sfev. 11
V Ljubljani, v ponedeljek, 15. mala 1911.
= i/elja po pošti: =
2a oelo leto naprej . K i8'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6*50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29-— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto napre) . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2*—
V	opravi prejemali mesečno K 1-90
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „
za trikrat......10 „
za večkrat primeren popnst.
Poslano ln reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
i Izhaja:;
vsak dan, izvzemil nedelje in praznike, ob 5. nri popoldne.
K£- Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/I1L Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. ==
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6. Ttfl Avstr. poštne hran. račun št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Uelespoitovon! Minski deželnozborskl volilci!
Združite 16. t. m. svoje glasove na našega odličnega someščana clr. Vinko Zapišite razločno na glasovnice:
Dr.
zdraimik w
S tem bodete služili interesom ljubljanskega mesta, ki potrebuje v deželnem zboru vplivnega zastopnika. Dosedanji ljubljanski poslanci so v deželnem zboru brezplivna manjšina in ne morejo ničesar doseči za naše mesto. Poslanec dr. Vinko Gregorič pa bo imel vpliv na gospodujočo večino deželnega zbora in deželnega odbora. Tedaj zanj na volišče, komurkoli je resnično pri srcu blagor in napredek Ljubljane!
Volitev je tajn%
Legit macije ohranite
zganite!
&žjo voi£tew«	—1■
Volilni odbor S. L. S.
Današnja številka obsega 6 strani
Veliko menilesiacijo S. L. S.
Včeraj dopoldne se je vršilo v veliki dvorani hotela Union, veliko zborovanje S. L. S., katerega so se naši somišljeniki v takem številu udeležili, da je bila dvorana popolnoma polna, in to kljub temu, da je včerajšno lepo majni-ško vreme Ljubljančane venkaj v naravo vleklo in da smo imeli žc samo letos lepo število volilnih shodov. Udeležencev je bilo najmanj 1500. Shod je otvoril dr. Šusteršič in predlagal za predsednika dr. Vinko Gregoriča, ki je bil sprejet živahno pozdravljen od navzočih volilcev. Govoril je prvi dr. Janez Ev. Krek, katerega govor danes v celoti prinašamo. Nato je nastopil dr. Šusteršič, katerega govor prinesemo jutri. Vendar se nam zdi umestno, da povemo z ozirom nato, da se vrše jutri volitve, par misli, ki jih je govornik povedal z ozirom na ljubljanske deželno-sborske volitve.
»V torek« jc dejal govornik, »imamo v Ljubljani zopet volitev in 13. junija jo bomo imeli zopet. Jaz mislim, pri vsaki teh volitev moramo pokazati, koliko nas je v Ljubljani. Pri vsaki izmed teh volitev mora vsak izmed nas storiti svojo dolžnost, ne samo s tem, da sam voli, temveč tudi s tem, da agi-tira za dobro stvar. Politično moč imamo mi v rokah, in to še enkrat slovesno povdarjam, to politično moč bomo brezobzirno rabili, brez vsakega ozira na vsako osebo, naj bo kdor hoče. Kar som pred 14 dnevi dejal, ponavljam danes: Kdor se po teh sramotnih dogodkih, ki so jih zakrivili od liberalne stranke najeti in plačani ljudje, šc priznava kot pristaša liberalne stranke, s takim mi nc občujemo! Pojutrišnjem je deželnozborska volitev. Ako hoče večina ljubljanskih dežolnozbor-skh volilcev izvoliti liberalnega poslanca, ga bo imela, ampak njegov glas v dež. zboru se nc bo nikdar poslušal; ne v deželnem zboru in ne v deželnem odboru in tudi v državnem zboru no, v kolikor bomo mi imeli oblast to preprečiti. Tukaj se gre sedaj za tako rosne stvari, da sc morajo nehali vsi oziri. Zato jc izvršilni odbor S. L. S. onoplasno sklenil politični bojkot. Kakor je pretekle dni oni liberalec od de-PUtaciic iz dežele, moral ven iz pisarne
deželnega odbornika, ravno tako bo vsak drug liberalec moral od nas ven, mi se z liberalci nič več ne menimo p javnih zadevah naše dežele in jaz s povzdignjenim glasom kličem somišljenikom našim po celi deželi, da naj to vpoštevajo in vedo, da če pridejo v deputaciji z liberalci, je to slabše zanje, kakor čc sami pridejo. Našim ljudem bomo drage volje ustregli liberalcem sploh ne! (Viharno odobravanje.) In v prihodnjem deželnem zboru bo par liberalcev ven letelo iz deželnega zbora. Našega potrpljenja je konec. Tako stoje stvari. Naš sklep glede političnega bojkota jo vzbudil med zavednimi našimi somišljeniki po celi deželi največjo navdušenost (Pritrjevanje.) in povsod se je samo reklo: »Hvala Bogu, da se je to enkrat zgodilo. Znana jc tista dvojna vloga, ki so jo vedno igrali naši liberalci. Kadar so kaj od nas rabili, prišli so silno ponižni in s sklonjenim hrbtom k nam, kadar so bile pa volitve, so se odlikovali po surovosti in psovkah na naše pošteno ljudstvo, ampak mi s bomo za vsako razžaljenjc nad vsakim našim možem kruto maščevali nad celo liberalno stranko. (Burno pritrjevanje.) In liberalno stranko bo za njeno nečuveno podlo obnašanje zadela zaslužena kazen ljudske sodbe.«
Mislimo, da bo po teh jasnih besedah vsak pameten Ljubljančan zapisal jutri na svojo glasovnico: Dr. Vinko Gregorič, zdravnik v Ljubljani.
DR. KREK:
Današnji zbor zboruje v znamenju opljuvanih nun, in sicer zato, da protestira proti podlim dogodkom, ki so so zgodili ob priliki volitev v ljubljanski občinski svet, in da ob enem izreče tako žaljenim redovnicam svoje spoštovanje.
Prijatelji! Ko sem premišljeval nalogo, ki mi jo jc poveril izvrševalni odbor S. L. S., sem samega sebe zatajeval, da bi v nobenem slučaju ne prekipelo čustvo v mojem premišljevanju in da bi so držal v svojem razmišljevanju in svojem govoru strogo in stvarno stvari in jo razmotrival trezno in mirno, kakor se možu spodobi.
Kaj nas uče zadnje demonstracije proti
redovnicam.
Prijatelji, ta dogodek, ki ga vsi dobi 'o poznate, ta. dogodek pomeni za Ljubljano, pomeni^ za slovensko ljudstvo ogromno nevarnost. Ljudje, kateri
so sc udeležili tega umazanega boja nasproti redovnim ženam, ti ljudje po-menjajo, ako se puste v miru, druhal, ki je vsega zmožna. (Klici: »Tako je!«) Pameten človek z odprtimi očmi, ki jasno vsak slučaj pregleda in presodi, bo razumel tucli revolucijonarne misli, bode razumel tucli, cla je mogoče v masi, katera dela revolucije, nekaj idealnih strani, da je mogoče, da se ljudstvo za ideale tako vname, da vse drugo prezre, da vse žrtvuje, cla žrtvuje tudi svoje življenje, samo da doseže svoje ideale. V tej druhali, ki je pljuvala na redovnico, pa ne dobimo, če bolj trezno in človekoljubno premišljamo njihova dejanja, nič drugega, kakor samo umazanost; niti ene dobre stvari ne dobimo pri teli ljudeh.
Prijatelji, ali jo tukaj v tem dogodku samem kaj, kar bi kazalo zanimanje za kako lepo reč, ali se kaže v n jem kako zanimanje za kake ideale, kako hrepenenje, kaj dobrega doseči za ljudstvo? Nobenega sledu o tem ni v tej divjosti. Nobenega sledu ni o kaki vzvišeni misli, marveč sama podlost, sama umazanost. Nič drugega in prav nič drugega ne vocli teh ljudi, kakor samo divje sovraštvo nasproti vsemu, kar jo z vero in Cerkvijo v zvozi. In, ali je to sovraštvo samo na sebi kaj lepega?
Vselej se je pri velikih gibanjih, tucli revolucijonarnega značaja, kot glavna zahteva vlekla misel o prostosti in o svobodi. Prosim Vas, čc nastopa tukaj poulična druhal, opljuva in napada redovnice, ako hočejo izvrševati svoje postavne dolžnosti, prosim Vas, ali jo tukaj kaj spoštovanja do svobodo, ali ni ravno v tej divjaški masi želja, ne po svobodi, ampak želja po tiranstvu, želja po neomejeni divjosti, želja., da bi smeli napadati ne samo nune, ampak tudi cerkve in vse kar se cerkve drži. Ta druhal v Ljubljani, ki je napadla in opsovala nune, je sposobna, če bi bila prilika ugodna, naskočiti in s silo napasti cerkve in samostane, tisti ljudje, ki so pljuvali na nune, so pripravljeni nune tudi z bo-dalcem v roki napasti. (Klici: Ros je!)
To je čisto jasno vsakomur, ki t.o stvar pametno in resno premišljuje.
Poulična druhal v Ljubljani, — nevarnost ?a naše ljudstvo.
Prijatelji, rekel muii. da obstoja nevarnost za Ljubljano, zu slovenski na-
rod, ako to mirno gledamo. In zakaj? Iz besed, ki Vam jih bom povedal, boste spoznali, da moj protest ne izvira iz strasti, ampak cla je protest filozofa, ki razmišljuje sedanje dogodke in gleda v prihodnjost.
Kaj se bo zgodilo z našo državo, ne vem, ampak nevarnosti so take, da res lahko s strahom čakamo časa, ko bo vojni furor zadivjal ol» dveh ali celo ob treh mejah naše države. Ta nevarnost je tukaj, Bog daj, da ne bi prišla, da bi jo zabranila razumnost vladajočih krogov in politikov, toda t.a nevarnost obstoji in jo ne more nihče tajiti. In v tem slučaju, ko bi imeli vojsko na jugu in vzhodu, bi moralo iti vojaštvo iz naših mest in naša mesta bi bila tako-rokoč brez vojaške obrambe, brez vojakov, ki bi nas branili pred razdivjano in surovo maso, ki se boji samo pušk in bajonetov, in takrat bi ta banda zaigrala po ljubljanskih ulicah čisto gotovo svojo divjo pesem.
To je tista nevarnost, katere na.m jc pričakovati, ako tc divje druhali ne pohodimo in ne stremo njene strupene glave. (Klici: Tako je!) To je ona velika nevarnost, katere se moramo bati, in mi moramo gledati, cla se pravočasno zavarujemo precl to nevarnostjo in da se je sami ubranimo, kajti od naših vlad nam ni pričakovati nobene pomoči.
Poulična druhal — »voditelji naroda« — naša policija.
Mi vemo, da bi prvi, ki bi prišli kot ponižni slugo poljubljat tem pouličnim
socialnega demokrata v naše vrste, ampak samo to trdim, da jo socialno-demokratična misel sposobna, da se razvije in .vzgoji za nekaj višjega in plemenitejšega, liberalna pa nikoli. (Klici: Tako je! Res je!)
Ulica in gospfida.
Prijatelji moji, rekel sem. da jo ta banda sad liberalne vzgoje, liberalne furije. Dokazov za to mi pač ni treba navajati. Pač pa moram, prijatelji moji, Vas opozarjati, da s treznim premislekom gledamo v prihodnjost in videli bomo čase, ko bo ta masa spoznala to, kako ljudstvu zelo škoduje, če gre za liberalci, spoznala bo namreč, da ti boji ne koristijo njej, ampak liberalnemu meščanstvu in liberalni gospodi. Kadarkoli je buknila na dan kaka revolucija ali kaka demonstracija, je ]>rišel zraven trgovski vajenec, obrtniški pomočnik, prišlo je delavstvo in se je udeleževalo bojev in vojsk pod liberalnim vodstvom. Ko je pa enkrat šum minil, so se liberalni voditelji umaknili zopet v svoja krasna in razkošna stanovanja v prvih nadstropjih v najlepših mestnih ulicah, maso pa pognali nazaj v njene kleti in podzemeljske luknje zmrzovat ter lakoto in žejo trpet. To je bilo ob času francoske revolucije, to je bilo leta 1848., to je bilo še vselej, kadarkoli je liberalizem divjal, in predragi moji, še vedno se je tudi pokazalo, da je to ljudstvo potem, ko je videlo, da nič ne pomaga, da so vsi boji bili zastonj, da so se zastonj potili in prelivali kri, da je to ljudstvo potem s sovraštvom proti liberalnim voditeljem šlo na clrugo stran.
.Taz sem prepričan, da ne bodo samo nune in duhovniki žrtve te razdivjane garde, da se ne bo zaganjala samo v cerkve in samostane, ampak ta masa bo iskala in našla kruha tudi pri liberalnih voditeljih in zgodilo se bo, da bodo tudi ti liberalni voditelji viseli na uličnih laternah. Tako je, take so te stvari, in zato je, dasi je žalostno izreči, tudi v interesu liberalnih voditeljev, ki hujskajo nevedno množico, da se uduše te nasilnosti. Toda, prijatelji, samo na kak način?
t* sebno dobro poznajo pot "do našega škofa, poznamo jih, ki komaj tisto pri-beračono stvar spravijo, pa gredo in kupijo takorekoč z denarjem, ki »o ga izsilili pri duhovnikih, škofu in naših možeh, kruha, da potem s tem kruhom ubijejo svojega dobrotnika. Taki so torej ti ljudje, proti katerim se mi borimo, in kaj hočemo torej storiti s to maso?
Prijatelji moji, nasproti takim ljudem je treba pokazati moč, in voljo, da jih hočemo potreti, in ko bomo tako močni stali nad njimi, bodo zlezli skup in to tembolj, ker že danes nimajo drugega poguma, kakor napadati neoboro-žene nune. Saj drugega orožja itak nimajo kakor pljunke, in zato jih bo lahko ukrotiti.
Tej nahujskani masi sc pa ocl strani smejejo liberalni gigerli, za to na-hujskano maso stoji od zadaj kot Satir liberalni žurnalist ali liberalni poslanec. ki se tej nahujskani množici tiho v pest smeje in si misli, mene to ne stane nič drugega kakor malo črnila, ki ga pa dobim itak plačanega, in nekoliko papirja, ki ga mi tudi dobro plačajo; in seclaj gre ta masa in tuli, pljuva in dela zame kravalc v moje pre-srčno veselje, in ko pride potem kdo izmed teh nesrečnih, zapeljanih ljudi v nasprotja s kazenskim zakonom in ga zadene zaslužena kazen, potem se ta Satir vdrugič smeje in pravi: »kun-šten« sem, kar hočem, vse dosežem, v miru uživam dari, katere mi ponuja moja miza, mirno spim in nihče no pride do mene. Prijatelji moji, tucli tega Satira bomo pokazali, cla ga bo ljudstvo videlo in da bo njegovega krohota konec.
Naše orožje, organizacija.
Izmed drugih sredstev, katera so potrebna, da jih uporabljamo v boju, omenjam samo tesno organizacijo. Prijatelji moji, mi se moramo med seboj poznati, mi moramo držati skupaj na ulici in kjerkoli, mi moramo vedeti drug za drugega, biti drug drugemu na razpolago za dobro stvar, in zato naj se požive naša društva in morajo predvsem mojstri in očetje skrbeti za to, da bo naša mladina, ženska in možka, prišla v našo organizacijo. Kdor tega ne stori pri svojem sinu in pri svoji hčeri, ta ne razume naloge časa. Prosim Vas v imenu stvari ,storite to, storite zato, da bodo liberalci videli, koliko jih je, da jih bo še veliko več, da bodo videli, da jc dobra tretjina mož v Ljubljani na naši strani, da ta dobra tretjina, nekoliko manj kakor polovica, skrbi z vsemi silami za bodočnost našega naroda, med tem ko gredo tam za njimi samo takrat, kadar jih kličejo na boj proti farjem, da bodo videli, da naš fant, naša dekle ve zakaj se gre, videli, da naš fant, naša dekle študira, da ne čita samo časopisov, ampak da se skuša izobraziti in da hoče prostosti sebi in cerkvi, kruha sebi in narodu in da tudi ve, po kateri poti doseže to prostost in izdatnejši kruh.
barabam noge, bili ljudje, ki se 'danes štejejo med liberalne voditelje. Ta liberalna stranka bi naenkrat čutila, bratstvo s temi ljudmi ter bi z njimi frater-nizirala in jim pripovedovala, da jih je vedno ljubila in podpirala, samo da bi ohranila svoje dragoceno življenje. To kar tukaj povem, ta moj pogled v prihodnjost, niso samo prazne sanje, ampak to je osnovano na najresnejših zgodovinskih dogodkih vseh časov.
Predragi moji, razumemo to. da prekipevajoča sila dela tudi nered, mi razumemo, da se vname mlada kri za svobodo, da se vname proti tiranstvu in vemo, da se s takim ljudstvom, katero pri navdušenju za kako dobro stvar naredi tudi kako neumnost, da se s takim ljudstvom da vendarle izhajati. Res je, da je treba to ljudstvo vzgajati, to kar je dobrega v človeku, je treba buditi, to dobro stran, to vnemo r.a ideale, za dobro in pošteno reč, to vnemo je treba buditi in vzgajati višje Ln višje, in zato, predragi moji, jaz delam popolnoma nepremostljiv prepad med socialno-demokratično revolucionarno stranko in pa med liberalno stranko. V tej stvari se morda ne vje-mam z vsakim izmed Vas, toda moje prepričanje je, da ta masa socialne demokracije, katera se sicer tudi poteguje za stvari, ki niso dosegljive, ki tudi rabi sredstva, ki niso v vsakem oziru priporočljiva, ima pred seboj vendar nekaj idealnega, to je blagor ljudstva, ima precl seboj ideal, da hoče imeti srečno ljudstvo, katero ho moglo tukaj izhajati brez gladu in brez solza. Ali je to izpeljivo, ali ne, to je drugo vprašanje. Vendar je 1a misel lepa misel, in zaraditega pravim ,da je socialna demokracija sposobna, da se višje vzgoji, spo.-obna, da sc z njo občuje in pošteno bije, sposobna ,da se sklene z njo pošteno premirje in pošten mir, da postann za vse to sposobna, ko opusti svoje neumne boje in svojo sovraštvo proti veri in proti Cerkvi, katero ima kot nekako dedščino od liberalcev. To je moje prepričanje o socialni demokraciji.
l iberalec razgrajač pa nima prav nič v sebi, kar bj moglo človeka vleči, kar hi moglo človeku reči, ti prijatelj, saj se da izhajati z liberalno stranko, saj se da z njo sodelovati ali pa vsaj pošteno bojevati. Liberalizem, ki rodi te unmzanosti, ki so se uganjale pri občinskih volitvah, ta liberalizem nič drugega n c zasluži, kakor da sramotno, kakor je živel, tudi pogine. (Burno in dolgotrajno pritrjevanje.)
Omeniti moram zato, ker vem, da bi se sicer moje besede zlorabljale, da s svojimi besedami ne maram delati komplimentov socialni demokraciji, kakor to delajo liberalci, ki jo hočejo pridobiti za gotove volitve. Jaz sem popolnoma prepričan, da je socialna demokracija in zlasti tudi naša na Slovenskem v bistvu samo oclcepek od liberalizma (dr. Šusteršič: Žalibog!), prepričan, da je ta masa po svojem mišljenju samo protifarška liberalna g a r da. in zavoljo tega sem popolnoma prepričan, da bo to ljudstvo voano, kadar mu bo voliti med nami in liberalci, šlo za liberalci. Če iorej socialno demokracijo izvzamemo, s tem še nikakor ne trdim, da se da z njo izhajati brez hudega, toda poštenega boja: jaz ne vabim nobenega
Hinavščina in strah liberalne gospdde.
Predragi moji, če mi to poizkusimo, potem bo liberalna gospoda imela zavese na svojih oknih na ulicah in skrivala se bo v zadnjih kolih in luknjah, koder sicer prebivajo njeni psi. (Nepopisna. veselost in pritrjevanje.) Potem bodo ti liberalni banditi, ki danes kakor hripave hijene hočejo človeške krvi in hujskajo maso, skriti pod mizami in posteljami, molili in prosili vse svetnike iu svetnice božje za pomoč (Živahna veselost), in potem, če jih boste hoteli videti, bodo hodili z rožnim vencem okrog vratu in s posodo z žegnano vodo in bodo zatrjevali, da so bili že od nekdaj najzvestejši katoličani in da goje do redovnic brezmejno spoštovanje, da so vedno v vseh ozirih samo naši bili in da bodo tudi naši ostali, in cla je vse drugo, kar se misli o njih, samo naša smota. Poznamo jih, te ljudi, ki so včeraj še z lončki prihajali na frančiškansko porto prosit za malo juhe in kruha, danes pa pljujejo na redovnice; poznamo jih, ki hodijo od župnika do župnika, kadar jim kaj manjka (Klici: Pa do škofa!) in ki po-
Povest o merkovcab.
Za konec še eno malo povest. Mer-kuce so nekega večera zapazile kresnico. Ena stara merkuca, ki je to kresnico videla, je takoj začela vpiti po svoje ogenj, ogenj. Tukaj se bo dal narediti ogenj, kakor ga imajo ljudje. Šle so na lov, ujamejo kresnico, jo polože na tla in potem začnejo stare merkuce prinašati slamo, steljo in clračje in nakladati vse to na ubogo kresnico. Potem so vležejo te merkuce poleg tega kupa in začnejo pihati, da bi nastal ogenj. Stare merkuce pihajo in pihajo toliko časa, da obnemorejo. Priskočijo mlade merkuce, začnejo zabavljati, in ker so živahnejše, tucli tuliti, besneti na vse strani, razgrajati, lomiti, med seboj se kregati, pljuvati, nazadnje pa pihajo kolikor morejo, pihajo celo noč, pihajo tako, cla nazadnje ena merkuca za clrugo pogine, a ognja pa lc ni. Tam za gorami se pa pripelje svetlo solnce, in ko zadnja, merkuca vzdigne kupec, vidi, du je kresnica izginila in tudi zadnja merkuca žalostno pogine poleg svojih tovariši c.
Prijatelji, ta kresnica je liberalizem slovenski, te merkuce so pa naši liberalci, (Nepopisna dolgotrajna veselost in ploskanje.) Iz kresnice hočejo upihati ogenj stari in mladi, toda ko prisije beli dan, bodo zmagala načela S. L. S., zadnja merkuca ho izgubila svoje življenje, kresnica bo ugasnila in mir ho na Slovenskem. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Prijatelji, vprašam Vas samo, kdo izmed nas hoče biti tako neumen, da bo šel pihat kresnico, da se napravi ogenj? (Živahna veselost in dolgotrajno, burno odobravanje ter
ploskanje.) --s-
: Naročajte ..Slovenca".:
BOJ PROTI VOJAŠKIM PREDLOGA NA OGRSKEM.
Vojaške predloge še niso predli žene ogrski zbornici, a boj 'proti nji; je ogrska opozicija že pričela. V sobol je namreč razpravljala ogrska zbornic proračun honvednega ministrstva. 0 tej priliki so tako Košutovci kakor Jt stovci odkrito nastopili proti namen vanim novim vojaškim postavam imenu Košutovcev jc posl. Bela Kel< men odkrito izjavil, da zahtevajo K( šutovei, da naj se ustanovi samostojn narodna ogrska armada. Vsa sredstv hoče izrabiti, da sc v ogrskem delu ai made popolnoma uveljavi mažarščim ilonvedovci morajo postati samostojn z lastnim generalnim štabom. Justove Bakonyi se je pridružil izvajanjem gc vornika Košutove stranke, divjal Franc Bolgar je pa želel, da naj s ohrani inteligenčna izkušnja za tiste ki bi radi postali enoletni prostovoljci a nimajo srednje šole.
TURKI PROTI ČRNOGORCEM. — ITALIJA PRIPRAVLJENA V JA-
DRANSKEM MORJU.
Iz Skoplja prihajajo zelo vznemir ljiva. poročila. Osredotočenih je v Skop lju 40, v Mitrovicah pa 12 bataljonov ki so pripravljeni proti Črnigori. — \ italijanski zbornici je pa izjavil držav ni podtajnik di Scala, cla se razteza vstaja zgolj na severu skaderskega vi-lajeta in da je to notranje turško vpra sanje, a da ima kljub temu Italija \ Jadranskem morju dovolj ladij, da brani koristi Italijanov, če bo to potrebno.
PROTI CANALEJASU.
Canalejasa hoče odstraniti prejšnji liberalni ministrski predsednik Moret.
VSTAJA V MAROKU.
Iz Londona se poroča, da divja po celi Maroki vstaja. Fez jc bil napaden ponoči med 5. in 6. t. m. Bremondovi vojaki so malone vsi dezertirali. Boje se, da zmagajo vstaši. Vstaši kličejo: »Maroko Maročanom!« Tucli španska armada je dobila ukaz, da prodira v Maroku.
Gospodarski pregled.
Zadnji petek je bila podpisana pogodba, ki jo sklene finančni minister a konzorcijem dunajskih velebank za posojilo v tekočem računu. Po cesarjevi nareclbi od zadnjega marca t. 1. sme najeti finančni minister posojilo v znesku 76 milijonov kron v svrho pokritja državnih potreb. Dolgo časa so se pletla pogajanja, kdo naj prevzame poso-jilo in konečno ga jc prevzela skupina bank, ki redno izposlujejo pod vodstvom poštne hranilnice druga državna posojila ter spravijo na trg naše rente in zadolžnice. Ivo bi smela poštna hranilnica po svojih pravilih izpo-slovati posojila v tekočem računu, bi ne bilo treba pomoči drugih denarnih zavodov. Pogajanja so se vršila cel teden, kar je gotovo precej clolgo, če se pomisli na razmeroma malo svoto 76 milijonov; saj so bila pogajanja za več sto milijonov preje večkrat v par dneh gotova. V tem slučaju je šlo za princip odvisnosti dunajskih bank ocl Roth-schildove skupine ali pa od poštne hranilnice. Zmagala je na srečo poslednja in tako sc tucli seclaj Rothschild ne udeleži prevzetja zadnjega posojila. Ko je namreč pred leti Bilinski prvikrat najel večje posojilo pri poštni hranilnici in se je lo potem redno ponavljalo ter je na ta način postala poštna hranilnica nekaka državna banka, je bil Rothschild užaljen, ker mu je odšel lep zaslužek; od takrat ne sodelujejo več banke, ki so pod njegovim vplivom, pri državnih posojilih. Kakor se vidi, se svet radi Rothschildove jeze ne podere.
Ves gospodarski trg v Avstriji stoji pod mučnim vtisom, ki ga povzroča špekulacija z žitom na borzi v Budimpešti. Kljub vsestranskemu zatrjevanju o izredno dobrem stanju setve, ki je posebno z zadnjim dežjem mnogo pridobila, gredo cene žitu kvišku, kakor bi povsod toča pobila. Ponudba, ni velika in kupcev jc mnogo, pa tišče špekulan-tje svoje zaloge zaprte in pričakujejo seveda še višjih cen. Pri tem početju trpi žilo, ki ga požanjejo jeseni, ker se jih je mnogo zavezalo za jesensko kupčijo. Da sledi temu splošno podraženjc, bo znano in zato ni čudno, da se je zadnji kongres kmetovalcev na Ogrskem izrazil, kakor tudi že prejšnji in še mnogi drugi mednarodni kongresi, zoper borzno špekulacijo z žitom. Na Ogrskem je namreč dovoljena termin-ska kupčija na borzi z žitom, medtem ko je v Avstriji prepovedana; sedaj se je na Ogrskem začelo gibanje, ki meri na prepoved take kupčije, ker je vsled živahne špekulacije postala pogubna za redni promet. Resolucije različnih gospodarskih kongresov se obračajo na vlado in zahtevajo prepoved in izpre-
oiembo dotičnih pravil v carinski in trgovinski pogodbi iz leta 1908 med Avstrijo in Ogrsko.
Naše največje paroplovno podjetje, Avstrijski Lloyd, izkazuje v svojem poročilu za prošlo leto skoro 3 milijone (istega dobička ter razdeljuje 6Vs-od-gtotno dividendo. Dolgo časa je prispevala država z visokimi podporami, sedaj pa je pričela drubža z odplačevanjem tega dolga; v pravilih je namreč določeno, da mora Lloyd povrniti državi prispevano podporo, če znaša čisti dobiček nad 6 odstotkov, in sicer tretji del tega zneska. Letos dobi torej država skoro pol milijona nazaj; za prihodnje leto pa pričakujejo še več, vsaj kakor obetajo dosedanja poslovna poročila, ki presegajo lanska v istem času že za dobrih 300 tisoč kron. Gre to na rovaš pomnoženega prometa in pa povišanih tarifov. Splošno se je naš mednarodni promet precej povečal in je Trst zaradi tega prekosil vsa druga mesta in je sedaj drugo največje mesto v Avstriji.
Dnevne novice.
+ Volilni shod v D. M. v Polju. Pod
predsedstvom g. župana Jak. Dimnika vršil se je včeraj popoldne mno. gobrojno obiskan volilni shod S. L. S. v »Ljudskem domu«. Kandidat S. L. S. dr. Ivan šusteršič je med viharnim odobravanjem razvil program S. L. S. in shod je z navdušenjem soglasno odobril kandidaturo. Gospod J e -rih a je navduševal za odločen nastop Nasprotnikov ni bilo na shod, če tudi so bili vabljeni. Občina D. M. v Polju bode pokazala dne 13. junija, da je in ostane ponosna, nepremagljiva trdnjava S. L. S.
'+ Dr. Krek je včeraj popoldne govoril na volilnem shodu v Ihanu. Raz-motrival je vsa tekoča politična vprašanja. Shod je sklenil resolucijo za pospešitev regulacije Bistrice, ki vedno poplavlja ihansko polje. Po shodu si je dr. Krek z zborovalci ogledal po Bistrici opustošeno polje in livade.
+ Volilni shod S. L. S. se je vršil v soboto, 13. t. m., ob pol 9. ur zvečer v Idriji. Po govorih g. dekana A r k a , dr. Mirka Božiča in J. Kavčiča je shod sklenil, da pri bodočih občinskih volitvah S. L. S. samostojno nastopi. Včeraj sta se vršila shoda dopoldne na V o j s k e m, popoldne pa v Kanom-1 j a h. Na obeh shodih sta govorila domači g. župnik in dr. Mirko Božič. Zborovalci so soglasno sprejeli kandidaturo dosedanjega poslanca Gostin-čarja, ki si je pridobil splošno zaupanje. Le v Kanomljah je prišlo na shod zborovalcev v zabavo par socialnih demokratov, ki so jo pa žalostnega srca pobrali, s plakati za svojega kandidata Kristana v žepih, ker si jih niso upali deliti.
+ Shod na Savi. Na Savi pri Jesenicah se je vršil dne 14. t. m. v Delavskem domu dobro obiskan shod političnega društva, na katerem nam je poročal bivši drž. poslanec g. J. Pogačnik. Razložil nam je delovanje di*ž. ibora in vzroke razpusta. Predsednik P. Čebulj se mu zahvali in da na glasovanje kandidaturo g. J. Pogačnika, za katerega so se vsi zborovalci izrekli. Navdušenje zborovalcev in odobravanje je pokazalo, da volilci upoštevajo zasluge S. L. S., zato bodo šli vsi v boj za stranko, ki ima take može kot so naši poslanci.
Shod v Šmarju pri Ljubljani. Na naslov liberalne stranke. Včeraj je imel dr. Lampe shod v Šmarju pri Ljubljani. Naznanil je, da dobi mlekarna 4000 kron podpore od dežele in poročal o deželni akciji za povzdigo zadružništva in kmetijskega gospodarstva. Zavračal je laži liberalcev in izjavil: »Kar počenja sedaj liberalna stranka, presega vse meje. Lažejo čez nas, obrekujejo nas, pljujejo na nas, njihovo časopisje je pa tako svinjsko, da je prava sramota za naš narod. Tega mi več ne moremo prenašati. Zato pa nimajo pri deželnem odboru liberalci nič več opraviti. Ljudje, ki vzdržujejo tako sramotno gonjo in tako podlo časopisje, naj pri nas več ne trkajo. Vso prošnje liberalcev bomo odslej odklanjali. Nato se je vršil razgovor o vodni preskrbi Šmarja in sosednih vasi.
-f Zadružništvo. V zadnji soji se Je bavil deželni odbor s številnimi vlogami zadrug, ki jih je rešil v smislu sklepa deželnega zbora. Podporo dobe samo zadruge, ki so članico »Zadružne zveze« v Ljubljani, ki izkažejo po reviziji redno delovanje in dajo deželnemu odboru moralno gotovost, da imajo v Kobi življenjsko možnost in bodo prispevek dobro uporabile v zadružni namen.
člani »Kočevske posojilnice« so
se obrnili do deželnega odbora s prošnjo, da revidira posojilnico in trgovi-
no, ker so v skrbeh in nikomur več ne zaupajo. Kočevska posojilnica je članica »Zveze slovenskih zadrug«. Revizija je dognala, da so nerednosti zakrivili organi »Zveze slovenskih zadrug«, ki so neomijeno gospodarili v kočevski posojilnici in v trgovini. Domači člani načelstva in nadzorstva niso imeli besede. Trgovina ni last posojilnice, ampak so jo vodili organi Agro-Merkurja in Zveze slovenskih zadrug, ki mora nositi tudi odgovornost zanjo. Zveza slovenskih zadrug je med drugim naprtila Kočevski posojilnici dolg Vinarske zadruge v Krškem', katera je jako drago kupila poslopje od Grego-riča. Celo Agro-Merkurja so hoteli obesiti na vrat Kočevski posojilnici s tem, da bi mu posodila 400.000 K proti edinemu poroštvu dr. Žerjava. Za vse to domačini niso vedeli, katerim so gospodje od Zveze slovenskih zadrug nekoč dali kar 20 sejnih zapisnikov kar naenkrat podpisati. Glede na razne podrobnosti, ki jih je dognala revizija, je sklenil dež. odbor: Revizijsko poročilo se pošlje Zvezi slovenskih zadrug, katera se resno opozori na težke posledice, ki bi sledile konkurzu Kočevske posojilnice. Zveza je dolžna, da preskrbi pokritje primanjkljaja, ki so ga zakrivili njeni organi in ne sme dopustiti, da bi prišle v nesrečo nedolžne žrtve. O ukrenjenem ima poročati Zveza slovenskih zadrug v teku enega meseca.
-f Kako postopajo z deželo liberalni učitelji! Ako se pokaže potreba, premestiti kakega učitelja vsled njegove krivde, ubere c. kr. dež. šolski svet ponavadi milostno pot, da ga ne premesti kazensko, ampak službeno, vsled česar se mu morajo selilni stroški povrniti. C. kr. okrajno glavarstvo račun adjustira, in potem se pravi: Dežela plačaj! Dežela pa ni samo zato tu, da plačuje, ampak hoče tudi račune pregledati. In to je potrebno! Učitelj Petrič n. pr. je za selitev iz Rudnika v Ljubljano položil račun — 1134 K. Ger-mek je za selitev iz Komende v Kraš-njo naraičunal 770 K. In okrajna glavarstva take račune adjustirajo. Deželni odbor je sklenil: C. kr. deželni šolski svet naj izdela za selitvene stroške normale; dotlej "naj se vsi selilni računi pošiljajo deželnemu odboru v pregled. En slučaj, pri katerem so se našli falzificirani računi, se naznani državnemu pravdništvu.
-f Kakega junaka so postavili goriški liberalci za kandidata proti dr. Gregorčiču. »Nella patria del Rosetti«. Komu ni znana ta ultralaška, Slovence žaleča pesem? Slovenci si zamašimo ušesa, ko jo slišimo in vzbudi se v nas gnjev in srd do tistih, ki jo prepevajo. Čujte pa, kaj je naredil liberalni kandidat Vrtovec precl letom in dnem! Ta slovenski »radikalec« je peljal na svojem vozu proti Tolminu gručo Italijanov, ki so se škandalozno obnašali in predrzno in izzivalno peli »Nella patria del Rosetti«. Zgražali so se tolminski Slovenci. Le nekdo se je smejal, in ta je bil liberalni kandidat Vrtovec, ki je zadovoljno poganjal žival. Ni imel grajalne besede, in sicer zato, ker so ti Italijanissimi pri njem stanovali in mu mošnjiček polnili. Takrat se ta tolminski junak ni čutil prav nič Slovenca in je smehljaje vozil po Tolminu laške »Marameote«. Sedaj pa se usiljuje slovenskim volilcem v hribih za poslanca! Volilci v hribih ga pošljejo dne 13. junija vozit »Marameote«. Evviva Vertovitz!
+ Sestanek v Krakovu in dr. šusteršič. Povodom sestanka v Krakovu je dobil dr. Šusteršič iz Krakova naslednjo brzojavko: Presrčno se zahvaljujem za izraze pozdravov. Iskreno delujemo za vzbujanje simpatij do Jugoslovanov, upajoč, da naše delo ustvari tako ozračje, kjer ne bo več prostora za nesporazumljenja v politiki. Profesor Zdiechovvski. — Sestanek in ustanovno zborovanje prijateljev Jugoslovanov se zahvaljuje gospodu načelniku za toliko srčnih izrazov in za plemenite bratske besede, ki nas krepijo in vzpodbujajo k delu pri skupnem prerojenju naših narodov. Zborovalci kličemo iz globino srca: Živeli Slovenci! Vedno svetite z takim vašim vzgledom. — Prof. dr. Zdieeho\vski, Stanisl. Jasinski, deželni glavar Šuklje, dr. Le-nard, prof. 'Serliin, dvorni svetnik dr. Nicc, Frančišek knez Rad živil.
-f Kandidatje stranke prava v Dalmaciji. Hrvatska stranka prava v Dalmaciji jo izdala volilni oklic na narod, v katerem proglaša svojo kandidate. Polog v »Slovencu« žo omenjenih kandidatov proglaša stranka prava za okraj Imotski Omiš kandidaturo prof. Virgil Perica. Gospod profesor Peric je te d n i prijavil sv o j pristop v s t r a n k o p r a v a in je njegova izvolitev popolnoma zasigura-na. V okrajuDubrovnik-Korčula-Car-lat-Ston-OrebiO kandidira stranka pra-
va Ante Bačiča, župnika na Plo-čjiči.
I + Laži »Slovenskega Naroda« o razmerah v Dalmaciji. Sobotni »Narod« je priobčil: »O donu Prodanu, prijatelju in zavezniku dr. Šusteršičevem, se nam sporoča iz Zadra, da ne namerava več kandidirati, če mu da protikandidat pismeno garancijo, da mu prepusti polovico dijet. Pač lep ljudski zastopnik, kateremu je samo za dijeto. Najbrže se pa čuti ta prijatelj naših klerikalcev na kaj slabih nogah.« Iz Zadra smo prejeli danes zjutraj na ta napad naslednjo brzojavko v odgovor: »Vesti »Slovenskega Naroda« so popolnoma izmišljene, vse je navadna laž. — Prodan.«
—	Dalmatinske državnozborske kandidature. Iz Zadra poročajo, da v prvem dalmatinskem volilnem okraju »Hrvatska stranka« ne bo postavila protikandidata pravašu don Ivanu Prodanu. Samostojno bo v tem okraju kandidiral conte Hubert Borelli kot kandidat nove dalmatinske agrarne stranke. Pristaši »Hrvatske stranke« (Ivčevičeve skupine) bodo glasovali za toga protikandidata. V tem okraju kandidira tudi Italijan dr. Itallo Boxich.
+ Liberalni manever. Proti kandidatu S. L. S., dosedanjemu državnemu in deželnemu poslancu g. Francetu Demšarju, nameravajo liberalci kandidirati Franceta Demšarja iz Zalega loga, če se jim bo ta nasedel, cla pojile za liberalce po kostanj v ogenj.
-f Konflikt med dalmatinskim cesarskim namestnikom in osrednjo vlado. O zadnjem bivanju dalmatinskega ces. namestnika Nardellija na Dunaju se poroča iz Zadra'sledeče: Namestnik Nardelli je predlagal osrednji vladi za naslednika medtem vpokojenemu dalmatinskemu podnamestniku pl. Ton-čiču, dvornega svetnika grofa Viktorja Attemsa, ki služi v Trstu pri mornariški oblasti. Vlada pa ni bila zadovoljna s tem predlogom in je imenovala okrajnega glavarja dvornega svetnika grofa Marija Attemsa za podnamestni-ka. Namestnik Nardelli smatra to, da je osrednja vlada odklonila njegov predlog, za dejstvo, da mu vlada ne zaupa preveč, ter bo po končanih dr-žavnozborskih volitvah prosil za dopust, s katerega pa se ne bo več povrnil v Zader. Kot njegova namestnika ne prideta sekc. šef Simonelli, kakor tudi ne senatni predsednik dr. Ploj nič več v poštev, ker z imenovanjem grofa Marija Attemsa za podnamestnika je ta prvi, če ne edini nasl. Nardelliju. Od političnih uradnikov v Dalmaciji bi prišel v poštev samo kotorski okrajni glavar pl. Budisavljevič za to mestno, ali pa višji deželni sodni svetnik Franc Rubelli, ki je v službi pri generalni prokuraturi na Dunaju.
—	Umrl je na Dunaju g. Ferdinand M a n k o č , načelnik pisarne pri podonavski paroplovni družbi. — V Križu pri Kamniku je umrla posestni-ca Katarina Lukan.
—	Vrhniško - logaška podružnica »Slomškove Zveze« priredi dne 18. maja 1911 ob 2. uri popoldne v Horjulu (v šoli zborovanje. Dnevni red: li Pozdrav. 3. Čitanje zapisnika. 3. Pregled članov. 4. Raznoterosti. V slučaju neugodnega vremena se vrši zborovanje 14 dni pozneje.
—	Zmaga čeških telovadcev pri mednarodni tekmovalni telovadbi v Turinu. Pri mednarodni tekmovalni telovadbi v Turinu so dobili Cehi prvo darilo, Francozi drugo, Italijani in Slovenci pa tretje darilo.
—	Potresni sunek so čutili v Idriji ob 4. uri 45 minut zjutraj.
—	Prvi shod na Gorjancih pri Sv.
Miklavžu bode prihodnjo nedeljo dne 21. t m.
—	Brat ustrelil brata v glavo. 15-
letnega sina posestnika Fr. Levsteka, po domače Samovčana, v Malih Laščah je ustrelil v glavo mlajši brat po neprevidnosti z nabasano puško, ki jo je pustil v družinski sobi nek posestnikov sorodnik. Nesrečnemu mladeniču, ki je bil jako marljiv, so izstopili možgani in je bil takoj mrtev. Sicer so bili pa v velikolaškem okraju v 14 dneh z zadnjim vred že štirje slučaji obstrelb, lc da je bil zadnji najnesrečnejši. — Ljudje! Pazite že vendar na strelno orožje! Otroci do njega ne smejo imeti pristopa.
—	Poskusen samomor v Gorici. Iz
goriških listov posnemamo: Mehanik Josip Leban si je hotel vzeti življenje s strelom iz revolverja v glavo. Prenesli so ga v bolnišnico. Spočetka se je sodilo, da ne bo nič hudega, ali Leba-nu so meša in najbrže no okreva. Leban jo 41 let star.
—	Zopet detomor v Gorici. »Edinost« poroča: Ni dolgo temu, kar je dobil neki duhovnik v spovednici v škalljo zavito mrtvo dete. Takrat oblasti niso mogle priti nu sled nečloveški
materi. Skoro enak slučaj se jo ponovil v torek. Pokopališčni čuvaj je namreč našel blizu vlioda na pokopališče truplo deklice, v papirnati škatlji zavito. Komisija je konstatirala, da jc otrok pred dvema dnevoma umrl. Oblasti doslej še niso prišle na sled zverin j ski materi.
—	Umrl je v soboto dne 13. t. m. na Vrhniki g. Karol Jelovšek, c. kr. dvorni založnik, tovarnar, veleposestnik itd. Star je bil okrog 50 let. Dasi ni bil naš pristaš, vendar je bil zelo usmiljenega srca. Marsikako društvo ga bo pogrešalo kot zvestega podpornika.
—	Zgradba reservoarja v Osojniku
pri Črnomlju se odda tvrdki Zaje in Horn.
—	Pri padcu se nataknil na kol. V
sredo, dne 10. t. m., je ponesrečil 60 let stari posestnik M us t a r v Kompoljah pri Dobrepoljah. Odšel je okrog 10. ure dopoldne v gozd. Ker ga zvečer ni bilo domov, so ga šli iskat in ga dobili okrog 10. ure ponoči v groznih bolečinah. Nataknil se je menda vsled padca na kak kol ali odlomi j eno mlado drevo in si predrl trebuh, da so mu izstopila čreva. V takem položaju je ležal cel dan v najhujšem dežju v gozdu brez pomoči. Sicer je bil še pri zavesti, ko so ga prinesli domov, a zdravniška pomoč je bila vsled nastopivšega vnetja prepozna in je moral umreti; zapustil je več otrok.
—	Za porotne razprave, ki se bodo pričele 29. t. m. pri okrožnem sodišču v Rudolfovem, so izžrebani nastopni gg. porotniki: Ivan Papež, posestnik v Zagraclcu; Peter Šutej, posestnik iz Vimolj; Ivan Pire, posestnik in trgovec v Sodražici; Davorin Vukšinič, oskrbnik komende nemškega viteškega reda v Metliki; Franc Može, trgovec v Dvoru; Vincenc Bon, posestnik in trgovec na Raki; Emil Gmainer, trgovec in posestnik v Radečah; Miko Kremevc, go-stilničar in posestnik v Rosalnicah; Iv. Jaklitsch, gostilničar v Mos\valdu; Anton Rudež, veleposestnik (grajščak) v Ribnici; Jurij Hogler, posestnik in občinski predstojnik v Kočevju; Ivan Štefanič, gostilničar in župan v Tančji gori; Anton Čebular, posestnik in trgo-vec na Bregu; Mihael Jelenič, posestnik v Butorju; Feliks Pehani, lesni trgovec v Žužemberku; Matija Rogina. posestnik in oštir v Dragatušu; Ernsi Hribar, posestnik in trgovec v Jesenicah; Miha Strah, posestnik in usnjai na Mirni; France Verderber, trgovec v Kočevju; Anton Ambrožič, posestnik iz Žrjavin; Miha Zupane, posestnik in oštir v Toplicah; Ignacij Bregar, posestnik iz Muljave; Martin Jančar, posestnik v Leskovcu; Anton Kužnik, posestnik in krčmar v Trebnjem; Franc Tschinkel, trgovec v Kočevju; Jožel Kos, posestnik in trgovec v Stranjah; Martin Gorše, posestnik v Spodnjem Bregovem; Jakob Franc, posestnik in stavbeni mojster v Metliki; Jure Šterk, posestnik in trgovec v Vinici; Alojzij Zaje, posestnik v Vel. Gabru; Ivan Kramar, posestnik in usnjar v Zabrdjuj Ivan Hrovat, posestnik v Št. Jerneju j Andrej Kurent, cestni mojster v pok. v Starem trgu; Franc Rumpreth, posest, nik in trgovec v Krškem; Jože Nema-nič, posestnik v Zlebelju; Ivan Ma-tzelle, posestnik mlina in žage v Novem tabru; kot glavni. — Franc Božič, posestnik in trgovec v Rudolfovem; Anton Selak, posestnik v Senovem; Anton Smrekar, posestnik v Prapre-čah; Ivan Jane, posestnik v Lešnici; Anton Turk, posestnik v Bršlinu; Anton Kos, posestnik v Ločni; Ivan Ka-stelic, posestnik in pekar v Rudolfovem; Anton Medved, posestnik na Ločni; Maks Bruner, posestnik v Rudolfovem; kot namestniki.
—	Pasja steklina. Iz Zagradca pri Litiji poročajo: Pretečeni teden je bilo opaziti na nekem psu znake stekline. Ker je pa pes več oseb ogrizel, so jih poslali na Dunaj. Pasji kontumac se je proglasil nad občinami Litija, Šmartno, Hotič.
—	Ustrelil se je v Pulju prostak 87. pešpolka Jožef Šešerko.
JUDOVSKI RITUALNI UPOR V KIJEVU.
Avstrijski uradni brzojav poroča iz Peterburga, da je desnica ruske dumo interpelirala notranjega ministra o tisti judovski sekti, ki vporablja krščansko kri pri svojih verskih obredih in da je bil v ta namen meseca marca leta 1911. v Kijevu umorjen neki krščanski deček. Vlada je izjavila., da vso stvari natančno preiskuje. Puri-škljcvič je naglašal, da so monarhisti vedno poizkušali preprečiti pogrome, a čo se glede na ritualne umore ne do-žene resnica, ne more biti odgovorna za posledice.
Merske novice.
š Sijajni shodi dv. Korošca. Iz
Žalca nam poročajo: Včeraj jc zboroval dr. Korošec v krajih okoli Žalca. V Grižah so prišli socialni demokratje iu liberalci in hoteli motiti shod, toda zaman. Vse svoje upanje so lberalci stavili na Št. Peter pri Zidanem mostu. Vsi liberalci iz celo Savinjske doline so bili tja konsignirani. Napad pa je bil odbit. Vhod jc bil liberalcem zabra-njen, naš shod pod milim nebom jc bil sijajen. Velika navdušenost vlada med našimi pristaši. Pogum naših je porazil liberalni terorizem in na strtem liberalnem terorizmu stoji zmagovalno naša stranka in njen kandidat dr. Korošec.
š Naša zmaga na Dobrni. Iz Dobrne pri Celju so nam brzojavlja: Pri občinski volitvi na Dobrni je včeraj zmagala »Kmečka zveza« z veliko večino v II. razredu. Danes velika večina gotova.
Pazite, da so glasovnice za deželno-zborsko volitev pravilno izpolnjene. Napišite:
Dr. Vinko Gregorič
zdravnik v Ljubljani.
Ljubljanske novice.
lj Lepi rešitelji Ljubljane bodo liberalci, ki imajo na vesti dogodke v Kočevju. Tam je po brezvestnosti liberalcev prišla v nevarnost cela slovenska kolonija. Kakor čujemo, pa zdaj liberalci naenkrat nečejo nič več vedeti, da je prodajalna v Kočevju last Agro-Merkurja in Zveze slovenskih zadrug. Dr. Tavčar je baje nahrulil kmeta, ko je prišel k njemu. Vendar pa je dolžnost liberalne stranke, da poravna vso škodo, ki so jo njeni ljudje naredili slovenski koloniji v Kočevju. Č.e imajo liberalci denarja za pornografič-ne časopise, ga morajo imeti pred vsem za to, da plačajo dolgove svoje stranke. Ljubljana pa iz liberalnih za-slug pri Glavni posojilnici in pri kočevski posojilnici lahko razvidi, kaka usoda jo čaka, če se vrže lberalcem v naročje. Tam je samo še polom in b a n k e r o t.
lj Porotna obravnava radi »Glavne posojilnice«. Kakor čujemo, bo na obtožni klopi radi »Glavne posojilnice« 1 ev e t obtožencev.
lj V pravdi Dicenta - knezoškof je Dicenta tudi v drugi instanci pri gra-Ikem nadsodišču propadel.
l j Žrtev kavalirrja Hribarja. K tozadevni naši sobotni notici se nam poroča, da je hišo žel. nadoficijala g. Ivana Svetka kupila »Zagorska posojilnica«.
Ij Plut tožen za 26.333 K 69 h. Danes dopoldne je razpravljalo ljubljansko deželno sodišče o tožbi, ki jo je vložilo društvo »Učiteljska tiskarna« proti izdajatelju »Jutra« M. Plutu. Senatu predseduje višji sodni svetnik Trav-nar, votanta sta svetnika dr. Toplak in Šturm, »Učiteljsko tiskarno« zastopa dr. Novak. Pri prvi razpravi je izjavil Plut, da vloži proti tožbi ugovor, a ga ni vložil. Dr. Novak izvaja: »Učiteljska tiskarna« je vložila proti izdajatelju »Jutra« tožbo na plačilo 26.333 K 69 b, ki jih dolguje na ostanku tiskarskih stroškov. Kot doka'z se sklicuje »Učitelj ka tiskarna« na svoje knjige in na zaslišanje strank. Predlaga, naj se Milan Plut obsodi, da plača »Učiteljski tiskarni« dolg 26.333 K 69 h proti pet-odstotnim zamudnim obrestim od dne 5. marca t. 1. nadalje. Predsednik senata nadsvetnik Travnar proglasi razsodbo, po kateri se Plut obsodi, da je dolžan »Učiteljski tiskarni« plačati 26.333 K 69 h s petodstotnimi zamudnimi obresti od 5. marca t. I. dalje, kakor tudi tožbcnc stroške. Plut k razpravi ni prišel.
lj Podružnica mornariškega društva se je včeraj ustanovila v Ljubljani ob številni udeležbi najodličnejšega občinstva. Obširno poročilo o tej znameniti ustanovitvi priobčimo.
lj Most čez Ljubljanico na Selu. Danes dopoldne se je oglasila pri deželnem odboru deputacija občinskih zali lopov z županom Oražmom in Korbar-jem na čelu; vodil je deputacijo komer-čni svetnik Fr. Povše. Deputacija je na-glašala potrebo mostu čez Ljubljanico, ki bi verni Štcpanjo vas in druge vasi občine Dobrunje z levim bregom Ljubljanice. Posestniki Štcpanjo vasi so pripravljeni v ta namen svet brezplačno odst/opiti. Dr. Lampe je deputaciji odgovoril, da se deželni odbor že peča s tem vprašanjem. Okrajni cestni odbor sa ljubljansko okolico na j v sporazumu
s stavbnim vodstvom za osusitev ljubljanskega Barja določi prostor za most.i Deželni odbor se bo pa obrnil do odbora za osuševanja Barja, da se že pri po-globitvenih delih Ljubljanice položi temelj za most, kar bo stroške pri gradnji mostu znatno znižalo.
lj Zabavni večer »Katol. društva za delavke«, se je v nedeljo li. t. m. v Rokodelskem Domu obnesel jako dobro. Dvorana je bila polna. Tamburanjc pod vodstvom profesor M. Bajuka, se je izvajalo eksaktno in s čutom, petje je pa haštudiral g. Fr. Ferjančič v splošno zadovoljnost in pohvalo. V komičnem prizoru o »Skopem hribu«, smo videli dokaj živahnosti na oclru in v alegoriji »Zima in pomlad«, smo bili prijetno presenečeni vsled krasnih kostumov in dobrega igranja, ki ga je poživljalo še lepouhrano petje. Živa slika na koncu je bila slikovita in impozantna, kolikor je pač mogoče na malem odru. Tudi otročja deklamacija navdušenega in korajžnega malčka je docela ugajala. Prihodnji zabavni večer se bo vršil v jeseni v Ljudskem Domu. Lepo napredujočemu društvu in požrtvovalnim članicam želimo vstrajnosti in božjega blagoslova na poti k samoizobrazbi in izobraževanju svojega naroda.
lj Umrl je kamnoseški mojster in hišni posestnik g. Ignacij Č a m e r -n i k . star 56 let. Svetila mu večna luč!
lj Nagla smrt. V soboto zvečer se je Pred Škofijo, poštni poduradnik g. Jakob Skala, rojen 1. 1853 v Semiču, pristojen v Ljubljano, zgrudil na tla, ker sc mu je vzdignila kri. Skala je bil takoj mrtev. Na lice mesta došli policijski zdravnik g. dr. Jllner je odredil, da so njegovo truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Naj počiva v miru!
lj Na interesantno stavbo, katero so namerava zgraditi v Šelenburgovi ulici št. 6, opozarjamo cenjene trgovce in obrtnike na tozadevni današnji inserat.
lj Avstrijska avtomobilna alpska vožnja je danes popoldne preko Učke gore in Notranjske vozila skozi Ljubljano. Po Dunajski cesti in Marije Terezije cesti je bilo takoj opoludne in v naslednjih urah polno občinstva. Drugod so avtomobiliste pozdravljali s zastavami, cvetjem, vskliki in streljanjem, v Ljubljani vsega, tega ni bilo. Semtertje se je čul kali posamezen klic in kak posamezen robec je zamahnil v pozdrav. Prvi je skozi Ljubljano, privozil avtomobil češke avtomobilne tvrdke Laurin & Klemen t, ki je imel v prijavi št. 12, drugi je bil avtomobil Imperial Gar. G., tretji pl. Jagermayer, avtomobil tvrdke Austro Daimler, četrti A. pl. Palugyay. avtomobil tvrdke Puch, peti 0. Deutsch, avtomobil tvrdke Pucli, šesti R. pl. Ruppert, znamka Nacke, sedmi grof Draskovich, avtomobil tvrdke Laurin & Klement. Do tri četrt na štiri je privozilo mimo Ljubljane 40 avtomobilov, trije avtomobili so zastali v Ljubljani, dva sta šla iskat bencin, eden je pa ustavil pred kazino in so avtomobilisti šli pit črno kavo. Trije še privozijo skozi Ljubljano, pet jih je na poti opešalo. Preko Tržiča in Ljubelja se avtomobilisti peljejo v Celovec, iz Celovca skozi Maribor v Gradec na Dunaj.
Ij Z odra je padel v soboto popoldne v Levstikovi ulici pri stavbi »Mladike« zidar Anton Barbarino in se pri tem na obrazu močno poškodoval.
lj Prijet dezerter. V nedeljo zjutraj je mestna policija izsledila v Hradecke-ga vasi št. 30. dezerterja Aleksandra Kauntjeka, rojenega l. 1888. v Sulihaus okraj Maraszabot na Ogrskem in ga izročila tukajšnji vojaški oblasti.
lj V Ljubljanico skočil. V sob. zvečer je na Prulah skočil v Ljubljanico, delavec Jožef Lenič, katerega so pa še pravočas no rešili trije uslužbenci tvrdke Czeczowiczke. Lenič je po rešitvi izpovedal, da ga je do tega gnal notranji nagon.
lj Zverinski oče, V vasi Komenda je še pred kratkem stanoval 50 let stari vdovec s hčerjo, katere mož sc jc v Ameriki ponesrečil. Ker je pa s hčerjo grdo ravnal in jo zapeljeval k krvo-sramnosti, ga je pustila in se podala v Ljubljano, kjer se je preživela s šivanjem. To je pa zverinskega očeta tako vjezilo, da je sklenil jo ustreliti. Prišel je v Ljubljano, si kupil revolver in 12 patronov. Hči je še pravočasno zvedela očetovo nakano in ga naznanila policiji, katera ga jc tudi izsledila in areto-vala ter izročila deželnemu sodišču.
Ij S ceste. Včeraj je nek kolesar po pešpoti ob Karlovski cesti tako neprevidno vozil, da je zadel in na tla podrl lOletnepa Franceta Tulaha .kateri je baje zadobil pri padcu notranje po-škod bc.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Vanda Fink, učiteljeva hčerka, 19 mesecev. — Marija. Tcrdina, zasebnlca. — Neža Boštjančič, posestnikova žena, 33 i let. — Justinca Zaplotnik, hči pečarske-
ga pomočnika, 7 mesecev. — Lucija Langus, prodajalka, 65 let. — Suzana Frljuk, delavka, 19 let. — Marija Dol-har, posestnikova žena, 24 let.
Ljubljanski deželnozborski volilci.
Jutri v torek pri deželnozborski volitvi je volilna dolžnosti Volilci s črkami A do H volijo v veliki dvorani »Mestnega doma«, vhod od Streliške ulicc.
Volilci s črkami I do L volijo v veliki dvorani »Mestnega doma«, vhod od strani mestne ledenice.
Volilci s črkami M do R volijo v veliki dvorani hotela »Union«, vhod samo skozi duri v Frančiškanski ulici.
Volilci s črkami S do Ž volijo v veliki dvorani hotela »Union«, vbod skozi duri v Frančiškanski ulici.
Volitev se vrši od 8. ure zjutraj do 2. ure. popoldne.
Pri volitvi naj vsak volilec izkaznico, katere se ne odda, pokaže volilni komisiji, zganjeno glasovnico, glasečo se na ime dr. Vinko Gregoriča, pa volilni komisiji izroči. To pot ni nobenih volilnih kuvert! Volitev je tajna, zato glasovnico dobro zganite in jo tako izročite volilni komisiji.
Izkaznico spravite za slučaj ožje volitve.
Ako kak volilcc ni dobil izkaznice ali jo je izgubil, naj jo gre iskat na deželno vlado v predsedstveno pisarno (vladno poslopje, vhod iz Simon Gregorčičeve ulice, I. nadstropje, soba številka 32). Vzame naj seboj kako dokazilo, da jc res prava oseba.
Kdor je izgubil glasovnico, dobi novo ravnotam pri deželni vladi.
Glasovnice pa se bodo dobile tudi še na dan volitve pri volilnih komisarjih.
Agitacijski lokali S. L. S. so: v »Ka. toliški tiskarni« in v tajništvu S. L. S,,
Miklošičeva cesta št. 6, II. nadstropje.
ŽIVI IN MRTVI IVAN ORTH.
Neka dunajska korespondenca prinaša sledeče od nekega člana avstrijske dvorne družbe: Ivan Orth je proglašen za mrtvega in nihče ni zaradi tega bolj izadovoljcn kot Ivan Orth sam, kajti kljub vsem trditvam in dokazovanju živi ta čudni mož v pripro-stili razmerah, ki si jih je sam izvolil, ako ni šele v najzadnjem času nenadoma smrt dohitela bivšega avstrijskega nadvojvodo. Ivan Orth naj bi umrl pred letom 1890 in vendar je živahno pismeno občeval z nekim leta 1906 umrlim članom cesarske rodbine, in sicer do njegove smrti. Nadvojvoda Jožef Ferdinand, ki je zahteval, da se Ortha proglasi za mrtvega, in njegovi bratje, niso nikdar verjeli o smrti Ivana. Ortha. Sestra Ivana Ortha, kneginja Isenburg, je odgovorila dolgo časa po dozdevni smrti svojega brata, nekemu nemškemu princu, ki jo je o stvari vprašal: »Glede Ivana ti morem samo povedati, da za našim bratom šo nismo nosili črne obleke.« Bolj jasnih dokazov o resničnosti trditve, da je Iv. Orth živ, ne more biti, ker pa sam želi, da ostane nepoznan, je lahko tudi za mrtvega proglašen.
ODHOD FORGACHEV IZ BEI.GRADA.
Belgrad. Dosedanji avstro-ogr-ski poslanik grof Forgach zapusti po štiriletnem službovanju dne 16. t. mes. Srbijo.
MEHIKANSKA VSTAJA.
Iz New Yorka poročajo, da so clošle ocl mehikanske meje vesti, da so zvezne čete zavzele v soboto popoldne kraj Cananca. Prejšnja garnizija je med vojaškimi častmi zapustila mesto, ki so jo po daljšem pogajanju prepustili vstašem.
Iz New Torka brzojavljajo, da predsednik republike Diaz hoče razpustiti kongres in imenovati generala Rayesa za vojaškega diktatorja.
""TelelonskfllnTzoFavna porod.
CESAR.
Budimpešta, 15. maja. Tudi danes se je cesar jako dobro počutil. Napravil je daljši izprehod.
ČEŠKA KATOLIŠKO-NARODNA STRANKA V BRNU.
Brno, 15. maja. Katoliško-narodni klub je sklenil kandidirati deželnega poslanca barona dr. Pražaka za češki kataster mesta Brna.
DRŽAVNOZBORSKA VOLITEV V
OKRAJU TRŽIČ—CERVINJAN.
Gradiška, 15. maja. V Fiumcclli je bil včeraj na shodu proglašen za kandidata dosedanji poslanec Bugatto.
RUMUNSKI KRALJ NA OBISKU PRI NAŠEM CESARJU.
Bukarest, 15. maja. Rumunski kralj Karol bo po končanem podonavskem potovanju šel v toplice Gastein, od koder bo po leti obiskal v Iglu našega cc-saria.
OGRSKI POSLANEC NEVARNO OBSTRELJEN.
Bekeš Csaka, 15. maja. Vodja knic. čke straneke, poslanec Andrej Achin., je v nekem tukajšnjem časopisu ostro napadal bivšega državnega tajnika Mihaela pl. Zsilinskega in ujegovega brata Andreja. Sinova Andrejeva, kemik Gabrijel in odvetniški kandidat dr. Andrej Zsilinski, sta včeraj prišla v stanovanje Achimovo iskat zadoščenja. Achim ju je brutalno sprejel in dr Andreja Zsilinskega s palico udaril p0 glavi. Gabrijel Zsilinsky je potegnil revolver in štirikrat ustrelil na Achima Eno krogi j o je Achim dobil v trebuh eno v noge. Brata Zsilinska sta se sama javila sodišču. Achima so v bol-niči operirali, a se boje za njegovo življenje. Pristaši Achimovi so se zbrali pred bolnico Orožništvo in vojaštvo mora vzdržavati red.
ODVETNIK POIZKUSIL SAMOUMOR,
Dunaj, 15. maja. V svoji pisarni se je danes poizkusil usmrtiti odvetnik Koellensberger.
VSTAJA V MAROKU.
Pariz, 15. maja. »Agence Havas« poroča 13. t. m. iz Rabata, da je francoski general Dalbiez prekoračil z dve-ima stotnijama kolonialnih čet, enim bataljonom strelcev in enim bataljonom senegalskih čet reko erda tabori pri Dardrussiju.
KUGA V MALI AZIJI.
Carigrad, 15. maja. V Basri nastala je kuga, ki so jo bržkoe zanesle karavane iz osrednje Azije. Kuga se je pojavila v milejši obliki in sicer kot tako-zvana bubonska kuga.
CELO DRUŽINO ZASTRUPILA.
Krakov, 15. maja. V vasi Kevvatki pri Radomu na Ruskem Poljskem so našli sosedje celo družino kmeta Dreja mrtvo. Krnet Drej, njegova žena in dva otroka so jedli zastrupljeno jed, ki jim jo je mačeha sama skuhala in tudi sama strup vanjo dala, kot so dognali.
Rožne stvori.
Grozne posledice zmote. V Pragi so v soboto popoldne na državnem kolodvoru v Ilibernski ulici našli v ordi-nacijski sobi 701etnega železniškega zdravnika tir. Hovorko, 241etnega če-tovodjo železniškega in brzojavnega polka Jaroslava Novaka in železniškega delavca Štefana Vana, nezavestne, ker je dr Hovorka pomotoma odprl namesto pipe za vodo plinovo pipo, vsled česar je plin puhtel iz cevi ter so še vsi trije zastrupljali. Dr. Hovorko in Novaka sta bila že mrtva in so bili vsi poizkusi zaman, da bi jih obudili. Posrečilo sc je rešiti samo delavca Vano.
Velika nesreča pri konjeniških vajah. Iz Reimsa poročajo: Pri vežbanju 27. dragonskega polka v bližini Riilyja sta se dva švadrona v diru zaletela skupaj, ker se nista mogla pravočasno drug drugemu ogniti. Nešteto jezdecev in konj je popadalo ter so bili mnogi več ali manj težko poškodovani. Dva vojaka sta bila smrtno ranjena in je eden od njiju že v bolnišnici umrl.
Iz Pardubic v Prago je poletel v soboto z letalnim strojem inženir I(a-š p a r. Preletel je 100 kilometrov v 80 minutah.
Dijak ustrelil dijaka. Iz Ungvara poročajo: Neki gojenec učiteljišča je iz neprevidnosti ustrelil svojega tovariša iz flobert-revolverja.
Morilec dr. Hofmeister umobolen. Finančnega komisarja dr. Jlofmeistra, ki jc pred nekaj tedni ustrelil na Dunaju svojega prijatelja, bančnega uradnika Holahausa, so spoznali zdravnik: za umobolnega, kot poročajo listi. Poslali ga bodo v zdravilišče Steinhof, kakor hitro bo formelno ustavljena sodna preiskava proti njemu.
O letošnjih cesarskih vojaških vajah. Akoravno še ni definitivno določeno ozemlje, kjer se bodo letos vršile velike cesarske vaje, vendar se od strani informiranih vojaških krogov izjavlja, da se bodo bržkone vršile cesarske vojaške vaje v karpatskem obmejnem ozemlju, in sicer v takozvani nižini Dukla. To je ona nižina, ki leži vzhodno od karpatskega gozdnega ozemlja in zahodno od Tatre. Ta nižina tvori nekak prehod iz Galicije na Ogrsko in tvori ob celem severnem robu Ogrska edini prostor, kjer se morejo kretati večji vojni oddelki v kolikor obstojajo prometna sredstva. Iz lege terena se da sklepati, da se bodo vojaške operacije vršile od severa proti jugu, da se gre torej za vpad večje vojske iz Galicije na Ogrsko. V omenjeni nižini Dukle mora torej priti do spopada med severnim tekmecem in južnim nasprotnikom. Kulturne razmere ozemlja, ki pride v poštev pri teh vajah, niso bogve-kako pomembne. Vasi, v katerih prebivajo Korali (gorski Poljaki), so zelo raztresene in precej oddaljene druga od druuc, Prebivalstvo ni uremožno.
11-39 lepe postave, zelo figuranten, močne rasti, g36 16 in pol pesti visok, 7 let star, brez na-pak, za kar se jamči, poraben za težko ' vožnjo in za tek, je naprodaj za 920 K 0 57 pri M. Kern, Poljanska cesta št. 17, 6 71 Ljubljana.	1506
Pšenica za oktober 1911 Rž za maj 1911 . . . Oves za oktober 1911 . Koruza za maj 1911 . . Koruza za julij 1911 . ,
Novo!
Novo!
restavracija
s konccsljo v najem. Nastopi sc lahko lakoj. — Pojasnila daje iz prijaznosti Ivan Dachs, Florijanska ulica št. 33 od 12. do
2. ure popoldne in zvečer od 6. ure naprej.
za mešan zbor zložil Alojzij Mihelčič
Prodaja Katoliška bukvama v Ljubljani
Oglejte sil veliko zalogo koles z originalno znamko
uri rr. imm trgovcu u bguDijani
Prešernova ulica, samo nasproti frančiškanske cerkve.
Raznih znamk kolesa od 110 K naprej vedno v zalogi.
Zaloga šivalnih strojev: Singer, Rinosciiill. Pouk za strojno vezenje oratis.
Edino zastopstvo za Kranjsko!
Ceniki zastonj, poštnine prosto. — Ceniki zastonj, poštnine prosto
Potrtim srccm javljava vsem sorodnikom in znanccm pretužno vest, da je iskreno ljubljeni soprog, oziroma stric, brat in svak, gospod
Ignacij Čamernik
kamnoseški mojster in hišni posestnik
po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, dnnes zjutraj ob 2. uri v 57. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Zemski ostanki predragega pokojnika se bodo prepeljali jutri v torek dne 16. maja t. 1. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Komenskega ulica 26, na pokopališče k Sv. Krištofu, kjer se polože v lastno grobnico. Sv. zadušne maše sc bodo brale v župni cerkvi sv. Petra. Predragega rajnika priporočava v pobožno molitev in blag spomin.
Ljubljana, dne 15. maja 1911.
Vinko Čamernik	Ivana Čamernik, roj. Šter
kamnosek, nečak.	soproga.
Prvi slov. pogrebni zavod J. Turk.
Radi oddaje zgradbe nove dvorazredne ljudske šole v Podbrezjah
vršila se bode
ob 10. uri dopoldne v hiši gosp. Alojzija Pavlina v Podbrezjah ustmena zmanjševalna dražba.
Skupni stroški proračunjeni so na 40.000 K in je pred dražbo položiti vadij v znesku 2300 K, ki ga bo po sprejetju ponudbe popolniti v svrho kavcije na 10 °/0 izdražene svote.
Do pričetka dražbe se polože tudi lahko na podpisani krajni šolski svet pisane ponudbe, v katerih je navesti morebitni popust ali naplačilo v odstotkih od proračunjene vsote v številkah in besedah.
Tem pismenim ponudbam priložiti jc vadij.
Kot vadij se sprejemajo razen gotovega denarja avstrijski državni papirji, vložne knjižice hranilnic, osnovanih po hranilničnem pravilniku iz leta 1844, iri rentne knjižice c. kr. poštne hranilnice.
Stavba se bode oddala le enemu podjetniku, ki jo bode moral tekom leta 1911 spraviti pod streho, do konca julija 1912 pa popolnoma izvršiti.
Zelezo-betonska dela izvršiti se morajo po predpisih c. kr. ministrstva notranjih zadev z dne 15. listopada 1907, št. 37.295, ter se bodo odobrila in prevzela še le po ugodno izvršeni obtežilni poskušnji.
Načrti, troškovnik, pogoji in drugi pripomočki so na vpogled v pisarni stavbenega oddelka c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju, kateremu bode poverjeno tudi vrhovno nadzorstvo cele stavbe.
Krajnemu šolskemu svetu pristoja pravica oddati stavbo s pridržkom potrdila od c. kr. okrajnega šolskega sveta v Kranju, kakor mu je volja ne glede na visokost ponudbe.
Krajni šolski svet v Podbrezjah,
dne 6. maja 1911.	1535
Potrta najglobje žalosti javljam podpisana v svojem in svojih otrok imenu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prcžalostno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo, nepozabnega mi soproga, oziroma očeta, strica itd. gospoda
c. kr. dvornega založnika, tovarnarja, veleposestnika itd.
po kratki, mučni bolezni, previdenega s svetotajstvi za umirajoče, danes ob 1/2 12. uri dopoldne poklicati v boljšo večnost.
Pogreb nepozabnega rajnika se bo vršil v ponedeljek, 15. maja ob 4. uri popoldne.
Svete maše zadušnice se bodo služile v farni cerkvi sv. Pavla. Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Venci se na željo pokojnega hvaležno odklanjajo.
Vrhnika, dne 13. maja 1911.
Ivana Jelovšek
1593	soproga.
i Se na Kranjskem pod ugodnimi pogoji okrog
10 kub, čevljev jelovega lesa,
Gozd meri ca. 90 oralov, je aroudiran in ima lepo lego. Sredi gozda je hiša s hlevom za 4 pare konj, v bližini (20 minut) pa večja gostilna. Spravljanje je lahko, voznikov, sekačsv, tesačev dovelj. Na razpolago je tudi vodna pila z 2 jarmoma (po 3 rez.) in cirku-iarjem blizu večjega trga na Dolenjskem, 8-50 km od že/ezn. postaje; gozd sam je oddaljen od trga 6 km. Drevja je okrog 9000 debel, in sicer hoj in smrek od 20 do 58 cm prsne debeline. Les je lep, čist in zdrav. Naslov pove upravništvo lista.	1553
Prostovoljno gasiltjo društvo v Verdu javlja tužno vest, da je umrl dne 13. maja leta 1911. dopoldne njega 24 letni član — nadpoveljnik, c. kr. dvorni založnik, tovarnar, veleposestnik i. t. d.
Karel Jelovšek
na Vrhniki.
V Verdu, dne 13. maja 1911.	1595
V konkurzu ..Glavne posojilnice" v Ljubljani se v smislu odločbe c. kr. višjega deželnega sodišča v Gradcu z dne 13. maja 1911, opr. št.
Ril 68 11'] prefcfiiče m dm maja mt določeni
likvidacijski narok
s tem, da se isti
preloži na 10. junija 1911 ob 9. uri dopoludne
pri podpisani sodniji, soba št. 123, z dostavkom, razglašenim s tusodnim sklepom z dne 13. februarja 1911, opr. št. S 3/11/4.
C. kr. deželna sodnija v Ljubljani,
oddelek III, dne 15. maja 1911.
Tudi število voznih potov je malo. Vode ne bo manjkalo. Doslej se v tem ozemlju še niso vršili nobeni manevri. Gotovo je, da bodo te vojaške vaje zelo zanimive. Vršile se bodo od 12. do 15, septembra. Glavno bivališče cesarja bo ob tej priliki v Sztropu, gradu barona Sigmunda Husz&ra. Poleg cesarja se bodo udeležili vojaških vaj prestolonaslednik Franc Ferdinand in nadvojvoda Evgen in Leopold Salva-tor. Glavno vodstvo vojaških vaj pa bo v občini Viskoz.
V sredini mesta Ljubljane sc takoj odda dobro idoča	1520
Z učenca
Sprejmeta se
za kovaško obrt
v starosti 15 let. Vincenc Mirt, kovač. Hrastje, p. Moste pri Ljubljani. 1500
Radi smrti sc ceno proda
pohištvo in kuhinjsko orodje
Bleiweisova cesta 22, pritličje, desno. Povpraša naj se med 10.—3. uro. 1597
Nova skladba Viktorja Parme:
Povodni mož
Posnetki za klavir se dobe v vseh knjigarnah za ceno 4 K
Balada dr. Fr. Prešernova.
1V11
Založila lg.pl. Klelnmoyr & F.BamDerg v LJubljani.
CEINK,
Cene veliajo za 50 kg. Budimpešta, 13. maja.
Pšenica za maj 1911......12 50
sa
Pijte samo „Tolstovrško slatino"
*	Globoko zasnovani roman. Naj
novejši zvezek »Leposlovne knjižnice« nudi krasen Dickensov roman »Povest o dveh mesti h«, ki zavzema slovstvu vseli narodov eno najodlič-aejših mest. Saj se pisatelj po pravici prišteva mecl največje romanopisce vseh vekov, in ravno »Povest o dveh mestih« kaže vse vrline njegovega globokega duha. Roman jc pravzaprav tragedija francoske revolucije; Dickens nam v njem z mojstrsko roko slika vzroke, nastanek in bistvo tega velikega zgodovinskega prevrata. Ne ošab-nosti in nasilstev aristokracije, ne podivjanosti in slepote jakobinstva ni nobeden tako živo, verno in s takim sarkazmom ter duhovitostjo opisal kakor Dickens. Sredi tega divjega meteža najhujših strasti pa zvene strune naj-nežnejše milobe požrtvovalnosti, zvestobe in velikodušnosti, ki omiljujc temno sliko onih silovitih časov. In kar se tiče značajev v Diekensovi povesti, bi ostrejše risanih in markant-nejših težko drugod zasledil v celem svetovnem slovstvu. Dickensov roman razširi bralcu duševno obzorje kakor malokateri drugi, ga uči umevati zgodovino in blaži duha ter povzdiguje v heroizmu ljubezni ter prijateljstva, ki ga pravzaprav ta povest — ki bi se tudi lahko velika pesem imenovala — opeva. Kdor bo po tej knjigi segel, temu se bo srce široko odprlo za vse plemenito in dobro. Slovenci smemo na prevod Di-ckensove »Povesti o dveh mestih« biti ponosni, ker smo s tem zopet nov biser svetovne literature vpletli med tisto malo dragocenih stvari, ki jih imamo prestavljene. Vsak omikanec si bo zato ta zvezek »Leposlovne knjižnice« gotovo rad nabavil in z njim obogatil svojo knjižnico. Knjiga jc izšla v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani in velja broširana 5 K 50 vin., elegantno vezana o K 50 vin.
*	Slava Brezmadežni, cerkvena pesmarica za Marijine družbe. Po p. Angelikovi izdaji uredil in prenovil Stanko Premrl, stolni kapelnik in vodja cecilijanske šole v Ljubljani. Cena broširanemu izvodu 1 K 20 h, v zelo trpežnem platnu vezanemu 1 K 80 h. — »Katoliška Bukvama« v Ljubljani je ravnokar to priljubljeno in že pogrešano pesmarico izdala v novem natisu, [sta obsega večinoma že iz prejšnje zbirke znane napove. Ker je bilo v stari izdaji nekaj napevov za današnje razmere na cerkveno-glasbenem polju neprimernih, je gospod profesor Premrl iste v novi izdaji izpustil in nadomestil z boljšimi. Dodal je še par drugih napevov domačih skladateljev. Večini napevov je tudi harmonizacija zboljšana in besedilo popravljeno, deloma novo. Gospod prireditelj se jc strogo oziral na to, da je ohranil, kolikor jc le mogoče, original stare izdaje. Priredba te dobrodošle pesmarice, ki je prišla izpod peresa našega odličnega strokovnjaka, ne potrebuje nikakšnega priporočila. Opozarjamo samo naše cerkvene pevske zbore, katerim bode omenjena pesmarica izborno služila, da pridno sežejo po njej. Dobi in naroča se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Na ogled se ta pesmarica ne bode razposlala.
1507
ki je edino slovenska ter voda. i47i Naroča
Hiša
podobna vili, enonadstropna, s šestimi sobami, z lepim vrtom v Rožni dolini št. 217, tik Ljubljane, ležeča naspr. peka
se proda.
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Bim itd.
Izdelovatel) O. <$eydl
Ljubljana, Stritarjeva ollca 1
. Mi n parne žaje in tovarne m Mini. i
Dne 16. maja 1911, oh !). uri dopoldne se se bode pri c. kr. okrajnem sodišču v Trebnjem prodalo na javni dražbi posostvo vložek St. 6i!8 katastralne občine Mirna, sestoječe iz stavbne parcele St. 415 parna žaga in tovarna in zemljiške parcele st. 107/2 ki služi kot skladišče. Nepremičnini je določena vrednott. na 8.535 K. Najmanjši ponudek znaša 4.267 kron 50 vin. Pod tem zneskom hc ne prodaja. Zemljišče in lu tovarna leži dve minuti oddaljeno od kolodvora na Mirni in je jako pripravno za kako lndustrijelno podjetje. Izrabljala bi se ob enem tudi lahko vodna sila reke Mirne, ki teče par korakov od tovarne. V okolici so veliki gozdovi in živahen promet z lesom Interesent je se tem potom vabijo v nakup omenjenega posestva.
Pozor! Birmanski botri in botrce! Pozor!
najugodnejši nakup za birmanska darila
!!! Radi preselitve I!!
prodaja prva domača slovenska tvrdka
Fr.P. Zajec, Ljubljana
urar in optiker Stari trg štev. 26
vsakovrstne zlatnine in srebrnine, kakor ure, verižice, prstane, uhane, zapestnice
pod tovarniško ceno
Naj ne zamudi nikdo to ugodno priliko in predno se obrne drugam naj si ugleda mojo bogato zalogo
Hikelnaste moške ure K 3'80, srebrne cyl.-rem. K 7*50, srebrne ure za dame K 6'50, zlate ure K 20'—, uhani zlato na srebro K 1*20, zlati uhani K 3'80	1571 l
Prepričajte se sami
Cenike zastonj in poštnine prosto
Cenjeni trgovci in obrtniki!
Stavbeno podjetje V.SCHGNETTI naznanja, da bode zgradilo v Šelenburgovi ulici št. 6 veliko strogo moderno
trgovsko hišo.
V pritličju se bo nahajalo 24 večjih in manjših lokalov za trgovino, v me-zaninu 23 lokalov za malo obrt, deloma tudi za trgovino.
Radi najugodnejše in vsem zahtevani posameznikov najpri-kladnejše razdelitve teh prostorov sc bodo isti oddajali pred pri-četkom stavbe.
Resni reflektanti sc uljudno vabijo, da se radi natančnejšega ustnega pogovora zglasc v stavbeni pisarni podjetnika V. Sca-gnetti-ja, Cesta na Rudolfovo želcznico štev. 16 (tik državnega kolodvora). — Prosi sc, da se cenjeni obisk preje pismeno ali telefonično javi.
Telefon št. 299. — Poštni predal št. 54.
Št. 15119.
Ustanove za deklice.
Pri mestnem magistratu v Ljubljani je izpraznjenih dvoje Valentin Hočevar j evih ustanov za deklice po K 39'20 na leto.
Pravico do te ustanove imajo v KrakOvem v Ljubljani rojene, poštene blagonravne deklice dokler se ne omožijo, prednost pa imajo sorodnice usta-novnika.
Prošnje za podelitev teh ustanovnih mest, opremljene s potrebnimi dokazili, vlagati je tuuradno
do 10. junija 1.1.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 8. maja 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
1562 3-1
Laschan 1. r.
Veleslav. občinstvu sc usojam naznanjati, da sem staroznano restavracijo
6. Auerjevih dedičev
v Ljubljani, Wolfova ulica št. 12
prevzel ter se bodem potrudil isto kot strokovnjak najbolje voditi. Vedno največja izbera jedil! Točil bodem samo pristna vina najboljše kakovosti ter vedno sveže dvojno marčno pivjrji Sprejemajo se naročniki na opoldansko hrano od 60 vin. dalje. Na j-Azpolago je tudi Ilupfeldov električni glasovir.	j t
1572 z odi. spoštovanjem Ludovik Rošker, restavrater.
najboljša zdravilna in namizna kisla se: Tolsti vrb, p. GuštanJ. Koroško.
1
Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem
naznanja, da se vrši
občni zbor
v sredo 31. maja 1.1. ob 12. ari opoldne v deželnem dvoren soba št. 78 v Ljubljani
s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo o društvenih financah in
sedanjem denarnem stanju.
2.	Poročilo o dosedanjem delovanju.
3.	Predlog glede Tourist-Offica.
Predsedstvo.
1594
Zaradi družinskih razmer se iz proste roke proda
• V	M • I ■• •
nasproti topničarske vojašnice. V njej se nahaja dobroidoča gostilna z velikimi sobami, velike prostorne kleti ledenica, velik gostilniški vrt in njiva. Hiša je pripravna za vinskega trgovca, mesarja ali za kako drugo obrt. Proda se pod jako ugodnimi pogoji. Koncesija ostane lahko na hiši. Več se poizve v gostilni Dunajska cesta 69.	1591
Ime:
R. Miklauc
Ljubljana
592
bodi vsakemu znano pri nakupu blaga
za obleko in perilo.
Kranjsko društvo za varstvo lova.
Vabilo
na
beni zbor
ki bo dne 27. maja 1911 ob 8. uri zvečer v hotelu „Pri slonu" v prvem nadstropju.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelnika o društv. letu 1910.
2.	Računsko poročilo za leto 1910.
3.	Poročilo pregledovalnega odbora.
4.	Volitev štirih odbornikov.
5.	Volitev pregledovalnega odbora.
6.	Predlog odbora: preosnova društvenih pravil.
Posebni predlogi se naj blagovolijo do dne 25. maja prijaviti društvenemu odboru.
V Ljubljani, dne 10. maja 1911.
1578 2 mm
Odbor.
Proda se iz proste roke
tiiša
stoječa poleg velike tovarne in farne cerkve pri kolodvoru v prijaznem kraju na Gorenjskem. V hiši se nahaja trgovina z mešanim blagom ter pekovska obrt, v kateri je zelo veliko prometa. V hiši je tudi vodovod, električna razsvetljava. Proda se vse skupaj s celo zalogo blaga ali pa tudi samo hiša brez blaga. Proda se zaradi bolezni gospodarja, in sicer tudi na obroke. Natančna pojasnila daje iz prijaznosti Luka Senica, trgovec, Šmarje, pošta Sevnica, Štajersko.	1540
Gostilna
z malo trgovino in nekaj zemlje na izvrstnem prostoru ob državni cesti se proda. Cena K 22.500. I Takoj treba plačati K 12.500. Ponudbe pod: »Zlata I ruda" na upravništvo lista.	1
Izdajatelj: Dr. Ianacij Žitnik.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan Stefe.