19. številka. V Trstu, v soboto 5. marcija 1887. *{ * M Tečaj XII.L : - _ ^ Opazke. Vai dopisi «e poAiljajo uredništvu v ulici Torrente.12.Vsak list mora biti frank inm. Rokopisi se ne vračajo. Innorati (razne vrste narnnnila in po-alanice) He zararunijo po pogodbi; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami *e plačuje za v«ako besedo * nov. Naročnino, reklamacije in innerate prejema opravništvo, ulica Torrente 12. EDINOST • Edinost. izhaja dvakrut na teib-n, vsako srsio in soboto ob 1 uri popoludne. Cena z a vh« leto s prilogo ? for , za pol » 1'or 50 nov., za četrt leta I for. ?«'» nov — Edinost brez prilog.' ftan« zu celo leto « for., za pol leta !b for., za ivtrt letu ■ for. »O nov. — Posamezne Številke se dobivajo pri opruv-nišivu, v prodajal nicah tobaka v Trstu po nov., v Gorici in v Ajdovščini po Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. K nov «V eilinnsti je m oi*.» 0 vojni in miru. i. Jako težko jo done« Be celo ministrom z nekako positivnostjo zatrditi, da je mir zagotovljen, ali pa vojna blizu. — Po vojniških pripravah vseh držav in tudi nage milo Avstrije soditi, moralo bi se skoro misliti, da se pripravljamo za vojno; Se bolj nego Avstrija rožljajo z orožjem Francozi in Nemci; najmanj pa Rusija, katera se drži pri vsem vrišču i*ako reservirano. — Mi smo pri ena-;ih prilikah uže večkrat izrazili upanje, da se ohrani evropski mir in to menenje izvira tudi iz iz srčne želje, da ne bi naš narod prifiel v nevarnosti, katere bi mu nastale, ko bi se naSa monarhija zapletla v kako vojno. Od kar je začel strašiti Bismark z vojno, slišali smo več glavnih me-nenj o spletkah, katere delajo evropske velevlasti ena proti drugej. — V prvo se je pisalo, da Rusija namerjava napraviti, ali je uže sklopila trdno zvezo b Francosko in da obe skoraj napa-deti NemSko in Avstrijo. Potem se je zopet sliSalo, da Rusija namerjava napasti samo Avstrijo in da Nemčija ostane neutralna, ker ona nema nobenih interesov na Balkanu. Zopet pozneje se je slišalo, da se Francija pripravlja na boj proti Nemčiji in najzadnje politične kombinacije se nanašajo na zvezo Nemške, Avstrije in Italijanske proti Ruskej in Francoskej. — Vse te kombinacije so brez pravega temelja; edino to je na njih, da je svet zvedel, da Rusija ne dopusti da bi Bismark napadel in uničil Francosko, kar on baje namerjava in da se Bismark noče direktno mftšati v vojno, ako bi nastala mej Rusijo in Avstrijo PODLISTEK. Družba sv. Mohora v tržaškej škofiji. (Konec.) Dokanija osapska se je tudi povzdi-gnola od 33 na 4«, tedaj jo pridobilo 15 udov več; nekaj jo užo, pa vendar premalo za dekanijo z 70001judmi. Od novih župnikov osapskega in predloškega pričakujemo mnogo dobrega za družbo in ljudstvo, da bode prihodnjič v večjem številu zastopano. Ospo povzdignilo se je za 4, na 10, Predloke pa od 11» na 21 udov, tedaj jih jo 5 več pristopilo. Na novo so prišle tudi Plavijo h 7 udi; Kubod izgubil je od svojih štirih jednoga in star je ostal Tinjan z jednim; gotovo visoko gori na hribu je, tedaj je velika burja in ni čuda, ako poineče vso v dolino in nič na vrhu ne ostane, da bi 80 kje za kako stvar ujelo. Ali jo pa morebiti tudi kak drug uzrok P — Iver ima Ospo blizo 1000 prebivalcev, Predloka skoraj 3000, Kubod nad 1000, tako tudi Plavijo, in Tinjan nad 500, vidimo, da nikakor ni število Mohor-janov, kakor bi moralo biti in da bi moralo marsikatero župnijo presegati. Prihodnjič mislim, da bodemo dotične pover-joniko lehko drugače pohvalili. Dokanija Pazin-Pidan pomaknila se jo z svojimi udi za štiri naprej, na 28. zaradi eventualnega zasedenja Bolgarske. — Vse drugo so kombinacije brez posebne vrednosti. Iz vsega pa se vidi, da Rusija ne mara zdiij Še aktivno poseči v bolgarske zadeve, in da ima grof Ignatiev, najspretnejši ruski diplomat, pra^, ako trdi, da se bolgarsko prašanje reši samo ob sebi. Rusija denes dobro vidi in ve, da v Bulgariji pride do anarhije, in da bode bolgarski narol, kakor hitro se prepriča, da je postal žrtva nekaterih lakomnežev, kruboborcev, še prosil slovansko Rusijo, naj zopet vredi bolgarske zadeve in Bolgariji preskrbi stalno, zanesljivo in pošteno vlado, kajti kakor reči denes stoje, Bolgarija ne more napredovati. Rusija torej Čaka, da jej pade v koš popolnoma zreli sad in to utegne dočakati morda uže v kratkem. Uprav zato pa skoro ne more za zdaj še priti do vojne mej Avstrijo in Rusijo, ampak se je nadejati, da se obe vladi porazumeti glede meje vlasti, do katere ima na balkanskem poluotoku pravico ena ali druga obeh držav. Da se pa Avstrija pripravlja za vse slučaje, to zahteva previdnost ne le za slučaj vojne, temuč tudi za slučaj porazuma z Rusijo, vsled katerega bi bila dogovorjena kaka paralelna okupacija. Iz vsega, kar se je dosedaj slišalo iz ust merodajnih osob, mini stro v m drugih, pa se more tudi raz-videti, da naša držaja ni za vse slučaje priklenena na Nemško, kakor bi to želeli Velikonemci, ampak, da si je Avstrija pri vsej zvezi z Nemčijo pridržala še proste ruke, posebno pa glede postopanja na Balkanu, in to nas navdaje •/, upanjem, da se mej Avstrijo in Rusijo vendar najde »modus Pazin sam je dal dva več od prej, da jih jo bilo 0 vseh skupaj, v drugih duhovni-jah pa jo šlo število od 17 navzgor na 10. Premalo, ker je v Pazinu in okolici nad sto omikanih Slovencev. — Zakaj se v imeniku no loči dokanija Pazin od pi-eanske? Saj so še manjše dekanije, kakor jo v Buzet-u ali sv. Godharska med ogrskimi Slovenci, in vendar stojo same. Potem bi imola pazinska dekanija svojega poverjenika in pičanska tudi svojega, kar bi bilo mnogo lažjo za ude in poverjenike same. No bi bilo tako treba nabirati iz Pazina poverjeniku udov notri gori pod Učko, ampak bi to prevzel pi-canski poverjenik, kateremu bi bilo to mnogo bolj prikladno. Taka namera je menda popolnem opravičena, ker bi tako vsak poverjenik ložjo delal v svojem kraju. Mislim, da bode v prihodnjem imeniku razdeljeno užo tako, da bodo k pičanski dekaniji prištete duhovnije Pican, Oračišče, Lindar, Borut, Cerovlje, Novake, Žareč, Gologorica, Sv. Ivane in Krbune; in morebiti se zaloti kak ud tudi še iz keršan-ske dekanije. Pazin pa bi morebiti tudi kaj več udov skoraj dobil, ker je vender tudi kaj uradnikov doli slovenskih med sto Slovenci, tudi železnični čuvaji so večji del Slovenci, in teh bi se gotovo tudi kdo oglasil. Dekanija piranska povzdignila so jo minolo leto z svojimi udi do 15), tedaj imela 7 več od prejšnjega leta. Zato imajo vivendi« ; sicer pa ni bito nikoli verjeti, da bi se Avstrija okupacije Bolgarske po Rusiji s tako silo protivila m Rustji zarad tega vojno napovedala, kakor so to zahtevali v delegacij h Madjari in Poljaki. Vse ondašnje ropotanje se je umaknolo treznejŠemu prevdarjanju in denes so tudi vroči Madjari prišli do tega, da javno govore, in celo v iz-vanrednem zasedanju delegacij, kako ljubijo mi:- in ne žele vojne z Rusko. Trocarska zveza je sicer nekaj istinitega, ali vse kuže, da ni tako trdna, da ne bi bilo mogoče Še drugih kombinacij. — Bismark nema v rokah ne Avstrije n>< Rusije, m je mogoče, da se pred kako evropsko vojno trocarska zveza popolnoma Zruši, ter da nastopijo vse druge zveze, od katerih je nnjgotovejSa rusko-fi-ancoska, katero pa je vsak še tako majhen politikar uže precej po zmagi Francozov po Nemcih leta 1870 slutil. Politični pregled. Notranje dežele. Delegaciji sto se odprli 1. t. m. Podana predloga zahteva 527a milijona kredita in ga vtemeljuje tako le: K ljubu splošne potrebe miru in želje za njegovo ohranitev, vendar jo občno evropsko stanje tako, da ne skrbe le merodajne evropske države, temuč celo v vojaškem oziru manj važne, za vojaško pripravo in doprinašajo največje žrtve, da vojno moč ojačijo. Vsled tega tudi skupna vlada pri vsem oziru na finančno stanje no more odlašati, da ne bi za časa poskrbela, kar treba, da je nepričakovani dogodki ne prenaglijo. To izvenredne potrebe in troški, pri katerih je izključena vsaka misel na vojno, zahtevajo tudi izvenrednih sredstev, ter je skupna vlada po vestnem pretehtanju neobhodnih potreb preračunala skupne troške posebno Ivorte (Dvor) pohvaljno biti omenjene z svojimi 10 udi — 7 jih jo toraj več kakor poprej. Kastelvenore jo pa ostal s 3 udi, kar je pa gotovo premalo za duhovnijo z blizo 1000 ljudmi in ležečo prav ob Dragonji, tedaj na hrvatsko-slovenski meji. Dokanija tržaška imela je vseh udov skupaj 530, za 9 udov se jo tedaj število pomnožilo. Zato ima v prvi vrsti zaslugo Trst sam z svojimi 300 udi, ko je prejšnjo leto imelo samo 271. Večjo število udov jo bilo tudi pri Sv. Ivan-u (vseh 48, več tedaj 1) in Skedenj tudi z vsemi udi 48, tedaj več 0. — Zmanjšalo se je pa število udov v Rojani na (57, tedaj za 10 manj o, kakor pa prejšnje leto. Žalibog, Rojan hodi užo dolgo časa rakovo pot, ker užo leta 1870 jo bilo v župniji rojan-ski vseli Mohorjanov 121 udov ; potem pa je število vedno padalo. Morebiti je začelo vplivati tudi na manjše ali večje število udov to, ker so laški ali bolje po-laščeni živelj in z njim jezik laski vedno bolj iz mesta proti prej še popolnoma slovenskim vasem pomika; ali so morebiti krive temu tudi laške šole; skoraj gotovo jo tudi to, ker otroci so v njih odtujujejo in tujega duha navzamejo. In potem pridejo še pevci rojanski z svojimi laškimi kori, s katerimi si niti za pol krajcarja ne bodo koristili vsi skupaj ne. Nekdaj so imeli Kojanci čitalnico, pevsko družbo in še so mogli podpirati družbo sv. Mohora, sedaj pa nemaj o niti jed nega niti druzega, pa na 52VS milijona golil. Najnujnejše potrebe so bile proračunane na 24'/., milijona gold. (od tega 1/2 milijona na vojno mornarico), od katere svoto j<> bilo uže porabljeno 1 G2/io mi'- g*»ld. Vlada zahteva tedaj potrditev za omenjenih 102/JO mil. gold. in pooblastitev, da sme porabiti še 83/10 mil. gold., dalje pooblastitev, da sme izdati še 28 mil. gold., ako se pokaže neobhodna potreba. — Avstrijska delegacija je soglasno sprejela nujnost te predloge ter jo brez razprave v pretres izročila proračunskemu odseku. Po seji se je ta odaek takoj sešel in bil je za poročevalca izvoljen Matuš. — V ogerskej delegaciji se je ta predloga izročila odseku štirih udov, V proračunskem odseku oger-ske delegacije jo 2. t. m. vojni minister pojasnjeval kreditno predlogo. Ker so ta pojasnila uže od poprej znana, ne zdi se nam treba ponavljati jih. Minister zunanjih zadev pa je na neko prašanje izjavil, da bolgarsko prašanje sicer ni še rešeno, da pa je stopilo v drugo vrsto ter jo zgubilo nevarni značaj. To krajno prašanje in politično državno stanje ne dela zdaj splošne skrbi, ampak vesoljno evropsko stanje mej vshodom in zahodom je tako negotovo, da so bile vso državo primorane, vojno moč okrepiti. Miroljubne] konservativnej državnej politiki na ljubo se zgodf vse, kar je mogoče, da se država obvaruje strašne vojne šibe. Tudi danes državi ne preti neposrednja vojna nevarnost. Nasvetovane naredbo imajo le ta namen, da se država brani. Minister naglasa, da se vojna najbolj odvrne s tem, da skupna država določno in cnodušno pokaže svojo moč in požrtvovalnost za interese sploh žalelenega miru. Potem ste so sprejeli obe predlogi soglasno. Ogersko -hrvatska regni-k o 1 a r n a d e p u t a c i j a se je 2. t. m. brez vspeha razšla; v jezikovnem prašan ji se ni mogla zjediniti in daleč je še dan, ko se reši to in reško prašanje; to je gordonski vozel, ki ga presečejo le veliki dogodki. Vnanje dežele. B o 1 g n r s k o p r a š a n j e. 1 z Djur-djeva se l.t. in. poroča v „Agence llavaa": V liušeuku so se 28. februvarija zvečer porabili vsi vozovi za prevožnjo vojakov še jim nenasičeni laški moloh vse poje, da jim bore goldinarček za družbo sv. Mohora ne ostane. (Je se na bolje 110 obrne, bode kinalo jela pojemati družba sv. Mohora, če tudi ima ime njih cerkvenega pomočnika sv. Mohora. Če ne bodo Kojanci častili svojega pomočnika in priprošnjika koga pač bodo potlej še? Župnija sv. Jakob izgubila je tudi od svojih 27 udov jednoga. Pomislimo, da ima sv. Jakob nad 18.000 prebivalcev in nad polovico teh je Slovencev, pričakovati bi pač bilo, da bi bilo število Mohorjanov mnogo večje. Koliko jih je v župniji sv. Jakoba, kateri bi lahko tu in tam priporočili družbo in ko bi vsaki storil svojo dolžnost v tej zadevi, gotovo bi bilo več udov, kakor pa samo 37. Pa še to leze nazaj; nekdaj je bilo tudi tukaj več družbenikov, tako se pa sedaj vidi, da ni posebnega zanimanja zato. Če primerjamo župniji) sv. Jakoba z številom udov v drugih duhovnijah, kjer imajo normalno število, razvidimo, da bi imel sv. Jakob imeti rodi različnih okoliščin in radi raznih potežkoč nad 200 udov sam, kar pa bi še bilo vedno premalo za toliko župnijo. Tudi znajo tukaj bolj in mnogi brati, kateri zunaj na deželi ne. Zato moramo misliti, da manjka prav tukaj prave delavnosti in pridnoBti za družbo sv. Mohora. „Ne samo, kar veleva mu stan, Kar moro, to mož je storiti dolžan" pravi Gregorčič in tukaj posebno veljajo bosebe pesnikovo. t Silistrijo, kdor sejoposadka izjavila zoper vlado. Posadki iz Varno in Šumijo sto tudi na potu v Silistrijo. — Iz Sredca so poroča 1. t. m.: V raznih podunavskih pokrajinah se je oklical obsedni stan. — Turški poslanec Riza Hej je 1. t. ra. prišel v Sredec, r. njim je dospel tja tudi Grekov. — Petersburski dopisnik v „Daily News" jo imel pogovor z grofom Ignatievim, ki mu jo neki rekel, da bolgarsko prašanje nema taeih težav, kakor se sploh misli, ono se reši samo ob sebi, da se zunanjega vmešanja treba ne bode. Glede razmer mej Nemčijo in Francosko pa je grof izrekel svoje prepričanje, da bi Rusija ne mogla dovoliti uničenja Francoske. Rusija je to napako storila v letu 1871 in nastopek tega je bila berolinska pogodba. Iz Sredca se 2. t. m. poroča: Nekaterim ubežnim častnikom i njih pristašem se je posrečilo, pridobiti na svojo stran posadko v Silistriji in zasesti trdnjavo. Vlada je poslala tja vojake, da trdnjavo zapro. — Iz Bukreša 2. t. m.: Tukaj jo počil glas, da se je sedem posadk, mej temi Lom-Palanka, Šumlja in Plevna izjavilo zoper vlado. V „Agence Havas" se od 2. t. m. dalje poroča: Misli so, da so uporniki zvezo moj Varno, Sumijo in Sredcem pretrgali. Sicer pa utognoti posadki iz Sumlje in Varne jutri priti pred Silistrijo, v katerej je 900 mož posadke, z reservniki pa 3000 mož. Govori se tudi, da se Šuuilja utegne pridružiti upornikom, Varna pa še odlaša. Skoraj gotovo se upor razširi. Iz Sredca se v „Reuters Bureau" poroča, da se bolgarska vlada pogaja za zajem, ki bi znašal 25 mil. frankov. Ko dobf ta zajem, potem pa skliče sobranje, da to dovoli vladi še 50 milijonov frankov, ali morebiti še več na posodo vzeti. Pri sedanjih nemirih v Bolgariji bode to jako teško. Poročila od 3. t. in.: „Agence Ilavas" poroča iz Bolgarije: Posadka iz Silistrije je zasedla pot pred trdnjavo, da ubrani poaadkoma iz Ruščuka in Šumijo vhod v trdnjavo. Obe vojski si stojite nasproti ; doslej so boj ni pričel. Glas je počil, da je vstal upor tudi v Tatar-Bazardčiku. Zarad previdnosti zbira rumunska vlada vojake na meji, tako tudi turška vlada na ru-meljskej meji. — Poročilo iz Bukreša v „Agence Ilavas" : Upor v Silistriji je bil zadušen. Polkni poveljnik Kristov jo bil UBmrton, nekateri trde, da so ga usmrtili lastni njegovi vojaki, drugi pa, da so to storili vojaki iz Sumlje. Ko je posadka zapustila Iiuščuk, vstal je tukaj upor. V Djurdjevein se sliSi strelanje; od jutra so vae zveze pretrgane. Glavarji upornikov v Silistriji so prišli čez Donavo, rumun-ske gosposke so jih razorožilo. Upor v Silistriji je imel lo ta namen, da so posadka iz Ruščuka odtegne in ta mnogo važniša trdnjava zasede. Vest, da so jo sedem posadk uprlo, ni se potrdila, Kre-stova so umorili bolgarski vojaki. Zdi se, da jo upor v Ruščuku veliko nevarniši. V Ruščuku ostala posadka je razdvojena v dve stranki; uporniki so se umaknoli v vo jašnico, kdor jih napadajo vladi zvesti vojaki. 1'ripoveduje se, da je mnogo mrt- vih in ranjenih. Ruščuk je zaprt. — Drugo poročilo iz Bukreša: V Ruščuku je zopet red; vodji upornikov so bili ranjeni in zaprti. Promemba ruske politike. V „Agence Havas" se iz Madrida poroča, da je ruska vlada naznanila svojim poslancem, da je stopila iz trocarske zveze in da bo vprihodnje postopala popolnoma samostojno. — Ta vest je sumljiva in če je resnična, potem velika vojna ne izostane. Papežu so 2. t. m. kardinali izročili adreso, papež je odgovoril: „Ko sem sedel na papežev prestol, prestrašil sem se pred težavami, v katerih se je nahajal papežev prestol in papeževo stanje v Rimu. Danes pa sem okrepčan, ko mislim na nadčloveško moč papeštva. Edina blagost sveta je naslonjena na dobrodelno poslanstvo papeštva. Jaz bom se dalje zahteval neodvisnost in varnost papeževega prestola. Ako papeštvo doseže zopet svojo neodvisnost, pred vsem bi pridobila Italija, katera mu ima hvalo vedeti za največjo svojo slavo. Italijanski kralj je zopet De-pretisu naročil, naj sestavi ministerstvo, ker se je pokazalo, da v Italiji ni dru-zega moža, kateremu bi to mogoče bilo, ni pa še znano, ali Depretis prevzame to naročilo. Italijani se vedno nemajo mini-sterstva. Poslanske zbornice načelnik Biancheri in senator Farini sta odbila naročila, naj sestavita ministerstvo. Sa-racco in Rudini se o tej stvari še pogajata. Nemški državni zbor je zadnji četrtek odprl Botticher v cesarjevem imenu. Prestolni govor navaja predloge, ki se podade državnemu zboru v razpravo in so večinoma socijalnoga značaja; posebno pa naglaša, da cesar pričakuje, da j zbor naglo, radovoljno iu enodušno pritrdi predlogam, ki ojačijo državno vojno moč. O zunanjih zadevah pravi prestolni govor : Razmere nemške države s zunanjimi vladami so še danes tiste, kakoršne so bile, ko se je prejšnji državni zbor odprl. Na cesarjev ukaz imam izreči cesarjevo za-dovoljnost, da so papeževe izjave potrdile papeževo dobrohotnost za Nemčijo i nje notranji mir. Cesarjeva zunanja politika vedno za to dela, da so mir z vsemi državami, vzlasti z našimi sosedi, ohrani in utrdi. V angleskej spodnjej zbornici je 2. t. m. odgovoril Ferguson na neko prašanje, da nekoliko točk glede avfganske meje od Zulfikarja dalje še ni rešenih in da o tej stvari dogovori še trajajo. Dotičnih spisov zdaj še no moro predložiti. V m e s t u C a g 1 i a r i jo 28. fe-bruvarja vstala rabuka, ker je poljedelska kreditna banka ustavila plačila. Tja poslane vojake je ljudstvo kamenovalo, vojaki pa 80 8trelali; na obeh straneh jo več ranjenih. Iz Zanzibarja se brzojavija 2. t. m.: Domačini dežele Mozambik so so uprli po odhodu portugiških ladij in vojakov, napadli Tungi, razrušili več hiš domačinov in Angložov, tudi mesto Mozambik je v nevarnosti. Angleški konzul je po- klical korveto „Turquise" za varstvo Angležev. Avfganski emir je svojim podanikom izdal proglas, naj se pripravijo za sveto vojno. Dečki od osem do osemnajst let se morajo V9ak dan vaditi v orožji, možje nad osemnajst let pa v vojsko stopiti. DOPISI. Iz Škrbine, 24. februvarja. Kakor je bilo objavljeno že lansko leto v cenjenej Edinosti št. 77, prišel je k nam rešitelj, ki je mnogo let rabljeno cerkveno orodje „orgije" potisnol v kot. Ono orodje ni izvrstno, vendar je za cerkev pristojnejše, nego zdaj rabljeni inštrument, kateremu našinci pravijo „lajna", ki se po bistvu od nje vendar razločuje. Tak inštrument nameščuje orgije? O ironija! Ko se je uvel oni instrument v našo veličastno cerkev, tekmovalo je nad 50 pevcev i pev-kinj, a kmali so uvideli, da iz te moke ne bode kruha ter opustili petje tako, da je ostalo le malo šibkih pevskih moči, katere niso koa vzvišenej nalogi. Ker smo dobili izvrstnega organista, zmislili so se nekateri naši poglavarji in starešinstvo je sklenolo in se pogodilo za nakup novih orgelj, ki bodo stale 1500 gld. Vsled §. 76. občinskega reda morali bi biti vprašani tudi drugi sosedje in privoliti v to tri četrtine davkoplačevalcev kakor tudi vsled §. 81. bi se moral razglasiti oni starešinstveni sklep. Našemu občinskemu glavarju pa se ni modro zdelo, vprašati občinarjev onega privoljenja, tudi ne razglasiti starešinstve-nega sklepa v svesti si, da kar sklenejo dvanajsteri, temu 'se morajo drugi pokoriti. Srečni soseščani pod tako modrim gospodstvom. Precej po tem sklepu so začele se „reštance" tako šiloma tirjati, da je dne 12. februvarja nezaslišana množina kotličev dobila miren počitek v županovem hramu, kjer zelenec smehljaje obdaja pogrešano kuhinjsko opravo. Naš g. župan ima postavo, da smo vzeti kotlič tudi takemu dolžniku, kojemu županstvo enako svoto dolguje i z rubežem pobirati ženitvanjsko takso, kolikokrat se kdo oženi, vse to na čuden način. Oblažena omika i gospodstvo! Lacrima. Pod Čavnom, dno 1. marcija. — (Izv. dop.) — Draga Edinost, pisala si, kako veselo sti se radovali minoli pust „Bralni društvi" v Batujah in Selu ter hvalila njih nedolžno veselje. Da bi pa ne mislili tvoji čestiti čitatelji, da živimo tu veseli brez ovir za napredek našega naroda, dovoli prostorček, da razjasnim in potožim Tebi in tvojim čestitim bralcem, kakšne sramotne zavire delajo društvom oni, kateri bi morali biti, skoraj bi rekel, cvet društvu. Pustimo surovost fantov Selskih, ker ti so le pomilovanja vredni, kajti trije so jih tako globoko v blato zapeljali, da si prav težko izmijejo ono nečast, kojo so si zadobili. Vendar imam upanje, da se kedaj povrnejo na pravo pot, po katerej se pride do lepega vede- nja in nravnega živenja. Ponuja jim p» ludi namreč društvo mnogo lepše veselice, kakor so fantovski plesi, ki jim ne dajo nič druzega, nego priložnost do pretepov in preklinjevanja, da tu pokažejo surova dejanja ter da s tem še druge pohujšajo; a pustimo to, ker ako bi hotel natanko opisati, gotovo bi napolnil vse tvoje predale. Žalibog, da ni samo v Selu tako, temuč, kakor slišim, zanesla se je ta nalezljiva bolezen tudi v bližnje Batuje, katera se puprijemlje celo možakov. Kako to? Batuje in Selo le deset minut ena od druge oddaljeni občini imati vsaka svoje društvo. Razloček med društvoma je ta. da v Selu so sami možaki, v Batujah pa večina mladeničev vpisanih v društvo. Fantje v Batujah, ki niso v društvu, koji bi pa lahko bili, zvedeli so, da bralno društvo v Selu priredi plesno zabavo zadnjo nedeljo pusta. Vedoč, da se te ne smejo udeležiti, hajd na noge in si umislijo najeti nekega skripača, za kar so jih krčmar Slamič, njegova žena in Selski fantje I še bolj navdušili. Oho! — Ko je bilo vse dogovorjeno, nastalo je drugo prašanje: I dobimo li dovoljenje od obč. zastopstva. I No tudi za to ni bilo treba dosti prositi, kajti g. „capovila* je vedel, da je tudi njegov sin v onej Čudnej „družbi", ki je imela namen nasprotovati zabavi bralnega društva v Selu, kajti ko je šlo bralno društvo iz Batuj v Selo, smijal se je „ca-: povila" kaj porogljivo za njim, zato je j koj izrekel svojo oblast. Rečeno, dogovo-I rjeno, tudi storjeno. Hitro po službi božji j oglasi so godec, ali plesalcev malo, plesalk | še manj. Ostali so tedaj batujski velikani < sami in šo par izvoljenih iz Sela, kateri so jim bili zagotovili pomoč. Med plesom in krikom je bilo slišati eviva . . . češ, da s tem najbolj razžalimo društvo. Kar je bilo boljega, šlo je v Selo. Opustila so jih celo dekleta, kajti one so bolje vedele kot oni, da društvena zabava jo mnogo lepša od njihove. Tako se jim ni posrečil njih namen. Društvo se je v najlepšem veselji zabavljalo, radovalo in plesalo. — A, čujte, kakšen imeniten ples je imela pa ona „klapa"! Privrelo je, kakor po navadi, staro in mlado gledat. Ker pa ni bilo plesalcev, kakor zgoraj rečeno, pustilo se je vsakemu plesat, da jo le „šestko" pokazal. Tako se je dovolilo za denar plesati takim otrokom, ki so komaj ljudsko šolo dokončali, ki so, Bkoraj bi rekel, ves teden lačni in ob nedeljah pa nemajo kaj prigrizniti. Zraven so pa bilo tudi deklice iste starosti. Kaj ni to sramotno pohujšanje, ki vede do nemoralnega živenja? Kje sliši mladina največ 1 pohujšljivih besed, kot pri takih javnih ! plesih? Kaj se ne pravi to podirati onih lepih naukov, katere se je mladina celih : osem let v šoli z velikim trudom učila. : Kdo je pa vsemu temu kriv in komu se ima to pripisati? Nobenemu drugemu, kakor vam, g. „capovila" in vašim gg. obč. odbornikom. Prašnm vas, imate vi tako dovoljenje od si. županstva, da dovolite javne plese, kedar vam jo ljubo in drago ? Ste li pozabili na oni pretep, ko je bil prav pri zadnjem takem plesu (na zahv. nedeljo)? veste, koliko kletvine in drugih pohujšljivih besed- jo bilo, kar so vse videli in slišali otroci? A čudom Tudi Barkovlje so izgubile od prejšnjih 40 udov 3. Tako vidimo jasno, da se na vseh straneh krči število Mohorja-; nov in da povsod v okolici leze število | nazaj. Dekanija tomajska imela jo 210 udov, tedaj 10 manj od prej, kar ni hvalevredno. V Tomaji samem naraslo je število na 3,'i; sta tedaj 2 uda več kakor pa prejšnje leto, moral pa bi imeti Toinaj veliko večje število udov v primeni s prebivalci. — Rokovo pot so nastopile duhovnije: Du-tovlje, kjer so manjkali od 18 udov 4, Kopriva je izgubila od 10 polovico, Sežana od 04 štiri, v Storjah pa so zlezli celo od (5 na 2, na Repnem taboru od 20 na 19, v Kazlah od 15 na 10. — Poskočilo pa jo število v Skopem za 5, skupaj 17 udov, v Povirji za 2, skupaj 45. Avber pridobil si je 3 ude, skupaj 11. Res je, da je bila nekam slaba letina in da je toča nekaj potolkla, ali napačno bi sodil, kedor bi samo tega uzroka iskal za odpad od družbe. — Ker prav sedaj, ko se nabirajo udje za družbo, manjka duhovnih pastirjev v Storjah in Koprivi, naj pazijo sosedje, katerim ho oni kraji izročeni, da bi 8e prihodnjič ne odlikovali z svojo nenav-zoČnostjo, drugače bi znali za kaj tacega biti odgovorni dotični. Nazadnje so še razne druge dekanije z 15 udi, katere pa spadajo prav za prav pod pićansko dekanijo, zato bodetno prihodnjič Boljun, Paz in Vranjo tam doli iskali. Videli smo do sedaj razvoj družbe sv. Mohora; sedaj pa šo malo premislimo,! kaj in kako bi bilo storiti, da bi jo mogli še bolj razširiti in utrditi v tržaški škofiji. Prvič naj se razdeli v Istri poverje-ništvo za Pazin posobe in drugi poverje-. nik naj bode v dekaniji Piean; tako bo-1 deta dva poverjenika, njima bodo delo lažje in bolj prikladno, ker ne bode treba samo jednomu skrbeti za vso srednjo Istro. Drugič razdeli naj se v Trstu nabiranje udov med več poverjenikov, no pa, kakor do sedaj, da bi samo jeden vse mesto oskrboval. Gotovo bi bilo število udov mnogo večje, ako bi bilo več poverjenikov iu sicer v vsaki župniji ali fari po jeden. V Trstu so štiri popolnoma mestne fare in sv. Jakoba na pol, tedaj naj bi imela vsaka župnija ali fara svojega poverjenika za družbo sv. Mohora. Pet poverjenikov gotovo lahko več stori, kakor pa samo jeden; in vsak poverjenik bode lahko v svoji župniji ali fari priporočal družbo, sploh delal v svojem kraji za njo, kolikor bi mu bilo mogoče. To gospodov ne bi toliko obtožilo, kakor pa sedaj samo jednega, ki velikokrat mora pretekati vse mesto, predno kakega uda vjame. V Ljubljani imajo tri župnije vsaka svojega poverjenika, ako bi bilo tudi v Trstu tako, gotovo bi mnogo koristilo družbi in za ljudi bi bilo tudi bolj pripravno, ker bi jim no bilo treba daleč hoditi iskat poverjenika, ampak bi lahko šli k naj bližjemu, ki bi bil v njihovoj župniji ali fari. — Za Gorico je tudi že Soča pred par leti nekaj tacega priporočala, pa ostalo je tam vso pri starem, menda so gospodje še zadovoljni se številom Mohorjanov, drugače bi se bili gotovo poprijeli „Sočinega" nasveta. Mislim pa, da v Trstu tako ne ostane, ampak da se ta nasvet tudi izvrši, če je morebiti letos žo prepozno, pa prihodnjo loto: saj ni treba čakati, da bi družbe odbor sam moral začeti vsako stvar dregati, ampak se sme tudi kaj storiti, ako se že naprej lahko ve, da se dobro obnese in bo družbi koristno. Tretjič naj bi imeli tudi obe slovenski delavski družbi svojega poverjenika za ude, kateri bi se hoteli vpisati v družbo sv. Mohora. V Zagrebu ima Matica hrvatska za poverjenike tri knjigarno in tri drugo poverjenike in dobro jo to za-njo. — Prav tako bi bilo koristno tukaj v slovenskih društvih imeti kakega poverjenika za nabiranje udov Mohorjanov. Gotovo ne bi bilo posebno težko, dobiti v vsakem društvu kakega sočlana za poverjenika; da bi moral biti omikan, to so umeje samo ob sebi, da bi toliko bolj lehko izpodbujal, nagovarjal itd. — Koliko bi prav Trstu koristilo branje dobrih, kratkočasnih knjig, mislim, da ni nikogar, koji tega ne bi sprevidel. Četrtič svetoval pa bi rad še družbi sami nekaj ; namreč naj družba pri izdajanji nabožnjih knjig gleda nekoliko na to, da ne bodo tiskane v tako velikoj obliki kakor so letošnje „Šmarnice", ampak v inanjšej, n. pr. kakor je bila molitvena knjiga izdana 1. 1881. od Bartola prirejena!; kar je nabožnih knjig namenjenih za rabo v cerkvi večjih, so jako neprilične. Petič bi svetovali tudi družbi, naj naprosi pisatelja „Pravnika", dr. Tavčarja, naj bi dodal na konci svojo knjige vso one za Slovence važno zakone, s katerimi je njim zagotovljena (?) onakopravnost, daljo tudi jednake razglase ministrov, kar so tičejo rabe slovenskega jezika v uradih, in take razglase so številko in datum-om, da bi jih lahko človek kedaj rabil in se na nje sklicaval. Šestič bi svetovali družbi sv. Mohora, naj bi pri sestavljenji imenika opustila posameznim udom vse nepotrebno izraze in pritikline, kar je začelo prav hobotno poganjati na Dolenjskem. Kaj briga koga, s kom si ta ali oni knjige deli, se je li zapisal v družbo z očetom, s ženo, s hlapcem, sinom itd. Mislim, da če so v hiši zapiše oče, da lahko knjige vsi bero, in ni tega treba pisati tudi v imenik. To sme družba sv. Mohora brez vsako škodo odpraviti. Nazadnjo pa želim vsem poverjenikom delavnost, vstrajnost, požrtvovalnost in pridnost pri nabiranji družnikov, ker „Ne samo. kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan". A. B- te je Čuditi, da ste sedaj g. ^capovila" tako navdušen za javne plese. Se li še spominjate, ko ste prišli pred sedmimi leti vi g. „capovilatt in gg. France Koron, Marko Vitrih, Janez Lipovž in Jožef Krušič v Selo k občinski seji, kjer se je govorilo rudi dovoljenja javnih plesov, kako ste bili vsi odločno proti tem? Ste li pozabili na to? Zares lepo skrbite za blagost svojih soobčanov! Da ste razumen in unet za občno blagost, podpirali bi bralna društva, ne pa pohujšljivih javnih plesov. Prosim vas pa, oprostite mi, ako sem prehud, ker zdi se mi, da me veže in tirja neka sveta dolžnost, vas tu javno pokarati, kajti smili se mi uboga nježna mladina, ko ne bi hodila po pravem potu svojega živenja. Ako se vam pa zdi, da nisem resnice pisal, prosim, odgovorite, vam pa dokažem. Domače vesti. Cesarjev dar. Cesar je občini v Ro-činj iz lastnega premoženja podaril 200 gld. za popravo cerkve. Odlični gosti. Sinoč je dospel z Lloydovim parnikom „Carlotta" iz Pulja nadvojvoda Rajner s soprogo in spremstvom ter se podal peš v „Hotel Delorme", kjer se je nastanil. Imenovanja. Za poštne praktikante v tržaškem poštnem okraji so bili imenovani: Fran Dollenz, Alfons Schlechter, Jonas Edelstein, Josip Bezeg, Bonomo Rizzi, Mihael Bonetta, Josip Štrukelj, Anton Mozetič, Josip Tuliach, Jakob Belec, Peter Spazzapan, Kajetan Amodeo. Himen. Gospod drd. Mahkovec Anton, c. k. policijski komisar, vrl naš rodoljub, poročil so je 20. p. m. v Rudolfovem z gospico Olgo Razpet, hčerjo ondotnoga c. k. okrajnega zdravnika, znanega rodoljuba, rodoma Postonjčana in tam mnogo let poslujočega okr. zdravnika. — Naše pre-srčne čestitke in vošila za srečo mladim poročencem! Župniški izpit so te dni pri trž. škof. ordinarijatu napravili: č. gg. Dragotin Mi-klavčič, duh. pomočnik v Trstu, Martin Prene, župe upraviteij v sv. Ivancu in Mijo Laginja, kaplan v Zvoneču. Iz Tolmina nam pišejo dne 2. t. m. : Pri volitvi cestnega odbora tominskega dne 1. marca bili so izvoljeni gosp. Josip Dovetak načelnikom, gg. Matevž Kadenaro, župan v Breginji, Josip Krajne, župan v Dreženci, Janez Mcdvcš, župan naLivku, Janez Kune, župan na Libušnjem, Franc Brišar, župan na Grahovem in Janez Mrak, župan na Ponikvah, odbornikom. Kot največji davkoplačevalec je v odboru gosp. Ignacij Kovačič, deželni poslanec pri Sv. Luciji. Volitev jo vodil deželni poslanec gosp. Janez pl. Gasser, Volilno pravico imelo jo 75 volilcev 14 občin tega okraja. Oddanih je bilo 48 glasov; glasovanja se niso hoteli udeležiti volilci 4 županij. Po volitvi bilo jo vso veselo, posebno ker se je vse enoglasno vršilo. Svirala jo tudi domača godba. Potrjena volitev. Trgovinski minister je potrdil volitev barona Ritter Zahony za načelnika goriške trgovinske zbornice in Ivana Puternolli za njegovega namestnika. Prodaja tobaka in kolekov na debelo se otda. Dotične ponudbe se 10. t. m. rešijo v pisarnici c. k. višjega finančnega svetovalca in vodje glavnega carinskega urada v Trstu. Tržaški mestni svet je imel 2. t. m. sejo. Po prečkanju in potrditvi zapisnika zadnje seje je župan naznanil, da je deželno namestništvo ustavilo izvršitev sklepa v zadnjoj seji, po katerem bi moral imeti vlastnik vsako zalogo vina, namenjenega za izvožnjo, v založnici enega uradnika in enega čuvaja mestnega užitninskega ureda v svojoj založnici na lastne njegove troške. Prečitala se je o tej stvari tudi neka vloga udeležencev, katera je povzročila daljšo razpravo. Nazadnje se jo sprejel nasvet svetovalca Venture, da se ta stvar izroči mostnemu starešinstvu, da se o njej posvetuje. Potem so je vršila nova volitev v mostno starešinstvo. Izvoljeni so bili: dr. Dompieri, dr. Geiringer, dr. M. Luzzatto, R. Luzzatto, dr. Pervanoglii, dr. Pitteri, A. Rascovich, Vontura, Vierthaler in dr. Piccoli; za namestnike pa: Burg-staller, Mauroner, dr. Nobile, Righetti in dr. Brunner. — Na predlog mestnega starešinstva so je potem za mejnarodni zdravstveni shod na Dunaji dovolilo 2000 gld., volitev obeh poslancev za ta shod pa se izvrši v prihodnjej seji. Na to ae jo unola daljša razprava o predlogi, naj se mestni svčt potegne za spomenico, katero je vložila „Assicurazioni generali" in uprava gostilne „do la Villeu glede tega, da dr- žava ne napravi poslopij na morskem, bregu pred mestom i se sprejel predlog, naj se ta spomenica podpira. Nazadnje se je prečitala še obširna vloga društva Tramway za dovolitev novih prog vsled tega, ker se promet na obrežji Grumula vsled zveze hrpeljske z južno železnico mora ustaviti. Po prečitanji te vloge se je seja odložila. Za Črno vojsko zapisnik je izložen do 14. t. m. na mestnem magistratu, kder , ga more vsakdo pogledati in se slučajno J prizvati. Nemško gledališče. Igralci pogorelega nemškega gledališča v Ljubljani začno nocoj vrsto predstav v gledališču „Ar-monia". Nadejati se jim je dobrega vspeha, kajti našo občinstvo jim je uže naklonjeno radi nesreče, koja jih je v Ljubljani zadela. „Pro Patria", avstrijsko-italijansko ' društvo, katero se jo pred dvema letoma vstanovilo v Trstu, je z 3. dnevom t. m. prenehalo živeti. To društvo je bilo ustanovljeno za širjenje avstrijske ideje v Trstu in je v pričetku imelo do 400 udov, potem je pa to število opadlo na jako pičlo, in od tistih, kateri so še bili, plačala je le ena tretjina društvenino. Imelo je mej svojimi Člani tudi Slovence, kateri edini so mu bili do zadnjega zdihljaja verni in ga denarno podpirali, ali vse zastonj! — Filijalka „Pro patria" za širjenje italijanske kulture in italijanskega duha v Trstu šteje nad več tišoČ udov; društvo „Pro patria„ za širitev avstrijskega duha v Trstu pa je moralo umreti! Res žalostne razmere. Kakor se sliši, to društvo je ostalo še na stanovanju dolžno in po-strežčeka ni moglo plačati — pa so je visoka vlada obvezala vse poravnati. Pričakuje so tudi službena oglasitev razpada tega društva. Požar na Kontovelu. Dne 22. februvarja ob 10. uri zvečer jo pogorela Pun-jtarju Jakobu, posestniku na Kontovelu hiša, vso pohištvo, seno itd.; škode je do , blizo 1000 gld., gotovo dosti za ubozega kmeta. Uzrok požaru jo nekda slabo zi-dani dimnik. — Uboga družina je zdaj j brez vsakega podstrešja, in ker hiša ni bila niti zavarovana, bil je oče primoran . iti na magistrat, da bi mu dali nekaj pod-| pore, kakor navadno dajejo v takih slu-1 čajih, ali tam so ga poslali k Nabergoju. Prašumo ono uradnike: ali je Naborgoj davke : pobiral, da ž njimi plačuje pojedeže, — kakoršnje je plačaval magistrat in kateri zdaj en masse sedč v zaporu?! — V hiši obešenega bi se pač ne smelo govo-. riti o vrvi, in žalostno zadosti, da sinejo lahonski magistratovi uradniki na tako , surov, protiavstrijsko-lahonski način iz-| raziti svoje mržnje. Rodo- in človekoljube pa prosimo, da ubozega Puntarja družino po mogočnosti podpirajo, vsak krajcar po-i darjen iz dobrega namena, je več vreden, kakor vsi cikorjaški groši. i Požar na Nanosu. Na Nanosu gori uže tri dni, vnela se je trava in pa grmovje vrhu hriba pri Sv. Jeronimu. Tržaške novosti: Z b o 1 e 1 je na ulici Solitario 76. letni Anton Orehkar iz Trsta ter se zgrudil I na tlak. Prenesli so ga v javno bolnico. Maščevanje. Ivan Furlan je polil na ulici svojo bivšo ljubico Virginijo Da-j vanzo se žeplcno kislino po obrazu in po rokah, ko" se mu jo izneverila. Sirota je morala v bolnico, Furlan pa se jo sam objavil gosposki. Samomori. Bivši trgovec Anton Paladino, stanujoč v ulici del Moro št. 2. se jo ustrelil 1. t. m. dopoludne v glavo in se zadel smrtno. Uzrok mu je bil menda slabo denarno stanje, faliral je bil namreč te dni, in ko je komisija prišla da vse zapečati, šel je v pisarno poleg prodajalnice in se tam ustrelil skoro v očigled sodn. komisije. — Trije samomori v enem dnevu. Se niso odnesli Palladinija, Že se je čulo, da si je trgovec, človek ki jo imel dobro trgovino, Matej Stalic, rodoma iz Železnikov v sredo opoludno prorezal vrat z brivno britvijo; mož je bil uže G3 let star, jako miren, reden človek in vse se čudi, da je prišel tako daleč. Uzroki so neznani; morda kaka velika zguba ali druga zadrega; denes so mož še bori se smrtjo. Baš isti dan in isto uro so je z revolverjem ustrelil 40 letni trgovec z lesenem blagom, Anton Stotbenk, rodoma Slovenec in posestnik hiše v Trstu. Šel jo zjutraj na videz vesel v bosket, ali čez par ur so ga prinesli uže mrtvega v mesto. Uzrok smrti utegne biti borsna igra. Isti dan proti večeru je ležal nek kmot, menda natakar iz Trsta, na železničnem tiru blizo Trsta in ko jo pridrdral vlak, ga je vlakovo kolesje na koščeke raztrgalo. — Ne ve bc pa, ali je mož sam tako legel, ali pa ga je kak zločinec poprej ubil in na tir položil. Najbrže pa je samomor. — Kakor so vidi, se v brižnih časih množo samomori, in ako se jih je na Dunaju v enem dnevu usmrtilo 6, so se v Trstu v dveh dneh usmrtili štirji in je Trst razmerno tudi ta pot prekosil Dunaj. Sad surovega materijalizma! Poskus samora. Neka 21-letna Tekla Befelder iz Strasburga, stanujoja v ulici delle Beccherie štev. 12, je pila pred-sinočnem neko tekočino, v katerej je bil fosfor. Ker je bila pomoč blizo, so ji dali protistrup in ozdravila je še tisti večer. Policijsko. Skozi odprto okno krojaš-nice v ulici Fabbri št. 8. je vlezel nek tat, med tem ko sta na ulici dva njegova druga stražila. Ravno sta sprejela iz sobe ukradeno obleko in eno odejo, ko jih je zasačila ravno mimogredoča straža. Popustili so ukradene predmete in pobegnoli. — Kočijažu Valentinu A. je odnesel nek dober pajdaš novčarko z 30 gld. denarja in se do danes še ni povratil. Sodnijsko. 1. t. m. sta bila obsojena zloglasna Angelij Gandolo, težak in Jakob Posteta, kamnosek radi tatvine, prvi na 18 in drugi na 14 meseoev težke ječe; Josip Počkaj iz Voloske pa je dobil 3 mesece strogega zapora radi javnih izgredov in kor ro je povratil v Trst, od kodar je bil uže sodnijsko odpravljen. Vjeta ptica. 12. novembra p. 1. so obsodili porotniki v Bresciji urarja Gust. Adolfa G erinan iz Trsta „in contumaciam" na 5 let ječe radi tatvine in izneverjenja, toda zviti tat se je vedel do danes skriti. V sredo zvečer pa ga je zasačila policija na Dunaju ter ga spravila vvarno zavetje. Tudi temešvarska policija ga je iskala, kajti tamo jo ukradel leta 18S4 urarju Thaller mnogo dragocenosti in potem odnesel pete. Ptiček bo tedaj nekaj let dobro preskrben. Razpisana je služba občinskega tajnika v Pazinu S plačo letnih f. 700, — Dotični mora biti vešč občinskih poslov in mora znati hrvatsko, italijansko in nemško. „Narodni list" v Zadru slavil je 1. t. m. 25-letnico. Mnogo je koristil narodnej stvari v Dalmaciji. — Bog blagoslovi tudi v bodoče njega vrlo delovanje! Nova knjižica: Štiri povesti za slovensko ljudstvo. Spisal Radoslav J. — I. Nagla beseda. II. Tujčeva osveta. III. Gospod Grahar. IV. List papirja. Ljubljana 1887. Založil in prodaja Anton Turk, knjigovezec. Tisk Blaznikovih naslednikov 8° 82 str. Cena 20 kr, po pošti 25 kr. Priporočamo knjižico našemu bralnemu občinstvu. Za Erjavčev spominek in ustanovo nabralo so je dosedaj uže 1194 gl. 68 kr.: Jutro bode velika beseda v gotlškej čitalnici v isti namen in se jo nadejati, da bode ta beseda mnogo ljudstva iz vsega Primorskega privabila v Gorico. Dijaška kuhinja. V Edinoati lanskega leta br. 54 se je poročalo, da je po dokončanem šolskem letu od lanskih dohodkov za dijaško kuhinjo ostalo še: 187 gld. in 30 nov. V tekočem šolskem letu so do sedaj darovali: P. n. gg. llrovatin sen. 15 gl., Hrovatin jun. 5 gl., Fabris 10 gl., Dragovina 30 gl., Jesenko 12 gl., Legat J. 10 gl., Legat E. 1 gl., Glaser 5 gl., \Varto 6 gl., Fr. Černe 5 gl., Jan. Koman 8 gl., Sust 14 gl., Truden 8.gl„ Mankoč 6 gl., Gomilšak 5 gl., Šabec 20 gl., Ivalištor 25 gl., Slavec 4 gl., Marte-lanc P. 2 gl. 50 novč., Pogorele 1 gl., Dolgan 1 gl., Žbona 6 gl., Mahar 2 gl., Vavra 15 gl., Valenčič 5 gl., Hut 2 gl., G ros s 2 gl., Jos. Koman 3 gl., Budin 1 gl., skupaj 230 gl. 50 novč. Prištevši to svoto lanskemu ostanku, znaša skupaj: 417 gl. 80 novč. — Od početka šolskega leta do konca svečana se je plačalo 18—22 dijakom tržaške okolice po dvakrat na teden vsega skupaj 703 obedov po 22 novč., enemu se je dalo 5 gl. za knjige in drugemu 10 gl. za šolnino, kar skupaj znaša 109 gl. in 66 nov. Odvomši to svoto od skupnih dohodkov ostane gotovine: 248 gl. in 14 nov. Od tega denarja je 100 gld. naloženih v mestni hranilnici, in ostanek hrani denarničar za tekočo stroške. Izreka ae pro8erčna zahvala dosedanjim dobrotnikom slovenske šolske mladeži, ter se jo priporoča tudi v prihodnje. Trst, 5. marcija 1887. Vendar se more dclalec (delalka) odpustiti brez odpovedi: a) ako je oddal ponarejeno knjižico: b) ako noče določenega dela vršiti: c) ako pijaneujo ter ne sluša opomi-njevanja; d) ako kaj ukrade ali proneveri in sploh ako stori kažnjiv čin, po katerem ne zasluži zaupanja; e) ako zlorabi kako tajnost tovarne, v kojoj poaluje, ako opravlja brez lastnikovega dovoljenja dela, katera ne spadajo k njegovemu delovanju v tovarni ; 0 ako zapusti brez dovoljenja svoje delo in navlašč zanemarja svoje dolžnosti, ali ako bi htel druge dolalco (delalke) zapeljati k nepokorščini, ali jih nagovarjal proti gospodarju, ali jih minlil zapeljati k nemoralnim dejanjem ; g) ako bi surovo razžalil, telesno poškodoval svojega gospodarja, ali so njemu ali njegovemu namestniku ali drugim delalcem (delalkam) nevarno grozil; h) ako pride v zapor več kot 14 dni. Postava ima zatem slučaje, v katerih more delalec (delalka) sam zapustiti delo brez odpovedi, in to : a) ako brez škodo na svojem zdravju no more dalje delati; b) ako bi gospodar delalnice ali njegov namestnik njega ali katerega njegovih tepel ali hudo na časti razžalil; c) ako bi htel gospodar ali njegov namestnik zapeljati njega ali kojega njegovih k nemoralnim in po postavi prepovedanim dejanjem; d) ako bi mu lastnik brez temeljitega uzroka zadržal plačilo ali prekoračil druge važno točke pogodbe; e) ako mu gospodar no bi htel ali mogel dati posla ali zaslužene plače. Ako bi slučajno delalec (delalka) ostal brez posla, ker je gospodar nenadoma in brez določene odpovedi svojo delalnico zaprl, mora mu gospodar dati odškodnino za čas, kateri je določen za odpoved. Ako bi pa nasprotno zapustil dclalec (delalka) brez pravice svoje delo in tako prestopil obrtne postave, ima gospodar pravico, dotičnoga delalca (delalko) prisiliti po gosposki, da so k delu povrne, ter moro tudi pravično odškodnino od dolalca zahtevati. Spolnovanje pravil za delo. §. 15. Vsakdo, kateri je v delalnico sprejet, mora natanko spolnovati določbe navzočih pravil, katera veljajo za nagodbo med gospodarjem in delalcem (delalko.) V A III L O. Podpisani uljudno vabi gospodo ude delalskega podpornega društva, da se mnogobrojno udeleže volilnega shoda v nedeljo, 13. tega meseca točno ob 5. uri popoludne v društvenih prostorih, Via Molin piccolo št. 1. Za volilni odsek Franjo Andrejčič. Gospodarske m morasto stvari Velikim in malim obrtnikom. (Konac.) Odpoved« nje, §. 14. Ako hoče delalec (delalka) izstopiti iz službe, mora isto na (8 ali 14) dni odpovedati. Prav to mora gospodar storiti, ako hoče koga iz službe odpustiti. Javna zahvala. Veselica ki so je priredila v 20. dan februvarja, dala je po odbitji stroškov 100 gld. čistega na korist ubogi šolski mladini. V imenu te so srčno zahvaljujeta udano podpisana vsem blagim dobrotnikom in milim dobrotnicam, ter jim iz dna srca kličeta : Bog jih poživi! V Sežani 28. februvarja 1887. Krajni šolski svet. Šolsko vodstvo. Tržno poročilo. Kava — slabša kupčija, pri vsem tem pa so o ki u le c-ne nespr. utrujeno visoke in trdno, ke iz Amerike d hajuju (»»ročila, da so tam cene vsuk «1 uit više. Prodalo se je t" dni 500 vreč kav. Rio po f. 79 >10 f 87, 31)0 vreč San-tos po t 79 do f. 87, Java Malang stan. f. 90 do f. 04. Porto ficco f. 1UU do f. 115, Celoti plut 11, f. fJH d. f. 134. Sladkor — mluhova kupčija pri Šibkih ce ah. Prodalo se je le dni (jUtU vreč sladkorja po f. 17:25 do f. 2n Sadje — srednja kupčija po nekoliko nižih cenah — Ponieranče, limoni f. 2 ao f. 5.50. rožiči uriki f 5, pulješkt f 9 do f. 10, fije v vencih 1'. IU do f 11 upH&i t. 20 do f. 21, razne cvebe f. 4 do f 18. Elem6 f. 18 do t. al), Sulteuim 130 to f 32. Olja — malo kupcev, c. ne skoro nespremenjene; namizno f. 48 do f. t>5, jedilno f. 35 do f. 40 Petrolje — slaba kupčija po sknro nespremenjenih cenah. Kusko u ane f. 7 10 do f. 7 25, amerikansko f. • do f, 9 25 Rlž — italijanski od t. 16 do f. 22, birmanski I 1 i 75 do f 14.-'i0. Domači pridelki — Itžol rudeči f 7 50 do f. 8, bohm«c f. 9 koks f. Iu do f. 10 ftU, mešani f. ti, beli t 9, niuslo Štajersko 1 vrtite f. 86 do f 92 Žito - »koro nobene kupčije; c.ma prav slabu in se baimšku plenica dobi po f. 10 do 10*25, koruza levuritinska po f. G Les — v slabem obrujtU, cene jako nizke, Sen« — dobro konjsko f. 1.40 do f. 1 70, volovtiko f. 1.80 do i. 1 U0. B o r s n o poročilo. Negotovost in bojaun »naČi našo borso : državni papirji ao vled tega nernarjeni In no jint kurzi postali slabš', tudi 'ovdove in kreditne akcije ho trpel« ; b/irzijanc o imeli mnogo zgub in boje se še većih polomo , na kar utegne vplivati iudl Italijanska velika kn i. Važno za trgovce z lesom Podpisani proda v Logatci na železnici za vsaki denar : 600 kul). metrov bukovih in 400 kub. metrov jelovih drv in 400 pilotov, dolgih od 4—12 metrov. 1—3 Josip GostiŠa. OSKRBNISTVO posestva na Slapu prodaja v torek 8. t. m. več sto komadov drevešc, in to: hruške, jabelka. črešnje, slive, marelice i kostanje najodličnejše vrsti po 35—60 nč. komad. Prodaja, h koji se pozivajo vsi kupoželjni, vršila se bodo na „kasarnam trgu" blizo gostilno „Evropa", proti gotovem novcu. Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. — Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 10D-14 Sadno drevje, koči in jajca za lego, jabelka po baži: cesarjeviča Rudolfa, štajerski Mašancki, angleški zimski zlato-par-neni, zlato-bažna, zlato-reinske, sive rein-ske, carja Aleksandra, tirolska bela rožmarin, — drevešca z vrhom po 40 nvčo mlajša debela po 20 nvč. komad. Kruške najboljše vrsti, marelice, breskve, reinclandes (ringloti) in murbe po 30—40 nve. komad. — Koći belega italijanskega rizlinga, rezf po 100 komadov 40 nvč. — Jajca za lego od 12tih najboljših gospodarskih in ležnih perutin, jajce po 15 nč. prodaje 1-3 Josip Stiegler, oskrbnik nj. preuzv. grofa F. Coronini-ja, Št. Peter pri Gorici. Dobiva se v vsili knjižarnah 13. naklada ravno izašla medic, svetovalca Dr. MMlerja najnovejše delo o slabosti, oslabelih živcih, o nastopkih mladostnih pre-greškov itd. Pošilja se tajno za 60 nv. v pošt, markah KAR0L KREIKENBAUM Braunsohweig. 3-52 LIN1KA spolne in želod-vve I« ■ l«-sti, nastope ikuženja I oslabenja mož k- slabosti, polucij**, žgečo vodo, močenje postelje, puAčauiH krvi, zabit je v. de, in za vse l>ol- zni mehurja, droba in živrev. Tudi pismeno po najnovejšem znanstvenem posto ariju z neškodljivimi sreustvi 2—52 C. Stro tzel, specijalni zdravnik Llnjan ain Bodensee. Marijaceljske želodečne kapljice. izvrstno delujoče zdravilo pri vhuIi boleznih na želodcu Neprecenljive do broto je poHubno vpliv uji-hov pri iiotučnosti, Hlabo-«ti želodca, uko z grla sinrdi, napenjanju, kislem pehanju, kolik i, želodeć-nem kataru, gorefiiče fr/.avci) pri preobilnoj produkciji slin, rumeniti blu-vnnju in gnjusu glavobolu, (ako bedi iz želodca) kri' v želodcu, /abananji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdam Cona steklenici je z nakazom vred samo .'!,r> nov (llimii zalog iinu lekar-nićar „k angolju varhu" 5.J - 9 Hr. Ilr«d.v l4i*eniNier, Morava V TrHtu jih pa dobite pri lokariiičacju I. Soravallu blizo ntarega hv. Antona Ekonomična krojačnica IVANA BATELLI - Trst, Barriera vecchia št. 6r I. nastp. je vedno bogato založena z oblekami po najnovejšem okusu; ter je vsled bogate zaloge blaga v stanju izvršiti vsak ako krojaško delo. Cene so tako nizko, da se tekmovanja ne treba bati ter se izvršuje vsako delo elegantno in nkusno. — Gospodom naročnikom izjavljam, rla izdelujem tudi obleke proti tedenski ali mesečni obročni odplati. 12—24 ŽELODČNE BOLEZNI je moguće BRZO in POSVEMA ozdraviti no JERUZALEMSKEM BALZAMU edini in nedosegljivi želodčni pijači Da hI človek izvoli pravi lek nroti želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno dandeu«R, ko v trgovini prodajajo vsakovrsten enake lekc Večina raznih kapljic, izleSkov itd , katere se ohSlnstvu kakor pravi čudeži priporočajo. niso nič drugega, nego škodljiva smes Edini Jeruzalomnkl bal> zam si ie zagotovil vsled svoje priproste Nestave, odločno oživljajoče in želodčne Živiie hitro krepčalne m >či pravioo prednosti nad vsemi dosodaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta balsam bojat na delajočili snovih kineške robar bare. katera korenika je poznana zarad nje negH uuodnega upliva na prebavljenje n čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega preb ivljanja; žaro pa pa vsi strokovnjaki iri zvedenci priporočnjejo proti neješčnosti, zabasanju. smrdljivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatencl in vsakej bolezni v črevesju Steklenica z navodom vred stane 30 novcev. 21—48 GLAVNO SKLADiSCE u LEKARNI G. B. PONTON! v GORICI. Skladišča v Trstu v lekar-.i Marku Rarasint i G. B. Rovis, na Reki v lekarni al Reden tore, li. Gmeiuer, v Komunu v lekarni A. Franzoni, v Tominu v lekarni E Pallsca. 1 — 1-10 fino BRN-SKO sukno pošilja proti gotovem ali povzetju: 3 20 m. dolgo, za celo obleko____f. i »75 3*20 » • . boljši ■ 4«ao 3-20 . • • fineii > 5 -3*20 * » • najf. • 2 10 • 1 po vrh no suknjo v vsi h b.ijab...... — Uiorci na ogled franko; bogato uzorne zbirke za gg krojače n< frankirano Pri naročbah sukna priporočam, da se prepusti meni izbor uzorcev. Kar komu ni po volji, zam -njnm FRIEDR. BRUNNER, Briinn, Frolichergasse 3, VI. Nove, bolj priročne 1-3 PODOBICE v raznih barvah za družbo živega Rožnega venca dobivajo se 1 roža (15 listov) po f>0 kr. (in poštnina) pri vodstvu BRATOVŠČINE v Ljubljani pri sv. Jnkopu pa tudi potem vsili knjigarjev. Strmite, čitajte, kupite! dobil sem veliko pošiljatev izvrstnih ur iz Pariza Geneve j Turinga koje moram za svako o-no prodali, zuoruj priporočam siei»»če vrsti; samo fr. 1 *o velja lepa Kabinetno nazldna ura. t*re dobro, ima verižice in je l^po okrašena. samo fr. * so »tano izvrstna Žspna ur« iz lepa, zlata podobne kovrne ni igrača, ampak dobra ura za vsakega samo fr. t so velja krasna na/idna ura se zvonci in budilno pripravo v orehovem okvirju in z samo »veiujočo ploščo grfc izvrstno. samo fr. 3 SO stans ura z mahalom, najlepša ura, katero se more misliti, prava krasota za vsako dvorano v srehoven okvirju, gre nat nko i-i bije pol in irele ur-1. samo fr. 9 OO velja francezka budilna ura iz p zla-čenega brona, jako lepo zvoneča in krasota za dom in ponotovanje, ima n^pokonČIjivi stroj ter gre natanko. samo f-. 4 SO stane irvratna žepna ura, cllindrovka iz po8rebrnenega nlkla zodllčno vrednim »trnjem In lepo okrašenim okvi. rom krist. steklom, aares krasna ura. samo fr. S »S stane žepna ura remotvlrka iz posre-brnenega nikla, ee navija brez ključu, ima kazalo za sekunde, je dobro uređena, z ♦lošnatim steklom in mehaničnimi kazali. Ravno taka ura Iz pravna« 13.1. srebra gli. 950 30 n. velja lepa pozlačena verižica za uro. fr. 1 tO jako fina pozlaSena verižica z pečatom. prekrasno, umetno d>do Edina zaloga v avstro-ogernkej in razpošiljanj o n i vse kraje proti noštnem povzetju pri Wlener Uhren-Depot & Veraandt: Fekete, Wien, V. Wehrgasse 18-34. Op. K ttnnr »prijeti predmeti niso po volji, povratim denar, toraj more vsakdo brex krbi naroČiti. 6-4 i ClODČEVA esenca t}; JekarjdPlCCOlija v. Ljubljani. prodaja se v mu lih steklenicah, koiiin ie vtisnjeno Inru nje izdelovate 0. Piccoll, Ljubljani. Vsakej steklenici priložen je navod kako j> rabiti v Rlov-nskem, mmškem in loškem jeziku, ovit i rožno-bnrvenim pa-pirniin trakom, ne kojem j« videti postavno 7avarovana znamka (angelj, znamenje lekarn- Piep.nl I je vp) Opozarjamo pred ponarejenimi izdelki, ki so brez vsake prednosti I — Kdor protlpostavno ravni, bo ostro kaznovan V steklenicah po 15 nSj ne prodaja v lekarnah: Biasoletto, Foraboschi, pl. Loitenburg, Liprandi, Pozzetto, Praxmarer, Prondini, Ra-vasini, Rovis, Saraval, za mngistratom, Serra-vallo, Udovicicli in Znnetti in v večjem dolu lekarn na Štajerskom, KoroSkem, Primornkcm, Tirolskem, v Istri in Dalmaciji, 10—5!) Francezka urarnica "G. TRJBAUDEAU-A odlikovana tvornica. Filijalka: Via del Corso 7 u Trstu. Prodaje : r Zgnbljene in oslabljene moške moči in nezmožnost (»olov pripomoček! Vsakdo Se n'Miolnorna iiM Hvi 1 g-4'lklJll- nlin oeljen5ffim wlapom brez našle m.ih notrariiih neredov na go'ov nsičin In r\ vedno, često kr;i» c»*|e v dobi 2 dni, c**lo navidezno neozdravljiva nezmožnost v vsakej člo\eČkej dobi k kor tufii polucije, rč prijetnim, tiečutenfm, zunanjim zdrnven jem. 40—52 Svedočbe slavnih profesorjev in zdravniške hroŠurice, na tisoče zahval od po- Eolnoma ozdravelih osoh svetujo vsem olnim r«bo ogijetičevegu Mapa, ki garantira gotov In trajen vspeh. Popolna priprava z dotičn m po i-ukoni in zdravnifikimi sprlč vali for. S.HO. Pri pofillvttvi se dob'-o p * zi, da se ne spozna kaj z;ivoj zadržuje in od kol prihaja. Zavod za ordinaeije za tajne bolezni: Dr. Karol J^ltnjann Dunaj VII. M triahilferstrass 80. Ure f 6.75 i više f! 3.75 i više remontoir iz srebra I I PO remontoir v-'1 c iz nickla Lanac iz srebra od fr. 1.50 napred Lanac iz nickla od 30 nvč. napred. Filijalka G. TRlBAUDEAU popravlja vsakovrstne ure po sledečih cenah : Poliranje ur od fr. 1.5J5 napred Jedno pero • —.75 • Navadno staklo • —.10 . 19—20 Isto patent. » — 15 * Veliko skladišče urah i lanacah iz nickla, srebra i Zlata svake vrsti od f. 2—2(10 se garancijom od 2 do 12 godina. — Cle-niki na zahtjev franko. Ker je neki Josip Barnkopf, koji je deloval v Dalmaciji za razne tukajšne tvrdke, razum mnogih nerodnostih tudi proneveril iznos f.480, katere je povzdignol v mojem imenu pri semenišču Z maje vi d v Zadru, dasiravno ni bil k temu pooblaščen svarim slavno p. n. občinstvo pred tem človekom, in prosim da se vsakdo slučajno neposredno na mojo trrdko obrne. V s t a n o v i 1 4—8 Ivan Stikarovsky 1866. Tvorniška zaloga sukna v Brnu (Hriinn.) V enem opozorujem k bližujočej sezoni na mojo bogato zalogo sukna in pošiljam uzorce vsakemu zastonj. Bogati uzorci za gospode krojače nefrankirano. | Ljubljanski Zvon. | } Gld. 4.60. i | Gld.2.-30. - Gld. 1.15. Izvožna tvrdka Pošilja proti povzetju. „zum goldenen Schvvert" Brunn 1-12 Uzorci i ceniki zastonj. Plavo-tisek 10 metrov gld. * tO Podpisani opozoruje slavno občinstvo na svoio trgovino z dežniki v ulici Barriera vecchia St. 18 /. bo« to 'birko svilenih volnenih in bombajilh ežtnkov. Svilnati od f. 2 50 miprej, vol neni od f. 1.40 naprej, bombaževi oav po ceni leŽn ke In Holnčnike. 57 — 104 Gliillo Carinim. Damastni gradi projast 1 kos, ?10 d u naj. vatljev Gfld « S« S AT I NI z robom najnovejša ?a 'etne obleke za gosof v hojah 10 m. tri, :» SO Poletne ogrinjače Ve|,( v bojali, le dokler so že na skladišču. 1 ltrov s mo pld. :« IO Razno Z! yospojiuske za loto 1887. veliki Izbor vedno v zalogi. Čipkasta zagrnjala bela »o po IO i 60 n. C r e t o n i v lepih vzorcih l in m.!' tc «o II lOm.f. * »o Fini Croise za možke hlače l oa, 30 vatljev I v rs ti gl. t BRNSK0 SUKNO iz najslovečih brnskih tvornic za sukno in obleke od gl. I.- meter in dalje 1r f- Pri naročbah od 50 4"/„ popusta Lastnik društvo „Edinost", Izdatelj in odgovorni urednik Viktor Dolenc. Tiskarna V. Dolenca v Trstu.