GLAS LETO XX. ŠT. 45 (959) / TRST, GORICA ČETRTEK, 19. NOVEMBRA 2015 NOVI CENA 1 EVRO NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Uvodnik Jurij Paljk Brez odvečnih besed ragi bratje in sestre, želim izraziti svojo bo- lečino zaradi terorističnih napadov, ki so se zgodili v petek zvečer in zakrvavili Francijo ter povzročili številne žrtve. Predsedniku Republike Francije in vsem državljanom izrekam svoje globo- ko sožalje. Še posebej sem blizu domačim tistih, ki so izgubili življenje, in vsem ranjenim. Takšno zve- rinstvo nas navdaja s tesnobo in se sprašujemo, kako se lahko v človekovem srcu porodijo in udejanjajo tako strašni dogodki, ki so pretresli ne samo Franci- jo, ampak ves svet. Pred temi nedopustnimi dejanji ne moremo ne obsoditi sramotnega napada na do- stojanstvo človeške osebe. Z vso močjo hočem po- novno zatrditi, da pot nasilja in sovraštva ne rešuje problemov človeštva ter uporaba upravičevanja te poti v imenu Boga je blasfemija (bogokletje). Vabim vas, da se mi pridružite v molitvi. Izročimo Božjemu usmiljenju nemočne žrtve te tragedije. De- vica Marija, Mati usmiljenja, prebudi v srcih vseh razumne misli in miroljubne namene. Njo prosi- mo, naj varuje in bedi nad dragim francoskim na- rodom, prvim otrokom Cerkve, nad Evropo in nad vsem svetom”. S temi besedami je papež Frančišek po nedeljski molitvi Angelovega češčenja in blagoslovu nagovo- ril zbrane na Trgu sv. Petra; pokol islamskih skraj- nežev v Parizu je sicer obsodil že dan prej v telefon- skem pogovoru. Pa ne gre samo za pokol v Parizu, ki je zverinsko delo islamskih teroristov, med njimi naj bi bila dva, ki sta potovala tudi čez Slovenijo v Francijo, saj sta bila podobna krvava dogodka tudi v Beirutu in v Keniji, čeprav na straneh naših dnevnikov in v naši sredini odmevajo predvsem žrtve iz Pariza. / str. 2 “D Foto JMP Okrogla miza v Gorici Naša državna šola “pod lipami” oriško “Srečanje pod lipa- mi”, posvečeno “naši držav- ni šoli”, so v ponedeljek, 16. novembra, v komorni dvorani Kul- turnega centra Lojze Bratuž obliko- vali poslanka Tamara Blažina, pred- sednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila, ravnatelj Primož Stranj in tajnik Sindikata slovenske šole Joško Prinčič. Okroglo mizo, na kateri so se pogovarjali šolniki in politiki, ki jim je pri srcu naša šola, je vodil go- riški podravnatelj in član Višjega šol- skega sveta Peter Černic. Argumen- tov je bilo veliko, morda preveč, da bi se vseh lotili na poglobljen način. In vendar so navzoči, med katerimi je bilo kar nekaj učiteljev in profe- sorjev, lahko marsikaj zanimivega slišali o prednostih in šibkostih za- mejskih šol, o njihovih odličnostih in težavah, o zakonu “dobra šola” in ministrskem dekretu za slovensko šolo, o političnih in tehničnih ovi- rah, o pričakovanjih in razočaranjih Sindikata slovenske šole, o izmenja- vi šola-delo itd. pa vse do tega, da je “biti šolnik ne le poklic, temveč po- slanstvo”. Da slovenska šola v za- mejstvu ni zgolj tečaj slovenskega je- zika, temveč kraj, kjer bi si otroci in mladi prisvojili tudi čut pripadnosti. / str. 16 G www.noviglas.eu KC Lojze Bratuž / Razstava del Andreja Jemca Tenkočuten umetnik z lirično in krepko epsko prvino od pomensko zelo globokim naslovom Med tukaj in onkraj je v svetlih razstavnih pro- storih Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici do 26. januarja 2016 na ogled razstava imenitnega ustvarjalca, pedagoga, čla- na Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter dobitnika najvišjega slo- venskega priznanja na po- dročju kulture, Prešerno- ve nagrade, akademskega slikarja Andreja Jemca. / str. 6 Iva Koršič P Kot smo že večkrat pisali, so nas letos zelo prizadeli finančni rezi s strani Republike Slovenije in Dežele Furlanije Julijske krajine, zato pozivamo vse tiste zveste naročnike in naročnice, bralke, bralce ter prijatelje Novega glasa, naj nam ostanejo blizu. Sporočamo pa tudi, da nam lahko pomagajo tako, da v sklad za izdajanje našega tednika darujejo denarna sredstva na naslednja računa: Zadružna banka Doberdob in Sovodnje, IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643 SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0 Čedajska banka: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280 SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C Že vnaprej se zahvaljujemo in vam vsem kličemo: “Ostanite nam zvesti tudi v prihodnje”! Ostanite nam zvesti! 40 let deželnega delovanja Slovenske skupnosti Svet okrog nas 19. novembra 20152 Povejmo na glas Svet potrebuje usmiljenje Na Reki srečanje med Svetom slovenskih organizacij in Unijo Italijanov Govor je bil tudi o možnih oblikah sodelovanja ovezovanje med italijan- sko in slovensko narodno skupnostjo mora sloneti na medsebojnem poznavanju, na redni izmenjavi izkušenj in na programskem sodelovanju. To so temelji za ovrednotenje kulturne dediščine narodnih skupnosti in za vključitev zaščitnih do- ločil v družbe- norazvojne smernice na čezmejnem po- dročju med Ita- lijo, Hrvaško in Slovenijo. Vse tri države imajo torej korist, da podpirajo to skupno sodelo- vanje dveh na- rodnih skupnosti, ki je v zadnjih letih postalo že utečena praksa in beleži nadvse uspešne rezul- tate še posebno na področju evropskih projektov. To so bila izhodišča dnevnega re- da srečanja med predstavniki Unije Italijanov v Sloveniji in na Hrvaškem ter Sveta slovenskih organizacij; sestali so se v torek, 10. novembra 2015, na sedežu Unije Italijanov na Reki. To je bil tudi prvi uradni obisk novega vodstva Sveta slovenskih organi- zacij pri sorodni krovni organi- zaciji italijanske narodne skup- nosti v Sloveniji in na Hrvaškem. Dejstvo, da je bil ta obisk, ki se je razvil v pravo de- lovno srečanje, na Reki, pa je znamenje pozornosti do širšega prostora, ki ima med svojimi specifikami prisotnost narodnih skupnosti. Delegacijo SSO, ki so ga predsta- vljali deželni predsednik Walter Bandelj, pokrajinski predsednik za Videmsko Riccardo Ruttar, član izvršnega odbora in odgo- voren za evropske projekte Ivo P Corva ter vodja tiskovnega uradaJulijan Čavdek, so sprejeli pred-sednik izvršnega odbora Unije Italijanov Maurizio Tremul, taj- nik izvršnega odbora Marin Cor- va ter predsednik sveta UI ter od- govorni urednik dnevnika La Voce del Popolo Roberto Palisca. Celodnevni obisk predstavnikov Sveta slovenskih organizacij pri Uniji Italijanov je bil razdeljen na tri dele. Uradnemu srečanju med dvema krovnima organiza- cijama, ki je potekalo v palači Modello, kjer ima sedež Unija Italijanov, sta sledila sprejem na italijanskem konzulatu in pogo- vor s konzulom dr. Paolom Pal- minterijem. Na uredništvu dnevnika La Voce del Popolo, kjer je tudi sedež založniške družbe EDIT, pa so delegacijo SSO in UI sprejeli glavni urednik Roberto Palisca, urednica štiri- najstdnevnika Panorama Ilaria Rocchi in glavna urednica za po- litiko Christiana Babić. Na dopoldanskem srečanju so si predstavniki SSO in Unije Itali- janov izmenjali osnovne infor- macije obeh krovnih organiza- cij. Predsednika Tremul in Ban- delj sta pri tem izrazila zadovol- jstvo za obisk, ki potrjuje dobre odnose ne samo med dvema na- rodnima skupnostima, ampak tudi med partnerji, ki uspešno sodelujejo, kot se je to izkazalo za evropski projekt Jezik/Lingua. K temu tudi navajajo spodbudne besede, ki jih je izreklo več pred- sednikov republike, od Napoli- tana, Türka, Mattarelle do Pahor- ja. Pogovor se je nato nadaljeval prav o tematiki novega evropske- ga programiranja, pri katerem je skupna želja, da pride do nad- gradnje evroprojekta Jezik/Lin- gua. Pomembno pa bi bilo tudi, če bi ciljali na nove programe, in še posebno, da bi skupno sode- lovali na področju medijev in za- ložništva ter da bi v to vključili slovensko narodno skupnost na Hrvaškem in Hrvate v Moliseju. Idej in predlogov je namreč ve- liko, pri tem pa je potrebno, da vse tri krovne organizacije, Unija Italijanov, Svet slovenskih orga- nizacij in Slovenska kulturno go- spodarska zveza skupno nastopi- jo v odnosu do Hrvaške, Italije in Slovenije. Pogovori na uredništvu dnevni- ka La Voce del Popolo pa so se osredotočili na medijsko in za- ložniško dejavnost. Na knjižnem področju bi lahko vključili sode- lovanje med Tržaškim knjižnim središčem in reško knjigarno v sklopu družbe EDIT. Glede me- dijev pa bi lahko pomislili na iz- menjavo člankov po zgledu go- riške izkušnje Posoške kronike in biltena Slovit, ki ga izdaja zadru- ga Most iz Čedada. o grozljivem napadu na Pariz prejšnji te- den se je mogoče spomniti skoraj neo- pažene podrobnosti, ki pa je zelo po- menljiva. Ko je Enciklopedija Treccani vprašala nekaj desetin znanih osebnosti, katera beseda oziroma pojem sta jim spremenila življenje, je papež Frančišek odgovoril: usmiljenje. Gre za izjemno vzvišen pomen, ki nam v teh časih postaja bližji, saj je vse težje najti odgovor na stopnjevanje vse bolj obremenjujočih in tesno- bo vzbujajočih dogodkov. Do nas so segli veli- kanski valovi pribežnikov, ob čemer pričenja- mo čutiti vsesplošno nemoč. Prihajajo iz dežel, kjer so vojna opustošenja velikanska in jim ni videti konca. Namesto pomirjanja vse več vo- jaških posegov z eksplozivno prisotnostjo ve- lesil. Namesto verskih priporočil človeku, naj dela za mir in samo za mir, raste pred našimi očmi vojna med verami, ki je od vseh vojn za- gotovo najbolj neizprosna in krvava. Razviti svet se pogreza v prepričanje, da lahko le z vo- jaško silo pogasi bližnjevzhodni požar, in isto želi t. i. Islamska država, namreč kar najbolj skrajno vojno stanje, ki naj se razširi v prostor naše civilizacije. Vsakemu razmišljujočemu človeku je bilo že pred napadom na Pariz ja- sno, da vse skupaj drsi v nevarne vode oziroma v vse globlje vrtince srditejših spopadov. Se pravi tja, kjer se pričenja temno kraljestvo voj- ne, ki se želi le širiti kot gozdni požar, podžgan z močnim vetrom. V tem stanju, ko ni videti srečnega izhoda, pač pa le slutiti vse večji vi- har, se počutimo ogrožene in oropane vsakršne varnosti. In prav tu se je mogoče spomniti usmiljenja. Usmiljenja, ki nas lahko reši. Neke višje sile, ki bedi nad nami in nas more s svojo ljubečo roko prenesti v varen kraj zavetja. Seveda usmiljenje lahko podelijo le ne- besa, težko si je predstavljati človeka, ki bi bil prepričan, da lahko usmiljenje podeljuje, za to je potrebna popolnost. In čudovita je ena od razlag usmiljenja: to je brezkončna potrpežlji- vost. Človek beži proč od Dobrega, v našem primeru se pomika v smer nasilja, vojn in vsakršnega uničevanja, Bog pa vedno in vedno neomajno čaka, da se človek k Dobremu vrne, da se vrne k Dobremu, in to v svoje dobro. In usmiljenje je prav v tem zvestem in nepopu- stljivem čakanju, da bo človek kot posameznik, kot narod, kot država na zgrešeni poti nekega dne omagal, obupal, si zaželel miru in se pre- nehal boriti s sočlovekom. Usmiljenje je že v tem, da si bo človek Dobro končno spet zaželel, toliko bolj pa v tem, da ga Dobro čaka, če se ga hoče hvaležno spet okleniti in se k njemu vrni- ti. Jasno je, da svet danes potrebuje že prvo usmiljenje, torej obžalovanje, da je skrenil s srečne poti, in željo, da bi se vrnil k Dobremu. Tega obžalovanja in želje trenutno nikjer ni, nasprotno, krepi se vse bolj kruto soočenje med razvitim svetom in svetom islama v želji po nasilni podreditvi drug drugega. Res, še ka- ko potrebujemo usmiljenje, sicer je vse, kar smo do sedaj videli, lahko le uvod v strašnejša dogajanja. Janez Povše P S 1. strani Brez odvečnih ... asilje ni nobena rešitev”! je bil še jasen sveti oče, ki je že velikokrat doslej govoril o tretji svetovni vojni, ki poteka. Gre seveda za drugačno vojno, a vendarle globalno vojno in nihče od nas v tej vojni ni varen. Te dni ste slišali in boste še videli vrsto ljudi, ki na tak ali drugačen način razlagajo, zakaj je prišlo do pokola nedolžnih ljudi v Pa- rizu in drugod, pa vendar si upa- mo zapisati, da so te besede od- več, saj vsi vemo, poznamo način, kako bi se zadeve rešile, če bi se jih hotelo rešiti. Teroristi organizacije ISIS bi bili že zdav- naj osamljeni, uničeni, če za nji- mi ne bi stal poguben kapital, ki ima ves interes, da je Sirija v voj- ni. Mir bi lahko dosegli tudi ta- ko, da ne bi trgovali, sklepali po- slov s sprtimi stranmi, da jim ne bi prodajali orožja, da ne bi za vsem tem nasiljem stal pogubni kapital. Velesile, ki se tam, v Si- riji in sploh v t. i. naftnih državah, bojujejo, prikrito in ne- prikrito, sklepajo posle s Savd- sko Arabijo, ki ni sprejela niti enega samega begunca, a denar- no podpira islamsko teroristično organizacijo ISIS itd...., so samo dokaz več, da miru nihče noče imeti. “Z ljudmi, ki se razstrelijo in s sa- momorom povzročijo še smrt veliko drugih ter so prepričani, “N da jih bo zato njihov bog nagra-dil v nebesih, mi enostavno nemoremo govoriti”! je bila pred leti zelo jasna ateistična nobe- lovka Rita Levi Montalcini, medtem ko je sloviti milanski mislec in kardinal Carlo Maria Martini na izzivalno vprašanje, katere veroizpovedi so sprejem- ljive za naš svet, mirno odgovo- ril: “Vse tiste, ki spoštujejo te- meljno listino človečanskih pra- vic, ki jo je postavila za temelj sobivanja Organizacija združenih narodov”. Cinična izjava rimskega cesarja Vespazijana, ki so mu v senatu očitali nedostojnost zaradi dav- kov na javna stranišča, da denar pač ne smrdi, v tem primeru ne velja. Denar, ki stoji za pokoli nedolžnih ljudi v Keniji, Beiru- tu, Parizu in drugod po svetu, ogabno smrdi, še kako smrdi, in to vemo vsi, še posebno pa države, ki trgujejo z orožjem, ki finančno izkoriščajo revne države. Ko se klanjamo nedolžnim žrtvam, seveda odklanjamo vsakršno nasilje, ki ni nobena rešitev, a istočasno zahtevamo, da se začnejo reševati zadeve pri samem korenu, tam, kjer ljudje trpijo, zato tudi bežijo pred na- siljem. In naj bo zgovorna tišina tista, ki govori namesto nas, če že tihe molitve za mir ta naša družba ni več sposobna izreči! Dokaj izčrpno, a vsaj zame ne dovolj Na kulturni strani Novega glasa z dne 12. 11. 2015 sem ta hip prebrala dokaj izčrpno poročilo Leva Detele o šestih desetletjih Slovenske kulturne akcije v Argentini, iz katerega sem med drugim zvedela, da je v zadnji 195. jubilejni številki revije Meddobja, ki je izšla lani ob koncu leta, med ostalim zelo zanimivim gradivom tudi izbor slovenskega zdomskega pesništva, ki obsega 35 imen. In med vrsticami, ki omenjajo likovno ustvarjalnost, sem odkrila med Goršetom in Remčevo prav tako znano, ljubljeno in cenjeno ime Alekse Ivanc Oliveri, o njej pa nisem vedela, najbrž sem pozabila, da je kdaj vedrila med stranmi te ugledne revije. Kdo ve, če ve gospod Ambrož Kodelja, doberdobski župnik, ki mu je prav ta umetnica okrasila cerkev s Križevim potom na besedilo Daneta Zajca. Poročilu pa nekaj bistvenega manjka, in sicer podatek, koliko stane 195. številka Meddobja in kje je naprodaj. Sprašuje in postavlja piko na i Jolka Milič Prejeli smo Osemnajsta žalna slovesnost v Škrbini S spominom do pomena primorskih padalcev sredo, 11. novembra 2015, na dan, ko angleški narod praznuje spomin na padle v vseh vojnah, so se v Škrbini pri Komnu poklonili slo- venskim primorskim padalcem, ki so padli med drugo svetovno vojno ali pa so po njej, krivično osumljeni vohunstva, postali žrtve jugoslovanske politične po- licije. Od lanskega leta ni več preživelih, niti pobudnika teh srečanj in “odkritelja” primor- skih padalcev, angleškega vetera- na in časnikarja Johna Earla. Že 18. žalna slovesnost potrjuje po- globitev javnega vrednotenja te tragične in junaške zgodbe, tako s strani lokalnega prebivalstva kot strokovne in politične javno- sti. Vojaški kaplan je ob 10. uri daro- val mašo zadušnico v cerkvi sv. Antona, ob 11. uri pa je kome- V moracija s polaganjem vencev inkulturnim sporedom potekalapred spominsko ploščo na Faki- novi domačiji. Zbrane je pozdra- vil župan občine Komen Marko Bandelli, ki dogodek tudi orga- nizira z vaško skupnostjo Škrbi- na. Šlo je za pripadnike zavez- niških izvidniških misij, ki so na pobudo angleških tajnih služb vzpostavljali stik z odporniškim gibanjem v Jugoslaviji med leto- ma 1943 in 1944. Pod okriljem prof. Ivana Rudolfa so se mladi slovenski fantje urili v Egiptu in Palestini ter se nato na domačih tleh bojevali proti nacifašizmu in za združitev Primorske takratni Jugoslaviji. Po vstopu na jugoslo- vansko ozemlje so pristopali k partizanskim vrstam, a bili po vojni do konca leta 1945 večino- ma likvidirani kot narodni izda- jalci pod sumom vohunstva in špionaže. Bandelli je spregovoril o vlogi padalcev pri analizi stanja in zbiranju informacij na terenu, vzpostavitvi stika z odporniškim gibanjem, iskanjem lokacij za na- slednje misije, pri vzpostavitvi radijskih zvez in izvajanju sabo- taž. Pozdravne besede so izrekli še nova britanska veleposlanica v Sloveniji Sophie Honey, Earlov sin Lawrence Earle in nekdanji veleposlanik David Lloyd. Le- tošnji slavnostni govornik je bil Miha Ferjančič, brat enega od pa- dalcev, Venčeslava Ferjančiča iz Idrije. Rojen v Idriji leta 1919 in preminul v Buenos Airesu leta 2010, spada v prvo skupino pri- morskih padalcev, ki so se spu- stili na slovenska tla. Dobrodošla navada zadnjih let je večer, posvečen zgodovini pri- morskih padalcev; tokrat je bil v petek, 6. novembra, v Kulturnem domu v Komnu. V ospredju sta bila življenje in delo narodnoo- brambnega delavca prof. Ivana Rudolfa, ki je med drugo svetov- no vojno v Afriki in Aziji zbiral primorske vojake v britanskem vojnem ujetništvu in jih nav- duševal za uporništvo za osvobo- ditev Primorske. Moderator Ivo Jevnikar se je srečal z ustvarjalci dokumentarcev Rudolfovi padal- ci, projekta Socialne akademije za mlade, in Ivan Rudolf iz niza Pozabljeni RTV Slovenija. Skozi pričevanje o očetovem delu in idealih je prisotne pospremil še časnikar Saša Rudolf. Jernej Šček Aktualno 19. novembra 2015 3 Slovenska skupnost je slovesno praznovala 40 let deželnega delovanja “Pomembno je, da ne prenehamo sanjati!” Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici je stranka Slovenska skupnost ob 40. obletnici delovanja na deželni ravni v petek, 13. t. m., pripravila slovesno akademijo, na kateri so podelili pisatelju Borisu Pahorju naziv častnega predsednika. Predsednik stranke Slovenska skupnost, ki jo je na deželni ravni pred 40 leti v Devinu ustanovila skupina tridesetletnikov, Peter Močnik je slovesno akademijo odprl s pozdravom navzočih, pre- bral je čestitke italijanskega pred- sednika vlade Mattea Renzija, slo- venskega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca in drugih visokih pred- stavnikov slovenskega in italijan- skega političnega življenja. Na slo- vesni akademiji je bilo veliko predstavnikov tako italijanskega kot slovenskega političnega sveta, županov z obmejnega področja na obeh straneh državne meje. Deželni tajnik stranke Slovenska skupnost Igor Gabrovec pa je imel osrednji govor. Kulturni program slavnostne pri- reditve ob 40-letnici stranke Slo- venska skupnost, na kateri so po- delili tudi priznanja najbolj za- služnim članom stranke, je pri- pravila režiserka Maja Lapornik z mladimi in pevko Andrejo Možina ter vokalnim dekliškim sestavom Bodeča Neža pod vod- stvom dirigenta Mirka Ferlana. Peter Močnik: Naj živi Slovenska skupnost! Cenjeni gostje, dragi somišljeniki in prijatelji, dame in gospodje, v čast si štejem, da vas lahko kot predsednik stranke Slovenska skupnost najtopleje pozdravim in se vam zahvalim za Vašo prisot- nost na tej 40. obletnici deželne zbirne stranke Slovencev v Italiji. 40 let je doba zrelosti, a tudi ener- gije in izkušenj, sposobnosti pri- lagajanja novim izzivom in ohranjanja zdravih tradicij ter do- brih praks. 40 let je za politično stranko dol- go obdobje, še posebej, če je v tem burnem do- gajanju znala in zmogla ohraniti ime, simbol, načela in značaj. Na deželnem, a tudi na italijanskem prizorišču se lahko s tem ponaša le malokatera stranka. Nekateri bodo rekli, da je to znak zastarelosti ali nesposobnosti refor- miranja. A motijo se. Prav današnji čas nam kaže, kako so načela edine slovenske stranke v Italiji – demokracija, samostojno politično nastopanje, skrb za na- rod in za družbo - ostala živa in pomembna. Utapljanje v velikih si- lah večkrat pomeni tu- di izgubo lastnih smer- nic, ki se morajo podre- diti kompromisom. V tem smislu postajamo Slovenci le eden od problemov, nismo pa samostojni pri ocenje- vanju posledic politike na našo družbo in pri izbirah javnega na- stopanja. Avtonomija naše narodne skup- nosti, ki je v tem delu Italije av- tohton del družbe, istočasno pa tudi del matičnega naroda, je naše največje bogastvo, saj pome- ni svobodo odločanja o lastni usodi. Omejevati, zmanjšati ali V uničiti to avtonomijo pomeniomejevati, zmanjšati ali uničitipravice ljudi, ki sestavljajo našo narodno skupnost, in s tem del tukajšnje družbe. To pomeni zmanjšati ali uničiti del tukajšnje- ga bogastva - človeškega, kultur- nega, materialnega. Prav politične bitke, ki se v zad- njih časih bijejo na področju kra- jevnih uprav in njihove avtono- mije, samostojnega kakovostnega šolstva ter avtonomije kulturnih izbir, dokazujejo, kako so imeli prav tisti možje in žene, ki so pred 40 leti zagrabili tradicijo, ki je že zrasla v Trstu in se utrjevala v Gorici, ter dali po- budo za neideološko, plurali- stično, demokratično sloven- sko stranko, odprto vsakemu, ki dobro misli in dobro želi svoji skupnosti. Izvoljeni predstavniki in vodi- telji, ki so se v teh 40 letih zvrstili na čelu in v službi slo- venske stranke in naših ljudi, nesebično ter z veliko mero iz- najdljivosti in prilagodljivosti, tako kot naši volivci, brez ka- terih danes ne bi bili tu, so bi- li, so in bodo velik zgled za na- prej. Zgled za novo delo, ki naj bo pluralistično in zavezano svetli politični tradiciji našega naroda, torej od Edinosti pa vse do boja na strani svobode, da bi se še ohranili slovenska beseda in prisotnost na tem lepem koščku naše zemlje, ki se razlega in razvija od zasneženih alpskih dolin preko Rezije in Benečije do Brd, Gorice, Krasa in Trsta ob Ja- dranu. Tu smo že 13 stoletij, v delu in mi- ru, v iskanju in ponujanju prija- teljstva ter sprave, ob zahtevi spoštovanja našega dostojanstva in pravic. Narod brez jezika, zgo- dovine, naselitvenega prostora in svobode pri odločanju je obsojen na smrt. Upam, da si tega nihče ne želi, saj bi moral v tem prime- ru biti naš odgovor trezen, a tudi odločen, ker gre za življenje neke človeške skupnosti. A danes je praznik, zato se mu predajmo! Vsem voščim “en lep večer” in naj živi Slovenska skup- nost! Igor Gabrovec: Slovenska skup- nost je prvi primer združevanja moči Spoštovane dame in gospodje, cenjeni gostje, dragi prijatelji, naj- prej seveda dober večer vsem in hvala, da ste se tu zbrali, da skupaj počastimo prva štiri desetletja stranke Slovenska skupnost, sa- mostojne stranke Slovencev v Ita- liji. Stranke, ki je tistega pozno majskega dne leta 1975 pridobila svojo naravno deželno razsežnost in s tem povezala v celoto številna politična gibanja iz Tržaške in Go- riške ter jih idejno razširila še na Videmsko, kjer so naši ljudje prav tako od nekdaj, od Čedada do Sv. Višarij, od Benečije do Koroške. Stranka Slovenska skupnost ni na- stala kar čez noč in o tem nam lahko marsikaj povejo številni tu- di tu še vedno med nami, takratni tridesetletniki in še mlajši, ki so sredi sedemdesetih let v celoti in s polnimi pljuči dojeli pomen združevanja v enoten političen subjekt, ki naj kot tak dopušča in pravzaprav spodbuja največjo no- tranjo in zunanjo širino. Pojem zbirne stranke je bil v srcu takrat- nim protagonistom, kot je vsem nam, ki smo danes poklicani, da vodimo stranko v tako različnih, a vendar vedno razburkanih po- litičnih vodah. Slovenska skupnost je nastala kot prvi primer združevanja moči. Brez predsodkov, brez apriornega zapiranja komurkoli. “Skupaj zmoremo”! je bilo rečeno. Od tod ime, Slovenska skupnost, ki ne obsega ideoloških predznakov in v svoji sintezi, v samcatih dveh besedah poudari bistvo obstoja in poli- tičnega sporočila: da smo Slovenci, da smo skupnost. Da v slogi je moč in da skupaj zdržimo pred katerim- koli napadom, da sku- paj zmoremo katerikoli podvig. In da skupaj znamo deliti tudi težje trenutke, tudi poraze, ker v skupnosti je tudi solidarnost. Tukaj smo, pravijo, pol- drugo tisočletje. Ali morda tudi več. Tu smo doma, med Alpa- mi in Jadranom, in tu so naši predniki tudi v najtežjih časih ohranili in razvijali svoj jezik, svojo kultu- ro in identiteto. Razvijali in pre- dajali vsakemu novemu rodu, na- to legli v zemljo, ki je zato za vse nas sveta – ker naši dedje počivajo v njej, je zapisal nabrežinski pe- snik Igo Gruden in nas v istem za- mahu vabil, da se zanjo, za našo zemljo in za naš prostor, borimo naprej. Tu smo skupaj z drugimi: Italijani, Furlani, Nemci in številnimi dru- gimi narodi in kulturami, ki prav tako od davnine časov z nami de- lijo ta prostor. Ni bilo vedno lah- ko in ni bilo vedno mirno. Kot Slovenci vemo, da nismo nikdar napadli, nismo tujega osvajali, ni- smo podjarmili. Morda le zato, ker smo majhen narod. Sam pa rad verjamem, da je tako, ker smo miroljubni. Primorci še posebej, saj nam je dano, da lahko z naših domov gledamo zasnežene vrho- ve in istočasno na sonce, ki se ob zatonu spušča v sinjino morja. Na tisto odprto morje, ki ponazarja svet, ki buta v pristanišča, skozi katera prihajajo in odhajajo ljud- je, prihaja in odhaja blago, priha- jajo in odhajajo različni jeziki, kulture, vere. In se tu srečujejo in vzajemno oplajajo. Od nekdaj. Za vedno. Zato smo srečni, da tu živi- mo. Slovenska skupnost je stranka srečnih ljudi. Tudi ko stvari ne gredo najbolje. Danes smo se tu zbrali, da skupaj praznujemo pre- hojeno pot, ki ni bila lahko in ni bila samoumevna. A ste jo, smo jo zmogli, ker ste in smo verjeli, da hodimo v pravo smer. Smer nam kažejo vrednote, ki so bile skupne ustanoviteljem: ohranjan- je in razvoj slovenske pripadnosti, demokracija in socialna pra- vičnost, solidarnost, politična sa- mostojnost. Prav zaradi trdnih te- meljev in globoko vraščenih ko- renin je Slovenska skupnost od vseh strank edina, ki je z istim simbolom in imenom kandidira- la na prvih deželnih volitvah leta 1964 in je s prav takim simbolom in imenom prisotna v deželnem svetu še danes, pol stoletja kasne- je. V tem obdobju je stranka klju- bovala tudi izredno zahtevni preizkušnji, nekakšni hoji v puščavi, ko je bila zaradi krivične- ga volilnega zakona kar dva man- data – deset let izrinjena iz dežel- nega parlamenta. Niso bili le deželni svetniki, seve- da, temveč predvsem nepregled- na skupina rajonskih, občinskih in pokrajinskih svetnikov in svet- nic, županj in županov in odbor- nikov-odbornic v raznih krajev- nih upravah in preko njih je stranka prispevala svoje najboljše moči k rasti in razvoju celotnega območja in širše skupnosti. Ved- no smo se preštevali in nešteto- krat smo bili uspešni. Poosebljali smo načelo demokratičnih voli- tev med Slovenci, še preden bi se drugi o tem pogovarjali. Še vedno smo za to in stranka Slovenska skupnost je lahko naravni dom te- mu načrtu. Ali si predstavljamo, kakšna bi bila še danes slovenska pogajalska teža, ko bi se predsta- vljali s skupnim političnim nasto- pom vseh Slovencev v Italiji in se kot taki povezovali z ostalimi? Južni Tirolci nas nekaj učijo! Na tem mestu naj se zahvalim tu- di vsem našim ljudem, blizu tisoč jih je, ki so v desetletjih kandidi- rali in torej izpostavili svoj obraz, ime in priimek, svoj ugled in svo- jo zgodovino na kandidatnih li- stah Slovenske skupnosti. In zah- vala gre ne nazadnje vsem aktivi- stkam in aktivistom, ki so poma- gali za kulisami, nikoli anonim- no, ker vsaka vas ve zanje in mi smo na vse ponosni, da so bili in so z nami. Kaj pa danes? Spomini so drago- ceni in pomembni. Vendar tu smo, da ponosni na preteklost, obogateni z njenimi izkušnjami, gledamo naprej. Gledamo v se- danjost, ki je polna izzivov, in v prihodnost, ki je polna upov in tudi neznank. Zgodovina nas uči in pravzaprav poziva, da ne mo- remo in tudi nočemo biti sami. Kot politična stranka delamo v političnem okolju, ki je hvala Bo- gu pluralno in še vedno kar se da demokratično. Naše delo in možnost doseganja volilnih in upravnih rezultatov sta večkrat zelo odvisna od političnih navez. Na deželni ravni smo leta 2013 že drugič potrdili poli- tični in volilni dogovor z De- mokratsko stranko, ki danes - tudi v luči bližnjih uprav- nih volitev - zahteva globok razmislek in razjasnitev zla- sti, kar zadeva nekatere po- membne strateške izbire na področju volilne zakonodaje in reforme krajevnih uprav. Mislim, da je vsem jasno, tu- di našim zaveznikom in pri- jateljem v sami Demokratski stranki, da še zdaleč ni za- doščeno potrebi po zaščiti slovenske manjšine in njene vloge pri soupravljanju na- selitvenega prostora. Kot stranka območja smo pozor- ni na ohranjanje in pravza- prav na potrebo po utrditvi deželne avtonomije, ki je vse prej kot na varnem. Prepričani smo, da moramo zato utrditi zavez- ništvo še najprej na nivoju treh avtonomnih Dežel alpskega loka, ki z nami delijo iste posebnosti. V tem smislu nam je tudi danes dra- goceno zavezništvo s strankami narodno-jezikovnih manjšin in avtonomističnih gibanj od Aoste preko Trenta in Bocna vse do Trsta. Širše gledano, je strateškega pomena naše članstvo v Evropski svobodni zvezi političnih gibanj, ki so izraz manjšinskih in avtono- mističnih strank. Na naraščajočo in večkrat objektivno upravičeno nezaupljivost ljudi do politike, ki dosega že petdesetodstotno volil- no abstinenco (v 70. letih je volilo tudi preko 90-odstotkov upra- vičencev …), odgovarjajmo z drznostjo tistega, ki pogumno ra- ziskuje tudi nepoznane poti. Z za- nimanjem zato gledamo na obli- kovanje novih političnih subjek- tov, ki črpajo smisel in vsebine v plemeniti tradiciji vrednotenja krajevnih značilnosti in avtono- mizma. V stiku s slovensko poli- tično sceno razvijamo prav tako širok odnos in pripravljeni smo na stalno dogovarjanje in obliko- vanje skupnih čezmejnih strategij z vsemi strankami, ki hočejo z na- mi deliti slične cilje. Sočustvuje- mo z institucijami in ljudmi naše matične domovine v času težke preizkušnje begunske krize, ki si- cer zadeva tudi vse nas. Ne more- mo mimo tega, da obsojamo počasnost ali že skoraj negibnost Bruslja, ki mejne države dejansko pušča na cedilu. Zagovarjamo krščansko načelo bratskega spre- jemanja ljudi v potrebi, ki pa sa- mo po sebi ne more nadomeščati resnega in predvsem usklajenega načrta za kljubovanje predvido- ma zelo dolgega obdobja migran- tske emergence. Posvečajmo se z umom, srcem in gmotnimi sred- stvi slovenski šoli v Italiji, saj si na tem področju zaigramo jutrišnjo podobo naše skupnosti. Leto 1975 je bilo za katoliško Cer- kev sveto leto. Tudi mimo tega je bilo tisto leto še kar pestro. V za- kotnem Osimu sta Jugoslavija in Italija podpisali sporazum, ki je dokončno zapečatil vprašanje meje in vse, kar je temu sledilo. V Londonu je Margaret Thatcher prevzemala vodenje konservativ- ne stranke, v Madridu je umiral diktator Francisco Franco in v Ostii je bil umorjen družbeno ak- tiven furlanski pisatelj Pier Paolo Pasolini. Manj mladi se bodo najbrž spominjali, da so Pink Floydi istega leta objavili uspešni- co Wish you were here. In šele dvajsetleten Bill Gates je z nekaj zanesenjaki ustanavljal Microsoft Corporation. Vsi ti dogodki so ta- ko ali drugače vplivali na zgodo- vino našega prostora, Evrope in sveta. Tako je tudi prvi kongres Slovenske skupnosti 24. maja v Devinu prispeval svoje, da smo to, kar smo. Takratna mladina je opravila velik korak in verjamem, da so današnji dvajset-trideset pa tudi štirideset-petdesetletniki lah- ko kos vsem današnjim izzivom v času, ki je tako različen in različno zapleten. Pomembno je, da ne prenehamo sanjati, da ne opusti- mo idealizma, da se ne ustrašimo novosti, da smo pripravljeni na tveganja, da ohranimo živ pla- men občutka ponosne pripadno- sti neki skupnosti, ki je vredna vsega tega. Naj živi Slovenska skupnost! Na priznanjih piše: “Slo- venska skupnost izreka priznanje in zahvalo za nesebično in požrtvoval- no štiridesetletno delo v korist narodnostnim pra- vicam Slovencev v Italiji”. Za Goriško so prejemniki priznanj: Marko Brajnik Mario Brescia Karlo Bresciani Hadrijan Corsi Benjamin Černic Branko Černic Ivan Černic Remo Devetak Dominik Humar Simon Komjanc Carlo Mucci Damjan Paulin Izidor Prinčič Bernard Špacapan Božidar Tabaj Marjan Terpin Za Tržaško pokrajino pa so priznanja prejeli: Alojz Debelis Rafko Dolhar Aleksander Furlan Edvard Krapež Joško Gruden Ivo Jevnikar Sergij Mahnič Marij Maver Sergij Pahor Robert Petaros Sergij Petaros Boris Slama Aldo Štefančič Danilo Šavron Drago Štoka Antek Terčon Alojz Tul Prejemniki priznanj Veliko pričakovanje je vladalo za govor pisatelja Borisa Pahorja, ki je dejal, da se ima sam “od nekdaj za levičarja in bi zato sodil kam drugam, ne pa na slovesnost stranke Slovenska skupnost”, a je dejal, da sam nikdar ni našel posluha za svoje ideje o narodni samobitnosti v levičarskih stran - kah, zato je on vedno volil in bil tudi na volilnih listah stranke Slo - venska skupnost. Opozoril je na ne varnost globalizma in glo ba li - zacije, ki podobno kot nekoč ko - munistični internacionalizem, ki je zametaval narodno identiteto, uničuje posebnosti, ki so značilne za samobitnost, zato je predvsem mlade pozval, naj se ne zadovoljijo samo z znanjem slovenskega jezika, ampak naj iščejo tudi slovensko narodno zavest, kateri je on ostal zvest ves povojni čas in tudi danes: “Sam sem od nekdaj levičar, sem socialni demokrat, a ne morem preko svoje identitete in je ne morem zavreči in sestavni del te identitete sta narodnost in slovenski jezik. Tudi Kosovel je bil levičar, a tudi on ni maral nobene diktature, kot je nisem jaz. Kot pošten levičar sem prepričan, da mora naša zavest ostati tudi v prihodnje, biti moramo zavedni, saj je slovenski narod vedno živel vitalno avtonomijo sredi drugih, večjih narodov, in to tako, da smo se vedno bojevali za svoje pra - vice, za svojo samobitnost, jezik, kulturo. Že od Trubarja naprej smo globalni, saj je vendarle on prav tu v Gorici že govoril v treh jezikih, a pisal je slovensko! Sam mladim in stranki Slovenska skupnost želim, da bi vztrajala v zavezi tem vrednotam in bi uspešno kljubovala uničujočemu globalizmu”! Foto JMP Foto JMP Kristjani in družba19. novembra 20154 ečkrat sem v Novem gla- su bral razmišljanja o prihodnosti Cerkve. Iz- med vseh napovedi se mi zdi najbolj premišljena naslednja: “Postala bo majhna (Cerkev) in bo morala začeti bolj ali manj od začetka. Njen začetek bo iz- viral iz majhnih skupin, gibanj in tiste manjšine, ki bo postavi- la vero v središče življenjske iz- kušnje” (Novi glas 23.4.2015). Če so te napovedi sad Svetega Duha, se mi zdi pomembno jim prisluhniti. Tu mislim V predvsem na tiste, “ki si želijopostaviti vero v središče življen-jske izkušnje”. Omenjena napo- ved ugotavlja, da bodo lahko kljubovali duhu tega sveta sa- mo tisti, ki bodo živeli vero v majhnih skupinah, ki bodo pri- padali kakšnemu gibanju, ki de- luje v Cerkvi. Prepričan sem, da je med nami precej takih, ki si želijo obdržati in poglobiti vero, toda, ali med Slovenci v zamejstvu delujejo majhne skupine, gibanja? Če se ne motim, nobeden izmed POGLED, KI PREČIŠČUJE Živimo v času, ko sta misel in doživljanje življenja podobna mokri močvirnati zemlji in blatu. Ko hodimo po takih tleh, se nam vdira, blato se lepi in ni trdnega koraka. Tako so v javnem mnenju in v družbi odpravljene mo- ralne avtoritete in pravila, kar spretno izko- riščajo mediji in potrošniška industrija. Zato niso dobrodošli vzgojitelji, preroki in modre- ci, ker ni dobro razmišljati s svojo glavo in drugače od javnega mnenja. Stvarnost gre ta- ko v svojo smer in pušča za seboj številne žrtve v depresijah, strahovih in črnogledosti. Tudi mnoge religiozne prakse in duhovnosti so nemočne ob tem dogajanju. V ta cirkus pomešanih resnic in čustev si uti- rajo pot žarki Jezusovega iskrenega pogleda. On gleda dobrohotno in obenem jasno, re- snično. To pomeni, da gredo njegova misel in čustva v isto skupno smer, v kateri Sveti Duh odpira srca ljudi, da se v njih porodijo najprej nemir in strah, potem pa odločitev, mir in ve- selje. V Jezusovem pogledu se moremo srečati s svojim osebnim jedrom in resnico. Pomaga nam tudi, da vidimo našo grešno stvarnost, da ne zbežimo pred njo, ampak jo prečistimo pred njegovim odpuščanjem in usmiljenjem. Iz skrivalnic in sebičnosti se tako pokaže re- sničnost, ki je najbolj naša. Božji pogled nam pomaga zakorakati na pot bolj polnega življenja in sreče. Pomembno je, da pri tem ohranimo spomin in budnost, da znamo ločiti med navideznimi srečami, ki nam jih ponuja sovražnik, in resničnim veseljem ob Božjem pogledu. Ruski duhovni pisatelji govorijo o bogočlo- veškosti, da je vse človeško povezano z božjim in božje s človeškim. V osebnem jedru se člo- veška ljubezen povezuje z Božjo ljubeznijo in usmerja vse v našem življenju: misli, čustva, telo, spomine. Tu so svetinje naše osebe, ki jih varuje vest in vzpostavlja volja z razumom. Ne smemo se bati Jezusovega iskrenega pogleda, čeprav je zahteven in dosleden, vendar je usmerjen v trdno in celovito življenje. Veliko luči in jasnosti tega pogleda potrebujemo, da nam bo svetil, ko se bo 'močvirna družba' spravljala nad svetinje našega srca in hotela vsiliti prazne nadomestke. Toda v ponižnem zaupanju v Gospoda bomo mogli odvreči vse nepotrebno, vsiljivo in grešno. Jezus nam bo v vetru svojega Duha prinesel bližino ljubezni in okrepil za odločitve. Rodil se bo prijateljski odnos in skupen pogled na resnico življenja. Seveda se bo treba vsak dan znova odpraviti na pot ob tem jasnem povabilu Božje besede. Post, molitev in dobrodelnost nam bodo po- magali ohranjati vztrajnost in zaupanje. GLEDATI SKOZI POGLED (9) Primož Krečič člankov, ki pišejo o prihod- nosti Cerkve, ne omenja župnije, v kateri bi delovale majhne skupine ali giban- ja, zato bi bilo koristno spo- ročiti, kje in kdaj delujejo. Osebno mi je neznano, če te skupine ali gibanja delu- jejo med zamejskimi Slovenci, vem, da med Italijani deluje precej različnih gibanj bodisi v Trstu kot Gorici. V Gorici, v tem času, gibanje neokatehumenska pot prireja ob ponedeljkih in četrtkih ob 20.30 srečanja za mladino in odrasle v župniji Lurške Matere Božje. Ob koncu srečanj se tisti, ki želi, lahko pridruži gibanju. Lepo bi bilo, če bi kdo povedal, kje in kdaj delujejo podobna gi- banja v Trstu. E. R. Obvestilo o položaju upokojenega nadškofa Msgr. Uran se vrača v domovino postolska nunciatu- ra je Nadškofijo Lju- bljana obvestila o novem položaju upokoje- nega nadškofa msgr. Aloj- za Urana. V njem je apo- stolski nuncij msgr. dr. Ju- liusz Janusz sporočil, da je nadškof Uran od Svetega sedeža prejel dovoljenje, da se po bivanju v tujini lahko vrne v Slovenijo. Glede na svoje zdravstve- no stanje bo, v dogovoru z A ljubljanskim nadško-fom, opravljal različnepastoralne dejavnosti ter pomagal pri življenju naše lokalne Cerkve. Njegove vrnit- ve smo v naši nadško- fiji iskreno veseli in mu želimo čim- prejšnjega okrevanja in Božjega blagoslova. msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit Prejeli smo Ali so v zamejstvu majhne verske skupine? Martina Valentinčič, delegat na zborovanju v Firencah “Pot je dolga, treba pa je začeti hoditi!” POGOVOR artina Valentinčič iz Števerjana se je kot čla- nica pastoralnega sveta goriške nadškofije udeležila od- mevnega zborovanja italijanske Cerkve, ki je med 9. do 13. no- vembrom 2015 potekal v toskan- ski prestolnici na temo “Novi hu- manizem v Jezusu Kristusu”. S kakšnimi vtisi si se vrnila z zborovanja v Firencah? Izkušnja je bila zame zelo lepa in pomembna, sploh pa prva na državni ravni. Srečanje s svetim očetom Frančiškom je bilo narav- nost ganljivo. Zborovanje mi je dalo tudi priložnost, da sem se srečala z različnimi ljudmi iz dru- gih škofij. Izmenjali smo si mnen- ja in izkušnje; včasih je prav “to- lažilno” spoznati, da smo konec koncev vsi na isti “ladji”, pa čeprav smo mi prihajali iz tako majhne škofije. Seveda obstajajo škofije, kjer so razmere boljše ali slabše; toda problemi, s katerimi se spopadamo danes, so v glav- nem precej sorodni. Zbralo se vas je okrog 2.400 de- legatov iz 226 škofij... Vsaka škofija je v Firence poslala skupino predstavnikov, pač glede na število prebivalcev. Za goriško nas je bilo sedem, za milansko pa npr. v 30. Večje škofije so lahko iz- birale predstavnike mladinske pa- storale, družine, predstavnike gi- banj itd. Največ je bilo udeležen- cev, starih od 35. do 60. leta staro- sti; kar precej jih je bilo nad 60. le- tom, najmanj pa nas je žal bilo v starostnem pasu pod 35. letom. Mlajši smo to opazili in zdelo se nam je škoda, da se ni bolje izko- ristila priložnost, saj smo prihod- nost Cerkve mi. Zlasti nekatere škofije bi lahko več vložile v mlajše predstavnike. Kdo je predstavljal goriško M nadškofijo?Na čelu naše skupine je seveda bilnadškof msgr. Carlo Roberto Ma- ria Redaelli; zraven so bili g. Moris Tonso kot predstavnik duhovni- kov, s. Maria Elena Scattolin v imenu redovnic, Fulvio Gaggioli iz pastoralnega sveta, ki je že v prejšnjih letih spremljal pripravo zborovanja. Naš nadškof je izrec- no želel, da bi bili zraven tudi mlajši: zato smo bili poslani še De- nis Delbello iz Ronk, Michela Bec- ci kot tajnica pastoralnega sveta in zastopnica gibanj ter jaz kot pred- stavnica slovenskih vernikov. Iz goriške nadškofije sem torej bila edina Slovenka; iz tržaške škofije je prišel Tomaž Simčič. Kako je potekalo delo na zbo- rovanju? V Firence smo šli s kombijem žup- nije iz Červinjana. Namestili so po raznih hotelih v središču mesta. Tokrat je bila organizacija - z razli- ko od papeževega obiska v Redi- pulji septembra 2014 - brezhibna! Vse je teklo na najboljši način, za- to je treba prireditelje res pohvali- ti. Prvi dan, v ponedeljek, 9. novem- bra popoldne, smo se delegati naj- prej zbrali v štirih različnih bazili- kah; od tod smo se v sprevodu od- pravili do baptisterija in nato v stolnico, kjer so bile večernice. Sprva sem bila skeptična, toda po- vedati moram, da je bil tak začetek posebno doživetje. Bili smo izraz Cerkve, ki hodi med ljudmi. Nekateri so vedeli, kaj se dogaja, drugi so nas spraševali, kdo smo in kaj delamo. V torek je v Firence prišel sveti oče: zjutraj se je srečal z delegati v stolnici, po- poldne je maševal na stadionu. V sredo smo imeli - po molitvi in krajšem predavanju - delo po sku- pinah, obravnavali smo pet gla- golov (odpreti, oz- nanjevati, prebivati, vzgajati, preobraziti se). Skupine je sesta- vljalo po deset ude- ležencev, tako da je lahko vsakdo prišel do besede. V četrtek je vsaka skupina pri- pravila svoje sklepno besedilo, nakar smo si izmenjali konkret- ne predloge. V četrtek popoldne smo delegati posveti- li obisku 30 zgodovinsko, umet- niško, kulturno, družbeno itd. za- nimivih oz. pomembnih krajev v Firencah in okolici. Naš škof je npr. bil v ječi. Kje pa si bila ti? Šla sem v Mednarodno študijsko središče La Pira, kjer sprejemajo otroke in študente tuje narodnosti ter jim v glavnem pomagajo pri učenju italijanščine. V petek, 13. novembra, so pred- stavili sklepna razmišljanja o petih “področjih”, ki so bila predmet našega dela. Sklepni poseg je imel kard. Angelo Bagnasco, predsed- nik Italijanske škofovske konfe- rence. Na zborovanju si najbrž videla več pomembnejših osebnosti na vrhu italijanske Cerkve... Poseben vtis je name naredil prav kard. Bagnasco, ki sta ga še med mašo v baziliki Santa Maria No- vella od blizu spremljala telesna stražarja. Celo med obhajanjem je eden stal za njim. Videla sem tudi milanskega nadškofa, kard. Ange- la Scolo, ki pa je bil prisoten samo do torka. Firenški nadškof kard. Giuseppe Betori je bil nad doga- janjem zelo navdušen. Bo s simpozija izšel kakšen “uraden” dokument? Mislim, da ne. V prejšnjih mesecih so se namreč vnele polemike, češ da ni potreben, ker naj bi bil že pripravljen pred zborovanjem... Preidimo k papežu: kako so ljudje sprejeli njegov govor, ki so ga mnogi ocenili za pravi “potres” oz. “čudež”? Katere misli so najbolj “odmevale” v tebi? Papež se je 10. novembra zju- traj srečal v stolnici z delegati. Preden je spregovoril on, smo lahko prisluhnili trem teht- nim pričevanjem: najprej je o uvajanju v vero spregovorilo dekle, ki je bilo krščeno lani skupaj s hčerko; nato sta go- vorila zakonca, ki sta se po ločitvi spet poročila in v Rimu vo- dita center za ločence. Posebno ganljivo je bilo pričevanje alban- skega duhovnika: v 90. letih je prišel kot migrant v Firence, kjer je slučajno potrkal na vrata žup- nišča; našel je duhovnika, ki ga je sprejel in mu dal možnost študija na univerzi, na koncu pa se je še sam odločil za duhovništvo. Papežev govor smo navzoči v cer- kvi sprejeli z velikim navdušen- jem; večkrat smo ga prekinili s ploskanjem in na koncu vstali po- konci. Opazili pa smo, da niso vsi delili enakega navdušenja, še predvsem ne nekateri škofje v prvih vrstah... Lepo je bilo, da je bilo med nami, vernimi laiki, kar nekaj navadnih duhovnikov, ki živijo z ljudmi: ti so bili seveda ve- seli papeževih besed. Govor je bil po mojem pomemben in bogat, vreden, da si ga večkrat prebere- mo. Prav je, da ga vsaj delegati, pa tudi škofijski pastoralni sve- ti in drugi organi še večkrat vzamemo v roke, saj vsebuje dragocena navodila. Ker se imam še za mlado in sem dejavna v mladinski pa- storali, mi je bilo posebno všeč, kar je papež položil na srce mladim: na življenje ne smemo gledati z balkona, am- pak moramo biti močni, pri- pravljeni pogumno stopiti v svet! Pozval nas je, da bi prese- gli apatijo, si zavihali rokave in gradili boljšo družbo. Kjerkoli že smo, naj nikdar ne gradimo zidov ali meja, temveč trge in poljske bolnišnice, je dejal. Papež v svojem “preroškem” pogledu govori o Cerkvi, ki je svobodna in ponižna, blizu ljudem, daleč od oblasti in ne išče svojih koristi... Če je dejal tako, morda misli, da Cerkev ni dovolj taka. Sicer pa je res, da on vidi pretežno rimsko Cerkev in vatikansko stvarnost. Ta je tudi taka, o kateri - zlasti v zad- njih mesecih - veliko pišejo medi- ji, pogosto - po pravici - tudi kri- tično. Mislim pa, da je “v periferi- jah” veliko duhovnikov, ki so res blizu ljudem, in laikov, ki so de- javni v župnijah. To morda večkrat ne prihaja dovolj do izra- za. V delu po skupinah smo iskali zlasti to, kar je dobrega v okoljih, kjer živimo. Tako se lahko tudi vzajemno opogumljamo. Dobre- ga je namreč dosti in prav je, da pride na dan; žal pa smo morda preveč vajeni gledati na to, kar ne gre. Pomembno je z vsemi ljudmi do- bre volje skupno načrtovati, dela- ti, deliti dobre izkušnje, je še dejal sveti oče. Smo tudi državljani, ne le kristjani. Upam, da se bo ohra- nil način dela, ki smo ga že pre- krstili v “florentinsko metodo”. Niso potrebni dolgi dokumenti, ki vsebujejo visoke besede... Paziti moramo, da ne ostanemo izolira- ni in zaprti v svojih malih sveto- vih, saj taki tvegajo izumrtje. Bo po tvojem italijanska Cerkev stopila na pot sprememb, ki jih je omenil sveti oče? Se bo kaj spremenilo? Ta pot je za italijansko Cerkev nuj- na, je pa še dolga. Papež sam je poudaril, da je vse delovanje Cer- kve ena sama pot. Ne moremo pričakovati, da se bodo stvari spre- menile čez noč. Pot je dolga, treba pa je začeti hoditi... Danijel D. Župnija sv. Andreja ap., PD Štandrež in društvo sKultura 2001 vabijo na praznovanje župnijskega zavetnika sv. Andreja ap., ki bo trajalo od ponedeljka, 23. novembra - ko bo v štandreškem župnijskem domu ob 20. uri delavnica na temo Uvajanje v krščanstvo včeraj in danes. Kaj pa jutri? - do torka, 2. decembra 2015, in bo vsebovalo bogata duhovna in kulturna srečanja. Višek praznovanja bo v nedeljo, 29. novembra, ko bo na trgu pred Božjim hramom adventna tržnica (ob 9.30), ob 10.00 bo slovesna sv. maša, ki jo bo daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Ob 11.00 bo na trgu sv. Andreja podelitev 13. nagrade klas; ob 17.30 bodo v župnijski cerkvi praznične večernice. Ob 18.00 pa bo v župnijskem domu naša tombola. Štandrež / Ob prazniku sv. Andreja ap. Goriški delegati Martina Valentinčič Goriška19. novembra 20156 Četrta Pravljična urica v Feiglovi knjižnici Prijateljstvo je najbolj dragoceno! Čarobni klic pravljic je v privlačno mladinsko sobo v Feiglovi knjižnici v Gorici, v ponedeljek, 2. novembra 2015, privabil okoli štirideset malčkov, ki so komaj čakali, da se bo začela pravljična zgodbica, ki jo je uvedla knjižničarka Breda. Tokrat sta jim dijakinji Sanja Vogrič in Karin Vižintin, prijateljici in sošolki na znanstvenem liceju v Gorici – Sanja sicer letos obiskuje splošno gimnazijo Poljane v Ljubljani – podarili droben gledališki prizorček. Že v lanski sezoni sta se izkazali kot odlični izva - jalki pravljičnih pripovedi – Sanjo dobro poznamo tudi kot članico Mladinske gle - dališke skupine O’Klapa, pa tudi kot gibčno no si - teljico vloge hi - šnega boga lara v Plavtovi kome - diji Aulularia v izvedbi Dramske družine SKPD F. B. Sedej iz Števerjana in režiji Franka Žerjala. Z malenkostno vsebinsko priredbo sta Sanja in Karin, v lastni režijski zamisli, uprizorili pravljico Sitnobe sitne, ki jo je ljubko spisala in ilustrirala Ciara Flood. S tem sta potrdili, da sta usklajena igralska dvojica, ki zna pritegniti pozornost otrok in jih z razgibanim podajanjem navdušiti za pravljično vsebino. Prikupno sta se - tudi kostumsko, seveda! - spremenili v godrnjavega samotarskega medveda in ljubeznivega, skakljajočega zajčka, ki se je naselil zraven medvedjega brloga in bi rad navezal stike s kosmatincem, ki pa ni maral sosedov. Zajček je šel večkrat trkat na njegova vrata, da bi ga poprosil za malo medu ali kakšno pomoč. A nergač ga je vselej odslovil z besedami “Sitnoba sitna”. Zajčkovo košarico s torto, drvmi in ilustrirano knjigo pa je vseeno rad sprejel. Ob tem je kar naenkrat spoznal, kako je pravzaprav žalostno biti sam in kako lepo bi bilo imeti prijatelja. Nič se ni pomišljal in odhlačal do zajčka. Ta ga je seveda prijazno in gostoljubno sprejel in na torto – le-to je spekla Breda - povabil še vse prisotne malčke. Ob skrbno pripravljenem prizorčku in dobri karakterizaciji pravljičnih junakov so otroci lahko spoznali, kako lepo in prav je biti prijazni s sosedom in mu pomagati, če potrebuje pomoč, in kako dobro de prijateljska beseda, saj, kot pravi slovenski pregovor, lepa beseda lepo mesto najde. / IK Nadaljuje se prodaja abonmajev za sezono SSG 2015/16 v Gorici Slovensko stalno gledališče se tudi letos predstavlja na Goriškem z zanimivim repertoarjem abonmajske sezone 2015/16, ki zajema šest rednih predstav (tri produkcije SSG, eno koprodukcijo in dve gostovanji) ter dva nagradna glasbena dogodka, ki jih “podarjata” goriška domova, Kulturni dom in Kulturni center L. Bratuž. Prva predstava v abonmaju SSG bo v ponedeljek, 23. novembra 2015, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, in sicer drama Maje Haderlap Angel pozabe, v režiji Igorja Pisona. Vse predstave abonmajskega programa bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi in bodo v dvoranah Kulturnega centra Lojze Bratuž in Kulturnega doma v Gorici. Vpisovanje abonmajev poteka do 23. novembra 2015 v Kulturnem domu v Gorici (+39 0481 33288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. Cena abonmaja (6 predstav): 100 evrov, znižani (za študente) 50 evrov, vsak družinski član ima pravico do popusta (6 evrov). Posamezne vstopnice: 20 evrov (redna), 17 evrov (znižana, under 26, over 65 in študentje brez starostnih omejitev) ter 16 evrov (brezposelni). Posebna ponudba za nove abonente: abonma 4 predstav na izbiro: 60 evrov; abonma za 3 predstave na izbiro: 54 evrov. Tudi tokrat je na voljo brezplačni avtobusni prevoz za gledalce z Goriškega, in sicer po utečeni navadi: Doberdob, na trgu sv. Martina ob 19.35; Tržič, ul. San Polo pri bolnišnici ob 19.45; Štivan, pri križišču na avtobusni postaji ob 19.50; Jamlje, na avtobusni postaji ob 20.00; Gabrje, na avtobusni postaji ob 20.10. Sovodnje, pri lekarni ob 20.15. Celoten program abonmaja SSG 2015/16 in splošne informacije so na razpolago tudi na spletni strani Kulturnega doma Gorica www. kulturnidom. it in na spletni strani Slovenskega stalnega gledališča www. teaterssg. com. DSUG / Predavanje dr. Simona Spazzapana Letos je Društvo goriških upokojencev priredilo v Tumovi dvorani KB Centra že nekaj zelo koristnih predavanj o zdravstvu, najprej o zdravem prehranjevanju, nato o kožnem raku in srčnih boleznih, dne 22. oktobra pa je predaval o rakastih obolenjih priznani onkolog, goriški rojak Simon Spazzapan. Lepemu številu udeležencev je najprej spregovoril o epidemiologiji in nastanku raka. Nato je natančno in nazorno govoril o primarni prevenciji, h kateri spadata za preprečevanje raka predvsem zdrav način prehrane in telesno gibanje. Med povzročitelji raka pa sta tudi kajenje in alkohol. Glede sekundarne prevencije pa je navedel t. i. screening, kar pomeni preiskavo za zgodnje odkrivanje bolezni in nepravilnosti v človekovem organizmu (npr. mamografija, PAP test itd.). Govoril je o srčnih boleznih, iktusu, pljučnem raku, visokem pritisku, sladkorni bolezni, raku na črevesju, dojki, pankreasu, jetrih, želodcu itd. Za preprečevanje raka je dal več praktičnih nasvetov in priporočil pri hrani naslednje: čim manj soli, mesa (posebno rdečega), salame, pršuta ipd. in uživanje več rib in zelenjave ter pitja čim več vode. Dr. Spazzapan je poleg navedenega obrazložil še marsikaj drugega in odgovarjal na mnoga vprašanja udeležencev, ki so zelo pozorno sledili razlagam. Ob tem je poudaril, da čimprejšnja diagnoza je najbolj učinkovita tudi v boju proti raku. (ed) Kratke S 1. strani Tenkočuten umetnik ... azstava je nastala v sode- lovanju s kanalsko Gale- rijo Rika Debenjaka in je v malce drugačnem obsegu spremljala letošnji mednarodni festival sodobne gla- sbe Kogojevi dnevi v Kanalu ob Soči. Njen naslov je navdihnila ena izmed razstavlje- nih slik in “tematsko zamejuje prostor, na katerega se navezuje- jo izbrana dela, ra- zlična po formatu, a z nezmanjšano izrazno močjo”. Tako je pojasnila umetnostna zgodovi- narka dr. Verena Koršič Zorn, ki je s strokovnim pristo- pom in tehtnimi be- sedami, pa tudi s čutečim srcem pred- stavila zelo pomem- bnega gosta, ki je s svojo razstavo počastil naš goriški hram. Njene misli bomo obja- vili v celoti v naslednji številki našega tednika. Slovesnega odprtja razstave, ki je bilo v torek, 10. novembra 2015, se je udeležilo zelo veliko ljudi, med katerimi je bila lepa skupina domačih likovnih umetnikov in izredno ugledne osebnosti. Navzočnost predsed- nika in podpredsednika Sloven- ske akademije znanosti in umet- nosti, akad. Tadeja Bajda in akad. Jožeta Krašovca, je bila do- volj zgovoren dokaz, kako ime- nitnega umetnika ima v gosteh Kulturni center Lojze Bratuž. V imenu organizatorjev je pred- sednica KCLB Franka Žgavec pozdravila še druge goste, ki so s svojo prisotnostjo poudarili pomen tega dogodka: sekretar- ko na Uradu za Slovence v za- mejstvu in po svetu Ireno Vad- R njal, g. Jožeta Kopajnika, pred-sednika Celovške Mohorjevedružbe in direktorja doma So- dalitas v Tinjah na Koroškem, gospo Ljudmilo Zimic, predsed- nico društva Soča iz Kanala, s katerim KCLB sodeluje že vrsto let, Petra Blažeja, kustosa Gale- rije Rika Debenjaka. Omenila je, da sta se zaradi drugih obvezno- sti opravičila minister za Sloven- ce v zamejstvu in po svetu Go- razd Žmavc in ministrica za kul- turo mag. Julijana Bizjak Mla- kar. Beseda je nato prepustila prostor glasbeni govorici, ki zna čudovito nagovarjati vsakogar. Ana Kristina Klančič in Neža Fa- ganelj, učenki Slovenskega cen- tra za glasbeno vzgojo Emil Ko- mel iz Gorice, sta s skladbama Algues št. 1, 2, 3,4 (B. Andres) in Elfenreigen (W. Hess) na bla- gozvenečih strunah harfe in ob glasovih prečne flavte ustvarili lirično vzdušje, v katerem sta se čudovito prelivali dve universal- ni umetnosti, ki napolnita dušo z iskrenimi čustvi. Vidno gan- jen je besede zahvale organiza- torjem razstave izrekel po pred- stavitvi Verene Koršič Zorn sam umetnik Andrej Jemec in ob tem omenil svoj jutranji pogo- vor z Jurijem Paljkom, ki je večkrat predlagal, naj bi prišlo do tega likovnega dogodka. Sli- kar je dejal, da je zelo počaščen, ker razstavlja v tako lepih pro- storih, v “enem izmed res na- jlepših slovenskih kulturnih do- mov po svetu”, kjer se odraža sožitje različnih oblik umetno- sti in raznih literarnih pogovo- rov, tudi odmevnih Srečanj pod lipami. Prav na enem izmed teh srečanj bo v kratkem gost slikar Jemec, kot je ob koncu napove- dala Franka Žgavec. Spodnje in zgornje raz- stavne prostore KCLB bogati kakih 32 Jemčevih del, risb in akrilnih slik na platnu, različnega formata - ne- katere so res zelo velike -, nastalih v zadnjih dveh desetletjih umet- nikove ustvarjalne poti. “Vsaka slika ima svojo zgodbo, nič ni slučaj- no, tu ni prostora za lar- purlartizem, vsaka po- teza ima svoj pomen, a gledalcu dopušča večplastno branje”, je poudarila Verena Koršič Zorn. In res si bo vsak, kdor si bo ogledo- val te umetnikove izpo- vedi, po svoje razlagal to njegovo abstraktno izražanje, tudi polno močnih barv, pri katerem je včasih zaznaven tudi kakšen fi- guralen obris. ruga predstava v le- tošnjem Abonmaju ljubi- teljskih gledaliških sku- pin Štandrež 2015, ki ga prireja Prosvetno društvo Štandrež, je zaigrala na bolj trpke strune. Na odru župnijskega doma Anton Gregorčič v Štandrežu, ki so ga, kot vselej, napolnili nad gleda- liško ljubiteljsko umetnostjo nav- dušeni abonenti, so tokratni go- stje, igralci Gledališkega združen- ja Koroški deželni teater iz Slo- venj Gradca, uprizorili farsično burko Daria Foja Vse zastonj! (Sotto paga, non si paga!). Zelo znan italijanski igralec, tekstopi- sec, politični aktivist, prejemnik Nobelove nagrade za literaturo (l. 1997), predvsem pa komedijant brez dlake na jeziku, ki je v svoja dela zmeraj rad vnašal neposred- nost in pristnost Commedie dell’arte, je delo napisal l. 1974 v posebnem italijanskem poli- tičnem in gospodarskem obdob- ju, ko so se zapirale tovarne, ko so noseče delavke odpuščali, ko je katoliška Cerkev strogo nasto- pila proti kontracepciji, ko so to- varnarji bogateli na račun podre- jenih, ko so si sledile stavke in ko so delavske družine zelo težko shajale z mesečno plačo in zato zaradi neplačanih najemnin D večkrat ostale brez strehe nad gla-vo. Prav okrog te tematske osi sesuče vsebina te farse, ki kljub vpletenim, natrpanim obrobnim primesem in groteskno-iro- ničnim elementom, značilnim za avtorja, ima v sebi kar precej grenkobe. Čeprav je delo nastalo pred 41 leti, je nje- gova vsebina ne- verjetno aktualna. Tudi novodobni bogataši, tajkuni, s tem da so z gra- bežljivostjo uničili marsikatera pod- jetja, tovarne, so spravili na beraško palico nešteto družin. Tako da se v tej farsi zrcali, žal, tudi današnja bridka resničnost. Po slogu Comme- die dell’arte ima igra prolog in epilog s kratkim nagovorom gledalcem – pa še ne- kajkrat se dejanje “preseli med občinstvo -, kot se je to dogajalo ob nastopih potujočih gledališč. Režiser Peter Militarev je v upri- zoritev učinkovito vtkal seveda tudi današnjo slovensko družbe- nopolitično realnost, tako da v njej gledalec zre zdajšnji družbi v obraz; žal je prav takšna kot pred štiri- mi desetletji, ko je Fo opisal požrešno žrelo kapitaliz- ma. Delo Vse zastonj! , v katerem pogumne in protestno, borbeno nastrojene ženske navalijo na markete in s polic izmaknejo hra- no ter jo poskrijejo pod plašče, da se zdijo vse noseče, je Fo nešteto- krat odigral s svojo ženo Franco Rame in ga vsakič aktualiziral. S sproščeno in razgibano igro so se izkazali tudi igralci Sergej Dolenc (Janez), Stanka Poročnik (Tončka), Matej Blažun (Lojzek), Renata Cigale (Marjetica), Marjan Areh, ki je odigral kar štiri dokaj različne vloge, policista, krimina- lista, grobarja in starca, in se ob tem vsakič prepričljivo preobrazil tudi z menjavanjem tona glasu, gibi in telesno držo. Gledalci so toplo sprejeli predstavo z ošiljeno ostrino na račun družbenega do- gajanja. Žal je resničnost večkrat mnogo bolj kruta kot fikcija. Pred predstavo je zbrano občin- stvo pozdravil Božidar Tabaj, ki se je vrnil v gledališke kroge po ope- racijskem posegu in se pri tem zahvalil vsem, ki so ga imeli v mi- slih in molitvi. Ob koncu pred- stave, po bur- nem ploskanju nastopajočim, so se gledalci zadržali pod po- kritim prosto- rom v župnij- skem parku ob novem vinu in kostanju, kot se spodobi okoli sv. Martina. Ob pečenem ko- stanju in sladki kapljici se je se- veda tudi razvezal jezik in stekel prijateljski pogovor. Kostanj je po- nudila agrarija Zavadlav iz Gori- ce, novo vino, po že dolgoletni tradiciji, pa vinogradnik Silvan Primožič, ki je tudi zvest abonent tega edinstvenega abonmaja v za- mejstvu. Iva Koršič Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin Štandrež 2015 Ne obupajte, saj bo bolje! Foto DP Franka Žgavec, Andrej Jemec in dr. Verena Koršič Zorn (foto dpd) Foto dpd Goriška 19. novembra 2015 7 Zveza slovenske katoliške prosvete 57. revija pevskih zborov Cecilijanka 2015 Obvestila Sv. maša v spomin na dr. Mirka Špacapana in na vse pokojne člane in izvoljene upravitelje stranke Slovenska skupnost bo v petek, 20. novembra 2015, ob 19.30 v cerkvi sv. Mavra in sv. Valentina v Štmavru. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško vljudno vabi člane in prijatelje na predavanje o varnosti državljanov, ko bo v četrtek, 26. novembra, ob 19. uri v Tumovi dvorani na Verdijevem korzu 51 v Gorici govoril o preprečevanju tatvin in goljufij kapetan goriškega pokrajinskega poveljstva karabinjerjev Lorenzo Pella v sodelovanju z goriško pokrajino in drugimi ustanovami. Prispevke za Slovenski center za gla- sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na ravnatelja prof. Silvana Kerševana lahko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Informacije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. Resna in odgovorna medicinska sestra nudi nego in pomoč starejšim osebam. Tel. štev. 00386 30 325 558. Varujem starejše, pomoči potrebne osebe, in sicer 24 ur ali pa samo čez dan ali varstvo ponoči. Sem človek dobrega srca in imam nekajletne izkušnje! Sem upokojenka, vse ostalo (vrednotnice) in vprašanja na štev. 040 621 424 (v poštev pride celotno primorsko in goriško območje). Gospa z večletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam za 24 ur na dan. Tel. št. 00386 40 432304. Zanesljiva in izkušena gospa pomaga pri likanju in čiščenju stanovanja. Tel. št. 00386 40153213. 40-letna mati nudi dnevno nego starejšim na domu. Ne 24 ur. Lahko tudi kuha in pospravlja stanovanje. 3-letne izkušnje. Tel. št. 0038641390244. 20-letna študentka z izkušnjami nudi lekcije slovenščine, angleščine, nemščine ter varstvo otrok. Tel.: 00386 31 478807. Urejena gospa išče delo za čiščenje in likanje na območju Gorice. Tel. št. 00386 31 449311. Resna gospa s petnajstletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam tudi 24 ur na dan. Tel. štev. 00386 40 484339. 40-letna mati z večletnimi izkušnjami in znanjem italijanščine nudi dnevno nego starejšim na domu (ne 24 ur dnevno) ali pomoč pri gospodinjskih delih in kuhanju. Tel. 00386 41 729548. Prodajamo več vrst domačega mladega vina. Tel. št. 0039 3391997101. Darovi Ob 9. obletnici smrti predragega brata inž. Janeza Kacina darujeta Marija in Metka 100 evrov za Kulturni center Lojze Bratuž. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 20.11.2015 do 26.11.2015) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 20. novembra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 21. novembra, ob 21. uri (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 22. novembra, ob 21. uri: Ponovitev sobotne oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 23. novembra (v studiu Andrej Baucon): Narodno- zabavna in zabavna glasba - Zborovski kotiček - Novice iz naših krajev - Obvestila in večerni vic. Torek, 24. novembra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 25. novembra (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Etruščani, kamen spotike za zgodovinarje in jezikoslovce II. del - Izbor melodij. Četrtek, 26. novembra (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti iz sveta - Obvestila in večerni vic. V sodelovanju s Kulturnim domom in s Kulturnim centrom Lojze Bratuž Vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi Z brezplačnim avtobusnim prevozom za abonente in obiskovalce Abonmaji SSG za Gorico so na voljo pri blagajni Kulturnega doma v Gorici v ulici I. Brass, 20, od ponedeljka do petka z urnikom 10.00-13.00 in 15.00-18.00 (tel. 0481 33288) www.teaterssg.com Maja Haderlap ANGEL POZABE Kulturni center Lojze Bratuž 23.11.2015 Ivan Cankar LEPA VIDA Kulturni dom Gorica 15.12.2015 BISSEROV SISTERS (bolgarski narodni spleti) Kulturni dom Gorica 16.12.2015 Iztok Mlakar PAŠJON Kulturni dom Gorica 18.01.2016 Marius von Mayenburg PES, NOČ IN NOŽ Kulturni center Lojze Bratuž 1.02.2016 Jason Robert Brown ZADNJIH PET LET (musical) Kulturni dom Gorica 7.03.2016 J.B.P. Moliere AMFITRION Kulturni center Lojze Bratuž 11.04.2016 Giovanni Battista Pergolesi LA SERVA PADRONA (komorna opera) Kulturni center Lojze Bratuž 22.04.2016 ABONMA V GORICI ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE – GORICA CECILIJANKA 2015 57. REVIJA GORIŠKIH PEVSKIH ZBOROV sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije posvečena je skladatelju UBALDU VRABCU ob 110-letnici rojstva Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž sobota, 21. novembra 2015, ob 20.30 nedelja, 22. novembra 2015, ob 17. uri Revija poteka pod pokroviteljstvom goriške občine in pokrajinske uprave, ob podpori Javnega Sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in Fundacije Cassa di Risparmio iz Gorice ter Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij etošnja pevska revija Ceci- lijanka bo 57. po vrsti. Cecilijanka je zelo prilju- bljena in zbori na tej reviji radi nastopajo. To potrjuje tudi dej- stvo, da se vsako leto veča število zborov, ki bi radi nastopili na njej. Cecilijanka je tudi vsako leto do- bro obiskana. Bodisi v soboto kot v nedeljo je dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž polno zasede- na. Letošnja Cecilijanka, ki bo v Go- rici, v Kulturnem centru Lojze Bratuž, in sicer v soboto, 21. no- vembra, ob 20.30 in v nedeljo, 22. novembra, ob 17. uri, je po- svečena skladatelju Ubaldu Vrab- cu ob 110-letnici rojstva. Ubald Vrabec, skladatelj in zborovodja, je bil rojen 11. decembra 1905 v Trstu. Njegov glasbeni opus obse- ga na desetine izvirnih zborov- skih skladb za različne vokalne se- stave, skladbe za otroške in mla- dinske zbore, okoli 90 priredb ljudskih pesmi za zbore, več slo- venskih maš, simfonična dela, kantate, komorne, instrumental- ne skladbe in opero. Med zbori so nekatere Vrabčeve skladbe še po- sebno znane in priljubljene, saj se redno pojavljajo v repertoarjih slovenskih zborovskih sestavov. Taka je npr. Zdravljica. Med naj- bolj znanimi priredbami sta Pol- ka je ukazana in Bratci veseli vsi. Vrabec je uglasbil vrsto skladb na- božne vsebine. Leta 1986 je do- končal opero Tolminski punt, ki je doživela krstno izvedbo v kon- certni obliki v Gorici 1989. Za svoje glasbeno delo je prejel šte- vilna priznanja in nagrade: 2. na- grado Zveze kulturnih umet- niških društev (1959), 3. nagrado natečaja Premio Trieste, 1967 (za Kratko simfonijo), Gallusovo pla- keto (za delo z zbori), skupno priznanje SPZ in ZPZP, spomin- sko kolajno GM in ZCPZ iz Trsta. Umrl je 27. januarja 1992. Poko- pan je v Rodiku pri Kozini. Zborov, ki bodo letos nastopili na reviji, bo osemnajst, prihajajo pa iz Goriške, Tržaške, Benečije, Ka- nalske doline, Koroške in Slove- nije. V soboto bodo nastopili: Vo- kalna ekipa Svrž – Na Gori L Bilčovs, Koroška (vodi Alex Schu-ster), Mešani pevski zbor F. B. Se-dej – Števerjan (zborovodja Alek- sandra Pertot), Vokalna skupina Decanters – Moš (Mossa), Združeni zbor Nediške doline (zborovodja David Tomazetič), MoPZ Mirko Filej – Gorica (zbo- rovodja Zdravko Klanjšček), Ko- morni zbor Grgar – Nova Gorica (zborovodja Andrej Filipič), Vo- kalna skupina Sraka - Štandrež (vodi Patrick Quaggiato), Mešani pevski zbor Lojze Bratuž – Gorica (zborovodja David Bandelj). V nedeljo: Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba (zborovodja Hilarij Lavrenčič), Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel (zborovodja Marko Štoka), Mešani pevski zbor Rupa-Peč (zborovodja Zulejka De- vetak), Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade - Devin (zborovod- ja Herman Antonič), Cerkveni pevski zbor iz Ukev (zborovodja Oswald Errath), Mešani pevski zbor Mirko Špacapan - Podgora (zborovodja Peter Pirih), Moški pevski zbor Štmaver (zborovodja Nadja Kovic), Mešani pevski zbor Štandrež (zborovodja Goran Ruz- zier), Moški pevski zbor Skala – Gabrje (zborovodja Zulejka Deve- tak), Dekliška vokalna skupina Bodeča Neža - Vrh Sv. Mihaela (zborovodja Mirko Ferlan). V soboto bo pred pričetkom pro- grama spregovorila Karen Ulian, predsednica PD Vrh Sv. Mihaela, v nedeljo pa predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete Fran- ca Padovan. Vstop bo prost. Zveza slovenske katoliške prosve- te se zahvaljuje goriški občini in pokrajini za pokroviteljstvo, Jav- nemu Skladu za kulturne dejav- nosti Republike Slovenije, Funda- ciji Cassa di Risparmio iz Gorice in Zadružni banki Doberdob in Sovodnje za finančno podporo. Zahvala za sodelovanje gre Svetu slovenskih organizacij. ZSKP se še posebno zahvaljuje vsem dirigen- tom in pevcem, ki vsako leto obli- kujejo revijo, društvom Zveze ter njihovim članom, ki prostovol- jno sodelujejo in s svojim delom pripomorejo, da se revija vsako le- to lahko dobro izteče. Na Slovenskem in tudi v naših vaseh se je martinovanje zelo zakoreninilo. Z godom sv. Martina, dobrodelnika in človekoljuba, je povezanih mnogo ljudskih običajev, saj praznovanje je ljudsko in prikupno ter slovesno po- sebno v krajih, kjer dobro uspeva vinska trta in se mošt spremeni v novo vino. V vzdušju veselega ljudskega praznika je potekalo 7. novembra mar- tinovanje v organizaciji Društva goriških upokojencev v Eda centru v Novi Gorici. V obsežni dvorani se je zbralo skoraj 80 udeležencev, ki so ob petju, glasbi in sproščenem počutju ter primerni Martinovi večerji doživljali vesele trenutke. V pozdravnem nagovoru je društveni predsed- nik izpostavil pomen praznovanja sv. Martina, ki poteka v jeseni, ko je za človeka čas življenjsko pomembnih pridelkov, za katere moramo vsi biti hvaležni. Hvaležnost moramo izkazati tudi za vse dobrine in uspehe v življenju posameznika in za dosežke znanosti ter tehnike. Med pogovori znancev in prijateljev je od časa do časa obogatil in oplemenitil večerno praznovanje s svojim občutenim glasom pevec Marjan Grljanc s Tržaške- ga. Proti koncu prijetnega družabnega srečanja so organizatorji priredili še bogat srečelov, ki je zelo zadovoljil lepo število udeležencev. (ed) Martinovanje upokojencev Naše založbe se predstavljajo na 31. knjižnem sejmu v Ljubjani19. novembra 20158 19. novembra 2015 9 njižni program založbe Mla- dika v letu 2015 zaznamujejo pestrost naslovov, kakovost izdanih vsebin in nova sodelovanja z besednimi ustvarjalci. Na knjižnem sejmu se bo Mladika predstavila s petnajstimi novimi naslovi in z dve- ma ponatisoma. V tem le tu je najprej zagledal luč Dnevnik o lastovičjem gnezdu Mi- roslava Košute z ilustraci- jami Marjana Kravosa. Knjiga je li- rična pripoved o lastovičjem paru, ki si v velikonočnem času ustvari gnez- do v pisateljevem domu. Knjiga, ki jo je Miroslav Košuta posvetil Alojzu Re- bu- li, ni samo pretanjen dnevniški zapis, ker nam v njem avtor pripoveduje o čustvih, o pre- danosti, o rojstvu, življenju in smrti. Posebno pozornost je založba letos posvetila pisatelju Alojzu Rebuli. V sodelovanju s Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm je Mladika izdala Rebulov zbornik 2, ki vsebuje pri- spevke, predstavljene v obliki preda- vanj na Simpoziju o Alojzu Rebuli ob njegovi devetdesetletnici. Zbornik je uredila Marija Pirjevec in zajema pri- spevke trinajstih avtorjev iz zamej- stva in matice, ki z vsebinskega, te- matskega in jezikovnega vidika osve- tljujejo bogat literarni opus tržaškega pisatelja. V prevodu Neve Zaghet in Martine Clerici pa je izšel tudi itali- janski prevod Rebulovega romana Senčni ples z naslovom La danza del- le ombre, ki ga je uredila Marija Pir- jevec. Knjiga je prevod dela, ki je v slovenskem jeziku izšlo leta 1960 in je delno avtobiografska pripoved o povojnem Trstu. V tem družbenem okviru se od- vija osebna zgodba prota- gonista Silva- na Kandorja. Vroči ledeniki je naslov nove pesniške zbir- ke Dolinčana Borisa Panger- ca. Zbirka pet- desetih pesmi je urejena v se- dem razdel- kov, naslovlje- nih po nosil- nih uvodnih pesmih. V zbirki se eksistencialni in erotični tematiki postavlja ob stran navezanost na domačo zemljo, na grudo, kateri sestavni del je tudi av- torju draga oljka. Ob petdesetletnici študijskih dnevov Draga je Mladika izdala zajetno do- kumentarno delo publicista Igorja Omerze Karla. Udba o Dragi. Na več kot sedemsto straneh se razkriva zgo- dovina openskih študijskih dne- vov, kjer se je v se- demdesetih in osemdesetih le- tih prejšnjega sto- letja lahko raz- pravljalo o po- membnih te- mah, o katerih Slovencem na ozemlju sociali- stične Jugoslavije ni bilo mogoče jav- no razpravljati. Da bi tajna policija Udba prikrila svoje vohunjenje, so Dragi v tajnih dokumentih nadeli pravzaprav simpatično kodno ime Karla. Pretresljivo in enkratno je prebiranje spominov kraškega rojaka Virgila Gomizla, rojenega ja- nuarja 1928 v Križu pri Sežani, ki že več kot pol stoletja živi v Avstraliji. V spominih z naslo- vom Moje življenje av- tor pripoveduje svojo zanimivo življenjsko pot: od kmečkega fanta na Krasu, ki je obisko- val zgolj italijansko osnovno šolo, preko partizanskih enot med drugo svetov- no vojno, do šolanja v Ljubljani, are- tacije in zasliševanj ter posledično “premestitev” na Goli otok leta 1949. Po vrnitvi domov je skupaj z dekle- tom Dragico maja 1951 zbežal v Trst in od tod v Avstralijo. Avtor nas pre- seneti s svojim spominom, iskrivimi mislimi in občutkom za podrobnosti na svoji dolgi in zanimivi življenjski poti. Od Save do Srebrne reke je naslov spominskih za- pisov slavista, publicista in glasbenika Alojzija Gerziniča, rojenega v Ljubljani, ki pa je večji del življenja preživel v Argen- tini. Avtor opisuje vse Slovenije, ki jih je poznal, najprej matično, zlasti v Ljubljani in Mariboru, pred kon- cem vojne in krajšo dobo po njej zamej- sko v Trstu, nato še zdomsko v Argentini. Knjiga ponuja ne le kopico dragocenih informacij, temveč tudi veliko oseb- nih spoznanj in gradiva za raz- mišljanje. Knjiga je prva v novi zbirki Zapisi iz zdomstva. Liku tržaškega domoljuba, politika, kulturnega delavca in glasbenika Josipa Pan- gerca je posvečeno delo Marka Manina z naslo- vom Josip Pangerc. Ple- meniti slovenski rodol- jub. Josip Pangerc je živel v Do lini pri Trstu in od konca 19. stoletja do prve četrtine 20. sto- letja zaznamoval tamkajšnji prostor in čas. Opravljal je več javnih funkcij – bil je cesarsko-kraljevi deželni po- slanec, dolinski občinski tajnik, do- linski občinski odbornik in kar štirikrat nadžupan Občine Dolina pri Trstu –, vse njegovo delo je zaznamovala velika ljubezen do slovenskega naroda in jezika. V knjigi Stati v areni so zbrani avto- biografski zapisi koprskega politične- ga in kulturnega delavca Milana Gre- goriča. Knjiga predstavlja zaokro - ženo avtobiografsko delo, ki sega od avtorjevega otroštva vse do življen- jske jeseni, ki jo avtor preživlja na do- mačih istr skih tleh. V knjigi je avtor osvetlil pomembne odločitve in epizo- de v svojem življen- ju, ki so ga usodno oblikovale in zaz- namovale. Šest velikih vešč s Primorskega. Svet nočnih metuljev. Predstavitev treh pavlinčkov in treh somračnikov, ki so posebnost Tržaškega zaliva je na- slov poljudnoznanstvene publikacije zdomskega jezikoslovca Boštjana Dvoraka, v katerih je predstavljenih šest vešč – treh nočnih pavlinčkov in treh somračnikov, ki živijo ob sever- nem Jadranu in so – vsak zase, predv- sem pa skupaj – posebnost Trsta in njegove okolice. Knjigo, ki jo je po- svetil pisatelju Borisu Pahorju, bogati izbor slik, ki jih je avtor večinoma sam posnel v preteklih desetletjih. V italijanskem jeziku je izšla knjiga Marije Pirjevec Questa Trieste... Pa- hor, Rebula, Košuta e altri saggi sulla letteratura slovena, ki prinaša trinajst esejev o slovenski literaturi. V knjigi avtorica obravnava sodobne slo- venske besedne ustvarjalce (Boris Pahor, Alojz Rebula, Srečko Koso- vel, Miroslav Košuta in Edvard Kocbek), predstavi družbeno-kul- turni razvoj slovenske narodne skupnosti v Italiji od začetkov, in si- cer delovanje Primoža Trubarja, pri- digarja v tržaški stolni cerkvi sv. Justa v 16. stoletju, do današnjih dni, razi- skuje pa tudi stike med slovenskim in italijanskim svetom od 18. stoletja naprej. Spremno besedo v knjigi je prispeval italijanist Elvio Guagnini. Tudi letos je Mladika iz- dala zbornik študijskih dnevov Draga, ki nosi naslov Za preživetje in rast naroda. Mlajšim bralcem Mla- dika namenja bogato ilustriran koledar na cirkuško tematiko, ki ga je pripravila ilustra- torka Erika Cunja. Bru- no Volpi Lisjak pa je napisal knjigo obmor- skih zgodb z naslovom Ribič Sardon. Primor- ske pripovedi za otroke in starše. Knjiga na pri- jeten in zabaven način zapisuje zgodbe, ki jih otrokom pripoveduje ribič Tone Sardon; zgodbe so zanimive za- radi informacij o rib- jem svetu, morju in tržaškem obalnem pro- storu, zaradi lepih ilu- stracij Chiare Sepin in tudi zaradi moralne po- ante, ki jo knjiga ponu- ja v vsaki zgodbi. Kape- tan Bruno Volpi Lisjak ponuja v branje še eno lepo morsko knjigo, in sicer zanimivo pričevanje ruskega admirala, ki je s svojo floto v osem- najstem stoletju preživel dve leti v Trstu. Naslov knjige, kateri je sprem- no besedo napisal Jože Pirjevec, je Ruska flota dve leti v Tr - stu in je za- nimiva, ker prinaša opa - žanja, opise preteklega Trsta z nena- vadne ruske pers pektive. Za radi veli- kega povpra - ševanja je Mla dika po- natisnila knjigo Marte Ascoli Ausch witz je tudi tvoj in ribiške zgodbe Bruna Vol- pija Lisjaka Vonj po morju. Ob knjižnem programu Mladika iz- daja tudi istoimensko revijo, ki bo konec leta slavila svoj šestdeseti roj- stni dan. K Založba Mladika Knjige za vso družino njižna zbirka Goriške Mohorjeve družbe za leto 2016 prinaša poleg Koledarja še tri publikacije: knjigo Ptičje kvatre, avtorja Danijela Čotarja, knjigo spominov Skozi ogenj, duhovnika Stanka Sivca, in knjigo za otroke Kralje- stvo morja, avtorice Mire Zelinka. Koledar za leto 2016 Koledar Goriške Mohorjeve družbe je tu- di za leto 2016 tradicionalno razdeljen na koledarski del, ki je opremljen s fotograf- skimi posnetki ljudskih navad v Benečiji, in zbornik, ki prinaša vrsto zanimivih pri- spevkov, verske, zgodovinske, družbo- slovne, poljudnoznanstvene in leposlov- ne narave, ter poročila o delovanju kul- turnih organizacij, društev in ustanov v zamejstvu. Koledar obsega 352 strani in ga je skupno z uredniškim odborom ure- dil Marko Tavčar. Danijel Čotar: Ptičje kvatre Danijel Čotar, avtor uspešne knjige Do- mače sirarstvo za zabavo in zares, se tu predstavi kot občuten in duhovit opazo- valec življenja v naravi in še posebej življenja ptic. Knjiga prinaša opis 32 ptic, ki jih avtor poleg naravoslovnega opisa predstavi z njihovo življenjsko zgodbo in s polno mero tiste zdrave ljudske modro- sti, ki je bila pri Slovencih vedno vezana na naravo in njene letne čase. Opisi ptic so tako porazdeljeni v štiri razdelke: Zima, Pomlad, Poletje in Jesen. Mojstrsko je vsa- ko ptico v tehniki akvarela upodobil sli- kar Matej Susič. Uvodno besedo Ptičjim kvatram na rob je prispeval Jurij Paljk. Stanko Sivec: Skozi ogenj Knjiga Skozi ogenj je življenjska pripoved primorskega duhovnika, doma z Livka pri Kobaridu, ki so ga kot mladega študenta teologije zaznamovale politične razmere v nekdanji Jugoslaviji ob koncu druge svetovne vojne. Preizkusil je zapor in sa- mico, prisilno delo v taboriščih in sodni proces. Kljub vsem tem preizkušnjam je vztrajal pri svoji odločitvi za duhovniški poklic. Ta želja se mu je tudi uresničila in leta 1955 je začel svojo boga- to in plodno duhov- niško pot. Uvodno bese- do je v knjigi napisala Miroslava Cencič. Mira Zelinka: Kraljestvo morja Nova ilustrirana knjiga za otroke pripo- veduje zgodbo o kraljestvu Velikega Ocea- na, ki z ženo Sireno in hčerkama Plimo in Oseko ter Morskimi konjički, Hobot- nico velikanko in Morskimi zvezdami pričara v štirih zaporednih, med seboj po- vezanih pravljicah skrivnosti morja z vse- mi dogodivščinami njegovih prebivalcev. Knjigo krasijo ilustracije Jasne Merku'. Izven knjižne zbirke sta v letu 2015 izšli dve pomembni publikaciji. Knjiga z na- slovom Biljana, zgodovinarja Petra Stresa, in knjiga spominov Med izbiro in zgodo- vino, avtorja Karla Bonuttija. Peter Stres: Biljana Knjiga o briški vasi Biljana s podnaslo- vom Oris preteklosti župnije in občine Biljana ter naselij Biljana in Zali Breg- Šlomberk od prve omembe vasi Biljana leta 1205 do pri- ključitve k Jugoslavi- ji septembra 1947 je sad bogatega razisko- valnega dela, ki za- objema časovno nad osem stoletij zgodo- vinskega dogajanja, kar je avtor doku- mentiral z arhivski- mi viri, časopisnimi viri ter ustnimi – osebnimi pričevanji vaščanov. Ves ta pri- kaz dopolnjujeta tudi bogato fotografsko gradivo in izčrpna bi- bliografska literatura, ki je navedena ob koncu knjige. Avtor spremne besede v knjigi je prof. Tomaž Simčič, čigar družinske korenine izvirajo prav iz te vasi. Karl Bonutti: Med izbiro in zgodovino Dr. Karl Bonutti, univerzitetni profesor na Clevelandski državni univerzi, častni konzul Republike Slovenije v Clevelandu ter veleposlanik RS pri Svetem sedežu v Vatikanu, v knjigi s pod- naslovom Spomini go- riškega Slovenca prika- zuje svojo prehojeno pot, ki ga je iz rodne Bu- kovice peljala najprej v Gorico, nato so sledila študentska leta v Švici in odločitev za Združene države Amerike. Njegova clevelandska leta so po- leg profesorske službe pomenila tudi zavzeto udejstvovanje v sloven- ski clevelandski skupno- sti, skrbno pa je sprem- ljal tudi dogajanja na Go- riškem in v zamejstvu, saj je bil dr. Bonutti eden glavnih pobudnikov Odbora za gradnjo Katoliškega doma v Gorici. Uvodne misli je v knjigi napisal zgodovinar Peter Vo- dopivec. Stenski koledar za leto 2016 s tradicional- nim imenom Naš Koledar je izšel v sode- lovanju s Tržaško duhovsko zvezo in ga krasijo fotografije cerkva iz Beneške Slo- venije. K etošnja knjižna bera Založništva tržaškega ti- ska šteje kar enajst naslovov, med katerimi je najti tako domoznanske teme, duhovno rast, umetnost kot poezijo in prozo. Pester izbor naše male založbe lahko tako zadovolji literarne potrebe in okuse široke palete bralcev, z njimi pa bo poskušala prepričati tudi obiskovalce letošnjega 31. knjižnega sejma v Ljubljani. Ob koncu leta 2014 je ob 50. obletnici odprtja tržaškega Kulturnega doma ZTT izdalo knjigo ar- hitekta Marka Korošica Čar prostora (o oblikovan- ju slovenskih arhitektov v Furlaniji Julijski krajini) , ki je nastala na podlagi avtorjeve doktorske disertacije z naslovom Slovensko oblikovanje interierjev in opreme v zamejskem prostoru in prikazuje sto- letje notranjega oblikovanja slo- venskih arhitek- tov v Furlaniji Julijski krajini. Avtor je v svoji knjigi popisal najpomembnejše stvaritve nekaterih arhitektov, ki so po njegovem mnenju najbolj zaznamovali prostor Slovencev v Italiji, od nekaterih novih podatkov o ureditvi no- tranjosti tržaškega Narodnega doma Maxa Fabia- nija, preko stvaritev Josipa Costaperarie in Ivana Vurnika, do Eda Mihevca, Benečana Valentina Si- monitija, in mlajše generacije, ki jo predstavljata Aleš Prinčič in Dimitri Waltritsch. Posebno pozor- nost je namenil notranjemu oblikovanju ter skri- tim simbolom, ki so, v včasih sovražnem okolju, izkazovali pripadnost slovenskemu narodu. Spomladi je izšla četrta zbirka Patricije Dodič Lju- bimje (zbirka doslej odmomljanih pesmi) , v kateri bibliotekarka, publicistka, mentorica tečajev itali- janščine in slo- venščine za tuj- ce ter študijskih krožkov in tečajev kreativ- nega pisanja, vodja literarnih de- lavnic in seveda pesnica prinaša svoje novejše, še ne natisnjene in zato le polglasno odmomljane pe- smi. Ključna beseda te nove zbirke je – ljubezen. V spremni besedi Ljubimje kot frak- tal ali dežela ljubezni Tomaž Mahkovic napove bralcu, ki se nameni raziskati Ljubimje, da ne bo vstopil v deželo ljubezni, registrirano le za ljubega, temveč v duhovno krajino, v kateri se ljubezen kot zrak pretaka povsod in skozi vse. Do teh lepot in užitkov pa ga ne more popeljati noben zemljevid, temveč le poezija sama, ko zdrkne vanjo. V knjigi z naslovom Bratstvo na delu mladega zgo- dovinarja in sociologa Matjaža Stibilja, ki je nastala na podlagi njegove diplomske naloge, avtor osve- tljuje politične razmere, v katerih so nastale in se razvile mladinske delovne akcije v povojni Slove- niji in nekdanji Jugoslaviji. Posebno pozornost na- menja nastanku mladinskih delovnih brigad v Julijski krajini, ki so bile tudi ena od oblik pove- zovanja med slovensko in italijansko mladino. Knjiga Plesovi v Devinu avtorja Mitje Močivnika je trojezična (v slovenščini, italijanščini in an- gleščini) kronika družine Ples in zajema časovno obdobje od srede 19. stoletja do konca 20. stoletja. Osrednja oseba družine je Miroslav Ples, avtorjev praded, ki je bil dolgoletni devinski župan (1887- 1902) in ho telir, v njegovem času pa je bil zgrajen občinski dom, v ka- terem je imela svoje prostore slovenska šola. Težke razme- re in posledice obeh svetovnih vojn niso vzeli poguma družini Ples, ki je hotel vodila vse do leta 1994, ko je v njem dobila prostore mednarodna gimnazija Jadranskega zavoda zdru - že nega sveta. Prozo zastopa roman Susanne Tama- ro Vsak angel je strašen, ki si ga je slo- vita italijanska pisateljica najprej zamislila kot zgodbo o literarnem Trstu. Med pisanjem pa se je razvila zelo osebna pripoved o doraščanju v tržaški umetniški družini s poznanimi imeni, kot je na primer Tamarin stric Italo Svevo. Nastala je tako avtobiografska pripoved, v kateri avtorica piše o tem, kako se je iz otroka, ki so ga zanimale številke, žuželke in rastline, razvila v pisateljico. Iz prvotne, naravoslovne ljubezni ohranja avtorica stil pisanja, ki ga označujeta izredna natančnost in tankočut- nost za pojave. Gre torej za intimno pripoved, obe- nem pa ironično zgodbo o neharmonični družini, v kateri sta oče in mati živela vsak v svojem svetu, otroci pa so bili priče prizorom, ki so kolebali med dramo in grotesko. Roman je prevedel slovenski pisatelj Marko Sosič, pisateljičin dolgoletni prija- telj, s katerim je pisateljica spoznavala “drugi” Trst, čarobnost kraške pokrajine in lepoto Kosovelove poezije. Iz enega sveta v drugega sta se vozila s Su- zannino vespo, delila marsikaj skupnega, nato pa je izjemen literarni uspeh odpeljal Suzanno Tama- ro v svet zvezdnikov in do večjega motorja … V domoznanski zbirki Iz čebeljega panja sta pred kratkim izšli dve knjigi. Prva nosi naslov Stadion 1. maj, ki so jo napisali Bogomila Kravos, Branko Lakovič in Igor Kocijančič. Vsak izmed njih je s svojega zornega kota podal pregled pestrega do- gajanja na zemljišču, ki ga je leta 1946 v imenu Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora ku- pil g. Vladimir Suban. 9. oktobra letos je stadion obeležil 60. obletnico obstoja, zato so se pri SKD Slavko Škamperle in ŠZ Bor odločili, da v pisni obliki pred- stavijo začetke, razvoj in da- našnje stanje tega za slovensko skupnost pomembnega objek- ta. Že od samega začetka so se tam vrstile različne kulturne, športne, gledališke in druge prireditve, ki so jih organizira- la različna sloven- ska društva, s sve- toivanskim SKD Slavko Škam perle na čelu. Namen te knjige je spodbu- diti mestne in deželne oblasti, pa tudi posamez- nike, da s skupnimi močmi pripomorejo k obstoju objekta, ki je začel popuščati pod težo let in ga je že krepko načel zob časa. / str. 12 L Sreda, 25. november 12.00–12.50 Debatna kavarna: Stoletje v begunskih šotoriščih, ZTT V luči aktualnih dogajanj, povezanih z navalom beguncev, ki prihajajo v Evropo, bosta udeleženca debate spregovorila o stoletju begunske problematike, ki se je začela s prvo svetovno vojno. Vojna je masovni fenomen, ki premika milijone ljudi. V sodobnem svetu in v času, ki ga živimo, torej v letu 2015, sto let od tedaj, ko je bilo tudi slovensko ozemlje preplavljeno z vojnimi dogodki, so tudi z vojno povzročena gibanja civilnega pre bi - valstva, je pojav vojnih beguncev nekaj povsem vsakdanjega in samoumevnega. Danes, ko svet pretresajo nove podobe o beguncih, bomo skozi debato poskušali osvetliti ta fenomen na podlagi izkušenj iz preteklosti v smislu, da begunci niso novost sedanjega časa, temveč najbolj žalostna in pretresljiva podoba nedolžnosti, ki umira v vsaki vojni. Gosta: Vili Prinčič, Petra Svoljšak; povezuje: Martina Kafol 12.00–12.50 Veliki pisateljski oder: Literatura opoldne: Patricija Dodič: Dežela Ljubimje, ZTT Pesnica, bibliotekarka, publicistka, likovna ustvarjalka Patricija Dodič bo svojega sogovornika Zorana Pevca in poslušalce pospremila v Deželo Ljubimje, kot je naslov njene najnovejše pesniške zbirke, duhovno krajino, v kateri se ljubezen kot zrak pretaka povsod in skozi vse. KULINARTFEST 15.00 Ekološki način kuhanja in peke z Emilijo Pavlič 16.00 Ščepec ustvarjanja z Marijo Kočevar Fetah 17.00 Poezija v kuhinji – Veno Taufer 18.00 Mateja Tea Dereani in zdrava zelenjavna prehrana 18.15-19.00 Forum za obiskovalce: “Slovenski intelektualci in Udba” – v okviru izdaj “Veliki in dolgi pohod Nove revije” in “Karla”. Sodelujejo: Igor Omerza, Alenka Puhar in Tomaž Simčič, vodja pogovora: Hanzi Filipič Prireditelja: Mohorjeva založba Celovec, Mladika Trst Četrtek 26.11.2015 KULINARTFEST Študijski center za narodno spravo, Tivolska 42 11. 00 Virgil Gomizel: Moje življenje, Mladika Sodelujeta: mag. Renato Podbersič in mag. Andrej Aplenc* 15.00 Varčno je tudi dobro, po kuharski knjigi Marije Remec 16.00 Življenje brez glutena s Suzano Kranjec 17.00 Poezija v kuhinji – Meta Kušar 18.00 Alkimija čistih okusov z Barbarello 19.00 Slikarstvo v kuhinji – društvo ARTŠPL Petek, 27. november 9.30 Dvorana M1: Skupna tiskovna konferenca 13.00–13.50 Debatna kavarna: Izziv ali resignacija? Mladika Trst Prostor in slovenska narodna skupnost v Italiji Prostor je življenjskega pomena za vsakogar, pa naj gre za posameznika, skupnost ali narod. V prostoru se izražajo vsakršni bivalni in bivanjski elementi, človek mora razpolagati s točno razpoznavnim področjem, na katerem je doma, je ustvarjalen in vperjen v prihodnost. Vse kaže pa, da se za Slovence v Italiji ta določljivi prostor tanjša, kar je posledica tudi političnih izbir, asimilacije in krhanja identitetnih koordinat. Kako se to zrcali v vsakdanjem življenju in ali ima to vprašanje odziv v literarnem ustvarjanju? Ali to prizadeva tudi celoten jezikovni in duhovni prostor slovenske narodne skupnosti od Milj do Trbiža? Sodelujejo: Giorgio Banchig, Karel Bolčina, Marij Čuk, Marko Sosič KULINARTFEST 15.00 Ščepec ustvarjanja s Sanjo Lončar 16.00 Jem pametno! S hrano do zdravja s kuharjem Jako 17.00 Poezija v kuhinji – Maja Gal Štromar in 7 kilogramov do sreče 18.00 Kuhanje v dvoje z Anjo Maležič, Andrejem Valeno in Ožbejem Peterletom 19.00 Polona ga žge s Polono Požgan Sobota, 28. november 11.00-11.50 Debatna kavarna: Bratstvo na delu, ZTT Mladi slovenski zgodovinar in hrvaški etnoantropolog bosta spregovorila o fenomenu udarništva, ki je zaznamoval povojno obdobje v nekdanji Jugoslaviji, in o preoblikovanju družbe, ki so jo gradili udarniki, od utopijskega zanosa prek “kulturizacije” u - dar ništva ob porastu standarda do sodobnih postocialističnih evo kacij časov, ko so delavci predstavljali osrednje figure pro iz - vodnega sistema. Gosta: Matjaž Stibilj, Andrea Matošević; povezuje: Alina Carli KULINARTFEST 14.00 Sladka Anina kuhinja in Kuhinja za najmlajše 15.00 Kruh, pogače in sladice – Prlekija, Prekmurje in Porabje, z Marijo Fras 16.00 Štruklji – slovenska znamenitost z dr. Borisom Kuharjem 17.00 Poezija v kuhinji – Magdalena Svetina Terčon in Društvo Debela Griža – Volčji Grad Nedelja, 29. november KULINARTFEST 09.30 La Ganache – Francosko slaščičarstvo, delavnica s chefom Naserjem Gashi 11.30 Plava, na malici s Klemnom Koširjem 14.00-14.55 Forum za obiskovalce: Barbara Žetko: Sedem mostov po prstih (s tapkanjem do sreče), ZTT Ob izidu knjige Sedem mostov po prstih Barbare Žetko bomo obi skovalcem pokazali, kako lahko razumejo, kaj točno čutijo in kako lahko med seboj razlikujejo sedem od najbolj uničujočih in za naše ravnovesje pogubnih čustev. Avtorica bo pokazala nekaj načinov in tehnik za doseganje čustvene razbremenitve in visokih ciljev ter končno občutenja globoke sreče, za katero so mislili, da si je ne zaslužijo. Hkrati bo v pogovoru z Manco Košir in Piko Rajnar razkrila, kako je s tapkanjem pridobila notranjo moč, s katero je uresničila svoje želje in korenito spremenila življenje. Koledar dogodkov Založništvo tržaškega tiska in zadruga Novi Matajur Od domoznanskih tem do poezije Goriška Mohorjeva družba Knjižna zbirka za leto 2016 z raznolikimi vsebinami Predstavitev knjižne zbirke Goriške Mohorjeve družbe bo v sklopu pred- stavitve zamejskih založb na 31. slo- venskem knjižnem sejmu v Ljubljani v petek, 27. novembra 2015, ob 9.30, Cankarjev dom, dvorana M1. Tržaška19. novembra 201510 Tržaški literat Miroslav Košuta odlikovan z redom za zasluge Tržaški pesnik in gledališčnik, Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta je 12. novembra v predsedniški palači v Ljubljani prejel red za zasluge. Predsednik slovenske države Borut Pahor je literata odlikoval za prispevek h gledališkemu življenju na Tržaškem in za njegov ustvarjalni opus. V utemeljitvi je zapisano, da je Košuta ena osrednjih osebnosti kulturnega življenja na Tržaškem, kot ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča je svoje prizadevanje usmeril v tkanje vezi med slovensko in italijansko kulturo, oder teatra na Petroniovi ulici je pod njegovim vodstvom postal odprt različnim umetniškim in izraznim pogledom. V svojem nagovoru je Košuta poudaril, da priznanje sprejema z mislijo na ustanovitelje slovenskega tržaškega gledališkega življenja, ki jih je požig Narodnega doma razgnal, in na partizansko skupino, ki je maja 1945 z osvoboditvijo Trsta vrnila zalivskemu mestu umetniško gledališko besedo. Predsednik Pahor je ob tej priložnosti odlikoval še mednarodni festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi, ki ga je zastopal predsednik sveta te ustanove Ciril Zlobec. Medaljo za zasluge pa je namenil pevki in pravljičarki Ljobi Jenče in striparju Tomažu Lavriču. Visoko priznanje v Ljubljani Tradicionalna hvaležnica Ljubiti je treba naravo in spoštovati sebe ter bližnjega STOLNICA SV. JUSTA okratna hvaležnica je po- tekala v posebnem vzdušju, saj so bile misli prisotnih usmerjene v boleče do- godke, ki so krvavo zarezali v temno pariško noč. Nadškof Crepaldi se je v svoji ho- miliji zaustavil ob tej tragediji in se spomnil na besede svetega očeta. “To so dejanja, ki ne sodijo v človeško naravo”, je dejal papež Frančišek. Poglejte, dragi bratje in sestre, za nas kristjane se ve- ličina Boga kaže s trpljenjem na križu, v tem, da se je rodil v rev- nih betlehemskih jaslih. Naš Bog je Bog ljubezni in odpuščanja. Ubijati v Božjem imenu je pre- prosto grozota! Le s takim pre- pričanjem bomo znali nagovar- jati našo dušo in okolje, ki nas obdaja; le v primeru, da bomo ta- ko gojili našo notranjost in stvar- stvo, bomo sposobni ustvariti mir na svetu in vedro prihodnost za naše mlajše generacije”. Nadškofove besede glede narave so izhajale iz zadnje enciklike z naslovom Laudato si', v kateri papež Frančišek razmišlja o stvar- T stvu in odnosu, ki naj ga človek ima do nje. Petrov naslednik nas s svojimi besedami prepričano vabi, naj naravo srčno ljubimo, naj zanjo skrbimo, kot skrbimo za naš dom. Odnos, ki naj ga člo- vek vzpostavi do stvarstva, mora zrcaliti tudi nego človeka za svojo notranjost: naj torej človek goji zlasti ljubezen in pozitivne vred- note. Tradicionalni dogodek v stolnici sv. Justa sta ob prisotnosti mno - žice slovenskih vernikov oboga- tila zvok pritrkovalcev iz Doline in ubrano petje Združenega zbo- ra ZCPZ pod vodstvom Edija Ra- ceta in ob orgelski spremljavi To- maža Simčiča ter mladih glasov pripadnikov Slovenske zamejske skavtske organizacije. Lepo števi- lo skavtov je na začetku verske eprav se današnji pevski večer lahko zdi preprosta stvar, ga moramo nedvom- no pojmovati kot pomemben dogodek, ki nam preko poslušanja omogoča spoz- nanje različnih zborov: ti pevski sestavi delujejo v različnih okoljih, vsak je nosi- lec svojega izročila in svoje pevske in širše kulture. Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta in Slovenska prosveta računata na to, da bo današnje srečanje obrodilo v prihodnje lepe in sočne sado- ve, ki naj se kažejo v nadaljnji izmenjavi mnenj in izkušenj med samimi pevci. Naj se torej prijateljska naveza, ki je nocoj vzklila, še naprej nadaljuje v drugačnih kontekstih”. S temi besedami je predsednik ZCPZ Marko Tavčar nagovoril občinstvo v Ma- rijinem domu na ul. Risorta v soboto, 14. novembra, ki je v lepem številu pristopi- lo k 4. čezmejnemu srečanju mladinskih zborov: dogodek je nastal v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejav- nosti. Na podlagi preteklih izvedb so pri- reditelji spoznali, da so te izmenjave za- nimive in koristne, ker pevce in zboro- vodje obogatijo z novimi spoznanji in glasbenimi izkušnjami. “Različna litera- tura, vokalna pripravljenost nastopa- jočih skupin in interpretacijske izbire so namreč lahko izziv za sodelujoče zboro- vodje, ki pristopajo k delu tudi s peda- goškimi cilji”, je dejala povezovalka večera Sara Kos, ki je ob začetku povabila k mikrofonu za krajši pozdrav tudi rav- natelja Marijnega doma, msgr. Franca Vončino. Duhovnik je dejal, da so zbori simbol vzajemnosti in harmonije, ki mora vladati tudi med ljudmi, zlasti danes, ko je naša družba vse bolj razdrobljena. Na odru (oziroma pod njim – vsi pevci so namreč nastopili kar v prednjem delu dvorane) so se zvrsti- li zbori, ki delujejo na različnih kon- cih skupnega slovenskega kulturne- ga prostora, t. j. na Tržaškem, Ko- roškem, Goriškem in Koprskem. Ta geografska raznolikost je občinstvu ponudila tudi dragocen vpogled v pevsko kulturo in v glasbene do- sežke različnih slovenskih sredin. Prvi je nastopil Skavtski zbor, ki je nastal januarja letos v tržaškem delu SZSO. Nastop tega sestava je pred- stavljal neke vrste dobrodošlico vsem prisotnim, saj je sedež tržaških skavtinj in skavtov ravno v poslopju na ul. Risorta. Zbor, ki ga sestavljajo izvid- niki, roverji, aktivni in nekdanji voditelji, je pod vodstvom Alenke Cergol in ob kla- virski spremljavi Iztoka Cergola izvedel niz ritmično duhovnih skladb. Sledil je nastop Mladinske skupine Sweethearts iz Dobrle vasi na Koroškem. V njej pojejo mladi, ki so prerasli osnovno šolo in obi- skujejo srednje šole oziroma gimnazijo. Pod vodstvom in ob kitarski spremljavi Anne Pasterk so se predstavili z vrsto nežnih melodij, ki so mestoma presto- pile prag hudomušnosti. Slavna DVS Bo- deča Neža z Vrha Sv. Mihaela ima letos svoj pod mladek: gre za sestav MlVS Bo- deče Neži ce, ki ga se- stavljajo pevke mlajše generacije, ki se vsekakor že preiz- kušajo v večji skupi- ni. S programom, ki je bil naravnan pre- težno na slovensko glasbeno zakladni- co, je mlade pevke ob klavirski sprem- ljavi Matjaža Zobca vodila Mateja Čer- nic. Širok je bil pro- gramski razpon na- stopa DPZ Glasbene šole Koper, ki pa je bil bolj uglašen na mednarodno zaklad- nico. Pod vodstvom Maje Cilenšek (in klavirski spremljavi Matjaža Zobca) se je pevski sestav izkazal predvsem z zahtev- no skladbo Bu, Uroša Rojka, ki je v dvo- rano ponesla dokaj nenavadno ritmično in besedno izkušnjo. IG “Č ončno vreme, pa tudi topel spre- jem gostiteljev je v prvih novem- brskih dneh ogrel srca pevk mla- dinske vokalne skupine Vesela pomlad z Opčin, njihove dirigentke Andreje Štu- cin Cergol, pianistke Alenke Cergol, tol- kalista Lorenza Darija ter drugih sprem- ljevalcev, ki so se udeležili pevskega fe- stivala Salerno Festival, ki ga je letos šestič pripravila italijanska zborovska zveza Feniarco v sodelovanju z zborov- sko zvezo dežele Kampanja. Salerno Festival je prireditev, ki vsako le- to privablja v Salerno in bližnjo okolico najrazličnejše zborovske sestave z vseh koncev Italije. Letos so organizatorji spre- jeli kar 43 zborov z več kot 1300 pevci. Mladinska vokalna skupina Vesela pom- lad je kot edini slovenski zbor na festiva- lu zastopala tudi slovensko manjšino v Italiji. Festival predvideva vrsto koncer- tov in drugih glasbenih dogodkov na ra- zličnih sugestivnih lokacijah Salerna in okolice: v treh dneh se je v Salernu, Vie- triju sul Mare, Neaplju, Atraniju, Amalfi- ju in Agropoliju zvrstilo več kot 20 koncertov, nekateri zbori pa so v teh krajih oblikovali tudi nedel- jske svete maše. Dekleta zbora Vesela pomlad so na svoji turneji zapele kar štirikrat. Prvič so se občinstvu predstavile že na večer prihoda, in sicer na zborovskem maratonu v avditori- ju Grand Hotela v Salernu, kjer so se vsi zbori predstavili z dvema pe- smima. Čeprav so pevke imele za sabo dvanajsturno vožnjo z avto- busom in so šle na pot že ob petih zjutraj, so zapele ubrano in samo- zavestno ter občinstvo navdušile s slovensko ljudsko Dajte, dajte ter afriško Alelujo (African alleluja) , kjer sta se petju pridružila ritem tolkal in klavirska spremljava. V naslednjih dneh so mlade pevke obli- kovale še tri koncerte: v petek zvečer so z dvajsetminutnim sakralnim progra- mom sooblikovale koncert v čudoviti stolnici v Amalfiju, v soboto pa so dva- krat nastopile v Salernu: zjutraj so zapele na koncertu v marmor- ni dvorani (Salone dei marmi) mestne hiše, zvečer pa še v me- stni katedrali. Na vseh koncertih so dekleta navdušila številno občinstvo, ki jih je nagradilo z dolgim aplavzom. Predstavniki drugih zborov, ki so bili pri- sotni na festivalu, so se zelo zanimali za našo skupino in zbor je prejel kar nekaj povabil za gostovanja v razne italijanske kraje. Organizatorji festivala so se zelo potru- dili, da bi mesto živelo s tem pevskim do- godkom in da ne bi pesem ostala zaprta med štiri stene lokacij, kjer so bili posamezni koncerti. Zato so v so- boto v opoldanskih urah organizirali spre- vod vseh nastopajočih zborov; iz različnih smeri se je vil po me- stnih ulicah in se je končal na osrednjem trgu Portanuova, kjer so vsi pevci skupaj za- peli. Mladostni žar, pa tudi žive modre majčke z belim simbolom našega društva so vzbu- dili pozornost številnih turistov in domačinov, ki so se zanimali, od kod prihajamo in kdo smo. Obenem je bila v me- stnem središču v sobo- to tudi prireditev Frijenn Cantann: orga- nizatorji so ob raznih zanimivih mestnih stavbah postavili totem festivala, ki je vsem zborom sporočal, da so vabljeni, da na tisti lokaciji prosto zapojejo in s svojo pesmijo razvedrijo mimoidoče. V večernih urah, ko so bile salernske me- stne ulice res polne ljudi, so mimoidoči lahko prisluhnili tudi sproščenemu petju naših deklet, ki je ubrano zadonelo na različnih mestnih lokacijah. Prav v so- boto pa je v Salernu potekal tudi prižig lučk Luci d'artista: to so posebne božične dekoracije iz raznih materialov, ki krasijo mesto. Lučke in ubrano petje so dali mestu v večernih urah res pose- ben čar. Seveda pa je bilo potovanje v Salerno po- leg pevskega doživetja za zbor in sprem- ljevalce priložnost za ogled čudovitih tu- rističnih krajev, ki so vpisani tudi v sez- nam UNESCA. Poleg Amalfija in Salerna, kjer so pevke tudi nastopile, so udeležen- ci festivala obiskali še Vietri sul Mare, kjer so si ogledali tudi delavnico kera- mičnih izdelkov, posebno pa jih je nav- dušilo antično mesto Pompeji. Mladinska vokalna skupina Vesela pom- lad z dirigentko Andrejo Štucin Cergol se vrača s potovanja v Salerno polna po- zitivnih občutkov, zadoščenja in elana za nadaljnje delo. Skupina, ki se ji je letos pridružilo lepo število novih pevk, je ta- ko zelo uspešno začela novo pevsko se- zono in potovanje ji je vlilo potrebno motivacijo in navdušenje za uspešno na- daljevanje sezone. Manica Maver S svečanosti pričakalo škofa in slovenske duhovnike v sceno- grafsko posrečeni, sicer tradi- cionalni razporedivi: stali so ob klopeh v dveh vrstah, vzdolž osrednje ladje od oltar- ja do vhodnih vrat. Mladi in narodne noše so med sveča - nim bogoslužjem kot pravi ro- marji prinašali darove zemlje pred oltar v znak hvaležnosti ter jih izročali msgr. Crepaldi- ju, ki mu je poleg ostalih slo- venskih duhovnikov stal ob strani tudi škofov vikar za Slo- vence g. Tone Bedenčič. Nad - škof se je ob koncu svete darit- ve zahvalil slovenskim verni- kom za darove, ki jih bodo do- brodelne organizacije razdelile med potrebne. Najbrž je ravno v tej gesti skrito sporočilo, ki ga je cerkveni dostojanstvenik razčle- nil v svoji homiliji: skrbeti za bli - žnjega in za družbeno okolje po- meni spoštovati sebe in stvarost. “Hvaležnica naj bo priložnost, da spodbudimo našo družbeno od- govornost”, je posvaril nadškof. IG Mladinska vokalna skupina Vesela pomlad na Salerno Festivalu Lepa izkušnja in spodbuda za nadaljnje delo ZCPZ in Slovenska prosveta Petje naj spodbuja prijateljstvo med mladimi Foto IG Skavtski zbor pod vodstvom Alenke Cergol (foto IG) Tržaška 19. novembra 2015 11 Obvestila Vincencijeva konferenca vabi na obisk doma Fundacije Luchetta- Ota-D'Angelo-Hrovatin, v ul. Valussi 5, kjer bodo radi sprejeli otroška in ženska oblačila, igrače in potrebščine za šolo, zbirno mesto pred cerkvijo v ul. Rossetti 48 v četrtek, 19. novembra, ob 10. uri, info tel. 347- 5469662 (Ivica). Društvo slovenskih izobražencev vabi na večer posvečen 40-letnici delovanja Slovenske skupnosti. O preteklem delu in novih nalogah bodo govorili Rafko Dolhar, Igor Gabrovec in Peter Močnik. Peterlinova dvorana, ponedeljek 23. novembra ob 20.30. Slovenska maša v ul. Risorta 3 je vsak četrtek ob 9. uri. Darovi Za rojansko glasilo Med nami daruje Uča Gašperšič Berce 20 evrov. Knjiga spominov Alojzija Geržiniča Duhovna plovba od Save do Srebrne reke DSI in KDČ valežna sem, da sem imela takega očeta, ki je družino prepojil s svojo globoko vero in v tem idealu nas učil, kaj pomeni ljubezen”. V te besede je Teodora Geržinič zgostila lik očeta Alojzija ob koncu večera, ki sta ga Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta v po- nedeljek, 9. novembra, posveti- la njegovemu spominu. V misli gospe Teodore se namreč kaže srčika Geržiničeve osebnosti, ki je na temelju globokega verske- ga doživljanja opredelil ves svoj življenjski in kulturni nazor. Svoje izkustvo je strnil v knjigi spominov z naslovom Od Save do Srebrne reke, ki ga je ob uredniškem prizadevanju Iva Jevnikarja izdala založba Mladi- ka. Knjiga S spomini prof. Alojzija Geržiniča založba Mladika začenja novo zbirko Zapisi iz zdomstva, namenjeno knjigam, ki so jih napisali Slovenci po svetu. S tem želi še bolj načrtno izpolnjevati eno izmed poslan- stev, ki sta si jih od začetka za- stavili revija, nato pa še založba Mladika. Gre za dialog in pove- zovanje rojakov ter utrjevanje skupnega slovenskega prostora – pojasnjujejo na spletni strani založbe, kjer so začrtane še osnovne življenjske koordinate tega junaka, ki je okusil vse “tri Slovenije” – najprej matično, zlasti v Ljubljani in Mariboru, pred koncem vojne in krajšo do- bo po njej manjšinsko oz. za- mejsko v Trstu, nato še zdomsko v Argentini. Slavist, glasbenik, publicist in urednik ter prevajalec Alojzij Geržinič se je rodil 11. junija 1915 v Ljubljani, umrl pa je 26. marca 2008 v Buenos Airesu. Sodil je med najvidnejše pred- “H stavnike slovenskega kulturne-ga življenja v Argentini.V prvem delu spominov (končal ga je leta 1985) je pod naslovom Dni mojih mlajši polovica po- pisal svoje življenje od rojstva do odhoda iz Trsta februarja 1946. Posebno pozornost je posvetil zlasti delu na šolskem področju pod nemško okupacijo Primor- ske. V drugem delu, Dogajanja in dognanja, je leta 2004 na žel- jo znancev orisal še povojna de- setletja življenja in plodnega de- la pod Južnim križem. Kot je po- vedala gospa Teodora, je Alojziju Geržiniču izpeljavo tega dela po- leg znancev svetoval Matija Ogrin, proučevalec slovenske književnosti in literarni zgodo- vinar, ki je Geržiniča osebno spoznal na potovanju v Argen- tini leta 2001. Matijo Ogrina so prireditelji večera povabili v Peterlinovo dvorano, da bi s svojega osebne- ga zornega kota razčlenil ra- zlične vidike ene ključnih oseb- nosti slovenske politične emi- gracije v Argentini. “Ob tem skromnem in prijaznem gospo- du sem začutil njegovo globoko spoznanje življenja, ki je pove- zano z nelahkimi izkušnjami. Refleksija se je v njem povezo- vala z živo vero, in to mu je bilo osrednje življenjsko vodilo”, je dejal Ogrin. Na Poljanski cesti Na podlagi Ogrinovih besed smo spoznali, da je Alojzij Geržinič izhajal iz višje ljubljan- ske meščanske družine, ki je imela kulturo za vsakdanji kruh. Odraščal je v prijetnem okolju in, kot sam opisuje v svoji knjigi, živel na Poljanski cesti, kjer je v razmiku nekaj metrov živela peščica mož, ki bi tako ali dru- gače oblikovali slovensko pri- hodnost: Kidrič, Prijatelj in “ma- lo, plaho dekle, ki bi se kasneje poročila z Borisom Kidričem, Zdenka”. Študi- ral je slavistiko in slovansko filolo- gijo, službo je na- to dobil leta 1943 v odročni realni gimnaziji v Kočevju. Že v tem je bila očitna nezaželjenost, ki je je bil Keržinič deležen s strani oblasti. Že takat je namreč zav- zel izrazita protikomunistična stališča in prisegel domobranski opciji, sicer kot šolnik. Zatekel se je nato v Trst, kjer je najprej pod nemško okupacijo, nato pod zavezniško vojaško upravo v sodelovanju s Kacinom in Ba- rago ter drugimi uprl vse moči v ponovno organizacijo sloven- skega šolstva v Italiji. To mu je tudi uspelo, kar se je na podlagi Londonskega memoranduma ohranilo tudi z novimi državni- mi oblastmi. Njegovo pero tudi v zalivskem mestu ni mirovalo: z Martinom Jevnikarjem in Vin- kom Beličičem je bil namreč so- avtor slavnega učbenika Zgodo- vina slovenskega slovstva. “Tudi v tem je občutiti njegovo pleme- nito slovensko dušo, saj je že le- ta 1944 v brk nevarnosti sam prerešetal kraško gmajno in s pomočjo krajevnih slovenskih duhovnikov iskal kandidate za profesorski kader”, je dejal Ogrin. Ko pa je izvedel, da je tu- di sam na spisku morebitnih lik- vidiranih, je zbežal v begunsko taborišče, leta 1948 pa odplul v Argentino. Slovenija v malem Takrat se po vojni kalvariji v življenju Alojzija Geržiniča začne novo življenjsko obdobje, ki je nedvomno prispevalo k te- mu, čemur pravimo slovenski argentinski čudež. Zaradi svoje visoke izobrazbe je Geržinič našel zaposlitev pri velikih ar- gentinskih založbah. Vzpored- no pa je gojil svoje slovenstvo tako, da je v novem okolju utrje- val zdomsko kulturo. Bil je namreč med ustanovnimi člani Slovenske kulturne akcije in pu- blikacije Vrednote. Napisal je na stotine člankov o slovenskem slovstvu (poglobljeni in ten- kočutni so bili njegovi kritični spisi o Zorku Simčiču, Francetu Dolinarju in drugih) in o ver- skih vprašanjih. Bil je urednik, prevajalec in vsestranski kultur- ni delavec. Svoje poglede glede verskih tematik ni nikdar za- molčal: naj kot primer navede- mo stališča, ki jih je zavzel do Drugega vatikanskega koncila, ko je odklanjal vidike relativiz- ma in načela modernizacije ka- toliške Cerkve, ki bi lahko pre- drugačili to ustanovo in njeno sporočilnost. Prav tako je ljubil glasbo: s samospevi, klavirskimi kompozicijami, skladbami za kvartet se je zapisal v zgodovino slovenske moderne glasbe. Nje- gova žena Marija (ironija usode, v Ljubljani sta odraščala le nekaj metrov stran, ne da bi drug za drugega vede- la, in se nato spoznala v begunskem taborišču) je bila z bratom Božidarjem Finkom (očetom Marcosa in Bernarde Fink) članica kvarteta Fink, sama pa je vodila slavni zdomski zbor Karantanija. Alojzij Geržinič je srčno ljubil slovensko skupnost v južnoameriški domicilni državi, a je premočrtno sledil svojemu nazoru, ki je bil do komunizma neizprosen. To je postalo očitno v Slovenski kultur- ni akciji, ko so nekateri hoteli zasledovati nekoliko milejši od- nos, bolj nevtralno stališče do jugoslovanskega (slovenskega) režima. “Za Alojzija Geržiniča pa bi bilo to početje nezvesto in ne- pravično do zgodovine in pri- hodnosti slovenskega naroda”, je dejal Ogrin. V SKA se je tako zgodil razkol in peščica intelek- tualcev z Geržiničem na čelu je iz organizacije izstopila ter usta- novila časnik Sij slovenske svo- bode. Razloge za ta Geržiničev korak je predavatelj v Peterlino- vi dvorani jasno obrazložil. Geržinič je trdno verjel v pred- nost t. i. duhovnega reda, ki se mu naravni red (politika in kul- tura) mora prilagajati: v tem je očiten njegov personalistični nazor, ki človeško jedro vredno- ti v luči Božjega. Mnenja je bil, da vsako zgodovinsko dobo gre vredotiti ne na podlagi gospo- darskih, tehnoloških ali katerih koli drugih dosežkov, ampak na podlagi tega, kako se človeška osebnost v tem času oblikuje. Človeška osebnost je, skratka, največja vrednota človeštva. Razstava Besedo je v nadaljevanju prevzel tudi urednik knjige (delu je pri- speval tudi spremno besedo) in predsednik Knjižnice Dušana Černeta Ivo Jevnikar, ki je dodal še nekaj vidikov o življenju in delu Alojzija Geržiniča in poda- tek, da je bila publikacija že predstavljena na sedežu Svetov- nega slovenskega kongresa v Ljubljani. Izvedeli smo, da je po- litična in nazorska zareza dole- tela samo Geržiničevo družino v Ljubljani, saj je Alojzijeva se- stra Neda izbrala revolucionar- no pot. Kljub temu pa sta si bila brat in sestra vedno v spoštljivih odnosih in sta se vse življenje imela rada. Jevnikar je dodatno izpostavil Geržiničevo prizade- V cerkvi sv. Jerneja na Opčinah je v soboto, 17. ok- tobra, skupina mladih župljanov prejela zakra- ment svete birme. Bogoslužje in podelitev zakra- menta je daroval častni tržaški škof msgr. Evgen Ravignani, ki je za Deana Husuja, Gabrieleja Car- lija, Ivano Kresevič, Letizio Marion, Majo Mochor, Marka Antlerja, Matijo Persija, Petra Furlana in Ve- ro Blasino molil, da bi jih vsemogočni Bog obdaril z Božjo milostjo in z darovi modrosti, umnosti, moči, vednosti, pobožnosti in Božjega strahu, ki jih deli Sveti Duh. Mlade birmance in birmanke sta za ta pomembni korak v krščanskem življenju ob domačem župniku g. Francu Pohajaču več let pripravljala katehista Andrej in Marija Štekar. Sv. birma na Opčinah Predstavitev knjige je bila tudi v Gorici, in sicer dan kasneje, v torek, 10. t. m., v Katoliški knjigarni. Predstavitve se je udeležilo veliko ljudi, srečanje pa je sodilo v niz Na kavi s knjigo, ki ga podpira podjetje Primo Aroma iz Trsta. Damjan Paulin, Ivo Jevnikar, avtorjeva hčerka Teodora Geržinič ter zgodovinarka Mira Cenčič so sooblikovali zelo lep kulturni dogodek. vanje, da bi Slovenci v Trstu imeli urejen status družbenih dejavnikov (šola, časopisi in tu- di radio): “Šolnike je iskal vse do aprila 1945”! Večer v Peterlinovi dvorani je spremljala glasba plošče Kvarte- ta Fink, ki ga je Alojzij Geržinič spremljal na klavir. Kot je poja- snila Lučka Kremžar iz Knjižnice Dušana Černeta, je ploščo leta 1965 izdala Slovenska kulturna akcija. KDČ ima pri ovrednoten- ju publicistične zapuščine tega ključnega predstavnika sloven- ske emigracije vodilno vlogo, saj razpolaga s skoraj vsemi njego- vimi deli, nekatera od teh so ce- lo unikati. Občinstvo Peterlino- ve dvorane je tako izbor njego- vih del z raznoliko vsebino ime- lo na ogled z razstavo, ki jo je predstavila ravno Kremžarjeva. Postavitev je razčlenjena na tri dele: v prvem so zbrane Geržiničeve knjige in brošure, v drugem prevodi tujih del, v tret- jem pa njegovi prispevki v pe- riodičnem tisku. IG Finžgarjev dom na Opčinah / Nov niz predavanj Kot so bralci Novega glasa lahko že v preteklosti brali, žanje niz predavanj v društvu Finžgarjev dom vsako leto veliko odobravanja in zanimanja. To ni čudno, saj organizatorji vabijo vrhunske predavatelje, ki so obenem tudi med najbolj priljubljenimi v slovenskem prostoru. Teme predavanj se dotikajo bistvenih življenjskih vprašanj, vzgoje, osebnih, družbenih, poslovnih odnosov. Tudi letos je organizatorjem uspelo povabiti sedem odličnih predavateljev. Že sama imena: Silva Matos, Marko Čižman, Alenka Rebula, Andrej Perko, Christian Gostečnik, Irena Deželak in Marko Juhant nam povejo, da bo res vredno enkrat na mesec vzeti si čas za srečanje z njimi. Prvo srečanje novega niza, ki nosi skupno ime Za osebno rast, vzgojo in boljšo družbo bo v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah (Dunajska 35) ta četrtek, 19. novembra. Temo Ustvarjalni dialog gradi odnose bo osvetlila mag. Silva Matos, psihologinja, psihoterapevtka, priljubljena predavateljica z mnogoletno izkušnjo, avtorica več knjig. Ustvarjalnost je nekaj, kar zadeva vsakega človeka, saj ni mišljena v ozkem smislu ustvarjanja umetnosti ali izumov. Gre za sposobnost, ki jo ima vsak človek, da prisluhne sebi, življenju okrog sebe, da poskrbi za svojo rast. Pri tem se posveti umetnosti življenja in ustvarjalnosti v medosebnih odnosih. S tem kljubuje občutku rutine in zdolgočasenosti in poskrbi za kvaliteto v lastnem življenju in v življenju najbližjih. / Anka Peterlin Antologija slovenske poezije / Zadnji knjižni trud Jolke Milič Prevajalka Jolka Milič se predstavlja z novim delom. Gre za dvojezično pesniško antologijo z naslovom Poezija - bla, bla, bla od A do...? / Poesia - bla, bla, bla dalla A alla...?, ki jo je izdala tržaška založba Editions Antony. V knjigi je Jolka Milič zbrala pesmi dvajsetih slovenskih pesnikov, med katerimi so bolj ali manj in tudi zelo znana imena. Avtorji so razvrščeni po abecednem redu in se začenjajo z Aljo Adam, končajo pa z Zoranom Pevcem. Vmes so: Ana Pepelnik, Anica Perpar, Barbara Pogačnik, Boris A. Novak, Brane Mozetič, Dušan Jovanović, Ines Cergol, Lučka Zorko, Magdalena Svetina Terčon, Maja Razboršek, Maja Vidmar, Patricija Dodič, Patricija Sosič Kobal, Sonja Votolen, Tatjana Pregl Kobe, Vanja Strle, Veronika Dintinjana in Vinko Möderndorfer. Kakršnakoli vrednostna merila je antologistka a priori izključila in potemtakem namenoma prepustila, da si vsak bralec sam naredi svojo lestvico, pri izbiri ni namreč hotela vplivati na nikogar, spoštujoč načelo de gustibus non est disputandum. Kratke Ivo Jevnikar, Matija Ogrin in Teodora Geržinič (foto IG) Foto JMP Videmska / Kultura19. novembra 201512 Celodnevni posvet v Naborjetu Slovenščina in WhatsApp – od zibelke do družbenih omrežij KANALSKA DOLINA petek, 6. novembra, je bil v Beneški palači v Nabor- jetu zanimiv celodnevni posvet z naslovom Slovenščina in WhatsApp – od zibelke do družbenih omrežij. Posvet sta so- organizirala celovška Krščanska kulturna zveza in ukovško slo- vensko kulturno središče Planika v sklopu koroške pobude Slo- venščina v družini. Tisto, kar ugotavljamo v zamej- stvu v Italiji, ugotavljajo tudi v Avstriji in na Madžarskem. Zani- manje za učenje slovenščine v šolah narašča, istočasno pa upa- da število otrok z domačim znan- jem slovenskega jezika. Za ohran- janje jezika je osrednjega pome- na, da ga govorimo in da ga starši posredujejo. Na posvetu so raz- pravljali predvsem o odnosu, ki ga ima slovenščina z novimi obli- kami komuniciranja, ki jih nudi- jo današnji mediji in ki so še po- sebej privlačne za mlajše. V do- poldanskem delu posveta je po- seglo pet govorcev. Po pozdravu Rudija Bartalotha in V Martina Kuchlinga, ki sta nasto-pila v imenu organizatorjev, jeprvi spregovoril Teodor Domej, dolgoletni strokovni nadzornik za slovenščino na srednjih in višjih šolah na Koroškem in so- delavec Znanstvenega inštituta v Celovcu. Opozoril je na asimila- cijo kot prekinitev posredovanja jezika, ki naj bi jo odsotnost jezi- ka iz šolskega sistema še po- spešila. Nato je znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in predsedni- ca SKS “Planika” Nataša Gliha Ko- mac govorila o socialnih, druž - benih in družabnih omre žjih in opozorila na potrebo v jezikovno mešanih okoljih po spodbujanju sporazumevanja prek spleta v slo- venščini. Organizacijski tajnik pri Zdru - ženju slovenskih športnih dru štev v Italiji Martin Maver je pred stavil raziskavo o jezikovni sestavi in an- gažiranosti mladih, ki obiskujejo šole s slovenskim učnim jezikom na Goriškem in Tržaškem, in špe- trsko dvojezično šolo. Sodelavca deželnega sedeža Rai za Furlanijo Julijsko krajino Lo- redana Gec in Peter Rustia sta pa predstavila dejavnosti Radia Trst A, in sicer s posebnim ozirom na oddaje iz Kanalske doline. Razne primere dobro utečene prakse na terenu so nato v popol- danskem delu posveta predstavili Rudi Bartaloth iz Kanalske doli- ne, Marina Cernetig iz Benečije, Luigia Negro iz Rezije, Marko Smole z dejavnostmi za registra- cijo (skupnega) slovenskega na- rečja v dolini Čabranke in zgor- nje Kolpe in še Željka Platzer Pa- pič z avstrijske Štajerske, Valerija Perger iz Porabja in Miha Do- linšek s projektom Iskrica iz av- strijske Koroške. Ob koncu letošnjega posveta so izrazili željo, da bi v prihodnjem letu izvedli tak posvet v kakem drugem zamejskem kraju. Le- tošnji posvet je v Kanalski dolini že obrodil sadove. Združenje Don Mario Cernet razpolaga zdaj z novo stranjo na Facebooku. Člani združenja so to željo prav- zaprav že zdavnaj imeli v mislih. Uporabniki jo lahko najdejo ta- ko, da vtipkajo ime Zdru že - nje/Asso ciazione Don Mario Cer- net in novo stran všečkajo. Če bodo stran všečkali, bodo potem po svojem profilu lahko izvedeli marsikaj o novih dejavnostih zdru ženja in o dogajanju o Sloven cih v Kanalski dolini na- sploh. Člani Združenja Cernet razmišljajo tudi, da bi v bližnji prihodnosti ustvarili svojo splet- no stran. Luciano Lister ruga knjiga iz te zbirke ima naslov V Brucku tabo- rišču 1915-1918 (2015 ob stoletnici dogajanja) , njen avtor pa je Vili Prinčič, navdušen raziskova- lec domače (in pozabljene) zgodo- vine ter zbiralec pričevanj o polpre- teklih dogodkih. Delo je nekakšno nadaljevanje knjige Priznani, v ka- teri je avtor zbral skoraj 70 pri če - vanj goriških beguncev. Na to te- matiko se vrača tudi s to knjigo, v kateri je podal poglobljeno študijo o prisilnem izgonu ljudi iz Posočja in njihovem življenju v begunskem taborišču Bruck na reki Litvi, neda- leč od Dunaja. Ob današnjih do- godkih, ko smo priče vsakdanjemu pri (e) hodu beguncev, je knjiga pravzaprav zelo aktualna in nas opozarja, da se človeštvo ni nič naučilo iz prejšnjih izkušenj. V sklopu 2. festivala kuharskih knjig in knjig s kulinarično vsebino Kulinartfest (ki je tudi del sprem- ljevalnega programa knjižnega sej- ma) je, kot prva v zbirki Kulinart, izšla knjiga receptov Kako so kuhali pri Kosovelovih, ki je nastala v so- delovanju s Koso- velovo knjižnico iz Sežane in knji- gotrštvom Buča ter ŠC Srečka Ko- sovela iz Sežane. V knjigi so zbrani recepti s kuhar- skega tečaja, ki ga je v Divači vodila Tončka Kosovel, sestra slavnega pesnika, in jih v svoji domoznan- ski zbirki hrani Kosovelova knjižnica Sežana. Mladim gospodinjam je predajala mednarodno kuharsko znanje, na tečajih pa so si tečajnice vestno za- pisovale recepte in jih pretipkale v več izvodih. Recepti za jedi so pred- stavljeni v več skupinah jedilnih li- stov. Iz števila jedi na teh jedilnih listih lahko domnevamo, da gre za boljše, praznične jedilne obroke. Recepti s kuharskih tečajev Kosove- love so izrazito opisni in zdru žujejo sestavine s sami- mi postopki. Večina receptov je izrazito krat- kih, vsebinsko in tehnološko ja- snih, ven dar do te mere, da odlično vodijo pripravo posa- mezne jedi. Re- cepti in jedilni li- sti predvsem ni- so kraška kuhari- ca, ampak knjiga o kuhanju ali učenju kuhanja na Krasu, v konkretnem časovnem obdobju. Knjigo so kot svojo matu- ritetno nalogo oblikovale maturan- tke ŠC Srečka Kosovela. V letošnjem založniškem progra- mu smo se dotaknili tudi umetno- sti ter smo se z izdajo monografije Albert Sirk (1887-1947) poklonili največjemu slovenskemu marini- stu, ki je bil po rodu Križan, zaradi fašizma pa je bil prisiljen zapustiti domači kraj in oditi v Slovenijo, kjer je s svojimi morskimi motivi požel kar velik uspeh. Spremna be- sedila so prispevali umetnostni zgodovinarji Milček Ko- melj, Vid Le- nart in Alina Carli, mono- grafija pa je bogata s sli- kovnim gra- divom, ki na najboljši možni način pričara Sirko- vo ustvarjan- je. Ta mono- grafija povze- ma tisto, ki jo je kmalu po Sirkovi smrti napisal Fran Šijanec, hkrati pa prinaša tudi nova spoznanja ter prikaže umet- nika tudi kot izjemnega ilustratorja in risarja. Za duhovno rast naših bralcev bo- mo poskrbeli s knji go Barbare Žet- ko Sedem mostov po prstih (s tapkan- jem do sreče) , ki v njej predsta- vlja tehniko EFT, izhaja- joč iz svoje lastne iz- kušnje, ki ji je spremenila življenje. S tem delom avtorica nagovarja bralca in mu ponuja možnost, da se s pomočjo ome njene tehnike nauči razlikovati sedem izmed naj- bolj uničujočih in za naše ravnovesje pogubnih čustev ter da doseže čustveno razbre- menitev in razcvet ust - varjalnosti in izražanje tistih talen- tov, ki jih prav vsi imamo v sebi. Hitri škrat Hopa Cupa, ki je nastal izpod peresa mladega avtorja Mar- ka Gavriloskega, v sodelovanju z ilustratorko in oblikovalko Dunjo Jogan, je glavni junak letošnjega Galebovega šolskega dnevnika in istoimenske slikanice. Hopa Cupa je najhitrej ši škrat v gorskem go - zdu, ki se odloči poi- skati po ča - sno misel, hkrati pa je mojster za vse, zato se njegovi goz - dni prijatelji obračajo nanj, ko po- trebujejo re - šitev za svo- je čustvene in druge težave. Ga- lebov šolski dnevnik, ki ga izdaja Zadruga Novi Matajur, je letos zastavljen tako, da lahko služi kot učni pripomo ček, z njim pa se otroci lahko krat- kočasijo tudi v prostem času, saj je na njegovih straneh dovolj prostora za njihove pisne in li- kovne izdelke. Dnevnik ponuja tudi številne za- nimivosti ter navodila za izdelavo ročnih del iz recikliranih materialov. Marko Gavriloski in Dunja Jogan pa sta tudi sodelavca otroške revije Galeb, ki izhaja že 62 let. Pisane Galebove strani gostijo priznane in manj znane avtorje ter ilustratorje za otroke. V njem se prepletajo različne nenavadne zgodbe in poezije, poučne rubrike in didaktične naloge, vedno pa se najde prostor tudi za prispevke, ki nam jih pošiljajo otroci slovenskih šol v zamejstvu. Zadruga Novi Mata- jur se predstavlja tudi s projektom Koderja- na, ki je letos doživel deveto izvedbo, pro- tagonist projekta pa je vsako leto drug slovenski pisatelj iz matice ali zamejstva, ki med enoteden- skim bivanjem v vasi Topolovo napiše svo- jo zgodbo. Letošnja zgodba nosi naslov Spomniti se pomeni narediti zgodbo / Ricordare vuol dire creare una storia (prevod v italijanščino Miha Obit), njen av- tor pa je Miha Mazzini. Mazzinijeva zgodba se rodi iz srhljivih sanj, ka- terih protagonisti so državna meja, obmejni organi, avtor sam in mu- mificirano telo njegove babice. V pripovedi se prepletajo avtorjeva mladost in odraščanje z nono ter sprejemanje njenih, takih ali dru- gačnih vedenjskih vzorcev, življen- je v tedanji Jugoslaviji, torej retrospektivni prvini, s tednom, ki ga je Mazzini preživel v Topolovem, kjer je za- stavil nekaj svojih lite- rarnih del – ta so v prvi polovici letošnje- ga leta tudi izšla v knjižni obliki. Poleg tega se avtor poglablja v književno, glasbeno in umetniško tradicijo tako ožjega kakor širšega evropskega prostora. D ovi špetrski župnik in de- kan je g. Michele Zanon. Župnik bo tudi v podbo- neških župnijah Arbeč, Brišča in Landar ter pri Svetem Lenartu v Podutani in pri Svetem Pavlu v Srednjen, kjer je nameščen od de- cembra 2012. Novico je v petek, 6. novembra, župnikom in drugim duhovni- kom, ki delujejo v Nediških doli- nah, povedal sam videmski nadškof msgr. Andrea Bruno Mazzocato. Istega dne je general- ni vikar msgr. Guido Genero po- sredoval novico pastoralnim sve- tom v Špetru in v treh podbo- neških župnijah. Druga novost je, da bo v Nediške doline prišel za kaplana poljski duhovnik, 39-letni Dariusz Klo- sinski, ki je bil do sedaj kaplan v Čenti. Tretja novica pa je, da ostaja za zdaj g. Federico Saracino na Lie- sah, čeprav mu je že pred meseci nadškof poveril službo na cerkve- nem sodišču. Gospod Zanon, ki se je rodil 29. junija 1971, je Čedajec, ima pa ko- renine tudi v Benečiji, saj je nje- gova nona iz Oblice. V duhovni- ka je bil posvečen leta 2006, in preden je prišel v naše kraje, je bil kaplan v Tricesimu. Sedaj bo moral kot dekan skrbeti za vse Nediške doline, kot župnik pa za širši okraj, saj bo ob župni- jah v špetrski in podboneški N občini obdržal tudi župniji vobčini Sveti Lenart in Srednje.Težkega bremena, ki ga čaka, se dobro zaveda in prosi, da mu Bog da moči, da ga bo no- sil, kakor je povedal 8. no- vembra ob zlati maši msgr. Marina Qualizze. Dela bo obilno. Naporno bo, zato bo potreboval pomoč drugih duhovnikov, predv- sem pa laikov. V pomoč mu bodo poleg g. Klosinskega, ki bo vikar v vseh šestih Zanonovih župnijah, in msgr. Marina Qua- lizza, ki hodi maševat v Dreko in v slovenskem jeziku v Špeter, še msgr. Sandro Piussi in g. Davide Larice, ki že vrsto let pomagata v špetrski in podboneških župni- jah, ter stalni diakon Leopold Pantarotta, ki je v Nediške doline prišel pred enim letom. G. Božo Zuanella ostaja seveda župnik na Trčmunu, v Matajurju, Savodnji in Gorenjem Barnasu. Tako bodo v špetrski dekaniji ostali le trije župniki, od katerih je le en Slovenec. Gospod Zanon bo prevzel nove župnije v nedeljo, 6. decembra, ob 17. uri v Špetru ob prisotnosti videmskega nadškofa. Obenem se bodo zahvalili msgr. Mariu Qualizzi, ki je bil zadnjih 17 let župnik v Špetru, Arbeču, Briščah in Landarju. O pastoralnih spremembah v špetrski dekaniji je msgr. Marino Qualizza v petnajstnevniku Dom tako izjavil: “Prihod v naše kraje mladega poljskega duhovnika g. Dariusza zna biti odlična stvar za- radi skupnega etničnega izvora, torej da bi ovrednotili vero in kul- turo, kar ima na Poljskem srečno in slovito tradicijo”. Odgovorni urednik Doma poudarja to ob bo- jazni, “da se v naših krajih pretrga tisočletna trdna in plodna pove- zava med vero in slovenskim je- zikom”. Msgr. Qualizza je ob svoji zlati maši, ki jo je 8. novembra daroval v rojstni Podutani, dejal, da se je v petdesetih letih veliko spreme- nilo. Tudi svet ni isti kot nekoč, saj “so bile povsod senožeti, na enih sem še pred desetimi leti tu- di sam kosil travo, da se ne bi iz- gubile vrste trav in cvetlice, ki jih drugače zaduši gozd. Svet se je spremenil in tudi navade, ostala je vera, ta pa mora ostati, ker daje smisel našemu živjenju”. U. D. Gospod Michele Zanon imenovan za špetrskega župnika in dekana V Benečiji ostaja samo en slovenski župnik Založništvo tržaškega tiska in zadruga Novi Matajur Od domoznanskih tem ... Z 9. STRANI G. Michele Zanon Slovenija 19. novembra 2015 13 olitične in splošne razmere v Slo- veniji bi po terorističnih napadih v Parizu, solidarnosti z žrtvami in varnostnimi ukrepi, ki jih sprejemajo do- mala v vseh državah sveta, zagotovo naj- bolje povzeli z ugotovitvijo, da sta bili v politiki in javnosti doseženi večja enot- nost in pripravljenost za obrambo pri sprejemanju in pregledu pribežnikov, med katerimi so po prepričanju naših varnostnih služb lahko tudi teroristi. Te službe in operativni organi sicer tudi po pokolih v Parizu zagotavljajo, da je Slo- venija še vedno varna država in, upošte- vaje vse sprejete ukrepe zoper morebitna dejanja skrajnežev, ki bi morda prišli čez državne meje, bo varnost tudi v prihod- nje zagotovljena. Najbrž, ker je upošteval nevzdržnost svojih trditev, je v zadregi utihnil tudi znani komentator in ne- kakšen vodilni časnikarski ideolog v časopisu Delo, ki je pred nedavnim v ne- kem svojem komentarju zapisal, seveda brez navedbe dejstev oziroma dokazov, da bi Janez Janša pojav pribežnikov ute- gnil izkoristiti za mobilizacijo vojske, to- rej za nekakšen državni udar v Sloveniji. Sicer pa časnik Delo še naprej manipulira s svojimi bralci in s slovensko javnostjo. Delo je napredek SDS Janeza Janše v zad- nji javnomnenjski anketi o podpori poli- tičnim strankam zapisalo, “da bi spre- membo, torej najvišje mesto SDS, na- jlažje utemeljili z argumentom, da je Janševi stranki uspelo najbolje unovčiti strah pred begunskim tokom v EU”. Toda resnica je drugačna. Volivci se namreč v omenjeni anketi niso izrekali o strahu pred nezaželjenimi imigranti, ampak so izrazili prepričanje, da bi Janez Janša bolje in hitreje, kot pa vlada, reševal celotno krizo zaradi pribežnikov. Sedaj je v Sloveniji tako, da so ljudje sicer izgubili velik del zaupanja v EU, torej v njeno sposobnost pri reševanju krize, vendar evropski povezavi še vedno zau- pajo. Političarka in sociologinja Spomen- ka Hribar je ostala osamljena v trditvi, izrečeni na javni TV Slovenija, “da kriza s pribežniki pomeni začetek konca EU”. Vsi deli slovenske politike, razen stranke Združena levica, zdaj podpirajo odločnejša stališča in ukrepe vlade glede prebežnikov, tudi postavitev ovir, vključno ograj z bodečo žico na meji s Hrvaško. Očitno pa so se zaradi zadnjih dogodkov odnosi s Hrvaško še poslabšali. Mnogi se sprašujejo, ali bo kriza zaradi primera prebežnikov vplivala na ude- ležbo na referendumu o družinskem za- koniku. Ta bo, kot smo že poročali, v ne- deljo, 20. decembra. Lahko bi se zgodilo, da bi del volivcev zaradi obstoječega ra- zočaranja nad politiko in razmerami v državi ponovno ostal doma, kot se je to zgodilo na zadnjih predčasnih parla- mentarnih volitvah. Zaradi volilne ab- stinence bi bila na referendumu lahko ogrožena zmaga Koalicije z naslovom Za otroke gre. Nov komentar pred refe- rendumom z naslovom Za versko svo- bodo in otroke gre je v novi številki slo- venskega katoliškega tednika Družina objavil pater Tadej Strehovec, ki je tudi znan pravni izvedenec. Glede nekaterih posledic, ki bi jih imela morebitna ure- sničitev novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, je sporočil: “Predstavljajte si, da živite v državi, v kateri bi na recepte najemali revne žen- ske, da bi proti plačilu rojevale in pro- dajale svoje otroke dvema moš kima. Za- mislite si, da bi v šoli, v imenu boja pro- ti predsodkom, vašega otroka in vnuka učili, naj se oblači in obnaša kot ženska, deklice pa navduševali, naj v prostih spisih uporabljajo moški spol in hodijo na moška stranišča. Ali, če gremo še dlje, predstavljajte si, da bi poslali svojega otro- ka v katoliško šolo in bi ga tamkajšnji učitelji brez soglasja staršev poučevali o teoriji spola, če pa šola takšnega pouka v novi državni ideologiji ne bi zagotavljala, pa bi izgubila javno financiranje”. Pisec obravnavanega komentarja je spomnil, “da bomo o tem, kako bosta za- konska zveza in družina opredeljeni v za- konodaji, šolskih programih in vrtcih, odločili vsi volivci. Poslanci so o tem ko- nec letošnjega marca sprejeli enega naj- bolj spornih zakonov v zgodovini našega naroda. Ukinitev tisočletja starega insti- tuta naravne zveze moža in žene so na- domestili z izrazom “skupnost dveh oseb”. S tem so namenoma odprli vrata politični eliti, da v rojstnih listih ukine materinstvo in očetovstvo, ukine ideo- loško nevtralni šolski prostor, spremeni šolske programe, uvede letne kvote otrok za posvajanje ho- moseksualcev, uvede brez- plačne umetne oploditve za te- lesno zdrave lezbijke na stroške nas davkoplačevalcev ter uvede preganjanje za vse, ki se javno ne bodo strinjali z omenjeno na novo vzpostavljeno državno ideologijo. Katoličani se mora- mo zaradi vsega naštetega zave- dati silne moči vrednote družine in nujnosti, da se za nje- no ohranitev na zadnjo adventno nedeljo pogumno in ponosno odpravimo na re- ferendum”. V kroniko dogajanja v Sloveniji v prejšnjih dneh je vključeno tudi pomem- bno obvestilo Apostolske nunciature v Sloveniji, “da je nadškof Alojz Uran od Svetega sedeža prejel dovoljenje, da se po bivanju v tujini lahko vrne v Slovenijo”. Spomnimo naj, da je nekdanji ljubljanski nadškof, metropolit in monsinjor ter nekdanji predsednik Slovenske škofovske konference poleti leta 2012 moral sprejeti sklep vatikanske Kongregacije za škofe, naj se začasno umakne iz Slovenije. V začetku naslednjega leta se je preselil v Trst k tamkajšnjim slovenskim vernikom, ki so ga lepo sprejeli. Vzro- kov za njegov umik uradno niso nikoli po- jasnili. Nek- danji nadškof Alojz Uran se bo torej vrnil v Ljubljano, kjer se ga iskreno veselijo. Žal pa je bolan in je bil pred krat- kim v ljubljan- skem klini - čnem centru operiran na srcu. Iz kronike do- gajanj sporo ča mo novico, ki je gotovo po- menljiva in značilna za razmere v Slove- niji. Primož Kališnik, odgovorni urednik revije Polet, priloge dnevnika Delo, je v novi številki priloge lepo in z navdušen- jem opisal Kočevski rog, toda omenjal je samo veličastno naravo in medvede, ki jih tam ni srečal. Urednik in časnikar pa ni niti z besedo omenil, da je Kočevski rog predvsem znan kot prizorišče povoj- nih pobojev tisočev domobrancev in ci- vilnih oseb. Pač pa se je v svojem članku podrobno in natančno razpisal o omen- jenem območju, kjer so nekoč živeli Kočevarji ali Kočevski Nemci. Ob spoštovanju in upoštevanju drugih nam je seveda bližji primer pesnika Nar- teja Velikonje, ki ga je revolucionarno so- dišče med prvimi po vojni obsodilo na smrt. Bil je v skupini enajstih obtožencev, ki so jih uvrstili v skupino t. i. razrednih sovražnikov. Vsi so bili na isti dan obso- jeni na smrt, naslednji dan je sodbo po- trdilo višje sodišče, dan zatem pa so bile usmrtitve izvršene. Pesnik Narte Velikon- ja je bil rojen 8. junija 1891 na Predmeji nad Ajdovščino, bil je oče dvanajstih otrok, njegov grob pa je neznan. Vrhov- no sodišče Republike Slovenije je pred kratkim izdalo odločbo, s katero je od- pravilo sodbo revolucionarnega sodišča, ki je pesnika obsodilo na smrt. Člani sod- nega senata so sedaj ugotovili, da dejanja in stanja, zaradi katerih je bil obsojen in umorjen, po zakonu niso bila kazniva de- janja. Obsojen je bil brez navedbe kazni- vih dejanj, le kot “ideolog belogardiz- ma”. Marijan Drobež P etošnjo gledališko sezono Sloven- skega stalnega gledališča je njegov umetniški vodja Eduard Miler, eden izmed najboljših slovenskih režiser- jev z izrazitim, razpoznavnim umet- niškim opusom ne samo na Slovenskem, ampak tudi v tujini, usmeril v razisko- vanje posameznikovega jaza. S tem je dal repertoarju trd, težak pečat, pod katerim tičijo zahtevne vsebine (pa tudi nekaj hu- morja), ki seveda niso lastne le dramskim protagonistom, ampak vsem nam. Saj smo bolj ali manj vsi iskalci in razisko- valci svojih najbolj skritih globin. Ta jaz, ki bi ga vsi radi dodobra spoznali, pa je navadno prikrit z več plastmi. Le-te, tudi najtanjše, je treba – kot pri čebuli - čim bolj vestno in natančno odluščiti, da pri- demo do jedra. Upati je, da to ni prazno, kakor je z osuplostjo odkril protagonist ali antijunak istoimenske Ibsenove, naj- bolj igrane mojstrovine, Peer Gynt, ko je ob koncu svojih dni iskal bistvo svoje duše in je le-to hotel odkupiti od Gum- barja (Smrti). Ta pa je prepričan, da Pee- rovo življenje ne velja več kot star, zlizan gumb brez luknjic, ki ga je treba stopiti, da bi ga prekovali v novega. Za uverturno predstavo letošnje sezone SSG, ki se je začela v petek, 6. novembra 2015, v Kulturnem domu v Trstu – veselo so jo oznanjali bučni zvoki Avsenikovih melodij, tudi na ul. Petronio, ki jih je v živo izvajal ansambel Dej š'en litro - je Eduard Miler izbral prav dramsko pesni- tev Peer Gynt slovitega norveškega dra- matika Henrika Ibsena (1826-1906), naj- pomembnejšega evropskega dramatika v 2. polovici 19. stoletja, v prevodu Mila- na Jesiha. Kot avtorica priredbe in dra- maturginja se je podpisala Žanina Mirčevska. Ibsenovo zadnje delo v verzih Peer Gynt iz l. 1867 literarni kritiki uvrščajo v nje- govo prvo dramsko obdobje, t. i. nacio- nalno – romantično (1850-1875), z zgo- dovinsko in nacionalno tematiko. Ibsena je za dramo Peer Gynt, v kateri se, mestoma tudi z du- hovitimi prebliski - prepletajo resnični dogodki in avtobio- grafski izseki ter pra- vljične prvine, nav- dihnila norveška ljudska pripovedka o raziskovalcu in pote- puhu. Ibsen je to te- matiko preigral tako, da je vsebina zadobi- la večplastnost, ki jo je mogoče razlagati in skušati razvozlati na različne načine. V njej lahko vidimo le protagonista kot neozdravljivega, nedo- raslega sanjača, ki nikoli ne stopi v re- snični svet, ampak se zateka v svoj do- mišljijski prostor in zelo rad lebdi v njem in tam se mu izpolnijo vse nemogoče želje postati nekdo. V bistvu je le bahač, zapeljivec, lažnivec, pustolovec, pijanec, samovšečnež, megaloman, egoist, iska- lec svoje koristi …, pa tudi strahopetec, ki ne zmore pogledati resnici v oči in zaživeti resnično, polno življenje. Z njim je, po mnenju nekaterih kritikov, avtor želel izpostaviti vse slabosti Norvežanov. Svojih sonarodnjakov očitno ni imel pre- več “v čislih”! Gotovo je Peer Gynt ne- gativec, pa vendar spremlja gledalec nje- govo življenjsko pot z nekakšnim sočut- jem, ker v njem uvidi vsaj delček (morda pa veliko več!) sebe. Kdo se ne bi kot on rad vdajal sanjskemu, fikcijskemu svetu, namesto da bi se vsakodnevno boril s kruto stvarnostjo, ki nas večkrat sili v ta- ke negativne drže, ki jih razbiramo v značajskih in psiholoških potezah tega človeka. Le-ta se znajde tudi med troli – bajeslovnimi bitji, ki tu simbolizirajo “dno človeškega” -, ko bi se odpovedal vsemu človeškemu, “postal bi žival”, le da bi zavladal in se tako priboril do časti, nekega statusa, ki ga je zasledoval vse življenje v svojih domišljijskih blodnjah, kjer je na “krilatem jelenu premagoval vse ovire”. Prav tako kakor sta z materjo uhajala iz realnega sveta, iz revščine, v katero ju je pahnil Peerov oče, pridanič. V svoji domišljijski pustolovščini se Peer srečuje tudi z Vijugom – z lastnim jazom? – ki mu svetuje, naj hodi le naokrog, naj vijuga, tako da bo zmeraj obšel težave in se z njimi ne bo nikdar naravnost spopa- del. Pa tudi med norce “pade”, ki mu vzklikajo, da je “razum mrtev” in prav njega, Peera, razglasijo za kralja. Ko se ob koncu življenja znajde sam, ubog in brez nikogar, se začne njegovo barantanje za lastno dušo: saj vendar ni zakrivil takih groznih dejanj, da bi moral v pekel, a tudi za raj ni, ker je brez dobrih del. Tako ostaja nekje vmes, med do- brim in slabim. Povprečen člo- vek pač, ki ga iz te situacije lahko rešijo le vera, upanje in ljubezen; te pa nosi v sebi njegova mati oz. ljubica Solveig, ki ga zvesto čaka in ga ljubi brezpogojno ter je go- tovo njegova antagonistka v do- brem, etičnem. Globoka Ibsenova drama z mračnimi in svetlimi lisami, ki jih vsak človek nosi s seboj celo življenje, se je enkratno izkrista- lizirala v pronicljivem interpretacijskem pristopu in umetniškem zanosu režiserja Milerja, ki je zarezal v srčiko teksta s pou- darjanjem protagonistovega iskanja jaza z nebrzdanimi domišljijskimi poleti do poslednje “streznitve”. Saj smo navse- zadnje vsi malce kot Peer Gynt, nenehni iskalci nečesa, smisla našega bivanja, in se večkrat zatekamo v sanje, želje, čeprav vemo, da so neizpolnjive, obešamo se na drobne bilke, dokler ne pademo na trda tla. Predstava, ki je nastala kot koprodukcija SSG Trst, a glavno težo ima v njej brez dvoma Mestno gledališče ljubljansko s svojimi imenitnimi igralci, vsakogar na- govarja in vsakdo lahko iz nje izlušči ne- kaj zase, v razmislek in obogatitev. Za to imajo veliko zaslugo režiser Miler s svo- jim razbiranjem izzivalno zahtevnega teksta in igralci, z Matejem Pucem na čelu, ki je z vsakovrstnimi odtenki na- drobno izrisal zelo kompleksen, izvajal- sko večplasten lik protagonista, okrog ka- terega se suče cela plejada drugih nič manj pomembnih likov, ki jih je, glede na njihov domišljijski ali simbolični iz- vor težko “utelesiti”. Ta zahtevni igralski izziv so sprejeli in izvrstno opravili nalo- go Ivana Krajnc (posebno kot svetla po- java Solveig), Primož Pirnat (predvsem enkratno izrazit kot Gumbar in Vijug), Nina Rakovec, med drugim kot razume- vajoča mati, Domen Valič, Jure Kopušar kot gost in Vladimir Jurc. V neko fikcijsko nadčasnost z mračnim prizvokom dogajanje uokvirja visoka polkrožna, v sivino odeta, “stena”, polna “vrat”, izza katerih se pojavljajo nastopa- joči liki, predvsem vznemirjajoči troli (prizor s “fekalijami, padajočimi v nočno posodo, in še s čim”, bi režiser lahko opustil, če bi pomislil na občutljive želodce gledalcev!) s svojimi telesnimi hibami, ki jih izredno učinkovito pona- zarjajo in poudarjajo kostumi po zamisli kostumografinje Jelene Proković. Na splošno odrsko sliko in gledalčevo raz- položenje vplivata tudi osvetlitev prizo- rišča (Andrej Hajdinjak) in glasbena oprema, ki jo je dognano izbral sam režiser Miler. Iva Koršič L Referendum o družinskem zakoniku tudi izrekanje o verski svobodi Več enotnosti za obrambo pred prebežniki Narte Velikonja Nadškof Alojz Uran Premiera: Peer Gynt Izmuzljivi, samozadostni sanjač in iskalec MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Kultura / Aktualno19. novembra 201514 NATUROPATSKI NASVETI (89)Erika Brajnik OPERACIJA ŽRELNICE Žrelnica je del imunskega sistema, je del lim- fatičnega tkiva, je del vezivnega tkiva. Ko se otrok rodi, se pljuča razprejo in otrok zadiha, takrat od matere prejme prve dobre bakterije, ki naselijo njegov prebavni trakt. V tistem tre- nutku se je črevesje pri otroku začelo formira- ti. Če se otrok ne rodi skozi vaginalni kanal, vemo, da njegovo črevesje naselijo druge bak- terije, in če ni dojen, je tudi tako. V črevesju ni bifidobakterij, ampak pretežno clostridi in streptokoki. Kot vemo, je pri odraslem človeku sedež imunskega sistema v črevesju. Ko se pri do- jenčku črevesje šele formira, pa ni tako, sedež imunskega sistema je v limfi, in sicer mandlji, žrelnica in ostale žleze so del imunskega siste- ma. Ko telo napadejo virusi, bakterije, žleze delajo pospešeno, da se telo lahko brani pred okužbo in da ga same branijo, zgodi pa se, da se v tem primeru žleze lahko povečajo. Po- večana žrelnica povzroča veliko težav, saj lah- ko med drugim zmanjša sluh otroka, če se to večkrat dogaja, pediater predlaga operacijo žrelnice. V moji sprejemnici se mi je že večkrat zgodi- lo, da so se mamice operaciji žrelnice izogni- le, in sicer zelo enostavno. Ko je žrelnica povečana, je vneta, veliko dela ima, ker se bori proti virusom, bakterijam. Če ji v tem primeru pošljemo pomoč, se bo nje- no delovanje zmanjšalo in se bo tudi vnetje zmanjšalo. In tako se tudi zgodi. Otroku ali dojenčku vnesemo s hrano višjo dozo probio- tika, ki deluje protivnetno, Lactobacillus lac- tis in casei ter Bifidum bifidum 3 kapsule ali vrečke na dan za 3 dni in žrelnica se avtomat- sko zmanjša. V teh dneh je potrebno otroka še moxati na predelu hrbta 20 minut vsak večer (glej moj posnetek na YouTube o moxi) in iz- ključiti iz prehrane mlečne izdelke. Večerje morajo tudi biti zelenjavne ali mesne brez ogljikovih hidratov, sadja in sladkarij. V enem tednu se stanje umiri in žrelnica se zmanjša. Vredno je poskusiti, če ne učinkuje, pa lahko še vedno greste na operacijo. Probiotično ku- ro, 1 vrečko na dan, delamo še 2 meseca. Iščimo zdravje! www.saeka.si KRAJŠI ZGODOVINSKI ORIS DO LETA 1975 Otroški pevski zbor iz Števerjana deluje nepretrgoma od oktobra l. 1975. V tistih letih se je namreč čutila potreba po obnovi otroške- ga zbora, ki je deloval že vrsto let. Njegove korenine segajo v leta po prvi svetovni vojni, raz- voj sestava pa je povezan z na- stankom števerjanskega mešanega pevskega zbora. Šte- verjanci so od nekdaj radi peli, starejši pa so veselje do petja po- sredovali tudi mlajšim rodo- vom. G. Ciril Sedej si je po svo- jem prihodu v vas l. 1920 veliko prizadeval za cerkveno petje. Podpiral je rast otroškega zbora, ki ga je v 30. letih 20. stoletja vodil komaj devetnajstleten mladenič Lojze Rožič. Zaradi vojaških obveznosti je moral zbežati čez mejo v Jugoslavijo in se v rodni Števerjan ni nikdar več vrnil. G. Sedej je nadaljeval načrtovanje šolanja mladih orga- nistov in jih sam tudi gmotno podpiral. Kasneje je za otroški zbor skrbel mlad organist France Gravnar, ki pa je podlegel pljučni bolezni in komaj dvajsetleten umrl. Za njim je otroke za kratek čas vodil Ivo Gravnar. G. Sedej je še naprej podpiral mladino in ne- kaj mladih sil se je odločilo za štu- dij glasbe pri prof. Emilu Komelu. Med temi je bila tudi domačinka Ada Gabrovec. Brez dvoma uskla- jevanje študija glasbe z delom v to- varni ni bilo lahko. Zelo rada je pela, ljubila je otroke in se je pri dragocenih lekcijah prof. Komela tudi veliko naučila. Takoj po drugi svetovni vojni je v nelahkih raz- merah učila otroke lepega petja prav učiteljica Ada Gabrovec. Do- brih dvajset let jim je posredovala veselje in ljubezen do petja ter slo- venske pesmi. Otroški zbor se sicer ni redno srečeval pri tedenskih va- jah, vendar so otroci velikokrat na- stopali, v Števerjanu, Gorici in bližnji okolici. Leta 1945 se je zbor peljal z vlakom v Trst, kjer je pel za postajo Radio Trst A. Takrat je bila skupina zelo številna, pelo je nad 40 števerjanskih grl! Leta 1949 je v Števerjan prišel pe- vovodja in organist Herman Sre- brnič, ki je znal navdušiti do- mačine za petje. Veliko zaslug je imel za nastanek mešanega zbora v števerjanskem društvu, ne sme- mo pa pozabiti, da je vzpodbujal tudi starše, naj pošiljajo otroke k pevskim vajam. Leta 1952 je na koncertu med Borovci vodil kar pet pevskih skupin, med temi tudi Mladinski zbor in Otroški zbor. Otroški zbor je nato spet nastopal pod vodstvom učiteljice Ade Ga- brovec, ki je za otroke skrbela do 70. let. V petletju 1970 – 1975 je vodenje zbora prevzela Snežica Černic. V tem obdobju sicer ni redno deloval, le priložnostno se je pripravljal na nastope v domači vasi in bližnji okolici. DEJAVNOST ZBORA V ZADNJIH ŠTIRIDESETIH LETIH Slovensko katoliško prosvetno društvo F. B. Sedej se od nekdaj ponaša z razvejenim in pestrim delovanjem. Poleg mešanega zbo- ra, ki izhaja iz cerkvenega, je po- memben Otroški oz. Mladinski zbor. Začetek obeh sestavov in na- daljnji razvoj sta med sabo tesno povezana. Otroci radi pojejo in jim je verjetno ta način sporočanja najbližji. Večkrat so člani do- mačega društva poskusili ustano- viti Otroški zbor, ki bi enkrat te- densko združeval male pevce, a za- deva se ni zlahka uresničila. Jeseni l. 1975 je Otroški oz. Mladinski zbor zadihal v svoji polnosti in pričel neprekinjeno delovanje. Gonilna sila zbora je bila od vsega začetka učiteljica Anka Černic, ki je s svojo zagnanostjo, ljubeznijo do petja in otrok vodila pevske va- je ob nedeljah zjutraj ob 9. uri. S potrpljenjem in dobro voljo je pri- vabila lepo število pevcev. V sezo- ni 1977/78 je zbor sestavljalo nad 50 otrok, leto kasneje pa celo nad 60! Število je zatem nihalo: vseka- kor pa je glasbena didaktika zah- tevala, da se zbor razdeli v dve sku- pini. Malčki iz vrtca in otroci prvih treh razredov osnovne šole so sestavljali Otroški zbor, otroci zadnjih dveh razredov osnovne šole in srednješolci pa Mladinski zbor. V sezoni 1987/88 je prišlo do za- menjave pevovodkinje. Učiteljica Anka Černic je pustila vodenje zbora, otroci pa so ji vedno ostali v srcu. Zbor je začasno prevzel ta- kratni bogoslovec v Števerjanu, Karel Bolčina. Nekaj let ka- sneje, okto- bra l. 1990, je mesto zboro- vodje zasedla Valentina Humar. Ver- jetno je bilo zadnje dese- tletje 20. sto- letja eno naj- bolj zahtev- nih za Otroški zbor: zaradi upada rojstev se je število pevcev znatno zmanjšalo. Nihče pa ni pozabil, da je Otroški zbor zelo pomemben za obstoj slovenske pesmi, besede in življenja v vasi ter samega prosvet- nega društva. Kljub majhnemu številu pevcev - sestav je tedaj štel od 10 do 15 otrok - je zbor še na- prej redno deloval in nastopal na Goriškem, Tržaškem in v bližnji Sloveniji. Za obstoj le-tega imajo zasluge tudi starši, ki so otroke red- no pošiljali k pevskim vajam. V se- zoni 1995/96 je bil pri vajah uve- den študij Orffovih instrumentov v sodelovanju s Slovenskim cen- trom za glasbeno vzgojo Emil Ko- mel iz Gorice. Pri tem je zborovod- kinji Valentini Humar pomagal profesor Fabio Devetak. Z januarjem 2003 je začela voditi zbor Eliana Humar vse do konca sezone 2005/06. Zaradi starostnih razlik otrok se je v sezoni 2004/05 zbor spet razdelil v dve skupini: Otroški in Mladinski zbor. Mali pevci so vadili ob nedeljah po sv. maši ob 11. uri v pevski sobi Sede- jevega doma. V sezoni 2006/07 je ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0 ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 17. novembra, ob 14. uri. sprejela vodstvo zbora Ema- nuela Koren, od septembra 2007 pa Martina Hlede, v krajših obdobjih pa sta ji na pomoč priskočili tudi Stefa- nia Beretta in Liza Terčič. Leta 2005 je otroški zbor izdal zgoščenko Pesem je naše veselje. Danes otroci vadijo vedno ob ne- deljah pred sv. mašo ob 10. uri. Velik pomen imajo tudi vsi spremljevalci zbora in ti- sti, ki stojijo pevcem ob stra- ni v zakulisju. V prvih letih delovanja so za prevoz otrok skrbeli Ida Kom- janc, Robert Beretta, Stanko Škorjanc in dru- gi. Otroški zbor pa so v vseh teh letih na glasbila spremljali: Herman Srebrnič (orgle), Michela De Castro (orgle, harmonika), Saša Hle- de (harmonika), Janez Ter- pin, Mihael Corsi, Anka Ben- sa, Nikolaj Pintar, Luka in Marko Klanjšček, Manuel Pintar, Gabrijel Lango, Elija in Fabijan Mužič (kitara), Ka- rel Bolčina, Andrejka Hlede, Valentina Pa- vio, Irena Bednarich, Barbara Peršič, Eliana Humar in Martina Valentinčič (klavir). Mislim, da je cilj Otroškega zbora spoznavanje in druženje otrok, poleg tega pa še zahtev- nejša naloga: da otro- ci vzljubijo petje in slovenske pesmi. Naj pripišem še misel znanega skladatelja in dirigenta Vytauta- sa Miškinisa: “Če kdo začne peti pri šestih ali sedmih le- tih, gotovo ne bo krenil na kriva pota, ampak bo postal kulturen in izobražen človek. /... / Če verjame- te v glasbo, je glasba lahko zelo po- membno zdravilo za zelo veliko stvari, celo za celotno otrokovo prihodnost”. KAKO SRCE SE VESELI, KO LEPA PESEM ZADONI Slovensko katoliško prosvetno društvo F. B. Sedej se od svojega nastanka ponaša z razvejenim in pestrim delovanjem; posamezne sezone so programsko nabite ter vsebinsko kakovostne. V šestdese- tletnem neprekinjenem delovan- ju se pri društvu večkrat srečujejo s pomembnimi obletnicami, ki jih beležijo posamezne včlanjene skupine in jih je vredno primerno obeležiti. Tako smo prišli do leta 2015, ko Števerjanci proslavljajo pomemben jubilej, in sicer 40-let- nico nepretrganega delovanja Otroškega zbora. Prav lepa množica domačinov in prijateljev se je zbrala na praznični glasbeni prireditvi z naslovom Kako srce se veseli, ko le- pa pesem zadoni v ne- deljo, 15. novembra 2015, ob 17. uri v Sedeje- vem domu, da bi skupaj obeležili ta mejnik. Blaženi An- ton Martin Slomšek je dejal, da je petje božji dar. Tudi Števerjanci se lahko po- našajo, da je vaški Otroški zbor božji dar za celotno verno občestvo, za SKPD Frančišek B. Se- dej in za vso vas nasploh. Osrednjo točko so seveda predsta- vljali otroci, saj je bil praznik na- menjen prav njim, njihovi pri- pravljenosti, požrtvovalnosti in vztrajnosti. Otroški zbor je ljubko pričel na- stop z Murenčki Janeza Hvaleja in Če bi se svet na- zaj vrtel, ki jo je uglasbil Tadej Va- sle. Mladi pevci so nadaljevali s pesmicama Hu- da mravljica in Monika, ki ju je priredil Tomaž Habe, Kresniček, izpod peresa Ra- dovana Gobca, Vitja Avsec je pod- pisal pesmico Stonoga in še Se- dem lisičic Borisa Vremšaka, Kdo živi v tej hišici? Alda Kumarja, Čokolada Matevža Goršiča ter ne- kaj pesmi Lojzeta Kranjčana: Zajček Zlatko, Recept za palačinke in Šola za klovne. Otroški zbor je končal nastop s priljubljenim Venčkom narodnih pesmi. Malčke je z materinsko toplino vo- dila talentirana zborovodkinja Martina Hlede. Prireditev je bila zelo dobro nasta- vljena, saj je zaobjela pevske, gle- dališke in plesne segmente, kar je dalo poseben čar celotnemu večeru. Za pevske in plesne točke so poskrbeli otroci sami, gledališki ton pa so dali izkušeni števerjanski igralci Nikolaj Pintar, Stefania Be- retta in Ilaria Bergnach. Glavna vloga je bila zapisana na kožo iz- jemnemu Nikolaju Pintarju, ki je uprizoril potujočega pevca; le-ta je povezoval večer s predstavitvijo posameznih pesmi. Poseben čar trenutka so gledalci doživeli, ko je izza kulisja lahkotno zaplesal kre- sniček v izvedbi Stefanie Beretta, ob spremstvu najmlajših pevcev; pošteno pa so se vsi skupaj nasme- jali, ko je pricapljal na oder nero- den in grob klovn, ki ga je poose- bila Ilaria Bergnach. Glasbeni an- sambel so sestavljali Martina Va- lentinčič (klavir), Emanuela Ko- ren (violina), Fabijan Muzič (har- monika), Elija Mužič (kitara) ter Matija in Mihael Corsi (bas kitara). Režijo je podpisal Franko Žerjal, ki je poskrbel tudi za scenografijo. Koreografijo si je zamislila Moni- ka Zajšek. Za grafični prelom in fotografije gledališkega lista, ki povzemajo motiv likovne opreme prizorišča, je poskrbel Igor Škor- janc. Pisane kostume sta odbrali in z majhnimi detajli obogatili Snežica Černic in Annamaria Uršič, ob pomoči Irene Grusovin. Nepogrešljivi so tudi tehnični mojstri, ki so se tudi tokrat izkaza- li, in sicer Niko Di Battista, Aljoša Dorni in Evgen Komjanc ter iz- kušeni člani teh- nične ekipe Dram- ske družine F. B. Sedej, in sicer Katja Dorni, Marko Lut- man, Jan Leopoli, Janez Terpin. Dra- goceno pomoč v zakulisju sta nudili Nikol Dorni in Liza Terčič. Ob koncu je stopi- la na oder mlada Ema Terpin, ki je v imenu vseh članov društva podala zahvalno misel vsem, ki podpirajo lepo petje v vasi, in vsem, ki so ve- likodušno priskočili na pomoč pri izpeljavi jubilejnega večera. Sledili so pozdravi gostov. Na oder so sto- pili županja občine Števerjan Franca Padovan, predsednik ZCPZ iz Gorice Dario Bertinazzi, pod- predsednik ZSKP iz Gorice Miloš Čotar, predsednik SSO Walter Bandelj in domači župnik Marijan Markežič. V dvorani je bil tudi predsednik pokrajinskega sveta SSK Silvan Primožič. Ob tem jubileju je prav, da najprej iz srca čestitamo vsem vzgojitel- jem, ki so se v letih zvrstili v vlogi duše zbora, staršem, otrokom in vsem, ki jim je zbor pri srcu. Bi- stveni cilj Otroškega zbora je so- cializacija in druženje otrok, ob tem pa tudi zahtevnejša naloga, da otroci vzljubijo petje in slovensko pesem. Mislim, da je to mladim Števerjancem znano. Marjan Drufovka (več slik na www.noviglas.eu) Glasbena prireditev ob prazniku otrok in slovenske pesmi 40. jubilej otroškega zbora SKPD F. B. Sedej iz Števerjana Foto I. Škorjanc Nikolaj Pintar Martina Hlede Ilaria Bergnach Aktualno 19. novembra 2015 15 Zdaj, ko ne sanjamo več o združenju svobodnih narodov Kdo stoji za tem norim sirtakijem? a nekaj ni v redu, vemo že nekaj časa. Da ni vse tako, kot je bilo, ampak je vsak dan slabše, slutimo že dol- go. Občutek je nadvse neprijeten. Še pred nekaj leti se mi je zdelo, da trezno in zavestno spremljam vse to, kar se na svetu in okoli nas dogaja, in da sledim politiki in politikom. Sedaj je vse nekako drugače, kot bi nam ušlo iz rok, kot da bi izgubili nit. Tisto lo- gično nit, ki daje tudi možnost presoje in razumevanja. Začelo se je že pred časom, morda tedaj, ko so po vseh grških mestih pozno v noč plesali sirtaki in smo se tudi mi veselili, da bo Grkom uspelo ostati taki, kot so, in da bo Aleksis Cipras kljuboval evrop- skim pritiskom. Grčija je za trenu- tek vsem Evropejcem postala sim- bol upora proti neki višji sili, ki nam iz dneva v dan krati prido- bljene pravice in gotovosti in ki ji pravimo Evropa. Grki, pa ne glede na očitke nekaterih, da premalo delajo, da hodijo prezgodaj v “penzijo”, so sončni ljudje, vesel, odprt in svobodoljuben narod. In Mediteran so sanje, ki jih nosimo v sebi vsi. Od tam nekje namreč izvirata naša evropska kultura in način življenja. Vendar so dejstva kmalu utišala sirtakije in naše sanje o spremem- bah. Cipras je po nekaj tednih po- gajanj sprejel skoraj vse evropske zahteve, podlegel pritiskom in pozabil na volilne obljube tistim, ki so mu sicer omogočili politični uspeh. Narod je moral zategniti pas in marsikatero požreti zato, da je od nekod začel kapati denar in se je država še bolj zadolžila. In tistikrat smo mi vsi pomislili, do- bro se spomnim, da smo celo gla- sno ponavljali... tudi Cipras je tak kot ostali, tudi Cipras je izdal svoj narod in svoje volivce. Nekaj podobnega se je zgodilo tu- di v Italiji. Na primarnih strankar- skih volitvah PD je dobil sicer naj- več glasov konservativno usmer- jeni Bersani, a po nekaj neuspe- hih pri sestavljanju nove vlade je bil za premiera izbran Matteo Renzi. Vse skupaj se je v tistih dneh zdelo nekako čudno. Bersa- ni, ki ga sicer ne podpiram, je bil tisti, ki ga je izbralo ljudstvo, Ren- zi pa je oseba, ki je vsekakor bližje evropskemu vrhu, multinacional- D kam in bančnim mogotcem. Vnerazumljivo prekladanje figurna šahovnici so se vključili še pri- staši Grilla, ki, čeprav so se pred- stavili na volitvah, niso hoteli so- delovati v nobeni vladi. To da nekdo kandidira in potem noče vladati, ker nima absolutne ve - čine, je dokaj nenavadno, celo noro. Kraja glasov ali tiha podpo- ra načrtovanim potezam??? Od teh posameznih dogodkov gre vse skupaj samo navzdol. Predvsem svoboda tiska. Kot državljan, ki ima novinarstvo v srcu, čutim, da se piše in govori samo o tem, kar hočejo tisti, ki nam vladajo. Koliko ste na primer brali o TTIP-ju in kaj veste o tem trgovalnem sporazumu med ZDA in Evropo??? Malo ali nič. Pisalo se je nekaj skromnih vrstic, tele- vizija je poročala še manj. Čeprav gre za trgovanje z našo prihodno- stjo in našim zdravjem. Gospo- darstveniki navajajo, da bi spora- zum pripomogel h gospodarski rasti in k zvišanju evropskega BDP-ja, v resnici pa bi gospodar- ske korporacije in multinacional- ke svobodno sklepale svoje posle mimo zakonov, ki varujejo po- trošnike. A mi, potrošniki, smo vse manj pomembni v da- našnjem svetu, ki ga upravlja ne- vidna skupina mogotcev. Zelo malo pomembni so celo naši otroci. Pomislimo samo, ka- ko smo se pred nekaj destletji ne- kateri borili proti množičnemu cepljenju, ki ima negativne posle- dice na imunski sistem in zdravje. Najhujše nalezljive bolezni so že zdavnaj izginile, ne zahvaljujoč se cepljenju, najverjetneje zaradi kvalitetne prehrane, higiene in višjega življenjskega standarda. Ošpice in podobno pa so povsem normalne otroške bolezni, ki pri zdravem otroku nimajo in ne mo- rejo imeti nobenih negativnih učinkov. Sama sem prebolela vo- dene koze pri dvainpetdesetih le- tih. Ali mislite, da je bilo hudo? Ne, za kakih deset dni nisem ho- dila med ljudi, zaradi prenašanja virusa, ponoči sem imela vročino, dobila sem srbeče iz- puščaje, če verjamete ali ne, pa sem si podnevi vseeno privoščila kratek sprehod v gozd. Nič hujšega od blage gripe in nobe- nega strahu. Bolezen je nekaj pov- sem naravnega, cepiva ne. In strah me je, ko v povsem zaneslji- vi reviji berem, da farmacevtika pripravlja cepivo proti stresu, ki naj bi vplivalo na naš živčni si- stem. Sirtaki farmacevtskih družb, ki si počasi pridobivajo po- poln monopol nad našim življen- jem. Zanimivo je, da je vse to že pred mnogo časa prerokoval George Orwell. Z Aldousom Huxlejem sta se prepirala, kako nas bodo imeli tirani pod kontrolo. Huxley je trdil, da bodo to dosegli s farma- cevtskimi sredstvi, Orwell pa s pranjem možganov. Kot kaže, se dogaja oboje. Nekaj podobnega pranju možga- nov je tudi poročanje o begunski krizi, ki bega zadnje čase vse nas, predvsem pa našo ubogo, ostare- lo, utrujeno in izprijeno Evropo. Mediji nas bombardirajo s slika- mi nežnih otroških očk, ne- skončnih vrst, premraženih teles. Saj nihče ne trdi, da bi morali te ljudi napadati ali kaj podobnega. Nekaj težkih, nerešenih vprašanj pa vseeno lebdi v zraku. Zakaj nenadoma ta množica be- guncev? Kdo jim je dal informa- cije za pot, za zaposlitvene možnosti v Nemčiji in drugih državah? Komu bo koristna ta po- polna globalizacija sveta in Evro- pe, kjer bo vladal policijski red??? Najprej o beguncih, ki umirajo v vodah Mediterana. Ko bi bilo ne- katerim državam, recimo Nemčiji, zares mar za njihova življenja, bi se gotovo našla dru- gačna boljša pot za pomoč in reševanje. Verjetno bi bilo veliko lažje organizirati večje zbirne cen- tre v nekaterih afriških državah, pod pokroviteljstvom OZN. Tam bi lahko preverili, kdo zares po- trebuje pomoč in beži pred vojno, nato bi te ljudi varno, denimo z letalom, prepeljali v Evropo. Po- mislimo samo, da morajo posa- mezniki tihotapcem z ljudmi plačati tudi po 12.000 evrov, to pa petčlansko družino stane kar 60.000 evrov. Komu gre v žep ta denar? Nekateri pravijo, da gre ce- lo v roke islamskim teroristom, sama nimam podatkov o tem in nočem nič reči, gotovo pa je, da ne gre v poštene roke. Ko bi ostal v rokah beguncev, bi si ti lahko v Evropi za silo uredili življenje in ne bi bili prepuščeni na milost in nemilost oziroma socialni pod- pori. Zakaj je tako, čigav je ta načrt in kam pelje, ne vemo, le slutimo lahko, da prinaša velike, za vse neprijetne spremembe. Ko na javnih omrežjih berem objave tako imenovanih levičarjev, ki pravijo, da Mohamed dela na črno za dva evra na uro in zato ni- komur ne škoduje, mi gre na smeh. Seveda škoduje, najprej se- bi in svojim, nato pravni državi, nato še nam. Kajti, če on dela za dva evra na uro, bomo morali v kratkem tudi mi garati za isti de- nar. In dobro vemo, da tisti, ki nam vladajo, pričakujejo in načrtujejo ravno to. Pravice in denar počasi izginjajo. Za zdravstvo ga je vsako leto manj. Za nemočne in ostarele tu- di. Denarja za pomožne učitelje, za spremljevalce, za oskrbo osta- relih ni več. Podobno ni več ozi- roma vse manj je tudi denarja in pravic za našo slovensko manj - šino. Saj to je tudi naravno, manj - šina v dobi globalizacije, norih ekonomskih interesov in ob kul- turi, ki iz dneva v dan izgublja po- men v družbi, nima več nikakr - šne vloge, celo nepotrebna in od- več postaja. Medtem ko pišem tale članek, je moja prijateljica in soseda Mari- lena na Facebooku objavila po- snetek stoletnih oljčnih dreves, ki so pred dnevi, točneje četrtega novembra, padla pod bagri v kra- ju Torchiarolo, na italijanskem ju- gu. Med podrtimi krošnjami in koreninami, ki nemo usihajo pod jesenskim soncem, ugašajo zadnji zvoki sirtakija in umira vsako upanje. Ko gledaš posnetke izru- tih dreves, ki so predstavljala za mnoge družine edini vir dohod- ka, obenem pa so bila del tradicije in pokrajine, si ne moreš kaj, da ne bi se ponovno vprašal, kdo sto- ji za vsem tem in kam nas peljejo interesi tistih, ki jim sploh ne ve- mo imena. Oziroma jim pravimo Evropa. Jesen je, strah lega v srce, sirtakija ni več slišati, samo vprašanja se porajajo. Vsak dan več jih je. V vseh tistih, ki smo, ko smo bili še otroci, v šoli risali evropsko zastavo in načrtovali sanjsko združenje svobodnih na- rodov. Suzi Pertot TAKO PAČ JE! Letošnja jesen je krasna, po dolgih letih lahko spet vsi tisti, ki imamo radi jesenske barve, uživamo ob pogledu na drevesa, gozdove in na široko barvno paleto toplih jesenskih barv, ki se iz dneva v dan spreminjajo. Kar nekaj let ni bilo take jeseni, kot jo imamo letos, vsaj tako se mi zdi, saj sem zadnja leta včasih imel občutek, da razen jesenskega dežja ter mučne megle nismo imeli nobene jeseni. Pogrešal sem to čudovito obarvanost jesenskega listja na dre- vesih, grmičevju, v naravi, pogrešal sem pravo jesen. Pa se vseeno sprašujem, kako je mogoče, da je toliko ljudi v naši sredini, ki ne cenijo lepote okrog nas. Kot da bi postali sredi vsakodnevne- ga vrveža slepi, neobčutljivi, kot da bi imeli ka- men namesto srca. In nič več me ne preseneča, najbrž zato, ker me ta vsesplošna neobčutlji- vost, ta brezbrižni “Tako pač je”! vedno znova preseneča, predvsem to ne, kako malo posluha za lepo in dobro je med vsemi nami v teh naših časih. Minuli konec tedna pa sem le našel minutko, dve, da sem šel peš od doma dobrih dvesto me- trov stran, da sem lahko s prenosnim telefo- nom, ki ga imam vedno pri sebi, fotografiral čudovito krošnjo očarljivo lepega drevesa, ki ra- ste na sosedovem vrtu. In sem pri tem pomislil, da si je treba za lepo vzeti čas. Vsak dan. In vedno znova. Krasno, elegantno krošnjo tega sosedovega dre- vesa, ki te dni naravnost žari v jesensko barviti lepoti, sem objavil na spletnem družbenem omrežju in ni minilo dosti časa, ko mi je prija- telj Stanko Rovtar razložil, da gre za drevo, ki se imenuje ginko in je v bistvu drevo fosil, saj je ostalo enako, kot je bilo pred 250 milijoni let, o čemer pričajo najdbe fosilov in podrobne bo- tanične raziskave. Na spletu sem izvedel, da je za drevo dvokrpi ginko znanstveno ime Ginkgo biloba, kot sem tudi prebral, da je njegov izvor na Kitajskem. Na slovenski Wikipediji sem našel tudi ta podatek: “Domovina ginka je Ki- tajska. V naravi je skoraj izumrl, veliko pa ga gojijo v samostanskih in drugih vrtovih in par- kih zaradi njegove estetske in zdravilne vred- nosti. Kitajci ginko imenujejo Ya Chio, kar po- meni drevo z račjimi nogami, ker njegovi pa- hljačasti listi spominjajo na račjo plavut. Latin- sko in slovensko rodovno ime (slovensko ginko oz. latinsko Ginkgo) pa izhajata iz japonščine, kjer ga zaradi oblike in barve plodov imenujejo srebrna marelica – ginkyo. Vrstno ime (biloba = dvokrpi) je dobil zato, ker so pahljačasti listi preklani na dva dela. V evropske parke je ginko prišel že v 17. stoletju, za zdravljenje pa smo ga Evropejci začeli uporabljati šele pred približno 50 leti”. Od enega svojih bralcev sem izvedel tudi podatek, da je za nekatere ginko sveto dre- vo, prebral pa sem tudi dolg zapis o njegovih zdravilnih učinkih. Vse to samo zato, ker sem že dobrih štirinajst dni, vsaj dvakrat na dan, vi- del to razkošno drevo, kako se je najprej pozla- tilo, danes pa dobesedno žari s svojo rumeno, ki rahlo vleče na rdečo in me vsak dan znova preseneča, tako da moram biti pazljiv, ko se z avtomobilom peljem mimo, da gledam na ce- sto in ne vanj. In vedno znova ugotavljam, da ima prijatelj Stanko prav, ko pravi, da je drevo neopazno vse do jeseni, ko se razbohoti v fan- tastični jesenski zlati barvi. Ni me motilo, da me je čudno gledal mladi mož, ki se je peljal mimo, ko sem ravno foto- grafiral čudovito krošnjo ginka, ni me motilo niti to, da me je prav grdo pogledal neki sosed lastnika drevesa, v njegovem pogledu je bila namreč zgoščena vsa tista ozkost, majhnost in zaprtost človeka, ki je vajen živeti samo za skrbno zaprtimi vrati in za varno ograjo. Tudi nobenega posega v nikogaršnjo zasebnost ni bilo v mojem fotografiranju, saj sem slikal sa- mo krošnjo, tako da bi fotografija, ki sem jo ob- javil, lahko bila posneta kjerkoli. To govorim zato, ker živim sredi ljudi, ki so dobesedno ob- sedeni z zasebnostjo, tako zelo, da ne pozdra- vijo niti soseda, nikomur nikdar ne odpro in tudi umirajo vse po vrsti strogo zasebno, do- mala vsi v brezosebno belih bolniških sobah, za tesno zaprtimi vrati, če jih že kap nepričako- vano in nenapovedano ne zadene in ne obležijo za nekaj dni sami v garaži, kot se je pred nekaj tedni zgodilo nekomu v kraju, kjer živim. In mi ta “Tako pač je”!, ki je vseprisoten in se k njegovi uporabi zatekajo tudi taki, ki se gredo strogo zasebnost, vse bolj preseda. Morda prav zato vedno bolj in prav zares vsak dan dobe- sedno iščem trenutke, ko lahko sredi sveta in okrog sebe znova najdem košček lepote, si ukradem čas zanjo. Kajti za lepoto si je treba vzeti čas! In imeti srce, da se lahko ob razsanjani jesensko uglašeni ginkovi zlato rumeni krošnji vprašaš, kje imaš, če jih sploh še imaš, ti sam korenine, kajti za tako razkošno krošnjo je treba imeti glo- boke korenine! JURIJ PALJK 22 Aktualno19. novembra 201516 Naša državna šola ... S 1. STRANI a srečanju, ki ga je kultur- ni hram priredil v sode- lovanju s Krožkom An- ton Gregorčič, je marsikdo pou- daril, da so taka srečanja potreb- na, saj spodbujajo iskanje skup- nih smernic za razvoj pomem- bnih vidikov našega organiziranega življenja. Sloven- ska narodna skupnost v Italiji je namreč razvejena, eden izmed njenih stebrov pa je prav šola. Šol- ski sistem je skoraj 20 let v stalni reformi, je dejal Černic, ki je na- vedel nekaj zanimivih podatkov. Na Goriškem je 1710 dijakov, v ce- li deželi skoraj 4500, 500 učitel- jskih mest, okrog 150 tajnikov in pomožnega osebja. “Gre torej za velik segment družbe, ki je del ita- lijanskega šolskega sistema, nima pa avtonomije, ki bi si jo želeli”. Ksenija Dobrila je začela z razve- seljivim podatkom, s porastjo šte- vila vpisanih v naše šole v zadnjih 10 letih. Prej so namreč kar nekaj let zapirali razrede in šole. Razcvet se je začel zaradi družbenih, poli- tičnih in geopolitičnih premikov, “to je najbolj pozitivna nota, ki nas navdaja z optimizmom in žel- jo, da preučimo in si dobro zami- slimo vse strategije vključevanja vseh segmentov te šolske popula- cije”. Pozitivno je tudi to, da se je razvila stroka: uzakonila se je vi- sokošolska izobrazba za vzgojitel- jice, učitelje, pedagoška speciali- zacija za profesorje, kar se že poz- na. Slovenci se lahko izobražuje- mo v Italiji in Sloveniji. Sistem pa je podvržen nenehnim spremem- bam, “stalno moramo opozarjati N na našo specifiko”, naša šola jeves čas na prepihu.Primož Stranj je povedal, da v zadnjih treh šolskih reformah vidi “poskus združitve nez- družljivega”: izboljšanje kako- vosti na eni strani, zmanjšanje stroškov na drugi. Če Italija ne bo začela investirati v šolstvo, marsikaterega instrumenta za izboljšanje kakovosti ne bomo imeli. Nekatere specifike naše šole so lahko velika priložnost ali pa tudi vir težav. Ena takih značil- nosti je jezik, ki gotovo pomeni veliko prednost, v zadnjih letih pa predstavlja tudi problem, saj se je spremenila “jezikovna struktura naših uporabnikov”. Dvojni predznak ima tudi šolska struktu- ra: do težav prihaja, ker je včasih predvidenih organizacijskih fun- kcij več kot razpoložljivih oseb, zato se kopičijo funkcije; obenem gre za prednost, saj poznavanje dijakov in osebja vodi do lažjega sprejemanja nekaterih odločitev, do lažje komunikacije itd. Stranj je naposled omenil še povezanost šole s teritorijem in celotno družbeno organiziranostjo. Ta- mara Blažina je najprej spregovo- rila o zakonskem osnutku, ki ga je predložila v senatu. To je bil “sad kolektivnega dela predvsem stroke”; v njem so bile strnjene vse potrebe, ki so se nakopičile v zadnjih letih, saj se je od odobrit- ve zaščitnega zakona leta 2001 marsikaj spremenilo. Glavno “sporočilo” osnutka je takrat bilo skrb za gojenje slovenskega jezika, je dejala, “saj je poslanstvo naše šole predvsem to, da gojimo slo- venski jezik, kar je v danih razme- rah težje, kot je bilo v preteklosti”. Danes je tisto besedilo “zastarelo in odpira se vprašanje, ali je ume- stno še vedno vztrajati z zakon- skim predlogom, ki bi celovito obravnaval našo šolo”. Joško Prinčič je povedal, da je av- tonomija žal prišla deset let pre- pozno. “Ko se je začelo govoriti o njej, so začela postopoma pri- manjkovati finančna sredstva”. Sindikat slovenske šole danes držijo pokonci “z dobro voljo”: dokler so imeli v Trstu možnost, da je bila ena oseba oproščena pouka, je bil sindikat zelo uspešen in prisoten. “V Gorici te- ga nismo nikoli imeli, vedno je slonel na prostovoljnem delu”. Sindikat je priznan, naveden v zaščitnem zakonu, lahko se ude- ležuje sej na deželnem skrbništvu, toda “nima pravice do podpisa”. V bistvu manjka pravo zakonsko priznanje njegove vloge. Sloven- ska šola brez svojega sindikata bi bila gotovo revnejša, saj “sindikat skrbi za potrebe celotnega šol- stva”. “Dobro šolo” je poslanka Blažino- va označila za poskus, da se po več letih spet investira v šolstvo. V besedilo zakona 107 je bil vključen njen amandma, ki je predvidel ministrski odlok za slo- venske šole. Pri dekretu so “star- tali zelo navdušeno”, v skladu s smernicami ministrskih funkcio- narjev. Delali so si “utvaro, da bi s tem upravnim aktom rešili vse, kar se je nakopičilo v teh letih”. Žal pa ni bilo tako: “Po eni strani zato, ker določeni argumenti ne sodijo v ministrski odlok, po dru- gi strani je bilo nesprejemljivo vse to, kar bi pomenilo dodatne stroške”. Pri sklepni analizi bese- dila v kabinetu ministra so do- ločene zadeve črtali. Za nekatere je poslanka že dobila zagotovila, da “jih bodo vključili v naknadne akte”. “Sredstva, predvidena za celoten italijanski šolski sistem, morajo biti namenjena tudi slo- venskim šolam, saj so naši dijaki italijanski državljani, njihovi starši italijanski davkoplačevalci”! Dobra šola pomeni celo vrsto izvršilnih norm in ukrepov. Zato bomo morali vsi skupaj spremlja- ti udejanjanje takih določil! Glede “dobre šole” je Prinčič izra- zil razočaranje sindikata. Med drugim zato, ker zakon večkrat poudarja specifiko naših šol, toda ne predvideva dodatnih fi- nančnih sredstev zanje. Velik pro- blem je priznavanje diplom: te stvari moramo reševati na deželni ravni in ne v Rimu, je zatrdil. Vsi tisti, ki se ukvarjajo s šolo, bi mo- rali presoditi, katere so možne po- ti, da bi se deželni urad napolnil z upravno avtonomijo, je dodala Ksenija Dobrila. Najti moramo izhod, strategijo, da damo možnost naši šoli, da se obravna- va kot italijanske šole. Stranj, ki vodi dve tehnični šoli, je o “dobri šoli” povedal, da “z besedami” spodbuja izmenjavo šola-delo, obstaja pa vrzel glede tega, kako bi lahko organizirali tak tip dejav- nosti preko meje, saj sta zakonska sistema različna. Novost zakona 107 je razširitev tega didaktičnega modela tudi na liceje. Stranj je tu- di povedal, da je upravljanje dveh šol, ene v Trstu in druge v Gorici, gotovo zahtevno. “Vsaka šola je svet zase”, vsak kolektiv ustvarja svojo identiteto. “Stalno se mi do- gaja, da iste probleme rešujem na popolnoma drugačne načine s čisto drugačnimi postopki in s čisto drugače dodeljenimi funkci- jami”. Paradoksalno pa to pome- ni zanj veliko obogatitev. O Sociopsihopedagoški službi, ki je na Tržaškem obstajala že v 80. letih in jo trenutno preu- rejajo, je Ksenija Dobrila po- vedala, da jo moramo pač zah- tevati, da se strukturira in si- stemsko uredi tudi na Go- riškem in Videmskem. Prinčič je v svojem zadnjem posegu poudaril, da je bilo z imeno- vanjem osebja pri slovenskem deželnem šolskem uradu 1. septembra lani ukinjeno oseb- je, ki je delovalo pri tržaškem in goriškem skrbništvu. Gre za ja- sno kršenje zakona, trdi Prinčič, saj se po določilih zakona 38 stop- nja zaščite naše skupnosti ne sme zmanjšati! Poslanka Blažina je na koncu poudarila, da naša vprašanja vladi niso zelo blizu. V zadnjih letih je prišlo do popolne prenove poli- tičnega kadra, zato “ga je potreb- no sensibilizirati tudi glede manjšinskih vprašanj”, saj “se- danji politični razred teh zadev ne pozna”. Potrebno je, da imamo kot manjšina “skupna stališča”; tako nam lažje pomaga tudi Re- publika Slovenija. Zato so take okrogle mize potrebne, “da pri- demo do skupnih gledanj”. Na koncu je spregovoril še deželni svetnik Igor Gabrovec. Opozoril je na nekatere “pasti, ki so se hote ali nehote zapisale v zaščitnem zakonu”, in na pojmovanje dežel- ne avtonomije. “Poslanstvo šole je v tem, da vzgaja tudi v narodni pripadnosti”, je naposled dejal Gabrovec. “Naša šola ni tečaj slo- venskega jezika”, nastala je zaradi nečesa drugega. Da pa bo lahko še naprej opravljala svojo vlogo in poslanstvo, potrebujemo dodatne kadre in sredstva. J. Prinčič P. Stranj T. Blažina K. Dobrila