V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, torek, 31.7.1984 CENA 18 din Glavn. uredn.k: Igor Slavec Odgovorni urednik Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo St. 58 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Bled je poln Bled Ze junuo je ^ n<> Hl('(iu »'(.)Vsod li!ko f1" do dTsO-si turistični delavc, zadovoljno mol, roko. ^Tnoletno so/ono bomo lahko pokrili primanjkljaj £U*t mesecev. Julija pa jo bi! obisk turistov, do-iimSKin . - uu-du prenočevalo ^s^nai^-v^nU potih lelih. V primerja-«K»tu,ljl j-jiijcm oh |o kak dao celo do tisoč vec. t!":\,Jtlv,loMo.uMdc1.karl014.jih JTe rnako zaostajajo Angleži, ki jih Sv -le os prišlo m 22 julija pa je na Bledu letovalo tud, .»75 Nem-S' Prish so tud, ./ drugih evropskih dr/av. Bhznje-^in H » njega v/hoda. celo i/ Latinske Amerike . . . Xa Bledu je ietos mednarodno zastopstvo kar 28 na- rodnosti^ nastanila v hotelih, ki letos Večina gostov s jt Toda med 1805 go- ^»eto^o^^o^ P-stebmh sQbah (te so |e. 11 Jt',,eJ zasedene) i j med 503 gosti le 86 domačih. :os slfbo^zasedcnt) j kjer 22 juh)a šo_ Nekaj vec .1 ih jt ^ Kamp ^ ^ -.orilo 1271 tu s ov, a si JiP domovih> kjer je .otovo ??e™^ V tujcev pa 25. Tud. domači gost-domačih turistov .547. ujet p^ za oddlh hote, ebii radi letova,, nal d; cena Bled je Toplice ali t ar k, ko ?iiml jugoslovanskimi turi- r'a^rei m,^d"c; k,"r so so oono do nodavnega oblo rtičn.mi s"f'~'■ Lh merilih. Tako za domačega go- rn!BofXgt hou'I. "mvoč tudi pivo v restavraciji ^^Vietv^r^ najfcoljso po-Bl6d 16 'd,tv Turkom prirejajo jadralne regato ^/tiTnllje lahko so pomorijo v golfu, -nano |e Blejski plctnarji čakajo, da si turisti začele na otok. tudi kvar topi rsko prvenstvo v bridgeu ... Ni da bi naštevali številne prireditve, ki naj obogatijo turistični Bled. V sezoni, ki je julija na višku, na Bledu prevladujejo gostje, ki so jih najbolj veseli. Petični turisti, ki rudi globoko sežejo v denarnico, si seveda veliko privoščijo in so tudi zelo zahtevni. Kaka polovica blejskih turistov pa prihaja letovat z agencijo. Ti že doma odštejejo znesek, namenjen počitnikovan ju, na Bledu pa bolj ali manj z zaprto denarnico romajo okoli. Vendar bodo letošnji turistični rezultati ob koncu sezone najbrž kljub takšnim gostom razveseljivi kot že dolgo ne. _ D. Z. Žlebi r . fini razprodam Au Bledu je marsikaj lepega, toda tržnica prav gotovo ni med biseri. Obetajo, da bo po kmečki ohceti bo-Ije. ~JĆSENJČTiNKRANJ PRAZNUJETA Zadružna enota na Jesenicah Jesenice — Z novo samoupravno organiziranostjo, za kakršno so se izrekli kmetje jeseniške in dela radovljiške občine, ima KŽK-jeva temeljna organizacija kooperantov dve zadružni enoti — v Radovljici in na Jesenicah. Jeseniška enota bo zaživela sredi avgusta, ko bo dobila svoj sedež v prostorih Hortikulturnega društva na Titovi 65. Enotno bo vodila Duša Boštjančič, za pospeševanje kmetijstva pa skrbela Mar-janca Nadižar. Enota bo pomembna pridobitev za kmete iz jeseniške občine, saj jim potlej ne bo treba za vsako malenkost na sedež zadruge v Radovljico. Skladišča gnojila in ostalega reprodukcijskega materiala bodo še naprej v Ratečah, Podkorenu, Dovjem in na Koroški Beli. (cz) Marljivi mladi delavci Jesenice — Mladi v jeseniški železarni imajo stalno mladinsko delovno brigado, kar je pravzaprav redkost celo v tako velikih delovnih organizacijah kot je jeseniški kolektiv. Mladinska delovna brigada se imenuje Železar, vanjo pa je vključenih okoli 80 mladih, ki sodelujejo tudi na številnih lokalnih mladinskih delovnih akcijah. Tako so letos mladi v temeljni organizaciji livarna sami izdelali kalupe, katerih vrednost znaša 800 tisoč MEDNARODNI GORENJSKI SEJE kranj, 10 ~ 19.8.84 Odločitve v rokah delavcev 7.c ko smo lani nekako v tem čusii sprejemali dokument o dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije, je bilo jasno, da bo zdravljenje gospodarskih razmer težavno, zapleteno in predvsem dolgotrajno, '/.daj, ob letu, ko preverjamo ali smo zastavili gospodarjenje v duhu sprejetega programa, ugotavljamo, da nam gre izpod rok še počasneje in težavneje, kot smo v začetku mislili. Nihče se sicer ni slepil, da je samo stabilizacijski program že dovolj za gospodarski preobrat o katerem že nekaj let resno govorimo in si zanj prizadevamo. Žal pa ravnamo in mislimo še po starem vzorcu, po katerem stiio tudi zabredli v sedanjo krizo. Stabilizacijo še vedno razumemo le kot odrekanje, zategovanje pasu, vsakovrstno zmanjševanje porabe, ne razumemo pa je dovolj kot novi način gospodarjenja, ki zahteva naslanjanje na to, kar pač zmoremo sami; iz valov gospodarske krize se moramo znova z lastnimi močmi potegniti na zeleno vejo. V zadnjih razpravah je bilo ob ocenah enoletnega uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije znova poudarjeno slišati zahteve, kako morajo biti delavci popolni gospodarji svojega dela in s tem seveda tudi celovito vključeni ne le v izvajanje pač pa tudi v oblikovanje odločitev, ki jih narekuje program gospodarske stabilizacije. Praksa očitno hodi drugačna pota, kot pa smo se odločili z ustavo in zakonom o združenem delu. Od monopolnega položaja skupin odločanja izven združenega dela je kot kaže sila težaven prehod k praksi, v kateri o razširjeni reprodukciji, o investicijskih odločitvah dejansko govore in odločajo delavci. Vsakdanja praksa tak način ravnanja vedno znova potrjuje. Kljub velikim besedam, da tako ne gre, da je treba stvari spremeniti, pa le ostaja pri starem. To, da delavec še ne »komandira« s sredstvi družbene reprodukcije v celoti, pa seveda pomeni, da se tudi v celoti ne more zavedati, kako je dohodek njegove temeljne organizacije in njegov osebni dohodek odvisen od njegovega upravljanja in odločitev glede sredstev, ki so rezidtat minulega dela. Očitno je v tem dobršen del odgovora na vprašanje, zakaj se nam program ne uresničuje v celoti. Za preobrat v gospodarjenju je očitno potreben tudi preobrat v naši miselnosti — tega pa žal še nismo dosegli. L. M. Krediti za projekt ISKRA 2000 Kranj — V prilogi Dogovora o temeljih družbenega plana Slovenije za obdobje 1981—85 je v spisku naložb, pomembnejših za povečanje izvoza na konvertibilno področje najti tudi Iskro — Telematiko in njeno proizvodnjo novih zasebnih telefonskih central sistema Iskra 2000, telefonskih aparatov in sekretarskih naprav. To je proizvodnja, ki zagotavlja najmanj 50 odstotkov celotnega prihodka z izvozom blaga in storitev na konvertibilno področje: Iskra — Telematika izvozi trenutno 84 odstotkov vse svoje Proizvodnje. Če bo Iskra — Telematika hotela svoj izvoz na konvertibilno področje obdržati, bo morala svojo proizvodnjo telefonskih naprav nujno posodobiti, iti v korak s svetom. Zato so se delavci Iskre — Telematike odločili za novo investicijo. Razširitev in posodobitev te izvozno tako interesantne proizvodnje zahteva izgradnjo dveh objektov in sicer na Labo-rah v izmeri 10.106 kvadratov, v katerih so všteti proizvodni in skladiščni prostori, komunikacije, garderobe in sanitarije, družbena prahrana, servisni prostori in zaklonišče, v Ljubljani, za Montažno servisno organizacijo Iskre v Stegnah, pa v izmeri 2.738 kvadratov. Potrebna pa bo tudi nova oprema. Velik del te predstavlja razni instrumentarij, ki je namenjen za medfazno in končno kontrolo izdelkov, pa tudi vhodno kontrolo raznih sestavnih delov. Novi stroji bodo potrebni tudi za povečanje zmogljivosti za izdelavo tiskanega vezja. Predvideno je tudi povečanje kapacitet pomožne dinarjev, v jeklovleku so zbrali staro železo in njegovo vrednost ocenili na 300 tisoč dinarjev. Udeležujejo se še številnih drugih akcij. Mladinsko prostovoljno delo na Jesenicah se srečuje z enakimi težavami kot drugod: za akcije med šolsko mladino ni zanimanja, sodelujejo večinoma delavci, ki so zaposleni. Za Jesenice je značilno, da je večina mladih delavcev, ki so delovni tudi v svojem prostem času, iz drugih republik in pokrajin. D. S. • ugodni nakupi blaga široke potrošnje • sejemske cene • kmetijska in gozdarska mehanizacija • tradicionalni večerni zabavni program orodjarne, mehanske obdelave sestavnih delov in galvanike ter drugih strojev, kot so stroji za izdelavo plastičnih mas, strojev tlačnega liva in podobno. V novi proizvodni hali bo razporejena montaža zasebnih elektronskih central s končno kontrolo teh central, montažo tiskanega vezja za telefonske aparate in slušalk. Uvozna oprema bo uvožena iz Švice in Zahodne Nemčije. Projekt Iskra 2000 spada v okvir postopnega osvajanja nove tehnološke generacije telefonskih terminalov ter hišnih telefonskih central: vse je popolnoma elektronsko, vse je rezultat lastnega znanja, večletnega razvoja v okviru projekta hišnih central Iskra 2000 (od 16 do 2000 priključkov), s sodobno koncepcijo prenosa računalniških podatkov in povezovanja v kompleksne mreže. V Iskri — Telematiki računajo/da bodo 80 odstotkov materiala za novo proizvodnjo dobili na domačem tržišču. Nova investicija bo zahtevala le 90 dodatnih delavcev, od teh 66 v Kranju in 24 v Ljubljani. Predvidena pa je boljša kvalifikacijska struktura delavcev: iskali jih bodo v vrstah štipendistov, učencev strokovnih šol. Celotna investicija bo stala za oba obrata, v Stegnah in v Kranju, tri milijarde in pol. Denar bo Iskra — Telematika dobila delno' iz združenih sredstev sozda, iz inozemskih kreditov, iz kreditnih pogodb z domačimi dobavitelji in od Ljubljanske banke. Na zadnji seji kreditnega odbora Temeljne banke Gorenjske v začetku julija je projekt Iskra 2000 dobil odobren kredit v znesku 841 milijonov dinarjev in garancijo za del inozemskega kredita. Iskra — Telematika naj bi začela z gradnjo nove proizvodne hale v drugem polletju 1984, gradnja naj bi bila zaključena oktobra 1985, februarja 1986 bi morala biti investicija zaključena, aprila 1987 pa naj bi v novih prostorih stekla poskusna proizvodnja. D. D. ■ 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK. 31.JUIUA 1984 V Podmežakli so ob udeležbi borcev Prešernove brigade in Jeseniško-bohinj-skega odreda odkrili spominsko ploščo v spomin na hrabro akcijo Prešer-novcev in ob 40-letnici ustanovitve jeseniško-bohinjskega odreda — Foto: D. Sedej V spomin na pogumno akcijo Na Jesenicah so odkrili spominske obeležje ob 40-letnici vdora Prešernovcev na Jesenice in mobilizacijo delavcev na prisilnem dela — 40-letnica ustanovitve Jeseniško-bohinjskega odreda Jesenke — V okviru letošnjega občinskega praznika so v soboto, 28. julija, odkrili spominsko obeležje v Podmežakli in pripravili srečanje borcev udarne brigade France Prešeren in borcev jeseniško-bohinjskega odreda. V spominskem parku Podmežaklo je o drzni akciji vdora Prešernove brigade na Jesenice spregovoril Stane Prezelj. Borci so pred 40. leti nenadoma morali zapustiti Primorsko ter so se preko Jelovice in Pokljuke premikali proti Jesenicam, ki so bile polne okupacijskih enot. Jesenice so bile zelo zastražene, vendar so bili pogumni Prešernovci odločeni, da mobilizirajo okoli sto delavcev na prisilnem delu v Podmežakli. Tam so delali Francozi, Italijani in Slovenci. Trije bataljoni Prešernove brigade so se pred štiridesetimi leti počasi pomikali proti Mežakli. Skupaj s terenci so napravili načrt za napad. Leta je bil nenaden, nepričakovan Uspelo jim je mobilizirati delavce ter oditi nazaj v gozdove. Borci Prešernove brigade so s tem ponovno dokazali, kako neustrašna je bila partizanska vojska. Upali so se lotiti tudi najbolj drznih akcij v najbolj zastraženih mestnih središčih, ki jih je branil okupator z veliko vojske in veliko orožja. Obenem z obletnico vdora Prešernovcev so minulo soboto tudi dostojno proslavili 40-letnico ustanovitve jeseniško-bohinjskega odreda. Jeseniška občina je ob tej priložnosti podelila domicil SNOUB France Prešeren, odbor skupnosti borcev te brigade pa je svojim borcem podelil priznanja. V krajšem kulturnem programu so na srečanju borcev jeseniško-bohinjskega odreda in borcev Prešernove brigade sodelovali reci-tatorji amaterskega gledališča Tone Cufar ter pihalni orkester jeseniških železarjev. D. Sedej Cena na tujem je nizka Železarji so domala povsem uresničili izvozni plan v prvem polletju — Kljub prizadevanjem izguba, ki znaša 1.577 milijonov dinarjev Jesenice — Za prvo polletje letošnjega leta so v železarni načrtovali za 26.600 milijonov dinarjev celotnega prihodka s tem, da bi prodali 182.000 ton izdelkov ter opravili več storitev prevaljanja. Količinsko so izdelali toliko, kot so planirali, vendar so za izdelke iztržili le 13.800 milijonov dinarjev in tako zaostali za planiranim 21 odstotkov. Vzroki so v nižji planirani prodajni ceni izdelkov. V šestih mesecih so izvozili za 37.000 ton izdelkov. Cena na tujem Odhaja kvalificirani kader Jesenice — V jeseniški železarni število zaposlenih upada. Odhajajo predvsem delavci, ki nimajo urejenih stanovanjskih ali življenjskih razmer v mestu ali pa se zaposlujejo v drugih jeseniških delovnih organi zacijah. Povečuje se tudi odstotek prenehanja delovnega razmerja zaradi poteka pogodbe s skupaostjo za zaposlovanje za težje zaposljive delavce iz jeseniške občine, tiste, ki se niso mogli vključiti v normalno opravlja nje dela in jim je zato delovno razmerje prenehalo. Čiste fluktuacije je v železarni 2 odstotka glede na število zaposlenih; do konca leta pričuku jejo, da jo bo 4 odstotke. Manj odhajajo delavci i osnovno šolo, znatno več pa delavci s srednjo in višjo ter visoko šolo. Zaostrena politika zapo-slovanja se kaže tudi v tem, da je odsotnost /. dela nižja kot pred letom. I) S. je bila precej nižja od domače, kar jim je prineslo za 600 milijonov dinarjev manj denarja. Zanimivo je, da so stroški proizvodnje znašali 19.000 milijonov dinarjev, kar je za 90 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Stroški za porabljene surovine so se še enkrat povečali, stroški energije pa prav tako. Med izrednimi materialnimi stroški so se najbolj povečale tečajne razlike, ki so nastale pri neodplačanih deviznih anuitetah in terminskih nakupih. Jeseniška železarna je namenila za obveznosti iz dohodka kar 1.356 milijonov dinarjev in obveznosti iz dohodka so se povečale za 45 odstotkov. Največ so se povečale zavarovalne premije in obresti. Obveznosti iz dohodka so bile večje od .doseženega dohodka za 273 milijonov dinarjev. Zabeležili so izgubo v višini 1.577 milijonov dinarjev. Vzroki za velik primanjkljaj so visoka rast stroškov zaradi visokih cen surovin in zastarelosti postopka pri pridobivanju jekla ter prenizka povprečna prodajna cena. V prvih šestih mesecih so izvozili za 15 milijonov 700 tisoč dolarjev izdelkov. Na konvertibilno področje za 27 tisoč ton toplo in hladno valjano pločevine, valjane žice, hladno oblikovanih profilov in gradbenih žični-kov v vrednosti 8 milijonov dolarjev. Izvoz se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 41 odstotkov na konvertibilno področje in na klirinško za 39 odstotkov. Železarji so tako domala povsem izpolnili izvozni plan. Kljub manjšemu uvozu jim je uspelo, da so metalurški' peči in stroji nemoteno obratovali. D. Sedej Oa « ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica. Skotja Loka in • TrJ|ć (zdajB časopisno podjetje Glas Kranj - Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Jože Kolniek - Novinari Leopoldina Bogata), Danica Dolenc. Dušan Hum«, Helena Jelovcan. Lea Mencinaer Stoian Sate Darinka Sede) Marija Volčjak. Cveto Zaplotnlk. Andrej 2alar in Danica Zleblr - Fo toteDoller Franc Perdan " Tehnični urednik Marjan A,dovec - Oblikovalci Lojze Er,.vec, Slavko Ha.n .n ZZEEfTSmSZm .zda,atel,skCga sveta Mirko B.rk (Radovljici) - List izhaja od oktobra 1947 kot Sdnlk oŠ anuariai 19Sfkot po tednik, od ,.nu.rja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednlk ob -H-r, fn Joholah on mina 1974 pa ob torkih ,n petkih Stavek TK Gorenjski tisk. tisk ZP Ljudska pravica •redah in sobotah, od juli a P" " Kram Moše Pl|ade|a 1 - Tekoćl raćun pri SDK v Kran|u števil L-,M«!™.£"M^ 2° 463'redakc"8 21 860 odoovorn'urednlk ka S1500 603^31999 T*'«'on' ° _efclal, pnpag8nda računovodstvo 28-463. mali oglasi, naročnina Delegatska pobuda Kdaj kuriti Jesenice — Jeseničani že dalj časa opozarjajo, da je uredba zveznega izvršnega sveta o dopolnitvah uredbe o ukrepih za manjšo porabo in varčevanje tekočih goriv neživljen.jska. Ta uredba določa, da se kurilna sezona ne sme začeti pred 15. oktobrom in ne sme trajati dalj kot do 15. aori-la. Zvezni izvršni svet se je za to odlo-„čil zaradi varčevanja z gorivi. Vendar pa se postavlja vprašanje, če je takšno omejevanje smotrno, kajti tedaj, ko stanovanjskih blokov ne kurijo, narašča uporaba električne energije. Ljudje pač ne bomo zmrzo-vali in čakali na toplejše dni ali na uradni začetek kurilne sezone. Že v Sloveniji so v določenih mesecih leta velike temperaturne razlike. Ko na Primorskem češnje cvetijo, se v Kranjski gori še vedno oblačijo v tople puloverje, ko v Kranju na vrtovih raste solata, je na Jezerskem še vedno sneg. Jeseničani sc za bolj življenjsko in manj togo določevanje. Zato so predlagali, da bi bila kurilna sezona v pristojnosti republik, če že ne občin, ki bi same najbolje vedele, kdaj začeti s kurjenjem. Republiški izvršni svet je že lani posredoval pripombo zveznemu izvršnemu svetu, ki se o tej problematiki še ni opredelil. Pobudo bodo zato ponovno posredovali v Beograd. D. S. Pastir brez postelje »Danes je dobrega pastirja tako težko najti kot šivanko v kupu peska,« je pred nedavnim tarnal kmet iz Bohinja. »Ni dovolj, da zna le zavpiti nad živino in zgrabiti za palico, vedeti mora tudi marsikaj o paši, molži, boleznih ... Dobri stari pastirji, ki so bili vajeni skromnega življenja in so znali pametno ravnati z živino, so pomrli. Med mladimi za »poklic« pastirja ni veliko zanimanja, dobili so lepše službe.« Pašne skupnosti imajo vsako leto kar precej težav, da dobijo pastirje; tudi prek časopisnih oglasov jih iščejo. Kar srečno roko morajo imeti, da med pijanci, pridobitneži in goljufi, ki sc jim ponujajo, izberejo poštene državljane in skrbne pastirje. »Kdo bo še šel danes na Usko-vico in tam delal, po domače povedano, v dreku?« sc sprašuje nekdanji bohinjski sirar. »Idealizma je konec, planšar ali pastir hoče biti zavarovan, zahteva bivalne prostore, kakršne ima gospoda v dolini, in če je še oženjen, tudi dodatek za ločeno življenje .. .« Dobri poznavalci planinskega pašništva pravijo, da nekatere pašne skupnosti na Gorenjskem še niso dojele, da je idealizma res konec. Pozabljajo, da živimo v dvajsetem stoletju in da bo iz leta v leto težje dobiti pastirje, ki bi bili pripravljeni ležati poleg Hvi-ne ali na smrekovih vejah. Pastirji sodobnega časa zahtevajo človeka vredno bivališče in kar po pravilu se bodo izogibali planin, kjer so njihovi stanovi bolj podobni stajam za živino, brc: oken ali celo brez postelje. . . Pašne skupnosti, ki imajo urejene koče, imajo le redko težave s pastirji Ponujajo se jim upokojenci, kmetje, študentje, tudi cele družine. Nekaj so za nevzdržne razmere v marsikateri pastirski koči krivi tudi naši predpisi. Pašne skupno sti lahko porabijo družbeni denar le za izboljšanje travne ruše na planini, ne pa tudi ureditev pastirskih zavetišč. C. Zaplotnik DOM UCENi »V IVO LOIA HIBAH KRANJ Kidričeva 53 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ClSTILKE za nedoločen čas. Pogoji: PK ali NK delavka Pričetek delu takoj. Pismene prijave pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Vse informacije o delu dobite v domu. Praznovanje v Britofu — Prebivalci krajevne skupnosti Britof v kranjski občini vsako leto 29. julija slavijo krajevni praznik. 1941. leta je bil namreč tega dne v središču vasi posvet organizatorjev OF tega področja. V spomin nanj je danes tam spominsko obeležje. Osrednja svečanost pri spominskem obeležju je bila v soboto, 28. julija, ob 19. uri, nato pa še pred domom Andreja Kmeta v Britofu. Po svečanosti je bila. v prostorih doma. kjer so v počastitev praznika pred tednom dni odprli tudi razstavo ročnih del, slavnostna seja sveta krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Ob tej priliki so podelili tudi bronasta priznanja OF Gasilskemu društvu, Danici Klemene (na sliki), Antona Tomažiču in Milanu Frlicu. — A. Z. J Praznik KS Naklo Uspešno 20-letno delo Na slavnostni seji so podelili plakete krajevne skupnosti Naklo — 26. julija je bila na Cegel-nici pri Naklem formirana prva kranjska četa. Takrat je na poziv Komunistične partije Jugoslavije odšlo v partizane med drugim tudi 21 prvo-borcev, med njimi so bili v večini krajani Naklega, Strahinja, Cegelni-ce in okolice. Ta dan so si prebivalci krajevne skupnosti Naklo v kranjski občini izbrali za krajevni praznik. V četrtek, 26. julija, je bila v domu Kokrškega bataljona v Naklem slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, ki se je je udeležil tudi predsednik kranjske občinske skupščine Ivan Cvar. Ob tej priliki je domačinu Zdenku Koširju izročil odlikovanje Predsedstva SFRJ Red zaslug za narod s srebrno zvezdo, s katerim ga je za zasluge in dosežene uspehe pri delu, pomembnem za socialistično izgradnjo države, odlikovalo 19. junija letos. Letošnje praznovanje v krajevni skupnosti je, kot je na seji poudaril predsednik skuščine Ludvik Kuhar, predvsem stabilizacijsko. Ob tem pa so ocenili 20-letno samoupravno delovanje krajevne skupnosti. Ugotovili so, da je krajevna skupnost v dvajsetih letih zelo spremenila svojo podobo. Med 2470 prebivalci je danes le še dobrih 10 odstotkov kmečkega. Naklo je postalo predmestje Kranja in na območju te krajevne skupnosti so danes pomembni infrastrukturni in komunalni objekti. V razvoju kraja pa so s samoprispevki bili kar 70-odstotno udeleženi krajani sami. Iz zadnjega srednjeročnega programa do 1985. leta so v krajevni skupnosti pred dvema letoma zgradili mrliške vežice, gradili kanali/a cijo GZ-7 Struževo Pivka in lani zgradili požarni bazen na Pivki. I Vod dvema letoma so asfaltirali dva kolometra cest na Okroglem in lani so na Polici Posadili so 88 drovos na aleji Maršala Tita in uvedli tudi ulični sistem. Letos je vprogramu še izgradnja kanalizacije Pivka-Naklo, požarnega bazena v Strahinju, severnega pri- ključka na magistralno cesto in južnega priključka za Naklo na Pivki ter komunalna ureditev soseske S6-S7. Do konca srednjeročnega obdobja bodo zgradili še požarni bazen na Polici, lotiti pa se nameravajo tudi rekonstrukcije Ceste 26. julija v Naklem. Ob 20-letnici obstoja in uspešnega delovanja krajevne skupnosti so na četrtkovi slavnostni seji podelili krajanom tudi plakete krajevne skupnosti. Te bodo poslej podeljevali vsako leto ob krajevnem prazniku. A. Žalar 3 POLIKS2IRI TOZD Kovinarstvo Razpisna komisija pri delavskem svetu ponovno razpisuje prosta dela in naloge VODJE TKHNICNEGA SEKTORJA za dobo štirih let Pogoji: — višja izobrazba strojne smeri in 3 leta delovnih ustreznih izkušenj ali — srednja izobrazba strojne smeri in 5 let delovnih ustreznih izkušenj, — moralne kvalitete, ki ustrezajo sistemu socialističnega samoupravljanja, — izpolnjevanje splošnih in posebnih pogojev, določenih za ta dela in naloge. Kandidati za razpisana dela in naloge naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Poliks, splošni sektor, Strojarska ulica 12, Ziri, s pripisom »za razpisno komisijo za imenovanje vodje tehničnega sektorja TOZD Kovinarstvo«. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po razpisnem roku. , ,,■ ekuoičine krajevne skutinnen Plakete za aktivno delo Na i^^*^ Cankarju, Franc ■ Naklo so podelili plakete krajevne 'topu**™ .,H> ,nivcu }čmi in Izven nje podeljujejo ob-%fko priznanje Pihalnemu orkestru teniških železarjev. jeseniški godbeniki so uspešno nada-i dolgoletno tradicijo železarske i na pihala vseh 110 let, od tedaj, p v Bohinju potujoči češki muzikan-ggreli Zoisove kovače, da so ustano-,j godbo na pihala. Med okupacijo šfjpeniki niso hoteli igrati, kmalu po •svpboditvi pa je na Jesenicah spet za-delati godba, ki jo je vodil Filip Ber-Vfj/ Na pobudo sindikalne organizaci-■ '«conir*> «:t3 se leta 1968 odsek, za gorsko reševalno službo, organizira množične planinske izlete, skrbno vzdržuje domove in postojanke \y£ezarr\e Jesenice sta se .v ■Injžili železarska godba in godba, ki !5»la na Javorniku pod skupnim ime->n Pihalni orkester jeseniških železar-\Ta orkester je hitro napredoval in *%ppno prehajal iz klasičnega avstrij-*rt3 igranja na modernejši holandski 9rjft. )eseniški godbeniki so veliko na-čpali, doma in v tujini, povprečno let-k jrnajo 95 dveurnih vaj in 55 javnih flrtfpov. Ob letošnjem jubileju so izda-samostojno glasbeno ploščo. Za To prejeli številna priznanja, tat delo ~ rilsikete do Prešernove na- ^^f° h« na področju organiz. rv^^Wan^i^zau^o!a0 Nova koca na Stolu VJT^dnii in vzdrževanju pla- »drugih priznanj in nagrad ^ninsko društvo Jesenice bo dobi pgrado za dolaoletno delo In iz-V»e uspehe na to veliko obča ^ pri gradnji i tyih postojank. so planinci praznovali 80-letnico ruskega društva. Zgodovina organi->(čga planinarjenja je zanimiva in >y$a. Planinci so bili vedno nosilci na-v^e revolucionarne misli in akcije, Homovine. Med zadnjimi kočami, ki jo je postavilo Planinsko društvo Jesenice, letošnji občinski nagrajenec, je tudi koča na Golici... ter gradi nove. Zaključili so z gradnjo planinskih koč pod Spičko in na Golici, sodelujejo s sosednjimi planinskimi društvi in zamejskimi planinci. Večino svojih nalog opravljajo povsem prostovoljno. Za dolgoletno delo in izjemne uspehe pri razvoju osnovnega šolstva bo odlikovana Jela Leštan, ki kot pedagoginja že leta in leta skrbi za vzgojo in izobraževanje v osnovni šoli s prilagojenim programom. Pod njenim vodstvom in zaradi njene zavzetosti je delo z učenci napredovalo, učenci se lažje vključujejo v poklice. V vseh letih je bilo vodenje vzgojnoizobraževalnega dela za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju organizacijsko in strokovno vezano na ime Jele Leštan, ravnateljice šole. Osebna zavzetost in strokovno znanje pa se je odrazilo tudi v društvu za pomoč duševno prizadetim, kjer je vzdrževala stike med prizadetimi otroki in starši. Leštanova je aktivna tudi v skupnosti socialnega skrbstva, kjer je že drugo leto predsednica skupščine. Svoje vodstveno in strokovno, organizacijsko in družbenopolitično delo pa je nagrajenka opravljala z veliko osebno zavzetostjo in velikim-znanjem. Na področju likovne ustvarjalnosti in kulture nasploh je v občini dobro znano ime Jaka Torkarja, ki je med tremi nagrajenci 1. avgusta. Akademski slikar je avtor številnih osnutkov za spomenike in spominska obeležja NOB, tako v parku talcev na Koroški Beli, v Mostah, avtor velikega reliefa v sejni dvorani skupščine občine, doprsnih kipov Josipa Broza in Edvarda Kardelja. Jaka Tor-kar je nadvse uspešen portretist, učitelj mladih. Kot dolgoletni član jeseniškega DOLIKa je stalni udeleženec različnih slikarskih kolonij in uspešno razstavlja svoja dela v številnih krajih domovine. Za svoje neumorno ustvarjalno likovno delo in za njegov vsestranski prispevek k dvigu splošne kulturne ravni v občini in širši družbenopolitični skupnosti je prejel že več priznanj in odlikovanj. Ivo Ščavničar bo prejel občinsko nagrado za dolgoletno in vidno družbenopolitično delo pri razvoju gospodarstva in samoupravnih odnosov v občini. Vsa svoja delovna leta je pripadal delavskemu razredu in aktivno deloval med ljudmi v prizadevanju za večje delovne uspehe in s tem za boljše življenje. Področja njegovega delovanja so vezana na ustvarjalno graditev naše socialistične samoupravne družbe. Pomemben je njegov prispevek pri razvoju občine Jesenice, ki se odraža predvsem v njegovi prizadevnosti in uspešnem uveljavljanju modernizacije dela in s tem večji produktivnosti. Povsod je poudarjal, da je razvoj mogoče graditi le z več znanja in prizadevanjem za vključevanje znanja v proizvodnjo. Planinsko društvo Javornik-Koroška Bela 4. avgusta odpira obnovljeno Prešernovo kočo na Stolu — Kratek kulturni program tj,)? ---- ' sojni pa prvi pri gradnji domovine, ^ftes sodi Planinsko društvo ieseni-najbolj uspešne in najbolj mno-£ društvene organizacije v občini. ,*yo šteje 2085 članov, med njimi je 'j pionirjev in 212 mladincev. Vrsta >.j«ov vzgaja novi rod planincev in Društvo skrbi za mladinski Že leta 1979 so se pri Planinskem društvu Javornik-Koroška Bela odločili, da obnovijo in deloma povečajo Prešernovo kočo na Stolu. Čez nekaj let je začel z delom gradbeni odbor, ki je prizadevno vodil in organiziral dela pri obnovi visokogorske postojanke, ki ima poleti precejšen obisk. Prihajajo planinci iz vse Slovenije, predvsem pa s sosednje Koroške. *tov. nosri] U FiV fieeij Zenovni šoli na Koroški Beli bodo ob letošnjem občinskem prazniku Zri, 14 novih učilnic, ki so jih zgradili z denarjem iz samoprispevka pla na Koroški Beli Osnovna šola Karavanških kurn^v na Koroški Beli je bila ena izmed zad osnovnih šol. ki je s prejšnjim samoprispevkom še niso adaptirali čeorav Ha obnove hudo potrebna. Stavba je bila dotrajana, zato so se ob zad n razpisu referenduma za samoprispevek v občini odločili, da šolo teme obnovilo in zgradijo telovadnico m nove učilnice, obenem pa s samoori-kom popravijo tudi šolo v Mojstrani. p ^mopri e nekaj let gre tako dinar iz samoprispevka za Koroško Belo, kjer odnir^ JEletošnjem občinskem prazniku nove učilnice, medtem ko bodo telo finico zgradili v naslednjem letu. Učilnice in kabineti so večji in prodorne? Ktodabo šolarko prešan, Podnevno šolo. kajti zda S™ J fsko utesnjena. Dela so potekala v roku. jeseniški Gradbinec e je izkazsU ftjno in hitro gradnjo. Je ,ZKazal s progo fazo osnovne šole na Koroški Beli slovesno odpirajo v četrtek statista ob 18. uri Tako so povečali kuhinjo in prostore za 25 novih ležišč, za 40 pa je več tudi restavracijskih sedežev. Vsa koča je v lesu, kajti tako tudi najbolje kljubuje vremenskim neprilikam. Planinci in alpinisti so opravili veliko udarniškega dela in pustili na Stolu veliko prostovoljnih ur, da se obnovljena Prešernova koča lahko slovesno odpira za jeseniški občinski praznik. Planinsko društvo Javornik-Koroška Bela je za obnovo koče zaprosilo tudi za pomoč delovne organizacije in Planinsko zvezo Slovenije. Kjer so le mogli, so denarno pomagali, sa je obnova veljala 5 milijonov dinarjev. Precej materiala so zvozili s helikopterjem in kljub dragi helikopterski uri se jim je splačalo, saj zasebna dostava na visokogorsko postojanko tudi ni poceni. Helikopter v eni vožnji prenese 6 ton. Prešernova koča na Stolu ima brezžično zvezo z dolino, v sezoni pa je stalno oskrbovana. Ob otvoritvi 4. avgusta bodo obiskovalcem pripravili krajši kulturni program, v katerem bodo sodelovali žirovniški oktet in recita-torji DPD Svobode France Mencinger z Javornika. Praznična beseda Praznik občine leseni-ce letos praznujemo pod vtisom slabših gospodarskih rezultatov, ob velikih prizadevanjih, da bi zaključili finančno konstrukcijo in začeli z investicijskimi deli, ki bodo bistveno vplivali na razvoj občine že v tem, še bolj pa v prihodnjih srednjeročnih obdobjih. Železarna Jesenice s svojim družbenim proizvodom in ustvarjenim dohodkom še vedno v veliki meri vpliva na skupne rezultate in razvoj, ki ga dosegamo v občini. Letošnja izguba, ki je bila ustvarjena v prvem polletju, kljub dobrim doseženim finančnim pokazateljem proizvodnje je tolikšna, da negativne posledice ne morejo nadoknaditi sorazmerno dobri rezultati ostalega jeseniškega gospodarstva. Nezadostno ustvarjeni dohodek se že odraža pri neustreznih delitvenih razmerjih v sami delovni organizaciji, posledice na področju skupne in splošne porabe pa bomo v celoti občutili šele v drugi polovici leta. Izboljšanje stanja poskušamo doseči z internimi in zunanjimi ukrepi, pomembno vlogo pa odigravata tudi izvršni svet in skupščina, ki vsak v okviru svoje pristojnosti vplivata na čimhitrejše saniranje stanja. Stanje jeseniškega gospodarstva je v veliki meri pogojeno z zavlačevanjem investicij, ki bi jih morali začeti že v prejšnjem srednjeročnem obdobju. Kljub težki splošni gospodarski in finančni situaciji računamo, da bomo z začetkom del v letošnjem letu postopno nadoknadili zamujeno. Po analizi uresničevanja nalog iz resolucije za letošnje leto pa vseeno ugotavljamo, da smo dosegli nekatere spodbudne rezultate na področju izvoza, turizma, kmetijske dejavnosti, odprave ozkih grl v proizvodnji in prometu, stabilizaciji kadra, tako, da ni razlogov za pesimizem. S skupnim naporom delovnih ljudi bomo zadržali pozitivne trende rasti in odpravljali razloge za slabše rezultate v železarstvu, občina Jesenice pa bo po posameznih pokazateljih dobila ponovno mesto, ki ga je že imela v okviru Gorenjske in Slovenije. Delovnim ljudem in občanom občine Jesenice čestitam za praznik z željo, da bi s skupnimi napori v bodoče dosegali še boljše rezu/tate, ki bodo nam in našim zanamcem osnova za lepšo prihodnost. Predsednik Franc Brelih, dipl. ing. Prizadevni mojstranški planinci in alpinisti bodo odprli zbirko Triglavskega muzeja v stavbi nekdanjega okrevališča Sonja Marinkovič v Mojstrani. Planinski muzej v Mojstrani Prizadevni mojstranški planinci so postavili zametke republiškega planinskega muzeja s tem, ko bodo ob občinskem prazniku Jesenic odprli Triglavski muzej v Mojstrani — Vreden ogleda Ob letošnjem občinskem prazniku bodo v Mojstrani, v nekdanjem okrevališču Sonja Marinkovič. odprli prvi slovenski planinski muzej. Prireditve ob občinskem prazniku V počastitev 1. avgusta, občinskega praznika, so na Jesenicah že odprli kolektivno slikarsko razstavo DOLIKa in RELIKa iz Trbovelj. Razent tega so podelili domicil Prešernovi brigadi in odkrili spominsko ploščo ob 40-letnici vdora Prešernove brigade na Jesenice. Na nogometnih igriščih je bil nogometni turnir, v Logu Ivana Krivca pa mednarodni balinarski turnir. Za sam praznik, 1. avgusta, bo ob 18. uri promenadni koncert pihalnega orkestra jeseniških železarjev na prostoru pred občino Jesenice ter slavnostna seja skupščine občine ob 19. uri. Na slavnostni seji bo slavno- stni govor, delegacija pa bo odnesla venec na spomenik na Obranci. Podelili bodo letošnja občinska priznanja in posebna priznanja medobčinskega sveta ZZB NOV za Gorenjsko. Prav tako pa bodo izročili listino o dolgoročnem sodelovanju jeseniške občine s SKUD Triglav iz Nagolda ter spremljali kulturni program. V četrtek, 4. avgusta, bo slavnostna otvoritev druge faze dograditve osnovne šole Karavanških kurirjev na Koroški Beli ob 18. uri. v soboto, 4. avgusta pa ob 11. uri slovesna otvoritev obnovljene in povečane Prešernove koče na Stolu. V nedeljo,. 5. avgusta bo ob 9. uri tekmovanje v plavanju za pokal mesta Jesenic, ob 16. uri otvoritev razstave likovnih del V. planinske kolonije Vrata v osnovni šoli 16. december v Mojstrani in ob 17. uri slovesna otvoritev Triglavskega muzeja v Mojstrani. Za muzej so ,se odločili prizadevni mojstranški planinci in alpinisti, ki so skupaj z ostalimi slovenskimi ljubitelji planin hramli dovolj gradiva za pJanin-sko zbirko. Želja se je končno uresničila, ko so ob pomoči jeseniške občinske skupščine, kulturne skupnosti in ob pomoči nekaterih delovnih organizacij lahko začeli obnavljati staro in dotrajano stavbo ter začeti z zametki planinskega muzeja. Veliko prostovoljnega dela so vložili sami, tako, da imajo danes nekaj lepih spodnjih prostorov, kjer bodo obiskovalcem lahko prikazali najbolj pomembne planinske dokumente, slike, fotografije, zapise, opremo ... Triglavski muzej je nedvomno po zaslugi mojstranških alpinistov in planincev ter neumornega Avgusta Delavca pridobitev republiškega pomena. Čeprav muzej danes še ne bo tako obsežen kot naj bi bil republiški muzej, so tu vendarle začetki in velika nadaljnja spodbuda, da muzej še obogatijo z gradivom, ki ga hranijo bodisi drugi muzeji bodisi zavzeti posamezni zbiratelji. Triglavski muzej bodo odprli v ne- JT Ob občinskem prazniku Kranja je predsednik Skupščine občine Kranj Ivan Cvar orisal nekatere značilnosti gospodarjenja in razvoja občine v zadnjem času Razvoj očiten kljub težavam Občani Kranja so si za svoj praznik izbrali v spomin na dogodke julija in avgusta 1941, ko se je na Gorenjskem začela vstaja proti okupatorju. Ustanovitev I. in II. Kranjske čete ter oborožena akcija na Mali Poljani pod Storži-čem je pomenilo že prvo organizirano jedro za oblikovanje novih partizanskih enot in uvod v vsesplošen narodnoosvobodilni odpor na kranjskem območju. Seveda pa občinski praznik ni le priložnost za obujanje . slavne preteklosti, pač pa tudi priložnost za pregled nad doseženim, nad uspehi rok delavcev in kmetov in drugih delovnih ljudi, ki na tak ali drugačen način prispevajo k razvoju svoje občine. Prav o tem pa smo se pred praznovanjem 1. avgusta, kranjskega občinskega praznika, pogovarja/i z Ivanom Gvarom, predsednikom Skupščine občine Kranj. »Če pregledujemo uspehe gospodarjenja v preteklem letu in tudi v prvih mesecih letos, moramo biti kar zadovoljni,« je povedal Ivan Gvar, »čeprav tako kot drugod tudi v Kranju ni ravno manjkalo težav. Tudi polletni rezultati gospodarjenja vsaj po obsegu proizvodnje za sedaj še ne kažejo najboljše slike, saj se je obseg proizvodnje v polletju povečal le za 1.6 odstotka, kar je precejšen upad po začetnem zagonu v prvih mesecih. V okviru resolucijskih gibanj pa je izvoz, ki se je povečal za 20 odstotkov, konvertibilni pa za 13 odstotkov. V prvem polletju je bil visok tudi uvoz, ta se je povečal za 21 odstotkov, kar'pa obenem tudi pomeni, da se je gospodarstvo oskrbelo z repromaterialom tudi iz uvoza in si lahko v naslednjih mesecih obetamo večjo rast proizvodnje.« Katere pomembnejše dosežke pa bi veljalo omeniti v zadnjem času? »Prav gotovo velja kot eden pomembnejših dokumentov, ki smo jih v občini sprejeli, družbeni plan razvoja občine Kranj, s katerim smo tudi v njegovem prostorskem delu v skladu z zakonom zaščitili kmetijsko zemljo pred pozidavo. Posledica tega je sicer nekaj manj stanovanj v tem letu, saj jih bo od 739, kolikor se jih gradi na Planini III, letos vseljivih 200. Pripravljamo pa se tudi na gradnjo v Bitnjah. kjer naj bi zraslo naselje za 15.000 prebivalcev. Od večjih objektov, ki se prav zdaj grade, je treba omeniti Center srednjega usmerjenega izobraževanja na Zlatem polju, ki bo v kratkem pod streho, po zimskih počitnicah drugo leto pa naj bi se vanj že vselili učenci Srednje šole Iskre. Prav tako se pripravljamo na gradnjo osnovne šole na Planini, ki naj bi jo začeli graditi konec prihodnjega leta.« V zadnjem času je bilo dograjenih tudi nekaj cest, nekaj jih je še v gradnji. »Največje delovišče je seveda na avtocesti, upamo, da bo kljub težavam s cementom 29. november letos vendarle dan, ko bo dograjena. Prav zdaj se gradi tudi vzhodna obvoznica od Delavskega mostu proti Hotemažam, računamo, da bo prav tako dograjena za dan republike. Občani vozijo zdaj tudi po obnovljenem Jelenovem klancu, nova je Li kozar jeva cesta s parkirnim prostorom, večja dela na cesti so bila opravljena v Besnici, pa še v marsikateri krajevni skupnosti so dobili asfaltna pota.« Tudi za čistejše okolje je bilo v zadnjem letu marsikaj narejenega, nekaj pa bo še treba, mar ne? »Kranj je za sedaj v glavnem rešen saj, ko je Tekstilindus začel v novi kotlovnici uporabljati plin, drugi industrijski onesnaževalci pa še pridejo na vrsto. Zdaj je pred nami nova velika naloga — gradnja čistilne naprave, ki se bo začela že v oktobru letos.« ' Kranj in njegovi prebivalci imajo kaj pokazati, kljub gospodarskim težavam je vendarle več kot očiten napredek domala na vseh področjih. »Zato veljajo čestitke vsem občanom in delovnim ljudem občine za vse uspehe, ki so jih dosegli v zadnjem letu in ne dvomim, da ne bi z delom, ustvarjalnostjo in osebnim prizadevanjem ob letu, kot je bilo to opaziti vse doslej, ne dosegli kljub tažavam podobne uspehe«, je ob koncu pogovora nag/asi/ predsednik Ivan Gvar. L. M. Nagrade in priznanja občine Delegati Skupščine občine Kranj so letos naseji 13. junija sprejeli sklep o podelitvi letošnjih občinskih nagrad in priznanj ter Velike plakete občine Kranj. Nagrade občine Kranj Letošnja nagrada občine Kranj-je podeljena nedavno umrlemu predsedniku Izvršnega sveta občine Kranj Francu Hočevarju, ki je v preteklosti uspešno opravljal pomembne družbenoekonomske funkcije v gospodarstvu. Kot diplomiran inženir strojništva je najprej prevzel odgovorno delo v tovarni Niko Železniki, nato pa v Tekstilnem centru v Kranju, Tekstilni tovarni Zvezda Kranj, nato pa je bil vse do izvolitve za predsednika izvršnega sveta direktor Tekstil-indusa. V tej delovni organizaciji je dosegel še posebno vidne uspehe na področju ekonomske revitalizacije, zato ga je tudi konferenca osnovnih organizacij sindikata v Tekstilindusu predlagala za nagrado. Še leta 1976 je bila namreč delovna organizacija Tekstilindus glede proizvodnje in donosnosti poslovanja pri dnu slovenske tekstilne industrije, že v letu 1982 pa so rezultati gospodarjenja že presegali slovensko povprečje tekstilne industrije, in gospodarstva sploh. Aktivnost Franca Hočevarja pa se je odražala tudi na drugih področjih, saj je aktivno deloval v raznih družbenopolitičnih organizacijah, organih samoupravljanja in drugih organizacijah in skupnostih. Občinsko nagrado prejme tudi Franc Medja in sicer za svoje 30-letno aktivno in neumorno delovanje za r3zvoj kranjske družbenopolitične skupnosti. Bil je udeleženec dražgoške bitke, kasneje je bil ujet in do osvoboditve v zaporih in nemških taboriščih. Po vojni se je Franc Medja takoj vključil v družbenopolitično delo na terenu. Še posebej se je posvečal športu, saj je kot aktiven športnik in kasneje kot funkcionar dolga leta delal za razvoj športa, posebno smučanja, iz katerega se je v Kranju tudi po njegovi zaslugi razvilo nekaj vrhunskih tekmovalcev. V krajevni skupnosti Stražišče je Franc Medja vseskozi imel pomembne funkcije, bil "pa je tudi večkrat pobudnik raznih akcij v krajevni skupnosti. Njegovo prizadevanje pa je bilo zaslediti tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah tako na nivoju občine kot regije. Še posebej se je uveljavil kot vodja množičnega tekmovanja Po poteh partizanske Jelovice, saj je to nalogo opravljal kar 23 let. Bil pa je tudi pobudnik sindikalnih zimsko športnih iger v Kranju in jih je 10 let tudi uspešno vodil. V zadnjih letih pa se predvsem posveča delu v organizaciji ZB NOV in v športu. Ne gre tudi mimo tega, da je bil dolga leta delegat Smučarske zveze Slovenije in član planiškega komiteja. S svojo sposobnostjo pa je uspešno deloval tudi v Svetu za razvijanje tradicij NOB pri Republiškem odboru ZZB NOV Slovenije. Občinski nagradi sta letos dodeljeni tudi dvema krajevnima skupnostima. Tako krajevna skupnost Kokrica prejema nagrado za svoje aktivno delovanje predvsem organov krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij: z vključevanjem krajanov v neposredno razreševanje problemov so dosegli velike uspehe pri zadovoljevanju skupnih potreb. Posebno veliko so se v krajevni skupnosti Kokrice ukvarjali z reševanjem perečih komunalnih problemov. Pretežno s samoprispevki in prostovoljnim delom je bilo v preteklosti v tej krajevni skupnosti zgrajenih vrsto objektov skupnega pomena: domala po vseh poteh je položen asfalt, dograjeno je telefonsko omrežje, šola, vrtec, več rekreacijskih objektov, adaptirana je bila dvo- Nova pošta na Planini rana kulturnega doma in obnovljene mrliške vežice. Posebno pa se je Kokrica uveljavila kot organizator športa in rekreacije pa ne le za krajane, pač pa se dobro oicjaiiiziranih prireditev posebno kolesarskih na Kokrici udeležujejo tudi ostali Kranjčani in športniki iz drugih krajev Slovenije in zamejstva. Tudi krajevna skupnost Šenčur je z aktivnim delom krajanov in organizacij ter društev dosegla vrsto pomembnih pridobitev, ki so izboljšale delo in življenje v krajevni skupnosti. Razen asfaltiranja in elektrifikacije kaže še posebej omeniti pridobitve kot so pošta. Dom Kokrške čete, osnovna šola. gasilska domova, dom AMD, kmetijski dom, knjižnica, športni park. Dom upokojencev in Dom turističnega društva. Krajevna skupnost Šenčur se je med prvimi v občini organizirano lotila obeleževanja pomnikov NOB ter razvijanja tradicij NOB na svojem področju. Danes je krajevna skupnost Šenčur urbano naselje z vso pripadajočo dokaj urejeno infrastrukturo, ki je bila zgrajena predvsem s prizadevnostjo krajanov. Delovni uspehi pa so rezultat enotnega in usklajenega delovanja vseh organizacij in društev, v katerih aktivno in organizirano deluje okoli četrtina od skupno 2700 krajanov, kolikor jih živi v tej krajevni skupnosti. Priznanja občine Kranj Na slavnostni seji bodo podeljena tudi letošnja priznanja občine Kranj. Ilija Dimitrijevski. dipl. ing. kemije iz kranjske Save, bo prejel priznanje za svojo družbenopolitično aktivnost. Njegova prizadevanja povezana z znanjem in družbenopolitičnimi izkušnjami so se še posebej odrazila v delu občinske raziskovalne skupnosti, ki sodi med najboljše v republiki in dosega kljub skromnim sredstvom bogat program dela. Pod vodstvom Ilije Dimitrijevskega je raziskovalna skupnost posebno pozornost posvetila inovacijski dejavnosti v kranjski občini. Priznanje prejme tudi Vinko Šarabon za dolgoletno družbenopolitično delo. Vrsto pomembnih funkcij je opravljal že kmalu, ko se je po letu 1950 zaposlil v takratni Iskri in sicer kot predsednik upravnega odbora v Iskri Elektromeha-niki in predsednik delavskega sveta Iskre Elektromehanike. V mandatnem obdobju 1977 do 1978 je bil v skupščini občine Kranj predsednik zbora združenega dela, med ostalimi pomembnimi nalogami na samoupravnem področju pa je treba omeniti, da je bil tudi predsednik skupščine SIS otroškega varstva in predsednik Krajevne skupnosti Vodovodni stolp. Pomembne dolžnosti pa je Vinko Šarabon opravljal tudi v družbenopolitičnih organizacijah, še posebej v sindikatu, prej kot predsednik sindikalne organizacije oziroma konference v Iskri Elektromehaniki. nato pa tudi kot predsednik republiškega odbora sindikatov za industrijo in rudarstvo, v letih 1978 do 1982 pa je bil predsednik Občinskega sveta Zveze sindikatov v Kranju. Razen tega je Vinko šarabon opravljal in še opravlja vrsto drugih dolžnosti in nalog na drugih področjih, ne nazadnje tudi na svojem strokovnem področju v Iskri. Za svoje sodelovanje v NOB in za družbenopolitično aktivnost je prejel že več državnih odlikovanj in druga priznanja. . Tudi Stanislav Toplak prejema občinsko priznanje kot dolgoletni družbenopolitični delavec. Kot predvojni komunist se je vključil v napredne organi- V petek, 3. avgusta, dopoldne bo kjer bodo krajani lahko dobili vse plačilnega prometa Kranj — Nova pošta, ki jo dobiva ob občinskem prazniku naselje Planina, bo sicer le delna razbremenitev glavne pošte v centru mesta, bo pa vsekakor v veliki meri približala stanovalcem Planine vse poštne storitve in storitve do plačilnega prometa. Z dograditvijo stavbe in odprtjem poštnega dela, pa je opravljen le prvi del investicijskega načrta, ki obsega tudi rajonsko avtomatsko telefonsko centralo. Montaža te centrale z začetno zmogljivostjo 6000 telefonskih priključkov in končno zmogljivostjo 20.000 priključkov naj bi bila gotova prihodnjo pomlad. Pošta na Planini bo odprta od 8. do 19. ure. ob sobotah in nedeljah pa bo zaprta. Opravljala bo vse poštne storitve, tudi prevzem paketov, vendar pa bodo morali občani za vse obveščene pošiljke še vedno na glavno pošto. Tri javne telefonske govorilnice v notranjosti bodo krajani Planine prav gotovo pozdravili, saj je Planina eno takih naselij v Kranju, ki ima najmanj telefonskih priključkov. Ena od telefonskih govorilnic je prirejena tudi za dostop z invalidskim vozičkom. Naknadno so uredili za dostop 7 invalidskim vozičkom tudi vhod v na Planini odprta nova posta, poštne storitve in storitve pošto, kar prvotni projekt ni vseboval. Če bo vse po sreči, bo v kratkem nameščena javna telefonska govorilnica tudi na zunanji steni nove pošte. V začetku bo na pošti zaposlen le en delavec v izmeni, računajo pa, da se bo s postopnim večanjem obsega dela v enem letu število zaposlenih povečalo na tri delavce. Nova pošta se odpira prav v času, ko v starem delu mesta stopa v veljavo odlok o prepovedi motornega prometa. Obenem pa je nova pošta vsaj delna razbremenitev za glavno pošto, čeprav ni pričakovati, da bi se kaj kmalu vsaj ob dnevih izplačil osebnih dohodkov, kaj dosti zmanjšale vrste pred poštnimi okenci. Izboljšanje se pričakuje šele. ko bo z izgradnjo poštnega centra na Primskovem v isti stavbi odprta tudi pošta za potrebe komunalne cone in krajevne skupnosti Primskovo. Graditi naj bi se začela že prihodnje leto. Investicija, to je del. ki odpade na izgradnjo in opremo poštnega dela. je veljala 22 milijonov novih din. dela pa je opravil SGP Gradbinec. zacije in društva že pred drugo svetovno vojno, leta 1941 pa je vstopil v prvo partizansko četo, ki je bila ustanovljena pod Storžičern. Kasneje je bil zaprt v Begunjah, svobodo pa je dočakal v taborišču Mauthausen. Po vojni je opravljal vrsto odgovornih nalog, med drugim je bil direktor Tovarne mila Kranj in podjetja Exoterm. Številne odgovorne naloge je opravljal tudi kot družbenopolitični delavec, še posebno pa v okviru krajevne skupnosti. Dolga leta je sp-deloval na področju hišne in stanovanjske samouprave, pa tudi pri reševanju drugih problemov od socialnih do komunalnih. Zadnja leta pa neumorno deluje v okviru organizacije ZB NOV. Stanislav Toplak je celotno življenje posvetil naprednemu gibanju, tak pa je tudi še danes, saj je kljub že prekoračenim sedemdesetim letom še vedno prisoten v številnih družbenopolitičnih organizacijah. Za svoje delo je prejel že vrsto odlikovanj in priznanj. Med delovnimi organizacijami kranjske občine letos prejme priznanje delovna organizacija Merkur Kranj, ki je v svojem razvoju od leta 1946, ko je imela le 30 zaposlenih, dosegla velike gospodarske rezultate. Danes je v Merkurju Kranj zaposlenih 1200 delavcev, organiziranih v petih temeljnih organizacijah in eni delovni skupnosti. Merkur uspešno uresničuje v začetku sedemdesetih let sprejet načrt razvoja delovne organizacije, ki predvideva preselitev celotnega poslovanja na novo lokacijo v Naklo. Sedanjemu sprejemnemu centru in skladišču črne in barvne metalurgije bodo kasneje dogradili še tri skladišča, poslovno stavbo in druge pomožne objekte. Delovna organizacija, ki večino blaga prodaja na debelo, je v preteklem letu dosegla 23.6 milijarde din prodaje. Od skupne prodaje odpade na Slovenijo 63 odstotkov, ostalo pa na druge republike. Prodajo na drobno pa delovna organizacija opravlja na 20.000 kvadratnih metrih v 28 prodajalnah na Gorenjskem in drugih regijah. Velika plaketa občine Kranj Ob 60-letnici bo na slavnostni seji skupščine občine Kranj Veliko plaketo prejela delovna organizacija Elektro Gorenjske. Letos mineva šestdeset let od začetka obratovanja elektrarne na Savi. s čemer je bil storjen eden od pomembnih pogojev za razvoj kranjske industrije. V takratnem Majdičevem mlinu je začela obratovati prva turbina, ki je proizvajala elektriko za takrat ustanovljene nove tovarne, predvsem tekstilne, kasneje tudi gumarsko. Iz majhne elektrarne se je v desetletjih razvila močna delovna organizacija za proizvodnjo in distribucijo električne energije, ki deluje na območju cele Gorenjske. Praznične prireditve Uvod v praznovanje ob občinskem prazniku so kulturne prireditve. Pretekli petek so v Prešernovi hiši odprli dve razstavi: svoja dela je predstavil slikar Mladen Radojčič. druga pa je razstava kranjske likovne skupine Studio Signum. V Mestni hiši pa so tri nove razstave. V Mali galeriji razstavljajo Kladnik, Slapar in Pibernik ter Viljem Jakopin, v Galeriji pa Rafael Trpin in Rafael Podobnik. • Na predvečer praznika, to je v torek. 31. julija, bodo že po tradiciji zaooreli kresovi na okoliških hribih. Planinci in mladina so prevzeli nalogo, da zakurijo kres na Polani, na Storžiču. na Jakobu, Kališču, Krvavcu ter na Joštu. • V torek. 31. julija, popoldne bo tudi zaključek šahovskega tekmovanja za Pokal mesta Kranja, ki je te dni potekal v hotelu Creina. • Osrednje prireditve ob občinskem prazniku pa bodo v petek, 3. avgusta. Dopoldne ob 10. uri bo slovesna otvoritev nove pošte na Planini, ob 12. uri pa bo slavnostna seja skupščine občine Kranj, na kateri bodo podelili letošnje občinske nagrade in priznanja ter Veliko plaketo. Ob tej priložnosti bo tudi podpis listine o pobratenju s sosednjo koroško občino Železna Kapla — Bela. • Uvod v zdaj že tradicionalno »kranjsko noč« na Maistrovem in Titovem trgu, bosta v petek ob 19. uri nastopa kranjske Pihalne godbe in pa godbenikov iz Železne Kaple. Nekako v istem času bodo na Titovem trgu začele nastopati folklorne skupine s Podblice. Visokega. Kokrice. primskovega ter iz Iskre. Veselo rajanje na kranjskih ulicah in trgih od Maistrovega do Prešernovega bo trajalo tja do 2. ure zjutraj. Za ples bo na Maistrovem trgu poskrbela skupina Šesti čut. na Titovem trgu pa bo z Gorenjci prepevala Sonja Gaberšček. Za žejne in lačne pa bodo poskrbeli kranjski gostinci TOREK. 31. JUUJA 1984 KULTURA 5. STRAN O L.A Oživlj ena glasba na pozabljenih glasbilih V netek sta v okviru poletnih glasbenih srečanj v Vrbi gostovala slovenska umetnika in zbiralca starih, domala pozabljenih glas-hilir slovenske ljudske preteklosti, Mira Omerzel-Terlep in Ma-tiia. Terlep — Iz nenavadnih glasbil, ki sodijo v preteklost, izvabljata zvoke stare ljudske glasbe Vrba — Na poti kulturne dediščine v Vrbi, v cerkvici Prešernovega a soseda, svetega Marka, se •p v petek zvečer ustavil glasbeni nar Mira Omerzel - Terlep in Mati-L Terlep, ki že kako desetletje zbirata glasbila iz slovenske ljudske preteklosti in nanje igrata stare ljudske nesmi Mrakobna cerkev, ki so jo razsvetljevale le sveče, je bila polna do zadnjega kotička. Domačini m oLkovalci iz bližnje okolice, ki jih že od srede julija vabijo v Markovo cerkev koncerti stare glasbe so.hvaležno prisluhnili izboru iz zakladnice slovenske ljudske pesmi. Večino glasbil, ki sta jih v petek zvetef! predstavila zakonca Terlep, Ta Slovenskem ni več rooc najt. Le -u in tam se najde zadnji primerek, ie tu in tam še živi kak godec ki zna Glasbilo izdelati in nanj igrati, večinoma pa se je to narodno blago pozabilo V starih zaprašenih knjigah In zaoisana le besedila, pesmarice Zvilo skrivnost nekdanje glasbe na čuvajo s. glasbilih pa pnca red- koS ZaPisgZato delo zakoncev Kni biTo lahko, ko sta po dol-Pn oožez prekrižanla Slovenijo fnTskairo" hFše do hiše, kar je.se PV°r!e1e0k sta predstavila niz glasbil, na katerih pristno zazveni ljudska pesem iz preteklosti—takšna, kakršno so jo tedaj igrali. Na Notranjskem sta našla »Oprekelj«, glasbilo, ki se je kasneje umaknilo citram. Nanj je Mira Omerzel — Terlep na star način, še z nohti, zaigrala koled-nico. Sicer pa je na ta instrument, ki skupaj z »žvegljo«, nekakšno flavto, pomeni osnovo vsake alpske glasbe, mogoče igrati z raznimi tolkalci. Paličice, ovite z vato, dajo žameten zuek, navadne sirkove paličice bolj zvončastega ... Žvegljo, najbolj značilno glasbilo v Halozah, so izdelovali iz slivovega lesa. Že pred 150 leti so igrali na žveglje devetih različnih velikosti. Na žvegljo in oprekelj so igrali tudi na Gorenjskem, kjer so iz glasbil izvabljali zlasti živahne, poskočne melodije. Iz opreklja so nastale ciganske cimbale, ki dajejo rapsodičen zvok. Nanje je umetnica zaigrala staro alpsko melodijo »Kmečka žalost«. Na Štajerskem in v Beli krajini so izdelovali in igrali na »okarine«, glinaste piščali, ki jih pomnijo že v 18. stoletju. Terlepova sta to ljudsko glasbilo odkrila pri godcu v Kranju, ki edini še zna izdelati pravo piščal. Otožno je zazvenela pesem »Zrelo je žito« iz Prekmurja, ki sta jo umetnika pred baročnim oltarjem svetega t i*>r> sta na glinasti piščalki - okarini - zaigrala pretresljivo Zakonca ler?P n nnliotu ki je nastala v okolici Škofje Loke. - Foto: epsko pesnitev o gaij F. Perdan Marka izvabljala iz opreklja in okarine. Zaigrala sta še na žvegljo in boben, značilni sestav, ki ga je imel med svojimi godbeniki ptujski graš-čak v srednjem veku, v 20. stoletju pa so tako igrali v pustnih sprevodih. Posebnost med glasbili so trste-ne orglice, o katerih priča že situla iz Vač, saj so menda iz 6. stoletja pred našim štetjem. Le še dva godca iz Haloz znata igrati na trstenke. Značilna je tudi drumljica, nekdanji va-sovalski instrument, zaradi katerega je menda za časa Marije Terezije močno poraslo število nezakonskih rojstev, zato ga je častita vladarica bojda prepovedala. Drumljica ima poseben opojen zvok, od tod anekdota. Umetnika sta prikazala tudi istrske »dvojnice«, »šurlo«, vitle z mehom (dude), bordunske citre, violinske citre ... »medveda« ali »gudalo«, »čiving«, nekakšno zvočno igračo, za konec pa je Matija Terlep na žago (lisičji rep) z violinskim lokom zaigral uspavanko. Koncerta, ki se je končal z razgovorom z umetnikoma, poslušalci zlepa ne bodo pozabili. D. Z. Žlebir Dan narodnih noš, folklore in obrti Kamnik — Turistična poslovna skupnost Kamnik, Turistično društvo Kamnik in Zveza kulturnih organizacij kamniške občine bodo tudi letos od 6. do 9. septembra priredili že tradicionalne Dneve narodnih noš, folklore in obrti. S predstavitvijo narodnih noš, običajev in obrti izpred desetletij sedanji generaciji obujajo misel na zgodovino in običaje, ki so bili nekdaj v veljavi, in jih ohranjajo prihodnjim rodovom. Dosedanji dnevi narodnih noš so minili v prijetnem, domačem razpoloženju, zadovoljstvu in navdušenju vseh, ki so se predstavili v povorki narodnih noš, folklornih nastopih, obrtniških sejmih, ali pa so bili preprosto opazovalci tega ljudskega izročila. Kmanik, ta biser ob vznožju kamniških planin, poznan po lepi okolici, kulturnih znamenitostih, prijaznih domačinih in skrbi za kulturno dediščino, bo skušal tudi letošnje, štirinajste dneve narodnih noš, folklore in obrti, kar najbolje izpeljati. Zato vabi vse, ki jim je do oživljanja ljudskega izročila, naj od 6. do 9. septembra pridejo v Kamnik in sodelujejo na tradicionalnih dnevih. f J. «giiiiiiiiiii L.I LET Pozdrav železarjem Pihalni orkester jeseniških železarjev je pri Helidonu izdal veliko ploščo 12 najboljših skladb — Ploščo, ki je izšla ob jubileju, so naslovili »Pozdrav železarjem« Jesenice — »Dim in železo sta zgnetla jeseniškega godbenika, botrovala sta mu češki muzikant in bohinjski kovač, prepričanje mu je kalil jeseniški kovinar. Piščalko je zamenjala puška, kri je rodila svobodnega človeka, spet godbenika, ki je trobil svobodi in novemu življenju v pozdrav. Ob taki dediščini ni mogel postati drugačen kot je. Kar v štirih orkestrih je sprva dokazoval svojo ljubezen in privrženost h glasbi. Združitev jeseniškega in javorniške-ga orkestra je rodila kvaliteto in moč. Zaprašeni jeseniški vsakdan lepša s koncerti in budnicami, odzove se vabilom mladine, borcev, planincev, jeseniškega delavca razume v veselju in žalosti, Slovencem na Koroškem in v Italiji vedno znova nosi košček domovine, slovensko pesem in melodijo. Delež Pihalnega orkestra jeseniških železarjev v amaterski kulturi je velikanski.« Tako je na pot plošči, ki je nedavno izšla pri Helidonu, napisala Štefanija Muhar. Plošča, ki nosi naslov »Pozdrav železarjem«, je zbrala najboljše skladbe jeseniških godbenikov. Na njihovi prvi plošči, ki je izšla v čast letošnjemu jubileju, je zbranih 12 skladb: uvodna »Jeseniškim železarjem«, koncertna koračnica Ivana Knifica, dirigenta jeseniških godbenikov; sledijo še tri koračnice »Svobodna je naša domovina« Draga Lorbeka, »Vojaška straža« H. Benet-ta, »Hej, vojaki letalci« Jovana Adamova in Jožeta Cerovca, venček svetovno znanih zabavnih melodij po izboru Willyja Loflerja in še pristno gorenjski venček Avsenikovih uspešnic. Druga stran se začenja z »Ohridsko legendo«, plesno melodijo Stevana Hrističa in Stjepatia Dle-ska, nadaljuje z »Mistrom Dixiejem« Willyja Loflerja, polko Braneta Prešerna in Toneta Kudra »Ob šilcu sli-vovke« in koračnicami, biserom vseh pihalnih godb: »Zlatorog« Vinka Strucla, »Z ramo ob rami« in sklepno »Prijatelji, ostanimo prijatelji« Vilka in Slavka Avsenika. D. 2. V Prešernovi hiši razstavlja Mladen Radojčie — V petek so v kleti Prešernove hiše v Kranju odprli razstavo slikarja Mladena Radoj-čiča, Iskrinega delavca, ki ima za sabo že več kot 60 razstav. Tokrat se predstavlja z akvarelom. Ra-dojčič je dolga leta slikal krajino, tokrat pa se je posvetil predvsem abstraktnim slikarskim podobam. — Foto: F. Perdan Skupinska razstava ob prazniku Jesenice — Ob krajšem kulturnem programu so v petek, 27. julija, v likovnem salonu DOLIK na Jesenicah odprli že tradicionalno skupinsko razstavo likovnih del članov likovnega kluba RELIK pri DPD Svoboda center Trbovlje in likovnega kluba DOLIK pri DPD Svoboda Tone Čufar na Jesenicah. Tradicionalna skupinska razstava je posvečena 1. avgustu, jeseniškemu občinskemu prazniku. Z razstavo so prikazali likovno ustvarjalnost dveh pobratenih likovnih klubov, dveh pobratenih občin. S svojimi likovnimi deli se predstavlja 31 slikarjev, 13 iz Trbovelj in 18 z Jesenic. Skupinska razstava bo odprta vsak dan do vključno 8. avgusta, dopoldne in popoldne, razen nedelj in sobot. D. S. METALKA TOZD TEHTNICA ŽELEZNIKI Komisija za M DR je 18. 7. 1984 sprejela sklep o objavi prostih del in nalog: SAMOSTOJNEGA PRODAJNEGA REFERENTA Delo se združuje za določen čas za dobo služenja vojaškega roka delavca, s pričetkom dela 1. 10.1984. Pogoji: — zaključena ekonomska fakulteta I. stopnje, eno leto ustreznih delovnih izkušenj, — zaključena ekonomska srednja šola, dve leti ustreznih delovnih izkušeni Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov DO Metalka, TOZD Tehtnica, Železniki, Na plavžu 79, Železniki, z oznako »za komisijo za MDR«. KO —DP mram w KO-OP Mojstrana Kovinska oprema Mojstrana Izdelujemo jeklene podbočnike za čevljarsko industrijo, izdelke za gradbeništvo, ter različne kooperacijske izdelke iz področja kovinske predelave. Vsem delovnim ljudem čestitamo . za občinski praznik Jesenic _JI Med šahistkami na slovenskem prvensvu v Kranju Ženski šah v senci moškega 38. slovensko šahovsko prvenstvo za ženske po kakovosti in številu sodelujočih prakaša vsa dosedanja. V Kranju so se zbrale vse najboljše slovenske igralke, poleg treh mojstric še enajst mojstrskih kandidatk ter štiri prvo- in šest drugokategornic. Razveseljivo je, da je med udeleženkami več kot pol mladih. Kranj — V konferenčni dvorani hotela Creina, kjer se vsak dan popoldne meri 24 šahistk za naslov slovenske prvakinje, je v času igranja popolna tišina. Govorica prekine turobno, domala pogrebno vzdušje šele potem, ko si se-žeta v roke še zadnji nasprotnici. Zvezni šahovski sodnik in »glavni« na kranjskem prvenstvu Ljubo Džordže-vič neprestano teka od mize do mize, opazuje položaj na šahovnicah, zapisuje rezultate v tabelo, vmes pa opozarja preglasne gledalce, da so na šahovskem tekmovanju, kjer je tišina prvi pogoj za zbranost igralk. Šesto kolo — šahistke so ga odigrale v petek popoldne — je bilo zelo borbeno. Le tri izmed dvanajstih partij so se končale remi (Vrenčur : Švarcer, Erjavec : Nikl in Sekolovnik : Skulj), vsi ostali dvoboji so dali zmagovalca. Še najbolj se je veselila zmage lanska prvakinja Tatjana Vaupotič-Košanski iz Ptuja, ki je v derbiju premagala mojstrico Brigito Rakič iz Maribora in tako dobila upanje, da ponovi lanski uspeh. Med prvimi sta končali z igranjem mladi in obetavni drugokategor-nici, Irena Ravnik (ŠD Jesenice) in Mira Cencelj (ŠD Kranj). 14 letna ša-histka iz Breznice, bodoča dijakinja Centra srednjega usmerjenega izobraževanja na Jesenicah, je bila tokrat uspešnejša od vrstnice iz Kranja. Irena Ravnik (ŠD Jesenice). — Foto-F. Perdan Andreja Erjavec (ŠI) Kranj) — Foto: F. Perdan »Za šah me je že v nižjih razredih osnovne šole navdušil moj oče, ki je prav tako šahist, prvokategornik«, je po končanem dvoboju dobro razpložena pripovedovala Irena. »Vseskozi sem obiskovala šahovski krožek na osnovni šoli Gorenjskega odreda v Žirovnici, zadnji dve leti pa tudi krožek v jeseniškem šahovskem društvu. Moj cilj je, da bi na prihodnjem slovenskem prvenstvu osvojila prvo kategorijo.« Dodajmo, da je bila Irena letos druga na gorenjskem pionirskem prvenstvu, lani in predlani pa je na enakem tekmovanju celo zmagala. Letos je igrala tudi na mladinskem slovenskem prvenstu, kjer je osvojila šesto mesto. Ljubitelji šaha, ki so se v petek zbrali v konferenčni dvorani hotela Creina, so z nestrpnostjo pričakovali izid dvoboja med mojstrskima kandidatkama Nado Marušič z Jesenic in Vilmo Lap iz Komende. Partija je bila za obe odločilnega pomena. Lapova bi se z zmago povsem prebila v ospredje. Ma-rušičeva, ki je v prvih štirih kolih premagala Zorkovo, Vrenčurjevo, Urisko-vo in Koširjevo, je v petem po 110 potezah in šestih urah igranja nesrečno izgubila z mojstrico Rakičevo; takrat so se mnogi že spraševali, če bo Nada v 4> MODNO ČEVLJARSTVO STANKO KERN Delavnica: Partizanska 5, 64000 Kranj Tel: (064) 25-852 SUPER PROFESIONAL Kolesarski čevlji vrhunske kakovosti, ki omogočajo največje kolesarske dosežke. PROFESIONAL Kolesarski čevlji, primerni tudi za najboljše tekmovalce m rekreativne kolesarje. SUPER A Kolesarsk, čevlji za tekmovalno m rekreat.vno kolesarjenje Kolesarji tekmovalci in rekreativci, nudimo vam priznano športno obutev ŠPRINTARICE, s katerimi boste uspevali pri vrhun- nadaljevanju še zmogla dovolj moči za kombinatorno in učinkovito igro. »Delala sem začetniške napake, vsaka naslednja je bila večja od prejšnje,« je pripovedovala Nada. »Enemu razočaranju je kasneje sledilo še drugo. Na kranjski avtobusni postaji sem zaman čakala na zadnji avtobus, morala sem na vlak ob dveh zjutraj in domov prišla šele ob pol štirih. Komaj sem se naspala, že sem morala v Kranj, na dvoboj z Lapovo.« Nada je partijo z mojstrsko kandidatko iz Komende dobila. Prva sta ji k uspehu čestitala njen mož Branko in 13-letna hčerka Viktorija, ki prav tako igra na prvenstvu. Nada je začela igrati šah s šestimi leti; takrat ji je bolezen (otroška paraliza) potisnila v roke opornico in je bilo konec upanja, da bi se ukvarjala z drugimi športi. Resneje se ukvarja s kraljevsko igro zadnjih dvanajst let, v tem času je desetkrat igrala na slovenskem prvenstvu in enkrat tudi na državnem. Šahu posveča veliko časa, še zlasti zdaj, ko je upokojena. Študira otvoritve in končnice, s katerimi sta navduševala Spasski in Fischer, igra partije z možem, s hčerko in sinom Vojkom. 32-letna Francka Petek, mojstrica iz Črnuč, ki že deseto leto igra za lesko Murko, je na vseh turnirjih, kjerkoli se pojavi, deležna velike pozornosti in tudi občudovanja. Čeprav je mati štirih otrok in zaposlena kot učiteljica matematike v Domžalah, še vedno najde čas za šahiranje. Trikrat je že zmagala na slovenskem prvenstvu, prav tolikokrat je bila druga, največji uspeh pa je dosegla pred petimi leti na državnem prvenstvu, kjer je zasedla šesto mesto in osvojila mojstrski naslov. Na letošnjem prvenstvu v Kranju igra slabše, v šestih kolih je osvojila le polovico možnih točk. Mama in hči — Nada in Viktorija Marušič z Jesenic. — Foto: F. Perdan »Šahistke dosegajo največje uspehe med 15. in 25. letom. Ko si enkrat ustvarijo družino, imajo za to veliko manjše možnosti. Z možem, ki je tudi vnet šahist, igrava vsak dan po dve uri, medtem ko mi časa za študij šahovske teorije vedno zmanjka. To je tudi razlog, da ne napredujem. Zadnje čase sem premalo igrala na turnirjih: na polfinale državnega prvenstva nisem šla zaradi pomanjkanja denarja, na šahovskem festivalu na Bledu sem predčasno odnehala zaradi bolezni.« »Na letošnjem prvenstvu je veliko mladih igralk,« pravi Francka Petek, ki je tudi predsednica odbora za ženski šah pri Šahovski zvezi Slovenije. »Dobro igrajo, hitreje bi lahko napredovale, a imajo za to premalo priložnosti. V Sloveniji sta le dve večji tekmovanji za ženske (republiško prvenstvo in blejski festival), zato si v odboru prizadevamo, da bi organizirali vsaj še en kvaliteten turnir. Načrtno delo z mladimi že rojeva prve sadove, še vedno pa se nam preveč talentov, ki jih odkrijemo v osnovnošolskih- šahovskih krožkih, pri prehodu v srednjo šolo zgubi.« Mojstrska kandidatka Andreja Erjavec iz Tacna, ki že več let igra /.a kranjsko šahovsko društvo, je letos v odlični formi. Prvo partijo je izgubila šele na kranjskem prvenstvu, kjer jo je premagala lanska prvakinja Vaupotičeva. Andreja sodi v tisto skupino šahistk, ki malo igrajo in tudi študiju teorije ne posvečajo veliko pozornosti. »Če dlje časa počivam, sem potem »lačna« šaha. Takrat imam veliko več domišljije in tudi smisla za igro,« pravi študentka drugega letnika živilske tehnologije, ki je največji uspeh dosegla lani z delitvijo četrtega do šestega mesta na slovenskem prvenstvu v Kranju in letos z nastopom za pokal maršala Tita. Na tekmovanje v Kranj se raj« vozi, kot da bi bivala v hotelu. Zakaj? »Da malo pozabim na šah!« pribija Č. Zuplotnik Rekordni meti Marjana Peternelja Aylesbury — Na svetovnih ig^rah invalidov v Angliji je med našimi dosegel velik uspeh Marjan Peternelj s Češnji ce pri Podnartu, ki je v metu kopja z novim svetovnim in olimpijskih rekordom 26,24 m zasedel prvo mesto in osvojil zlato kolajno. Uspeh je dopolnil še s četrtim mestom v metu diska Druga zvezna vaterpolska liga-zahod Triglavani iztržili štiri točke OPATIJA — Pomlajeno člansko moštvo kranjskega Triglava, ki letos nastopu v drugi zvezni ligi-zahod, so v petem m šestem kolu gostovali na Reki in Opatiji. V reškem bazenu na Kantri-di so se pomerili z domačim Burinom, v Opatiji pa z istoimenskim moštvom. V obeh srečanjih so bili boljši nasprotnik in iz tega dokaj neugodnega gostovanja prinesli štiri točke. Na Reki so pokazali, kako se je treba boriti za točke na gostovanju, čeprav nasprotnik ni štedil z močmi za zmago, pa tudi sodnika nista imela enakega kriterija. Kljub temu pa so Triglavani presenetih igralce Burina in že v parih minutah povedli z dvema goloma prednosti. Za zmago Triglava je bila kritična tretja četrtina, ko so jih domačini ujeli. Toda v odločilni četrti četrtini sc Kranjčani zaigrali cono in konec je bi lo upanja Burina na uspeh. Dokaj težko srečanje je bilo nato v šestem kolu v Opatiji. V hladni morski vodi se Kranjčani niso takoj znašli, a Odličen nastop Bojana Ropreta LOS ANGELES - Na letnih olimpijskih igrah so že nastopili najboljši kolesarji, ki so se za olimpijske medalje borili v posamezni vožnji na 190 kilometrov dolgi progi. V izredno močni konkurenci, nastopilo je več kot dvesto tekmovalcev, se je odlično odrezal član kranjske Save Bojan Ropret, ki je zasedel izvrstno sedmo mesto. To je doslej najboljši jugoslovanski kolesarski uspeh na olimpijskih igrah. V Rimu leta 1960 je bil namreč Janez Žerovnik osmi. Uspeh Bojana Ropreta je še toliko večji, saj je za zmagovalcem Američanom Dougom Shapirom zaostal le 1,19 minute. Vsi najboljši kolesarji bodo v soboto vozili še ekipno vožnjo, kjer si od naših kolesarjev nadejamo dobro uvrstitev, saj so za te olimpijske igre odlično pripravljeni. To so dokazali tudi na desetdnevni kolesarski dirki po Coloradu, kjer so bili v ekipnem delu sedmi, Bruno Bulic pa je v generalni razvrstitvi posameznikov zasedel sedmo mesto. -dh Tekači po ulicah Kokrice Kokrica — V počastitev krajevnega praznika Kokrice in 10-letnice domačega Športnega društva Franc Mrak bo v petek, 3. avgusta ob 18. uri tek po ulicah Kokrice. Šatrt in cilj bosta pred gostiščem Brunarica ob cesti na Rupo. Mlajši pionirji in pionirke do 11 leta in starejše pionirke od 12 do 15 let bodo tekli na kilometer dolgi progi, starejši pionirji od 12. do 15. leta in mladinke od 16. do 19. leta na dva kilometra, mladinci od 16 do 19 let, članice do 35 in nad 35 let ter člani, starejši od 50 let, na tri kilometre, člani starostnih skupin do 30 let, od 30 do 40 ter od 40 do 50 let pa na pet kilome trov dolgi progi. Prireditelj, Športno društvo Franc Mrak Kokrica, spre jema prijave z vplačilom 50 dinarjev dve uri pred začetkom tekmova nja pri Brunarici. Pionirji ne pluča-jo štartnine. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA-sut. o kljub temu so v prvi četrtini povedli z golom razlike. Nasprotnik pa se ni dal. Z »umazano« igro so domačini hoteli iztržiti za njih ugodnejši izid. Moštvi sta se menjavali v vodstvu, v četrti četrtini so Triglavani povedli s tremi goli razlike in nato s pametno igro tudi zmagali. Vse štiri nove točke Triglava na gostovanju so plod dobre igre celotnega moštva. To je tudi obet, da se bodo Kranjčani iz gostovanj ob normalnem sojenju in s tako igro, ki so jo pokazali proti Bu rinu in Opatiji, domov vračali še z zmagami. Že v soboto Triglav gostuje v Biogradu, od koder se spet lahko nadejamo ugodnega razpleta v korist gostov iz Kranja. Izida — Burin : Triglav 12:17, Opatija : Triglav 10:12. -dh Rudež, Kabič in Mencinger uspešni na balkanskem prvenstvu — Letošnje mladinske balkanske atletske igre, ki so jih v okviru Zorkovega memoriala priredili mariborski atletski delavci, so po pričakovanju prinesle največ uspeha tekmovalcem Bolgarije in Romunije. Za jugoslovansko reprezentanco, ki je na prvenstvu osvojila vrsto odličij, so nastopili tudi trije atleti kranjskega Triglava — Simon Rudež, Goran Kabič in Aleš Mencinger. Rudež je z rezultatom 10,89 zasedel drugo mesto v teku na 100 metrov, bil pa je tudi član zmagovite jugoslovanske štafete 4x100 m. Kabič je bil drugi v deseteroboju. Mencinger je zalučal kopje 64,08 metra in za dober meter zgrešil bronasto medaljo. — JVa sliki — najboljši trije v desetero boju: (od leve proti desni) Bolgar Georgiou Arnaoudov (3.), in Ju goslovana Saša Karan (1.) in Go ran Kabič (2.) — Foto: L. M. Elan, Iskra Lipnica in PTT Radovljica Radovljica — Na sindikalnih športnih igrah delavcev radovljiške občine so se že končala tekmovanja v smučarskih tekih, veleslalomu, kegljaških borbenih partijah, odbojki, streljanju, malem nogometu in plavanju. Po sedmih športnih panogah je v prvi skupini, kjer tekmujejo delovne organizacije z največjim številom zaposlenih, v vodstvu begunjski Elan z 806,8 točkami pred lesko Verigo 688, LIP Bledom 485,8, Iskro Otoče 484 in obrtniki s 440,5 točke. V drugi skupini imajo za zdaj največ točk: Iskra Lipnica 304. Žito Lesce 183,9, GP Bohinj 170, Skupščina občine Radovljica 126.2, in Alpe-toiir — Hoteli Bohinj 91,2. V tretji skupini je v vodstvu PTT Radovljica z 223,8 točkami pred FILBO iz Bohinjske Bistrice 179, osnovno šolo Gorje 141, radovljiško knjigoveznico 103,5 in samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti s 103,2 točke (cz) GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA KRANJ Delovna skupno«! skupnih služb Zbor delavcev razpisuje prosta dela in naloge; 1. EKONOMISTA - FINANČNIKA Kandidat, naj poleg splošnih izpolnjujejo še naslednje pogoje: — d« imajo višjooa visoko izobrazbo ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj — sposobnost vodenja ter organiziranj« Delovno ra*merje so bo sklenilo za nedoločen čas s polnim delovnim časom Mandatna doba traja 4 leta. 2, POSPEŠEVALCA ZA PRIDELOVANJE KROMPIRJA i- i i i .a,.,,ih i/oolniujejo še naslednje pogoje: poljedelsko smer I JEST-SS» r^nizacUo te,- nujnost prt de,u klonilo za nedoločen čas s polnim delovnim ča- Delovno ruzmei som. ho , , i' j nriiave na naslov: GORENJSKA Kandidati naj poiljeto v 8. dneh po objavi prijav prosta delu KMETIJSKA ZADRUGA, Jezerska c. 41. ivranj, v u«» !" nalo.8e) , ,,.c,vni v 10 dneh po izbiri. O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v Razvoj delovne organizacije Merkur Kranj se začenja po letu 1946, ko je z nacionalizacijo prešla v družbeno last. Danes ima delovna organizacija pet temeljnih organizacij združenega dela in delovno skupnost skupnih služb. V njej je zaposlenih okrog 1200 delavcev. Med temeljnimi organizacijami združenega dela sta dve s področja veleprodaje; in sicer ena specializirna za proizvode črne metalurgije — Universal Jesenice, in v Kranju za tehnično blago. Ostale tri temeljne organizacije združenega dela pokrivajo maloprodajo; trgovske storitve (skladiščenje, odprema, doprema in carinske usluge); in zunanja trgovina. Slednja je po obsegu med najmanjšimi in se še razvija. Največ zaposlenih je v temeljni organizaciji združenega dela maloprodaja; skoraj 500 v 28 poslovalnicah v Sloveniji (na škofjeloškem področju, v Kranju, Radovljici, na Bledu in Jesenicah, dve v Pivki pri Postojni in ena v Litiji). Lani so v delovni organizaciji zabeležili skoraj 24 milijard dinarjev celotnega prihodka. Gla-' vni delež pri tem sta imeli obe temeljni organizaciji združenega dela veleprodaja (68%), maloprodaja pa 26 odstotkov, ostalo pa odpade na trgovske storitve in zunanjo trgovino. V zadnjih nekaj letih je Merkur sorazmerno zelo hitro napredoval. Danes ne zaostaja za večjimi sorodnimi trgovskimi hišami. Je tudi med največjimi 300 izbranimi delovnimi organizacijami vseh področij v Sloveniji. Po celotnem prihodku je bil v tej razvrstitvi Merkur lani na 10 mestu, po dohodku pa je iz lanskega 48. letos že prešel na 42. mesto. Posebno skrb v zadnjih dveh letih v Merkurju posvečajo zunanji trgovini. Leta prej zaradi usmerjenosti delovne organizacije ni beležila večjih rezultatov. Lani pa so začeli razvijati tudi službo za malo gospodarstvo; in sicer na področju kooperacije z zasebnimi obrtniki in tudi z manjšimi delovnimi organizacijami. Že prvo leto naj bi znašal promet v kooperaciji 100 milijonov dinarjev, vendar pa bo letos celotni promet na področju sodelovanja z malim gospodarstvom znašal več 100 milijonov dinarjev. Kljub današnjim spešno uresničuje svoje planske naloge. Še največ težav imajo pri zagotavljanju lastnih sredstev za poslovanje. Visoka inflacija in visoke obresti so vzrok, da je akumulacija iz leta v leto manjša. S tem pa se seveda manjšajo tudi sredstva, ki delovni organizaciji ostajajo za njeno reprodukcijo oziroma razvoj. Ker ie tudi delež, ki je odmerjen za kritje Ob občinskih praznikih kolektiv delovne organizacije Merkur Kranj čestita vsem delovnim ljudem in občanom, poslovnim partnerjem in prijateljem ter jim želi delovnih uspehov tudi v prihodnje! vso je tuču —----, stroškov, vsako leto manjši, v delovni ganizaciji danes ne uspevajo pokrivati niti ene tretjine tistih sredstev, ki se vsako > dodatno vlagajo v zaloge. Zdaj je stopnja bruto razlike v ceni za prodajno dejavnost v delovni organizaciji 5,8 odstotka in je v primerjavi z današnjimi stroški absolutno premajhna za uspešno poslovanje. Prav zato v delovni organizaciji posvečajo še posebno skrb gospodarjenju z obratnimi sredstvi, predvsem z zalogami Prav v tem v Merkurju iščejo še edine možne rezerve. Lani jim je s pomočjo služb in s podrobnimi naii^ami uspelo zelo izboljšati obrača-Nekaj je k temu pripomoglo analizam Merkur Kranj Med največjimi v Sloveniji V tem srednjeročnem obdobju je bilo zgrajeno skladišče v Neklem, odprli pa so prodajalne Veriga Lesce, Akustika v Radovljici, Gradbinka v Kranju in prodajalno v Litiji — Med najpomembnejšimi cilji v prihodnje je dokončanje kompleksa v Naklem, kjer je po programu predvideno visokoregalno skladišče in skladišče gradbenega materiala — Kljub velikim težavam z obratnimi sredstvi je delovni organizaciji uspelo vzdrževati stalno likvidnost kjer trgovina v prodaji na drobno lahko zasluži le še 2 do 3 odstotke. O problemu so preko združenj že seznanili vse pristojne. Skušajo se dogovo-|f Q A |k I I riti s proizvajalci, da bi le-ti povišali delež |\ri/\fMO zaslužka trgovini iz svojih sredstev. Vsekakor ocenjujejo, da bi ta problem morali čimprej rešiti, saj izločanje določenih izdelkov iz maloprodaje ne bi ravno pomirjevalno vplivalo na trg. Pa tudi za trgovino bi bila to medvedja usluga, saj bi si tako zmanjšala osnovo za lastno prodajo. nje zalog pomanjkanje blaga. razen tega pa se skoraj vse konjunkturno blago hitro prodaja. Ob tem pa so ob koncu leta ugotovili, da so k znižanju stroškov za obratna sredstva veliko prispevale tudi tako ime-novne pospešene prodaje blaga, ki se sicer slabše obrača. Težave pri preskrbi z materialom letos niso nič manjše v primerjavi z lanskim oziroma z zadnjimi nekaj leti. Še vedno je precej artiklov oziroma skupin izdelkov, ki jih manjka in jih delovna organizacija nabavlja le pod izrednimi pogoji, ki jih zahtevajo dobavitelji. Vendar pa je Merkur kljub valikim težavam z obratnimi sredstvi doslej vedno uspeval vzdrževati stalno likvidnost. Zato je tudi uspeval, da je pod izrednimi pogoji dobavljal različno težje dosegljivo blago. Zadnje čase pa se že kaže, da nekateri pomembnejši izdelki (po vrednosti) že ne gredo več tako v promet zaradi zelo povečanih cen. Zanimivo je, da to ne velja le za široko potrošnjo, marveč tudi pri reprodukcijskem materialu opažajo, da delovne organizacije vse bolj skrbno pretehtajo vsak vloženi dinar. To Merkurju že povzroča težave. Bojijo se, da se bo stvar tako zaostrila, da bodo morali resno razmisliti, če bedo določeno blago sploh še lahko prodajali, zaradi izredno nizkih deležev (marž) za kritje stroškov. So izdelki oziroma kar skupine izdelkov, V tem srednjeročnem obdobju je delovna organizacija Merkur Kranj dokončno uredila skladišča v Naklem. Odprli so tudi nove trgovine Veriga Lesce (s pomočjo tovarne Veriga), Akustika v Radovljici, Gradbinka v Kranju in prodajalno v Litiji. Zaradi težav oziroma pomanjkanja sredstev do konca tega srednjeročnega obodbja v Merkurju ne predvidevajo novih vlaganj; razen seveda rednih obnov in dodatnega opremljanja. Sicer pa so od leta 1981 do letos iz lastnih sredstev investirali za 260 milijonov dinarjev in odplačali hkrati 330 milijonov dinarjev investicijskih posojil. Za obratna sredstva pa jim je v treh letih ostalo le 350 milijonov dinarjev. Med stabilizacijskimi ukrepi, ki se pripravljajo, je še posebno oster tisti, ki govori o zagotavljanju lastnih obratnih sredstev. Analize namreč kažejo, da ob sedanjih pogojih poslovanja teh sredstev ne bodo mogli zagotoviti, če tudi bi se odpovedali v prihodnje vsem investicijam; vključno z rednim vzdrževanjem oziroma obnavljanjem in opremljanjem. Ob takšnem stanju je razumljivo, da so glede načrtovanja nadaljnjega razvoja v Merkurju trenutno precej pod vtisom težav. Zato trenutno ne morejo v večjem obsegu povečevati prodajanih zmogljivosti in skladišč. Vendar pa s prostorskim programom do leta 200 predvidevajo, da bi zgradili prodajalno na Viču, na Jesenicah in v Tržiču. Kar zadeva lokacije pa imajo v načrtu novo prodajalno v Goienji vasi, v Škof ji Loki in v Bitnjah pri Kranju. Najpomembnejše pa bo vsekakor dokončanje kompleksa v Naklem, kjer je po načrtu predvideno visokoregalno skladišče in skladišče gradbenega materiala. Trenutno ostaja še vedno odprto tudi vprašanje izgradnje nove upravne stavbe in ostalih servisnih prostorov. Sicer pa bo dokončna prioriteta glede vseh naštetih investicij opredeljena v srednjeročnem programu 1986—1990. Za uspešno poslovanje in za dosežene velike gospodarske rezultate od 1946. leta do danes je delovna organizacija Merkur Kranj ob letošnjem občinskem prazniku občine Kranj dobila priznanje občinske skupščine Kranj. Pri reševanju stanovanjskih problemov svojih delavcev je delovna organizacija Merkur Kranj med prvimi začela z izgradnjo stanovanj. Tako je leta 1953 zgradila tri četvorčke ob cesti Staneta Žagarja v Kranju; razen tega pa je do danes kupila še 130 stanovanj. Veliko delavcev pa si je s pomočjo stanovanjskih kreditov pri delovni organizaciji zgradilo lastne stanovanjske hiše oziroma kupilo lastna stanovanja. Za letovanja svojih delavcev ima delovna organizacija Merkur Kranj v obmorskih krajih 93 ležišč v lastnih zidanih počitniških hišicah oziroma v domu v Jadranovem Razen tega ima v 19 prikolicah v avtokampih v Istri še 76 ležišč V brunarici na Krvavcu pa ima 18 ležišč. Razvito je v Merkurju tudi delavsko samoupravljanje V sedmih delavskih svetih deluje 125 delegatov. Delavci uresničujejo svoje samoupravne pravice tudi v 19 kolektivnih izvršilnih organih; kakor tudi po delegacijah in delegatih v skupinah družbenopolitičnih skupnosti in SIS V kolektivnih izvršilnih organih dela skupno 117 delegatov, v komitejih za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pa je vključenih še prek 50 delavcev. Pomembno vlogo v Merkurju imajo tudi družbenopolitične organizacije. Člani zveze komunistov so organizirani v sedmih osnovnih organizacijah, osnovne organizacije sindikata pa se povezujejo v konferenco organizacije sindikatov delovne organizacije Merkur. Deluje pa tudi mladinska organizacija, ki jo vodi predsedstvo konfrence. Franc Otriu ze dvanajst let lovi r "Zbiljah: Ščuke ko sc Kamp so letos ogradili, pravkar pa gradijo noro re zelo zaredile . ..« • cepcijo Poletni utrip ob Savi Ribolov, čolnarjenje, smučanje na vodi, jadranje z desko; za nameček pa še ples in kakšna prireditev ob Zbiljskem jezeru — Av-tokamp v Dragoeajni postaja vse bolj poznan Zbilje, Dragočajna — V teh poletnih dneh, ko se oziramo po turističnih in drugih zanimivostih, po dogajanju in življenju na Gorenjskem, smo se odločili, da si za trenutek ogledamo del Gorenjske v njenem spodnjem delu ob Savi. Skušali smo zabeležiti kratek poletni utrip v Zbil j ah in v Dragočajni, kjer se sorazmerno redko oglasimo. Čeprav se čolnarna ob Zbiljskem jezeru odpre sorazmerno pozno, se življenje ob njem začne že zelo zgodaj. Prvi obiskovalci Zbiljskega jezera so praviloma ribiči. Ribiška družina Kranj gospodari s tem delom Save. Minulo soboto je bilo okrog jezera že zgodaj živahno. Nekaj ribičev je lovilo kar pri čolnarni, več pa jih je bilo ob desnem bregu in v čolnih na jezeru. Posebno dober prijem je imel to jutro Franc Otrin iz Ljubljane. Več let je že ribič, v Zbilje pa hodi na športni ribolov že dvanajst let. »Jezero v Zbiljah je bogato z ribami. Lahko rečem, da kranjska ribiška družina tukaj dobro gospodari. Opažam, da se je v zadnjem času v jezeru precej zaredila ščuka; tudi postrv ni redka, precej je bele ribe. Danes tu ob čolnarni zelo dobro prijemajo rdečeperke. Meni pa se je .nasmehnila' ščuka. Na blestivko — vrtljivo ribico — mi je ob pol sedmih zjutraj prijela 4,5 kilograma težka in 80 centimetrov dolga. Z vrvico 0,35 milimetra sem jo moral kar lep čas utrujati. Skoraj bi zamenjala trofejno — tisto, ki sem jo ujel pred časom in je bila 86 centimetrov dolga.« Barbara Korbič: »Ob koncu tedna je veliko zanimanje za čolnarjenje . . .« Okrog 10. ure dopoldne se je iz bližnjega bifeja in restavracije oglasila glasba in takrat je Barbara Korbič tudi že odprla čolnarno. »Turistično društvo Zbilje ima 24 čolnov za štiri osebe. V čolnarni delamo v glavnem mladinci. Čolne sposojamo od 10. do 20. ure. Med tednom ni kaj prida zanimanja za čolnarjenje, ob koncu tedna pa se pogosto zgodi, da čolnov zmanjka. Ob sobotah in nedeljah je ob jezeru navadno vedno zelo živahno. Izletniki prihajajo v glavnem iz Ljubljane, Kamnika; pa tudi iz zgornjega konca Gorenjske. Poleg ribičev je precej smučarjev na vodi in jadralcev z desko. Ob nedeljah popoldne je ples. Gostujejo različni ansambli in včasih je program kar zanimiv. Minulo nedeljo je bil na primer izbor za miss toples.« Barbara še pove, da v Zbiljah tako ob delavnikih kot ob koncu tedna običajno ni dolgčasno. Je študentka geodezije. Letos je že bila na morju; zdaj pa prosti čas preživlja v čolnarni, v prenovljenem discu. ki je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah, ali pa gre v kino. Čeprav sobotno dopoldne ni najbolj naklonjeno kopalcem in sončenju, je v avtokampu v Dragoeajni precej živahno. Že prvi hip smo presenečni nad ugotovitvijo, da je kamp glede na muhasto vreme zelo dobro zaseden. Največ je Nizozemcev in Nemcev. Mlade Holandke v kopališču ob obali očitno ne moti, da od časa do časa precej neprijetno zapiha; slekla je tudi kopalke in se predala mežikajočim sončnim žarkom. Recepcijo v kampu odprejo popoldne ob 17. uri in takrat smo srečali predsednika turističnega društva Dragočuj-na-Moše Sreča Rozmana. »Gostje v našem kampu so predvsem prehodni. Ostanejo dan ali dva, potem pa nadaljujejo pot. Turistično društvo Dragočajna-Moše upravlja z njim že 11. leto, oziroma odkar smo se osamosvojili; prej je dobrih deset let z njim upravljalo turistično društvo Smlednik. Kamp vsako leto odpremo 1. maja in je potem odprt do sredine oktobra. Lani smo imeli okrog 5000 prenočitev. Letos je obisk precej boljši in računamo, da bomo zabeležili kakšnih tisoč prenočitev več. Zanimivo pa je, da letos prevladujejo Nizozemci nad Nemci, prejšnja leta pa je bilo ravno obratno.« Kamp v Dragočajni, ki postja vse bolj poznan, ima danes tretjo kategori- Predstavitev pogramskega načrta revitalizacije V Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju bodo 6. avgusta odprli razstavo, na kateri bo prikazan programski načrt revitalizacije Pavšlarjeve hiše oziroma tako imenovanega kareja 18 b Kranj — V zazidalnem načrtu revitalizacije starega mestnega je dru Kranja je opredeljenih ,T7 tako imenovanih karejev. Med njimi je tudi kare 18 b, ki zajema Pavšlarjevo hišo Z okolico, in je eden najbolj kvalitetnih, hkrati pa glede na stanje tudi najbolj potrebnih čimprejšnje obnove. Tu kure, ki je izsek iz širšega območja, zajema objekte na Tomšičevi 17 in 19 in hišne številke 17, 18, 19 in 20 na Titovem trgu. Zazidalni načrt revitalizacije, ki je bil sprejet marca lani, predvideva, du se za vsak kare izdela programski načrt revitalizacije. Ker Pavšlarjevu hišu z gotsko-renesančno osnovo in baročno-klasicistično predelavo sodi med najkvalitetnejše primere poznosrednjeveške meščanske arhitekture na Gorenjskem, so se v koordinacijskem odboru za izvajanje programa revitalizacije starega mestnega jedra Kranja najprej Odločili /a izdelavo programskega načrta za to območje. Vzporedno velja opozoriti na družbeni dogovor o medsebojnih odnosih pri uresničevanju prenove starega mestnega jedra. Pripombe na predlagan, družben, dogovor se bodo zbirale še do konca avgusta le-tos 'lemu bo kasne,e sledil samoupravni sporazum, ki bo ze bolj točno opredelil obveznosti posameznikov oziroma sodelujočih pri prenovi. Sedanji programski načrt rev.tahzac.je kareja 18 b oziroma Pavšlarjeve hiše bodo predstavili na razstav. V Stebr.scn. dvoran, mestne hiše v Kranju, ki j, \hh\o odprli ti. avgusta. Zaželene so pripombe na razstavljen?Jnačrt:' Ob sredah od 16. do 18. ure bo orgmz.rano ud, Uokovno vodstvo po razstavi. Prog.amsk. nacrt rev,tal.z,u,,e kaieja ... i i i i- iti kom te a za urbanizem, gradbene 18 b bo na vpogled tud. V P^^SJ^^!,« in v prostorih delo-in komunalne zadeve v stavbi ODCin»K« s»u#w . vne organizacije DompTan. A Nevenka Žavbi, receptorka v kampu: »Večina gostov v kampu je prehodnih; letos pa prevladujejo Niza- jo. Že prihodnje leto naj bi bil uvrščen v drugo. »Letos smo kamp že ogradili, v kratkem pa bo gotova tudi nova recepcija. Ko bomo uredili še pralnico za avtomobile, ne bo več zadržkov, da se uvrstimo v drugo kategorijo. Sicer pa je naš cilj, da dosežemo 10 tisoč prenočitev v sezoni. Takrat bomo lahko imeli tudi celodnevno recepcijsko službo. Večjo skrb bomo v prihodnje posvetili stalnim gostom, ki že zdaj niso redki. Tako na primer znaša enomesečno kampiranje pri nas 1000 dinarjev na osebo.« Mereutor Ljubljana ima v kampu svojo trgovino. Turistični delavci in člani društva (okrog 200 jih je) imajo v načrtu, da bi zgradili novo trgovino, ki bo hkrati izboljšala tudi preskrbo kraja. Za boljšo preskrbo in počutje gostov je bilo poskrbljeno že letos, ko je bila spomladi odprta nova restavracija Veronika. Dobrodošla je predvsem poznim prišlekom v kamp, saj je odprta do 1. ure ponoči. Turistični in tudi siceršnji utrip Dragočujne bo kmalu popestrilo novo balinišče v kampu. Društvo upokojencev Smlednik ga namerava zgraditi še letos. A. Žalar \t/ Gorenjskem se poletje noče in noče ogreti, da bi lahko takole odvrgli oblačila in se predali noti CU. Upajmo, da nam vsaj avgust obetu dneve, ko bomo imeli tudi za Kokro, Savo in Soro priložnost videti tako ali podobno sliko. — Foto: F. Perdan • Kramarjevi z Brezij pasejo na planini Prevali pod Begunjščico »Tretinek« dobro zažene Samo. da se malo skrije sonce, že mrzlo zapiha i/, meglasih oblakov, ki odevajo Begunj ščico. Če si razgret, bunda ni prav nič preveč. V koči na Prevali pa je toplo. Štedilnik sredi kuhinje greje na vse strani. Kar nekam spokojno je. V dveh vedrih se na robu štedilnika greje mleko. Počasi se mora segrevati, da se lepo sesiri. Mali Rok se je po kosilu potegnil po klopi in trdo zaspal, mama Marjanca pa prebira rože, ki jih ji je s pase prinesel Rok: materino dušico, srčno moč, belo deteljico in še kaj. Dobro že pozna gorska zdravilna zelišča in skoraj nikoli ne pride1 prazen s paše. Zasluži tale opoldanski počitek. Zgodaj mora na pašo. Daleč goni. Na Potočnikovo planino je kar kilometer in pol daleč, po kilometer pa na Stojanco, Kalvarijo, na Kamno, po dva pa pod Rožo, Apnenco. Vse je v breg. Hitrih nog je, to je res. A opraviti ima veliko. Sedemintrideset krav za takšnegale fantiča dvanajstih let nikako malo. Zdajle so krave v hlevu. Čez kakšno uro jih bo spet gnal na pašo. Popoldne jih pelje kam bliže. Najhuje je tiste prve trenutke, ko se zaženo ven. Takrat ima veliko opraviti, da jih nažene v pravo smer, da ne udarijo vsaka po svoje. Ko jih ima tamle v drugem bregu, je že bolje. Pri hlevu mu vedno kdo pomaga. Pomembno je, kako živino zažene. Pa je tale »tretinek« kar dober, se smeje mama. Saj so včasih »tretinek« pravili fantiču, ki je pomagal majerju, kajne. Noter jih je veliko lažje spraviti. Same gredo rade, kajti v hlevu ni muh in to dobro vedo. Drugo leto pasejo Kramarjevi — Podpečanovi z Brezij na Prevali. Prej pa je bila šest let planina prazna. Velika škoda! Vsaj za sto prikolic hrane nadomesti takšnale poletna paša tule gori in imaš v dolini potem lahko toliko več živine. Saj živina malo zgubi na teži, ko gre v planino, malo, ko se vrača, a vseeno veliko pridobi. Okrog 70 hektarov pašnikov ima tu Pašna skupnost " Begunje. Precej so se že zarasli, zato jih čistijo. Predvsem tam. kjer je debela zemlja, pripoveduje Jože Ausenek, direktor Temeljne organizacije kmetov v Radovljici, ki je to popoldne tudi prišel pogledat, kako se Kramarjevi počutijo tu 8°ri- Lani so cesto usekali v breg od Planince pa sem gor do "Prevale. Veliko pa bo treba postoriti, da bo tu spet dobra in izdatna paša. Srečo so imeli s Podpečanovimi, da so se odločili za pašo tu gori. Buldožer imajo pri hiši, traktor, da so lahko zvozili sem vse potrebno, nafto, eksploziv za miniranje terena za cesto, za vlako. Ugodno zimo so imeli in veliko so čez zimo naredili. Malo so z lesom zaslužili, okrog 160 starih milijgnov so pa zbrali od Zemljiške skupnosti, od Vodnega sklada in od drugod za aglomeracijo pašnikov. Tudi Gozdno gospodarstvo je obljubilo nekaj denarja za pot, saj so jim z njo odprli dosti lesne mase, a do zdaj še niso videli dinarja. Splanirali so tudi zemljišče pred hišo, ga na novo posejali S travo, pognojili z umetnim gnojilom in z ogrado zaščitili pred živino, da bi raslo v miru. Ko bo tu spet ruša, bo lepo, zdaj pa je ob dežju blata, da je joj. Pa hiša je potrebna popravila. Ko se je nazadnje na Bohinjskem treslo, je ra/.rukalo tudi tukaj. Velike Špranje zevajo v temeljih in v stopnišču. Streho so lani na novo prekrili. Kuhinja je dobila lepo novo omaro, deset stolov. Tudi vrt imajo letos. Kar dobro raste. Vodo bi potegnili na dvorišče prihodnje leto. če bodo le cevi dobili. To bi bilo ve liko vredno. Zdaj morajo daleč ponjo, p,i še tako počasi tece, tarna gospodinja No, tudi znotraj bo še treba precej urediti, strope obiti / lesom. To bodo urejali v dogovoru /. lovci, ki so tu red ni gostje in tudi radi primaknejo kakšen dinar. Lani je gospodinja se na roke mol- toda se vedno je našla ČAS /a kak- šen goblen. Letos se ji je pu nabralo dela. Vrt je tu, sir dela sama. skuto. Zgujnurjev Joža iz Ljubnegu ji je dal recept za sir. Lepi kolobarji seji narede, da jih je veselje pogledat, je ponosna gospodinja. Veliko je opraviti tudi z gosti, saj se planinci tod vse pogosteje oglašajo. S tržiške strani prihaia-jo, z Begunjščice, s Poljske planine. Dvajset ležišč imajo zanje na Prevali Tu \cdno dobe kaj za odžejat in za od-teščat. Kislo mleko je odlično, skuta dobra, Urška pa naredi tak masovnek, da ga pomnite. In ajdove žgance zabelijo z domačimi ocvirki. Sedem prašičev rede tu gori Marjanca Podpečan: »Pa recite, da ni lep!« Letos gospodinja molze na stroj. Agregat imajo. Koliko je to vredno! Saj je zaenkrat samo sedem molznic, toda na roke se namučiš, da je joj. Tisto, ko je Felčeva zadnjič v Delu pisala, da so na eni od bohinjskih planin dobili prvi molzni stroj, ni bilo res. Na Prevali s. ga imeli vsaj teden dni prej. Kramarjevi so radi v planini. M0, Kdi in sin danes v'Ljubnem pri Pezdič ku z buldožerjem ravnata zemljo, da boflo melioriziralt' travnik, Urška i skočila domov, da se preobleče in sko pije. zvečer bo pa spet prišla nazaj Prav nič ne pogrešajo televizorja. Ra dio imajo odprt le toliko, da slišijo kak šno bo vreme. Drugače pa zvečer najraje posede tamle zunaj na verandi, če je hladno pa pri štedilniku. Neverjetno, kako radi so otroci tu. Roka ne vleče nikamor. Še na morje ne. Kakšno morje! Danes je videl gamsovo kozo. Zadnjič so tu gori našli jajca divje kure. Cverglji so jih podtaknili in jih je izvalila. Pet mladičev je bilo. Kar frlelo je. Malo je manjkalo, pa bi doma pridelali divje peteline! Ko so lani cesto delali in grmovje sekali, je tu mrgolelo gadov in modrasov. Fanta se jih ne Dojita in takoj sta bila pripravljena, da bi jih lovila za kasno lekarno. Pa so v Ljubljani rekli, da jih že dolgo ne odkupujejo več. Zadovoljni so Kramarjevi, zadovoljni so pri Temeljni organizaciji kmetov v Radovljici. Štajerc je moral priti, da je planina spet oživela, se smeje direktor Ausenek..Kar srečno roko so imeli tokrat. Da bi bilo le drugod tudi tako. Dela imajo Kramarjevi veliko, kajti v dolini je ostala kmetija, ki jo je prav tako treba obdelati. Pokositi, opleti njive, škropiti sadje. Pa še tak vetrolom so imeli letos! Opraviti je veliko, tod-ker znajo vsi poprijeti za delo, jim gre*i lepo od rok. Zdaj lahko pridejo s trak i torjem ali avtomobilom čisto do koče i (Mah bodo, dokler bo le mogoče. Prid no izsekujejo, da bo čim več paše. Pri hodnje leto naj bi se tu paslo vsaj še enkrat toliko živine. D. Dolenc ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV KRANJ Gorenjska območna skupnost Kranj Odbo. za medsebojna delovna razmerja pri delovni skupnosti objavlja naslednja prosta dela in naloge SKLEPANJE PREMOŽENJSKIH ^V^^Ur^BPNfi^ SEKTORJA ZBIRANJE PONUDB ZA SKLENI I h\ ŽIVLJENJ. SKm ZAVAROVANJ IN INKASIRANJE PREMIJ V OBMOČJU MESTA KRANJA Za opravljamo naveden,h del in nalog morajo delavci izpolnjevati poleg splošnih pogojev se naslednic posebno pogoje. — da ima popolno srednjo solo. — da ima najmanj 2 leti delovnih izkušenj. — da je star najmanj 18 let. — da ima odslužen vojaški rok. j„i„ , Kmtmi - da mu, posebno s eselje do terenskega delu m delo z ljudmi. I )oh, no razme, je bo sklenjeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas. s poskusnim delom do • >(> dni K.....N.u.. n«i .......„„■.,,,.....i°K-f^S^^ttl Triglav. Gorenjska območna skupnost Kranj, Ul«d ni/.iranost in kadre1. . . . K prošnji je .reba predložiti zadnje šolsko spričevalo m kratek živijo •jJepis. r»Wkivi O izbiri bodo kandidati oh Rok /a oddajo prošenj po.ecc B. dan V^ff^J^ roka. °b~ veseeni najkasneje v .oku 30 dni P<» "«ku 0DJaV" U_ TOREK, 31. JULIJA 1984 KRONIKA 9. STRAN O LAS Mamila na Gorenjskem Varljivi opoj mami staro in mlado Gorenjska še malo ni nedolžna kar zadeva uživanje mamil in ve-riženje z njimi — Starostna meja uživalcev mamil se spušča proti 10 letom — Če ni na voljo običajne uvožene droge, vztrajni uživalci doma zasajajo indijsko konopljo — Kdaj bo ta problematika dovolj pereča, da si bomo ob njej zamislili Kranj _ ob Mariboru, kjer v nar-komanskih krogih vladajo trda mamila in Ljubljani, ki glede varljivega opoj a ni prav nič izbirčna, je tudi gorenjska metropola postala ze pra-vo narkomansko središče. Kranj je oravi »travarski raj«, toda prava, trda mamila si tod niso utrla verižnih poti. saj zanje ni bilo stalnih od-iemalcev. Hašiš in marihuana, manj nevarna, a nikakor ne nedolžna, mami ta takega opoj a željno prebivalstvo na Gorenjskem. Verige prekupčevalcev, ki se izgubljajo nekje na tuiem za visoko ceno prodajajo robo Uživalcem (cena marihuane je v j Gorenjska [ nočna J kronika SOVRAŽNIK OTROK A S s Pristave je pred časom ^ vzei otrokovi žogo, ker so mu s svojimi igrami »šli na živce«. Tokrat P« Jih je strašil tako, da jeza nitmi brzei s traktorjem, ces da Hhbo povozil Otroci so se vresce razbežali, ljudomrznika zatozili staršem, ti pa miličnikom. SLOŽNA ZVEZA Vfl kranjski avtobusni postaji Jbili čakajoči potniki pnea pre-tevumed moškim in žensko. Ko itPmoTki začel krvaveti, so gledal* i, Sklicali milico. Razboriti par Vltari znanec organov pregona, {ni so v njuni ljubezenski zvezi %kipretepi na dnevnem redu. VROČA KRI NA KOPALIŠČU vv/ jeseniškem kopališču je bi- giSfZiazeni ni mogla ohla- » iav proste za pn-drže vanje. ALKOHOL PODŽGAL PRETEP Trilčanka je klicala na milico, neu$m priskočili žrtvi na ,0 kavalirjkopn ^ ^ rfo P°Va Motovili, da sta v pretepu Tzakonca enakovredna in da oba zaKO,\n noVrei dodobra na- p,'"Jf ves alkohol - ~er.o do ^ponoči in moia do sesnk zjutraj- VZGOJA PA TAKA i,h,nrčan je bil močno razo-^edfoZase žena in sin dru-Čaran:rnila pijana domov in, oett-žno ^Vllfveta še malce razgraja-T To"Ve možakar skušal obema l?\ Zivoznclo vzgojno lekcijo, se jFSSK prevrnila na pod m se ranila- ZLORABIL GOSTOLJUBJE , Okroglem je gostoval L. A. Sa i na H' pr, nesel ze nekaj s Očitno ga J ^ okr0glem so mu seboj. Prhali Seveda ga potem dobro P°_Hl da hi se odpeljal z niso Pu%oS't ie razdražen jel vse-aVr°Torctcpnt> žlahto. dokler ni-^kJ!caUmiUce. Potem je L. A *° gostoval še v prostorih za Ttreznenje. KRITINA LETA , ,, Bleiec jo je z nekaj sta-t^aekletom >potegnil« od rej***" Mater je seveda skrbelo, doma- kritičnih letih. Jan taj3e?° milico in zabičala, naj toKZŽkTnaitejejo nekaj kozjih :apel)l\K Razburjeno nuner so molit1'1, ]. da sc ho potepuh do poV^oržčas r vrnil. tlrgl4CALA SE GA JE NAV*> očitno naveličala M nriležnika, pa čeprav je 9VOJe0" £upno življenje vse prej njuno'J* Jasno. Tega dne sta se kot d°7°ctepaUi in popivala, po burno Prt (jrkle odšlo na milico tem P"Lalo, naj njenega Jan,a in ^Miličniki so se smejali, ces Z*PT°- J^a razčistita, saj so on, :e naj s«77 --- letni sezoni najvišja, kajti stare zaloge pohajajo, letošnja pa še ni dozorela), slednji pa si prav tako po malem služijo s prekupčevanjem. Ob kakih 10 gramov marihuane, kolikor jo zasvojenec kupi od verižnika, je vsaj polovico proda naprej za nekaj višjo ceno in si tako zagotavlja denar za prihodnje nakupe. A umazana trgovina s človeškimi usodami ni edina grdobija, ki jo zamerijo prekupčevalcem in uživalcem. Da bi prišli do droge, se narkomani zatečejo tudi v kriminal in tu ne izbirajo sredstev. Ali pa si pomagajo z »domačimi rezervami«. Na Gorenjskem so namreč na mnogih krajih zrasli nasadi indijske konoplje, iz katere »plantažniki« (te je težko odkriti) izdelujejo marihuano. Zgodbe uživalcev mamil so prave tragedije. Odvisnost od mamil jih pripelje tako daleč, da razen doze mamila zanje ne obstoji prav nič več. Nobenih vrednot ni več, nobenih družbenih norm, ni več razmejitvene črte med dovoljenim in nedovoljenim. Zato je mnogo narkomanov propadlih eksistenc, načetega zdravja, razkrojenih možganov, socialnih problemov . .. Mnogo tega še ni odkritega: posledice na potomcih, ki jih zaplodijo narkomani, nesreče, ki jih zakrivi odvisnost od mamil in samomori ... Na Gorenjskem imajo kriminalisti veliko težav pri odkrivanju tovrstne problematike. Po eni plati zato, ker uživanje mamil ne le da vodi v kriminal, temveč je tudi težak socialni problem, ki prizadane veliko posameznikov in družin. Po drugi strani pa zato, ker so kriminalisti na tem specifičnem področju še precej osamljeni. Vrsto uživalcev in preprodajalcev mamil sicer odkrijejo, zlasti Gorniki plačujejo davek neprevidnosti Ob koncu tedna znova beležimo troje gorskih nesreč, ki so posledica neprevidnosti in prevelike zaverovanosti v gorniške sposobnosti. V gorah se zaradi dolge zime še zadržuje sneg, zato bi morali biti planinci previdnejši. Alpinistom pa grozi krušljiv teren, na katerega bi se morali tudi skrbneje pripraviti. Že v četrtek, 26. julija, se je med sestopom od doma Planika proti Vodnikovi koči v Triglavskem pogorju ponesrečil nizozemski planinec Jacobus Hendricus Poels. Ko je namreč hotel prečkati zasneženo stezo, mu je spodrsnilo, nekaj časa se je še lovil, nato pa padel med skale in se ranil. Trije gorski reševalci iz Mojstrane in posadka helikopterja RSNZ mu je pomagala do jeseniške bolnišnice. Pod Grintavcem pa se je v soboto ponesrečila Čehinja Hana Studnič-kova, ki ji je na ledeniku od Grintavca proti Češki koči spodrsnilo. Padla je kakih 50 metrov v globino in obležala hudo ranjena. S helikopterjem so kranjski gorski reševalci prepeljali ponesrečenko do Suhadolnika v Kokri. V nedeljo, 29. julija, pa so gorski reševalci iz Mojstrane hiteli na po1 moč ponesrečencu, ki se je poškodoval med plezanjem v Debeljakovo smer v Veliki Mojstrovki. Odkrušil se mu je oprimek, tako da je omahnil s stene in si zlomil nogo. Toda naši reševalci so bili prepozni. Rešili so ga že avstrijski, ki so prav tako plezali v Mojstrovko, in ga prenesli v Tičarjevo kočo. Od tod je ranjenca njegov tovariš soplezalec odpeljal )lnišnico. med mladimi v šolah, glasbenih ali drugih avantgardnih skupinah, kjer se ob šibkem členu najlaže odpre veriga, veliko pa je tudi neodkritega. Nemočni so zlasti ob narkomanih, ki legalno pridejo do droge, pa ob ti stih, ki za omamo uporabljajo druga sredstva (tablete, lepila, izvlečke raznih rastlin). Nemočni so tudi pri odpravljanju odvisnosti od mamil. Uživalce lahko zalotijo in pošljejo zdravit, a to dvoje še ne zagotavlja, da se bo družbi vrnil zdrav in močan človek. Posebej zaskrbljuje dejstvo, da je med uživalci, prekupčevalci in onimi, ki zaradi droge zaidejo na kriva pota, vse več mladih. Žalostno je, da se že osnovnošolski otroci pobliže poznajo z mamili, kajti starostna meja se je spustila na 10 let. Kakšni neki so nagibi, ki zapeljejo mlade v uživanje mamil, ko je danes največ narkomanov iz dobro situiranih, uglednih družin? Kaže da niso za lase privlečena negodovanja okorelih moralistov, da je mnogo mladih danes vsega presitih in naveličanih, pa si iz brezizhodnosti pomaga na razne (tudi nedovoljene) načine. Pri preostalih uživalcih, ki so postali odvisni od mamil, ker so si z njimi blažili bolečine, gre seveda za vse kaj drugega. V poldrugem desetletju, odkar tudi pri nas kraljuje varljivi opoj, se je tudi na Gorenjskem precej povečalo število narkomanov. To nas opozarja, da problematike še nismo vzeli zadosti resno. Kako vsaj odkrivati, da bomo lahko kasneje preprečevali? Toda žal imajo za zdaj domala vsi, ki se tako ali drugače ukvarjajo z uživalci mamil, začenši pri kriminalistih, v glavnem zvezane roke. D. Z. Žlebir NESREČE ZADELA KOLESARJA Radovljica — Na Gorenjski cesti v Radovljici je v petek, 27. julija, voznica osebnega avtomobila, 26-letna Irena Bernetič z Jesenic, podrla kolesarja Valentina Luznarja, starega 31 let,, iz Radovljice. Bernetičeva je ustavila na avtobusni postaji, da bi odložila sopotnico, nato pa se je neprevidno vključevala v promet in pri tem zaprla pot kolesarju. Hudo ranjenega Luznarja so odpeljali v jeseniško bolnišnico. TRAKTORIST SE JE PREVRNIL Leše — V soboto, 28. julija, se je v Lešah ponesrečil traktorist Joža Va-ljavec, star 52 let, iz Bistrice pri Tržiču. V blagem ovinku se je traktorist srečeval z osebnim avtomobilom, ki ga je vozila 43-ietna Simona Kocjan-čič z Brezij pri Tržiču. Ta je zapeljala desno in Ustavila avto, da bi traktor sprikolico odpeljal mimo. Valja-vec je z nezmanjšano'hitrostjo zapeljal mimo, a se ni dovolj umaknil in je zadel osebni avto. Pri tem je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal v obcestni jarek ter tako nesrečno padel, da mu je traktor peljal čez nogo. Hudo ranjenega so ponesrečenca odpeljali v ljubljansko bolnišnico. AVTO ZANESLO S CESTE Krnica — Voznik osebnega avtomobila 22-letni Igor Urevc z Bleda je v nedeljo, 29. julija, peljal z Zatrnika proti Krnici. V zadnjem ovinku pred Krnico ga je zaneslo s ceste po strmem pobočju hriba v hudournik Bu-don. V prevrnjenem avtomobilu je bil huje ranjen Urevčev sopotnik, 24-letni Mitja Černe z Bleda. GORA ZVERIŽENE PLOČEVINE V VERIŽNEM TRČENJU Podljubelj — V četrtek, 26. julija, je v Podljubelju trčilo. Voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije Vinzenz Bozovičar iz Celovca je namreč na klancu navzgor proli mejnemu prehodu prehiteval pred sabo vozeči tovornjak, ki ga je vozil Peter Pogutter, prav tako Avstrijec. Med prehitevanjem je Bozovičarju pripeljala nasproti kolona, ki jo je vodila voznica osebnega avtomobila Marija Praprotnik iz Loke pri Tržiču. Da bi se izognila trčenju s prehi-tevajočim vozilom, ki ji je prihajalo nasproti, je zavirala, a to ni pomagalo. Z Bozovičarjem sta trčila, tako da je slednjega vrglo pred tovornjak, avto Praprotnikove pa je obrnilo za 180 stopinj, vanj pa je trčil avto Aloi-sa Popotniga iz Celovca, ki je vozil za njo. V njegov avto se je zaletel avto nizozemske registracije. V nesreči ni bil nihče ranjen, ker so bili vsi pripeti z varnostnimi pasovi, pač pa je precej škode, kar 770.000 dinarjev. Kako uro in pol, kar so odstranjevali razbitine, je promet potekal ovirano. Za večjo prometno varnost Vid in varna vožnja Varna vožnja je odvisna tudi od dobrega vida voznika. Zato joKse-veda treba opraviti kontrolo vidu že pred vozniškim izpitom. Če pa se kasneje vid poslabša, je seveda voznikova dolžnost, da stopi do okulista in dobi primerna očala. Vid lahko popušča zaradi raznih starostnih ali bolezenskih spremembi Statistiki ugotavljajo, da s starostjo vid peša, pri nekaterih se v šestdesetem letu lahko zmanjša za četrtino. .Mor: da nekaj nasvetov za varnejšo vo/njo: — Če se med vožnje; pojavi občutek, da imamo utrujene oči, je treba-za kratek čas ustaviti in se spočiti. Če imate občutek, da ponoči slabše vidite, je treba vo/njo načrtovati, da smo še pred večerom že pred domačo garažo oziroma na cilju. Vidni pogoji se najbolj poslabšajo na prehodu dneva v noč, i/, sončnega v deževno vreme, seveda pa najslabše vidimo v megii. — Sončna očala ščitijo pred sončno svetlobo, zmanjšujejo pa vidne funkcije. Kadar kupujemo očala / dioptrijo, je koristno kupiti še sončna očala /. enako dioptrijo. — Vsak voznik ve. da je dobro imeti pri sebi še rezervna očala. — Če zdravnik ugotovi sladkorno bolezen, je dobro, da si voznik da pregledati tudi oči, saj ta bolezen rada poslabša tudi vid. — Ne nazadnje pa alkohol, kadar ga pijemo pred ali med vožnjo, prav tako slabi ostrino vida in prilagajanje na temo. Mrak Nora vožnja na Hrušiei — 'takole se je v četrtek končala divja vožnja turškega državljana na začasnem delu v 'Zahodni Nemčiji. Toda še preden so na kraj nezgode prispeli jeseniški miličniki, so voznik in sopotniki vozilo že postavili s strehe na kolesa in odbrzeli naprej. Nezgoda je bila torej očitno brez hujših ran in tudi avto je prenesel dogodek. Upajmo, da bo vozniku prestani strah vsaj malo koristil. — Foto: F. Perdan * S SODIŠČA Jemal po trgovinah Ko je zmanjkovalo denarja za bivanje po hotelih, je Z. Perkovič jemal razne predmete po trgovinah, nato pa sta to s Kafedžičevo spet prodala Radovljica — Pred Temeljnim sodiščem Kranj, enota v Radovljici, je bil zaradi več tatvin obsojen na 1 leto in 10 mesecev zapora 32-letni Zlat-ko Perkovič iz'Sarajeva. Perkovič je. skupaj z Jasminko Ka-fedžič iz Sarajeva marca letos odpotoval v Avstrijo, kjer sta si nameravala poiskati delo. Ker ga nista našla, sta se konec marca vrnila spet nazaj. Denar, ki sta ga imela s seboj, bilo ga je okoli 35.000 din, je začel hitro kopneti, saj sta bivala po hotelih, tudi v nekaterih najdražjih. Konec aprila letos sta se znašla na Bledu, kjer sta se prijavila v hotelu Jelovica ter tam bivala vse do 7. maja. V tem času je Perkovič v več trgovinah vzel najrazličnejše predmete, ki sta jih kasneje bolj ali manj uspešno prodala. Tako je Perkovič na Bledu v poslovalnici Murke-Pletna vzel tri toaletne torbice in moško vetrovko, na oddelku drogerije pa je nabral kar za 96.000 din zlatnine. V Dom-Eximu je vzel, ne da plačal, 32 čipkastih pr-tičev vrednih 10.995 din. Jemal je tudi v Murkinem kiosku Okus, v prodajalni Utok Kamnik ter v trgovini Živila na Ljubljanski cesti. Predmetov se je v njuni hotelski sobi nabralo že toliko, da sta morala vse skupaj spraviti v velik kovček, za katerega se je tudi izkazalo, da je bil kupljen brez računa, prav tako kot električni likalnik Rovventa, ura budilka, jedilni pribor, 14 kosov filigranskih izdelkov in drugo. Skupna vrednost vseh vzetih predmetov je znašala 14.330,45 din. Perkovič je pred sodiščem izjavil, da je zlate predmete res imel v rokah, vendar jih je našel v vrečki, čipkaste prtiče pa naj bi kupil nekje na tržnici. Zlatnino je pokazal Jasminki Kafedžič, ki je vse skupaj odnesla v Ljubljano, kjer je del zlatnine prodala v dveh zlatarnah. Ko je poskusila še tretjič, so jo zalotili miličniki. Vse zlate predmete so že vrnili v trgovino, kjer so bili ukradeni. Kaledžiče-va se je pred sodiščem zagovarjala, da je čipkaste prtiče od Perkoviča dobila v dar, zato ni vprašala ali so . bili kupljeni ali ne. Prav gotovo pa je vedela, ali ima Perkovič denar za takšne nakupe ali ne. saj sta bila od marca vseskozi skupaj, bivanje po hotelih pa jima je že izpraznilo denarnico. Sodišče jo je zaradi kaznivega dejanja prikrivanja obsodilo na 8 mesecev zapora. Pri tem je sodišče kot olajševalno okoliščino upoštevalo, da je bila škoda v veliki meri že povrnjena, saj so zlatnino v trgovini dobili nazaj; upoštevalo pa je tudi, da je bila Kafedžičeva že enkrat prej obsojena za premoženjski delikt na pogojno kazen. Sodba je že pravnomočna. Pri Perkoviču je sodišče upoštevalo njegovo osebnost, vendar pa ni moglo mimo tega, da je Perkovič jemal po trgovinah ter se s prodajo tega blaga preživljal sebe in Kafedi-čevo ria vse prej kot pošten način. Sodba za Perkoviča še ni pravnomočna. L. M. DOM PETRA UZA RJA p. o. TRŽIČ Komisija za medsebojna delovna razmerja razglaša prosta dela in naloge IZVAJANJE FIZIOTERAPIJE Pogoji: — dokončana višja šola za zdravstvene delavce, smer fizioterapija, — opravljen strokovni izpit, — in eno leto delovnih izkušenj- Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave naj kandidati pošljejo na naslov Dom Petra Uzarja, Komisija za medsebojna delovna razmerja! Tržič. Pismenim prošnjam naj prilože tudi dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. OLA8 1Q. STRAN REPORTAŽA TOREK, 31 JULUA 1984 VATROSTALNA — nepogrešljiva doma in uspešna na tujem Vatrostalna Zenica se vedno bolj uveljavlja na domačem in na tujem tržišču. Lasten razvoj omogoča uspešnejše delo — Zahtevno delo od projektiranja do izgradnje — Na široko odprta vrata strokovnjakom in visokokvalificiranim delavcem Delovna organizacija Vatrostalna Zenica bo v prihodnjem letu praznovala pomemben jubilej — 25-letnico obstoja delovne organizacije, ki sodi med najbolj uspešne tovrstne organizacije v Jugoslaviji. Pred štiriindvajsetimi leti se je skupina zidarjev železarne Zenica odcepila iz železarne in ustanovila samostojno organizacijo — Vatrostalno Zenica Po ustanovitvi so se v novo delovno organizacijo vključili še zidarji iz drugih slovenskih in jugoslovanskih železarn kot so Jesenice, Sisak, llijaš, Smederevo. Že v tem času so se v Vatrostalni začeti zbirati visokokvalificirani in kvalificirani delavci, njihove sposobnosti pa so bile znatno večje, kot jih je potrebovala jugoslovanska industrija. In že tedaj, ko se je Vatrostalna ustanovila, je z združevanjem strokovnjakov postala tudi pomembno izvozno podjetje. Ko se je začelo razvijati jugoslovan-sko gospodarstvo, posebej energetika, metalurgija in ostala bazična industrija, se je Vatrostalna uspešno prilagajala temu razvoju in se ustrezno notranje organizirala Tako se je v skladu s potrebami razvijala dejavnost projektiranja, gradnje, remonta in vzdrževanja industrijskih peči in drugih toplo-tehničnih agregatov: projektiranje in gradnja industrijskih dimnikov, hladilnih stolpov za vodo, vodnih stolpov, silosev in ostalih objektov z armirno-betonskimi konstrukcijami in proizvodnja ognje-vzdržnih in izolacijskih materialov. Bilo je veliko izkušenj, dobra organizacija dela in realni program, ki še danes zagotavlja Vatrostalni dolgoročni razvoj. Vatrostalna ima tri osnovne dejavnosti, s katerimi se uspešno uveljavlja tudi na Jesenicah. Kot prva je projektiranje. Impozantni, v svetu nadvse cenjeni kuvajtski vodovodni stolpi, ki jih je zgradila Vatrostalna in pri tem opravila zahtevno delo, od gradnje do montaže ... » izgradnja, remont in vzdrževanje industrijskih peči in drugih toplo-tehničnih agregatov; druga dejavnost ja projektiranje in izgradnja industrijskih dimnikov, hladilnih stolpov za vodo. vodnih stolpov, TV stolpov, silosev: kot tretja je dejavnost v proizvodnji ognjevzdržnih. egzoteričnrh ter izolacijskih materialov in surovin. REMONTI IN VZDRŽEVANJE INDUSTRIJSKIH PEČI Ko v Vatrostalni načrtujejo in projektirajo, slonijo na bogatih izkušnjah in potrebi jugoslovanske proizvodnje, s katero imajo dogovore o dolgoročnem poslovnem sodelovanju in kooperaciji, na delitvi dela in specializaciji dela Tako sodelujejo z bazično industrijo kot so slovenske železarne, industrija aluminija, industrija stekla, cementa. Sami pripravijo projekte in investicijsko-tehni-čno dokumentacijo za izgradnjo industrijskih peči na principu »ključ v roke«; delajo projekte za modernizacije in rekonstrukcije za ognjevzdržno obzidavo Pri tem vodijo nadzor in opravijo vse delo. od nabave opreme do montaže in končnega obratovanja. Omeniti je treba, da je nadvse pomembno sodelovanje s takšnimi znanstvenimi ustanovami v državi in v tujini, ki se ukvarjajo z raziskavami materiala in razvojem v tej dejavnosti. Za uresničevanje kompletnih poslov pri ognjevzdržnih obzidavah so v okviru Vatrostalne organizirali posebne osnovne organizacije združenega dela, ki imajo sedež v največjih industrijskih središčih v Jugoslaviji: v Zenici, na Jesenicah, v Sisku, v Smederevu., Titogradu in v Skopju. Razen tega je Vatrostalna ustanovila posebno organizacijo v tujini Vatrostalno West v Zvezni republiki Nemčiji, ki dolgoročno sodeluje z zahodno-evropskim tržiščem. Proizvodne zmogljivosti omogočajo Vatrostalni, da se loti tudi največjih objektov. Zgradili so dve koksne »baterije« v Zahodni Nemčiji; vsaka ima po 48 koksnih peči, v katere so vgradili 40.500 ton ognjevzdržnega materiala v rekordnem času osmih mesecev. Koksno baterijo so zgradili tudi v Lukavcu, v Bakru, Smederevu, visoko peč v Zenici in po drugih železarnah INDUSTRIJSKI DIMNIKI IN VODNI STOLPI V minulih desetih letih je Vatrostalna na domačem in na tujem tržišču uspela tudi z izgradnjo industrijskih dimnikov, vodnih stolpov, televizijskih stolpov, silosov in drugih objektov visoke gradnje in visokih konstrukcij. Prav za to dejavnost so v ovkiru delovne organizacije ustanovili poseben inženiring in posebno organizacijo združenega dela, ki ima sedež v Beogradu. Tudi tu delajo na principu »ključ v roke«, vendar pa na osnovi lastnih projektnih rešitev in investicijsko-tehnične dokumentacije Strokovnjaki Vatrostalne izdelujejo vse proračune, študije za izbor najbolj uspešnih poznejših rešitev, ki tudi so najboljše Pri tem sodelujejo z vodilnimi svetovnimi firmami kot sta Marlev Companv v Združenih državah Amerike in s filialno firmo v zahodni Nemčiji. S svojo lastno opremo Vatrostalna lahko opravlja delo na objektih, ki so visoki do 500 metrov, z zagotovilom popolne varnosti in izkoriščenosti. V Trbovljah so zgradili industrijski dimnik, ki je visok 360 metrov, v koksarni Bakar je visok 250 metrov, razen teh in številnih drugih pa še dva dimnika v Kuvvaitu, ki sta visoka po 186 metrov. Uspešna izgradnja tako zahtevnih objektov je le krepila zaupanje v Vatrostalno, v strokovnjake, projektante in delavce, tako da je bilo vedno več naročil za vse bolj zahtevne objekte. Tako so v Vatrostalni napravili projekt za izgradnjo hladilnih stolpov za nuklearko v Krškem, v Bitoli. v Pljevlji in Ugljeviku Šestnajst vodnih stolpov stoji v Kuvvaitu, obenem s petimi rezervoarji za vodo. V amrirano-betonski konstrukciji z zmogljivostjo 132.000 kubičnih metrov vode je veliko uspešno delo, ki je bilo zaupano Vatrostalni. PROIZVODNJA OGNJEVZDRŽNEGA IZOLACIJSKEGA MATERIALA V razvoju sodobne industrije, ob novih tehnologijah, postopkih zasluži posebno pozornost material, posebej v metalurgiji in v drugi bazični industriji. Vatrostalna je spremljala in proučila razvoj materialov v svetu in doma ter se odločila, da svoje dejavnosti razširi še na proizvodnjo ognjevzdržnih in drugih materialov Tako je sklenila svojo tehnologijo — od raziskav in proizvodnje surovin do končnih izdelkov — do gradnje v toplotne agregate V proizvodnji ognjevzdržnih materialov vsebuje njihov program proizvodnjo zrnatih proizvodov. Dosedanja poraba je popolnoma potrdila njihovo proizvodno usmeritev. S svojimi kočni-mi izdelki so dosegli hitro in enostavno vgradnjo, z njimi se ognjevzdžna obloga hitreje lahko popravi kar med obratovanjem. Z zrnatim materialom se dobi bolj kompaktna obloga, boljša od klasične z opeko. Proizvodnja tega materiala raste, tako doma kot tudi v svetu in predvidevajo, da jo bodo v industriji še bolj uporabljali. Tako ima za ta material Vatrostalna svoje tovarne, iz katerih dobiva material kot so kisle ognjevzdržne mase za oblogo visokih peči in industrijskih peči. alumosilikatne mase. betone za oblogo in izolacijo, šamot in tako dalje. Vatrostalna ima tudi lastno proizvodnjo drugih materialov: izolacijskih, za termoizolacijske okvire in plošče, azbest, zaščitne praške in posipe. NA TUJEM TRŽIŠČU Če ne bi bila Vatrostalna zelo uspešna organizacija, tudi ne bi mogla prodreti na tuje tržišče. Tako pa se je na zahtevnem tržiču dobro uveljavila in sodelovala ali sama gradila zahtevne objekte. S številnimi zahodnoevropskimi državami je sklenila pogodbo o dolgoročnem sodelovanju, kar ponovno priča, da organizacijsko in strokovno zna poslovati. Za svoje delo na tujem je dobila številna priznanja in pohvale. Posebna priznanja so tudi v tem, da s številnimi tujimi firmami dolgoročno sodeluje. Poslovno in tehnično sodeluje z vedno večjim številom jugoslovanskih delovnih organizacij. STROKOVNJAKI ZA OGNJEVZDRŽNE AGREGATE V temeljni organizaciji združenega dela jeseniške Vatrostalne, kjer je zaposlenih vedno več delavcev, uspešno gospodarijo. Predvsem je njihovo delo usmerjeno v vzdrževanje in izgradnjo industrijskih peči in toplotnih agregatov v ovkiru slovenskih železarn, dolgoročno pa sodelujejo tudi z Litostrojem in drugo industrijo Slovenije in Istre. V jeseniški temeljni organizaciji, kjer na široko odpirajo vrata inženirjem, strokovnjakom svoje dejavnosti, dajejo poudarek proizvodnemu delu. V zadnjih nekaj letih vlagajo v kadre, mehanizacijo. Prizadevajo si za povečanje proizvodnega dela in fizičnega obsega proizvodnje. Pri razvoju Industrije so delavci Vatrostalne nepogrešljivi, saj so sestavni del proizvodnega procesa bazične industrije. Tudi jeseniška Vatrostalna je s svojimi bogatimi izkušnjami, strokovnostjo, marljivostjo zaposlenih ter izredno zahtevnim in dobrim delom tako sestavni del slehernega proizvodnega procesa industrije. Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo ob občinskem prazniku, 1. avgustu Vatrostalna Jesenice H O STALNA ZENICA HffifcK, 31. JULIJA 1984 PRAZNIČNE ČESTITKE Pestra ponudba v Zarji Jesenice Jeseniška Zarja sodeluje s kooperanti in tržišču ponuia izd*i ke, ki jih drugje ni moč dobiti ponuja izoel- V jeseniški Zarji si že nekaj časa prizadevajo, da bi svojo dejavnost razširili tudi na grosistično dejavnost in vzporedno vključevali malo gospodarstvo. Že lani so napravili prve korake v tej smeri. Uspelo, jim je združiti okoli 50 kooperantov, od dejavnosti predelave črne metalurgije do plastike in lesa. V Zarji so prepričani, da je perspektivna smer v razvoju malega gospodarstva in njegovega sodelovanja s trgovino. V kooperaciji naj bi proizvajali in prodajali predvsem tiste proizvode, ki so na tržišču deficitarni. Danes se je potrdila njihova usmeritev, saj jim sodelovanje malega gospodarstva in prodaja predstavlja že četrtino vse realizacije. Za leto dni takšnega sodelovanja kar zadovoljiv uspeh. Trgovsko podjetje Zarja samo nabavi material, ki ga da v predelavo ali dodelavo kooperantom, tako zasebnikom kot družbenemu sektorju. Nato so na policah trgovin končni izdelki, po katerih je največje povpraševanje in ki se na našem tržišču težko dobijo. Delno gre pri teh poslih tudi za proizvodne kooperacije, za določene izdelke. Razvijajo predvsem področje izdelkov, katerim osnova je žica ali pločevina, delno pa tudi področje plastike in barvne metalurgije. Kakšne proizvode je mogoče dobiti na policah Zarje? Zarja pošilja na tržišče praktično tla Cilko za fugiranje Proizvodi, ki so plod medsebojnega sodelovanja, so: razne pretočne črpalke, fugirke, izdelki kot so stikala, razna pločevina, pretočni ventili, v kooperaciji s KŽK Kranj opremljajo cisterne, ponujajo spiralne cevi za avtomate, sodelujejo s KOOP Mojstrana, ponujajo razna tesnila. Veleprodaja raznega materiala, ki ga potrebuje tržišče, je precej pestra. Nadvse bogata je njihova ponudba žičnikov, ki jih je vseh vrst:, tako daljših kot krajših, za beton, jeklo in opečni zid, kleparski žičniki in drugi npr. za pritrjevanje raznih profilov na jeklene konstrukcije. VODOVOD JESENICE 64270 JESENICE — Sp. Plavž 6 — p. p. 78 Delovnim ljudem občine Jesenice čestitamo za občinski praznik Tudi za zasebne graditelje je morda zanimiva tlačilka za fugiranje, ki jo sicer lahko uporabljajo pečarji, zidarji, steklarji, avtoličarji, avtokiepar-ji. Zarja ponuja še nadvse praktično pretočno črpalko, za goriva, maziva, olja, razredčila in podobne tekočine. Še kako pride prav v kmetijstvu, industriji, obrtnih delavnicah, na bencinskih črpalkah in drugod ... Zarja širi svojo dejavnost, s kooperacijami bogati tržišče, zasebne kupce in delovne organizacije. Ker zna prisluhniti potrebam in zahtevam in ponuja izdelke, ki jih običajno ni, je toliko bolj obiskana. ce9°el«?adv«rrt^aniZa^a Go"Ca' ,r9ovina ™»* Jeseni- olSamZ^Tvnm ,,udem in občanom «* i--gustu, KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA JESENICE S SVOJIMI POSLOVALNICAMI: v Kranju, Radovljici, Kranjski gori in na Jesenicah Vsem cenjenim strankam, poslovnim prijateljem in delovnim ljudem čestitamo za občinske praznike gorenjskih občin. ZAHVALJUJEMO SE ZA DOSEDANJE ZAUPANJE IN SE PRIPOROČAMO! Jesenice VSEM DEL O VNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK JESENIC Gl I Čestitamo občanom Kranja, ^\jesenic, Radovljice in Tržiča za njiho v praznik! Trgovska in gostinska DO Kranj ŽIVILA Gradbeno industrijsko podjetje GRADIŠ TOZD Jesenice — Kranj Vsem poslovnim prijateljem in občanom čestitamo za praznik občine Jesenic in Kranja in jim želimo še veliko delovnih uspehov -- , SOZD ZDRUŽENI PROIZVAJALCI STROJNE OPREME MOff LJUBLJANA n.sub.o. DELOVNA ORGANIZACIJA p. o. Uma 64001 KRANJ - JUGOSLAVIJA vsem delovnim ljudem čestitamo za občinski praznik Kranja EV - KRANJ izdelujemo stroje za čevljarsko in tekstilno industrijo ter tračne brusilne stroje OLA8 12. STRAN PRAZNIČNE ČESTITKE TOREK, 31.JULUA 1984 Skupščina občine Kranj in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom za občinski praznik in jim želijo se.nadaljnjih uspehov pri izgradnji socializma K O G P N E KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ n. sol. o. — TOZD KOMUNALA, KRANJ, — b. o. — TOZD OBRT, KRANJ, — b. o. — TOZD GRADNJE, KRANJ, — b. o. — TOZD OPEKARNE, KRANJ, — b. o. in SAMOUPRAVNA DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE KRANJ Delovni kolektiv čestita gorenjskim občanom in poslovnim prijateljem za občinske praznike INDUSTRIJA BOMBAŽNIH IZDELKOV KRANJ specializirana delovna organizacija za žakardske tkanine čestita občanom občine Kranj za občinski praznik — 1. avgust. J Frizerski salon CILKA SATLER in Ekspresna kemična čistilnica, pralnica In šivalnica DRAGO SATLER [ t Kranj, Oldhamska 14 (pri vodovodnem stolpu) Čestita za občinski praznik - 1. avgust CESTNO PODJETJE KRANJ Kranj, Jezerska 20, tel.: 26-861 čestita občanom občin Kranj, Jesenice. Tržič in Radovljica za občinske praznike Vzdržujemo, rekonstruiramo in gradimo ceste. Poleg tega pa opravljamo tudi druga dela nizkih gradenj, opravljamo transportne in strojne storitve ter nudimo gramozne in kamenite materiale. Modno ČeVLJARSTVO k crn Kranj Čestita cen/enim strankam in občanom Gorenjske za občinske praznike in se priporoča s kvalitetno izdelavo vsakovrstne moške in ženske obutve ter obutve V naši trgovini v Kranju. Maistrov trg (nasproti Delikatese) nudimo žensko, moško usnjeno obutev, za kolesarje športno obutev za kolesarje vrhunce in rekreativce ter obutev za prosti čas (superge). Kvalitetna izdelava — ugodne cene — pravo usnje Trgovina je odprta od 8. do 12. in od 14. do 19. ure, v sobotah od 8. do 13. ure. domplan KRANJ CESTA JLA ŠT 14 - - TELEFON 21-875, 24-440 iirbam/BiM. stavbna /tml\isia mvesttiorski Mtntrtng in sum.....sko poslovanj sl tira iaci«ia FilbOO 601 1 Ob/9 Delovnim ljudem in občanom občine Kranj čestitamo za praznik občine 1. avgust — Delavci DO DOMPLAN Kranj Z izpolnjevanjem nalog, katere prevzemamo, bomo tudi v bodoče zadovoljevali interese delovnih ljudi. OBRTNO ZDRUŽENJE OBČINE KRANJ Kranj, Likozarjeva 1 DRUŠTVO OBRTNIKOV OBČINE KRANJ Kranj, Likozarjeva 1 čestita članom združenja in ostalim občanom Gorenjske za občinske praznike torek, 31. julija 1984 PRAZNIČNE ČESTITKE KOKRA Kranj 1 I a> I I O KRANJ Čestitamo za občinski praznik prebivalcem občin Kranja, Jesenic, Tržiča in Radovljice in se priporočamo za obisk v naših prodajalnah v Kranju in drugod gloDus V| IVSIVS VIO vh 1 v* is# vt o» *-tf I M v« ^ ISKRENO ČESTITAMO 13. STRAN GLAS Gorenjska oblačila Kranj TOZD Konfekcija Kranj in TOZD Konfekcija Jesenice Delovna skupnost skupnih služb Kranj Vsem občanom Kranja, Jesenic čestitamo za občinski praznik in jim želimo mnogo delovnih uspehov TEKSTILNA TOVARNA KRANJ, Savska cesta 46 ZVEZDA Čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike DELAVSKA UNIVERZA „TOMO BREJC" KRANJ VZGOJNO IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ZA ODRASLE čestita slušateljem, sodelavcem in prebivalcem občin Kranja, Jesenic. Radovljice in Tržiča za občinske praznike Gozdno gospodarstvo Kranj s TOZD GOZDARSTVO ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ IN PREDDVOR TOK GOZDARSTVO ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ IN PREDDVOR, TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO, TRANSPORT IN MEHANIZACIJA KRANJ iN DELOVNO SKUPNOSTJO SKUPNIH SLUŽB KRANJ Čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik — 1. avgust Obrtno podjetje za popravilo in izdelavo tehtnic, popravilo kavnih mlinčkov in mesoreznic ter ključavničarstvo Vsem delovnim ljudem čestitamo za občinski praznik Kranja. r Triglav konfekcija Kranj Vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Kranja Elektro Gorenjska DELOVNA ORGANIZACIJA ZA DISTRIBUCIJO IN PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE n. sub. o. KRANJ, Cesta JLA 6 s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela: ELEKTRO Kranj ELEKTRO Žirovnica ELEKTRO Sava, Kranj in DS Skupnih siužb čestitajo občanom in poslovnim prijateljem občin Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič za občinske praznike. LAS 14. STRAN PRAZNIČNE ČESTITKE TOREK, 31. JULIJA 1984 - LES KRANJ - PRIMSKOVO OBČANOM GORENJSKE ČESTITAMO ZA OBČINSKE PRAZNIKE Graditelje vabimo na nakup v našo trgovino. SLOVENSKE ŽELEZARNE Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik občine Jesenice ///, Kolektiv splošnega V/i/t/sgp gradbinec gradbenega n.soLo.KRANJnazorjeva 1 podjetja - čestita občanom in poslovnim[prijateljem občin Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike Živilski kombinat TOZD Pekarna Kranj čestita svojim potrošnikom in občanom za občinski praznik Kranja in jim želi prijetno praznovanje TEKSTILINDUS KRANJ s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela in delovno skupnostjo skupnih služb čestita ob občinskem prazniku vsem občanom Kranja exoterm kranj j ugoslavija Kemična tovarna vsem občanom, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za občinski praznik Kranja in jim želimo še mnogo delovnih uspehov KINOKWNJ 'i KINOPODJETJE A<0 KRANJ z enotami v Kranju, Tržiču, Kamniku, Jesenicah, Dupljici, Češnjici v Bohinju in Komendi čestita svojim kino obiskovalcem in občanom Gorenjske za občinske praznike KOMUNALNO PODJETJE CJodovod po KRANJ vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik občine Kranj in jim želimo še naprej veliko delovnih uspehov Pralnica in kemična čistilnica USLUGA Kranj Vsem našim strankam in delovnim ljudem čestitamo za praznik občine Kranj GORENJSKI ZDRAVSTVENI CENTER KRAtyJ S TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI Zdravstveni dom Bled, Bohinj, Jesenice, Kranj Obratna ambulanta Železarne Jesenice, RJ^JJJ* ^ škofja Loka. Trž.č, Soc.alna med.cina .n h.g.ena Gorenjske, Zobna poliklinika Kranj Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, Bolnišnica Jesenice, Psihiatrična bolnica Begunje m Gorenjske lekarne Kranj čestitajo občanom občin Kranj Jesenice, Radovljica in Tržič za občinske praznike TOREK, 31 JUUJA 1984 MAH OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OSMRTNICE J5. STRAN OLA8 MALI OGLASI tel: 27-960 PRODAM ' Prodam eno loto staro KOKOŠI nosnice ali za zakol. Drinovn . Struhinj 3». Naklo Ugodno-prodarn vec AHM.VH RN'III MREŽ razn;!i ci i n:. ■; i / . i. STKIKNO l£PENKO in IZOTEKT. Telefon št. H84/22-U7H 8878 Prodam KRAVO, po i/biri. Hntol 34. Kram !",,4~ Prodam PEČ za otažno centralno ogrevanje. 23 k\V. Doki. (lonče 17. tel. -t 27-288. dopoldan 9048 Prodam PUJSKE, težko po 31)kg j Mežnaree. Selo 22. Žirovnice 9050 ; Prodam PEČ na olje. POSTEIJO z Jimnico, dvodelno OMARO ter betonsko KORITO 100x 50 cm. Štirnova 5. Primskovo. pri Gradbinki 9083 SAVANOL lepilo, 10 kg, prodam. Telefon 27-225 _ 9084 Prodam GAJBICE in PPR ŽICO 3x 1,5 mm. Janez Draksler. Zg. Bela st. 63 Preddvor 9085 Prodam rabljeno 380-litrsko SKRINJO LTH Praše 20, Mavčiče 9086 Prodam 150 kv. m RABIC MREŽE. Telefon 27-885 9087 *, KOMPRESOR. 1201, 2,2 kW, pro iam. Iaformacije po tel. 064/26-625 od i7.do»«re ^„^J88 Prodam 7 tednov staro TELIČKO si-»entalko in mlado KRAVO po teletu. Srednja vas 55. Šenčur j Prodam 20 do 110 kg težke PRAŠIČE. Stanonik. Log 9. Škofja Loka 9090 Prodam rjave JARKICE hisex in PE^ TELINČKE broJlarje, za dopitanje Stanonik. Log 9. Škofja Loka 9091 Prodam navadno MOŠKO KOLO in KABINO za tuš. Peter Beton, Hotema-že 70. Preddvor yuy^ Prodam 40 kv. m KOMBI PLOŠČ. Sp. Besnica 104/A 9093 Prodam DESKE za ladijski pod. Naslov v oglasnem oddelku 0004 Prodam KRAVO po izbiri. Podreča št. 24, Mavčiče 9095 Prodam 7 do 8 tednov stare PUJSKK. Zg. Besnica 21, tel. 40-635 ali 40 500 9096 Prodam električni ŠTEDILNIK gorenje (4 elektrika), cena 10.000 din in plinski ŠTEDILNIK gorenje (2 plin), cena 3.500 din. Telefon 064/81-537 »007 Prodam večjo količino ČESNA. Vo-po\ Ije 19. Cerklje 9098 Ugodne prodam KAVČ in OTROŠKO KOLO. Telefon 24-989 popoldan 9099 Prodam večji ŠOTOR. 4 do 5 oseb in 100 let staro »KOMODO«. Sever. Lesce. Koroška 4 9100 Ugodno prodam SPALNICO. Lesce pri Bledu, tel. 064/74-100 popoldan 9101 Prodam 10 dni starega BIKCA. Ko-renčan. Podbrezje 17 9102 Novo DIRKALNO KOLO na 10 prestav, JOGI in dvojno nerjaveče KORITO, prodam. Poljanska 62, Škofja Loka 9103 Prodam 10 tednov stare JARKICE, sorte prelux. Jože Urh, Reber 3, Zasip pri Bledu 9104 Ugodno prodam rdva psa — mladiča LOVSKI TERIER/Vranc Ažbe, Rudno št. 30. Železniki 9105 Prodam suha hrastova DRVA in novo 600-litrsko hrastovo KAD za namakanje. Telefon 45-368 9106 Prodam hrastove PLOHE, rezervne dele ža Z-750 ter za * hrošča«, starejšega letnika in motor zanj. Kersnik, Lese št. 1, Tržič 9107 , Poceni prodam SEDEŽNO GARNITURO. KAVČ in dva FOTELJA. Telefon 27-083 9108 Prodam PUHALNIK tajfun, brez motorja, odlično ohranjen. Polajnar, Podljubelj 24, Tržič, tel. 75-663 dopoldan . 9109 nhx9ne obveščamo, da bo ekspozitura Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske v Bistrici pri Tržiču s 1. avgustom 1984 posloval za stranke z novim poslovnim časom: ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek od 7.—18. ure sobota od 8.—12. ure Hho dališeaa poslovnega časa želimo izboljšati ponudbo bančnih storitev* prilagodi poslovni čas krajanom Bistrice in razbremeniti osrednjo po- ^!P°^KS Bistttaa^in sosednjih področij vabimo, da se v čimvečji meri poslužujete bančnih storitev v poslovnih prostorih banke v Bistrici pri Tržiču, kjer lahko °Pr**'*®narskih hranilnih vlogah, tekočih in žiro računih občanov ;e vrst* deviznih poslov za občane in — vse posle po — vse vrste dev — posle kreditiranja občanov MMš ljubljanska banka J Temeljna banka Gorenjske SI GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, n. sol. o. TOZD Gozdarstvo Škofja Loka, n. sol. o. Na podlagi sklepa delavskega sveta razpisna komisija razpisuje dela in naloge: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TEMELJNE ORGANIZACIJE odpisanih v 511. členu zakona o združenem delu mora Poleg P°£°J^jPin naioge individualnega poslovodnega organa izpolnjeva-tiTe naslednje pogoje. L ima visokošolsko izobrazbo gozdarske smeri, _ da >mc» dt,|ovnin izkušenj, — da ima v» j družbenem dogovoru o uresničevanju kadrov- _ da izpolnjuje k » j 1 ske politike v SRS hn izbran za mandatno obdobje 4 let. Kandidat • :iJVl. dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku Kandidati naj p razpjsa v zaprti ovojnici na naslov: Gozdno gospodarstvo 15 dni po oD-l TOZD Gozdarstvo Škofja Ix>ka. n. sol. o., Partizanska cc-Krun.j. '\ s<" i' Uit z oznako za razpisno komisijo za individualni poslo-sta 22. Skot j a uok«. vodni °r& ,.tl/nisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po izbiri, iltatin UKI"7"* _ O ri-/i" GOSTILNA BLAZUN Grašič-Šircelj Mirjana Kranj, Cesta talcev 7 čestita cenjenim gostom in delovnim ljudem za občinske praznike občin Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča Prodam trivrstno diatonično HARMONIKO, znamke lubas. Ogled vsak dan. Štefan Dominko. Planinska 15. Lesce 9110 Prodam električni ŠTEDILNIK (bela tehnika), ohranjen, po ugodni ceni. Kolman, C. talcev 19, Jesenice.,tel. št. 83-103 9111 Prodam 0 in H m Pl'NTK. Vidmarje-va Ž/A, Kranj 7881 Prodam 7 dni starega BIKCA simert-talca. Moše 10, Smlednik 9112 Prodam JARKICK. Kokrica. Golni-ska 1. Kranj 8867 Prodam ZAJCE za z.akolj. Eržen Trška. Visoko 3, Šenčur 9139 PRALNI STROJ, italijanski, obnovljen, prodam. Telefon 74-34:5 — Radovljica 9137 KUPIM HIDROPOK ali HIDROFOR, kupim. Telefon 22-142 popoldan 9113 VOZILA Prodam OPEL KADETT caravan, letnik 1967. Ogled vsak dan popoldan. Seljak, Godešič 80, Škofja Loka 8936 Prodam RENAULT 18 TL, star dve leti. Janez Habjan, Dolenja vas 1, Selca 894.1 Prodam GOLF diesel, letnik 1983. Telefon 24-336 8953 Prodam ELEKTRONIC 90. aH zamenjam za avto. Ogled popoldan. Šuštar, Podbrezje 5 9075 GUME za tovornjak 800 R 16, nove, prodam. Telefon 45-160 .9114 ZASTAVO 750, nevozno, prodam-ee^ io ali po delih. Telefon 45-160 9115 ŠKODO 105 S, prodam. Telefon št. 50-687 9116 MZ 250, letnik 1979, s prevoženimi 11.000 km, dobro ohranjen, prodam. Marenk, Dražgoše 16, Železniki 9117 Prodam rogov PONY EXPRESS. Sučeva 9, Kranj — Primskovo 9118 Prodam SPAČKA, letnik 1975. Telefon 28-434 9119 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Ogled vsak dan od 18. ure dalje. Janez Kopač, Seljakovo naselje 55, Kranj 9120 Prodam CITROEN GS club, neregi-sriran, vozen. Kata Antunovi, Golnik št. 112 9121 Poceni prodam ŠKODO 110 L, v dobrem stanju. Telefon 25-819 9122 Prodam RENAULT 4 TL, letnik 1976. Ogled ob delavnikih od 17. do 20. ure. Stanko Jauh, Rodine 28, Žirovnica 9123 Prodam TOMOS AUTOMATIC, starejši letnik in »COKL« — marmor. Jani Podboršek, Struževo 1 n. h., tel. 28-741 9124 R-4. letnik 1975. 90.000 km, registriran do januarja 1985, ugodno prodam. Žagar, Vaše 16/G, Medvode, tel. št. 061/611-577 9125 AMI 8, pravkar registriran, zaradi odhoda v JLA prodam. Boris Žnidarčič, Kladje 10, Gorenja vas 9126 Ugodno prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1976. Kadunc, Šenčur, tel. 41-027 9127 ŠKODO 120 LS, karamboliran sprednji desni del, prodam. Telefon št. 064/61-239 9128 Prodam JAWO 350 cem, letnik 1984. Franc Pungerčar. Brezje 80/C 9129 Poceni prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, obnovljeno. Zg. Duplje 28/A 9130 Poceni prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1975. Bojan Žura, Zlato polje 4, Kranj 9131 ZASTAVO 750, letnik 1977, obnovljeno, ugodno prodam. Cirilova 14/A, Kranj, Orehek. tel.: 27-920 STANOVANJA Dve študentki iščeta enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO v bližini Kranja ali Škofje Loke. Šifra: Oddaljenost 8995 Iščem SOBO na območju Bled — Kranj, za dva ali tri mesece. Možno varstvo otroka popoldan ali pomoč v gospodinjstvu. Šifra: Študentka 9132 ZAPOSLITVE_ Na Jesenicah zaposlim fanta, prostega vojaščine ali upokojenca, ki ima veselje do popravila čevljev. Kuković, Tuga Vidmarja 2, Kranj od 19. do 21. ure 9008 Takoj zaposlim KV ali PKV STAVBNEGA KLEPARJA ali KLJUČAVNIČARJA. Visoko 103/B, tel. 43-179 9009 Takoj sprejmem v službo dva VKV ali KV ročna ORODJARJA, z 10 let prakse. Ponudbe pod šifro: 35.000—40.000 din 9133 OBVESTILA ROLETE: lesene, plastične in žaluzi-je. naročite po tel. 004/75-610 6620 i J Koroškem v Borovljah (Ferlach), Klagenfurter stras-odprta nova specializirana trgovina priznane to-Se nebarv in lakov iz Beljaka, (pleskarski in malarski ma-*ar. , zaščita lesa in kovine, lepila, avtolaki in pribor). ter'J-mn OB PREDLOŽITVI OGLASA PO EXPORTNIH CE-N*u ŠE 10% POPUSTA. MAH St _ _ _ .Lickfabrik SH Seebacher Allee 42 jJBA.omvji&ch_________ heneiiit Cenjene* goste obveščam, da bo okrepčevalnica pri >CILKI«. Oprešci-kova 84. Primskovo. odprta s 1. avgustom 1084. TOPLI: MALICE - PIZZA Cenjenim gostom čestitamo za občinski praznik Kranja »134 Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna ZARJA Trboje zaradi letnega dopusta zaprta od 1. do 22. avgusta. Zato vam priporočamo gostilno VERONIKA v Dragoeajni. ki obratuje ves avgust vsak dan od 11. ure dalje. Cenjenim gostom čestitamo za občinski praznik Kranja! ŽAGAM metr ska*drva na domu. Telefon 74-715 PRIREDITVE_ S/.DL LESKOVljCA. organizira v SOBOTO. 4. avgusta 1984 VESELICO S PLESOM. Igra ansambel SORA s pevko. VABLJENI! 9135 POZNANSTVA Katera samska, z otrokom ali hre/. stara do 40 let, nealkohohcarka. bi šla v skupno stanovanje k osamljenemu moškemu srednjih let. »Naslov \ oglasnem oddelku 9130 OSTALO_ Ocfifjam PSE šar planince. sUue 7 led nov. Konc Vojko. Visoko 5, Šenčur 9138 PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ. n. sol. o. Kranj. Poštna ulica 4 TOZD za PTT promet Škofja Loka. o. sub. o. Škofja Loka, Titov trg 9 Po sklepu delavskega sveta razpisujemo* imenovanje INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA temeljne organizacije združenega dela za ptt promet Škofja I .oka Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske, družboslovne ali tehnične smeri, — da ima najmanj 31etadetovnih izkušenj ustrezne funkcionalne usposobljenosti, — pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini škofja Loka. - - '■ .! i. - '• "T r-v ..... ■». .... •* .: '"'Jj.^A \rff'w "' Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov: Podjetje za ptt promet Kranj, TOZD za ptt promet Škofja Ix>ka. z oznako »za razpis«. Izbira prijavljenih kandidatov bo opravljena v 30 dneh po poteku roka za prijavo. Vse prijavljene kandidate bomo obvestili o sklepu o izbiri v 15 dneh po sprejemu sklepa. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta, starega očeta, brata, strica in svaka VINKA HOČEVARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, mu darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se govornikoma tov. Drakslerju in tov. Slaparju za poslovilne besede. Hvala pevcem moškega zbora Davorin Jenko iz Cer-kelj in pevcem zbora upokojencev iz Kranja ter godbi na pihala. Hvala tudi duhovniku za opravljen obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! # VSI NJEGOVI Kranj, Borje, Blagovica, Trbovlje, Kolovrat, 24. julija 1984 ZAHVALA Žalostni ob nepričakovanem slovesu od naše ljube TONČKE TALER roj. TRILER se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih urah, ko se srce še ni moglo sprijazniti, z resnico, stali ob strani in nam na kakršenkoli način pomagali. Hvaležni smo sosedom in sorodnikom za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Hvala sedanjim in bivšim sodelavcem iz delovnih kolektivov in vsem, ki ste nam izrekli sožalje. darovali cvetje ter jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku in pevcem za lep pogrebni obred. OBČUTEK, DA SOČUSTVUJETE Z NAMI, NAM JE OIAJŠAL ŽALOSTNO SLOVO! ŽALUJOČI: mož Jože. otroci Mira in Jože z družinama. Špela z možem, bratje z družinami in drugo sorodstvo Sveti Duh, 26. julija 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata CIRILA BIZJAKA se iskreno zahvaljujemo vsem. sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem ter sosedom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje in nam lajšali bol z ustnimi in pismenimi izrazi soža-lja. Zahvalo zlasti dolgujemo KO ZB Gorenja vas, govornikom za poslovilne besede, pevcem za ganljive pesmi slovesa. Iskrena hvala tudi požrtvovalnemu osebju Pnevmatološkega oddelka Inštituta Golnik za nego v času njegove bolezni. VSEM, PRAV VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Gorenja vas, Škofja Loka, Zbilje, 27. julija 1984 GLASOVA ANKETA SLOVEMUA - JUGOSLAVIJA PRIREDITVE NA BLEDU v mesecu avgustu Rešitve pošljite do srede, 8. avgusta 1984 ČPGLAS, M. PI.IADK1 K KANJ 1 do 5. Program po dnevih 1 sr ob 14. uri ob 17. uri od 14 do 22. ure od 18 do 23 ure 2 će td ft. do 23 ure •d 11 do 23 ure . ob 17 uri Odi« 30 dal|« •D 21 uri 3 j* ed11.*>23 ure •411*23 ure Ob 17 ur. ed 18 30 •b 21. uri ob 22. uri od 18 do 23. ure KMEČKA OHCET NA BLEDU OTVORITEV SEJMA domače in umetne obrti na priredit venem prostoru — cesti Svobode oziroma promenadi Promenadni koncert na prireditvenem prostoru v izvedbi godbe na pihala iz GORU pri Bledu in nastop mažoretk iz Ljubljane vam bodo i ohcetnimi dobrotami postregle naše hotelske hiše na stojnicah, ki bodo za to priliko'postavljene na pri reditvenem prostoru se boste ob prijetnih zvokih domače glasbe lahko zabavali na Blegaškem vrtu STREŽBA NA STOJNICAH IN ZABAVA na Blegaškem vr tu bo vse ohcetne dneve SEJEM - prodaja izdelkov domače in umetne obrti KULINARIČNE domače dobrote vam bodo postregli na stojnicah in v hotelskih restavracijah promemdni koncert na prireditvenem prostoru v izvedbi pihalnega orkestra z Jesenic ZABAVA S PLESOM na Blegaškpm vrtu in prireditvenem prostoru »PREDAJNGA« neveste na prireditvenem prostoru SEJEM — prodaja izdelkov domače in umetne obrti KULINARIČNE domač*, dobrote vam bodo postregli na stojnicah in v hotelskih restavracijah promenadni koncert na prireditvenem prostoru v izvedbi pihalnega orkestra Veriga Lesce dalje ZABAVA S PLESOM na Blegaškem vrtu in priredit venem prostoru VASOVANJE pri dekletih — ženin zadnjič skrivaj zvečer obišče nevesto pod oknom — petje fantov pod vaško li po Vasovanje bo v naselju Grad oziroma na Grajski cesti (pod lipo). »FANTOVŠNA« Po vasovanju bo ženin povabil »vaške fante« na pijačo. »Fantovšna« bo, na prireditvenem prostoru se boste ob zvokih domače glasbe zavrteli na Blegaškem vrtu Pobuda za ureditev škofjeloškega postajališča Škofja Loka - Kraljevna skup nost Škofja Loka — mesto jo za radi nevzdržnih razmer na osrednji škofjeloški avtobusni postaji m zavoljo nezadostne prometne varnosti dala pobudo za ureditev postajališča. Predlog je podprl tudi Škofjeloški izvršni svet. ki pa je Ob torti menil, da je treba glede na to, da gre le za začasno rešitev opraviti le najnujnejša dela Za mestni promet bi uredili postajališče iki obeh straneh ODStO ieče ceste. Ukinili bi parkiriši e in zelenico med avtobusno postajo in cesto ter lak«> zagotovili dodatni prostor za potrebe medkrajev nega potniškega prometa. Ublažili bi ovinek pri Nami na Cesti tal Cev; dostop v Šolsko ulico pa uredili tako, da ne bi bilo treba posekati bližnjih dreves. Postaja naj i)i postala mesto, kjer naj bi potniki le vstopali v avtobuse ali i/ njih, ne pa tudi parkirni prostor za avtobuse, /a svoja vozila naj bi Alpetour uredil parkirišče ob Se.širjovetn mostu oziroma na mestu opuščene vrtnarije. Na postajališču bo treba |>oskr beti tudi za prometno varnost pešcev; se toliko bolj, ker so opu Stili misel, da bi /gradili podhod (oz) Toča klestila v okolici Bleda Bled — Neurje s toeo. ki je prejšnji ponedeljek in torek zajelo Slovenijo, je povzročilo precej škodo na posevkih v okolici Bleda, v Gorjah. Zasipu, Hibnern. Bo-deščah in na Selu. v manjši meri tudi drugod. Škoda, ki je nastala na poljih, se lahko Še poveča, saj bodo ranjene rastline napadle glivične bolezni. Kmetijski inštitut Slovenije priporoča kmetom, da delno poškodovane posevke koru ze. dognojijo Z dušičnimi gnojili, povsem uničene pa pospravijo in polja ponovno posejejo s krmnimi rastlinami. Poškodovane,-krompirjeve nasade je treba takoj poškropiti, prav tako tudi vrtnine. Za travnike priporočajo ta- . *£j^V*^ ■ koišnie spravilo. - * -.%■.**». > J nadrast, poleg tega tudi veliko sadik pese. Scefrala je solato; kar jo je ostalo, gnije, zato smo jo nekaj že izruvali in nanovo posejali. Pšenica, ki je zavoljo pozebe že tako redka, je po toči napol zmla-čena, ječmen prav tako. Koruza si ne bo opomogla. Če jo bomo takoj pospravili, bomo njive še lahko posejali s krmnimi rastlinami in takovsaj delno nadomestili izpad silažne koruze. Če bomo čakali, bomo zamudili še setev strniščnih dosevkov.« Rudi Zupančič z Ribnega: »V ponedeljek proti večeru se je vsu-la kot oreh debela toča in kar ta ni dotolkla, je v torek uničila ledena sadra. Oklestila je blizu hektara koruze za siliranje. Kaj bomo naredili s posevkom — ga bomo pospravili in posejali njivo s strniščnim dosevkom ali ga bomo dognojili in počakali, da dozori — še ne vemo. Od ujme je minilo že tri dni (na prizadetem območju smo se mudili v petek — op. p.), a do danes še ni bilo naokrog kmetijskega strokovnjaka, ki bi nam svetoval, kaj narediti. Ne glede na to, za kaj se bomo odločili, je že zdaj jasno, da letos 60 kubičnih metrov velik silos ne bo poln. Krme bo premalo, da bi ohranili sedanji stalež. Žalosten je tudi pogled na sadovnjak. Kar je po ujmi še ostalo sadja na drevju, bo segnilo ali bo slabše kakovosti.« Erika Kristan s Sela: »Kmetje imamo letos smolo z vremenom. V hudi zimi so pozebla žita, sneg je dolgo ležal in rast se jo začela dva tedna kasneje kot običajno. Pred dnevi nas je prizadela še toča in če verjamete ali ne, še dan po tistem je ležala na dvorišču. Povseitl je uničila krompirjevo Št Franc Soklič s Sela: »Štiriin- šestdeset let sem star, a ne pomnim takšne toče na blejskem koncu. Koruzo bomo pospravili, skupaj s travo jo bomo silirali, njivo pa preorali in ponovno zasejali. Tako bo izpad krme še najmanjši, čeprav bo silaža slabše kakovosti kot običajno, ker vsebuje koruza še premalo suhe snovi. Krompir izgleda tako, kot bi čezenj tekla Sava. Poškropili ga bomo, da ga vsaj plesen ne bo napadla. Povsem uničene so kumare in fižol. Veliko zelenjave bo segnilo, nekaj se jo bo pobralo. Upam, da vsaj toliko, da jo bo dovolj za naše goste, ki prihajajo semkaj na kmečki turizem.« C. Zaplotnik Tudi Radovljica in Tržič že praznična 5. avgust je občinski pra/nik Tržiča. Vrsto prireditev so Tr/.ičani pripravili v počastitev svojega praznika. Tako bo v sredo, I. avgusta, med 12. in 18. uro odprto občinsko prvenstvo v streljanju /. vojaško puško na Cimpru. V četrtek, 2. avgusta, se bo ob 16. uri začelo občinsko prvenstvo v plavanju na letnem kopališču. v petek, 3, avgusta, bo ob 12. url ste kla modernizirana proizvodnja v KTI. —Tozd Lepenka Tržič, ob 17. uri se bo začel šahovski hitropotezni turnir za posameznika v Domu Petra Uzarja, ob 1H. uri bo v paviljonu \'( )H otvoritev razstave slik amaterjev / letošnjega prvega slikarskega srečanja pod Štor /nem, ob 20. uri pa se bo začel norm tek po ulicah Tržiča. V soboto, 4. avgusta bo ob 9. uri slav nostna ,e|,i /borov sku|>sčine občine Tržič v Tovarni obutve Peko Tržič, isto časno se bosta pa začela tudi kegtjaški turnir na Ljubelju in balinarski turnir na Ravnah. Ob II. uri bo stekla posodobljena proizvodnja pohištva v Zlitu Ob 17. uri bodo na Trgu svobode v Tržiču nastopila kultumoumetniftke skupine, na igns< u v Bistrici se bo pu /acel rokometni turnir. V nedeljo, 5. avgustu bo v •jmiiiin pr vim padlim tr/.iskim partizanom prirejena slovesnost, ki se bo začela ob II. uri pri spomeniku pod Stor/.icern V prazničnem tednu bodi 1 po trž.iskih izložbah ra/stavl|.1I1 slike m fotografija priznani domači ustvarjalci V soboto, I. avgusta bodO med 14. in 17. UTO otro ci na Trgu svobode risali po asfaltu V soboto /večer bo sredi mesta tudi vese lica /a vse. I). D • • • Radovljica V petek. :>v julija, bo se ah ele prireditve v < ust ob« inskemu prazniku Radovljice Radovi jičuni praznujejo V nedeljo. .r> avgusta, do te enih prireditev. Osrčje dogajanja je že od petka Linhartov trg v Radovljici, ki je /a uvod gostil hamronikarski orkester domače glasbene šole, v soboto so se predstavili gostje 1/. Apatina v Srbiji skupaj s folklorno skupino iz leske Verige, v nedeljo so zaplesali bohinjski folkloristi, zaigral je narodnozabavni ansambel Bohinjci. Včeraj so zapeli pevci radovljiškega društva upokojen-rev pr ski /bor iz Gorij, Angela Mlakar pa je razstavljala tapiserije in ma- krameje Drevi bodo fantom, ki odhajajo k vojakom, priredili prisrčno odhodnico. Od jutri do sobote sc bodo na Linhartovem trgu ves ras vrstile bogate kulturne prireditve Predstavili se bodo Ga-gperji, trio KUD Valentin Kokalj z Visokega, folklorna skupina DPD Svoboda Hudi Jedretič iz Ribnega bo prikazala ljudske- plese. V četrtek bo imel predstavo domači Linhartov oder, kro-parski zbor KUD Stane Žagar bo Zapel nekaj pesmi, ribenski folkloristi bodo zrtova zaplesali V petek, 3. avgusta, bo leska godba na pihala naznanila praznovanje, zapeli bodo pevci Begunjšči-ce, kulturnega društva iz Begunj, predstavil se bo tudi radovljiški pevski zbor A..T. Linharta. Osrednja praznična prireditev bo v soboto, 4. avgusta, ko bo slavnostna seja občinske skupščine v Almiri, kjer bodo podelili tudi letošnja občinska priznanja. Na večer bo na Linharto-vrrii trgu harmonikarski koncert rado-vlpske glasbene šole in otvoritev raz stav. Vse pradpraznicne dni bodo na Linhartovem trgu tudi prodajne razstave r., j,,. 1M-.k 111 m okoliških delovnih or- injzacij Predvideni sta še dve večji sporim prireditvi:plavalni miting, ki je ,t. mjmo, in sam praznik, 5. avgust , konienisk.i prireditev Konjenisk« B , kluba Triglav na hipodromu, v Les-Jh pa šahovski turnir Šahovskega