COLOliEVE inFOSfilACiJE KOLEKTIVA COL OR Leto XIX. MEDVODE JANUAR 1990 GLASI h2č3šM V N E G A Št. 1(203) Zakon o delovnih razmerjih Najtežja naloga — reševanje presežka delavcev Racionalizacija pri organizaciji podjetij zahteva optimalno zasedbo delovnih mest. V številnih podjetjih ugotavljajo presežek delavcev, ki ga je potrebno ustrezno rešiti, saj je sicer ogrožen obstoj podjetja. Kaj na to pravi odnutek zakona o delovnih razmerjih? Le-ta upošteva možnost dokupa zavarovalne dobe v smislu 3. točke 1. odstavka 21. člena Zveznega zakona. To pomeni, da bo organizacija lahko doku- pila zavarovalno dobo tistim delavcem, ki jim do polne pokojninske dobe ne manjka več kol pet (5) let. Poleg tega naj bi zakon omogočil dokup zavarovalne dobe tudi naslednjim kategorijam delavcev: 1. delavcem, ki so dopolnili 60 let starosti, oz. delavkam, ki so dopolnile 55 let starosti. 2. delovnim invalidom II. in III. kategorije invalidnosti, ki jim ni zagotovljena pravica do prekvalifikacije Obisk iz Novolesa Sredi januarja nas je obiskala skupina iz dolenjskega Novolesa — firme, s katero sodelujemo na področju smol in lesnih premazov. Njihovo društvo inž. in tehnikov je organiziralo strokovno ekskurzijo, ki je združila kemike in lesarje tega novomeškega velikana. Pripravili smo jim krajši strokovni seminar, na katerem smo predstavili naš proizvodni program smol in pohištvenih premazov. Tridesetčlanska skupina je z zanimanjem sledila predavanju ing. Hafner- ja, mag. Kamina, ing. Trpina in podpisanega ob slikovnem gradivu, ki polagoma izpopolnjuje naše stike s kupci. Ogledli so si tudi prostore RR sektorja in proizvodnjo smol. Ob nevezanem pogovoru pri okusnem kosilu, ki ga je pripravil mojster Zvone z ekipo, smo razrešili marsikatere pereče probleme in navezali trdnejše stike, ki so še kako pomembni pri angažirani prisotnosti na zahtevnem tržišču. E. F. S??2>0 0Lo4" oz. dokvalifikacije in jih tudi ni možno razporediti na drugo delo. 3. delavcem, ki bi z dokupom petih let zavarovalne dobe pridobili pravico do predčasne pokojnine. Zakon o delovnih razmerjih bo moral upoštevati, da se dokup za kategorije pod 2) in 3) lahko opravi le s privolitvijo delavcev. Delavcu-invalidu namreč ni možno brez njegovega soglasja vsiliti obveznosti oz. pravice, ki jih predvideva 1. odst. 21. člena zveznega zakona. Poglavitna hiba je v tem, da bodo prizadeti starejši delavci, ki imajo ogromno izkušenj in znanja. Poleg tega je vprašljivo ali bo možno oblikovati tak pokojninski fond, da bi bili upokojenci v ustreznem ekonomskem in socialnem položaju. Zato predlaganih rešitev ni možno sprejeti enostavno in brez temeljite analize, kjer bo možen odgovor, kakšne utegnejo biti posledice take pravne ureditve. Glavni nosilec bremena povezanega z razreševanjem presežkov delavcev bo tudi poslej organizacija oz. podjetje. Osnutek zakona sicer predvideva, da naj bi se sredstva zagotavljala iz sklada za zavarovanje za primer brezposelnosti, zlasti tista sredstva, ki bi jih namenili za pokrivanje osebnega dohodka delavcev, ki bodo dve leti čakali na zaposlitev in prejemali minimalno nadomesti- lo. Upravičena domneva ostaja, da bodo podjetja skušala razreševati probleme presežkov na dva načina: — starejše delavce naj bi čimprej spravili v pokoj z dokupom zavarovalne dobe. — mlajši delavci oz. tisti z neizpolnjevanjem pogojev za dokup pa bodo ostali kot “čakajoči delavci" s pravico do nadomestila osebnega dohodka. (povzeto po p. p. dr. Ivan Žužek: Reševanje presežka delavcev) Pogovor z vodjem komercialnega sektorja Anton Ahac, dipl. oec.: “Le timsko delo nam zagotavlja uspeh...!“ Z vodjem komercialnega sektorja smo kar precej časa načrtovali razgovor, pa je zaradi vrste vzrokov šele tokrat prišel na vrsto. In kar prav nam je to prišlo, saj se je medtem zgodilo toliko novega, da vam tako lahko postrežemo z zares vsebinsko bogatim gradivom, katerega nam je kot iz rokava stresal prijazni sogovornik, Anton Ahac, dipl. oec., da smo komaj sproti beležili: “Ja, preteklo leto bi lahko ocenil kot leto, v katerem smo utrjevali, oziroma skušali zadržati tržni delež prejšnjih let. Količinsko v preteklem letu tako na domačem trgu kot tudi v izvozu nismo dosegli količin predhodnega leta, toda to ni edino merilo uspešnosti. Bomo pa v letošnjem letu povečali obseg prodaje. Na domačem trgu bo ta večji delež s komercialno aktivnostjo na področju široke potrošnje ter ladijskih barv. Možnosti se kažejo tudi na področju lesnega programa, saj je to tržišče tudi razvojno že zelo daleč. Pri smolah pričakujemo padec prodaje enostavnih alkidnih smol, povečanje pa pri prodaji poliestrskih smol, ker se to področje v Jugoslaviji hitro razvija. Tudi z razvojem poliuretanov za čevljarsko industrijo smo že daleč. Kar se JLA tiče, je prodaja stabilizirana, je pa seveda odvisna od naročil, posebej veliko dela nas čaka na področju kovinske industrije, saj lahko večjo prodajo pričakujemo šele po razvoju posameznih izdelkov." Kaj pa izvozna prizadevanja? “Tipičen kupec barv je bila Sovjetska zveza, kar bo seveda tudi v prihodnje, le v zaostrenih pogojih plačevanja. Imamo pa že pogodbe za izvoz na Poljsko (avtoreparature). Naš dolgoletni kupec pa je tudi Bolgarija, kamor izvažamo ladijske barve. Poseben poudarek namenjamo izvozu poliestrskih smol, kjer že nekaj let dosegamo evropsko kakovost, saj so naši kupci kooperanti tudi z BMV in Mercedesem. Poleg Zahodne Nemčije pa jih izvažamo še v Holandijo, Avstrijo in Emirate. Prve uspešne industrijske poskuse smo že izvedli v Franciji, tako, da bodo že v kratkem stekli komercialni pogovori. Razvojno smo tudi že uspešno obdelali nekaj kupcev v Italiji, kamor pa zaradi nizkih cen še ne izvažamo. Prvič po vojni nam je naša vlada omogočila takšne možnosti, da lahko brez carine uvažamo surovine za izdelke, ki gredo v izvoz, kar nam je omogočilo konkurenčnost za borbo na evropskem trgu. Možno je več kombinacij z domačimi izvozniki ali končnim kupcem, da lahko gremo skupaj v izvoz, tako, da lahko v izvozu tudi nekaj zaslužimo. Izvoz je kot pogoj obstoja nujen že glede na število zaposlenih in stroške z njimi, obenem s prizadevanji da znižamo stroške na enoto proizvoda. Nizka obrestna mera je omogočila lažje kalkulacije na daljši rok. Tako smo že sami delno pocenili nekatere izdelke — nekatere cene pa so nam tudi že znižali dobavitelji surovin." Kaj pa blokada s strani Srbije? “Vsekakor se je zmanjšal obseg prodaja na področju Srbije, saj imamo tod veliko število kupcev. Industrijska podjetja, kjer se zahteva določena kakovost, pa seveda ostajajo še naprej naši kupci. Vendar, če se bo ta trend še nadaljeval, lahko pričakujemo najhujše, saj znaša naš delež na tem področju kar 14% domače prodaje. Nastanejo lahko bistvene motnje, če bi ta del trga izgubili, saj se ga ne da nadomestiti drugod." In kakšna je prodajna strategija? “Široka potrošnja je edino področje, kjer je delež treba povečati z ljudmi. Na krajši rok moramo povečati naš tržni delež. Le če se bo bistveno zmanjšala kupna moč prebivalstva, potem se tod naša predvidevanja ne bodo uresničila. Toda, v Colorju je dovolj pridnih ljudi in ob ustrezni motivaciji moramo uspeti. Gremo v tržne akcije — na pridobi- vanja 'imidža' in druge tržne akcije. Seveda pa so naše reference pri kupcih najpomembnejše. Z izostritvijo meril za nagrajevanje pričakujem, da bodo ljudje 'grizli’." Kaj pa likvidnost? “Na domačem tržišču bo problem spremljati likvidnost kupcev, saj bo prodaja nelikvidnemu kupcu isto kot darilo. Tod smo doslej poznali kaj malo finančne discipline, saj smo ščitili neplačnika, sedaj bo moralo biti obratno. V notranjem prometu se bomo tudi v prihodnje posluževali kompenzacijskih poslov za izterjavo terjatev (preko veletrgovine), bo pa to velika odgovornost ljudi." Kako je z založenostjo s surovinami? “Zalogam surovin posvečamo veliko pozornost. Čeprav ne moremo ponoviti lanskega uspeha, ko nam je uspelo znižati zaloge kar za 40% napram letu poprej, je vsak % znižanja dobrodošel. Ker se ponudba surovin lahko doma kot v uvozu normalizira, ko je tudi lažja izbira med več ponudniki, ne nazadnje pa nam je v prid tudi prost uvoz, saj ni omejitev. To pa hkrati pomeni tudi uvoz vseh barv, zato moramo skrajno previdno kalkulirati in določiti ceno, če je treba tudi z minimalnim zaslužkom, da smo še konkurenčni in da preživimo. Tod se že srečujemo z zelo agresivno tujo kokurenco, predvsem iz sosednjih dežel — Avstrije in Italije. To pa pomeni popolno odprto tekmo in dobro bomo morali igrati, da jo dobimo. Ni več zaščite — sedenje doma in prepričanje, da smo dobra firma, ni več garancija. Rešitev vidim v teamskem delu prodajnega, razvojnega in finančnega sektorja za uspešen plasman izdelkov in denarja. Seveda je to kompleksna zadeva, toda brez njega ne bo uspehov." Nekaj o kolektivnih pogodbah Novice iz KS Medvode Spremenjena delovno-pravna zakonodaja je v zadnjem času prinesla v naš prostor vrsto sodobnih novosti, med katere sodi tudi tako imenovana kolektivna pogodba. Ta delovno-pravni institut je nastal v meščanskih ekonomijah, v našo zakonodajo pa ga ponovno uvaja v oktobru lanskega leta sprejeti Zvezni zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja. S to pogodbo se bodo v prihodnje urejale pravice in obveznosti delavcev zaposlenih v organizacijah in pri delodajalcih in pravice in obveznosti teh organizacij (delodajalcev). Federacija je pred kratkim določila skupne temelje za sklepanje kolektivnih pogodb, ki določajo vprašanja, ki se uredijo s kolektivno pogodbo, to pa so: 1. pogoji in način sklenitve delovnega razmerja; 2. nastopitev dela in razporeditev delavcev; 3. delovni čas in razporeditev delovnega časa; 4. odmori, počitki, dopusti in odsotnosti; 5. varstvo delavcev pri delu in posebno varstvo žensk, mladine in invalidov; 6. osebni dohodki, nadomestila osebnih dohodkov, drugi prejemki in nadomestila; 7. obveščanje delavcev; 8. izobraževanje delavcev; 9. odgovornost delavcev za izpolnjevanje delovnih obveznosti, disciplinske organe in disciplinski postopek; 10. materialno odgovornost; 11. prenehanje delovnega razmerja; 12. udeležbo delavcev pri upravljanju in uresničevanju samoupravnih pravic delavcev; 13. varstvo pravic delavcev; 14. sindikalno organiziranje delavcev; 15. pravice in dolžnosti delavcev in delodajalcev ob stavki; 16. sklepanje kolektivnih pogodb; 17. reševanje medsebojnih sporov; 18. trajanje kolektivnih pogodb. Tako se bo s kolektivno pogodbo uredilo vrsto vprašanj, ki jih danes urejajo najrazličnejši samoupravni splošni akti. Verjetno bo potrebno nekatere stvari v podjetju vendarle še urediti s splošnim aktom, vendar samo tiste, katere zahtevajo preciznejšo ureditev od ureditve v kolektivnih pogodbah. Na podlagi teh skupnih federalnih temeljev bodo v republikah pripravili ta- ko imenovano okvirno kolektivno pogodbo, katero bodo podpisali Gospodarska zbornica, kot predstavnica delodajalcev (podjetij) in pa sindikat kot predstavnik delavcev. V tej pogodbi bodo določeni osnovni, minimalni osebni dohodki za osem različnih skupin, te bo delodajalec delavcu moral zagotoviti seveda, če bo ta dosegal normalno delovno uspešnost. Ko bo podpisana ta generalna kolektivna pogodba, se bo pripravila in podpisala panožna kolektivna pogodba. V panožnih kolektivnih pogodbah bo omenjenih osem različnih skupin razdeljeno v vrsto podskupin, določeni pa bodo tudi pogoji, ki jih bodo morali izpolnjevati delavci, da bodo razvrščeni v skupine oziroma podskupine. Na ta način naj bi se postopoma oblikovali katalogi delovnih mest ali poklicev po posameznih panogah. Podpisovanje pogodb naj bi se zaključilo koncem prvega polletja. Ta informacija je zelo načelna, ker je s temi pogodbami povezana še vrsta neznank, predvsem pa zaradi tega, ker gre za pravni akt, ki je povzet iz kapitalizma in bo verjetno kar precej težav, da bo zaživel v pogojih našega družbenoekonomskega sistema. J. P. Priprave na dopust! Čeprav je po koledarju še zima, moramo v službi za družbeni standard začeti s pripravami na letošnje dopustovanje. Ker želimo, da bi bile kapacitete, s katerimi razpolagamo, temeljito in pravočasno pripravljene za sprejem prvih gostov, predvsem pa, da bodo prikolice postavljene tam, kjer večini najbolj ustreza, vas prosimo, da nam na priloženi anketni listič odgovorite na postavljena vprašanja, na hrbtno stran pa napišite karkoli, kar po vaši oceni lahko prispeva k boljšemu in cenejšemu dopustu. Vprašalnik čimprej oddajte v kadrov-sko-splošni sektor (tov. Jenko Urški). J. P. Projekti za blagovni center so bili izdelani v januarju 1990. Z izgradnjo blagovnega centra naj bi se pričelo 15. februarja. Zgradba pa naj bi bila zgrajena do konca letošnjega leta. Podrobnejše informacije o dejavnostih v zvezi z gradnjo blagovnega centra bodo objavljene v eni izmed prihodnjih številk glasila. Krajevna skupnost Medvode si prizadeva, da bi v Medvodah povečali število obrtnikov, še posebej iz področja storitvenih dejavnosti. Zato je pričela z akcijo posredovanja informacij o prostorskih zmogljivostih za posamezno obrt vsem zainteresiranim. Vsi, ki želite oddati kakšen prostor za obrtno dejavnost, lahko to sporočite na Krajevno skupnost Medvode, telefon: 611-110. V razgovoru s pristojnimi člani IS Skupščine občine Ljubljana Šiška smo dobili zagotovilo, da bo občina podpirala izgradnjo obrtniških con v Medvodah. Svet KS Medvode je dal skupščini SR Slovenije pobudo, da Medvode z okolico postanejo eksperimentalna občina. Skupščina KS Medvode je na svoji seji dne 24. januarja sprejela nov Statut Krajevne skupnosti in Pravilnik o volitvah in odpoklicu predsednika in članov sveta KS Medvode. Oba dokumenta sta objavljena na oglasnih deskah v KS Medvode, dobijo pa se tudi na KS Medvode. Marko Ažman Kadri v letu 1989 V letu 1989 se je število delavcev na-pram letu 1988 povečalo za 0,5% oz. za 4 delavce. Tako je v letu 1989 prišlo 49 delavcev, odšlo pa jih je 45, kadrovska struktura se je izboljšala. izobrazba prišlo odšlo I. 12 22 II. 1 6 III. 1 0 IV. 11 7 V. 10 5 VI. 4 1 VII/1 9 4 VII/2 1 0 Investicijska dejavnost v letu 1989 V preteklem letu je bila investicijska dejavnost predvsem usmerjena v pet smeri in sicer: — zaključevanje nedokončanih investicij iz leta 1988, — nabava nove opreme, — ekološka sanacija tovarne, — razvoj tovarne s poudarkom na prostoru in — priprava novih investicij. Po lokacijah je bila investicijska dejavnost naslednja: Lokacija Preska 01. Ekološka sanacija lokacije Preska V okviru ekološke sanacije so bile predvidene tri investicije, ki so v zaključni fazi in sicer: — ločitev kanalizacije na tri ločene sisteme, pri tem manjka le še nekaj priključkov v objektu sinteza, — postavitev regalnega skladišča sodov je zaključena, le urejanje okolice bo moralo počakati na pomlad, — izgradnja reciklažnega bazena je zaključena in že obratuje. S tem je zagotovljeno kroženje hladilne vode na peščenih mlinih v zaprtem sistemu, višek toplote pa porabljen za ogrevanje gotovih izdelkov. Za omenjene objekte bo tehnični pregled koncem januarja 1990 tako, da bodo predani v uporabo v začetku februarja. V okviru sanacije je bila predvidena tudi izgradnja čistilne naprave, ki pa je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev prestavljena na leto 1990. Projekti so izdelani, smo v fazi pridobivanja soglasij k gradbenemu dovoljenju in zagotavljanju finančnih sredstev za investicijo. Pričetek je predviden v aprilu 1990. 02. Podaljšanje skladišča gotovih izdelkov Zgrajen je bil podaljšek skladišča gotovih izdelkov za 400 dodatnih paletnih mest. V decembru pa smo pričeli z izolacijo strehe nad obstoječim skladiščem, dela bodo predvidoma končana v januarju 1990. 03. Skladiščenje AFK in AMR v talini Investicija je bila zaključena v lastni režiji, v decembru je bilo pridobljeno uporabno dovoljenje. AMK obratuje že tri mesece. Za AFK pa je bilo predvideno, da bo šel v obratovanje ob remontu v sintezi. Ker se je remont prestavil za nedoločen čas (zaradi nedobavljenih novih reaktorjev IV in V, bo AFK spuščen v pogon v februarju 1990). 04. Diesel električni agregat Agregat je namenjen dobavil električne energije najvažnejšim potrošnikom v primeru izpada omrežne napetosti. V maju je bil usposobljen in preizkušen. 05. Rekonstrukcija mešalnice V maju smo pridobili uporabno dovoljenje za rekonstruirano mešalnico in šaržirnico. Pnevmatski transport še vedno ni v uporabi zaradi težav pri doziranju Ti02. Težave so tudi pri doziranju tega medija iz dnevnih silosev v rezervoarje. Še nadalje iščemo ustrezno rešitev. Še vedno so težave z dozirnimi polži, katere postopno obnavlja naša vzdrževalna služba ter z gumijastimi konusi silosev (se trgajo), katere bomo postopoma nadomestili s kovinskimi. 06. Zamenjava reaktorjev 4 in 5 v sintezi V začetku leta je bila sklenjena pogodba za dobavo dveh novih reaktorjev z rokom montaže v septembru. Dobava kasni, tako da smo bili prisiljeni remont večkrat prestaviti, kar je povzročilo velike probleme v komercialnem sektorju (nabava surovin, prodaja). Po zadnjih podatkih je predvideno, da bo oprema dobavljena v januarju 1990, šele po dobavi pa se bomo dokončno dogovorili o času remonta. 07. Ureditev pisarniških prostorov za vodstvo proizvodnje in TPP Izvršena je bila adaptacija pisarniških prostorov v prvem nadstropju, v zaključni fazi pa je prenova laboratorijev v pritličju. Rok dokončanja, vključno z montažo laboratorijske opreme je januar 1990. 08. Tankoslojni uparjalnik Pri poskusih so se pokazale pomanjkljivosti, katere sedaj dobavitelj opreme odpravlja. Zagon je predviden v I. kvartalu 1990. 09. Sežigna naprava za reakcijsko vodo Sežigna naprava je bila po požaru obnovljena in izboljšana ter sedaj redno obratuje. 10. Destilacijska naprava za destilacijo reakcijske vode Naprava je dokončana in je v rednem obratovanju. V kratkem jo nameravamo zaradi zmanjšanja količin reakcijske vode preurediti za destilacijo drugih medijev. 11. Preureditev dvigala v skladišču embalaže Zaradi zahteve inšpektorja smo morali prvotno dvigalo Kovinske Bled preurediti tako, da smo namesto dvigalne naprave Veda montirali dvižno Mizo “Olge Meglič". Miza je montirana, čakamo na tehnični pregled. 12. Dvigalo v sintezi Kupljeno in montirano je bilo Stahl-ovo pomožno dvigalo za potrebe sinteze. Nadaljevanje v prihodnji številki Saj ni res, pa je! V letu 1989 je iz menze našega podjetja “izginilo" 173 žlic, 171 vilic in 116 nožev. Se za temi številkami skriva nepoštenost ali nepravilen odnos do družbene lastnine? J. P. Spomin na silvestrovanje razvojnikov (Šmarna gora, 28. XII. 1989) Z vseh strani so napadali vrh gore... V zavetju stoletne lipe po napornem vzponu... Čim bolj je dan tonil v večer, je razpoloženje raslo... Za prvopristopnike je ob škodoželjnih nasmehih gledalcev poskrbel rabelj... fr • • v e Knjižni program Redna letna zbirka 1. Prešernov koledar 91 2. Jože Felc: DUŠA IMENA zgodovinski roman o Idriji v prvi polovici našega stoletja — nagrajeni roman 3. Miloš Mikeln: KAKO SE JE NAŠA DOLINA PRIVADILA SVOBODI pretežno vesele zgodbe iz prvega leta po veliki vojni 4. Branko Hofman: RINGO POTEPUH mladinska povest 5. dr. Tone Wraber: STO NAJBOLJ ZNAMENITIH RASTLIN NA SLOVENSKEM barvno ilustrirani priročnik 6. dr. Janez Milčinski: LETO ZA PET DRUGIH spominsko pričevanje o velikih potresih in katastrofah, pa tudi o življenjskem krogu. Zbirka izide v začetku decembra, ob obletnici rojstva dr. Franceta Prešerna. Cena za broširano izdajo 410,00 din Cena za vezano izdajo: 480,00 din Te cene veljajo za vplačila in naročila do 31. 3. 1990. Znesek lahko poravnate v 2 obrokih. Srce in oko Prejšnji Obzornik v prenovljeni obliki, izhaja enajstkrat v letu Cena za člane PD: 120,00 din Cena za nečlane: 150,00 din Poezije dr. Franceta Prešerna v besedi in sliki Izšla je slikanica ZDRAVILO LJUBEZNI Cena je 97,00 din Vse informacije iz ostalega knjižnega programa PD dobite lahko pri vašem poverjeniku Anici Petaci — tel. 434. Finančna hiša “KEMIJA6 Obrestne mere pri poslovanju s hranilnimi vlogami: letna obrestna mera Hranilne vloge na vpogled 13 % Vezani depoziti nad 1 mesec 15% nad 3 mesece 18 % nad 6 mesecev 20 % nad 12 mesecev 21% Obrestne mere in določila za poslovanje s hranilnimi vlogami veljajo od 1.1. 1990 dalje. M. B. Vogel — počitniška inventura “Zima zima bela, vrh gore se dela!" je refren, ki ga zadnja leta poznamo le še iz ljudskih pesmi. Otroško veselje, ki ga prinaša sneg, se nikakor ne ujame z datumom zimskih počitnic, tako da smo starši postavljeni pred skoraj nerešljivimi nalogami, kako in kam z nadobudneži, na kakšen način sprostiti njihovo neumorno energijo. Doline so praviloma zavite v gosto meglo, zrak onesnažen, da bi bilo nujno nositi plinske maske, gola pobočja okoliških hribov pa tudi ne nudijo nikakršnih možnosti za zimsko veselje. Naš dom na Voglu, ki je bil v času počitnic kar pretesen za se smuke željne, že drugo leto napol sameva. No, nekaj zagnancev se ne da in poskušajo preživeti oddih kljub suhi zimi kar najbolj aktivno. Tudi letos se nas je v prvem tednu nabralo za pol koče. Med zelenjem rušja in belo sivino apnenca so se skrile zaplate snega, ki so omogočale dva do tri zavoje s smučkami ali kakih sto metrov sankanja. Tiste, ki jim je bilo to premalo, so zvabili s soncem obsijani vrhovi. Tako smo oblezli skoraj vse okoliške kucije od Sije, Vogla, Rodice pa do Komne. Vsekakor smo dihali kristalno čist zrak s polnimi pljuči in ob tem ugnali precej dopustniških neumno- sti. Teden je minil kot hip v prijaznem gostoljubju naše koče, kjer je vse funkcioniralo brez problemov, saj so fantje pod vodstvom Joža in Marka požrtvovalno odtopili zamrznjeno vodo in nam omogočili zares lep dopust. E. F. PLANINSKA SMUČARSKA SEKCIJA COLOR sporoča, da v letošnji zimi pričakuje sneg. Zato vabi vse smučarje in člane našega kolektiva, ki preživljajo zimski dopust na Voglu, da se prij a vij o za | S DEŽURSTVO Izmena traja od sobote do sobote. Na razpolago so termini od 3. 2. do prvomajskih praznikov. Prijave zbira Urška Jenko — tel.: 213. ! 1 A * P. A. :* Smučarski tečaj na Voglu Planinsko-smučarska sekcija Colorja vas vabi, da se udeležite smučarskega tečaja na Voglu od 3. do 10. marca 1990. V Colorjevo šolo smučanja se lahko prijavite popolni začetniki in vsi tisti, ki menite, da vaši levi in desni zavoji še niso popolni. Vodja tečaja bo Jože Hočevar. Načrtujemo kar tri jakostne skupine na snegu, pa samo eno za skupno mizo v počitniškem domu Color — lačno in prijetno utrujeno po vsakem napornem smučarskem dnevu! Izpolnite prijavo in jo pošljite do 16. februarja Štrukelj Marjeti v OIS, (int. tel.: 245). Vse ostale informacije vam bomo posredovali po prijavi. Močno upamo, da bo sneg pobelil smučišča, vendar bi vplačila zbrali šele takrat oz. najpozneje do 23. februarja. PRIJAVA Podpisani.........................................................se prijavljam v smučarski tečaj, ki bo od 3. do 10. marca 1990 na Voglu. Št. internega telefona na mojem delovnem mestu:.............. Datum: Podpis: Srečanje z upokojenci Ponovno zbrani pri skupni mizi — veliko nas je... Mladenke — ni kaj reči... Prisluhnimo — izvedeli bomo kaj novega o podjetju... Tudi del starega vodstva se je zbral... Izvršljivi sklepi disciplinske komisije Ivan LOVRENČEC, na delih — izdelovalec premazov, je odgovoren za storjeno hujšo kršitev po 12. točki 9. člena pravilnika, ker si je dne 13.9. 1989 prilastil en liter smolne raztopine in jo nameraval odnesti iz tovarne brez spremnih listin. Za storjeno mu je izrečen ukrep PRENEHANJA DELOVNEGA RAZMERJA pogojno za 6 mesecev. Robert ŠTAJER, na delih — izdelovalec smol in bil že v postopku, je odgovoren, da je dne 9. 9. 1989 izostal z dela in s tem storil hujšo kršitev po 28. točki 9. člena pravilnika, za kar mu je izrečen ukrep JAVNI OPOMIN. Jože RIHTARŠIČ, na delih — voznik tovornjaka, je odgovoren, da dne 2. 9. 1989, kot dežurni voznik, ni izvršil odrejenih nalog in da je v času dežurstva, brez potnega naloga in dovoljenja, opravil s tovarniškim kamionom privatno vožnjo (53 km), ter da je v potni nalog, ki mu je bil izdan za dežurstvo vpisal vožnje, ki jih ni opravil. S temi dejanji je storil več hujših kršitev, navedenih v 1., 13. in 14. točki 9. člena pravilnika, za kar mu je izrečen ukrep PRENEHANJA DELOVNEGA RAZMERJA pogojno za dobo 12 mesecev. Venčeslav BELINA, na delih — polnilec v obratu, je odgovoren za storjeno hujšo kršitev po 1. točki 9. člena pravilnika, ker dne 18. 4. 1989, pred pričetkom točenja Melit sivi Ral 7032 S, ni preveril ali ima pripravljeno pravilno označeno embalažo in je tako polnil ho-boke z nepravilno oznako. Za navedeno malomarnost pri delu mu je izrečen ukrep JAVNI OPOMIN. Frančiška SITAR in Marjana TRATNIK, na delih — polnilke v obratu, sta odgovorni za malomarnost pri delu dne 17. 4. 1989, ker nista po končanem točenju Melit beli p. v. Libela S 11249 odstranili etiket z viška embalaže. Zaradi tega je prišlo naslednji dan do napačnega točenja in kasnejše reklamacije. Z navedenim sta storili hujšo kršitev po 1. točki 9. člena pravilnika in jima je izrečen ukrep JAVNI OPOMIN. Milorad GLUVIČ, na delih — skladiščni delavec in bil že v postopku, je odgovoren, da si je dne 11.8. 1989 protipravno prilastil material podjetja, sicer rabljen, vendar brez potrdila o plačilu. S tem je storil hujšo kršitev, navedeno v 12. točki 9. člena pravilnika in mu je izrečen ukrep PRENEHANJA DELOVNEGA RAZMERJA pogojno za dobo 12 mesecev. ZAHVALA Za izreke sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti mojega očeta Franca Hribernika, se vsem naj lepše zahvaljujem. Marjan Nagradna križanka Žreb je odločil u ČUTUV, DODATEK IžAMJCI 2Amn VOiNIK PLOVILA . IME ji/nnik §n NOVO H*STO ZNANKA C/gARBT PSLUOD.. V CIRKUSU JADRAN. OTOK JACK,TON /T.DBN. BNCrrA TO/VRV .bsaVL- HUDOBIJA MT