NA OBISKU V KRAJEVNI SKUPNOSTI
KS Kolodvor - vrata v mesto
V zadnjem času se, ko se dogovarjamo o pomembnih skupnih zadevah, vse bolj sprašujemo: ali se dovoljpoznamo? Največkrat gre pri teh razmišljanjih za druge republike in pokrajini. Nlč manj pa ne velja to za sosednje mesto, občino, krajevno skupnost. Včasih ne vemo, kaj se dogaja takorekoč za sosednjim vogalom. Naša občina po obsegu res ni velika. Pa vendar marslkdo, na primer na Vodmatu, ne ve, kako /e na Prulah, v Gradišču, kako živijo na Poljanah; zato smo se odločili, da botno podrobneje predstavili naše krajevne skupnosti. Prva, ki smo jo obiskali, /e krajevna skupnost Kolodvor.
»Lahko bi rekla, da je naša krajev-na skupnost vhod, nekakšna vrata v mesto, vsaj za tiste, ki se pripeljejo z avtobusom ali vlakom. Prvi koraki vodijo prav skozi našo krajevno skupnost; prav ta prehodnost, nepre-stan pretok ljudi, ki vsak dan prihaja-jo ali odhajajo, daje našemu prostoru tudi svojstven pečat, žal največkrat v negativnem pomenu«, je dejala pred-sednica sveta Zmaga Bizjak.
Krajevna skupnost Kolodvor je ti-pična mestna krajevna skupnost z gosto naseljenim prebivalstvom. Po leg tega je močno obremenjena s tranzitnim prometom in velikim pre-tokom ljudi, ki so bodisi tu zaposleni, ali pa pridejo po nakupih ali oprav-kih. Ocenjujejo, da se dnevno tako ali drugače zadržuje v KS od 100 do 150 tisoč ljudi, medtem ko živi v krajevni skupnosti le 1915 prebivalcev. Vse tipične značilnosti in problematika občine Center se odražajo tudi v kra-jevni skupnosti, zlasti glede prostor-skih omejitev, prometne in komunal-ne problematike, neugodne struktu-re prebivalstva in podobno.
Prevladujejo manjše organizacije združenega dela
Na tem območju je veliko gospo-darskih, drUžbenopolitičnih, uprav-nih in drugih inštitucij, ki so bodisi krajevnega, občinskega, mestnega ali republiškega pomena. V strukturi gospodarstva prevladujejo organiza-cije   združenega   dela   in   delovne
KS Kolodvor meri po obsegu pri-bližno 25.000 m2, kar predstavlja 5% velikosti občine Ljubljana Center. Na severu meji na Vilharjevo cesto, na jugu na Tavčar jevo in Čuf arjevo ulico, na vzhodu na Resljevo in na zahodu na Titovo cesto.
skupnosti, katerih celotni prihodek ne presega 150 milijonov dinarjev. Med večjimi OZD bi omenili Žetezrd-ško gospodarstvo, PTT, Elektrona-bavo, Medex, Kompas, Sanolabor, Hermes, Intertrade, Avtocomece ter avtobusno in Železniško postajo. V 110 organizacijah združenega dela, skupnostih, organizacijah in druš-tvih je skupno zaposlenih več kot 5000 delavcev.
»Kljub temu, da v združenem delu prevladujejo trgovina, gostinstvo, tu-rizetn, poleg bančništva, železniške-ga in PTT prometa, pa raznih pred-
stavništev in zunanjetrgovinskih or-ganizacij, krajani s preskrbo niso za-dovoljni,« je povedala predsednica sveta. »Za oskrbo prebivalstva je v KS 8 trgovin z živili, v katerih pa se oskrbujejo tudi prebivalci iz drugih delov mesta in zunaj Ljubljane. Saj je razumljivo, da ljudje na poti iz službe nakupijo to in ono, vendar v sedanji zaostreni situaciji postaja to za naše krajane vse večji problem. Na tem področju je precej dela za potrošni-ški svet, ki dolgo ni uspel zaživeti. V zadnjem času je le pričel z delom. Med nalogami, ki smo si jih zastavili v krajevni skupnosti skupno s po-trošniškim svetom, je tudi točen po-pis vseh gospodinjstev. Tako bomo ugotovili resnične in realne potrebe, predvsem pa zagotovili pomoč pri oskrbi vsem bolnim in ostarelim, ki bi sicer ob sedanji neredni oskrbi z določenimi izdelki ostali praznih rok.«
Skrb za sokrajane v ospredju
Iz pogovorov s krajani in predstav-niki organov krajevne skupnosti je vela predvsem velika skrb in human odnos do sokrajanov, predvsem ti-stih, ki so potrebni kakršnekoli po-moči. Komisiji za zdravstveno var-stvo in socialno skrbstvo ter komisija za otroško varstvo sta že dolga leta med najbolj aktivnimi komisijami pri svetu krajevne skupnosti. Njiho-vo delo se pogosto prepleta in pove-zuje tudi z aktivnim delpm družbe-nopolitičnih organizacij ter drugih organizacij in društev. Pri tem mora-mo vsekakor omeniti krajevno orga-
nizacijo ZZB NOV, krajevno organi-zacijo RK in društvo upokojencev, ki je v zadnjem obdobju še posebej zaži-velo.
Pred leti je bilo ob prostorskem preoblikovanju krajevnih skupnosti, ko se je takratna krajevna skupnost Kolodvor preoblikovala v današnji krajevni skupnosti Kolodvor in Jo-sip Prašnikar, precej razprav za in proti. »Praksa pa je že dokazala, da smo se takrat pravilno odločili,« je dejala Zmaga Bizjak in poudarila predvsem dve bistveni pridobitvi. Približali so se združenemu delu, kar prej niso mogli zaradi zelo velikega števila delovnih organizacij. Približa-li so se tudi krajanu; to pa je bil tudi eden temeljnih ciljev prostorskega preoblikovanja.
Ustanovili so svet ZK, k^ se je se-stal že dvakrat. Prepričani so, da se bodo s tem stiki med Ijudmi, ki v krajevni skupnosti živijo, in tistimi, ki so tu samo zaposleni, še okrepili.
Črna pika za mladince
Z delom mladinske organizacije se na Kolodvoru nikakor ne morejo pohvaliti. Formalno je bila osnovna organizacija že nekajkrat ustanovlje-na, vendar delo znova in znova za-mre. Ko so lansko leto povabili na pogovor okrog 50 mladincev, sta se vabilu odzvala le dva in sedem čla-nov predsedstva krajevne konferen-ce SZDL. Res paje, da jeveliko mla-dih, ki živijo v tej krajevni skupnosti, aktivnih v osnovnih organizacijah, kjer se šolajo ali so zaposleni. Ob konkretnih akcijah pa radi priskočijo na pomoč tudi v krajevni skupnosti.
Z vol jo bodo premagali težave
S tem ko smo dejali, da je to tipična mestna krajevna skupnost, bi lahko dejali, da jo tarejo tudi isti problemi kot številne druge krajevne skupno-sti v občini in mestu. Zatika se tu in tam v delegatskem sistemu, nekatere delegacije delajo izredno dobro, dru-ge pesti nesklepčnost; marsikaj še ne teče tako, kot načrtujejo in kot bi želeli na področju družbene samo^a-ščite in splošnega ljudskega odpora; hišna samouprava jim dela veliko preglavic, čeprav je to eno od podro-čij, kjer si res veliko prizadevajo. Vse to so težave, s katerimi se spopadajo vsak dan. Marsikaj pa so že dosegli s prizadevnim in požrtvovalnim de-lom.
»Kot krajana me najbolj moti iz-gled neurejenosti, nepočiščene in ne-razsvetljene lilice, pa divje parkira-nje vsepovsod po krajevni skupnosti. Ob stalnem pretoku velikega števila ljudi pa je praktično nemogoče vzdr-ževati tako urejenost, kot bi si jo žele-li. Bližina avtobusne in železniške postaje, številni lokali - vse to prina-ša tudi kup neprijetnih stvari, tako kot v vsakem večjem mestu. Zal na-rašča tudi število kaznivih dejanj in marsikdaj se prebivalci tega dela me-sta ne počutimo varni. Vse to človeka moti, marsikaj bi se le dalo izboljšati, konec koncev nam he sme biti vsee-no, kakšen je prvi vtis nekoga, ki pride prvič v naše mesto...« je pove-dala Zmaga Bizjak. Ko smo jo po naštevanju vseh slabosti, specifičnih za ta delček Ljubljane, vprašali, ali ne bi raje živela v kakšnem drugem, mirnejšem predelu, pa je začudeno pogledala, češ, kako moremo vpraša-ti kaj takega; je že res, da jih marsikaj moti, pa vendar imamo svojo krajev-no skupnost radi, tudi takšno, kakrš-na je.                                           Lučka Špat