Poitnfira platana v gotovini Cena Din 1*^ Stev. 201 V Ljubljani, ponedeljek A. septembra 1939 Leto V AiMfllfo, frandia in Avstralija s« stopile t volno z Nemčijo ker Nemčija do 11, odnosno do 17 ni ugodila ultimatu Anglije in Francije Japonska nevtralna, italijansko stališče nespremenjeno. - Nemška in poljska poročila o bojih na Poljskem Hitlerjev razglas in nemški odgovor na ultimat Angleški kralj govori imperiju in svetu London, 3. sept. TG. Ministrski predsednik Chamberlain je imel ob 11.15 govor po radiu na angleški narod. Govoril je iz sejne dvorane angleške vlade. Objavil je, da le Anglija v vojnem stanju i Nem- * ijo. Takoj na to je bilo izdano uradno poročilo, v katerem vlada sporoča, da ,e »astopiH vojno stanje med. nglijo in Nemčijo, kernemška v i a x .*■ d 0 ni odgovorila na angleško zahtevo, naj izrazi svojo pripravljenost, da nemške čete * a p u s t e poljsko ozemlje. Ministrski predsednik Chamberlain jo v STojem govoru dejal: »Govorim vam iz sejne dvorane vlade Nj. Veličanstva. Sporočiti vam moram, da je dne 1. septembra angleški poslanik v Berlinu sporočil nemški vladi, da bo Anglija izpolnila vse svoje obveznosti do Poljske, ako Nemčija ne umakne svojih čet iz Poljske. Davi ob 9 je angleški poslanik spet sporočil nemški vladi, da ako do 11 dopoldne nemška vlada ne izjavi ST°i® pripravljenosti, da umakne svoje čete iz poljskega ozemlja in ako anglc-a vlada do tiste ure nima zadovoljivega o govora v svojih rokah, nastopi vojno vi "v i1”^ 0,H,ma državama. Ker vlada Kito » k scdaJ od nemške vlade ni doni« ™?nnT °dg0vora. J« « tem nasto- Ko vL mCd AngUio in N"m*Uo. • ^ irski 8P®ročam,« je nadaljeval ministrski predsednik, >moram izjaviti, da vsi poznamo strahoto vojne. Do zadnjega trenutka smo se borili za mir. Nobenega sredstva nismo „pustilj dft b- mir ohranili. Nobenega napora nismo opustili. Vse mirovno delo pa so ia5|a_ lovilo. Poljska je bila napadena Anglija je Poljski obljubila zavezniško pomoč in jo hoče izpolniti. Ne samo zaradi nje, ampak, ker stanje, v katerem dana beseda ni nič veljala, ko so narodi živeli v neprestanem strahu za svojo svobodo, ne more več trajati naprej. Vojsko, ki nam je vsiljena, sprejemamo z mirnim srcem in z mirno vestjo, da smo svojo dolžnost za mir izpolnili, da vojne nismo hoteli. Toda sprejemamo jo pogumno in z voljo, da to borbo izvedemo do kraja. Še nikoli ▼ zgodovini ves angleški imperij ni bil tako edin v tem, da je stališče, ki ga je T f *avzela, pravično. Še nikoli ni bil ? PrePr'čan, da je pravica na njegovi s ram. —. Nemškega naroda ne sovražimo. Proti nemškemu ljudstvu se ne bomo vojskoval,. Borili se bomo zoper njegov režim, i jc to T0jn0 pOTzrojDne 1. septembra je angleški poslanik v Berlinu po nalogu vlade N j. Veličanstva sporočil nemški vladi, da bo Anglija, ako nemška vlada ni pripravljena dati zanesljivega zatrdila, da bodo boji proti Poljski prenehali in da sc bodo nemške čete umaknile s poljskega ozemlja, takoj izpolnila vse svoje obveznosti do poljske države. Davi ob 9 je angleški poslanik v Berlinu po nalogu naše vlade sporočil nemški vladi sledeče: Ako nemška vlada do danes ob 11 dopoldne srednjeevropskega časa ne bo dala povoljnega odgovora, da je pripravljena ustaviti sovražnosti proti Poljski in svoje čete umakniti iz Poljske in ako njen odgovor do 11 ne bo v rokah vlade Nj. Veličanstva, smatra Anglija, da se od te ure naprej nahaja v vojnem stanju z Nemčijo. Vlada Nj. Veličanstva do sedaj ni dobila od nemške vlade nobenega odgovora. Zatorej objavlja, da je v tem trenutku nastalo vojno stanje med Anglijo in Nemčijo.« Radio postaje so nato objavile celo vrsto vladnih ukrepov, ki se tičejo priprave naroda na vojno stanje. Objavljeno je bilo tudi, da se otroci, ki so bili odpeljani iz Londona in iz drugih večjih mest v notranjost dežele, nahajajo na varnem. Radio postaje so nato povedale, da vlada v Londonu popolen mir, le ljudstvo se vali v ogromnih množicah po ulicah. Množica je hladna in mirna. Francoska vojna napoved Pari*, 3. sept. TG. Francoska vlada je dala svojemu poslaniku v Berlinu danes opoldne nalog, da sporoči nemški vladi, da bo med Francijo in Nemčijo nastopilo vojno stanje, ako nemška vlada do peto ure popoldne ne izjavi, da je pripravljena ustaviti sovražnosti proti Poljski in svoje „ um®kniti s poljskega ozemlja. Zadnji rok poteče ob petih. Ker nemška vlada do peto ure popolne ni poslala Franciji nobenega odgovorneje po službeni objavi, ki jo je izdala francoska vlada in ki je bila sporočena francoskemu narodu v posebni poslanici predsednika vlade Daladiera, da je nastopilo vojno stanje med Francijo in Nemčijo. Hitlerjev razglas Berlin, 3. septemhra. TO. Ob 1 popoldne go nemške radio postaje oddale uradno po-ročilo. da je Anglija Nemčiji napovedala vojno. Takoj nato je bilo prehrano sporočilo kanclerja Hitlerja na nemški narod. Kancler Hitler je izdal vzhodni in zahodni nemški armadi naslednji proglas: Že več mesecev vodi angleška vlada politiko obkoljevanja Nemčije. Anglija sili V6e narode v ta obroč. Prva je bila Poljska, ki je sprejela to angleško ponudbo. Sovjeti so odklonili to vabilo. Preganjanje Nemcev na Poljskem in grožnje proti Gdansku so zahtevale potrebne ukrepe za varstvo nemštva. Nenapadalni pakt z Rusijo je združil dva najmočnejša evropska naroda, ker sta oba sklpnila, da se ne bosta nied seboj borila. ( Vojaki 1 Nemčija gleda na vas s ponosom, ker ve, da boste storili svojo dolžnost ter pognali sovražnika v beg, da bo moral potem priznati nase pravice. Odločitve v vojni na vzhodu jc treba pričakovati v nekaj tednih, nato bomo z vso silo udarili na zahod. Prekinili smo odnošaje s brancijo in Anglijo, ker sta to sami želeli. Kot frontni vojak in kot vrhovni poveljnik vse nemške oborožene sile se obračam na vas s tem pozivom. Vlada bo izdala potrebne zakone, s katerimi bo poskrbela, da nihče ne bo od te vojne obogatel. Za špekulante jc določena smrt. Zdaj morajo vsi Nemci delati, v zaledju tako kakor delajo za domovino vojaki na fronti. Vsakdo mora na svojem mestu storiti svojo dolžnost. V razglasu na zahodno armado poziva Hitler vojake, naj varujejo meje Nemčije nepremakljivo kakor jekleni zid proti vsakemu napadu ter Izpolnijo svojo bojevniško dolžnost. V o j n a n a vzhodu bo v nekaj mesecih končana. Razglas se končuje z besedami: ... »Z zaupanjem v vas odhajam k vzhodni armadi!« Hkrati je Hitler izdal razglas narodno socialistični stranki, v katerem pravi, da Nemčija v tej vojni nima nič zgubiti, pač pa vse dobiti. Nemški odgovor Nemški poročevalski urad je po poteku roka, ko je že nastopilo vojno stanje med Nemčijo in Anglijo, objavil, da je Nemčija angleško zahtevo odklonila. Odgovor pravi: , 1. Nemčija odklanja sleherni ultimat od strani Anglije, še manj pa misli, da bi sprejela angleške zahteve. • 2. Mesece in mesece je trajalo vojno stanje na nemško-poljski meji. Vsega tega je bila kriva versailleska pogodba. Poljska je dosledno odklanjala vse miroljubne ponudbe in mirovne pogoje za ureditev tega razmerja. Tudi angleška vlada je odklanjala sleherno revizijo te neznosne in nemogoče pogodbe. Nemčija si je bila po vsem tem v svesti, da pametna In pravična rešitev spornih vprašanj med njo in Poljsko ^ ni mogoča. Poudariti je pa treba, da Nemčija ni imela nikdar namena, da bi skušala uničiti Poljsko in njeno samostojnost. Nemčija je zahtevala le revizijo versailleske pogodbe, katero so vsi pametni ljudje, pa tudi mnogi angleški državniki kmalu potem, ko je bila sklenjena, označevali kot nemogočo in neznosno ter napovedovali, da za dolgo ne bo mogla držati, Nemčija pa je poskušala vse urediti na miren način, če se ji je ves trud ponesrečil, je tega kriva Anglija. ......... 3. Angleška vlada je dala poljski vladi generalno polnomočje. Dala ji je bianco menico, s katero jc Poljska lahko razpolagala po svoji mili volji Čim je Poljska dobila taka zagotovila, se je poljski teror nad Nemci in nad Gdanskom strašno povečal Preganjanja Nemcev na Poljskem je postalo neznosno, celo Gdansku so grozili z uničenjem in poginom. Vse to je nemška vlada minio gledala nekaj mesecev. Svarila je neprestano Poljsko, da tako ne more iti, ket Nemčija ne bo nikdar dopustila, da bi kdo trpinčil njene sinove. Vse to je bilo znano tudi angleški vladi. Anglija bi lahko opozorila poljsko vlado, da je tako početje nečloveško in da se ne sme več nadaljevati Angleška vlada pa tega ni storila. Nasprotno, vznodbuiala le Poljsko. S tem je An- glija povzročila neznosno napetost in končno vojno, za katero nosi vso odgovornost Prav tako nosi vso odgovornost za nesrečo, ki je in ki še bo prišla na mnoge evropske in izvenevropske narode. 4. Vse mirovne poskuse je poljska vlada onemogočila, ne da bi angleška vlada med tem posredovala v Poljski. Nemški narod se ne bo nikdar pustil dušiti od poljskega naroda) 5. Nemčija zato odklanja angleški ultimat Če angleška vlada odklanja vse mirovne ponudbe, je ona kriva za vse zlo, odnosno tisti njeni politiki, ki so že več let napovedovali, da je treba Nemčijo uničiti. Nemčija se bo branila, branila bo svoje življenje in svojo čast Mi bomo z enakimi sredstvi in enakimi besedami zavrnili napad od zunaj. Angleški kralj govori London, 3. sept. TG. Ob šesti uri srednje-evropskeg časa je imel angleški kralj radio govor, ki ga je poslušal ves imperij. Kralj Jurij VI. je v svojem proglasu dejal: »V tej težki uri, morda najbolj usodni v naši zgodovini, pošiljam svojo poslanico vam vsem, doma in v deželah onstran morja. Pošiljam jo iz globine svojega srca in je namenjena vsakemu izmed nas. Že drugič v življenju večine izmed nas smo v vojni. Mnogo in mnogo smo se trudili, da ki našli miren izhod iz sporov med nami in med onimi, ki so danes naši sovražniki. Bilo je zaman. Prisilili so nas v vojno. Toda mi sprejmemo to novo breme, da sc obnovi red svobode na svetu. Uveljaviti se je hor telo načelo sebičnega zasledovanja nasilja proti svobodi in neodvisnosti drugih držav. Takšno načelo, čeprav zavito, je primitivno: moč je pravica. Ako bi to načelo zmagalo, bi prišel v nevarnost ves angleški imperij in vsi narodi bi bili v neprestanem strahu, izgubljeno bi bilo vsako upanje na varnost med narodi. To je alternativa, ki je pred nami. Nemogoče je misliti, da ne bi sprejeli te borbe. Zato iz dna srca kličem svoje narode doma in onstran morja, naj sprejmejo to našo borbo. Naj bodo močni in složni v teh hudih časih. Naloge bodo hude in temni dnevi bodo pred nami. Kajti vojna ne bo omejena sa<^o na bojna polja. Tudi oni doma bodo izpostavljeni njenim strahotam. Toda to je vojna za pravico. Ponižno in s spoštovanjem polagam našo stvar v božje roke. Pripravljeni na vsako žrtev bomo zmagali. Z božjo pomočjo bomo zmagali. Naj vas Bog blagoslovi vse!« Pojfsko narodno svetišče Censtohova - gori Varšava, 2. septemhra. A A. Poljsko mesto Čenštohovt še vedno gori. Včeraj ob 8 so nemška letala vrgla 11 bomb na Lublin. Porušene so bile tri hiše in ubitih 20 ljudi. Ob 18.50 je 9 nemških letal bombardiralo ponovno Lublin in sta b>H Pri tej priliki razrušeni dve hiši, ubiti pa 4 ljudje. Več jih je bilo tudi ranjenih. Podrobna poročila o novem stanju v Evropi Avstralija v vojni z Nemčijo Canhera, 3. septembra. Danes ob II po avstralskem krajevnem času je avstralska vlada sporočila, da je uvedeno vojno stanje po vsej državi. 8 tem je Avstralija kot dominijon angleške svetovne države stopila v vojno z Nemčijo. Melbourne. 3. septembra. Predsednik vlade Menzies je imel zvečer govor v radiu, v katerem je dejal, da sta Anglija in Francija storili vse, da bi se izognili vojni vihri. Toda kljub temu je bila velika družina angleških narodov potegnjena v spopad, ki ga jo treba dobiti za vsako ceno. Ni dvoma, da bosta Anglija in Francija v tem boju zmagali, saj sloje za angleško vlado vsa ljudstva njenega imperija. m Japonsko stališče Tokio, 3. sept. Japonska vlada je imela danes nujno sejo, na kateri ho se posvetovali o novem položaju, ki je nastal po napovedi vojne s strani Anglije in Francije Nemčiji. Sklenili so, da bo .laponska v tej vojni ostala strogo nevtralna, ker je vojna evropska zadeva, čeprav ne bo svojega stališča izrazila s kako posebno izjavo. Izdan je Nemška in poljska vojna poročila: bil nalog vsem japonskim ladjam v evropskih vodah, naj ne odhajajo iz svojih pristanišč, če so fia na morju, naj takoj odplovejo v nevtralne uke. Ves pomorski promet z nemškimi pristanišči je danes ustavljen. Rim, 3. sept. b. Japonski veleposlanik v Rimu Širatori je dobil ukaz, da se vrne na Japonsko. Širatori je bil pristaš vojaške zveze med Japonsko, Nemčijo in Italijo. Sklenitev te zveze je pa zaradi sklenitve sovjetsko-nemškega nenapadalnega pakta prišla v vprašanje. Zaradi tega je njegov položaj v Rimu postal kočljiv. Širatori je zaracji tega zahteval sam svojo razrešitev zaradi starosti in bolezni. Z druge strani se pa trdi, da je njegov odhod v zvezi z dogodki .v Evropi in da mu je treba japonski vladi podali osebno poročilo o stanju v Evropi. • Italija Rim, 3. sept. Italijanska vlada in italijanska javnost mirno gledata na današnje dogodke ▼ Evropi. Italijansko stališče v sedanjem položaju je znano. Italijanski narod zaupa svoji vladi in ve, da bo izdajala samo ukrepe, ki bodo koristili Italiji in njenemu ljudstvu. , ^ Letalski boji nad Variavo Berlin, 3. septembra, o. Nemško vrhovno poveljstvo sporoča: Nemška vojska nezadržno prodira na poljsko ozemlje in dosega nagle zmage. Nemške čete so na dveh krajih s pontoni prekoračile Vislo -ter pognale v zrak dva mostova. Vojska, ki prodira iz Šlezije, je dosegla zvezo s četami, ki napredujejo iz Vzhodne Prusije, ter presekala Koridor. Poljske čete v odrezanem delu Koridorja so poskusile predreti nemške črte, a so bile zavrnjene. Pri letalskih bojih na Poljskem sodelujeta dve diviziji nemškega letalstva, ki popolnoma obvladujeta poljsko nebo. Nemška vojska je sestrelila dozdaj 120 •poljskih aparatov, nemško letalstvo pa je izgubilo 21 letal. Nemška letala so uničila poljske orožarne v Skorkutskem. Danes je bila zasedena Čenstohova, kjer j» neinAka v0i*ka uničila vse vojaške naprave. Varšava, 3. sept o. Poljsko vojno poveljstvo sporoča: Danes so nemška letala dvakrat bombardirala Varšavo. Eden izmed bombnikov je letel okoli sto metrov visoko čez mesto ter vrgel dve bombi na Pri RavTS-Lehnovu ]e močan oddelek poljske konjenice napadel nenadoma nemčke čete. Po srditi bitki so poljski konjeniki napodili Nemce y beg in osvojili na tem delu spet vse zasedeno ozemlje ter prestopili tudi nemško mejo in pet kilometrov daleč prodrli na nemško ozemlje. Pri jutranjem zračnem napadu na Varšavo so porušili in zažgali predmestje Konstantin. Vsega je bilo dozdaj bombardiranih ‘20 poljskih večjih mest. Pri tem je izgubilo življenje nad 1500 civilnih oseb; zlasti žensk in otrok. Lublin, 3. sept. A A. Pat: Nezavarovano mesto Lublin so nemška letala danes spet večkrat bombardirala. Vrgla so piecej bomb na razne mestne okraje. Ubitih je bilo 41 ljudi, 62 pa ranjenih. Med njimi je tudi pet otrok. Kjelce, S. sept. AA. Pat: Po poročilih protiletalsko obrambe o nemškem bombardiranju včeraj v vojvodstvu Kjelce, ki meji na krakovsko vojvodstvo, so Nemci izvedli številno napade na civilno prebivalstvo v mestih, vaseh in kmetijah. Nemška letala so rabila bombe s strupenimi plini. V mestih Misleuice, Volbrom in Robčiče je veliko število ljudi ranjenih, posebno mnogo otrok. Točno število ranjencev in mrtvih še ni ugotovljeno. Sovražna letala so metala na ta mesta balončke napolnjene s strupenimi plini. Nemška letala so danes zjutraj ob 6.15 izvedla nov napad na Varšavo. Ob 8 je sledil drugi napad. Poljska letala so napad odbila s pomočjo protiletalskih topov. Davi ob prvem letalskem napadn na Varšavo, je poljski pilot podpolkovnik Polusinski hrabro napadel 12 lahkih nemških bombnikov. Ob 8 je Polusinski nenadnri naletel na nemSKo bombnike. Leteč nad njimi je sestrelil en nemški bomhnik. ostali pa so takoj začeli streljati nanj s strojnicami. Njegovo letalo je bilo zadeto. Čeprav je bil Polusinski ranjen, se mu je vendar posrečilo i višine 3000 m spustiti se nazaj na svoje letališče. Berlin. 3. sept. Nemci poročajo, da so nemške čete zavzele slovito božjepotno niesto Čenstoliovo. Vojna vlada v Angliji London, B. sept. TG. Izšlo je uradno poročilo, da je Chamberlain sestavil svojo vojno vlado, ki sestoji iz 8 ministrov. Iz prejšnje vlade ostanejo na svojih mestih: Chamberlain, lord Halifax, lord Chattfield, Ilore Relisha, sir Kingslev Wood. Na novo vstopijo v vlado Winston Churchill kot minister za vojno mornarico, sir Samuel Hoare kot notranji minister in kot državni minister brez listnice lord IIankey. V zvezi 6 preosnovo angleške vlade je bivši zunanji minister Eden imenovan za ministra domi-nionov, lord Stanhope je imenovan za lorda predsednika, sir Inskup za lorda kanclerja, John Anderson pa za ministra notranje varnosti. London, 3. sept. TG. Popoldne je bila seja •podnje zbornice, na kateri je Chamberlain sporočil, da se Anglija nahaja v vojnem stanju z Nemčijo. Dodal je, da se je vse delo, ki mu je posvetil svoje življenje, sedaj zrušilo zaradi enega samega človeka. Besedo je povzel tudi novi minister (a vojno mornarico Winston Churchill, ki je imel velik govor, v katerem je dejal, da je sedaj za angleški imperij prišla ura. do se postavi v bran V i 1 * vit jjaj brije strupeni veter vojne naa Kvropo, r naših srcih je mir. Naša vest je mirna. Pričakovati moramo mnoga razočaranja. Toda vedimo, da sta Anglija in Francija za brento, ki sta ga prevzeli, pripravljeni, in da sta tudi zmožni, da ga nosita. Naš angleški narod je pripravljen, da izpolni tradicijo, ki so nam jih zapustili prejšnji rodovi. Ne borimo se za ftdansk., niti za Poljsko, * , / V,’r 1 '/ ‘ To je vojna, v kateri hočemo vzpostaviti spoštovanje do človeškega dostojanstva. Vojna za svobodo, v kateri bomo morali žrtvovati mnogo od svojih svoboščin. Žrtve bodo zato, da bo po Mi*gi svoboda tem večja. Zastopnik Labour stranke je dejal, da pričakuje, da ho nemški narod sain odstranil režim« ki je Evropo strmoglavil v vojno. Poljaki se v Gdansku še vedno drže Varšava, 3. septembra, o. Oddelek vojske V utrdbah na Westerplatte aredi pristanišča ▼ Gdansku, se še vedno junaško drži na svojem mestu navzlic silnim, premožnim napadom nemške vojske, letalstva in brodovja. Westerplatte je neprestano pod ognjem topov s celine in z nemške križarke »Schelswig Holstein«, ki je že pred tednom dni priplula v gdansko pristanišče. Postojanka na Westerplatte je Izrednega vojaškega pomena, ker nadzoruje dostop v luko. Jedro Gdanska je od tega meita oddaljeno za 4 kilometre. Na Wester- platte je bilo do sedaj poljsko pristanišče in mu-nicijsko skladišče. Poljska ga je dobila v vojni z boljševikl leta 1920. in je imela pravico tam imeti spravljeno orožje in strelivo. Ni se pa te pravice posluževala vse do leta 1933., ko je prišel na oblast narodni socializem. Ko se je razmerje med Poljsko in Nemčijo zaostrilo, je Poljska to postojanko utrdila in posadko ojačila tako, da ji nemška vojna sila ni mogla v treh dneh do živega, kljub itevil-nim napadom. London in Pariz v prvih urah vojne z^ondon, 3. septembra. Takoj, ko je bila londonskemu prebivalstvu sporočena veet o vojnem stanju z Nemčiijo, je prišel tudi že prvi alarm o letalskem napadu: Takoj, ko »o sirene zatulile, se je odzvalo vse prebivalstvo Londona, da se zavaruje pred približajočim se sovražnim napadom. Vse ulice mesta so se takoj izpraznile. Reuterjev poročevalski urad, ki je v polnem delu, je zahteval zaščito v posebnem zaklonišču. Nekoliko pozneje pa so bili izdani signali, da je nevarnost zračnega napada minula. Pozneje sc je ugotovilo, da je vest o sovražnem zračnem napadu došla zaradi tega, ker 60 opazili eno letalo, ki se je približevalo mestu z juga, a niso mogli takoj ugotoviti njegove identitete. Kmalu zatem so ga pa prepoznali, kot prijateljsko letalo, last ministrskega predsednika. London, 3. septembra, b. Ko je Velika Britanija napovedala Nemčiji vojno, sta angleški kralj in kraljica bila v svojem zasebnem stanovanju v buckinghamski palači, kjer sta mirno preživela dopoldne. Ob 11.15 sta poslušala po radiu govor angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina. London, 3. sept m. Angleško notranje ministrstvo je izdalo naredbo, da so za tri mesece prepovedane vse komunistične manifestacije. Pariz, 3. sept Danes popoldne je francosko zunanje ministrstvo službeno sporočilo vsem tujim diplomatskim zastopstvom v Franciji, da je francoska vlada sklenila, da se začne od 3. septembra 1939 od 17 dalje izvrševati obveznost Velike Britanijo in Francije do Poljske, ker je Nemčija odklonilno, oz. sploh ni odgovorila na demaršo S tem je vojna med Francijo in Nemčijo uradno razglašena. Pariz, 3. sept. Francoski poslanik v Berlinu je ob 12.30 prosil pri nemški vladi za potni list in potem z vsem osebjem poslaništva odpotoval iz Nemčije. Tudi nemški odpravnik poslov v Parizu je odpotoval iz Pariza. Novica o vojni napovedi ni francoskega prebivalstva nič presenetila. Od davi je prebivalstvo pričakovalo to novico. Zunanje lice Pariza se ni zaradi tega dogodka nič spremenil^. Edino manj prometa j« po ulicah, Vojna tudi s Slovaško Bratislava, 3. sept. b. V soboto zvečer se je razširila vest, da bosta britanski In francoski poslanik zapustila Bratislavo. V uradnih krogih smatrajo odhod francoskega in angleškega poslanika kot začetek sovražnosti med antanto in Slovaško. Angleži ujeli nemški parnik »Bremen« London, 3. sept. b. Nemški čezoceanski parnik »Bremen«, ki se je vračal iz Amerike, je zaustavil angleški rušilcc in ga prisilil, da je zaplul v neko angleško luko. • Vojni ukrepi v Romuniji Bukarešta, 3. sept. m. Uvedena je stroga cenzura časopisja in izdani so ukrepi proti širjenju alarmantnih vesti. Romunska vlada je izdala naredbo proti špekulantom z življenjskimi potrebščinami. Prve vesti, ki so prispele v Bukarešto o vojnem stanju med Anglijo, Francijo in Nemčijo, so napravile v vseh krogih globok vtis. Romunija je čvrsto odločena, da ostane nevtralna. Novi sovjetski poslanik pri Hitlerju Berlin. 3. sept. b. Včeraj je prišel v Berlin novi sovjetski veleposlanik Aleksander Skvarča s sovjetskim generalom Maksimom Gorkajevom ih nekaterimi vodilnimi člani sovjetskega generalnega ' štaba. Novi sovjetski veleposlanik Skvarča je bil sprejet od kanclerja Hitlerja, kateremu je predal svoje akreditive. Manifestacijo v Varšavi Varšava, 3. septembra. Vest, da sta Anglija in Francija kot zaveznici Poljske začeli vojno z Nemčijo, je Izzvala veliko navdušenje v poljski prestolnici in se je bliskovito razširila po .vsej državi. Navzlic nevarnosti letalskih napadov so tisoči in tisoči ljudstva pridrli pred angleško in francosko poslaništvo ter izražali tam svojo hvaležnost. Francoski poslanik je imel na množice kratek nagovor, v katerem jo poudarjal pomen vojne, ki se je danes začela. Varšava, 3. sept. A A. Pat: Zunanji minister Reck se je obrnil na množice ljudstva, ki so se zbrale pred angleškim veleposlaništvom, in dejal: Bilo mi je do tega, da se pridružim predstavniku Nj. Vel. kralja Jurija VI., njegovi ekscelenci veleposlaniku ( unnardu v tem zgodovinskem trenutku, ko dva plemenita naroda angleški in poljski dajeta roko drug drugemu, da bi ramo ob rami branila svobodo. Velika Britanija se ne bo razočarala nad Poljsko, Poljska pa ne bo razočarala Velike Britanije, če kdo doživi razočaranje, to gotovo ne bomo mi. Ukrajinci složni s Poljaki Vsršava, 3. septembra. AA. Pat: Na zgodovinski seji skupščine, ki je bila sklicana na izredno zasedanje, je predsednik vlade Sklad«ov«ki dal izjavo, ki j0 je skupščina poslušala stoje in sprejela z velikim odobravanjem. Skladkovski je med drug:«n dejal: »Mi smo glede usode naroda in države mirni in bomo dobili vojno, ki nam je bila vsiljena.« P odpredsednik skupščine, Ukrajinec Mudri, v imenu svojega prebivalstva kakor tudi poslanec Zei* benmann v imenu Judov, sta dala izjavo lojalnosti do poljske države ter izrazila pripravljenost na vse žrtve za obrambo Poljske. Svojo izjavo je Skladkovski podal tudi v senatu, ki se je sestal po zasedanju skupščine. Skupščina in senat sta sprejela spremembo volilnega zakona, ki ukinja člen o »kompatibilnosti poslanskega mandata za aktivno službo v vojski. S to spremembo bo omogočeno poslancem in senatorjem stopiti v voji ne vrste, ne da bi izgubili pri tem svoj mandat. Skupi ščina in senat sta sklenila, da se ustanove ožji par« lamentarni odbori, ki bodo imeli oblast obeh domov, Milijonska stvar pred celjskim sodiščem Celje, 2. septembra. Danes dopoldne ’|e biln razglašena y tem procesu, ki je vzbujal precejšnje zanimanje publike in o katerem smo že poročali v naših prejšnjih številkah, oprostilna sodba glede vseh kaznjlvih dejanj. Iz' dokaznega postopanja navajamo, predfen preidemo k pripbčitvi sodbe, ;nekaj ■ važnih momentov. ki so zadevo popolnoma pojasnili. Primerna in pravilna cenitev leta 1935. Zaslišana sta bila med drugimi pričami Vidi viš. sod. oficijal Verhovnik Oroslav in ?egovnik Filip iz Prevalj, ki sta izjavila enako kakor rx>-prej tudi sod. starešina dr. Rajhman, ki je cenitev leta 1935 odobril in vzel za podlago dražbe, da sta cenitev v letu 1935 pregledala in da sta jo smatrala za razmeram leta 1935 popolnoma primerno; nasprotno, da so se celo nekatere stranke pritoževale, da je penitev previsoka. Pojasnila sta tudi obupno stavbno stanje hiše Ilirske družbe. Glede cen, ki jih ie navaial viš. sod. oficijal Ferjančič o nepremičninah Ilirske, sta navedla, da niso pravilne. Prav zanimivo je bilo zasliševanje prič gg. Pleinerja Rudolfa, viš. upravitelja grofovih posestev v črni in lesnega trgovca v Dovžah Časa Franca,’ ki sta z ozirom na cenitev Lečnika Ferdinanda, ki naj bi bil po izjavi priče Ferjančiča najboljši cenilec prevaljskega sodišča, izjavila, da je ta njegova cenitev nesmisel. Pleiner je izjavil, da je grof takoj pripravljen prodati svoje skoraj 3000 ha obsegajoče gozdove samo za polovično cono, kakor jo je navedel cenilec. Lečnik za gozdove Ilirske v letu 1935, to je v času najhujše gospodarske krize in povrh še »darovati« vse svoje drugo zemljišče od približno 500 hn, svojo grašično, žago z vsemi pritiklinami, vse hiše; Čas Franc pa je pojasnil, da se je niihova tvrdka sama zanimala za nakup gozdov Ilirske, da pa so cene za takratne razmere bile za njih previsoke in da kot dober poznavalec gozdov Ilirske lahko izjavi, da je bila cenitev v letu 1935 pravilna. Tudi izvedena priča Kramer, bančni prokurist v Slovenjgradcu, je kot dober poznavalec prevaljskih razmer pojasnil, da so po njegovem bili gozdovi z ozirom na obupno nizke cene lesa pravilno cenjeni. Izvedencu Glaserju, ki je moral sam priznati, da od leta 1924, ko je bil cenilec hiš v zapuščinski zadevi A 88/23, ni bil več v Prevaljah in da obupnega stanja hiš Ilirske leta 193;* ni poznal, pa so branilci obtožencev dokazali, da je njegovo cenilno mnenje nevzdržno. Zlasti pa glede rudniške restavracije na LeSah. ki je bila ocenjena po njem na preko 104.000 din, dočim je bita v cenitvi rudarske posesti v I 8/35, kjer pa m r>il dr. Senčar sodni komisar, s pritegnitvijo treh sodnjh cenilcev ocenjena na 10.000 din, od kupca pa pozrieje podrta, ker se popravila niso izpla-eala. Ravnatelja Praštedione gff. Zupanc Florjan In dr. Orožen sta na podlagi dopisov obrazložila, da jo Flaschberger sam slikal stanje za zavod v temnih barvah, da bo banka utrpela veliko izgubo in da računajo kvečjemu z izkupičkom 1,500.000 dinarjev, tako da bo banka z ozirom na visoke prednostne terjatve prišla ob večji del svoje terjatve. Pojasnila sta tudi, da je bila banka pripravljena sprejeti plačilo v knjižnicah Se pred predlagano dražbo nepremičnin Ilirske, da pa Flaschberger nikoli ni hotel staviti kakih konkretnih ponudb, dasi sta ga v korespondenci naravnost prosila, da to stori in da je ravno to obnašanje Flaschbergerja bilo povod, da je banka sama stavila skupini dr. Senčar, Sedej, VerŽun ponudbo, kakor jo je prej stavila Flaschliergerju in da je dobila v smislu sklenjenega dogovora celo več, kakor bi bila dobila od Flaschbergerja. Tudi sta poudarjala, da banka ni prav nič oškodovana, ker veljajo za njih vložne knjižice kot 100 odst. kritje. Dr, Senčar ni zakrivil odprave' konkurza Ilirske Zaslišan je bil tudi mariborski odvetnik gospod dr. Miler Fero, ki je bil v konkurzu Ilirske leta 1935 konkurzni upravitelj ter pojasnil, da je on stavil predlog za odpravo konkurza po izvršenih obširnih informacijah o vrednosti premoženja Ilirske, ko.je prišel do prepričanju, premoženja za kritje stroškov konkurza. Med drugim je navajal, da mu je Flaschberger sam odsvetoval plačilo zapadlih zavarovalnih premij banki »Slavili« od približno 38.000 din. češ da so premije previsoke in hiše zanič. Glede vrednosti stavb, katerih vrednost je Flaschberger v konkurzu napovedal za približno 1,300.000 din, je izjavil. da je bila ta cena previsoka. Včerajšnje popoldne so se prebrali vsi obširni spisi, ____ Najprej je zastopal g. državni tožilec stališče, ki ga je že poudarjal v obtožnici. Zastopnik kon-kurzne mase Ilirske rudarske družbe dr. Jančifi se je pridružil kazenskemu postopanju za škodo, kakor jb navaja obtožnica, dr. Štefanovjč Emil kot zastopnik Flaschbergerja pa se je tudi pridružil kaz. postopanju z zneskom 321.000 din, za katerega bi naj bil oškodovan Flaschberger. Nato so sledili obrambni govori in je prvt govorit dr. Lovrec, odvetnik iz Slovenjgradca, kot branilec obd. Veržuna in predlagal njegov« oprostitev že iz razloga, ki ga je drž. tožilec sam navedel. Sledil je nato temperamentni obrambni govor dr. štora kot branilca obdolženega dr. Senčarja. Dr. Stor je pobijal obtožnico in končno predlagal, naj se izreče za vse obtožence oprostilna razsodba. Izvajanjem branilca dr. Štora se jo v enako temperamentnem govoru pridružil branilec dr. Juhart, ki je branil obdolženca Sedeja in Kralja. Po končanih zaključnih govorih je bila ob 24 razprava končana in je izjavil senatni predsednik, da bo sodba razglašena drugi dan, to je y soboto ob pol 12 dopoldne. Oprostilno sodbo je sodišče razglasilo danes ob 12. uri in uteme< ljilo, da ni prav nobene dejanske in pravne podlago za obtožnico. Sodišče 6e je prepričalo, da so obdolženci postopali pri cenitvi popolnoma pravilno in da je tudi, smatrati cenitev kot objektivno pravilno. Posebno je še sodišče ugotovila, da izjava, katero je podal obdolženi Kralj v pisarni dr. Pihlerja, nima nobene vrednosti, ker ja bila ta izjava izsiljena na ta način, da se je Kralju obljubilo, da se proti njemu milijonska tožba ne bo vložila. Sodišče se je nato sklicevalo na številne izpovedbe popolnoma verodostojnih prič, kakor starešine dr. Rajhmana, dr. Milerja, izvedencev Pleinerja in izvedeno pričo Časa, ki so vsi potrdili, da je bila cenitev popolnoma v redu in da je odgovarjala tedanjim prilikam in tedanjemu času. Z oprostilno razsodbo je dobil dr. Senčar, kakor tudi ostali obtoženci končno zadoščenje za skoraj triletno gonjo. Mariborski drobiž Dva požara ▼ enem dnevu. Včeraj so bili mariborski gasilci kar dvakrat alarmirani ter so morali nastopiti s svojimi orodji. Prvič je bil alarm okrog 13. Ogromen steber črnega dima se je dvignil v Strmi ulici kvišku. Povzročil ga j« goreč katran, ki se je vnel pri gradnji novih skladišč Mestnih podjetij v Strmi ulici. V stroju za kuhanje asfalta je vsebina kotla prekipela ter se je na obeh straneh izlila iz stroja ter prišla v stik s plameni pod kotlom. Naenkrat je bil ves stroj zavit v plamene. Delavci, ki so bili zaposleni pri stroju, pa so se hitro znašli ter so začeli ogenj gasiti s peskom. Takoj so bili na mestu nevarnosti tudi gasilci, ki so delavcem pomagali pri gašenju, tako da je bil požar kmalu pogašen. Ogenj je povzročil okrog 2000 din škode na stroju. Mnogo usodnejši je bila pa požar, ki je nastal snoči okrog 10 z Zrkovcih pri Mariboru. Na vzhodu mesta se je dvignil ogromen ognjen sij, katerega je več sto ljudi opazovalo z mosta. V Zrkovcih je gorelo gospodarsko poslopje s hlevi in svinjaki, last posestnika Antona Šlambergerja. Požar je nastal najbrž zaradi slabega dimnika na svinjski kuhinji ter je z bliskovito naglico zajel s slamo pokrita poslopja. Grozil je tudi hiši in sosednjim zgradbam, s katerih se je že začelo kaditi, ko so posegli vmes gasilci, ki so prihiteli na pomoč iz Maribora, Pobrežja, Studencev in Badvanja s svojimi motorkami, z brizgalnami na ročni pogon pa so prišla na pomoč gasilci od Marije v Brezju, iz Radvanja, Peker in Sv. Miklavža. Bilo je usodno, ker v vasi ni bilo druge vode na razpolago kakor v vodnjakih. Motorke so zaradi t^8a napravile verigo ter so črpale vodo iz 1 km oddaljene Drave. To je rešilo situacijo, ker so ročne brizgalne vodnjake kmalu izpraznile. Požar so po daljšem naporu pogasili, goreča poslopja pa so bila popolnoma uničena. Ogenj je povzročil »Krog 100.000 din škode. Dva v nesrečno smrt. V neki gostilni na Aleksandrovi cesti se je danes dopoldne okrog pol 10 ustrelil 26 letni Rudolf Grobelnik iz Ribnice na Pohorju. Najel si je sobo, komaj pa je zaprl vrata za seboj, je ž* počil strel. Zadel se je v srce s službenim samokresom ter je bil pri priči mrtev. — Drug primer se je pripetil v noči na nedeljo na Teznem. Tam se je ustrelil iz flober-tovke v prsi 20 letni Franc Kajzer. Nezavestnega so ga reševalci zapeljali v bolnišnico, kjer upajo, da ga bodo ohranili pri življenju. Od tu in tam Izvršni odbor staroradikalov, ki je tri dni la-sedal v Belgradu, je predvčerajšnjim izdal sporočilo, s katerim je podal svoje stališče do lirvaško-srbskega sporazuma. Njihovo stališče je v bistvu odklonilno in sicer zato, ker se niso izpolnile tiste točke, katere so bili šefi vseh strank v Združeni opoziciji podpisali pred dvema letoma v Far-kašiču. Ni jim prav, da so dobili Hrvatje prvi svoboščine in se boje, da pri tem ne bi ostalo. Obenem izjavljajo, da dr. Laza Markovič, ki je bil vstopil v novo vlado, ni njihov zastopnik in da ne predstavlja v vladi staroradikalov. Dr. Laza Markovič pa je podal k temu svojo izjavo, -v kateri pobija navedbe sporočila izvršnega odbora in pravi, da o tem, če je on poblaščen zastopati staro-radikale, ne more odločati izvršni odbor, temveč edinole širši glavni odbor. On sam ve, da so do-sedaj vsi staroradikali v posameznih krajih pozdravili doseženi sporazum in da se je proti njemu oglasil dosedaj en sam predstavnik te stranke na deželi. Dr. Markovič pravi dalje, da se je odločil za sodelovanje v vladi narodnega sporazuma iz razloga, ker smatra, da je prišel čas za to, da se vsi pozitivni elementi zdruzijo. On sam je bil vseskozi zastopal stališče sporazuma in preureditve države, in je kot tak sklenil prevzeti mesto pravosodnega ministra v vladi, ki ima nalogo, da vzame doseženi sporazum za izhodišče in da takoj začne urejati še tista notranjepolitična vprašanja, ki so ostala nerešena. Bivši glavni tajnik Hrvaške kmečke stranke dr. Juraj Krnjevič, ki je dosedaj živel vsa leta v tujini, se je včeraj vrnil v Zagreb. Stranka mu je priredila lep sprejem. Dr. Krnjevič bo prevzel takoj posle glavnega tajnika HSS. Predstavniki jugoslov. učiteljskega združenja so obiskali novega prosvetnega ministra Boža Maksimoviča in mu razložili svoje težnje in želje glede izboljšanja razmer v naši prosvetni politiki ter glede zahtev, ki so jih učitelji naglašali na svojem zadnjem kongresu v Banja Luki. Minister je dejal, da bo skušal želje upoštevati in da se bo o vseh učiteljskih vprašanjih posvetoval z združenjem, preden bo izdal kak nov ukrep. Moravska banovina jo z izrednim navdušenjem pozdravila sporazum. Posebno veselje je zavladalo tudi zaradi tega, da je sporazum sklenil Dragiša Cvetkovič, ki je iz te banovine doma. Ban Krasojevič, ki je v tem smislu dal izjavo časopisom, je povedal, da se navdušenje vidi iz manifestacij, ki jih je Niš z okolico priredil predsedniku vlade, ko je prišel kmalu po sklenjenem sporazumu na obisk v svoj rodni kraj. Trgovsko učilišče Robida s pravico javnosti, Ljubljana, Trnovska ulica 15, usposablja mlade ljudi po sodobnih metodah in individualnem pouku za samostojne trgovce in prvovrstne pisarniške moči. Vpisovanje vsak dan dopoldne in popoldne Trnovska ulica 15. Iwed.no slovesno bodo letos v Belgradu proslavili rojstni dan našega mladega kralja Petra II. Ze 14 dni trajajo obsežne priprave, da bi se čim bolj slovesno proslavil rojstni dan kralja, kar naj bi bilo potrdilo, da je domovina združena okrog svojega kralja in pripravljena zmerom izpolniti svojo doznost do domovine. Mnoge belgrajske ulice so že okrašene. Postavljeni so že številni slavoloki, ki bodo ponoči razsvetljeni. Sprevoda na predvečer rojstnega dne se bodo udeležila vsa bel-grajska društva, vojska in prostovoljska in četni-ška združenja. Ste pet primerov, ko so cigani ukradli otroka, so zabeležili letos v Banjaluki. Pred dvema dnevoma je kmet Toma Gjurič iz Prnjavora pripeljal na vozu svojo ženo in jo odpeljal v bolnišnico. Ta čas, ko se je sam mudil v bolnišnici, pa je čuval konje njegov sedemletni sinček. Nenadoma pa se je pred dečkom pojavila ciganka. Vzela mu je odejo in zbežala. Deček je stekel zanjo ven iz mesta in od takrat za njim ni nobene sledi več. Menijo, da je ciganka s tem trikom izvabila dečka iz mesta, tam so ga pa zgrabili pripravljeni cigani, ga skrili v vozu in ga odpeljali s seboj. Orožniki so takoj začeli dečka iskati, pa ga niso mogli najti. To je letos že peti primer, da so cigani odvedli tujega otroka. Ljudstva se zaradi snet P?'a*ča razburjenje in ni nemogoče, da bo nov v ? Pr*ŠI° do spopadov in do linčanja ciga-v sVhiu ?r,se te ,,il0 lo *e ponovno zgodilo tako v Srbiji kakor tudi na Hrvatskem. grad^N^ValSjj^pMr?t°aVania bi,a ob80iena y Bel- nik Hadži Taškovič U? £°Jr£1Pa »rad- Neka tvrdka je prosi a v« . P°dkuP"mo 8PreJ.f' zelo malo številk na iLoo. lelefon. Ker je bilo celo leto, čeprav ji ;e ie morala Čakati Zaradi tega je Pritova nnlfi n nute° potreben. Hadži Taškoviča, nakar ^o tvrrtlf dinari‘ telefon. Zaradi tega greha st« ~ •Jt,malu dobila sodišče, ki je naložilo uradniku °ba pred pora, Pritovi pa dva meseca. Ce ho ?nHhCeV jena tudi od višjega sodišča, bo Hadž? T»žiF°'fx izgubil tudi državno službo. 1 Taž><°vič Kap je zadela ženo, ko je Izvedela, 'da te nlcn ljubavnik ubil njenega moča. Kmet Radjenovič ie nekaj časa živel ločeno od svoje žene, ki je bila pobegnila k svojemu ljubčku Milosavljeviču. Kmalu pa se je naveličala tega življenja in se k možu vrnila. Pač pa se z njeno odločitvijo ni strinjal Milosavljevič. Sklenil se je maščevati nad Radje-novičem. Prišel je v njegovo hišo in se začel Pričkati. Kmet ga je mahnil z vilami, tedaj pa r)6 .^‘tesavljevič pograbil sekiro in Radjenoviča z* t edno razsekal. Ko je nezvesta žena izvedela “ “mor, jo je zadela kap in je takoj umrla. kmetom^v* „kazon nad morilcem svojega brata trdilo it... “mirom Miloševičem iz Vranja je po- ubil svoien^K0 8°diSCo v Belgradu. Miloševič je hotel na ta način*® ^ zre,em poudarku, ker ie očetovega imetji Eostah edini dedič precejšnjega let in ima štiri otroke^ f Mi,0'levič "®r ,fe v sodilo na smrt na vešam,16!« "6iV !r5če°ie odklonilo priziv in ?asaCl>®k.® -SodfL v kratkem obešen. POtrdll<> kazen. Miloševič bo v Sanatorij za jetilne j« zaleta graditi ™Aar»ka za*“ Sk enUa je bila, da bo vse svoje Prihranke ^ “klade porabila za zgradbo tega santorija, ie s J, „ ® -L rejo še bajti, ki bi tudi gled podieb£aJd^ zahtevam sanatorija jetične. Na vsak način pa »N mav čez izaro« Nakaznice za življenjske potrebščine Uvedba izkaznic za življenjske jiotrebščine je zelo neprijetno odjeknila med ljudstvom na Koroškem. Preveč v živem spominu so Se zadnja leta svetovne vojne, ko se jo Jconzum urejeval s jiodobniini izkaznicami. Čeprav se propaganda z vsemi silami trudi, da bi prepričala ljudstvo, da uvedba izkaznic ni nikakor znamenje pomanjkanja življenjskih potrebščin, temveč samo sredstvo' za pravičnejšo razdelitev dobrin med narodom, se je vendar pojavila med ljudstvom velika bojazen, da bi se mogoče vendarle znale ponovili bridke preizkušnje pretekle vojne, ko so ljudje imeli sicer izkaznice, a se nanje prečosto ni nič prejelo. Pa že sama odmera življenjskih potrebščin vzbuja pomisleke. Tako je n. pr. določeno za vsakega odraslega človeka 280 gramov sladkorja na teden, dalje 63 gr kavinih izdelkov (kave in primesi); posebno nizka pa se zdi odmera mleka: za otroke pod 6 let je določenih po 7 desetink litra mleka na dan, za otroke nad 6 let po pol litra in za vse ostale od 14. leta dalje po dve desetinki litra mleka na dan. Izjemo tvorijo samo doječe matere, ki jim je odmerjenih tudi 7 desetink litra mleka na dan. Prav tako so ljudje v skrbeh, kako bo z dodelitvijo tkanin, blaga in obutve, ki zaenkrat še ni določena. — Bencin se oddaja samo še na podlagi posebnih izkaznic, ki jih izstavljata policija ali vojaška oblast. Zato pade v oči, da je avtomobilski promet v zadnjem času skoro popolnoma izostal. Redki inozemci se od časa do časa pojavijo na cestah, ker pa imajo velike težkoče pri nabavi bencina, je tudi teh vedno manj. Bilčovščaiti so v skrbeh Iz Bilčovsa pišejo: Ker sta se občini Bilčovs in Zg. Vesca združili v eno občino, je postala dosedanja občinska pisarna premajhna in bo treba, tako pravijo, zidati novo občinsko hišo. Pa tudi dom za Hitlerjevo mladino se bo baje po- stavil in celo nov dekliški dom. Torej kar tri hiše. Načrt je lep. skrbi nas samo to, kako bo naša občina mogla vse te hiše vzdrževati. Pri nas imamo tudi otroški vrtec. Seveda se voditeljica zelo varuje, da z otroki ne bi govorila slovensko. Tudi za ta vrtec nimamo pravega prostora in tako nameravajo v ta namen postaviti novo hišo. Po tem takem bomo postali prav mestni. Skrbijo nas naši otroci, ki z novim šolskim letom v šoli ne bodo mogli več govoriti slovensko. Otroci-začetniki pa znajo skoro izključno samo slovensko. Toda mi smo polni vere vase in bomo pogumno prenašali vse, kar nam bo naložila usoda. Naši dedje so služili graščakom, gradovi so razpadli, narod pa še živi. Ob obletnici smrti Vinka Poljanca Te dni je minilo leto dni, odkar je v Škoci-janu umrl koroški borec in voditelj župnik Vinko Poljanec. Slovenski dijaki so na njegovem grobu počastili njegov spomin s skromno slovesnostjo, kot jo dopuščajo trenutne razmere, ki so v znamenju prevelike napetosti, da bi se mogel takim t-enutkom dati primeren poudarek. »Koroški Slo- venec« posveča pokojnemu vodji topel spominski članek, iz katerega posnemamo: »Koroški Klovenri smo pred enim letom doživeli težko izgubo. Potrti smo stali ob svežem grobu na škocijanskem pokopališču. Pred nanii pa je vstajala velika podoba narodnega delavca župnika Vinka Poljanca. Letos, ko že raste na njegovem grobu cvetje, ki ga je tako ljubil, se nanovo vzbuja sjromin »veselega slovenskega fanta«:, kakor se je pogostokrat sam imenoval. Pre-često je nosil nagelj v gumbnici in zapel je, da je bilo veselje. Ljubil je koroško pesem, ki je odsev slovensko duše. Ponovno je dokazal to svojo ljubezen na številnih zborovanjih ip prav posebno kot vodja koroških pevcev, ki jso nastopali s slovensko koroško pesmijo po vseh večiih nie»««h Slovenije. Zdi se, da je v Vinku Poljancu odsevalo vse življenje koroških Slovencev. Pogledal je našemu človeku globoko v srce in poznal vse njegove lastnosti, dobre in slabe. Koroška zemlja mu je postala domovina, ki jo je vzljubil iz vse globine svoje duše, čeprav mu je zibelka tekla tam na lepem Štajerskem. Slovenska beseda, ki je naraven izraz slovenske narodnosti, je našla v škocijanskem župniku svojega vnetega glasnika. Od Pliberka do Šmohorja, od Sel pod Košuto do Djekš pod Sinjo planino je potoval na shode in prireditve, vedno znova je našim ljudem vlival novega poguma in nove vere v bodočnost, da pod težo razmer ne bi omagali. Razpoloženje, ki ga je ustvaril, ni bilo le pena na morju, globoke misli, podane v preprosti besedi, mešane s pristno šegavostjo, so zapustile trajni učinek: ljubezen do materne besede in povezanost z grudo.« * V Dobu pri Pliberku je padla po stopnicah 90 letna Mežnarjeva Jera in se smrtno ponesrečila. Pokojnica je bila izredno izobražena In delovna žena. Posebno priljubljena je bila pri mladini, ki jo je rada učila peti stare pesmi in ji tako lepo znala pripovedovali povesti, pa tudi izkušnje in doživetja iz svojega lastnega dolgega življenja._ V Nonči vasi pri Pliberku so na Marijin praznik praznovali 450letnico obstoja tamošnie cerkvice. »Marija na pesku« je poznana božja pot v Podjuni. Na Šadji pri Selah so te dni blagoslovili prenovljeno znamenje Brezmadežne, ob katerem se je pred 90 leti — po ustnem izročilu — zgodil čudež. Nekemu fantu se je na tem mestu prikazala Marija in mu obljubila svojo pomoč, ko bo težko obolel. Kmalu nato je fant zares zbolel in se zatekel za pomoč k Brezmadežni. Bil je zares ozdravljen. V spomin na to so vaščani r>o-stavili znamenje, ki pa je tekom desetletij začelo razpadati. Po pripovedovanju domačinov pa se je zadnje čase zopet neki fant iz Šajde zatekel na ta kraj, ker je hudo obolel na nogi in mnogo trpel. Bil je uslišan in ozdravljen. To je dalo menda povod, da so se kmetje iz Šajde zedinili in na istem mestu postavili novo znamenje v obliki male kapelice. Znotraj jo krasijo lepe nabožne slike in krasen kip Brezmadežne. Nove slike je izvršil dobro selanski slikar samouk Janko Ogris. Z Goriške, Krasa in iz Istre rejo še najti, ki bi tudi gled podnebja odgovaHal aajjftg Naročajte SlovenskTdom! ..vsem svojim potrebam. Navezana je na uvoz živine iz drugih, držav, predvsem na Jugoslavijo. Ta stvar pa je draga, kakor je pač drag vsak uvoz za državo, ki ima še toliko drugih potreb. Zato se v Italiji zdaj na vso moč prizadevajo, da bi dvignili povsod, kjer se le da, svojo lastno živinorejo. Istra in Goriška je posebno prikladna dežela za živinorejo. Treba ji je samo še posvetiti večjo pozornost. In to pozornost so ji v Italiji tudi res sklenili posvetiti. Le 12 odstotkov površine v Istri je danes pokrile s pašniki. Treba bi jih bilo na vsak način povečati. Gozdni predel v Istri obsega 42 odstotkov površine. Tu bi bilo treba poskrbeti tudi za dobre gozdne pašnike, po kraških predelih pš, kolikor bi se le dalo, pa zasaditi gozd. To ne bi bilo koristno le za kmete, pač pa gotovo v nič manjši meri tudi za državo, ker bi s tem zelo pozvdignila živino- rejo. Kmetje sami pa nimajo sredstev, da bi to dosegli, niti njihove zadruge in celo občine ne. Država bi morala dati za te stvari izdatno podporo. Istra ni tako bogata dežela, da bi mogla sama izhajati s tem, kr pridela. Gospodarsko stanje ljudi v Julijski Krajini je danes precej žalostno in se samo z žrtvami kmeta ne more zboljšati. Zalo bodo tukajšnji kmetje hvaležni vsakomur, kdor bi jim priskočil res na pomoč in sicer tako, da bi imel od tega tudi kmet kaj koristi in ne samo država. Za kratek čas v teh napetih dneh Da časi le še niso tako resni, priča dogodek, ki se je pripetil 2. avgusta v Pulju. Priredili so ob 6 zvečer ob morski obali oslovske dirke. Nabralo se je na teh tekmah toliko ljudi, ^kolikor bi jih bilo na drugo prireditev gotovo težko privabiti. Oslovske dirke so vendar le nekaj jx)se!>-nega, zlasti pa še v časih, ki jih zdaj preživljamo. 7,a tistega osla, ki bo prispel prvi na cilj, je bila določena precejšnja nagrada, prav za prav kar tri: radio aparat, kuhinjska posoda in šivalni stroj. Druga nagrada je bila štedilnik, tretja pa tapecirano pohištvo. Naslednjih osem (seveda ne oslov, pač pa njihovih gospodarjev) je pa dobilo tolažilne nagrade. Izseljencem iz Franclje Izseljenski duhovnik iz Francije Stanko Gritns poročai Zaradi vojnega stanja med Anglijo, Francijo in Nemčijo obveščam vse izseljence iz Francije, ki 60 v domovini, da je za sedaj povratek v Francijo nemogoč. Edina pot, ki nam je bila še prosta, nam je sedaj onemogočena. S tem preklicujemo V6a naša prejšnja navodila, ki smo jih sporočili po radiu in časopisju glede povratka v Francijo. Vsi naj ostanejo mirno doma pri svojih sorodnikih. Vsako spremembo glede povratka daje Rafaelova družba v Ljubljani, Tyrševa cesta 31. Pomanjkanji masa je opozorilo na umnejšo živinorejo Te dni smo brali v časopisju, da po italijanskih restavracijah sme dobiti vsak gdst na mizo le enkrat na dan ^ meso. Ni nobenega dvoma o tem, zakaj je italijanska vlada izdala ta odlok. Italija nima toliko živine, da bi mogla zadostiti Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. V Ponedeljek in torek, 4. in 5. t. m. od 18—19 prijava novih pevk in pevcev v sobi št. 6 v Vegovi ulici. — V torek ob 20 sestanek in vaja vsega mešanega zbora v Hubadovi dvorani. — V ponedeljek ob 20 seja odbora in rediteljskega odseka. — Odbor. Ravnateljstvo Srednje glasben* šole (državni konservatorij) opozarja: 1. da 6e sprejemajo novi gojenci še danes in jutri v konservatorijski pisarni. 2. Da bodo sprejemni izpiti od 6 do 10. t. m. 3. Bivši gojenci drž. konservatorija se lahko vpišejo na srednjo glasbeno šolo do 15. t. m. 4. Redni pouk se prične v ponedeljek 18. t. m. ob 15. Vpisovanje na visoko šolo (akademijo) bo začetkom meseca oktobra. Prve pokojnine iz zavarovanja delavcev za primer smrti Z uredbo ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje št. 21.031 z dne 17. marca 1937 je bilo določeno, da se mora zavarovanje za onemoglost, starost in smrt uveljaviti s 1. septembrom 1937. Od dne 1 9. 1937 jc Okrožni urad za zavarovanje delavcev začel predpisovati prispevke za onemoglost, starost in smrt in od tega dne so začele teči tudi pravice zavarovancem in njihovim svojcem po določilih zakona o zavarovanju delavcev in uredbi o tem zavarovanju. Dve leti je torej preteklo, ko se zavarovanje za onemoglost, starost in smrt že izvaja. Od tedaj so zavarovanci, ki so bili ves čas nepretrgoma zavarovani, pridobili zase in za svojo družino že sledeče pravice: Dne 17. avgusta 1938 je preteklo 50 tednov zavarovanja in od tega dne so že vračunava ča6 vojne službe in bolezni v prispevne tedne, in sicer1 z onim mezdnim razredom, v katerega j* bil zavarovanec uvrščen pred nastopom vojaške službe in pred obolelostjo, in sicer največ na osnovi Yt največje zavarovane mezde. Dne 2. avgusta 1939 ie preteklo 100 tednov in od tega dne lahko oni zavarovanci prostovoljno nadaljujejo zavarovanje, za katere je iz kakršnihkoli razlogov prenehala zavarovalna obveznost. Z 2. avgustom 1939 so pridobljene pravice za rente in podpore za primer smrti, če nimajo pravice iz nezgodnega zavarovanja, in sicer: 1. Do pogrebnine, če nimajo do nje pravice iz bolezenskega zavarovanja. Pogrebnina znaša za zavarovanca 30kratno zadnjo zavarovano mezdo. Za onega, ki dobiva nezgodno rento pa bi smrt ne bila posledica nezgode, pa znaša pogrebnina 30% njegove rente. 2. Do rente za otroka in to za vsakega zakonskega ali nezakonskega, ali pred onemoglostjo zakonito usvojenega otroka. Otroške rente znašajo K zavarovančeve pravice do rente in tečejo, dokler otrok ne izpolni 16. leta starosti. Po dopolnitvi 16. leta otrokom ni več mogoče podaljšati rent. 3. Podpore vdovi, in sicer rento za tri leta, ki znaša ‘A moževe pravice do rente. S ponovno omožitvijo renta preneha. Vdovec, ki sam nima pravice do večje rente, ima samo takrat pravico do te podpore, ako ne more zaslužiti niti 'A onega, kar zaslužijo zdrave osebe iste vrste in podobne izobrazbe v istem kraju in če ga je umrla žena vzdrževala. Vse otroške in vdovske rente ne morejo presegati zneska, do katerega bi imel pravico umrli zavarovanec sam. 4. Do podpore za roditelja ali deda in babico, če so onemogli in ne uživajo večje pomoči in če je zavarovanec zanje skrbel, in sicer največ za 3 leta po smrti zavarovanca in če z otroškimi in vdovsko rento ni izčrpan najvišiji po zakonu določen znesek. če pa ni roditeljev ali deda in babice, se sme ta podpora podeliti največ za tri leta vnučadi ali bratom in sestram pod 16. letom, če je zanje pretežno skrbel umrli zavarovanec. Do vseh teh dajatev imajo pravico zavarovanci in njihovi svojci, če so bili nepretrgoma zavarovani od 1. 9. 1937, ostali pa z onim dnem, ko so ali bodo izpolnili 50 tednov, oziroma 100 tednov zavarovanja. Okrožni urad opozarja članstvo na te pravice, da ne bi zamudili prijave, ker pravice zastarajo po enem letu od nastopa zavarovalnega slučaja. Ljubljana Šola Glasbene Matice ljubljanske sprejema gojenec danes ve6 dan v pisarni Gosposka ulica št. 8. Na zavodu 6e poučuje klavir, violina, petje, mladinsko pelje, vsi teoretični predmeti in orkestralni instrumenti. Jutri v torek se morajo zbrati vsi vpisani gojenci v Hubadovi pevski dvorani, in sicer gojenci za klavir ob 15, gojenci za violino ob 16 in za V6e ostale predmete ob pol 17. Tam bodo izvedeli, kateremu strokovnemu učitelju so dodeljeni,in z njim bodo določili vsaj provizorični urnik. Redni začetek pouka bo v četrtek 7. t. m. V letošnjem tednu Rdečega križa, ki bo od 17. do 23. septembra, bo treba plačati, kakor prejšnja leta za vsa navadna in priporočena pisma, dopisnice, razglednice navadne in vrednostne pakete in za brzojavke v tuzemskem prometu obvezno pristojbino 50 par v posebnih znamkah za Rdeči križ. Za ostale poštne pošiljke, kakor tudi za pošiljke, ki so po zakonu pristojbine proste, 6e ta pristojbina ne plačuje. Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani. Tombolske karte Rdečega križa v Ljubljani' so še na razpolago. Zaradi glavnega dobitka parcele 644 m2 v Šiški je zelo živahno povpraševanje po njih. Ne zamudite, da poskusite srečo! Z malim izdatkom boste pokazali tudi svojo naklonjenost samarjanski službi Rdečega križa. Kaj veste, če ne boste še potrebni te framoči. Kolesarska podzveza v Ljubljani je določila dirko DKSK »Edinstva« v št. Vidu sledeče gg. funkcionrarje: zvezni delegat in teh. referent g. Pleško Stanko, sodniki gg. Pogačar Franc, Schvvci-ger Rudi, Plankar Ivan in Bezlaj Ignac. Prosimo gg. funkcionarje, da zavzamejo svoja meda ob 12.30 na startu v Št. Vidu. — Kolesarska podzveza Ljubljana. Ljubljansko gledališče Drama — Začetek ob 20. 4., 5., 6. septembra zaprto. , Četrtek, 7. septembra: Velika skušnjava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Petek, 8. septembra: Upniki, na plani Izven. Znižane cene od 20 din' navzdol. Sobota, 9. septembra: zaprto. Opera — Začetek ob 20, Ponedeljek, 4. septembra: zaprto. Torek, 5. septembra: Ero z onega sveta. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Sreda, 6. septembra: zaprto. Četrtek, 7. septembra: Plesni večer na Izvirno slovensko glasbo. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Danes prične vpisovanje gledaliških abonentov za novo sezono 1939-40. Prijave sprejema uprava dnevno od 10 do 12 in od od 15 do 17 v vezi dramskega gledališča. Razpisani so: premijer-ski abonma, stalna abonmaja Sreda in četrtek ter reda A in B, Cene kot lani. Predstav dobi abonent 38, 20 dramskih in 18 opernih, odnosno operetnih. Lanskim abonentom so njihovi sedeži rezervira-n' do sobote 9. t. m. opoldne, od ponedeljka 11. t, m. dalje pa so vsi razpoložljivi sedeži na razpolago drugim interesentom. Uprava vabi vse prijatelje gledališča, da stopijo v krog stalnih posetni-kov naših predstav. Šport čez nedeljo te1 g 1 S8S 1 Ufa ifii { gg fll Hašk porazil Ljubljano s 3:1 (2:0) Še pred napovedano uto sta prišli na igrišče obe moštvi v naslednjih postavah: rdeči Haškovci v postavi: Cindrič—Gajer, Konstantinovič—Zele, Pajevič, Domačin—Medarič, Hitrec, Duh, Dukovič in Zupančič. Ljubljana v svojih zelenih dresih pa v naslednji zasedbi: Lindtner—Ceglar, Gomezelj—Vodišek, Pupo, Presinger—Jež, Cankar, Grintal, Šercer in Erber. Hašk j® nastopil torej v svoiji najmočnejši postavi . Manjkal mu je le dolgi Zmara v golu, katerega pa je sijajno nadomestil novi Haškov golman Cindrič, ki je danes — z veliko 6rečo sicer — ubranil nekaj tako lepih in ostrih strelov, tako da Hašku ne bo treba biti prav nič žal za Zmaro. V doglednem času bo imel v Cindriču še boljšega golmana kakor ga je imel doslej. Posebna pred-iost Cindriča pa je še v tem, da 6e zna sijajno postavljati. Poleg novega Cindriča smo na levem krilu opazili tudi starega ilirijanskega igralca Zupančiča, po domače Pikiča, ki 6e je iz Gradjan-skega preselil v Haška. Ljubljani pa je predvsem manjkal odločni in borbeni Bertoncelj v ožji obrambi. Prepričani smo, da Ljubljana danes z Bertoncljem v ožji obrambi ne bi izgubila tako, kakor je. Pa tudi sicer se danes našim igralcem ni kaij mnogo ljubilo. Zdi se, da so stvari, ki vrše v zraku in pogovori na ulicah vplivali tudi na formo, odločnost in borbenost slovenskega Ugaša z izjemo nekaj minut v začetku prvega polčasa in prvih dvajsetih minut drugega polčasa, ko je Ljubljana gospodarila na igrišču. Prve dve tekmi v hrvatsko-slovenski ligi edino slovenskemu zastopniku nista prinesli nobene pike in razmerje v golih 8:1. Krepko smo se še držali na zadnjem mestu med desetimi klubi. Škoda .. . Upali smo več. Kratek potek igre: Ljubljana takoj v začetku ostro napada. Igra je hitra, živahna in lepa. S kratkimi pasovi in po Erberju skuša priti Ljubljana do nasprotnikovega gola. Lep predložek desnega krila Ljubljane Ježa. Erber ostro strelja na gol, toda golmanu v roke. Haškov golman Cindrič je že takoj ob prvem strelu na svoje svetišče pokazal, da mu bo težko kaj zabiti. Ljubljana še naprej učinkovito napada. Zdi se, da ob taki igri Ljubljana nikakor ne more izgubiti; Toda^ltaj kmalu se znajde tudi Haškovo moštvo. Hašk se razigra in začne pritiskati tudi na drugo stran igrišča. Glavna moč poleg hitrega in okretnega Medariča je še v Haškovem napadu še vedno Hitrec. Ta stari in prebrisani igralec še vedno zaostaja za ostalimi igralci v napadu, vendar zna sijajno graditi igro, deliti žoge in kadar je potrebno tudi ostro, učinkovito in natančno streljati. Zlasti dane« je bil prav dobro razpoložen. V 14. in 15. minuti se je dobro izkazal Lindtner. Dva hitra protinapada Ljubljane in dva ostra strela Ježa in Grlntala se končata v golmanovih rokah. V naši obrambi in k rilski vrsti je zlasti slaba leva stran. Naši premalo pazijo na nevarno Haškovo desno krilo Medariča, ki je večkrat nepokrit. To je bil povod za prvi gol. V 20. minuti je čisto nepokriti Medarič lepo predložil Duhu, ki ni mnogo okleval, ampak takoj streljal na gol. Lindtner je malo opletal z rokami in že je bila žoga v mreži. 1:0 za Haška. Ljubljana se skuša uveljaviti s protinapadi, vendar ne preveč uspešno. Slabo in netočno dodajanje ne more roditi uspeha. Kmalu ponovi obramba isto napako. Nevami Medarič se še vedno prosto sprehaja po igrišču. Lep predložek z desne strani Hitrec sijajno izrabi in strelja naravnost v desni kot gola. Žoga je dobesedno obtičala v desnem gornjem kotu mreže. Strel je bil oster in natančen. Oba prva gola sta padla na isti način in oba gola bi ožja obramba ob malo večji pazljivosti lahko preprečila. Ljubljana ne klone in izvede v svojem moštvu malo rošado. Pupo gre na desno zvezo, Šercer za srednjega pomočnika, Cankar pa na desno krilo, Jež se pa poirtakne na levo zvezo. V tej postavi igra potem Ljubljana do konca. Tik pred koncem prvega polčasa se šepajoč odstrani iz igrišča Dukovič, ki pa v drugem polčasu takoj spet nastopi. Tik pred koncem Pupo za las zgreši Cindričev gol. Z rezultatom 2:0 gredo igralci na desetminutni počitek v kabine. 3:1. .J ' Prvih dvajset minut drugega polčasa popolnoma pripada Ljubljani. Hašk j« skoraj izginil iz igrišča in ves čas se igra samo na Haškovi strani. Naš napad ustvari nekaj ostrih in lepih napadov. Pred Haškovim golom je velika'Nervoznost, Ven* •> dar Haškova obramba ne izgubi' živcev. Konstan- i tinovič in Cindrič, sta vedno na .mestu. Nekaj gre pa še čez, kar gledalci Videli je v golu^ V fbaj-sti minuti se ponovno sijajno izkaže Haškov golman. Z drznim skokom na noge Erberju je Cindrič rešil siguren gol. Oster Haškov napad lepo brani Lindtner. Končno se tudi LjubljatM nasmeje sreča. V petnajsti minuti'da Cankar lepo z desnega krila na levo Erberju, slednji Grinfalu hi že je žoga v mreži. 2:1. Cindrič fe sicer skušal posedovati, toda zastonj Častni gol, ki fta ie dosegla Ljubljana je v tem delu igre več kot zaslužen. Kmalu pa se Hašk otrese Ljubljane in začne napadati. Igra po^ staja odprta In se začjne pomalfern prenašati na ljubljansko polovico igrišča. V 36. minuti prodre? med obema branilcema Ljubljani levo kriki Haška Zupančič, se znajde pred brezmočnim Lindtnerjem in postavi končni rezliltat 3:1. Ljubljana čuti, da nc bo mogla več izravnati in začne popuščati. Rezultat se ne menija na nobeni strani več. Tekmo je sodil v odličnem slogu, z avtoriteto in brez napak Zagrebčan g. Bažant. Na igrišču pa je bilo kakih 800 gledalcev. Tabela hrvatsko-slovenske lige? Gradjanski 2, 2, 0, 0, 8:0 4 točke. Hašk 2, 2,' 0,'O, 7:2'4 točke. Sašk 2, 2, O, O. 3:2 4 tofike. Slavi ja (Os jek) 2, 1, 1, 0, 7.:4 3 točke. Bačka 2,‘1. 0, 1,"4:6 2 točki. , Concordia 2, 0, 1, 1, 2:5 1 toSka. Varaždinska Slavija 2, 0, L 1, 0:1 1 točka. Hajduk, Split 2, 0, 1, 1, 1:2 1 točka. Split 2, 0, 0, 2, 2:6 0 točk. Ljubljana 2, 0, 0, 2, 1:8 0 tofck. Velike avtomobilske dirke v Belgradu krogu prekiniti vožnjo, ker ga je pri odskoku zadelo krmilo v prsa in ni mogel dirke nadaljevati. Italijan Belgrad, 3. septembra. Danes dopoldne ob 11 so se pričele v Belgradu motociklistične in avtomobilske dirke na poti okoli Kakmegdana. Ob 11 se je pričela najprej propagandna motociklistična dirka. Startali so najprej motocikli 250 ccm na 22 km 352 m dolgi progi. V prvi dirki je zmagal Dušan Breznik (Motoklub, Ljubljana) s povprečno hitrostjo 52 km na uro. Vozil je 14.29. Drugo mesto je zavzel Boro-savljevič (Belgrad), tretje mesto pa Stojič (Belgrad). Dirka s prikolicami na progi, ki je bila dolga 13 km 97Q m: 1. Damilič Spiro, 2. Mastak, 3. Vrkovič. V propagandni tekmi motociklov 750 ccm, na kateri so tfiKmovali policijski stražniki v Belgradu, je zmagal Čorak, ki je vozil 9.35.3 na okrog 13 km dolgi progi, s povprečno brzino 86 km na uro. Drugi je bil Margetič, tretji Vukotič. Vsi so vozili na »Indian« motorjih. Peta dirka z motocikli do 1000 ccm: skupno 15 krogov, oziroma 41 km 910 m. Startalo je 12 tekmovalcev: 1. Jurčič (Zagreb) 24.2 tri petine na motorju BMW 6 povprečno brzino 104 km 700 m na uro. Drugi Cihlar Jože (Slovenec), startal je za Belgrajski motoklub na motorju BMW: 24.45 tri petine. Cihlar je imel majhno nesrečo, ker je pri dvanajstem krogu padel, toda ni dobil nobene težje poškodbe in je nadaljeval borbo, če ne bi bil padel, bi najbrž dosegel prvo mesto, ker je izvrstno vozil in dosegel povprečno brzino 102 km 100 m na uro, 3. Uroič (Zagreb) na motorju »Puch« s povprečno brzino 101 kilometer na uro. Zatem je bila majhen odmor, nakar so se pričele avtomobilske dirke, in sicer z avtomobili 750 do 1600 ccm. Startalo je pet tekmovalcev na 27 km 940 m dolgi progi. Zmagal je Hormanek (Čeh) s povprečno brzino 85 km na uro. Drugi je bil Bogdanovič (Belgrad) s povprečno brzino 81 km na uro, tretji Savatič (Belgrad) s povprečno brzino 75 km na uro. Inž. Savatič je bil najstarejši tekmovalec, a se je kljub svojim 60 letom zelo dobro držal. Nato se je vršila dirka športnih avtomobilov 2100 ccm na progi 41 km 910 m — petnajst krogov. 1. Brim (Belgrad) na avtomobilu BMW s povprečno hitrostjo 113 km na uro. 2. Wenkel na istem motorju. Osma dirka športnih avtomobilov z avtomobili 3100 ccm na 41 km dolgi progi. Prvi je bil_Romun Jean Caltiani na avtomobilu »Alfa Romeo«. Drugi je bil Vučimirovič (Belgrad). Zatem je po polurnem odmoru sledila najintere-santnejša dirka, v kateri so dirkali avtomobili nemških tvrdk »Auto-Union« in »Mercedez-Benz«, ki so imeli ^50, konjskih sil. Pri tej tekmi, ki je znašala 50 krogov, skupno 139 km in 700 m, so nastopili štirje tekmovalci, in sicer Italijan Nuvolari, ki je vozil na »Auto-Union«, potem von Brauchitsch in Lang, ki sta vozila na »Mercedes-Benz«, ter Miiller na »Union« in Raiko Bagdanovič. Nuvolari je bil stalno na čelu. Vršila se je interesantna borba med Langom in Brau-chitschem z* drugo mesto. Lang je pa moral po 12. Nuvolari je vozil vso dirko zelo previdnb, vendar pa v krasnem stilu. Dosegel je brzino 127 in pol km na uro. Rezultat je bil sledeči: 1/ Nuvolari, 2. von Brauchitsch, 3. Miiller, 4. Bogdanovič. Dirkam je prisostvovalo okrog 75.000 gledalcev, ki so od 11 do 6 zvečer Vztrajali na svojih mestih. Dirke so bile v Vsakem 6ziru dobro organizirane in razen majhne nesreče ni bilo nobenih težjih nezgod, tako da so se dirke izvršile v popolnem redu. Državno plavalno prvenstvo Moški: Bjelovar, 3. septembra. Včeraj in danes so bile tukaj na lepo urejenem kopališču Draženovac tekme za prvenstvo Jugoslavije, Dpseženi so bili dobri rezultati. Na tekmovanju so manjkali naši odlični plavalci dr. ilfan, GrkiniČ in inž. Gazari. 100 m prsno: 12 tekmovalcev. 1. Cerar (Ilirija, Ljubljana) 1:13.9, 2. Bijelič (Belgrad) 1:19, 3. Laškarin (Maraton, Maribor) 1:20.4, 4. Korin (Viktorija, Sušak) 1:23.2, 5. Bafbieri (Jug, Dubrovnik) 1:23.2, 6. Hribar (Iilrija) 1:23.2. 150 in prosto: 4 tekmovalci. Do 800 m sta se borila Žižek in Bala, nato pa je dubrovniški Slovenec Žižek okrepil tempo in prešel v vodstvo. 1. Žižek (Jug. Dubrovnik) 21:13.8. 2. Bala (Vojvodina, Petrovgrad) 21:21.3, 3. Mihalek (Ilirija) 22:38.7, 4. Bajca (Jug, Dubrovnik) 22:59.4. 200 m prosto: 1. Žižek 2.16 (nov jugoslovanski rekord), 2. Defilipis (Viktorija) 2.22.4. 3. Kur-tini (Viktorija) 2.22.4, 4. Lovro Stakula (Jug, Dubrovnik) 2.28. V drugi skupini so nastopili: Frič, Ilirija 2.29, 2. Pelhan, Ilirija, 2.30. 100 m prsno: Lovro Stakula 1.01.8, 2. Žižek 1.02.4, 3. CiganOvič 1.03.2, 4. Defilipis 1:03.2. 100 m hrbtno: 1. Ciganovi« 1:13.2, 2. Marčič 1:14.7. ' ? :‘- 200 m prsno: 1. Cerer (I.) 2:48.2 (najboljši letošnji rezultat), 2. Kohn (Viktorija) 2:57:6. 400 m prosto: 1. Žižek 4:57.5, 2. Defilipis 5:11.6. ' *■ ***» - i"| Voda v bazegv ie bila lažja od morske vode in je ugajala samo 'Sfbvencem. ■ • Zenske plavalne tekme ------------ ženske: , Crikveniea, 3. septembra. Čeprav ni bilo velike konkurence, vendar so bili gledalci s tekmovanjem zadovoljni. Doseženi so bili sijajni rezultati, Kot prva točka je bilo plavan je na 400 m prosto, v katerem je nastopila samo Ilirijanka Draguša Fine in dosegla prav lep čaš 6:18.5. Danes dopoldne se je tekmovanje nadaljevalo. 100 m prsno: Werner (Ilirija) 1:32. Boljše od državnega rekorda! 2. Martin (Ilirija) 1:33.7. 100 m prosto: 1. Beara (Jadran, Split) 1:13.7. Mnogo boljši rezultat od državnega rekorda! 2. Fine Praguša (Ilirija) 1:14.5. Tudi boljše od državnega rekorda. 200 m prsno: 1. Werner (Ilirija) 3:24.4, 2. Mariin (Ilirija) 3:32. 100 m hrbtno: Nastopila je samo Smolik (Viktorija) 1:23.8. Boljše od državnega rekorda! Ilirija je kot klub zmagala in dobila za darilo športno uro. Plavalni referent je izbral sledečo reprezentanco za tekmo Jugoslavija : Madžarska 100 m prosto: Beara in Fine Draguša, 100 m hrbtno: Smolik in Vimer, 200 m prsno: Boršič in Werner Dita, 400 prosto: Fine Draguša in Krm-potič, 3 X 100 m: Smolik, Werner in Beara, 4 X 100 m: KrmpotiČ, Boršič, Fine Draguša in Werner Dita. Tekma bo 10. septembra na Su-šaku. Ostali rezultati v slovensko-hrvatski ligi Split: Hajduk : Slavija (Var.) 0 :0 Sarajevo: Sašk : Split 2:1 (1:0), Osijek: Slavija : Bačka 5:2 (3:1), Zagred: Gradjanski : Concordia 3 : 0 Damski tenis Jugoslavija : Madžarska 3 : 2 Kova? : Koermoeczjr 2:6, 6:4, 3:6. Sernec : Somogy 0:6, 0:6. Finale za Davisov pokal Newyork, 3. sept. b. Avstralija : USA 1:0 *» Avstralijo. Trzin Letošnje poletje se je ustanovila pri nas »Sadjarska podružnica« in si je že zgradila lepo in moderno sadno sušilnico, ki je največja v kamniškem okraju. Na Mali Šmaren se bo otvorila s primerno prireditvijo po sledečem sporedu: 1. Ob treh popoldne blagoslovitev in petje mešanega zbora. 2. Govori zastopnikov sadjarstva. 3. Po otvoritvi prijetna domača zabava v blij-nji gostilni Narobe. Tekme LNP Dane« dopoldne so bile na treh igriščih tri tekme za prvenstvo LNP. Na splošno lahko rečemo, da klubi niso nastopili v svojih najboljših postavah, ker je marsikateri igralec bodisi tega ali onega kluba, manjkal. Zlasti se je to poznalo Kvobodi, pri kateri sta manjkala oba branilca. Vse tri tekme so bile dopoldne, in sicer Reka : Hermes na igrišču Reke na Viču, Mars in Bratstvo z Jesenic za Kolinsko tovarno, Jadran : Svoboda pa na igrišču Ljubljane. Reka : Hermes 3 : 2 (2 :0) Tekma se je na zelenem polju končala malo po 12. Vendar s tem vsa reč Se ni zaključena. S to tekmo bo imel najbrž še precej opravka ka- Hajduk (Sarajevo) premagal v rokoborbi SSK Maraton (Maribor) Maribor, 3. septembra. Snoči, v soboto 2. t. m. se je v dvorani Zadružne gospodarske banke nadaljevalo tekmovanje za državno prvenstvo rokoborb med Maratonom, prvakom dravske banovine in banovine d Hrvatske ter RSK Hajdukom iz Sarajeva. Prvega tekmovanja, ki ga je določil težkoatletski Savez v Sarajevu, se Maraton ni mogel udeležiti zaradi tehničnih, predvsem pa finančnih’ zaprek. Klubu, ki se vzdržuje le z lastnimi sredstvi, skoraj ni mogoče žrtvovati težkih tisočakov le za eno. borbo, čeravno gre za prestiž slovenskega športa. Na ta način je dobil Hajduk prvo borbo brez tekmovanja. Nenadoma pa je prišlo v petek brzojavno obvestilo zveze, da se v soboto vrši v Mariboru revanžno tekmovanje, na katerega pride sarajevski Hajduk s svojim moštvom. Razumljivo, da'Maraton ni mogel v tem kratkem času sestaviti svojega najboljšega moštva, pa je moral na-i stopiti proti nevarnemu in močnemu nasprotniku; v na naglo roko postavljeni sastavi. Tekmovanje je sodil savezni sodnik Katali-, nič, stranska sodika pa sta bila Kebrič in Ra-f dovan. V prvi točki (bantam kategorija) sta nasto-1 pila Dolinšek Maks in Hopek. Državnemu prvaku Hopeku je mladi Dolinšek nudil tak odpor, da je izgledalo, da' bo nasprotnikjedva zmagal po točkah. S tehnično napako pa je Dolinšek v 17. minuti omogočil Hopeku zmago s tušem. V perolahki kategoriji - je nastopil Dolinšek Ludvik (M), katereffiu pa Hajtftik rii postavil tekmeca, pa je Dolinšek zmagal s 3 : 0. V lahki kategoriji sta nastopila Babič (M) in Kalažič. Odlični Rabič je iiil v veliki premočiv ter je nasprotnika imel večkrat v nevarnem prir jemu, Kalažič ga je. pri oprostitvi nevarnega prit. jema hudo ranil, tako da je Babič bil prisiljen, da se v 19. minuti uda. V welter kategoriji sta nastopila Blatnik (M)' ^ in Uzelac. Državni prvak Uzelac ni mogel ničesar proti odličnemu Blatniku, ki ga je v 10 minutah položil na lopatice. Sodnik pa te Blatnikove zmage ni priznal. Šele po borbi po točkah je imel Uzelac prednost za eno točko in zmagal s 3 : 1.. Srednja kategorija: Verbošt (M): Ivanič. Odlična državna prvaka sta si enakomerno merila moči, vendar Ivanič ni bil kos dobro razpoloženemu VerboŠtu, ki ga je presenetil in v treh minutah položil ria lopatice. V poltežki kategoriji sta nastopila Orešnik (m) in Osim. Orešnik je v odličnem stilu premagal svojega nasprotnika v 5. minutah. V težki kategoriji sta se pomerila Vidic (M) in Miletič. Nasprotnika sta bila enakovredna. Po 12. minuti uspešne borbe se je posrečilo Miletiču, da je z obilno težino svojega telesa premagal svojega za več kot 25 kg lažjega nasprotnika. Stanje točk po končanem tekmovanju je bilo 10 : 12 za Hajduka. Kolesarske dirke za prvenstvo Maribora Maribor, 3. septembra. Po dolgem času so s.e naši, kolesarji odiočili za kolesarsko dirko, ki sta jo priredila Mariborska kolesarska podzveza in SK Železničar. Rezultati so: Dirka juniorjev, 11 -krogov (krog 430 m). "Startalo je 10 dirkačev. 1. Šprah Franc (Zelezni-,čar) 12:12.3/s, 2. Just Ivan (Poštela-Hoče), 3. Gr-.mek Anton (Tekstilni kolesarski klub), 4. Lukan Avgust (isti klub), 5. Šoher Anton (Z). Dirka ciljev, 25 krogov. 1. Sodec Karel (Maraton) 35 točk, 2. Šprah Franc (2), 3. Lukan Avgust. (Tekstilni kolesarski klub), 4. Šketa Ignac Tolažilna dfr&a, 10 krogov. 1. Šoher (Želez* zenski' odbor Ljubljanske nogorrmrne jr»e*e. — V drugem polčasu, ko je vodil Heermes z 2:1, so reškega napadalca v kazenskem prostoru pred Hermesovim golom zrušili po tleh. Sodnik je pokazal na 11 metrovko, kar je pa med Hermežani vzbudilo silovito nejevoljo, tako da se je zgodilo celo, da se j? hermežanski branilec Klančnik lotil s pestmi celo sodnika. 11 metrovka, ki jo je prisodil Reki sodnik Jenko, je bila povsem opravičena in na mestu. Reakcija hermežanskih igralcev prpti sodniku g. Jenku, ki ni imel med igralci preveč avtoritete in je že skraja dovoljeval preostro igro, bo imela prav gotovo še močan odmev za zeleno mizo. Tak način obračunavanja na igrišču moramo s športnega stališča najostrejša obsoditi. Ves listek tekme je bil precej nediscipliniran. Hermes je v prvi polovici igre zboljšal tehnično igro, pritisnil Rečane na njihovo polovico igrišča. Če bi Hermes tempo zdržal do konca, bi prav gotovo odšel z igrišča kot zmagovalno moštvo. Tako pa je vzdržala Reka in zato tudi zmagala z enim golom razlike. Sodnik je bil v drugem polčasu tudi prisiljen izključiti po enega igralca od Hermesa in od Reke. Jadran : Svoboda 5:0 (2:0) Odsotnost najboljših igralcev iz svojega moštva je danes dopoldne občutila zlasti Svoboda. Podlegla je Jadranu z visokim rezultatom 5 :0, kar gre predvsem na račun slabe obrambe Svobode.' Dobro usidrani napadalni kvintet Jadrana je to i'a pa ko v moštvu Svobode dobro izkoristil. TeVno je v redu vodil g. Dorčec. Mars : Bratstvo (Jesenice) 2:1 Odsotnost treh najboljših igralcev Bratstva v napadu je najbrž veljala Bratstvo tudi izgul