vseh je pomagati ljudstvom, ki se Se borijo za svobodo in neodvisnost, iBot tudi tistim. M m si svt>bodo s veUkimi žrtvami še priborUi. Danes pa je ob 18. uri v dvorani Narodnega doma v CHJ« organizi- ran recital ob tednu solidarnosti. Z racU&abni akcijami i>a so se tudi osnovne oi^anizacije ZSMS v TOZD in šolah prldružUe tej vtim i»ternaclonalL<»Učni ^clji. K. V. Na podlagi sklepa zbora delovne .skupnosti | strokovne službe j Kulturne skupnosti j občine Celje \ razpisujemo 1 prosto delovno mesto j RAČUNOVODJE-ANALITIKAJ (vodja računovodsko-la\jdgovodske službe). Pogoji za zasedbo delovnega mesta so: a) srednja ekoi>omska šola in 3 leta prakse b) srednja šola in 8 let prakse pri opravljanju ra- čunovodsko-analitskih del PočaikuiSino delo je 3 mesece. Osebrti doiiodki po samoupravnem sporazumu. Razpisni rok je 15 dni oziroma do zasedbe delov- nega mesta. Informacije pri strokovni službi Kulturne skupnosti občine Celje (dopoldne). Muzejski trg l/III, tel. 23-255, int. 9. GORENJE SKUPNI INTERESI v četrtek, 18. decembra je bil v Velenjskem kulturnem domu Dodpisan pomemben dokument, ki bo poslej ure- jal razmerja med proizvajal- ci osnovnih surovin, pol- proizvodov, sestavnih delov končnih proizvodov, med po- slovnimi bankami, trgovina- mi in potrošniki. Samo- upravni sporazum o ureja- nju medsebojnih odnosov, ugotavljanju skupnih intere- sov, pogojev gospodarjenja in raejvojnih programov je prvi takšen akt sprejet v Jugoslaviji in je začetek ti- stega, kar bo v bodoče na^ čin medsebojnega povezova- nja, nove oblike .lodelovanja ■ v siferi proizvodnje in pro- meta. Okrog 250 prisotnih pred- stavnikov trgovin, poslovnih bank in organizacij združe- nega dela ZP Ctorenje je s podpisom sporazuma izra- zilo nujnost po medsebojni povezanosti v poslovanju de- lovnih organizacij različnih dejavnosti ter sodelovanje pri uresničevanju skupnih načrtov. Urejanje vprašanj s samoupravnim sporazu- mom, zadev, ki so se pogo- stokrat reševala delno in ne- _ organizirano, predstavlja os- novo za boljše delo in od- nose ter zagotavlja uresniče vanje interesov delovTiih lju- di v združenem delu. S sporazumom se potrju- je pripravljenost za tesnej- še sodelovanje in povezova- nje v smislu učinkovitejše- ga gospodarjenja ter skupne- ga razvoja. Reprodukcijska celota DOM v SFRJ pred- videva proizvodnjo v vred- nosti končnih proizvodov za leto 1976 cca 7.5 milijard din v letu 1980 (do takrat velja podpis sporazuma) pa prib- Užno 15,0 milijard dinarjev, pri Čemer ni upoštevana vrednost surovin in sestav- nih delov vseh ostalih ude- ležencev. V »Reprodukcijski celoti DOM« sodelujejo proizvajal- ci surovin in sestavnih de- lov (nad 250, od tega kar 60 večjih), vse delovne organi- zacije Združenih industrij- skih podjetij Gorenje, več kot 60 delovnih organizacij s področja prometa (vele- ' trgovine in trgovine na drob- no) ter bančne institucije. Srednjeročni program pr^- videva izvoe za leto 19*76 okrog 22%, v letih 1980 pa 30% vrednosti proizvodnje. Pomembno je tudi dejstvo, da samoupravni sporazum ne omejuje števila udeležen- cev v reprodukcijski celoti, saj lahko pristopi vsakdo, ki vidi svoje interese v ix> vezovazit^ JOŽE MIKLAVO PROMET: LAHKO ŠE BOUE Vsak dan simo na cesti. Bo- disi kot pešci ali vozniki. Ce- sta je naš drugi dom ali pa tudi — grob! Cma kronika je med tistimi rubrikami, ki so najbolj hude za tistega, ka to doživlja in najbolj »pri- jetne« za tistega, ki jih pre- bira. Saj vemo, kako je: člo- vek dobi časnik in najprej pogleda, kaj se je zgodilo na naših cestah, ki glede na vse bolj naraščajoč promet tega imena že skoraj več ne za- služijo, razen v redJdh izje- mah. žalostno je, da najraje se- gamo po tem čtivu pa še če smo piešci aH voanifci. Oboji smo uporabnika naših cest in mtorej se moramo obnašati tako, da bo vsaka cesta res- nično naša pot med službo in domom aM obratno, ne pa krvava pot. Priznati pa mo ramo, da smo velikokrat kri- vi sami, ker se ne znamo ah nočemo pirilagoditi tistemu, kar je nujno — cestno pro- metnemu redu. Ce imamo radi red v sta- novanju, službi in še kje, ga moramo toliko rajši imeti na cesti. 2al p>a se tega še vsi premalo zavedamo. Tudi ob koncu letošnjega leta smo bili p>ovabljeni v prostore UJV Celje, ki po- kriva 11 občin širše celjske regije, seveda, kar se pro- meta in drugih tovrstnih po- javov tiče. Prvi podatki prav- zaprav niti niso tako zaskrb- ljujoči, če jih primerjamo s prejšryima leti. Takoj se vidi, da so predvsem miličniki sto- rili izredno veliko, da se je stanje le nekoliko Izboljšalo, Ce pomislimo tudi na to, da •tevilo motornih vozli vise bolj narašča, cest F»a s tem primerno niti kaj dosti ne izboljšujemo. Torej novi za- koni s tega področja, pri- pravljenost uporabnikov cest in ne nazadnje prisotnost mi- ličnikov, vse to so faktorji, ki le pomagajo, da vsaj osta- nemo na isti raiTii. kot ne- koč. Vedno pa se med pozi- tivnimi faktorji najdejo še takšni, ki tega ne upoštevajo in potem smo tam — pri krvavih cestah, smrtnih žrt- vah, hudih telesnih poškod- bah, materialni škodi, trage- diji in obupu. V lanskem letu (celotnem) je bilo na po- dročju UJV Celje 5487 pro- metnila nesreč, letos pa do 12. decembra 5412. Ta šte- vilka bo do konca leta verjet- no večja kot lanska, vendar še vedno manjša, če upošte- vamo porast prometa (samo na območju UJV Celje so v letošnjem letu na novo regi- strirali 5000 vozil in jih je zdaj že 41000!) in ne bistveno izboljšanje našega cestnega omrežja. Medtem, ko je bilo lani 110 mrtvih na cestali UJV Ce- lje (leta 1973 kar 158!), jih je bilo letos 106, od tega 32 pešcev, med njimi devet otrok. Telesno je bilo lani poškodovanih 1670 oseb, letos pa do 12. decembra »samo 1476. Zanimiv je podatek, da so kar 76 odstotkov vseh ne- sreč povzročila vozniki s celj- sko, torej »domačo« registra- cijo, kar kaže na to, da vo- zimo na »pamet« in se pre- več zavedamo svoge »sposob- nosti«. Miliftnikd so kljub vsemu imeld tudi letos veliko dela. Tako so preventiLvno oporo- rili zaradi manjših prekr- škov na cestah kar 22700 vo- znikov, 33000 so jih mandatno icaznovali, zaradi težjih prekr- škov je bilo sodniku za pre- krške vloženih 11000 predlo gov, medtem ko so na kraju dogodka takoj odvzeli 5600 vozniških dovoljenj. Med nji mi je bilo 1560 takšnih, a so vozili vinjeni (koliko jih sploh niso dobili!) in 1000 takšnih, ki so nepravilno pre- hitevali oziroma prevoziti rdečo luč. V zadnjem času pa se mi- ličniki ukvarjajo s posebnim problemom in to prekomer- nim šte\'ilom potnikov v av- tobusih. Pri zadnji akciji 'so ugotoviM, da je od testiranih avtobusov bilo kar 18 takšnih, ki so imeld po zakonu pre- veliko število potnikov v av- tobusu. Nov zakon namreč striktno zahteva, da je zara- di obče vamostd v avtobusu samo toliko potnikov kot je sedežev. In od osemnajstih avtobusov jih je bilo samo nekaj takšnih, ki so imeh »samo« do 10 potnikov »vi- ška«, ostali pa več, eden ceki 50 (prostora pa je za 50 pot- nikov, torej lOO-odst.otna pre- obremenitev)! Sodelujoči v akciji so o tem obvestih pod- jetje, ki prevaža potnike in jim povedali, da se bodo v bodoče ravnali po zakonu, ki npr. predvideva kazen za pod- jetje, kd v avtobusu pelje več potnikov, kot je sedežev, dva stara nrulijona din, sprevod- nik oziroma šofer pa bosta mandatno kaznovana takoj ob dogodku. Zdaj je poteza na podjetju, da preskrbi in za- gotovil iK>rmal€a preivoz, kaj- ti ljudje morajo na delo. Pri preobremenjenem avtobusu pa šofer ne vidi drugam, kot naprej in s tem so potniki že izpostavljeni morebitni ne- sreči. Ob tej »črni« prometni no- voletni poslanici, če jo lahko tako imenujemo, pa se mo ramo vsi skupaj zavedati predvsem nečesa niso vse za- koni, urejene ceste, nadzor miličnikov in ostalo, veliko lahko in mora pomagati voz- nik ali pašec sam. Ce bomo dosegli slednje bodo rezul- tati verjetno še boljši in ce- ste manj krvave ter brez raz- bite pločevine in tragedij. C^- sta se ne bo prilagajala voz- niku ali pešcu, ampak mora ta to oba v danih razmerah storiti sama. Ugodnost letoš- njih rezultatov naj nas zato ne zapelje, ampak nas vodi, da smo na pravi poti, da vsi skrbimo za varrK)st na naših cestah. Ce bomo to dosegli bo več vredno, kot če bi za- deli milijon (stari ali novi) na loteriji! Človeško življenje in vama, prijetna vožnja so le več vredni, kot vse ostalo. Tudi »samo« 106 mrtvih v le- tošnjem letu je davek rvašib cest! Zamislimo se nad tem in zaželimo si še varnejšo vožnjo v prihodnjem letu! TONE VHABL Odbor za medsebojna razmerja TOZD H M EZ A D export-import Žalec razpisuje prosto delovno mesto KOMERCIALISTA v zunanji trgovini POGOJI: — končana visokošolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri — 3 leta deiovnih izkušer^j v zunanji trgovini z zu nanjetrgovinsko registracijo — znanje dveh tujih Jecrikov — aktiivino in pasivTK), Rok isa prijave je 16 dnd od oibjave razpisa. gt. 51 — 26. december 1975 NOVI TEDNIK — stran T lOmOSČEVA MAMA Ifi NJENIH DVANAJSTERO KO JE BIL KRUH POTICA Reven bajtarski fant IGNAC KOROŠEC iz viš- je ležeče kočarije kot je danes skromni dom Koro. ščeve mame v Pečovna- škem grabnu, se je več kot pred petdesetimi leta zagledal v Micko, lepo in košato svetlolasko, kd je prebudila njegove strasti, ko se je sem pa tja vra- čala domov iz mesta, kjer je služila pri mestni go- spoda. Tam je morala biti '>kmašno ogvantana« in kadar je v gosposkih cu- njah rinila v breg, iz ka- terega vidi samo v nebo, je začutila kakšni sokovi se pretakajo po njej. Kaj ni tu moje mesto, se je spraševala in pospešila hojo v hrib, da bi se se. šla z Ignacom, da bi mu potožila, kako sitna 10 »profesorjevi«, »Nič nisva imela, ko sva se vzela. Le kos kruha kot je takrat bila navada. Nevesta je imela na pot] k poroki prj sebi potice, ali kruh. če si bil bajtar ski otrok je bil kruh . . . Med potjo je pKDtem kruh delila. Jaz sem ga imela samo en krajec, pa še te- ga sem oddala pri prvi hi- ši. Vrit me piši, sem mi- slila, saj ga je komaj za dober kos, le kaj bi še tc delila Potem sva zvezala svoje cule in odšla za zasluž- kom. Ustavila sva se v Libojah, kjer je Igna<:- postal knap. Otroci so pri. ha j ali eden za drugim in naenkrat jih je bilo pet. »On« pa vedno bolan, ker je bil slaboten in je bilo delo v rudniku zanj pre težko. Pa sem še Jaz poprijel a in hodila v jamo. Otroci pa doma še dobro, da mi je za tri šolarje dobra gostilničarka prevzela bre me. Za praznike nam je poslala jerbas dobrot, kruha in mesa, kruh pa je mojim otrokom pome nil potico, Kadar smo ga imeli, je bdi praznik.« Njeni trije »zaznamova- ni otroci so imeli ix)sebno mizo v gostilna in ko so pojedli so vstali ter se ŠW zahvalit gospodarici. Ta na nje ni pozabila, terja- la pa je od matere Marije bresspogojno pokorščino. Vsako nedeljo v cerkev, k spovedi, kjer je poslušala, kako je otroke odpravlja- ti greh. Micka je bila po- slušna, njeni otroci so vendar morali jesti. • • • »2e takrat sem gledala na vsak dinar, znam pa tudi zdaj. Ce grem v Ce- lje si zemlje ne kupim, saj je kruh dober. Pa ko- fetek, trikrat na dan. Vča- sih pa še vedela nisem zanj. Saj je vse še šlo, le ko so se bližali prazniki, me je stiskalo pri srcu. Potem sem postavila na mizo žu^po, žgance, včasih pa smo le imeli za Veliko noč kolač. Pa so bili otro- ci z vsem »oufridni«. Ko- maj so čakali Miklavža, ker samo takrat so dobi h nekaj sladkarij. Danes pa je čisto drugače, bolje jim gre. Moji so hvaležni, to moram reči in delati zna- jo.« Micka s Pečovnika je rodila dvanajst otrok in le dva od teh sta šla po svetu, eden pa ji je umrl. Vsi so se v življenju lepo znašli, izučili in celo vi- soke šole opravili. Micka jim je vcepila ljubezen do dela, lastnost, ki jo je tu- di sama najbolj poznala. Ko sta z Ignacom na&ja- la v Libojah dovolj »kol- ma« in se jima je tu na-' rodilo polovica otrok, sta spet povezala cule in se odpravila domov v Pečov- niški graben. Ostala je do- ma pri otrocih, Ignac pa je šel v Nemčijo kruha služit. Od skromne vsote, ki jo je pošiljal, je toliko prihranila, da je kupila bajtarijo njegovih staršev, ki je medtem prišla na bo boben. To je zdaj tudi ajen dom, ki ga je v zad- njih letih prenovila in po- novno ohranila pri življe nju »Najhuje je bilo, ko je »on« zbolel. Bolan je pri- šel iz Nejnčije in potem je skoz bolehal, švoh je bil, zato sem spet morala de- lat, šla sem v rudmk do- li, tam sem bila štiri leta. I>va vagona kolma sem premetala v sedmih urah, ton je to 47. Potem sem šla delat v apnenik. Tu sem sjala apno ter filala peči. Nala- gali smo kamenje, potem pa s hunti vozili do peči. Sama sem delala med os- mimi moškimi. Velikokrat sem pobirala še nje, ker zaradi mraza in vročine niso zdržali. Počepali so kot muhe.« Ko se je uprla s hrb- tom v h\mt je mislila na otroke, ki so biLi sami do. ma in jim je starejša .se stra nadomeščala mater. Po tri šihte je delala, naj- raje pa r>onoča, da je lah- ko čez dan sadila fižol in krompir. Drugega v tem grabnu, kjer vidiš samo nebo in drevje, ki seže vanj, tako ni nič zrastlo. Če so stiadala kniha, so morali imeti krompir, ki je v oblicah najbolji- Naj- brž so tudi že takrat imela »ajzenponarske krave«, ka so dajale dovoOj mleka, da je bilo za otroke in Ko- roščevo mamo, ki je po enajstih letih in pri de- vetinštiridesetih rodila zadnjo hči, medtem pa je prva h6i že povila svoje- ga. »Danes ma Icruha nd po- treba stradati. Pa tudi drugega mi ne manjka. Otroci se zberejo pri me- ni za god in Novo leto. Takrat je najlepše, pa tu- di jaz jih še obiščem. Pa za stalno ne bi pri nobe- nem živela, rada pridem in grem, vsak teden po dvakrat po opravkih še vedno grem v Celje. S ko- lesom, kaj bi rekli koliko mi je let? Kmalu jih bom imela sedem in dve, ha, ha. Pa sem z vsem »cu- fridna«, nič mi ne manj- ka. Imate vi toliko oblek ko tjaz? Ja, poglejte no v omaro, včasih pa sem imela samo eno dru- kano kiklo. Časi so se res spremenili, jaz ne tožim za njimi in tudi mladega rodu ne obtožujem, če na stare čase gleda po stra- ni ali jim celo ne verja- me. Le kaj se boste zmiš- Ijevali, mi pravijo vntiki, otroci pa edino vedo kako je bilo, pa to potrdijo. Največkrat spregovorimo o starih časih, ko se zbe remo vsi skupaj in se zač- ne obujanje spominov, ko Ida reče, veš Milan kako si v grapi obležal, ko si se zaletel s sankami, veš Oilka, kaiko sd nam kuha- la, kako snK) iskali čevtlje, da smo šld v šolo . •. Jaz pa poslušam in še sama kjomaj verjamem. — Ja, naui&la pa sem svoje otro- ke delati, ti pa svoje. Vnuik Klemen si je prav- kar kupil televizor, pa se še uča v trgovina, jaz pa če le morem denem na stran kak dinar. Ko me bodo pokopala bodo ra- bili . . .« Z dvainsedemdesetimi le- ti na plečih in dvajsetki- logramsklm tovorom se vrača Koroščeva mama vsaj enkrat na teden iz Celja, kamor zaide po opravkih in obišče svoje otroke, danes zrele žene in može. Na rame si še oprta koš drv, ki jih na- bere v hostii in vzame ko- so v roke, da pokosi v grabnu, če kaj trave zra- ste. Več jo pomulijo nje ne »ajzenponarske Icrave«, kot sama imenuje svoje tri koze. »Pocajta« se z amiko, hermeliko ter sla- no vodo, »ta močnega« pa si daje na noge, ker tam bolj »nuca« kot kje dru- gje. Ko so od njega ce- pali toTOriši za huntom, se je sama uprla vanj in ga rinila s hrbtom, dedce pa je morala čakati, da so se streznili. Tudi drugače ta strup dobro pozna. Štirinajst let je že vdo- va in z leti dela v rudni- kih sa je prislužila pokoj- nino — tisočaka in tristo dinarjev. Ni veliko, a za njo dovolj, ker ima .še enajst otrok, osemnajst vnukov in štiri pravnuke. Nekaj jdh ima še okoli sebe, dnjgi pa tudi niso zletela daleč. Razen dveh so si spletla gnezda v Ce- lju, a če le morejo prile- tijo v pečovniški graben. K mami in stari mami, kd ana tako lepo pripovedo- vati pravlj,ice. Vse zna na pamet, ker tona knjigo z naslovom Resničnost in r>odnaslovom življenje proletaiTske žene, zapisano v srcu. Njen stil je kna- F>ovsM, dvakrat knapovski, ker je bila knapovka po možu in knapovka je tudi sama. Od svojih otrok pa se razLiikuje. Ti živijo v mestu, ki jim je že dalo svoj pečat. Preveč bi jih bilo za en avtobus, so ugotovili, ko so se preteklo nedeljo zbrali pri Milanu v Celju, kjer bi kmalu p>opokale stene, čeprav jih je bilo okoli mame zbranih manj kot polovica. Miza je bdla obložena. Sinova so segali po mesu, hčere po kruhu, vnuki po čokoladnih piškotih. Ob- redno so se držali, le mladež se ni zmenila za govorjenje starejših. Le kaj bi, saj večno nekaj pridigajo ... Drugače je, če spregovori babica, ki pripoveduje tako hecno pravljico, da je bil včasih kruh tudi potica. Pa še pravi, da ima pravljic za polno knjigo, ki je debe- lejša od na^jdebelejšega hlebca kruha. Tekst: ZDENKA STOPAR Fotografija: MATEJ STOPAR Ko se Koroščeva mama usede med svoje otroke, vnuke in pravnuke, rada pove, kako se je živelo včasih in kako danes. Otroci sprejemajo njeno pripoved kot resničnost, ki so jo sami okusili. Vnuki ji pravijo, da se izmišlja, pravnuki pa prosijo babico, da pove pravljico ... Nekoč sta živela dva mlada in revna človeka, ki sta imela dvanajst otrok ... «. ttran — NOVI TEDNIK St. 51 — 26. december 1975 TEDEN DOMAČEGA FILMA 1975 INDIJSKI FILM MED NAMI PRESENEČENJE V okviru Tedna doma- čega filma so v Celju v kinu Metropol, kjer so si- cer vrteli mladinske fil me in filme na temo NOB, zavrteli tudi indij- ske in mehiške filme, "u sta jih organizatorjem z ljubeznivostjo posodili ambasadi teh držav v Be- ogradu. Mehika se nam ie piredstavila z več kratko- metražnih filmov, ki so povezani v celoti na kino obiskovalce, naredili mo- čan vtis. Ko» prerez naj- pomembnejših dosežkov mehiškega življenja in dela so vsekakor približa- ti Celjanom Mehiko in temperament njenih ljudi, kulture in navad. Tudi Bladokusci folklore bo pri- Sa na svoj račun. Se bogatejše je bila na Tednu domačna filma za- stopana Indija. S krafcko- metražnim filmom kot uvod ▼ celovečernem AMANTJSH je bil Teden domačega filma popesitren g filmsko ustvarjalnostjo dežel v razvoju. Predvajanja indijskega filma se je udeležil tudi ataše aa kulturo indijs.te ambasade iz Beograda V. P. BHATIA, kateremu gre zahvala, da so si Ce- ljani ta dva indijska fil- Gospod V. P. BHATIA, ataše za kulturo indijske ambasade je pozdravil ki- noobiskovalce, ki so pri- šli na večer indijskega fil- ma. ma lahko ogledali. Ko je pred pričetlcom predvaja- nja filma p>ozdravil orga- nizatorje TDF in občinst- vo je gospod BHATIA po- udaril veliko prijateljstvo med narodi Indije in Ju- goslavije, ki jih spozna- vanje tudi prek filmov la- hko še bolj zbližuje. Za- želel je tednu domačega filma uspešen potek pro- izvodnje tudi v prihodnje. Celjani so ob Tednu do- mačega filma izlcazali in- dijski naklonjenosti še po- sebno pozornost. V vele- blagovnici Tehnomercator- ja »T« je ta renomirana trgovska organizacija op- remila poseben oddelek blaga, ki ga uvaža iz In- dije. V prodaji je bilo tek stilno blago in izdelki ter indijski nalcit. Stregle so prikupne prodaj aLce oble- čene v sari, indijsko na- rodno nošo. Prodajni od- delek si je ogledal tudi g. BHATIA, ki je imel tu- di razgovore z vodstvom trgovske organizacije Teh- nomerkator. Ob rob velja zapisati, da je indijski prodajni oddelek v vele- blagovnici »T« med Celja- ni zbudil tolikšno zanima- nje, da so v pol ure po obisku indijskega gosta prodali polovico razstav- ljenega indijskega nakita. Teden domačega filma nima torej le izrazito kul- turnega pomena-pričujoči primer potrjuje, da odpi- ra širše možnosti. Tega se celjsko gospodarstvo že pričenja zavedati^ zato je sodelovanje območnega gospodarstva v letošnjem Tednu domačega filma bi- lo pristno in tudi oboje- stransko koristno. 2eleti je le, da bo takih prime- rov vse več. — an Zgornji in spodnji posnetek sta iz Polzele. Najprej so si ustvarjalci filma Med straliom in dolžnostjo (režiser Vojko Duletič, scen<^raf Niko Matul, igralka Mar- jeta Gregorač in Icostumografinja Milena Kumer ter snemalec Jure Per\'anje) ogle- dali tovarno Garant, poicrovitelja premiere na Polzeli In tovarno nogavic na Pol* »eli Obe sUkl foto Tone Tavčar. Ustvarjalci filma Prezimovanje v Jakobsfeldu: režiser Branko Bauer, scenarist Ar- sen Diklič in mlatti igralec Svetislav Goncič so si v Velenju ogl«lali tovarno Gore- nje. Posnetek prikazuje obisk v oddelku proizvodnje televizorjev. Foto: D. Medved FILMSKA VZGOJA O GENERACIJI, KI GLEDA Stanka Godničeva je na posvetu o problemih filmske vzgoje na Slo- venskem (v okviru TDF 75 v Celju) in o odnosu mladih do filma izjavi- la, da odločno premalo upoštevamo presna vi Janje interesne usmerjenosti mladine. Danes da prihaja generacija, ki predvsem gleda, a manj bere. Fe- nomen televizije in filma obvladuje svet mladega gledalca. Priklepa ga na- se. Oblikuje mu miselni in čustveni nemir v odnos do sveta in življenja. Kajti otrok ne hodi v kino samo za- to, ker ga zanima. Otrok se s filmom uči gledati na svet. Odgovarja si na zamotana vprašanja neznanih zaplete- nih razmerih med ljudmi v komplici- ranem svetu. Kajti otrok s svojo sen- zibilnostjo kljub navideznemu uporu in odklanjanju vendarle vpija, pre- gnetene seve, resnice in norme živ- ljenja, ki ga vrtinci. In če danes ve- mo, da predstavlja večino filmskega občinstva prav mladina, to ni na- ključno dejstvo. Žal ga sprejemamo mimobežno. To dokazujejo preskrom- ni rezultati, ki smo jih v Sloveniji dosegli na področju filmske vzgoje. Na celjskem posvetu o tej tema- tiki so člani Združenja slovenskih filmsko—vzgojnih delavcev pripravili štiri referate. O doraščanju in filmski vzgoji (Samo Simčič), Pedagoška nu- ja — živa kinematografija (Mirjana Borčič), Odnos mladih do filma (Du- šan Zgonc) in O problematiki prepo- vedovanja ogleda filmov za otroke in mladostnike (Majda Lenič). Kaj je povedal sicer skromno obi- skan posvet? V Sloveniji premoremo 34 filmskih krožkov in kinoklubov, U fotoklubov, 58 društvenih kinematografov pri ZKPO in okrog 20 filmskih krožkov na šolah. Kljub večletnim prizadeva- njem za razmah filmskovzgojne dejav- nosti in za obogatitev filmske vzgoje rezultatov ni dovolj. Premalo je druž- bene osveščenosti o pomenu filmske vzgoje in filmske kulture za estetsko rast mladega človeka. Zato so na posvetu upravičeno vprašali: Kaj bo napravil za nadaljnjo uve- ljavitev filmske vzgoje na šolah Za- vod za šolstvo in kaj bo potrebno še storiti za usposabljanje pedagogov in filmsko-vzgojnih delavcev? Kdo bo izdelal oceno razvitosti in uspešnosti filmske vzgoje v Sloveni- ji, še s posebnim pogledom na delo pionirskih in mladinskih filmskih gle- dališč in filmskih gledališč za odras- le? In končno — kako premagati ve- liko nesorazmerje med potrebami za filmsko vzgojo mladega občinstva in med doseženimi rezultati? Kako torej spodbuditi najširšo sistematično film- sko vzgojo v Sloveniji? Nekaj odgovorov so dali udeležen- ci posveta. Ne samo kritični apel šol- ski oblasti. Predlagali so združitev vseh raznih oblik filmskih dejavnosti pri ZKPO, kar naj bi zagotovilo enotnejše pro- gramsko—vsebinske zasnove dela. Več sredstev bi morali vložiti v usposab- ljanje mreže svetovalcev za filmsko vzgojo. Občinski sveti ZKPO naj te- meljito pretresejo uspešnost filmske vzgoje in skupaj s šolami ter druž- beno političnimi organizacijami dogo- vorijo za začetek akcij za nov zagon filmsko—vzgojni dejavnosti. Ena prvih nalog je — doseči moramo, da po- stane filmska predstava kulturni do- godek. V pedagoških kadrovskih - šo- lah bi morali uvesti kot fakultativni predmet tudi filmsko vzgojo. Drugač- ] no vlogo bi morala opraviti kot film- i sko—vzgojni medij tudi TV. Usposo- \ biti bi morali programske svete pri i kinematografih in v Sloveniji zagoto- viti vsem ljudem, ki se ukvarjajo s , filmom ali se zanj zanimajo — več literature o filmu. In še je bilo predlogov. Posvet ni le tri vprašanja. Jih je tudi aktuali- ziral. Zato so se dogovorili, da bodo stališča s posveta poslali na vsa ti- sta mesta, kjer bodo lahko z zavest- no akcijo spremenili sedanjo počas- nost v reševanju nekaterih problemov filmske vzgoje v Sloveniji. In kako so se na posvetu odreza- le celjske šole? Slabo — udeležili so se ga le mentorji s I. osnovne šole, vojniške osnovne šole, z Ekonomske- ga in pedagoškega šolskega centra, z osnovne šole I. celjske čete in... Nič več. Premalo. In ilustracija, da bo tudi v Celju potrebno v filmski vzgo- ji zakoračiti po novem. VOLFAND št. 51 — 26. december 1975 NOVI TEDNIK — stran 9 PREMIERA V KOZJEM Po izložbah so se za- svetili plakati za slo- venski film »Povest o dobrih Ijiideh«. Z zanimanjem smo jih ogledovali. Posebej nas je pritegnili stavek, kjer je pisalo, da bo premiera tega filma v Kozjem. Tega smo se- zeio rčizveselili. Prvi-' krat bomo videli od blizu žive igralce, sei pogovarjali in šalili Z; njimd ter spoznavali- njihovo življenje in' delo. Pri novinarskem krožku smo se pogo- varjali o nastanku te- ga filma in o Kranj, čeva povesti, po kateri so posneli film, da bi se laže pogovarjali z ustvarjalci. V sredo smo po po- uku prijpravili razred za sprejem. Odhiteli smo domov na kosilo in ob pol treh smo bili že zbrani v šoLi. Pose- dli smo, se živahno po- govarjali ,in čakali na veliki dogodek. Premi- šliievala sem, o čem hi sploh spraševala. Na- enkrat smo utihnili m pogled nam je obstal na ljudeh, ki so z na. smehom posedli za mizo. Zal sta prišla samo dva igralca. El- vira Kraljeva in Karel Pogorelec. Jaz sem si pa tako želela, da bi' videla tudi Bato 2avo- jinoviča, Olgo Kacja- novo in Majdo Grbac. Prišla sta skladatelj Uroš Krek, Niko Ma- tul in drugi. Začeli smo jim zastavljati vprašanja in radi so nam od:govarjaM. Zelo živahen je bil tov. Po- gorelec, ki se Je rad pošalil. Zvedeli smo mnogo o rem filmu, posebno še, koliko je treba truda, da se uisc. vari tak film. Ker se je ura, ko naj bi bila predstava, bližala, smo zaključili naš pogovor in brž pK>lii;teli v dvorano. Film me je zelo pri- tegnil, posebno se mi je priljubila Katica s svojim čudovitim gla- som. Ko je bilo filma konec, sem še vsa za- maknjena strmela v platno in pred očmi se ma je prikazal prizor iz filma, ki me je zelo pritegnil. Gostje so še enkrat prišli na oder. Spet so odgovarjali na vprašanja, ki so jim jih zastavili gledalci. Z nasmehom so odšli z odra, md pa smo se od njih poslovili s hrupnim ploskanjem. Očarani od filma smo odšli domov v mrzli jesenski noči. V ušesih ma je še dolgo zvenela nežna melodija silepe Katice: Vsi so venci beli .. . MANICA HOSTNIK, 7. razred Novinarski krožek OS Kozje SREČANJE Z MILENO DRAVIČ Ko je prišla v Celje je bila utrujena. Tik pred odhodom iz Beograda so namreč končali snemanje serije Život je lep. A že naslednji dan se je na Mileninem obrazu pojavil njen značilni nasmeh razvlečenih ustnic, ki malce spominja na klovna. Tako sem zapisal zato, ker vem, da mi Milena ne bo zamerila. Pogovarjala sva se namreč o njenem igralskem poklicu, ki ni lahek in ga zato jemlje z vso resnostjo. Malo časa je bila v Celju, toda njena obljuba nam napoveduje, da se bomo prihodnje leto spet videli in imeli več časa za prijetno kramljanje. Kajti Milena je prijetna sogovor- nica, malce tiha, da ne rečem plaha, a zato nič manj prisrčna. — Za televizijo delam zad- njih osem let. To je do- ločena prednost za igral- ca, saj ga na ta način spozna mnogo več gledal- cev kot samo v kinu ali v gledališču. To je tudi drugačen kriterij ocenje- vanja. Zato se tudi nobe- nega mojega dela na te- leviziji ne sramujem. Se tako majhne vlogice ne! Sem pa malce komplici- rana, kar se sprejemanja vlog tiče. Zelo dolgo okle- vam, predno sprejmem vlogo. Toda ko jo sprej- mem, se zame začne res- no delo. To je pravi po- klicni odnos do stvari, od katerih živim material- no in tudi sicer. — Torej vam je poklic tudi zabava? — Ne vem, če bi .se te- mu lahko reklo zabava ... človek pač uživa, če vidi, da mu delo uspeva. Zato sem tudi r.ekla-, da se vsake stvari lotim res- no in zato me ni sram niti prvih oddaj, ko sem snemala oddaje za otroke pod naslovom »Za laku noč«. Tudi serija, ki ni bila najbolje sprejeta »2ivot za godinu dana«, mi je dala določene mož- nosti, da se kot igralka preskusim v resni vlogi, kjer sem igrala proti kon cu serije staro žensko. — Kakšen pa je dajies vaš položaj — položaj svobodne umetnice? — Res, da mi ni treba skrbeti za delo, a vendar obstaja neka bojazen. Kratko rečeno — ta sta- tus je pri nas slab. Ni tudi res, da so honorarji filmskih igralcev visoki. To velja za režiserje in za igralce. Pri filmu Pav- le Pavlovič smo dali vsak pol svojega honorarja, da je bil film do konca spe- ljan. Gledati pač moramo na to, od česa bomo žive- li. Poglejte samo položaj za prihodnje leto. Navad- no smo imeli v tem času že vse naloge razdeljene, tokrat pa še nič' ne .sne- mamo in iti ne vemo, kaj bomo delali. Druži nas ve lik entuziazem in ljube- zen do igralstva. — Kako kot igralka gle- date na scenarije, Id so nam na voljo? — Sami veste, da tu po- ložaj ni dober. Mislim, da so pisci preslabo pla- čani, je pa tudi marsikaj odvisno od kriterijev, po katerih se scenariji spre- jemajo, oziroma odobra- vajo. Nisem zadovoljna — predvsem ne s številom scenarijem. — Kako vsklajujete de- lo na filmu in televiziji? — To niti ni tako tež- ko, pa tiidi ne enostavno. Prvič s*m pred kamero stopila, ko mi je bilo 14 let. Tista prva vzhičenja sem preživela zelo mlada in pri osemnajstih je bila za mamo že tisto najbolj nevarno obdobje, kjer 61o vek mimogrede zdrkne s prave poti in se lahko tu- di človeško pokvari. Spo- znala sem, da je film po- klic, s tem pa tudi prilož- nost za novo dokazovanje svojega jaza prek vseh številnih in različnih vlog. Tako si človek potem predstavlja vse vloge, ki bi Jih želel igrati. 2e zdaj vem, kaj bi igrala pri šti- ridesetih in tako dalje. Menda ni treba poj as njevati, zakaj je nisem vprašal, koliko let ima, pa tudi dvomim, da bi dobil zanesljiv podate-k ...) A ti odnosi s televizijo mora- jo biti premišljeni. Niko- li ne sme igralec spati na slavi imena, ki ga je na televiziji pridobil. Tale moja Jana iz Košutara mora čimprej izginiti. No. čem več čuti zanjo. Takoj bom pričela z novim sne- manjem, z istim režiser- jem. To bo serija, kjer bom igrala svetovno zna- ne ženske, od Mate Hari do Liz (ponovno) Taylor. Igralec se mora seliti iz življenja v življenje, če- prav venomer ostaja del- ček njega samega, takšne- ga, kakršen je in ga no- bena vloga na tem svetu ne more povsem menjati. — Veliko snemanj je za vami. Kako oblikujete od- nose med režiserji in ig- ralci? — Kmalu se sporaaajme- mo. Naj naštejem samo nekoliko imen, s katerimi najraje delam: Puriša Džordževič (letos smo vi- deli njegovega Pavla Pav- loviča), Branko Bauer (Prezimovanje v Jakobs- feldu), Krešo Golik — on je specialist, da občuti ig- ralčevo hotenje, da odkri- va nove igralce. Potem so še Makavejev, Boštjan Hladnik, Tonoi Vrdoljak, pa igralci Bekim Fehmiu, Krsta Papič, Rade Ser- bedžija in seveda LjubiSa Samardžič. Z njim že dol- go nisem nič snemala ... — Lani smo vas videli ▼ Klopfiičevem Strahu. Sploh je bilo v lanski slo- venski filmski proizvodnji veliko igralcev iz drugih republik. Kaj vi menite o tej izmenjavi? — Najprej naj p>ouda- rim to, da so posebno slo. venske igralke vodeča ime- na našega filma. Mislim na Dušo, Majdo, Mileno, Štefko. Slovenske igralke so usitvarile v našem fil- mu nekaj tako nepozab- nih likov, da so lahko po- jem za igro. Nič slabega ne vidim v tej široki iz- menjavi igralcev, čeprav je to režiserjeva domena, koga bo zasedel in koga ne. Seveda so problemi s sinhronizacijo, toda to je stvar tehnike, zanjo pa ve- mo, da se vedno bolj iz- pKupolnjuje. — Ste se že kdaj vpra- šaH, kaj je to — igra? — Res ne vem. Vem že, samo definicija je težka. Težko je to izraziti, ne da bi bil frazer, pa čeprav živim od nje. Recimo, da je to želja za neko trans- formacijo, za novimi oseb- nostmi, recimo, da je to življenje. BBSBDII/) IN SLIKA DRAGO METUVKD MOJCA PEČNIR V turobnem popold-J nevu 20. novembra i smo pospremili na celj: skem pokopališču k i zadnjemu počitku Moj-.; co Pečniloovo, bivšo. upraviteljico druge os-.' novne šole v Celju in,; učiteljico v pokoju, Mojca Pečnilcova, ro-: jena Kuglič, je že kot otrok prestajala težko pot slovenske družine, ki se je iz Zilske do- line preselila na C5orl- ■ ško, odkoder jih je na-: zaj na Koroško preg-1 nala vihra prve sveto-1 vne vojne. Učiteljišče' je končala v Celovcu, i kjer se je usposobila • za poiik na osnovnih'[ iolah s slovenskim i in nemškim učnim ■ jezikom. Njeno prvo delovno mesto je bik) v Breginju.; na Koroškem, po - nesrečnem plebiscitu 1 10. oktobra 1920. leta. se je pre.selila v Jugo-' slavijo, kjer so jo za-1 poslili najprej v Po-' savju, tik pred začet-1 kom druge svetovne ] vojne pa je prišla na' mestno deldiško osno-i vno šolo v Celju. Na i vseh delovnih mestih j se je udejstovala v: naprednih organizaci-j jah. Svojo naprednoj misel je izpričala v1 dejanju in ravnanju- tudi med okupacijo. Nekaj let je kot up-i raviteljica vodila dru-i go osnovno šolo. Tuje; bila dober vodnik,: mlajšim tovarišem pa; odličen mentor. Njene' pedagoške kvalitete so| prišle še posebej do' izraza, ko je sodelova-; la kot vadniška učite-i Ijica pri vzgoji učitelj-; skega naraščaja, ki ga je oblLcovalo celjsko; učiteljišče. Poameje je^ kot učiteljica nemšči-; ne pomagala tudi na^ novoustanovljeni go-^ stinski šoli. ' poseibej pa je vredno' omeniti njeno delo prt Pedagoškem društvu^ v C^lju. kje je bila ne-i kaj let tudi vzorna taj-: niča. Bila je skromna, kot učiteljica pa znana in' priznana pri otrocih,J starših, kolegih in dTU-= žbenih dejavnikih. Po\ na videz niti ne tako^ težili bolezni, je pOt krajšem bolehanju klo-' nila v 76. letu starosti.! prof. ALBIN PODJA-J VORSEKi JJUOr NA ŠTORSKEM ODRU Minuli teden so bili na obi- sku pri amaterskem gledali- šču Zelezar Celje-Store gle- dališčniki in Paračina. To je že znan amaterski gledališki kolektiv, ki ima bogato igral- sko tradicijo predvsem v Sr- biji, a poznajo ga v celi Ju- goslaviji. Prijateljske vezi, pa tudi strokovno sodelovanje med omenjenima gledališče- ma se ie pričelo pred štirimi leti, ko je amatersko gleda- lišče Zelezar Celje-štore na- stopilo z Remčevin »Mrtvim Kurentom« v režiji Jureta Kislingerja na tradicionalnih »Oktobarskih susretih.« ki so vsako leto v Paračinu. Tja so povabili AG Zelezar. ki je istočasno gostoval tudi v Pri- zrenu na »Večerih bratstva.« Ob prvem srečanju so bili sklenjeni dogoviri o prija- teljskih stikih in strokovnem sodelovanju, že leto za skle- njenim dogovorom so prišli v štore Paračinci s predsta- vo nepozabne Nušičeve »Go- spe ministrice,« s katero so spravili v smeh nabito polno dvorano. Leto zatem so igral- ci AG železar odigrali v Pa- račinu, Cupriji in Kruševcu Župančičevo Veroniko Dese- niško v Režiji Cveta Vernika, letos pa so ponovno prišli Paračinci in nam zaigrali na štorovskih odrskih deskah dramo »Ljudi«, ki je bila na- pisana po resničnem dogod- ku med zadnjo vojno v Voj- vodini. Prizadevni gledališčinikd iz Paračina so si ogledali tudi celjsko okolico, saj so bili prvi dan svojega bivanja pri nas na Golteh, drugi dan pa so si ogledali vas Svetino in obnovljeno cerkev, popoldne pa še jamo Pekel in celjski stari grad, pred dvema leto- ma pa so pri nas videli oba muzeja, Stari pisker, mesto Celje ter štorsko železarno. Prijateljske vezi, ki se iz leta v leto bolj tkejo, pripo- morejo k boljšemu poznava nju in delovanju obeh ama- terskih gledališč. Amatersko gledališče v Paračinu je nam- reč večje od AG Železar, saj trenutno delata dve skupini. Prvo smo videli v štorah, druga pa istočasno pripravlja Cankarjevega Kralja na Be- tajnovi. Paračinsko amater- sko gledališče ima tudi po- klicno administracijo. V Paračinu bi želeli, da bi igralci AG Železar prišU k njim vsako leto na »Oktobar- ske susrete,« kjer se zberejo vsi najboljši gledališki ama terji Srbije. Žal to ni mogo- če, ker je premalo denarja. DRAGO MEDVED Goste iz Paračina je iiozdravU tudi predsednik OK SZDL C-elje Jože Volfand. VELENJE: LITERARNI VEČER IN RAZSTAVA v petek, 19. 12. je bil ob 19. uri v prostorih knjižnice Velenje literarni večer s pesni- co Nežo Maurer iz Ljubljane. Po literarnem večeru je bila » galeriji knji-žnice otvoritev razstave akad. kijjarja .'Vtona Hermana iz Šoštanja. Avtor je razstavil vrsto dadaLstičnih le- senih predmetov z različno fi- guralno motiviko v kombina- ciji s kovinskimi dodatki. Za- nimivo je, da je po tematiki to prva dadaistična razstava v Velenju. V. K. 10. stran — NOVI TEDNIK St. 51 — 26. december 1975 KAKO ZIVI FORMA VIVA V ZREČAH ZASNOVA NOVIH VREDNOT Začelo se je pred tremi leti, ko je e'oložaju, da ne govo- rimo o krajih, kjer jSih sploh nimajo, a bi jih še kako potrebovali. Torej kako približevati ljudem pridobitve umetniškega snovanja? Sodobna likov- na umetnost lahko s pravimi pristo- pi do ljudi naredi veliko kulturno poslanstvo. 2e v osnovnem izobraže- vanju. Z dvigovanjem osebnega stan- darda, z gradnjami hiš in urejeva- njem okolice, se človek vsakodnevno srečuje z mnogimi problemi estetske in praktične uporabnosti svojega oko- lja. Ce skušamo v proizvodnih obra- tih čimbolj sociallzirati dek)vno me- sto in poudarjati vlogo človeka kot ustvarjalca v celotnem proizvodnem procesu, moramo biti toliko bolj po- zorni do njegovega okolja kjer živi to preživlja svoj prosti čas. Zato je nastanek forme vlve v Zrečah pome- nil konkretno kulturno akcijo, ki naj približa ljudem določeno zvrst umet- niškega ustvarjanja. Ustvarjene sodob- ne plastike imajo svojo govorico in z njo širijo določen vpliv na tiste, ki jih vsakodnevno videvajo. Torej imajo razstavno »galerijo« kar doma to na poti v službo, šolo. Vse to se- veda ni nastalo čez noč, saj je bilo treba ustvarita pogoje za uspešno or- ganizacijo to izvedbo tako obširnega projekta kot je forma viva. Forma viva kot obUka nastajanja, predvsem pa kot način podajanja us- tvarjenih del gledalcem ali obiskoval- cem, ni pri nas nič novega. Kosta- njevica, Ravne na Koroškem, Maribor, Seča pri Portorožu to drugi kraji to ie poznajo to imajo že določeno tra- dicijo. Toda vse se vežejo na eno vTKto materiala, ki Je na voljo kipar- jem. To so kamen, les, železo, beton. V Zrečah je šla ta odločitev nekoliko v širino. Osnova Je resnično kovina, kot del proizvodnega procesa Kova- Ske industrije, ki Je tudi pokrovitelj forme vi ve. Toda v pravilniku, ki ga je tudi potrdila skupščina kulturne skupnosti Slovenske Konjice je zapi- sano, da je možno ustvarjati tudi iz drugih materialov. Ta možnost je bi- la letos že izkoriščena, ko je akadem- ski kipar Tone Lapajne ustvaril pla- stiko iz lesa na temo kovaštva. Iz štirih kubičnih metrov hrastovlne je ob asociaciji kovaških strojev to nji- hovem mehaničnem delovanju upodo- bil simbol velikega riakovala to ob nJem izrazil različne možnosti za do- jemanje likovne igrivosti števitoih pro- izvodov, ki prihajajo izpod težkega udarca na žarečo kovinsko gmoto. Uspelo mu Je najti sožitje med ma- terialcMn za plastiko to med idejo, ki jo forma vtva v Zrečah nosi v se- bi. Akademski kipar Vasilje Cetkovlč je doslej ustvaril največ plastik, saj 86 je kot duhovni oče forme vive naj- prej sam spoprijel z oblikovnimi pro- blemi danega materiala in svojo umet- niško evolucijo. Počasi Je prešel z odkovkov na druge elemente, ki Jih je tudi našel v tovarni. Plastika, ki stoji v zgornjem naselju (Nova Dob- rava) Je narejena iz opuščenih sta- rih črpalk. Pozornemu opazovalcu ne more uiti primerjava te plastike z Bvokom tovarniškega življenja v doli- ni, kjer se zamolkli udarci kladiv stapljajo z vizualno celoto omenjene plastike. Morda bi bila zanjo primer- na nekoli bolj drzna barvna rešitev, a to j« stvar strokovne razprave. V ostalih plast-ikah med njimi je tudi tista iz brusov zreškega Cometa, Je^ lErazdl lepo nedojemljivo moč, ki naj simbolizira možnost človekove ustvar- jatoosti, bodisi v procesu fizične pro izvodnje, bodisi v nadaljevanju nekih miselnih, idejnih poskusov napredova- nja v iskanju novih oblik. Smelost so- dobnega kiparja se torej ne kaže sa- mo v idejni zasnovi dela, ampak tu- di v dokončnem oblikovnem pristopu, ko neka materija zaživi pod njegovi- mi prsti. Akademski kipar Momo Vukovič je ustvaril dve plastiki. Prvo lani pred kulturnim domom m je z njeno kon- strukcijo skušal ponazoriti prvobitnost zreškega kovaštva, kot simbol kraja in igrivost v posameznih elementih, ki jih je uspešno dopolnil z barvo in s tem opravičil postavitev plasti- ke pred kulturnim domom. Delo akademskega kiparja Dušana Tršarja nosi posebno obeležje. V zad- njem času se namreč veliko ukvarja z luminoplastikami (plastika iz pleksi stekla, ki so osvetljene, oziroma sa- me predstavljajo svetlobno telo). To zasnovo estetike to krhkosti, ki jih pogojuje pleksi steklo, je upal nada- ljevati v železu. Oblikovno je pono vil neko varianto plastike iz pleksi stekla, ob prenosu na kovinsko izved- bo, pa je izredno spretno znal po- iskati razmerja v merah to likovni zgradbi plastike, ki stoji na prostem to Je modro pobarvana. Ozadje pla- stike je namreč zelenilo In je s tem dosegel podobno barvno kombinacijo kot v manjših izvedbah v pleksi stek- lu, kjer so vse plastike postavljene v naprej izdelan okvir in se v njego- vem prostoru tudi gibljejo. Znal je torej stopiti iz salona na širši prostor in pri tem ohraniti vse zakonitosti prostorskih razmerij, ne da bi pri tem izgubil na vitalnosti svoje pripo vedi. Najbrž tudi zaradi tega, ker se % njimi ne da nikoli toliko izraziti ti- sto, kar je že likovna govorica p>ove- dala. Vsakdo se izraža po svoje. Pa vendar naj bi vse doslej zapisane be- sede vsaj skušale ponazoriti iskreno hotenje ustvarjalcev, da s svojim vpli- vom kultivirajo okolico to njene lju- di. Jih pripravijo za sprejemanje no vih oblik to novega načina komuni- ciranja. V tem je dragocenost njiho- ve naloge velika, že zaradi humani- ziranja Človeka, ki ga industrializacija nehote odvrača od človeške topUne in ga sili v zaprtost in individualnost. Ob sprejemanju nekih kulturnih vred- not pa se človek osvešča, saj je ta povezava med estetskim in vzgojnim učinkom neke umetnine stara, kot je staro ustvarjanje. Zreče so tako po- stale gnezdo, odkoder bodo v posa- meznih časovnih presledkih odletavale te svetle ptice nekega duhovnega na- predka. A zavest, da smo to gnezdo vzeli za svoje in da ga moramo ne govati in širiti, je enkratna. Kajti pripravljenosti ljudi, ki žive v tem kraju in ustvarjajo denarna in ma- terialna sredstva za izvedbo forme vi- ve, bi nje ne bilo. Tudi kulturna skupnost konjiške občme in zveza kulturno prosvetnih organizacij ne stojita ob strani, saj sta se od dane- ga začetka zavzemali za urejen sta- tus forme vive, pa tudi z denarjem sta priskočili na pomoč. Tako so pri- pravljeni delati tudi drugi, med nji- mi zreški Comet. Saj navsezadnje bi lahko bila forma viva kjerkoli. Toda če jo ljudje ne sprejmejo za svojo, če si v zavesta ne lastijo teh prido bitev, je vse zaman. Toda v Zrečah so doslej postavljene plastike še ka- ko del kraja, ki je tudi znal moral- no podpret;! ustvarjalce, ko so letoš- njo jesen ustvarjali sredi udarcev ko- vaških kladiv, zvedavih pogledov Zre čanov in ob obljubi otrok, da bodo plastike vzdrževali to trajno skrbeli zanje. Umetniški vodja forme vive ki- par Četkovič ne bo imefl lahkega de la pri nadaljnji izbiri ustvarjalcev, saj so temelji, pa tudi že prvi ustvarjal- ci bili koreniti znanilci resnične so- dobne likovne govorice. BESEDILO IN SUKE: DRAGO MEDVED Plastika Vasilije Cetkovlč PiastUta Tone Lapajne, Plastika Dušan Tršar Plastika Momo Vukovič št. 51 — 26. december 1975 NOVI TEDNIK — stran 11 ZGODBA ČRN JAKOVEGA FRANCETA POSTAL POŠTAR PO SILI Za svojega sina pravi, da je poštar z dušo in telesom. Zanj tega ne bi mogli trditi, pa čeprav je dolga leta raznašal pošto po raztresenih vitanjskih hribih. Da, bil je poštar in to celo dober poštar. A kaj pomaga, če pa je bil samo poštar po silil Njegovo srce ga je vleklo v drugi svet. V svet lepote in sanj. Triin^iiriclesei let je imel Moho ričev ali domače Cernjakov Franc, ko se je zaposlil kot kurir na vi- tanjskem občinskem uradu in de- vetinpedeset let, ko je postal p>o- štar. Njegov delovni okoliš so pred- stavljala jpobočja, ki kakor venec obkrožajo Vitanje. Vsak dan zno- va je prehodil vrsto zaselkov, ki slonijo tam visoko pod hribi in ni mu bilo težko, pa čeprav je dnevno prehodil po več deset kilometrov. Dva poštarja sta bila tedaj v Vi- tanju. Eden je dnevno razdelil po- što v trgu, drugi pa po okoliških zaselkih. Dogovorjeno je bilo, da se bosta med seboj menjavala, da bo sedaj eden, drugič pa spet dru- gi raznašal pošto kmetom po oko- liških hribih. Toda France ni bil za takšno delitev dela. Rad je hodil med ljudi, zato je bil vsa leta služ- bovanja kar »terenski« poštar. »Vsakega človeka pozinam v bliž- nji in daljnji okolici,« pripoveduje Mohoričev France. »Ljudje so me imeli radi, zato mi ni bilo težko delati, žal pa sem pri svojem delu včasih naletel tudi na zlobne ljudi. Zgodilo se mi je, da sem v trgu srečal oddaljenega kmeta, za kate- rega sem imel v torbi pismo. Pa sem ga prosil, če mu lahko pošto kar izročim, da mi ne bo treba ho- diti nekaj ur daleč do njegove do- mačije. In pomislite! Dejal mi je, naj kar sam odnesem pismo na nje- gov dom, saj sem vendar poštar!« Kljub takšnim in podobnim iz- kušnjam pa France ni izgubil vere v ljudi. Rad iih ima in kar ne mo- re brez njih. Zato še danes, čeprav je že nekaj let v pokoju, vsak dan odide v Vitanje. Najprej se ustavi v trgovini, kjer ga prijazne proda- jalke že dobro poznajo. Nasloni se na pult ob blagajni in jih tudi ure dolgo zabava z raznimi domislica- mi. Potem odide še na pK>što, vza- me prispele pošiljke zase in za svo- je sosedje ter se počasi odpravi pro- ti svoji petnajst minut oddaljeni domačiji. i »Ne morem brez ljudi,« pravi France. »Doma mi je dolgčas. Ve- ste, pa nič mi ni težko hodit, še upehan nisem, ko se vzpnem po našem strmem hribu do koče.« Delo je Mohoričevega očeta res utrdilo. Zdrav je kot dren, in že na prvi pogled bi lahko zatrdil, da je »po telesu« res pra\i poštar. POSTAL BI K8PAR ■■•■■A le na zunaj je Mohoričev Franc trd človek. V srcu je nam- reč čisto drugačen. Romantičen je, čustven in dojemljiv zia vse, kar je lepegra. že kot otrok je bdi druga- čen kot njegovi tovariša. Rad je risal,posedal zunaj v naravi in ve- liko, veliko bral. Sam ne ve, kdo ga je pravzaprav navdušil za knjigo, ki mu je kmalu postala najljubša življenjska prijateljica. »Verjetno je bil to ljudski pes- nik Matija Štimulak, čigar hišo sta kupila moj oče in moja mati,« pri- poveduje Franc. »Imel je veliko knjig, saj je bil od vsega začetka član Mohorjeve družbe. Spominjam se, da sem njegove knjige vedno skrivaj občudoval. Ne vem, morda pa je bilo t-o drobno nagnjenje do umetnosti vsajeno vame že ob roj- stvu, že kot majhen fantič sern namreč rad tudi slikal, moja naj- večja želja pa je bila, da bi postal kipar, želel sem v šole, pa nisem imel možnosti za to. Bil sem edinec in ostati sem moral na kmetiji. Moj oče je bil grob človek in zelo me je črtil, ker sem toliko bral in risal. Mati pa je bila čdsto drugač- na. Vesela je bila, ko me je videla s knjigo v roki in trpela je, ker me je oče v trenutkih pijanosti zaradi tega grdo zmerjal in pretepal. A nič ni pomagalo. Knjige so postale že tedaj moja velika ljubezen.« Mohoričev France se še danes zateka v svet, ki si ga je zgradil še kot otrok. Ure in ure sedi na veli- ki lončeni peči in bere, ali pa rez- bari drobne izdelke iz lesa. Včasih, ko mu postane dolgčas med štirimi stenami, pa sede na avtobus in se odpelje v Celje v kino. »V Vitanje grem tudi rad v ki- no a kaj, ko je od desetih filmov kar enajst kavboj k,« se rad pošali. »Zato grem raje v Celje. Veste, rad gledam filme, posebej še ljubezen- ske. Takšnih, ki prikazujejo nasilje, nimam rad. Pred nekaj leti sem še gledal filme kar po vrsti, se- daj pa sem postal že bolj iizbirčen. žal mi je le, da časopisi ne objav- ljajo sporeda celjskih kinematogra- fov, 7ato velikokrat zamudim kak dober film. Pa kaj bi! Zamudo pač nadomestim z dobro knjigo.« In kaj pravi na to žena? »O, kaj bi rekla! Jaz jo samo ob- vestim, da grem v kino, pa je stvar urejena. V tolikšnih letih zakona se je že privadila mojih muh.« MESTO NI ZAME Najbolj je France vnemirjen te- daj, ko se odpravi k sinu v Ljublja- no. Tako rad ima to mesto, njego- ve živahne ulice, razsvetljene kine- matogi-afe, ljudi, ki hodijo mimo njega. »Skoraj vsak kotiček Ljubljane poznam, saj sem si z zanimanjem ogledal malone vsako stavbo- Vča- sih si želim mesta, pridejo trenutki, ko sem do grla sit narave, ki me obdaja že vse življenje. A kljub te- mu v mestu ne bi živel. Kmalu se naveličam mestnega vrveža in po- čutim se kot prerojen, ko se vr- nem v svoje mirne hribe. Mesto ni za nas, ki smo vajeni mirnega hri- bovskega življenja, tako kot se po- čutijo slabo meščani, ki pridejiO za dalj časa med nas. Ljudje smo pač taki, da ljubimo tisto, česar nima- mo. In ko gkrito ljubezen ali željo uresničimo, nam postane nenado- ma tuja in odvržemo jo.« Prav ima France, ko modruje, da je njegovo mesto v brezenskih hribih. Gori so spomini, mladost, tam so njegovi otroci. A v koči ne- kje je tudi kotiček, kd si ga je zgra- dil Mohoričev oče samo zase. V njegovem okrilju se počuti močneje šega in srečnejšega, saj ga odeva s čudovito lepoto tn kraljestvom sspo^- minov. * DAMJANA STAMEJCIC »Najbolj mi je lepo, ko sedim staremu atu na kolenih in mi pripoveduje pravljH ce,« pravi najmlajša Francetova vnučka Mateja. Cernjakov France ljubi mesto, visoke hiše in vrvež na ulicah, a srce ga vendarle vleče vedno znova nazaj v brezenake hribe. 12. stran — NOVI TEDNIK St. 51 — 26. december 1975 KRČEVINA'' - RAKOVEC NA POHORJU SNEG, VESEUE REVNIH Urbarji krško-selških cerkvenih gospodov omenjajo Rako- vec že v letu 1404. Po raztresenih kmetijah na jugozahodnem delu Pohorja so živeli podložni ki razsežne gospoščine v fevdu vitanjskem — darilu svete Eme nunskemu kloštru v Krki na Koroškem. Drugačen sloves si je Rakovec pridobil 1781, ko je bila tu postavljena giažuta, kjer so izdelovali Iskano stekleno po- sodo, kakor so v Fužinah pod Vitanjem topili železno rudo. Za en in drug obrat so potrebovali bogastvo Pohorja — vodno silo in oglje iz gozdov, v katerih je takrat še prevladovalo listnato drevje. Sto let pozneje je bila steklarna opuščena. Glažutarji so odšli, nekateri, ki so se v Rakovcu poženili, so ostali. Pohorski les je z južno železnico dobil ceno. Na krčevini pod izvirom Hudinje je iz rodu oglarjev in fužinarjev nastal rod gozdnih delavcev, ki so bili na voljo grofom Thurn iz Železne Kaplje, kateri so po propadu giažute kupili Rakovec in 620 hektarjev gozda, po prvi svetovni vojni pa od obubožanih kmetov poceni pridobili še nadaljnjih 300 hektarjev. Rakovec je naselje na prostranem Pohorju, ki ima že dve- sto let delavski značaj — sa| je kmetijstva tu ravno toliko, da so rodovi preživeli... Lojae Klokočomik, pomočndik rodjm. obrata GG v Vitanju, ni samo vnet lovec in gozdar, je tudi dober pKszna- valec zgodovine sivojega rodnega Vitanja ia okolice. Ob vsakem koraku vrejo is njega podatki, ko potoki ie grvin ... Rakovec leži 1050 metrov visoko t dolini nad mladimi smrekovimi goasdo- vi. Sledovi giažute so izginili. Le stano- vanjske in nekatere tovarniške hiše ia tistega časa so neoiavadne v tem oko- lju — prav nič niso podobne hišam po Pohorju. Nekakšen tujek so. In vendar so se tu rodovi gosBdarjev f>oču- tiU domače, tako domače, da so osta- jali kljub pičli skorjici kruha. Kako so včasih živeli v Rakovcu? Rudolf Lamikt je šel med goasdne delavce leta ldl9, ko mu je bilo štiri- najst let. V njegovem času so še živeli stari Rakovčani, ki so se še spominjali glažuite, nekateri celo delala v njej. Hvalila so stare čase, kot vsak star aiovek hvali svoja mlada leta. Eno pa je bilo neizipodbitno. Glažutarji, med katerimi je bil© precej Avstrijcev, so v Rakovcu postavili šolo, ki je potem- takem stara prav tako 200 let. No, Rudolfu Lamutu, ki je bil neza- konski in je bil po materini poroki v hiši deseti brat in je moral najprej za pastirja, pa mu je bilo prehudo, da je še raje šel med »drvarje« in nazaj t rodni Rakovec. Ne Rudolf ne Rozalija ne govorita o življenju preden so prišli otroci. Mlad človek se kako pretolče, dela za kos kruha in poldč jabolčnika. Toda otroci... In pri LamutovLh se jih je po letu 1931 nabralo osem. »Tu na Rakovou mi niso dali niti koščka zemlje. Ker smo pri hiši imeli kravioo in včasih kakšnega prašička, sem morala imeti malo zemlje. Hodila sem uro daleč na neko krčevino. Tja sem enega otroka nesla v košu, enega v naročju in navadno sem nosila pod srcem še nerojenega. Nazaj je tisti iz koša moral stopicati za mano in se na vse pretege drl . . .« Tako pripoveduje Rozalija, on pa, kot bi iskal opravičilo za te muke, na- daljuje: »Delali smo kakšne štiri do šest ted- nov poleti, ko smo sekali in kak mesec pozimi, ko smo spravljali les v žagi in potem v dolino. Bil sem mlad in plačam smo bili od kubika. Po trije smo v šestih, sedmih tednih posekali, obsokaJi, olupili žn v hlode razžagaii po 700 do 800 kubikov (Lojze Klokočov- nik je pripomnil, da je to danes norma za osem gozdarskih delavcev, ki imajo na voljo motorne žage, vitle in trak- torje.) Na mesec smo zaslužili fk> 800 dinarjev do jurja . ..« Dva tisočaka poleti, morda tri pozi- mi. Kaj je bilo to v letih pred drugo svetovno vojno? Pet jurjev na leto, boljši uradnik pa je toliko zaslužil na mesec. Ln spet Roaalija. »Kruh je bil pri hiši, ko je bil de- nar. Drugače žganci aU krompir in mleko od domače krave. Od otrok je bil vedno kateri bolan. Nosila sem jdh »štuporamo« v Vitanje. Caje sem pri- pravljala s saharinom, ker ni bilo de- narja za sladkor. Jedli smo suho sadje. Iz suhih hrušk smo mleli domačo »ci- korijo« za mlečno kavo. Toda od naših otrok ni šel nihče služit za pastirčka. Raje sem jedla enkrat na dan . . .« Prtič na steni pri mizd nima enega tistih »sladkih« napisov, kot: Ce boste skupaj živeli, minute se vam bodo dnevi adeli. Ne. Na tem prtiču piše: Iz jajc, moke in masti, znam Jaz prav dobro kuhati In spet Rudolf Lamut: »Kakor se drugje reveža bojijo zime in snega, tako smo tu na Rakovici kar vriskali, ko je začelo snežiti. Sneg je pomenil spet zaslužek. Na saneh smo iz posek voziOi hlode k žagi. Včasih sem jah pri- pravljal in vozil celo ix>noči, Če je bila mesečina.« Zima ni bila najhujša. Drv so imeli ta atixx>i niso biii razvajeni. Od vsega je bila najbolj poglavitna hrana — karkoli za lačna usta. Tako kot Lamutovi so živeli tudi drugi na Rakovcu. Za dolge zime si niso mogli pripraviti zalog v jeseni, še radi so šli v dolino in v košu nosili »dobrote« na Pohorje. Ce je le bil kak dinar pri hiši. Moški so lovili med presekom in spravilom kak šiht na cesti. Pri sečnja drv za grofovo počitniško vilo ali za šolo. Toda naj bo kakorkoli, dinar je bil v hiši redek gost. Najbrž zato, da bi ne pobegni v svet, je grof Thurn tu in tam obdaro- val za božič otroke, dal kak dar šoli, dovolil sekati les za kurjavo in že leta 1938. ko je zgradil malo električ- no centralo, napeljal v hiše luč, ki Je svetila vse do predlani, ko je bil iz Vitanja speljan daljnovod. Med vojno so bili v Rakovcu par- tizani pogosto v gosteh. Prihajali so tudi Nemci Lamut in tudi drugi so bili na strani tistih, ki so obetali, da bo nekoč bolje. Bil Je partizanski ku- rir in vodič. Danes živi na Rakovcu 12 družin. Polovica je upokojenih. Sest mlajših družinskih poglavarjev je v službi pri GG. Vsi imajo čedno opremljena sta- novanja, pralne stroje, televizorje in pet jih že premore avtomobil. Vodo- vod imajo »ta pravi« in ne več iz lese- nih cevi in cesto do praga V rakovski šoli je letos devet ot- rok, toliko jih je bilo tudi lani. Uči- teljica Nada Ošla.kova pravi, da so hoteli šolo že ukiniti, pa je ne bodo. Uredili bodo najbrž celodnevni pouk, da bodo naloge kar v šoli naredili. No, šolo bo treba popraviti. Devet spro ščenih, zgovornih in živahnih Rakov- č^nčkov se je tisti dan pripravljalo za novoletni progra mv času, ko se je tovarišica pogovarjala z nami. Brez nadzorstva — samoupravno. V višje razrede vozijo otroke v Vitanje. Morda ne bo dolgo trajalo, da bo Rakovec le še soseska za upokojene in za občasno nočitev delavcev, in morda za turizem. Pet, šest upokojenih pa- rov še vedno redi po kravico, dve. Re- di prašička. Pokojnine res niso veli- ke. Toda v prejšnjih časih bi še po- misliti ne ?meli na »penzije«. Tako kot Lamutovima, so v pomoč otroci tudi drugim staršem. Čeravno se mladi selijo v doline, se radi vrača- jo v Rakovec po urico miru, po nekaj vdihov čistega zraka. Nikoli ne pride- jo praznih rok. In če ni snega? Nič zato. Toliko ga že bo. da se bodo otroci nasankali, nasmnčali in nakepali. Toda nekoč. Nekoč bi takšnale zi- ma brez snega pomenila stisko v ra- kovskih hišah, polento za praznični kolač ln suhe hruške za posladek. JURE KRAŠOVEC^ št. 51 — 26. december 1975 NOVI TEDNIK — stran 13 ISIM KRAJ • ŽALEC: SEJA PREDSEDSTVA OK SZDL Minulo sredo je bila v 2alou treitija seja Predsedstva Občinske konference Socialistične aveze. Uvodoma so na seji obravnavali osnutek resolucije o družbenoekonom- ska politiki in razvoju občane ter o neposrednih nalogah v prihodnjem le- tu, za tem pa so obravnavali predlog družbenega dogovora o splošni porabi v občinah za prihodnje leto, osnutek davčne porMitalke v letu 1976 ter govorili o družbenem dogovoru o ustanovitvi medobčinskega inšpekcijskega organa. J. V. MLADI O SREDNJEM ŠOLSTVU v četrtek popoldne je bila v 2alou seja predsedstva Občinske konference Zveze sooia.lasti)če mladine. Na seji so med drugim govorili o prioreteti šport- nih panog v Slovendijd, uvedbi gospo- darskega šolskega centra v občini ter pregledali delo konferenc in komisij Občinske konference v letx>šnjem letu. • SLOVENSKE KONJICE: PRIZADEVNI PLANINCI Med raznimi društvo, ki uspešno razvijajo svojo dejavnost v mestu Slo- venske Konjice je tuda Planinsko dru- štvo. Na občnem zboru 18. decembra 1975, fci se ga je udeležilo preko 50 članov je bilo povedano, da so v pre- tefclili dveh letih priredili 14 izletov v razne planinske kraje Slovenije in kraje, ki spominjajo na dogodke iz NOB. Izletov se je udeležilo 354 pla- nincev. V letošnjem septembru so or- ganizirali proslavo 25. letnice planin- skih društev z množičnim pohodom na Roglo. Organizirali so planinsko šo- lo in tako pritegnili v planinsko de- javnost veliko mladih ljudi. V letu 1974 je imelo društvo 44 članov, v letu 1975 pa jdh ima 360. število se ie zmanjšalo radi teiga, ker so bila usta- novljena nova društva v Ločah in Vi- tanju in sta pritegnila ljudi, fci so bili prej včlanjeni v Slov. Konjicah. Skup no delujejo v občind 4 Planinska dru- štva. Za predsednika društva je bil po- novno izvoljen Milan Tratenšek, ki dru- štvo prizadevno vodi že vrsto let. Spre- jeta so bila tudi nova pravila društva. Za zaključek občnega zbora pa so udeleženoi še p>osIušaLi predavanje o lepotah na.ših in francoskih planin, ki ga je s prikazovanjem prelepih pla- ninskih posnetJkov posredoval član PD Slovenska Bistrica tov. šturm. ® LJUBNO: LOVSKO POBRATENJE Najbrž je to prvi. na vsaik njičdn pa zaenkrat še zelo redek primer. Lovol društva »Kuna« i« Pregrade blizu Kra- pme ter lovcd družine Ljubno ob Sa- vinji so namreč pred kratkim podpisali listino o pobratimstvu. Njihovo tesnej- še sodelovanje ni prišJo naključno. Ro- dilo ga je tovarištTO pa taida želja, da se lovcd iz Pregrade bolj seamanijo s pogoji v vujsinskih, lovoi z Ljubnega ob Savinji pa z žavlejnjem v nižinskih lo- viščih. V tej željd so že izmenjali med- sebojne obiske m seveda love. Tako so se Ijubenski lovci lahko post-avild s plenom zajcev in fazanov, gostje iz Pregrade pa so tokrat prvič videli in ustrelili gamsa. Bito je izredno- doži- vetje, zat» tudi ^-^selje in razpoloženo e na višku. Listino o pobratimstvu sta poleg najvidnejših predstavnikov obeh lov- sikih družin podpisaila tudi predsednik občinske .sikupščine Krapina, inž. An- tolič ter predsednik izvršnega sveta občinske skupščine v Mozirju, Hubert H9rč.ek MB ® PREVORJE: DOBILI VODOVOD v krajevni skupnosti Prevor.Je so pred krat- kinf praznovali s\oJ krajevni praznik, ki so najbolj poču.stili na ta način, da so odpr- li votlovod, ki so ga gradili dve li-ti. Prav- zaprav so z gr3thn,}o prepotrebnega vodovoda začele mladinske delovne brigade, katerim so se pridiHŽill tudi pripadniki .jugoslovanske ijudske armade. V teh dveh letih so zgradiU glavni cevovod ter rezervoarje za vodo, ki jo bo toliko, da se bodo z ajo o.skrbovala lahko vsa gospodarstva v krajevni skupnosti Prevorje. Za,jetie vode je bilo v Lopacl, ce- lotna investicija pa je stala S50 milijonov starih dinarjev, kjer je preračunano tudi delo. ki so ga opravile niladin.ske delovne brigiide, sicer pa ,je bilo dejanskih slro.škov 210 milijonov dinarjev. Napeljava vodovoda v krajevni .skupnosti Prevorje je bila do zdaj največja naložba v tem predelu Kozjanskega In tudi v sami krajevni skupnosti Prevorje t zadnjih tride- setih letih. Z. S. ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA 63 30 LET OSVOBODITVE PIŠE: FRANJO FIJAVŽ Oskar Hudales je bil s štiričlansko družino iz- gnan v Srbijo. V času Užičke republike 1941 ga srečamo v lUtavih Užicah v uredniškem odboru »Borbe«, dnevnika v za- ložništvu CK KPJ. Kas- neje se je aaposlil — radi obolelosti nog nd mogel oditi v partizansko eno- to—v administraciji rudnika v Borovu. Pove- zan je bil ves čas do os- voboditve z narodno os- vobodikiim gibanjem v tem kraju in v Beogradu. V dneh najtežjih preizkušenj Poznano je, da so bili še nekateri razen dosedaj omenjenih učiteljev in učiteljic izgnani iz Zg. Savinjske doline, odn. iz svojih domačih Icrajev, kamor so po vdoru oku- patorja zbežali iz Zg. Sa- vinjske. Doživljali so uso- do izgnancev, se prebijali skozi življenje, se vklju- čevali na ta ali oni način v odporniško gibanje v Sloveniji in drugih krajih naše domovine. Omenjali smo že učiteljsko družino Tratnik iz Gornjega grada. izgnano na Hrvaško, Boži- čevo mamo, izgnano učite- ljico s tremi otroci na Ba- varsko, v Auschwitz 1942. leta internirano učiteljico Olgo žmavc. ki je tam že po treh mesecih preminu- la, navedli ustrelitev uči- telja Jožeta Prislana 1942. leta. Iz šr»art.nega ob Dreti je bila izseljena in izgnana v Ilidžo, Bosna, učiteljica Viktorija Pobe- raj, učiteljica Anica Vičič iz Bočne na Hrvaško, iz Luč izgnana učiteljica Pa- vla Kosmač, a iz Solčave učiteljica Terezija Logar odvedena na delo v Gra- dec. Še in še bi lahko naštevali imena izgnanih šolnikov iz biv. gomje- graj skega s reza. Na žalost imamo se danes premalo točnih podatkov. Marsikje je napisano poleg imena izgnanega le ženino ime. Zato je verjetno doseda- nje naštevanje izgnanih učiteljic nepopolno in bo potrebno spisek dopolniti. Iz Ljubnega je bila izgna- na poleg moža in otroka učiteljica Josie Druškovič, ki je — podatki Roka Kle- menška-Viktorja — v zad- njih minutah pred odho- dom, stoječa na kamionu, v veUko osuplost policij- skega — iz.seljeniške.ga personala in občudovanje prisotnih ljubencev, zape- la na ves glas poznano pesem »Stoji v planiru vas«. Druškovičevi so bili izseljeni v Srbijo. »Do smrti praviti ,}o služIl vaš glas ...« Marsikateri iz vrste gor- njesavinjskih učiteljev je moral v času dru.ge sve- tovne vojne veliko, nepo- pisno veliko pretrpeti, to- da—na žalost — vse je prekosila težka in tragič- na pot učiteljic Mileve Za- krajšek in Jadvige Golež. Doživeli sta najdramati6 nejši ži\'ljenjski zaton. Milena Zakrajšek se je rodila 25. maja 1910. v Skofji Loki, a družina se je kmalu preselila v Ma- ribor, kjer je bila njena mama vrsto let primana in priljubljena gledališka igralka. Mileva je na uči- teljišču matiurirala 1928. leta (takrat je bil na uči- teljišču trileten, šest let zatem pa že petleten štu- dij) in prejela po skoraj enoletnem čakanju v apri- lu 1929 svoje prvo in po- slednje mest;0 učiteljice. Njen prijeten in intell- genten nastop je mnoge osvojil In tudi sama se je v novi sredini zelo dobro počutila. Razni viri narva- jajo njeno zavzetost v so- Mileva Zakrajšek (25. 5. 1910 — 18. 4. 1941). Pred- vojna sodelavka v napred- nem učiteljskem pokretu in prvoborka v odporni- škem gibanju osvoboložaju neka- terih naših ljudi, ki so morali ostati radi svoje nekompromitiranosti, če- prav že večletni člani ko- munistične partije ali nje- ni sodelavci, na svojih po- ložajih v raznih pisarnah okupatorjevih občinskih in okrožnih uradov, na ura- du za, delovno silo, v pre- hranjevalnih iBiadih, na železnici in celo v politič- nih in gestapovskih ura- dih na šitajerskem, bomo tedag fcmsnege spregovorili. KDOR HOČE FLOSAR BIT'..« OSTALI LE SPOMINI... Ostali so le spomini. Tudi v tistih, ki so sami doživljali savinjsko splavarstvo. Zdaj je preteklost. Le enkrat na leto ga znova oživijo na tradicionalnem flosarskem balu na Ljubnem ob Savinji. Tedaj dolina ob gornjem toku Savinje in ob Dreti znova zaživi po svoje. Toda, ie za dan, dva. Sicer pa je življenje savinjskih splavarjev nudilo dovolj po- bud zgodovinarjem, narodopiscem in drugim. Izpod njihovih peres je tudi to dogajanje zabeleženo v almanahih, zbornikih in priložnostnih zapisih. Dovolj, da bo ostalo tudi poznejšim rodo- vom. V pozabo ne bo šlo In ne more iti. Kdor hoče flosar bit' ta mora znat' vozit', po Savci, po Dravci, po beli Donavi... Savinjsko splavarstvo je postalo na- rodopisna posebnost. Tudi naše boga- stvo. Saj govori o ljudeh, ki so se ob gornjem toku Savinje in ob Dreta pri- bližno 500 let ukvarjali s to dejav- nostjo. Ce upoštevamo znane zapiske, je nastalo 1478. leta. Potem se je raz- vijalo in padalo ter doživljalo vse vpli- ve gospodarskih tokov. Tudi krize mu niso prizanesle. Povsem zamrlo je med drugo svetovno vojno oziroma po njej. V letih največjega razcveta je da- jalo zt^ilni utrip Gornji Savinjski in Zadrečki dolini. S splavarstvom in za splavarstvo je živela večina tamkajš- njih ljudii. Neposredno in posredno. To je bilo delo, ki jih je prevzelo. In kadar koli ga je nekdo okusil, ga ni več izspustU. Splavarstvo je postalo pojem. Življenje in bolečina. Kruh. Predvsem to. Pa ne lahek. Ne takšen kot ga jemo danes. »BiM so lepi časi. Se zlasti, če jih gledam in ocenjujem danes, po toOifcih letih in v tisti resnici, da po navadi pozabljamo na težke trenutke. Dosti bolj nam v spominu ostajajo svetlejši dnevi. In vendar, to je bil težek kruh. Zlasti za nas prave splavarje. Nekoliko drugače je bilo z gozdarji, ki so imeli več ali manj stalno zaposlitev. Mi, pa ...« je obujal spomin nekdanji krmaniš Franc Plesec, zdaj že v osem- desetem letu. Od spomladi do jeseni je vozil spla- ve. Tja do Beograda in še dlje. Po pet, desetkrat in tudi večkrat je šel na pot v eni sezoni. Ce je bil krmaniš je za pot dobil 1.300 ali 1.500 dinarjev. Ce je bil le sfplavar pa najmanj sto dinarjev manj. In potem, ko je stopil na suho, ko so vode upadle in ko se po Savinji ln Savi niso več svetile bele ladje? Tedaj so morali splavarji prijeti za drugo delo. Ce so bili dobri delavci, in večina je bila, so jih vezali gospo- darji, da so jim dajali drugo delo. Tudi na žagah, v gozdu... Na vsak način je bil zaslužek skromen. Za za- pravljanje ni bilo pogojev. Brezposel- nost ni bila tuja beseda. »Bitka za sociaboo varnost je spod- budila k delu tudi sindikate. Najprej za Žagarje, gozdarje, pozneje tudi za sptovarje. Med ustanovitelji in vodite- lji sindikalnega gibanja med gozdnimi delavci, Žagarji in splavarji je bU Franc Nareks. Sindikati so tedaj bili težek boj, da so očuvali najosnovnejše delavčeve pravice. In kdor je bil član sindikalne orgainizacije, je lahko bil tudi na črni listi pri mnogah gospodar- jih,« je povedal Franc Grešnik. Večina gornjesavinjskih fantov se je že v rani mladosti srečala s splavi in vožnjo po Savinji. Sprva samo do Ce- lja. Potem pa iz leta v leto dlje. »Prvič sem bil na splavu kot otrok. Mislim, da jih nisem imel niti deset let. S seboj me je vzel oče. Samo do Celja. Tam sem se z drugimi novinci poslovil in krenil nazaj proti domu. Pozjneje sem večkrat priplul do Smede- reva, moj oče pa celo do Calafata, do Cmega morja. Tako je bilo spočetka. Potem sem se osamosvojil. Pot me je peljala v trgovanje z lesom. Ljudje so mi zaupali in so radi prihajali ter mi ponujali svoje blago. Les sem pošiljal ne samo po vodni poti; v Italijo in na Madžarsko pa samo z vagonskimi po- šiljkami ...« je pripovedoval danes že 82-letna Franc Bačim. Domačini so ga klicali kar Prenk. Ker je pač prišel iz Amerike. »In kakšno Jc bik) življenje tedaj na I^Kibnem?« »Ce vam povem po pravica, dosti bolj živalmo, veselo. Kdovekolikoitrat smo se dobili ob večernih urah fantje in zapeli. Zapeli tako, da so nam ljudje prisluhnili, zlasti pa delcleta. Ve- ste, Ljubenci smo veseli ljudje, pa de- lavni ...« Splavarjevo življenje in delo je bilo težko. O njegovi odgovornosti poje tu- di pesem, flosar je moral znati voziti svojo ladjo. Dobrega krmaniša je iskal tudi gospodar. Ni mu bilo vseeno, ko- mu je zaupal del svojega premoženja. Splavar, zlasti pa krmaniš, ki je bil prvi splavar na svoji ladji oziroma tudi pozneje, ko so zvezali več splavov skupaj, je moral dobro obvladati teh- niko vožnje in pozimti vse nevarnosti, ki so mu pretile. To pa so bili mo- stovi, sipine, mlini ob vodi in drugo. Gospodarji so imeli s socialnim za- varovanjem ui-ejeno tako, da so .svoje splavarje zavarovali skupinsko in ne imensko. Le dobre krmaniše, za kate- re so imeli trgovci in gospodarji po- seben interes, da jih zadržijo, so zava- rovali tudi poimensko. Ce je bila voda dovolj visoika in če je vožnja potekala brez večjih zastojev, so do Beograda potrebovali okoli osemnajst dni. Od Ljubnega do Celja pa en dan. Velikokrat so vozili .tudi ponoči. Splavarjevo delo je bilo tudi nevar- no. Zlasti tedaj, ko so morali reševati splav, ki se je z;aradi udarcev v most ali kam drugam razsul. Tudi žrtve ni- so bile redke. »Bil sem še mlad splavar. Delal sem pri starejšem bratu. Vozili smo pod pančevskim mostocn. Bilo je 1935. leta. Tedaj je nasproti pripeljala ladja, ki nas je prezrla ali kako drugače. Zaradi visokih valov, ki jih je povzročila, se je naš splav razletel. In tedaj sem skočil v vodo in lovil deske, ki so pla- vale naokoli. Skoraj bi bil upešal in ni manjkalo dosti, (te bd me ne vzela voda. In spet drvigič. Bilo je doma. V Boč- ni. Pripravljali smo se za vožnjo, ko je nenadna visoka voda začela svoje razdiralno delo. Tedaj so me privezali na vrv ko sem skočil v vodo in reše- val deske. Ni bilo lahko .. .« je pripo- vedoval Stanko Miklavc. Pa tudi sicer je bil splavar bolj mo- ker kot suh. Moker na spla\'u in tedaj ko je razdiral svojo ladjo in les sprav- ljal na breg, da so ga prevzeli kupci. Po dan, dva v vodi... Po navadi je imel en splav okoli dvanajst kubičnih metrov rezanega le- sa. In ko so jih pri Roglici, niže Za- greba, povezali tudi po štirinajst in več skupaj, je bila to velika količina lesa iz gornjesavinjskih gozdov. Kot pravijo so peljali iz Gornje Sa- vinjske in Zadrečke doline ob koncu devetnajstega stoletja tudi po dva ti- soč splavov vsako leto. NjUiova prva postaja je bila v Ce- lju, na Bregu. Tu so že povezali po dva in dva skupaj. In od tod je tudi kitica: Celje je prvi štacijon, flosar dobi sro; Ion, mi jo pa odrinemo dalje, naprej... Da, in potfem dalje do cilja. Največ- krat določenega, velikokrat pa tudi naključne.ga. Ljubno ob Savinji je tedaj živelo za splavarstvo. V kraju je bilo 26 žag- venecijank, Franc Bačim pa je Imel še polnojarmenik. In nad trideset go- stiln. In nekaj sto Ijiidi, ki so bili skoraj povsem nsA^ezani na svoje spla- varstvo ... MILAN BOaC Tak spiav pripravljajo Ljubenci kot vzorec in ga pokažejo na vsaiogosftili. Na Dolenjskem in drugih krajih so hodili godci dan pred novim letom voščit srečo in igrat. Dobivalo so da- rove kot koledniki, kot kolednike so premožni kmetje povabili v hišo tudi godce in jih pogostili. Godci so zai- grali! In kjer je glasba se po navadi tudi pleše. Na notranjskem so koled- niki tu in tam imeli s sabo »dro- sarja«, to je moža, ki je zaplesal z ženskami, kjer pač mož za ples ni bilo. V Prekmurju (lendavski okoliš) so po hišah prepevali najprej možje, po- zneje pa otroci v skupinah po dva in dva ali trije, včasih tudi štirje. Novo- letno koledovanje je bilo močno v navadi tudi na štajerskem, predvsem pa T Lašlrem in okolici, kjer se je še ohranilo do danes. V Mislinjski dolini Je kolednike spremljal fant, ki je po- biral darove; imenovali so ga »maček«. S to .šego je verjetno tudi ta pristna ljudska koledndca: Na staro leto zvečer so hodili ko- ledniki po Železnikih v skupinah m ker jih je bilo včasih že preveč, so peli vsak po svoje. Da pa bi zapeli uglajeno, so imeli kratko pesem, ki si jo je vsakdo lahko hitro zapomnil, zbor pa je postal uglajen. Koledva moledva: arw šnito potic, sežite na polico po eno klobasico, prerežte jo na dvoje dajte men oboje! Ponekod je bilo novoletno fantovs2co koledovanje namenjeno predvsem de- kletom. Tako so na Dolenjskem peli fantje na staro leto zvečer pred de- kletovo hišo: V hiši imate zeleno peč, meni je vaša Micka všeč ... Koledovanje je bilo polno različnih šeg, ki so se razlikovale med seboj, kot kraj od kraja. V okolici Laškega so hodili še do nedavnega na novo leto peti od hiše od hiše. Poleg pevcev so hodili tudi »muzikantje«; najprej so zaigrali, potem voščili, spet zaigrali, nazadnje pa so jih povabili v hišo, kjer so igrali natprej. Bilo je veselo, kaj ne? V okolici Kapele in Male Nedelje so Icoledovala pr^lvsem dekleta, ki so hodila daleč naokrog, šle so vedno naravnost v hišo, kjer so jih obdaro- vali z denarjem in drugimi dobrinami. Sicer p>a so hodile igrat ob novem letu številne domače in tuje godbe, priha- jali so celo cigani iz Prekmurja in če so premalo dobili, so ljudi poleg novoletnih voščil obdarovali s precej »mastnimi« kletvicami. Pravo pristno koledovanje je bilo verjetno najprej opuščeno v Zgornji Savinjski dolini. Po starih običajih so koledovah tam še samo otroci. Pač pa so prihajali koledniki godci z go- slimi, harmoniko, trobentami in tako »nov let nosili«. Pravijo, da so pri- hajali od daleč in da so služili precej denarja. Tako je bilo včasih. Lepi običaji, kaj ne? Res ni čudno, če slišimo iz sta- rejših ust: »lepi stari časi«. Skoraj prav tako sta mi odgovorila peter Smiljan, iz Žalca in Jože Jagarinec, iz Vrbja. Kot mlada fanta, .sta v svoji vasi Cvetlinu v Halozah pričela igrati prav za te koledniške običaje. Zbrali so se fantje iz vasi vzeli v roke in- strumenite in se vsako leto odpravjali na dolge kolednišlce poti. Leta 1963 je naše kolednike, ki Jih vidimo na sliki, privedla pot tudi v Celje in naprej v Savinjsko dolino. Na vprašanje, kaj ju je pritegnilo, da sta takrat ostala v Celju, Peter in Jože nista mogla od- govoriti. Verjetno Jima Je Celje z okolico in ljudmi bilo posebno všeč in prepričalo njuno koledniško srce, da je to njun kraj. Odločila sta se in ostala! žal pa je s to odločitvijo bilo konec še ene redkih koledeniških sku- pin. Kdor je »muzikant«, bo najbolje razumel, kako hudo je bilo »vsem na- šim kolednikom«, kajti, če si muzi- kant« ti bo ostane v srcu in kar Je v srcu je težko pozabiti. Fantje so po- skušali znova, čeprav so bili daleč eden od drugega, so se dobivali sku- paj vsako leto in se ponovno odprav- ljali voščit: srečno novo leto. Vendar fantje postajajo možje, tu se pojav- ljajo življenjske družice, otroci, skratka novo življenje, ki pa zahteva novo pot. Tako se njihovo koledniško pesem dn melodijo slišali zadnjikrat v Sa- vinski dolini 1966. Tega leta so naši koledniki voščili tudi sebi: »Da bi bil srečen in zadovoljen v novem življe- nju. Tako so se na novo l«to 1967 razšli, še so se srečevali, vendar ko- lednikov ni bilo več. Takšna so bila leta kolednikov in So še, kjer so še, vsem vam dragi bralci pa v njihovem imenu — Ve- selja in zadovoljstva polno novo leto. VOJKO RIZMAL Petra Smiljana in Jožeta Jagarina je lorabile pri usmeritvi kmetij. Ko smo se z dekleti dru- gega letnika pogovarjali kam se bodo usmerile, so v ve- čini izjavile, da v kmečki turizem, sicer pa tako, kot so dani pogoji za usmeritev na njihovih domovih. Dek- leta se v času šolanja in bi- vanja v internatu urijo v kuhanju, šivanju, pletenju, učijo se urejati kulturnega okolja na domačiji, pri terh pa posebno poudarjajo odnos do tradicij kmečkega življe- nja, ki je v zadnjih deset- letjih že iv-glnilo iz doma- čij. Učijo se umno gospo- dariti ter se seznanjajo z moderno proizvodnjo kme- tovanja. Letos, marca meseca bodo tudi prvič polagale traktorske izpite, in sicer praktično vožnjo, strojništvo in izpit iz prve pomoči. Malo bolj nerade zaidejo na prakso v hlev, čeprav je v Sentjiu-ju moderno oprem- ljen. Veliko raje se učijo kuhanja tn kulture kmečke- ga doma. Zaradi tega obi- ščejo v dveh letih vse kme- tije, kjer so dekleta doma. in se .seznanijo s tipiko doma vsake posamezne učenke ter potem določijo kaj bi se da- lo konkretno na tisti doma- čiji preurediti in izboljšati. Po končanem šolanju se dek- leta vključijo v društvo ab- solventov kmetijskih šol, ki ima na programu nadaljnje izobraževanje ter izlete v kmetijska področja. Dekleta, ki smo jih spoz- nali ob našem obisku v kme- tijski šoli v Šentjurju, bodo ostala na kmetijah, žal, vsa- ko leto jih to šolanje pre- malo konča, kajti če bomo hoteli imeti na kmetijah izo- bražene kmetovalce in na- predno usmeritev, potem bo morala poprijeti tudi izobra- žena žena, kmetijka in gos- podinja. Ce pa bo nosilka gospodarjenja sama pa toli- ko bolj. kajti danes ni do- volj , da zna samo kuhati • in opravljati živino. Znati mo- ra gospodariti — tega pa se bo naučila le v šoli, ki je bila in bo nosilka vedno na- prednih tokov. Tudi v kme- tijstvu. Z. S. MLADI NAM PIŠEJO PIONIRSKA HRANILNICA V RIMSKIH TOPLICAH Kot članica novinarske- ga krožka sem se odloči- la, da se malo pobliže seznanim z delom šolske hranilnice, katere mentor je na šoli tovarišica Per- šetova, pri delu pa ji pri- dno pomagajo »uslužben- ci« banke, učenci in učen- ke Mihaela Brleč, Darin- ka Cvek, Brezovšek Ma- ruika, Mojca Perše in Fi- lip Jurkošek. Tov. Peršetova je na moja vprašanja odgovori- la naslednje: v osnovni šoli A. Aškerca v Rimskih Toplicah je bila v šol- skem letu 1973/74 prvič organizirana pionirska hranilnica. O novi dejav- nosti v okviru pionirske organizacije ni imel nih- če ix>vsem jasne predsta- ve. Da bi naše pionirsko delo uspešno potekalo, nas je z nekaj temeljni- mi navodili seznanila Lju- bljanska banka. Delo je steklo in trud ni bil za- man, saj so bili že v prvem letu delovanja vid- ni rezultati. Da bi pionir- je še bolj zainteresirali za vlaganje-svojih prihran- kov, smo jih o rezultatih vloženega denarja obve- ščali po zvočniku. O po- spešenem tekmovanju, ki se je vnelo med razredi, priča zbrana vsota ekrog 40.000 ND. Zavest za varčevanje je močna zlasti pri učencih na višji stopnji. Tako se je razredna skupnost 8. b razreda odločila za soli- darnostno varčevanje, ki je namenjeno oblikovanju skupndh sredstev. Sicer pa je od 331 učencev na centralni šoli kar 240 ak- tivnih vlagateljev. Ob kon- cu koledarskega leta nam banka na naloženi denar Izplača obresti, ki jih v obliki solidarnostnih sred- stev uporabimo za pomoč učencem ob morebitnih nesrečah, delno pa jih raz- delimo med požrtvovalne uslužbence. Oktober — mesec varče- vanja in še zlasti 31. okto- ber je tudi za našo hra- nilnico pomemben. Skozi vse letv zlasti pa še te- daj, skušamo za vzgojo vlagateljev napraviti kar največ. Na zboru varče- valcev se pogovarjamo o delu in doseženih uspehih. Na ta dan nas vsako leto povabi tudi predsednik občinske skupščine Laško. Ne samo varčevanje, na- men vseh, ki delajo v hranilnici, je, da bi vzgo- jili mlade ljudi — varče- valce, ki bodo znali de- nar pravilno potrošiti. Prav tako pa je treba paziti, da ta prizadevanja ne bi zapustila negativnih učinkov, saj bi se z vzgojo skopuhov povsem oddalji- li od svojega cilja. OBLAK MAGDA novinarski krožek osn. šole »A. Aškerca« Rimske Toplice 100 TORBIC ZA VIETNAM Letos so vietnamski ot- roci prvič stopili v novo šolsko leto svobodni. Nič več ni bučanja letal nad njimi in grmenja uničeval- nih bomb. Nehalo je smr- tonosno klanje. UtihnUe so puške in topovi. Končno so dočakali mir. mir, ki so si ga tako dol- go želeli. Veseli vstopajo v šolo, čeprav mnogi nimajo ne zvezkov, ne knjig, kaj še- le torbic. Zato smo se pionirji Ju- goslavije odločili, da jim bomo pomagali. Vsak pio- nirski odred naj bi kupil vsaj eno opremljeno šol- sko torbico. Tudi na naši šoli smo izvedli to akcijo. Vsak pionir naj bi dal vsaj dinar, je bil sklep pionirskega odbora. Toda, kdor je dal, je prinesel več. Tako se je to zbira- nje sprevrglo skoraj v te- kmoa^anje. In koliko de- narja smo zbrali? Toliko, da smo lahko kupili kar tri zelo lepe torbice, op- remljene s šolskimi po- trebščinami. V vsako tor- bico smo .še priložili: pi- smo in čestitko za novo leto, razglednice našega kraja, pionirsko ruto, ka- po in značko ter punčko, oblečeno v slovensko na- rodno nošo. V mislih že vidim male- ga Vietnamčka, kako se postavlja s to torbo. Za čudeno gleda barvice, tri- kotnike, šestilo ..., ker ne ve za kaj se vse to upo- rablja. Toda vse spoštljivo gleda. »Oni ne vedo, zakaj to rabim,« si misli in ste.^^e v šolo. Saj se fcudi zanj začenja lepše življenje, ži- vljenje v svobodi in miru. MAROVT MATJAŽ OS »Vera šlander« Polzela STRAH IMA HITRE NOGE Tuberkuloza je težka, nevarna in nalezljiva bo- lezen. Napade lahko kate- rikoli organ človeškega te- lesa, vendar si najpogo- steje izbere pljuča. V pre- teklosti je pokosila nekaj naših najbolj slavnih mož: Simona Jenka, Josipa Jur- čiča, Dragotina Ketteja, Josipa Murna, Srečka Ko- sovela in druge. Bacil tu- berkuloze ne napade sa- mo ljudi, temveč tudi ži- vali. Tako se tuberkuloza širi preko tuberkuloznih živali na ljudi. Tuberkulo- zo je možno povsem izko- reniniti. Naloga vsakega od nas je, da se tudi sam aktivno udejstvuje v tem boju. Ko smo na šoli Kozje izvedeli, da nam bodo na roki naredili tuberkulin- ski preizkus z injekcijo, nas je postalo malo strah, a smo se vsi delali po- gumne. Komaj smo začeli pouk, sta prišli zdravnica in medicinska s^tra. Po- stavili smo se v vrsto in začeli sta z delom. Vsak je hotel biti zadjiji na vrsti. Ostala je samo še .\nica. Zdravnica jo je po- klicala. Ker ni hotela pri- ti, je šla po njo tovariši- ca, a Anica ji je ušla. Kako je tekala po razre- du! Po dolgem naporu jo je tovarišica le ulovila. Peljala jo je k zdravnici, ki jo je hotela cepiti, Ani- ca pa .se je držala za roko. Tovarišica je poklicala ne- kaj dečkov, ki smo Jo pri- jeli. Sestra Je vzela injek- cijo in jo cepila. Anica je nato še dolgo jokala. Tudi v drugih razredih je bilo podobno. Tisti, ki so se delali najpogumnej- še in dražili druge, so bili ob cepljenju največji strahopetci. DEJAN KRESNIK KOZJE 127 83260 KOZJE mtl GROFA BLAGA J A 41 RADO MURNIKi In odkorakal je z zadovoljnim nasmehom. »Dobro me je ohbral dedec, bedasto,« se je natihoma gnevii vitez AJiac. »Le čakaj, prismoda, zvečer oskubim pa jaz tebe! Igral bom oprezneje in z večjimi kockami, viole niso za nič. Zdaj bo treba zopet k Aroiiu. da dobim kaj denarja.« Pogledal je skozi okno. Mimo hiše je jezdil oni sivo oblečeni vitez; le za nekaj trenutkov je videl Ahac njegov obraz in se takoj vprašal: »Kdo je ta človek? Gleda ka- kor levi razbojnik na križu. Kje sem vendar že videl ta potuhnjeni zlobni obraz? Kdo je vendar to?« Premišljeval je, zdajci pa so se mu razširile oči in nehotoma je udaril z dlanjo po mizi. »če ne bi imel ta jezdec črnih las in črne brade, bi stavil jaz, vitez Ahac Doljanski, da sem imel čast videti viteza Hansa Frauensteinerja, pa nobenega drugega ne! Ali se je prebarval? čemu neki? Zdaj sem pa res radove- den. Ali je ali ni? No, saj bo ena pot — le kar za njim!« Preden je stopil vitez Ahac iz obokane veže pri Vese- lem medvedu v Rožno ulico, je zagorietni jezdec kajpada že izginil; Doljanski pa ni obupal in ni ugibal dolgo. »Jahal je na levo. Ako bi bil nameraval iz mesta, pro- ti Dolenjskemu, proti Pisanim vratom, bi bil krenil na desno. Prav gotovo se gunca zdajle na svoji suhi kobili proti Gorenjskim vratom pri mostu. Potem takem se mu ne mudi iz mesta. V naš Novi trg onkraj Ljubljanice ga vabi vrag, pa nikamor drugam, in tam ga moram izvo- hati!« Zavil je v oglato, tesno prečno ulico. .Pokrivala jo je debela plast sivkastega blata tu strnjenega, tam zdroblje- nega. Ozke podolgaste hiše so bile lesene vse od slemena do tal in krite večidel s slamo. Vendar se je dozdevalo vitezu Ahacu, da priveva od teh okajenih vež, od teh saja- stih počrnelih hišic nekaj zanimivega; zdelo se mu je, da priveva v teh tihih, sanjavih stark, ii teh mrakotmh kliu- kovitih uličicah nekaj udobnega, nekaj mirnega in zado- voljnega. Le redkokod je stezal bezeg svojo prašno, ža- lostno zelenje kakor uklet grešnik proseče proti nemilost- nemu nebu ... Le malokje je brstel pisan vrtec, kakor rjuha plodne prsti za polomljeno ograjo. Ob kočah je rasla trava, hira- la zlatica, marjetica. V kote in ogle je bila zanesla sapa cele kupe prahu in usmiljeno vsaj nekoliko zakrila zavrže- ne črepinje, raztrgane čevlje, gnile deske, staro šaro in nesnago. Povsod je dišalo po zatohlini, trohnobi. Tu in tam so bile dišavice posebno neprijetne: zaudarjalo je po dimu, po čreslu, po kožah, po loju. Le redkoma se je ga- nil zrak, utesnjen v ozke tokove mestnih zidin. Okoli Sent Jakoba je stal najstarejši del Ljubljane, starejši od Rožne in kasjieje Hrenove ulice. Tu so prebi- vali ljudje že petnajst sto let pred novim vekom. Ob vznožju grajskega hriba na njegovi prisojni strani, so se naselili še v megleni pradavnini Slovenci in med njimi ostanki italskih Romanov, čolnarji, ribiči, zlasti pa — trgovci. Ogibali pa so se Slovenci levega brega ob kalni Ljubljanici; ogibali so se tamkajšnjih samotnih, grozotnih razvalin stare Emone, koder so ponoči baje strašile po- šastne žrtve kralja Atile in njegovih divjih Hunov, tožili duhovi ubitih in poklanih Ilirov, Keltov in Rimljanov . . . Mimo ozkih in visokih hiš žabje ulice je prišel vitez Ahac na precej prostrani trg pred staro mestno zbornico. Skoraj na sredi trga pred rotovzem je stal mestni vodnjak, ki je dobival vodo z Golovca. Obsenčevala ga je častitlji- va stara lipa. Vitez Ahac se je nekoliko oddahnil; tukaj je bilo vse svetleje in prijazneje in manj zatohlo. Rahel piš je pozibaval zeleno lipo in visoko travo olcoli vodnjaka. Na Kamniti klopi so sedeli v hladni senci pod košatim drevesom hrabri meščanski stražniki in čuvali top. Vitez Ahac se je hudomušno nasmehnil. »Kako vestno stražijo svoj top, lej, lej!« je dejal sam pri sebi. »Morda se boje, da jim ga ne zavleče povodni mož ali pa celo njegova huda baba v umazano Ljublja- nico.« Nasproti Upe in vodnjaka je zagledal vitez Ahac staro poslopje z malim stolpom. Tamkaj, malone na sredi sta- rega trga, na sredi med Pisanimi vrati in Trančo, je stal ljubljanski rotovž s svojim skoraj dvestoletnim zidovjem. Ob siroma odprtih železnih vratih sta viseli dve svetilki, pa le bolj za parado; prižigali so ju varčni Ljubljančani le takrat, kadar je ponoči gorelo kje v bližini. Na stenah so bile zamite, preperele slike: na prestolu žena z zaveza- nimi očmi, mečem in tehtnico, podoba pravice; petelin, simbol hudobnosti; meščan v železnem oklepu, s kratkim kopjem in buzdovanom; grba ljubljanskega mesta in de- želnega kneza... Blizu vrat pod omreženim oknom sta stali klop bridkosti in pa železna kletka za tatove, tatice in druge nerodne grešnike, ki niso znali ob pravem času uiti mestnim biričem. Na tej klopi so tržne dni močno izurjeni hlapci s šibami ali z zavozlanimi jermeni tepež- kall obsojene reveže ali reve. Zdaj sta sedela tukaj dva redarja; prodajala dolgčas, zehala in prijazno bezala drug drugega z dolgima sulicama, da ne bi zaspala in nehala skrbeti za javni mir in red in varnost. V oba vogla sta bila vzidana kipa Adama in Eve; Evo je moral poljubiti vsak, ki je prvikrat prišel v Ljubljano. V prDcm nadstrop- ju so bila tri okna; ozka vrata so vodila na železen balkon, na oder sramote, kjer so razglašali in izvrševali manjše obsodbe. Konec strešnih žlebov sta spakovala dva neokus- na zmaja. Nad streho je molel stolpek z mestno uro in vetrnico. Na trgu je še zmeraj čepelo nekoliko prodajalk. Kme- tice, kajžarice in vrtnarice iz Krakovske in Trnovske vasi, zlasti pa iz šempetrskega predmestja, so prodajale veči- noma domačo zelenjavo. Da ne bi povenili pod sončnimi žarki, so jo škropile; iz košar je curljala in kapljala voda in odtekala po idici proti Ljubljanici. Ko so ženske zagle- dale viteza Ahaca, so se izkušale, da bi prevpile druga drugo: »Pomaranče iz Gorice! Suhe tržaške fige! Vipavske češnje! Dober sir! Sladki mandeljni! Jajca, jajca! Divje grlice in golobi!« Vtem ko so prebivali v Rožni dolini in okoli Sent Ja- koba sJcoraj le rokodelci, obrtniki, so stanovali na Sta- rem trgu od rotovža proti Tranči večinoma trgovci. Ma- lone nad vsakimi vrati je videl tntez Ahac sidro, znamenje trgovstva. Hiše so bile večidel preproste, kamnite, pone- kod tudi še popolnoma lesene. V kamnitem pasu mestnega obzidja, zagoženc med Grad in Ljubljanico, so stale vse podolgoma od reke proti hribu in imele na mnogo ožjem uličnem pročelju le po troje ali celo po dvoje oken. Go- renja nadstropja so molela čez spodnje dele, tako da je bila ulica zgoraj še ožja nego spodaj; bila so malone vsa lesena saj so imeli ljubljanski meščani dovolj dobrega lesa v svojih gozdovih na Golovcu, v Mestnem logu, pri Igu, pri Sveti Katarini. 6t. 51 — 26. december 1975 NOVI TEDNIK — stran 171 IVAN TURINEK številni šoštanjčani in okoličani, predvsem pa delavci Tovarne usnja So stanj, so se pred dnevi na pokopališču v Pod- kraju posloinli od svoje ga dolgoletnega sodelavca IVANA TURINEKA. Zi belka mu je stekla Iti. marca 1924. leta v Skor- nem pri Šoštanju, že ne- kaj let po rojstvu sta mu drug za drugim umrla oče in mati. nakar je odra- ščal pri rejnikih, ki so mu Tuidomeščali starše. Otroška in mladeniška le- ta je preživljal s trdim delom na kmetiji in še kot neizkušen mladenič je moral na rtisko fron- to, kjer je bil tudi ra- njen. Ko se je kot rekonvale- scent vrnil domov na do- pust, se je 1. maja 1944. leta vključil med borce Šlandrove brigade in bil kasneje kurir glavnega štaba IV. operativne cone vse do osvoboditve, ko je bil 12. septembra 1945 de mobiliziran. .Za svoje za- sluge v NOB je prejel medaljo za zasluge za na rod in medaljo za hra- brost, ki ju je s ponosom nosil ob svečanih prilikah. Po demobilizaciji se je za- poslil v tovarni usnja pri industrijski milici, kasne- je pa kot vratar do inva- lid.r- ta, prav tako zavetišče pod Ojstrico — Klemenča Jama). Na Korošico ne hodite v no- vem snegru ali megli, ker Je v-^pon v takih razmerah iz- redno tvegan. Vzpon z Olireš- Ija na Kamniško sedlo zelo f.ahteven (obvezno varovanje ln dereze). Cesta v Logarski dolini prevozna do konca z Elmsko opretno. Vsi podatki »o z dne 21. 12. Ob morebit- ni odjugi ali sneženju se raz- mere takoj sprtSmeniJo in te- daj planinci — pamet ▼ roke. pa doma za peč, ali na Golte. Člani \0 in GRS bodo po vseh postojankah, pa vpra.ša)- te za nasvet. CIC DEBKIJ.AR (načelnik AO Celje) št. 51 — 26. december 1975 NOVI TEDNIK — stran 19 MEIIJIILAIMMIB KOZJANSKEGA STEKU Pred dvema letoma na tistem travniku blizu kozjanske žage še ni bilo nič, le močvirska trava in ločje, v katerem so se skrivale ptice. Potem so zabrneli buldožerji, traktorji, zazvenela zidarska kladiva, močvirje se je začelo spreminjati. Na prostoru, ki ga nekdanji lastniki niso imeli za kaj uporabiti, je zrasla brusilnica Kozje, lepa in prijetna zgradba. Tako je bilo takrat. Nekaj deset mladih ljudi se je oddah- nilo. Vprašanje »kam sedaj« se je odmaknilo v daljavo, izgubilo svojo veljavo, se razblinilo. Delo se je ponudilo samo od sebe. Tudi to je bila pomoč slovenske skupnosti Kozjancem. Da ne bi bili le rezervat delavcev, ki jih potrebujejo tovarne ob robu Kozjanskega. Ce greš po cesti od Kozjega proti Podsredi, se že od daleč sliši brnenje brusilnih strojev. Nedaleč od kozjan- ske žage, blizu spomenika padlim bor- cem XXX. srbske divizije, ki je tod v pomladnih dneh leta 1945 preganjala zadnje ostanke sovražnih enot, se od- pre pogled na brusilnico, zadnjo pri- dobitev Kozjancev. V mislih imaš kote, zatrpane s šaro. tudi smetmi, odvečnimi deli strojev in izdelkov. Po glavi se ti podi misel o razbitem steklu in okrušenih kozarcih. In vendar si se zmotil. Prostori bru- silnice so kot prostori lepo urejene šole, manjka le še mladež in občutek bi bil popoln. Ko stopiš v glavno dvo- rano, pravijo ji proizvodna dvorana, spoznaš, da ni ostalo ničesar od usta- ljenega mišljenja. Mladi molče obra- čajo v rokah steklene predmete, go- voriti se ne da, trušč preglasa vse. Tu in tam se zaiskri in iskra visoko vzpne pod oboke dvorane Spretne ro- ke vrisujejo v steklo like, vsiljujejo mu svojo voljo in ga pokorijo. Okoli osemdeset mladih ljudi dan za dnem oblikuje stekleno maso, ki gre iz rok Kozjancev naravnost v izvoz, celo tja v Sovjetsko zvezo. Med nizko sklonjenimi ljudmi brusi mirno svojo pot namestnik obratovod- je Jože Božiček, mlad med mladimi. Skušava prevpiti trušč, pa se nama ne posreči. V lepo urejeni in mirni jedil- nici je miru dovolj in preveč ušesom, ki so navajena hrupa. »Obrat dela že drugo leto. Začeli smo z 22 redno zaposlenimi in 15 pri- učenimi. Danes jih je za stroji osem- deset in še bi jih potrebovali. Porast proizvodnje je veliko večji kot smo Dričakovali in kot so črnogledo prero- kovali nekateri, ki jim ni bilo všeč, da se gradi v Kozjem. Še danes nekate- rim to ni všeč. Tudi v matični tovar- ni, v Rogaški Slatini. Nebroj očitkov pada in vendar nimajo orav. To smo dokazali.« Božiček je kot vsi mladi zanesenjak !n predan svoji tovarni, njihovi tovarni, kjer je povprečna starost delavca 18 let. Kljub temu, da dela obrat le s 70- odstotno zmogljivostjo, ker ljudi eno- stavno ni, so se že zdavnaj pokazaH uspehi. Morda mlade nekoliko motijo osebni zaslužki, kar pa se je tudi že popravilo. »Menim, da bomo v bodoče morali širše gledati na te stvari in mlade že v osemletki usmerjati v ta fjoklic« pravi Božiček. Kot pred leti Kozjanka, obrat Metke Iz Celja, tudi brusilnica danes pomeni novo vzgibalo v družabnem in gospo- darskem življenju Kozjega. To prizna- vajo vsi. Mladi so zanesli v kraj ži- vahnost, aktivnost na katerem koH področju je močno zrastia. Le stano- vanj ni. So, toda draga ... »Nekateri v Kozjem so se poskusili okoristiti na račun naših ljudi. Zvišali so stanarine v vrtoglave višine. Toda — Kozje ni Ljubljana, kjer si lahko privoščijo vse.« Božiček je jezen, ni mu vseeno. Spomnim se, da so drago zaračuna- vali prav ljudje, ki imajo polna usta govorjenja o napredku Kozjanskega, a ne rečem nič ... Obračava besede in tkeva mozaik. Več bi morali narediti pri samouprav- nih odnosih, ugotavlja Jože. Imamo jasno določene programe. Radi bi fl- nalrzlrali proizvodnjo. Odpadli bi pre- vozi. Seveda je tu še vprašanje tržl- Sča. Tako razmišljajo in ob tem se mi zdi, da Je povprečna starost teh ljudi večjal Cela tovarna misli enako. Tudi An- ton Jost, delegat 00 ZSMS v tovarni. Vrsto akcij je začela in izpeljala mla- dina brusilnica. »Vsaka udarniška ura nam je v ponos.« pravijo. »Ustanovili smo nogometni klub. li- kovno skupino Bruslik. mladinski klub. Prostovoljne delovne ure pa tudi sa- nK)prispevki niso problem. Pomagali smo občanom Pilštajna pri gradnji ce- ste, urejevali smo okolje Trebč. kjer živi Titova sestrična. Z mladinci iz Metke sodelujemo, prav tako z gasil- ci. Imamo svojo desetino pa v SLO smo. Odveč bi bilo govoriti, da dela- mo tudi v vrstah SZDL in v Krajevni skupnosti.« Anton Simonič, sekretar 00 ZK ne utegne razpravljati, mudi se mu za stroj. Pove le, da se število mladih v organizaciji veča, da si prizadevajo za stabilizacijo in da imajo sploh pol- ne roke dela in že beži. Čudovito je. da ni treba iskati dela drugje, da si doma, kjer imaš hrano, stanovanje, da Imaš kolikor toliko do- bro plačo, da tu In tam pomagaš pri- jateljem iz tovarne, nasploh, ni slabo. Tako misli Silva Ferlič iz bližnjega Pilštajna. sestra pa je nekoliko daljša v najinem besedičenju. »To je. verjemite, prijeten poklic in rada ga opravljam. Užitek je pogledati izdelek, ki se ti je posrečil. Več, da si vanj vložil svoje sposobnosti, sebe In prijetno je, če Je všeč tudi drugim. To je del umetnosti. Razumljivo, tisti, ki dan za dnem oblikuje, marsikdaj »pogrunta« tudi kaj svojega.« Kljub hrupu vendarle gremo v dvo- rano. Obrazi radovedno pogledujejo, a se hitro sklonijo nad steklo. In zo- pet zažvižgajo nevidni delci stekla. Franc Cernelč Je predsednik sindi- kata. Ne da se motiti, na vprašanja pa vendarle odgovarja. »Mladi smo, nimamo še izkušenj. Trenutno si najbolj prizadevamo, da bi Izboljšali izobrazbeno strukturo. Veliko jih je, ki še osemletke nimajo dokon- čane in tem velja naša skrb. V Koz- jem je večerna osemletka. Da ne po- zabim: ustanovili smo tudi ansambel, ki je že večkrat nastopal, v kratkem pa bomo organizirali turnejo po šmar- ski občini. Vam niso povedali za dram- sko sekcijo? Zapišite: veliko nam pomaga, tudi finančno, prosvetno društvo iz Koz- jega.« Stroji brne in brne. Na tleh se kopi- čijo izdelki, včasih zaškripajo vrata, pade beseda ali dve. Nič se ne spre- minja, le ob dveh se utrne na vse strani Kozjanskega črna črta mladih, ki dajajo kraju nov utrip, novo življe- nje. Postali smo ob vratih, klepetali, ko- vali načrte. Le včasih je mimo nas pri- peljal kakšen avtomobil. Po cesti, ki bi že zdavnaj n>orala biti asfaltirana. Zaradi nje Je tudi lom stekla večji ... •Brusilnica je velik napredek za kraj pa tudi za Kozjansko.« je ob slovesu ugotovil obratovodja Drimel Ludvik, najstarejši med mladimi, četudi ne star. »Še bi potrebovali ljudi, kakšnih trideset nam še manjka in upam, da bodo prišli.« Nazaj grede po cesti mimo spome- nika sem premišljal o govoricah, češ. da je Kozjansko dobilo malo ali skoraj nič. Morda na videz res zgleda tako. ob skupnem seštevku pa je slika ne- koliko drugačna. Brusilnica je gotovo veliko. Takšna bo sodba vsakega, ki bo obiskal ta obrat mladosti In zagna- r>osti. MILENKO STRAŠEK Franc Cernelč Darinka Ferlič Silva Ferlič Anton Simonič Jože Božiček Anton Jost 20. stran — NOVI TEDNIK St. 51 —. 26. december 1975 zaupno TUDI DOLGONOSO BI MARAL, ČE BI VEDEL ZANJO v vaši rubriki Zaupno sem prebral o zaskrblje- nosti mladega dekleta, ki ima malo daljši nosek. Trdno sem prepričan, da m tako hudo kot misli ona. Pravi, da nima fanra, jaz pa pravim, da pvošten in skromen moški ne gle- da toliko na telesno na- pako kot na značaj, kar je mnogo bolj važaio. Za slab značaj pa si je vsak človek 99 odstotkov sam kriv, ker se noče in noče poprijeti tistega dela, ki je človeku v ponos in ko- rist. Jaz sem star 35 let m moje največje bogastvo je zdrajvje, poštenje in skro- mnost, sreče v ljubezni nimam, čeprav nisem ni- koli gledal na zunanjo le- poto ženske. Občudujem samo notranjo lepoto, ki žensko dviga in jo ple- meniti. Ker nimam dekletovega naslova, a bi ga želel, ker bi ji pdjsal, se obračam na vas. Jaz vas prosim, če bi tisto dekle dobilo moje pisanje v roke ali pa, da mi na katerikoli način omogočate stik z dekle- tom. Tudd sporočite ma na kratko, kaj vi mislite o meni, v časopos pa ne že- lim priti. XY SPOŠTOVANI FANT, nak, tako se ne bova zme- nila. Ohranila sem vašo anonimnost, v časopis pa sem vas zato »dala«, ker vam ln vam podobnim že. lim od.^ovoriti javno. Naš kotiček ni ženitna posre- dovalnica, zato vaši želji, da bi vam ugodila in sporočila naslov dekleta z dolgim nosom, ne bom u.godila. Morda se bomo kdaj o taki obliki v na- šem uredništvu še pogo- varjali, za zdaj pa ostaja rubrika izkjučno sveto- valska. Ker je čas muhast in prazniki blizu, pa se boste morda kdaj sreča- la! Vi, ki vam je vseeno, če ima ženska dolg nos in ona, ki sramežljivo skriva pogled zaradi tega v tta. Cisto prav imate, ko menite, da je pri ženski važna notranja lepota, bo- jim pa se, da je potrebno veliko truda, da se je od- krije. Kaj naj si mislim o vašem pisanju? Da pošteno mislite, po- šteno živite, da pa vas čas prehiteva. Kajti, čas, v katerem ži- vimo, ni naklonjen ideali- stom vaše sorte. Leta pol- zijo mimo, ne da bi se jih zavedali. Notranje le- pote odkrijemo v tem ča- su malo, zato ste se tudi vi že nabrali nekaj križev in postali star fant. Kljub temu, da sem vas opozo- rila na to, da leta hitijo, vam ne morem pomagati tako kot bi vi želeli. Pa hvala za iskrene želje za novoletne praznike in vzpodbudo pri delu. Veste, včasih to zelo dobre dene. NATAŠA GURMANSKI SILVESTER V svetu velja mnenje, da slovijo po svojih kuhi- njah samo tisti hoteli, kjer vihtijo kuhalnice mo- ški, češ, kuhanje je svoje- vrstna umetnost, tej pa ženske niso kos. Kratek sprehod po treh celjskih hotelih pa je zgornjo trditev ovrgel. V hotelih Evropa, Celeia in Merx se vedno dobro je, čeprav vihtijo tam diri- gentsko palico ženske — mojstrice kuhanja in ob- loženih miz. V kratkih intervjujih smo jih vprašali, kaj v njihovih hotelih »varijo« za letošnjega Silvestra in ponudile so nam toliko specialitet in možnosti, da vseh ne bomo mogli prak- tično uporabiti. Lahko pa bomo izbirali, kar je pri- poročala predvsem šefinja kuhinje v hotelu Evropa MILICA KOREN. »Ker imajo ljudje tako različ- ne okuse, smo se pri nas za letos odločili, da bomo pripravljali jedi le po na- ročilu. Pripravljeno bomo imeli samo srno v lovski omaki in kruhovimi cmo- ki, če pa bosta silvestro- vala dva, pa priporočam silvestrsko ploščo, kjer bo več vrst mesa in različna priloga Kot sladico bomo imeli kremove rozine, tor- to in sadne kupe. Igrale bodo tri godbe, zaželjeni pa so gosti z dobro voljo. Imamo pa že vse razpro- dano.« Glavna kuharica Milica, ki je polna dobre volje in vedno nasmejana, taka pa bo morala biti zlasti na starega leta dan, ko bo priprav največ, priporoča tudi za praznovanje v do- mačem krogu »meni po naročilu«. Pri tem se na- vihano nasmeje in pravi, da bo gostiteljica najbolj zadovoljila goste na ta na- čin, da bo uganila kaj ra- di jedo in jim s tistim tu- di potregla. Vodja kuhinje hotela Celeie ŠTEFKA EMERŠIČ nam je silvestrsko večer- jo, ki jo bodo pripravili v njihovem hotelu, pove- dala kar na pamet, če se boste odločili zanj, potem boste jedli: nadevana ob- ložena jajca po rusko, pe- čenega^ purana, dušeno rdeče zelje, mlince. Za glavno jed pa: svinjsko mrežno pečenko, telečji pariški zrezek, krompirje- ve kroglice, izbrano sola- to, za sladico pa lešniko- vo torto in kavo. »Za zaposleno ženo, ki ne bo imela dovolj časa za kuhanje silvestrske ve- čerje pa priporočam mr- zlo mesno ploščo s fran- cosko solato, hladno mr- zlo pečenko ali kakšno mesno solato. Za tisto pa, ki si želi bolj potruditi in goste razveseliti s to- plo večerjo, pa priporo- čam za predjed domačo gnjat s hrenom. Za glav- no jed pa: telečji zrezek v gobovi omaki, gnjatne ocvrtke, motovileč in ra- dič, za sladico pa sadno kupo.« Vodja kuhinje hotela Merx ANTONIJA LON- ČAR, nam je vedela pove- dati, da bo pri njih sil- vestrska večerja po izbi- ri. Imeli pa bodo priprav- ljeno tople in hladne predjedi ter glavno jed, sladico in kavo. Posebej pa priporoča za hladno predjed izbiro med hlad- nim rostbifom in pikant- no ploščo. Med juhami, colbert juho in dvojno močno juho, med toplimi predjedmi pariške škam- pe s tatarsko omako in beluše po francosko. Za glavno jed pa bodo imeli še posebej priprav- ljeno srno š cmnkt in brusjiicami ter silvestr- sko mesno ploščo s pri- logami. Za sladico pripo- ročajo šarloto. omleto presenečenja in kavo Merx. St. 51 — 26. december 1975 NOVI TEDNIK — stran 21 iPOin: NT^ Šra^^^ - ŠPIMIT NT - ŠPHgJ" NT TKS CELJE POMEMBEN NAPREDEK že 1. skupščina TKS je začrtala pot razvoja telesne kulture v Celju, ki temelji na množični osnovi, Tele- S7ia kultura mora še bolj postati vsakodnevna potreba človeka, ki mu pomaga oblikovati ustvarjalno člove- kovo osebnost in mu daljša aktivno življenje. Izpostaviti je potrebno dejstvo, da smo v letu 1975 dosegli primerne rezultate na področju temeljne tele- sne vzgoje in športne rekreacije, nekoliko manj pa na področju tekmovalnega športa, zlasti pri vrhunskem športu. Kazatelji, da se telesno-kulturno udejstvuje skoraj petina občanov (v šŠD okrog 8.000^ športnih društev okrog 3000, da je TRI M značko osvojilo 11200 občanov, da se v okviru TRIM sindikalnih igrah rekreira čez 3500 odraslih)^ nas prepričuje, da bazira naša telesna kultura na množičnosti. Uspehi na področju tekmovalnega športa so sicer zadovoljivi, niso pa taki kot smo jih pričakovali in bili vajeni. Na tem področju nas razveseljujejo zlasti kegljavke Celja, ki s svojimi tremi članicami reprezen- tance SFRJ sodijo v sam jugoslovanski vrh in roko- metaši, ki so v letu 1975 dosegli vse možne naslove v Sloveniji: osnovnošolski in srednješolski prvaki, pionir- ski in mladinski prvaki; člani pa premočno vodijo v II. zvezni ligi. Razveseljivo pa je zlasti dejstvo, da tvo- rijo naši rokometaši v vseh kategorijah ogrodje repre- zentance S RS, da imamo stalnega člana državne re- prezentance v mladinski (Ivezič) in članski vrsti (Vla- do BojovičJ in da je Vlado Bojovič edini olimpijski kandidat iz Celja. Razveseljiv je tudi dvig kvalitete pri hokejaših in mladincih KK Kovinotehna. Ze v letošnjem letu smo v Sloveniji pričeli z javno razpravo o prednostni razvrstitvi športiih panog na področju vrhunskega športa. Za dogovor bo za vse nas odločilnega pomena. Dogovoriti se moramo torej o tem, v katerih panogah in pod kakšnimi pogoji bodo omogočeni resnično vrhunski dosežki v športu pri nas. To pomeni, da bomo v prednostnih športnih panogah uresničevali celovit koncept vrhunskega športa, ki bo temeljil na svoji široki bazi, v pratkično vseh šolah, ki se bo ob optimalnih pogojih in ob strokovnem delu ter z nenehno selekcijo ožil in dobil svoj vrh v vrhun- skih športnikih, vsi tisti, ki bodo odpadli, pa bodo seveda imeli dovolj možnosti za uveljavljanje v šport- no rekreativnem delu telesne kulture. Pri tem pa ne smemo pozabiti na panoge, ki tvorijo takoimenovani »športni minimum« (plavanje, smučanje, strelstvo, pla- nince-alpiniste itd.). Ob vsem tem kaže opozoriti na dva elementa: 1. Odločati se moramo stvarno, upoštevajoč realne možnosti. Kompromisi vseh vrst bi bili škodljivi, še posebej, če bi vodili k pretirani širitvi kroga priori- tetnih panog. To bi namreč pomenilo siromašenje, raz- drobljenost materialnih, kadrovskih in drugih poten- cialov ali pa bi škodilo množičnosti v telesni kulturi. 2. Končna odločitev mora biti v vsakem primeru dogovor, sporazum vseh zainteresiranih in odgovornih, še posebej delavcev, ki združujejo sredstva za telesno- kulturno dejavnost. Bistvene spremembe bodo zlasti na področju tekmo- valnih sistemov. Sedanji so neprimerni, predragi in v marsikaterih panogah nesmiselni. Težišče bo v bo- doče na občinskih in dogovorjenih tekmovanjih. Novi tekmovalni sistemi bodo uvedeni s 1. 9. 1976. Ker so te spremembe res korenite, pozivam vse občane, zlasti pa športnike, da se aktivno vključijo v javno razpravo, ki bo trajala do 15. januarja in s tem prispe'vajo svoj delež, da bo naš dogovor odraz želja večine in v smislu dogovorjene politike. PAVLE BUKOVAC STRELJANJE LE KROG RAZLIKE v Ptuju je bil troboj ekip Velenja, Celja in domačinov. Tekmovali so z zračno pišto- lo standard. To pot so ekipo Celja zastopali: Polde Teržan (359), Jože Teržan (367), Mar- jan Dobovičnik (371), Vinko Lavrinc (370), Vili Dečman (358) in Tone Pihlar (355). Kalcor vidimo sta tudi to- krat celjske vrste okrepila Jože Teržan in Vinko Lav rine, ki drugače nastopata eden za Ljubljano, drugi pa za Rečico nad Laškem. Kljub tej okrepitvi pa Celjani niso uspeli zmagati. Premagali so jih Velenjčani, ki se razvija- jo v izvrstne strelce. Zmagali so le za en krog razlike. Ekipno: 1. Velenje 1465 kro- gov, 2. Celje 1464 in 3. Ptuj 1397 krogov. Posamezno: 1. Hinko Bola .374 kr., 2 Franjo Zučko 372 kr. (oba Velenje), 3. Marjan Dobovič- nik 371 kr., 4. Vinko Lavrinc 370 kr. 5. Jože Teržan 367 kr. (vsi Celje) itd. NOVO STRELIŠČE v prisotno.sti predstavnikov družbenopolitičnih organiza- cij, so v novi osnovni šoli »Bratov Dobrotinšek« v Voj- niku slovesno odprli novo strelišče za vežbe in tekmo- vanja z zračnim orožjem. Ob tej priložnosti je bilo izvede- no tekmovanje v počastitev dneva JNA z zračno puško serijske izd., ki se ga je ude- ležilo 11 eikip strelskih družin iz naše občine, že drugič za- pored moramo grajati ekipo SD »Celje«, ki je ponovno nastopila številčno okrnjena kar vsekakor kaže na dolo- čene slabosti med strelci in vodstvom v tej družini. Rezul- tati ekip: 1. SD »Kovinar« — štore 1034 krogov. 2. SD »Bratov Dobrotinšek« — Voj- nik 954 krogov, 3. SD »Tem- po« Celje 877 kr. 4. Zveza rezervnih vojaških starešin — Vojnik 843 kr. itd. Najboljši posamezniki: 1. Marjan Do- bovičnik 282 kr. (izenačen njegov celjski rekord), 2. Ivan Kočevar — 273, kr 3. Vili Dečman 268 kr., 4. Franc Hočevar 264 kr. 5. To ne Jager 263 kr. 6. Slavko Sisinger 258 kr. Pio konč- nem tekmovanju je predstav- nik občinske temeljno telesno kulturne skupnosti predal zmagovalni ekipi pokal. Naj- boljši posamezniki pa so pre- jeli skromna praktična da- rila, katera so prispevala ne- katere delovne organizacije. Naj se ob tej priliki zahva- limo ravnatelju šole v Vojni- ku Miru Klančniku in ing. Šetinu predsedniku ZRVS, ki sta poleg drugih v marsičem prijx>mogla, da je prišlo do p>ridobitve strelišča. NAGRADA NT-RC ŠPORTNIKOMA LETA! VLADO BOJEVIČ, EVA LUDVIG Tudi letos je naše uredni- štvo Novega tednika in Radia Celje skupaj z TKS Celje ter ljubitelji športa pripravilo izbiro najboljših športnikov v celjski občini za leto 1975! Kot smo že v napovedih pri- čakovali in napovedovali je bil tokratni izbor resnično težak, saj so celjski športni- ka oz. športnice prav v letoš- njem letu izredno izenačeni. Po pregledanih glasovnicah smo ugotoa-uli naslednje. Naj. boljši športnik je postal Vla- do Bojevič, član RK Celje, član državne reprezentance in in edini celjska kandidat za prihodnje olimpijske igre v Montrealu. Najboljša šport- nica pa Eva Ludvig, KK Ce- lje, stalna članica državne re- prezentance in sploh že vr- sto let. ena najboljših keg- Ijavk v Jugosalviji. Medtem, ko je Vlado ta naslov osvo- jil pi-vič in tudi kot prvi pre- trgal nit dominacije celjskih atletov (ti so do zdaj skoraj brez konkurence osvajali ve. dno prvo mesto v naši an- keta), pa je Eva tokrat posta- la prva že drugič. Nekaj statisti&iih podatkov o letošnji anketi: pri šport- nikih je dobilo glasove 36 športnikov, pri športnicah pa 24. Zajete so bile skoraj vse panoge, ki kaj pomenijo ta- ko v celjskem športu, kot seveda tudi v slovenskem, jugoslovanskem in mednaro- dnem. Zlasti pri bralcih, kd so i>oslald izpolnjene glasov- nice v našo redakcijo, je bilo videti, da jim je všeč en športnik, ostale pa so napi- sali več ald manj po spomi- nu. Drugače je bilo pri ti- stih, ki stalno profesionalno ali »pol profesionalno« spre- mljajo celjsko športno življe- nje Kombinacija tega nam je dala končne rezultate, za katere mislimo, da so dokaj realni. Resnici na ljubo, ver- jamemo, da bodo tudi po tej anketi kritike, vendar vsak ima pač svoje oči... Povedati moramo, da smo pri izbiri upoštevali tako do- sežke posameznika, raasširje- nost panoge, predvsem pa športnikov odnos do športa in še bolj do družbe. ŠPORTNIK 75: točk 1. VLADO BOJEVIC (RK Celje) 178 2. STANKO LISEC (AD Kladivar) 129 3. MIHA BOJEVIC (RK Celje) 123 4. TONE SAGADIN (KK Kovmotehna) 84 5. VOJKO BRATEC (HDR Celje) 66 6. DUŠAN PREZEU (AD Kladivar) 64 7. MARJAN DOBOVIC. NIK (SD Celje) 56 8. MICO MIJAC (AD Kladivar) 54 9. BOJAN LEVSTIK (RK Celje) 24 10. JOŽE JERAM (SD Celje) 19 ŠPORTNICA 75: točk 1. EVA LUDVIG (KK Celje) 1(H) z. MAGDA URH (KK Celje) 153 3. DANICA URANKAR (AD Kladivar) 146 4. ALIJANA KOVAČ (AD Kladivar) 117 5. SENJA JEZERNIK (SK Izletnik) 112 6. JANJA MARINC (KK Celje) 82 6. ZVONKA BLATNIK (AD Kladivar) 77 8. BARBKA GODNIK (HDK Celje — tenis) 49 9. MARIJA URANKAR (AD Kladivar) 41 10. MAJDA BOROVŠEK (KK Kovinotehna) 36 Vsem najboljšim športni- kom in športnicam tudi naše iskrene čestitke z željo, da bodo prihodnje leto še bolj- ši. Podelitev priznanj bo v januarju 76 na skupni prire- dit« z zaključkom letošnjih sindikalnih športnih iger. TV KATEGORI- ZACIJA ŠPORTNIKOV Na osnovi jugoslovan- ske kategorizacije šport- nikov za obdobje 1974—76 in spiska perspektivnih športnikov ZTKOS ob- javljamo spisek kategori- ziranih športnikov za ob- močje občine Celje po panogah: ATLETIKA Mednarodni razred: Pe ter SVET, Zdravko PE- ČAR Zvezni razred: Mičo MIJAC. Dušan PREZEU, Danica URANKAR, Perspektivni razred: Bo- ris COP, Aljana KOVAČ, Rok KOPITAR, Za.služni športniki 1945 —70: Stanko LORGER, Draga STAMEJCIC KONJENIŠTVO Zvezni razred: Vlado RANCIGAJ, Eva ZAVRŠ- NIK KEGLJANJE Zvezni razred: Eva LUD- VIK, Magda URH, Janja MARINC ROKOMET Zvezni razred: Vlado BOJOVIC (olimpijski kan didat) Perspektivni razred: Slavko IVEZIC LETALSKA ZVEZA Zaslužni športnik Jugo slavije: Branko LESKO- ŠEK Zvezni razred: Stanko FARTELJ IZ MOJE BELEŽNICE NANJE POZABLJAMO Ko tako ob koncu vsake- ga leta brskam po svojih dveh debelih beležnicah, v ka- terih preko leta beležim vesele in žalostne trenutke celjske- ga športa, večkrat zasledim pripombe ob robu zapiskov o katerih sicer ne poročamo, toda so vedno spremljejoče. Beseda je o trenerijih, pe- dagogih in o naših navijačih. Na njih vedno pozabljamo. Včekrat lahko zasledimo po kakšnem velikem uspehu celjskih športnikov naslove in izjave, ko navajamo, da je ta ali oni športnik odločil vprašanje prvaka. Toda ved no je za temi športniki tre- ner, ptidagog, ki s svojim delom gradi športni uspeh. Ne mislim sedaj navesti vseh. Toda dejstvo je, da celjski roltometaši ne bi dosegli ta- kšen uspeh, če za njim ne bi stal rutinirani in marljivi trener prof. Tone Goršič. Tu so še Franci Ramskugler, na atletskem štadionu marljivi Mladen Pavljak, s svojimi ko- legi. Koliko ur preživijo Si- mo Važič, Andrej Peterka, Roman Lešek, Miro Kocu- van, Milko Babovič, in dru- gi ob stezi, ko pa njihovi varovanci sprejemajo naše če- stitke ob koncu tekmovanja se oni že podajajo zadovoljni domov. Zadovoljni, da so do- segli svoj cilj. Nikoli niso v prvem planu in nikoli ne po- pustijo. Enako je v celjskem Mest- nem parku. Prvič smo videli po tekmi Celje: Triglav, da so po zmagi domači igralci na rokah dvignili svojega no- vega trenerja Jožeta Trebuša- ka-Sipija. To je bila njihova zahvala za njegov trud in njegovo delo. Pa čeravno so le dan pozneje po ostrem in zahtevnem treningu v gar- derobi po malem preklinjali ta hokej. Toda vsi skupaj imajo radi hokej in si želijo uspeh. S takšnim trenerjem in svojo voljo ga bodo do- segli. Sedaj pa poglejmo na dru- go stran. Imamo v Celju šta- dion, štadion, ki je nekoč na nogometne tekme privabljal več kot 2000 gledalcev. Tu je tudi dobro moštvo. Toda rav- no to moštvo, ki je že izgu- bila nekoliko generacij dobrih nogometašev, ni imelo sreče pri izbiri trenerja in v prvi vrsti športnega pedagoga. Rezultati so tu. Večkratni spori in nešportni prijemi na relaciji trener — igralec se vrstijo. In ko bo tudi tu nastopil pravi trener^ se bo dvignil kakovost in število gledalcev. Ob koncu še nekaj o gledal- cih. To so največje bogastvo vsake športne ekipe. Na .Je- senicah nosijo hokejiste. Ha- la Tivoli je znana po košar, kaško vzgojeni publiki. Mi v Celju pa imamo »zlato« ro- kometno publiko. To smo po- trdili na vseh letošnjih tek- mah v II. zvezni ligi. To so lahko videli domačini v Ljub- ljani, Slovenjgradcu in dru- god. Zato menim, sedaj od vstopu v novo športno leto, da so si vsi marljivi športni trenerji Celja in vsi gledalci, ki so se zbrali ob vsaki so- boti na Skalni kleti, zaslu- žili priznanje. Brez vas ne bi bilo dobrega športa v mestu ob Savinji, brez vas bi bilo Celje športno nezanimi- vo, mrtvo in žalostno. J. KTJZMA VSEM OBČANOM, ŠPORTNIKOM, TELESNO—KULTURNIM DE- LAVCEM IN ORGANIZACIJAM ŽELI SREČNO NOVO LETO 1976 TELESNO KULTURNA SKUPNOST CELJE Vsem sodelavcem športne strani v Novem tedniku in športnega pregleda v Radiu Celje, športnikom in športnim delavcem ter ljubiteljem športa še lepše športno leto 1976 ŽELI ŠPORTNO UREDNIŠTVO NT — RC 22. stran — NOVI TEDNIK §t. 51 — 26. december 1975 NOVO LETO NA PERONU V zadnji številki vašega lista ste nas bralce spodbudili, da bi lahko tudi mi sodelovali pri sestavi novoletne šte- vilke. Da bi vam bila dobrodošla kaka primerna zgodbica. Že od nekdaj rada pišem in odločila sem se, da vam pošljem izvirno novoletno zgodbo: Novo leto na peronu. Upam, da je primerna in za objavo. Zahvaljujem se že vnaprej, želim vsem srečno novo leto in ostajam s spo- štovanjem. rak ne je spustil na zasneženo vojvodinsko ravnino. Maja je opusiila brisanje okenanega steniu, da bi lahko videla kraje, mimo katerih je drvel vlak. Z vzdihom se je naslonila nazaj \ in si z roucem obrisala puino čelo. Bila je naveličana vožnje, utrujena. ' V dimu pip m cigaret ji je postalo ^ slabo. Bila je stisnjena v kot ozkega ] kupeja. Kamor so jo zrinili potniki, ' ki so na prestopni postaji prihrumeli in se vsuLi v njen oddelek. Vreče, mre- že, pletene košare m bisage so bile vsejmjvsod. V njih so bili gosaki, Kure in race, s katerimi so se ljudje menili kot s starimi znanci. Živali so jim po svoje odgovarjale m stegovale vrato- ve. Zadišalo je po česnu in ostrih za- čimbah. Steklenice so romale iz rok v roke. Tudi Maji ao ponudili, a je vljudno odklonila. Postajalo je bučno in veselo. Pogovor je tekel povečini o praznovanju novega leta, kam vse da se peljejo, kje bodo dočakali novo le- to. Pa o porokah, krstih in slavah, kamor so povabljeni. Mlaskali so od ugodja in si mastna usta brisali v ro- kave. V vseh obrazih je bila vedrina in prijaznost. Maja se je še bolj stisnila v kot, noge je vlekla k sebi, ker je z grozo opazila, da ima obe nogavici strgani in da pentlje polzijo po mečih V so- parici kurjave in toploti teles ji je bi- lo tako vroče, da ji je začelo teči po obrazu. Piider je za seboj vlekel ma rogaste lise in lasje so se ji lepili na čelo. Poskušala je odpreti okno, stek la so bila zaledenela m trdno zabita. Stokrat je že pogledala na uro, da bi po času ugotovila kako daleč je še do cilja, še dvajset minut in če vlak ni- ma zamude, bo v Novem Sadu! Maja se je dvignila in se hotela pogledati v zrcalo na nasprotni strani. Gosak, ki je ležal na tleh. se je dvignil in ho- tel šavsniti pc njej. Hitro je padlo nazaj na sedež. »O, bože mili,« je pomislila, »kako strašno se je voziti, še preden prideš na cilj si tako zbit, da bi se najraje kam zavlekel in potegnil odejo čez glavo. Ampak, če pomisli, da gre k fantu, vojaku, da bosta skupaj slavila prihod novega leta, vse te muke nič ne pomenijo.« Ljubeče se je ozrla na svoj kovček, v katerem so bile same dobrote za Marka, ki jih je dva dni tako skrbno pripravljala. In spet bo rekel: »Nobena druga tega ne bi znala tako okusno pripraviti, kot ti. Maja.« In potem jo bo objel in stisnil k sebi Sladko jo je spreletelo in zaprla je oči. xxx Maja m Marko sta se spoznala pred dobrim letom v bolnišnici. Tja so pri- nesli nezavestnega, ker se je z motor- jem težko ponesrečil. Ko se j& zbuail iz narkoze, je ob svoji postelji zagle- dal mlado, okroglolično sestro. Bila je Maja. »ALi imam še noge?« je dah nil skozi brezkrvne ustnice. »Seveda jih imate in še dolgo bo- ste hodili z njimi, sarno nekaj časa boste morali ostati tukaj!« je toplo rekla. Ostal je pol leta. V tem času se je navezal na Majo, ki je zanj skr bela ko ljubeča mati. Ko se mu je zdravje vračalo, je začel misliti na de- kleta. Njegova prejšnja ljubezen s Ta- njo se je razbila tik pred nesrečo. Njeni starši so bili ugledni zdravniki, Markov oče pa delavec v tovarni. Rada sta se imela, a oba sta vedela, da iz te ljubezni ne bo nič. Tanja se nikoli ne bi mogla vživeti v preprosto živ- ljenje, čeprav je bil Marko že skoraj pri koncu fakultetnega študija. To mu je odkrito priznala in da se je tiste dni ponesrečil, je bila - verjetno posle dica njegove razstresenosti. Maja je bila živo nasprotje Tanje, bila je dobra, preprosta, domača in bolniki so jo oboževali. Za vsakega je našla besede tolažbe in bila jo je sama ustrežljivost! Marko jo je začel opazovati, privlačila ga je in vedel je, da je vanj zaljubljena! cesto si je že- lel, da bi jo imel.. . Teden dni pozneje sta njegovo oz- dravitev proslavljala v Maiini sobi. To ni bilo tako, kot s Tanjo, a vseeno le- po. Maji so od sreče žarele oči in ču- til je, da bi umrla od žalosti, če bi jo zapustil. Pozneje doma mu je prišlo na misel, da v vseh urah. ki sta jih pre- bila skupaj, nista govorila veliko. Ko je Marko začel s pogovorom, je Maja zamahnila z roko in rekla, naj ne go- vori preučeno in da so druge stvari lepše. Naslednje tedne sta se sestajala pri njej. Stregla mu je, saj je znala dobro kuhati in prekipevala je od za- dovoljstva, če jo je pohvalil. Ko je Marko moral na odslužitev vojaščine, je Maja od obupa, da bo odšel, skoraj ponorela. »Leto bo kma lu okoli,« jo je tolažil. »Za novo leto bom zaprosil za dopust, k meni boš prišla in skupaj bova praznovala.« xxx In sedaj se pelje k njemu. Vse je postajalo svetlejše. Bližali so se me- stu. Ko je stopila na zasnežena tla in so jo objele od zadaj dve močni roki, bi najraje zavriskala od sreče. Spet je skupaj z njim, njena sreča je neskončna; Pet minut pozneje ji je odprl vrata hotelske sobe. Ni jih še dobro zaprl, že mu je planila v objem in ga poljubovala. Nalahko jo je od- rinil. »Utrujena moraš biti m če se ne motim, so tam notri same dobro te! Kar sline se mi cedijo po njih!« Hitro je skočila h kovčku in začela jemati stvari iz njega. Bila jih je pol na miza in Marko je začel jesti v ve likih grižljajih. Maja je natočila še vina v kozarca in mu nazdravila Zde lo se ji je, da je fantov obraz zaskrb- ljen. »Te nekaj teži«, je naravnost rek la. »Ali imaše težave?« »Da, Maja, uganila si! Pomisli, na- mesto štirih dni sem dobil samo dva dni dopusta. Zaradi snega in ker še vedno pada, moramo biti v priprav- ljenosti. Verjetno bomo šli na teren Za polovico boš prikrajšana in to prav za Silvestrovo noč. Ne bova mogla skupaj dočakati novega leta. Tako zelo mi je žal, zaradi tebe. tako daleč si prišla.« Senca ji je spreletela obraz, žalost- na je postala. Sprostila se je šele v postelji, kjer je kmalu mirno zaspala. Marko ie s prižgano cigareto v temi strmel v strop in se spraševal, kaj bo iz tega. Majo ima rad. hvaležen ji je. n ljubezni do nje ni čutil. V siju ci- garete je r^idel kako spokojno in sreč- no počiva njena glava na blazini. Vsaj dober bom z njo. dvo dni nista r>eč nost. A baraba bi bil, če bi jo ranil. Zjutraj je bil že zgodaj pokonci. Maja je bila začudena, a ji je pojas nil, da se mora vsak dan javiti v ka sami, da je to pravzaprav čuden do- pust. Popoldne sta hodila po mestu. Razlagal ji je znamenitosti kraja. Nič ji ni vzbudilo zanimanja Zeblo jo je in sneg je še vedno padal Rada bi kam na toplo in ustavila se je pred veliko razkošno kavarno. »Zebe me, rada bi nekaj toplega popila.« ga je zaprosila »Ne tu notri!« je trdno odbil. »Sa- mi oficirji so tam in neprestano mo- ram pozdravljati!« Peljal jo je v drug lokal v bližini in bila je spet srečna, čakala ju je še ena noč in Marko se jo je bal Skle- nil je, da mora biti nežen z njo in za- to je držal Majo trdno objeto ob svo iem telesu in ker so se ure počasi vlekle, se je začel pogovarjati z njo o svojih znancih, kdo je že diplomiral, kdo se je že zaposlil in kaj je novega v gledališču, čigar član je bil Ni mu vedela dosti povedati Začelo je čeb [jati. da se za te stvari ne zanima, pač pa da ve, kako je Sonja nesrečno za- ljubljena. Da je Tone pustil Ančko da je imela Milica splav, da se bosta Korenova ločila in. da se je tista do- mišljava Tanja, ki je z njim študirala, poročila s starejšim zdravnikom Ni vedela, kako ga je s to novico zadela Do jutra ni mogel zaspati Težko ie čakal, da bo Maja popoldne odpoto vala Na prostranem peronu postajne- ga poslopja jo je na hitro poljubil. Živci so mu bili pri kraju in želel je proč »V kasarno moram, zato se poslo- viva. Hvala ti za vse in srečno novo leto!« Zajokala je in skrila glavo v volnen šal. še enkrat ji je pomahal in hitro odšel. Množica veselih ljudi se je pre- rivala po peronu. Iskala je svoj vlak. Po zvočniku je slišala, da vlak, prav ta njen vlak zaradi žametov na progi ne bo odpeljal šele opolnoči, če bo proga očiščena »Ne, v Silvestrovi noči se ne bom vozila v zasmrajenem vlaku«, je skle- nila Maja. »Raje ostanem v mestu še en dan. četudi v hotelski .^obi«. Moš- kega v recepciji je prosila, da je vpra- šal v Markovo kasarno, če bi bil ta tam. Odgovorili so mu, da ima dopust in se zagotovo danes ne bo vrnil tja Čudno, je pomislila, saj je pravkar rekel, da mora v kasarno. Do večera je v sobi poležavala, potem pa je po- mislila, da je Silvestrov večer in že- lela je ven, med vesele ljudi. Na tisto razkošno kavarno se je spomnila in kmalu je stala pred njo. Vstopila je in našla mesto pri mizici v .kotu. Udobno se je namestila. Vsa tesnoba ji je prešla. Ko je izpila skodelico vroče kave, ji je postalo toplo. Začela se je ozirati okoli. Nekaj metrov stran v sosednjem, bogato razsvetljenem prostoru, 60 gostje večerjali. Slišati je bilo živahno govorjenje in smeh. Dvojica, moški v vojaški obleki in njemu nasproti sedeča visoka črnola ska, je pritegnila Majino pozornost. Sedaj, ko je bila sama zaljubljena, je imela tanek posluh za zaljubljence. In ta dva sta gotovo bila. Maja se je za- vedla, da tako lepe ženske še ni vide- la. Ta. ki sedi tam v soju luči je pra- va krasotica, taka iz filmov. Bleščeči črni lasje ji obkrožajo lep obraz z za- gorelo kožo in goste temne trepalnice zakrivajo temne oči Vsakokrat, ko se nagne k moškemu, se zalesketajo ve- liki, okrogli uhani v ušesih. Živahno se pogojiarjata, smejeta in njen obraz žari Njega je videla Maja v hrbet Je stasii visok, kratkih, postriženih las »Kot Marko.« je spreletelo Majo Vojak se je ta hip v stolu -nagnil na- prej, z desno roko potegnil žensko k sebi in jo hlastno poljubil na usta Nato je njene roke podržal v svojih in jih obsul s poljubi. »Kaj takega, ta 10 mora imeti rad. da se na nikogar ne ozira.« ie laskalo Maji Govorjenje pri mizi je prešlo v pri dušen šepet. Lepotica mu je nekaj go- vorila no uho. Prikimal je in jo spet pogladil po roki. Ta čas je natakar na vozičku pripeljal večerjo. Moški je vstal, da mu napravi prostor. Obrnil se je. Bil je Marko' Maji je krik zamrl v grlu Kot od strele zadeta je padla na stol in se čisto stisnila k steni »Samo da me ne bi opazil,« ji je šlo skozi omotično glavo oTega ne bom prenesla. Le zakaj je lagal';' Le da mu ne bi delala sitno sti, preveč ga imam rada! Samo stran, domov moram in to čimprej . . .« Odtavala je v hotel, vzela kovček in odšla na postajo. Zvedela je, da bo vlak po polnoči odpeljal. Na peronu se je trlo ljudi. Pihala je burja Kot izgubljen ptiček je Maja trepetala od pravkar doživete groze in ledenega mraza Vsi okrog nje so bili ponoreli od veselja Peli in plesali so vsekri- 26772. Le kaj jim je? se ni znašla Maja. Nekdo se je zaletel vanjo »Ti, Maca. pojdi z nami, skoro bo polnoč, novo leto!« Ponujeno roko je odrinila proč. Sedla je na poledenelo leseno klop in tiho zajokala Luč je ugasnila. Polnoč. Noi>o leto! Hrup je paral zrak. Ljudje so se objemali, pili, peli in plesali Peron se je spremenil v zabaviščni prostor. Poiskala je svoj vlak. Domov. Tam, edino tam bo varna »Tu sem izgub- ljena in tuja vsem. tudi njemu ne po- menim ničesar,« je vrtala v sebi. Nek- do v tcupeju ji je ponudil pijačo. Ni se branila. Ko je prestopila v drug vlak. je bila že pošteno okajena. »Saj nič več ne boli, prešlo je, mislim, da vse skupaj sploh ni bilo res. Marko je moj in vrnil se bo. Kaj bi tu doli z njo. Morda je celo ciganka?« Zakin- kala je in se zbudila šele v Zidanem mostu x x x Naslednji dan je šla v bolnico, če- prav je imela še dopust. Njena miza je bila cvetlični vrt. Bolniki so jo top- lo pozdravih »Srečno novo leto. sestra Maja. Hvala vam za vse. Zelo smo* vas po- grešali te dni in bali smo se, da bo- ste ostali kar tam doli. Preveč vas imamo radi in za nobeno ceno vas ne bi hoteli izgubiti!« Maja je sklonila glavo. Hotela je skriti vlažne oči in obup, ki se jo je polaščal in začela jo je taliti toplota ob spoznanju, da ni odveč na tem svetu IVA ftt. 50—18. december 1975 NOVI TEDNIK — stran 23 NOVA ZVEZA V CELJU Med najvažnejšimi dogodk; preteklega t^dna na po- dročju telesne kulture v celjski občim je vsekakor šteti ustaaiovno skupščino telesnokultumib organizacij, kd so končno našle streho v enotni samoupravno orga- nizirani občinski zvezi teleisnokultumih organizacij. Po ustanovitvi TTKS in naslednje leto TKS Celje je ObčZTK ob omejevanju obsega in vsebine dela praktično prenehala delovati, pa čepraiv je v dobrem desetletju bila vodilna sala in nosilka pri razvoju in vodenju telesne vzgoje in športa v celjski občim. Dokimienti RK SZDL, ZKS lin drugih družbenopo- litičnih organizacij, predvsem pa izhodišča nove ustave in zakona o društvih, so narekovali, da se samouprav- no po delegatskem sistemu združijo tuda osnuvne or- ganizacije za telesno vzgojo in šport v samostojni ob činiSki z\'ezi. Ta naloga je bila sedaj opravljena. Po predhodnem postopku so zborovali kar trije zbori de- legatov za temeljno telesno vzgojo, športno rekreacijo Ln tekmovalni šport. Na teh zborih so področno pro uoiM svoje programe, nakazali smer razsvoja za prihod- nje, se samoupravno kons.tituirali in izbrali pj 10 de- legatov za ustanovno skupščino Ob ZTKO. Na ustanovni skupščini je uvodoma dosedanji pi'ed sednik ObaZTK Vinko Jovan predlagal delegatom, ki so bili 100"/'o zastopani iz vseh treh zborov, da v skla- du z noviTni usta\'nimi spremembami in zakonom o društvih preneha z delovanjem ObčZTK. Delegati so se strinjali s predlogam, nakar je podpredsednik TKS Celje podal pregled dela v tej skupnosti, nakazal mno žičnost in kvaliteto v celjski telesni kulturi ter smer- nice nadaljnjega razvoja, kjer bo Ob ZTKO lahko v mnogočem dopolnjevala delo TKS in s prevzemom večjega števila operativnih nalog v mnogočem prispe- vala k nadaljnji rasti množičnosti in ia'alit«te ter bolj ši organiziranosti na vseh področjih te razvejane ak- tiivnosti. Delegati so sprejeli statut, pred tem pa so še podpisali samoupravni sporazum o ust^ovitvi in pri- stopu k novi občinski zvezi. Za predsednika nova zve ze je bil soglasno isvoljen prizadevni športni delavec Jože ing. Geršak, za podpredsednika Franc Ramsku- gler, za člane pa predsedniki zborov — Roman Lešek za temeljno telesno vzgojo, Tine Veber za športno re- kreacijo in Stane Bizjak za tekmovalni šport V noVl jsvezi so še čland po-edsedniki komisij — Milan Hoh- njec za programsko, Mirko Kokiik za kadrovsko in Tone Žagar za športne objekte. Predsednik samouprav- ne kontrole pa je Vinko Jovan. K. JUG ■Najboljši športniki občine Žalec. Od leve proti desni: Ludvik Kačič, Vera Rakita-Naprudnik, Boris Kranjc, Boris Virant in Stanko Žagar, kapetan RK Minerva Griže. PRIZNANJA ŠPORTNIKOM Ob 30-letnici telesne kultu- re v .svobodni Jugoslaviji ter ob zaključku letošnje šport- ne sezone v žalski občini so skupno podelili 119 priznanj ter proj^lasili športnico, šport- nika ln najboljšo e^ipo leta 1975. Svečana prireditev je bila v dvorani KK Hmezad Žalec, kjer je zbranim .spregovoril predsednik IS skupščine obči- ne Žalec Jože Jan, ki je med drugim povedal: »Ce ocenju- jem rezultate, ki smo jih do- segli v zadnjem obdobju na področju telesne kulture w naši občini, smo lahko zado- voljni. Dosegli smo predvsem osnovni cilj — množičnost. Posegli smo tudi na področje krepitve materialne osnove te- lesne kulture. V zadnjih sed- mih letih smo zgradili 7 te- lovadnic, liar je največji do- sežek med vsemi slovenskimi občinami . ..« Nato Je podmi poročilo podpredsednik komi- sije za priznanja in nagrade prt TKS Zoran Vučer ter se- znanil prisotne o deJu komi- sije. Najboljša športnica leta za 1975. leto Je Vera Rakita-.Na- prudnik, članica KK Hmezad Iz 2alca, najboljši .športnik je Ludvik Kačič, prav tako keg- Ijač iz KK Hmezad, drugi najboljši jc Boris Kran,}c in tretji Boris Virant (oba iz RK Minerva Griže). Za naj boljšo ekipo so proglasili KK Minerva TVD Partizan Griže, sledijo pa KK Hmezad Žalec, TVD Partizan Šempeter — od bojkarska sekcija In Sj?D Prc bold. Posebna priznanja so preje U: Franzo ."SSD Pre bold, Skupščina občine Žalec. Občinske konference tk, SZDL, ZSMS. Občinski svet sindikatov Slovenije — Žalec. Za posebne zasluge za telesno kulturo v žalski občini so prejeli priznanja: Vlado Gori- šek, Jože Jan, Ivo Roblč in Zoran Naprudnik. Poleg tega »o prejdi priznanja ie nasled- nji Športni delavci žalske ob čine: Vlado Uratnik, Martin Marovt, EmU Ribič, Franc Kralj, Alojz Ribič, Ferdo Hu- dej, Janko Križnik. Anton Zdolšek, Bruno Randl, Ivan Rak, Anton Ribič, Bojan No- vak, Zoran Vučar, Rudi i^ir, Jože Cerovšek, Peter Krušlč, Jože Kveder, Franc Sarlah. Janko Rebec. Vlado Veber, Ivan Cerovšek, Gregor Culk, Viljem Kovač, Henrik Kniš- ulk, Janko Veligovšek, Stanko Žagar, Janez Pirnat. Niko Prašnikar, Janko Žnlderšlč, Ida Vldali, Janez Primožič, Štefan Božič, Mišo Marovt, Edi Ve- ber, Ervin Jelen, Drago BriS- nlk, Ego CSzej, Janez Hoče- var, MUka Laznik, Bogdan Kučer, Silvo Lakner, Vinko Ušen, Marija Satler. Marjana Zdolšek, Ernest Jelen. Stane Storman, Božo Jordan, Mari- ja Kapus, Evgen Vedenik, Florjan Son, Jože Rapar, Jo- že Kučar, Dragica Ulaga Franc .ležovnik. Karu Kolar, Marjan Oblak, Milan Podvršnik, Sla- vica Plavčak, Franc Culk, Ivo Kuhar. Martin Storman, Stan- ko Skok, Ivan Brinovec, Mit- ja Urlsek, Branko P^tan, Dra- go Marko vič, Franc Cokan. Ludvik Lampret, Vili Jug, Franjo Avdič. Tatjana Pod- bregar, .Anica Repnik, Nada Jež, Vlado Stingel Helmut Kave, \ili VidaU, Ivan Cen trih, Danijel Kisovar, Andrej Verdev, Maks Venlger, Viktor Drešnik, Adi Klover, Jože Za- gode, Tone Vedenik, Stanko Stormaii, Vili Čremožnik, Mi- lan Cremožnik, Karli Podvrš- nik, Vinko Vodlak, Rudi Ve- ligovšek, Martin Goršek, Ja- nez Meglic, Franc Rovšnik, Tone Tavčar, Jože Grobernlk, Tone Culk, Kristjan Bobovnik. Drago Božič in Adi Vidma jer. Ob koncu se je v imenu vseh, ki so priznanja prejeli, zahvalil najstarejši med njimi Franjo .Avdič iz Žalca. Nato je zbranim spregovoril še predsednik skupščine občine Žalec Vlado Gorišek. ki je poudaril pomembnost športne ln rekreativne dejavnosti za dana.šnjega občana in priza- de^knja za razširitev le-te. Slovesnost so popestrili z na- stopom moškega pevskega zl>ora iz Prebolda, ki je zapel nekaj pesmi. Tekst in foto: TONE TAVČAR SKOK ČEZ LUŽO (19) PLASTIČNA JELKA Zapiski z enomesečnega potepanja po ZDA Piše MILAN SENICAR Vrneš lahko tudi oble- ko, čeprav si jo kupii pred mesecem dni. Seve- da pa moraš imeti račun lin primemo obrazložitev. Ne samo, nd mi všeč ali kaj podobnega, itagovor je lahko v tem, da so hlače nekoliko preširoke, rokavi predolgi ali prekratka. Tr- govina ima poseben pult, kjer se dva prodajalca ukvarjata samo z vmje- nim blagom (tudi igrač- ke, tehnični predmeta ipd.). KO vrneš, si lahko Labereš nov predmet ali pa zahtevaš denar do zad- njega centa, pač toliko ko- likor si plačal ob nakupu. (Nam je seveda to čudno, ko pa ti n.pr. v trgovini Slovenijasport v Stanetovi ulici prodajo pokvarjeno koJo, se izgovarjajo na proizvajalca — s katerim potrošnik nima direktne, ga stika — in te napotijo, da pač sam iščeš mehani- ka, kd opravlja servis za to znamko kolesa). Posta- vilo se mi je vprašanje, da bi se človek lahko na tak- šen način oblačil, uporab- ljal določene predmete povsem zastonj. Kot kaže pa je logika v dveh stva- reh: prva je ta, da želi trgovec na vsak način ustreči kupcu, kateremti se nikakor ne sme zame- riti, drugo pa je, da je škoda časa, kd ga izgu- biš s takšnim neprestanim vrač-anjem, saj lahko v tem času zaslužiš na de- lo-vnem mestu toliko, da za čem takšnim sploh ni- maš potrebe. Res pa je tudi, da je razpon med cenami n. pr. oblek mnogo večji kot pri nas. Tako dobiš obleko že za 25 do- larjev, lahko pa jo kupiš tudi za 400. Zato je tudi razlika v oblačenju in s tem poudarjanje bogast- va oziroma revščine toli- ko bolj očita Če sem v prejšnjem na- daljevanju zapisal, da so trgovine innogo bolj praz- ne kot pri nas, se pa re- dno napolnijo ob raznih praznikih, najbolj pa se- veda ko se leto nagiba h koncu. Kot v drugih zahodnih državah slave tudi v Ame- riki v prvi vrsij Božič in v drugi prihod Novega le. ta. To vem iz knjig, fil- mov in pa tudi voščilnic, ki prihajajo k nam preko luže. Pri nas je v teh dneh mogoče videti kamione, kako vozijo brez števila novletnih jelk iz goaidov. Res je lepo, če imaS do- ma svežo jelko, ki jo pri- memo okrasiš, vendar spomnimo se na požare, na suhe iglice, M čez ne- kaj dnd padajo na tla itd- Amerikanci so vse to pre- prosto rešili z izdelavo čudovitih jelk iz umetne snovi, ki jih na debelo prodajajo, kupci pa jih laiiko uporabljajo iz leta v leto. Ob nakupu take jelke pa nikdar ne poza- bijo na razne spraye, ki vsebuj e j o naj r azličnejše dišave in tako še bolj pri- čarajo gozdno svežino. Za konec leta je značil- na tvudl ieredna živaiHiost trgovin in sic^r preko ogronuidih razprodaj. Z re- klamo, s pompom ob pri- hodu obeh praznikov ust- varijo trgovci pravo potro. šmiško mrzlico in s tem seveda tudi ogromne do- bičke. Blagajne so le redr kokdaj tako polne kot ob razpi daj ah. Pred prazzni- ki, torej ob razprodaja, cene navadno spustijo (morda so jih med letom prav zato dvigiuli, da jih lahko nato spustijo in dobi potrošnik občutek, da kupuje enkratno — ku- puje poceni). Vsi fanta- stični svetlobna efekti, na tisoče nmgetajočih lučk, prelivanje barv — vse to prisili kupca, da se po ogledu izložbe napoti tudi v trgovino. Nakuputje se največ za otroke, saj igračk resnič- no ne manjka — tudi ti- stih izrazito nevarnih ne. Nato pa se iz trgovin vale reke mož in žena z mali- mi in velikima belimi za- vitki. Novoletno veselje ima svoj višek v božičnih pra- znikih, kar je glede na Ameriko tudi razumlijvo. Novo leto pa pomesna predvsem veselye, brea- skrbnost, zsabaTO. Kot pri nas tudi v ZDA praznujejo prelom leta v gostilnah in hotelih, izra. zitejše pa so zabave v najrazličnejših klubih in doma. V klube imajo pri- stop samo izbranci, pač ljudje določene reputaoi- je. poklica, politične us- merjenosti ipd. Vse to je se\-eda prevzeto ie angle- ških navad le da ni tako strogo. Veliko Američanov pa praznuje doma, vendar ne tako kot f>ri nas, kjer dvosobno staaTOvanje pač ne more sprejeta več kot deset ljudi. V ogromnih hišah (o katerih sem že pisal) se zbere po neikatj deset ljudi tudi do pet- deset in več. Gosititelj je glavni, kljub temu pa vsi prispevajo, da bi novolet. na noč čimbalje mpela. TaSco kot mi, tudn oni d^.'i- gnejo čase ob polnoči in si zažele: SREČNO NOVO lOTO. (se nadaljuje) Ker so možje pri »šanku«, ženske včasih samevajo (podobnost z našim Novim letom) Reklama nad vse, napis sledi napisu (slika posneta v juliju) Borivoj Zupančič — Hura! . .. Odkril sem. kdo je bila skrivnostna ženska iz Hude luknje, ki je lep čas burila duhove med prebivalci Celja in okolice! — ?!?! — To je bila stabilizacija! ,.. TudJ o njej se pov.sod govori, pokazati jo pa nihče ne more! ... A vseeno .se mi zdi, da bom pričel prej nakupo- vati v tej veleblagovnici,, kakor pa izvlekel svoj avto iz lukenj na parkirišču za Zdrav.stvenim domom... 51 NOVI TEDNIK - Gladilo občmskih organizacij SocialiiSUčne zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, 3loven.ske Konjice J Šentjur, Šmarje pn Jelšah m 2alec - Uredništvo: CJelje, Gregorčičeva 5. poštna predal 161; Naročnma m oglasa: Trd V. kongresa 10 — Glavna m odgovorni urednik: Bojan Volk; telinična urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan BožičJ Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Semčar, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopat, Miienko StraSek, Janez VedemkJ Tone V rabi - Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo«, Ldubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posameznej številke 2 dm - Celoletna naročnina 75 din polletna 37 din Tekoči račun 30102-601-20012 CGP »DELO« Ljubljana -j Telet uredništvo 22-369 in 23-105, mali oglasa in naročnine 22 800 _