Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! Americ AMERIŠK % SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ^ Sarving in Ohio .nd N.iionwido, 2M.TOA,n,,iean.slo,,„ians AME:R|gKA DOMOVINA. FEBRUARY 6. 1 997 'SSN Number 016468X 60C The Catholic Mission Aid (MZA) of Northern, Ohio sponsored a chicken/roast beef dinner from 11:30 a.m. to 1:00 p.m. on Sunday, Feb. 2 in St. Vitus Auditorium in Cleveland. Pictured here is part of the kitchen crew whose culinary expertise Provided outstanding, delicious full-course meals for the patrons whose support sustains the Slovenian missionaries throughout the world. Pictured left to right, are Joseph Koren, Josephine Tominc, Maria Koren, Maria Cugelj, Steffie Zamlen, Mary Lunder, Mary Ann Domanko, Mary and Vincent Vrhovnik. (Photo by Madeline D. Debevec Bob Mills Sr. is Veteran of Year On Monday, Feb. 3, the Judge Felix T. Matia Outstanding Veteran of the Year. Award for 1996 was presented to Robert W. Mills Sr. at a prestigious banquet at 7 p.m. in the Holiday Inn in downtown Cleveland. Bob received the award in an elaborate ceremony which was witnessed by his five children and 93-year-old father. Bob Mills was born on Feb. 10, 1926 in Oberlin, Ohio. The family moved to Elyria where he attended grade school, and in 1940, he came to Cleveland with his family. He graduated from Thomas Edison High School. At age 17, he enlisted in the ITS. Navy on February 7, 1944. During his tour with the Navy, Bob served aboard the LCI Infantry 758 as a radioman 3rd Class and saw action in the Pacific, Okinawa, China. He was honorably discharged in Be joined the Navy V6 program and served ln the active reserve until being discharged in January, 1950. However, Bob’s talents were needed dur-the Korean War and he was recalled into e Navy on Oct. 16, 1950, this time serving j* 0arsion in 1948, working there for 38 years fntil his retirement in 1986. Be is a longtime member of the Catholic ar Veterans St. Vitus Post 1655 where he Served in many of post’s offices. He also Served as Cuyahoga County commander. He 's also a member of the VFW and American Region. 01 Bob began his volunteer work at the Old Crile Hospital in 1960, later moving to the Wade Park VA Hospital in 1974 where he has been a faithful member of the Chaplain’s Service. He is the VAVS representative for the CWV at Wade Park. Over the years he has donated more than 5,000 hours of volunteer service to veteran patients. Bob started the Navy Marine Corps MARS station at his home, which allows him to transmit messages for veterans to their families and loved ones around the world. At Wade Park, he has been involved in the hospital’s radio station where on Sundays he broadcasts several religious programs. “1 started going there on Sundays during chaplain’s service and helping with the Catholic mass,” said Mills, 71, of Cleveland. “I start at 8 a.m. and stay until noon.” Handy with electronics, he has maintained a first-class sound system service for many years and has donated his service to many veterans organizations for their patriotic programs. Bob married Marcelline (Marcie) Jernejčič in 1949. They are the proud parents of three daughters, Bonnie, Diane and Gerri; and two sons, Robert, Jr., and Steve. Their children have presented them with seven beautiful grandchildren. During the week Bob can often be found at the American Home perfecting the mailing computer and performing various other electronic tasks. On Thursdays, he and Marcie can be seen walking along St. Clair Avenue, getting their exercise while delivering their favorite paper, the Ameriška Domovina. Health Depends on Environment By Oscar Koren CONCORD, Ont. - Are you aware that your health depends on the environment in which you live? The fundamental components of our environment are: air, water and soil. Therefore let us examine how each component affects us. It is well known that our health is directly affected by air pollution originating from a variety of sources. Sometimes the effects of pollution are very subtle. For example, increased skin cancer and cataracts could results from the reduction of ozone in the stratosphere, caused by man-made pollutants such as PCBs. Less subtle is day-to-day living with contaminated outdoor and/indoor air which produces cumulative health effects. In some cases a definite link between a certain pollutant and a specific ailment can be shown, such as the presence of excessive airborne lead in the environment, which if exposure persists can cause subtle brain damage. Another example is the high occurrence of lung cancer in people who smoke. Water quality can be a very fragile thing and some- times a very small amount of a contaminant can greatly affect a large volume of water. For example, one drop of oil can make up to 25 liters of water undrinkable; one drop of common herbicide 2.4-D can contaminate 10 million liters of drinking water and one gram of PCBs can make up to one billion liters of water uninhabitable for freshwater aquatic life. Soil is contaminated primarily by human activities, including the production and transport of industrial and municipal waste, containing heavy metals and other pollutants. Soil pollution also results from unwise use of agricultural chemical such as pesticides and from deposits of particles and matter from industrial smokestacks and other pollutant sources. One concept that must be emphasized is that “the dose makes the poison.” In other words, most substances known to humanity can be harmful or even lethal if enough is consumed. One lesson we must learn is that our health depends on our environment. Therefore, let us act in our best interests and support those who promote health and clean environment. We must do our part. Amanda Ramsey makes debut Mr. and Mrs. Wencel Frank of Cleveland are pleased to announce the birth of their first great-grandchild, Amanda Helen Ramsey, who was born on August 15, 1996. The proud parents are Barbara and John Ramsey. The equally proud first-time grandparents are Helen and Carl Napoli; and the happy and proud second-time grandparents are Cecil and Sue Ramsey. Of note is the fact that the baptism of Amanda was attended by a total of six great- grandparents and four grandparents. Babylonian King Nebuchadnezzar, of hanging garden fame, had spells of madness when he would imagine himself an ox and go out in the fields and eat grass. IQKA DOMOVINA, FEBRUARY 6, 1997 2 Jim’s Journal By Jim Debevec I’m trying hard to forget; but I can’t. It’s the Ginkgo Biloba. Ever since my mother-in-law, Dorothy Urbancich, began taking all sorts of vitamins, our entire family has followed suit. The results are ° amazing. ^ Previously, about once or twice a week I woke up from a sound sleep with cramps in my legs. It was very painful. One time the pain was in one leg muscle, another time it was in the other, and every once in a while, both legs at the same time. “Mom” said to me, “You ought to try magnesium; it’s good for muscles.” So I went out and purchased an 8-ounce bottle of oral (liquid) magnesium at Sheliga Drug. Dorothy says to drink an ounce each morning before breakfast. That was two years ago, and I have been drinking that magnesium faithfully daily ever since. Guess what? No more leg cramps! Other people have said to drink “Donat” a Slovenian bottled water. I read the label, and sure enough it also contains magnesium and does the same job. Next, it was recommended we take “Bilberry.” The Air Force gave it to their pilots during World War II to help them see at night. So, I began taking it. Now, when driving at night, I can see for miles around -if I’m wearing my glasses. Then it was Ginseng recommended for energy. Now I can work 12 hours, come home and walk around the street a few times - that is before the city began tearing up the place to put sewers in, — which nobody wants, but nevertheless, it is forced upon us by the powers that be. One good thing came out of it, the entire street has bonded together. The city put a huge sign on the corner of our street proclaiming that $800,000 is being spent for the sewer project. Well, you know who is paying for most of that? — We are. Another good thing is -on the sign are two names in big print so we can study them each time we pass, and ~ :.ke sure when election nme comes, we’ll support the opposition. It’s the American way! Whenever they finally finish putting in the sewers that nobody wants, do you think we’ll forget who is responsible for wrecking our street and front yards - while charging us exorbitant prices for the privilege? No way! That’s why I’m taking Ginkgo Biloba every morning - to make sure I don’t forget. Before Ginkgo, I used to walk into a room and wonder what I’m doing there. Now I can’t forget. Even when I want to. I remember what I had for breakfast, what I had for lunch, for dinner - two years ago. My lovely wife asks me who that movie star is playing a minor role in a TV series. I remember her name, what role she played, and what she had for breakfast, lunch, and dinner in the old movie. This past week we received (bur cassette tapes from different people. We plugged one into our car tape-player and listened intently. Some former Veterinarian was giving a lecture about the importance of vitamins, saying that they fed vitamins to animals if they wanted them to be healthy. He suggested humans could live into their 100s if they also took various vitamins. My guess is he’s pitching some kind of vitamin supplement. It seems that a lot of people are on the vitamin kick. Will it help us to live to be a 100? I don’t know. Ask me 50 years from now. In the meantime, please don’t send any more tapes. We have enough to last a lifetime, if we don’t get run over by a back-hoe on our street. I remember where I put my glasses last night and every night for the last two years. I lie awake all night trying so hard to forget. But I can’t. It’s that darn pill, whatever its name is. Comments: E-Mail: jim@buckeyeweb.com Fly United; get Debevic’s meat-loaf EDITOR’S NOTE: We received the following inflight menu from Rudy Pivik of Cleveland who flew United Airlines extensively recently with his wife, the famous singer Maria Pivik. The main course in the first class section, naturally, was “Ed Debevic’s Home-Style meat Loaf.” It further states, “This dish, reminiscent of home-style cuisine, is the top-selling Entree from the Windy City’s popular Ed Debevic’s Restaurants.” It includes, “Prime Beef dressed and baked with fresh tomato paste and herbs, served with Barbecue Country Sauce, herbed Mashed Potatoes, Carrot Batonnets, Leek and Onion Ragout and a Garden fresh salad.” For dessert Rudy had chocolate raspberry torte. Rudy says they flew from Cleveland to Orlando, then to Dullas, D.C., then to Mexico City, then to San Joze, Costa Rica. He said the weather was very mild in the southern hemisphere. Junk mail not personal at all! Editor, I enjoyed your recent column abut the personalized junk mail which seems to be a fact of everyday life. At one time, I too was thrilled to see my name splattered all over these junk-mail letters. I was brought to earth with a jolt when I recently received one of those letters addressed to “Atty Robert M. Debevec.” Then the letter began, “Dear Mr. Atty:...” That’s when I knew that I wasn’t being addressed by some friendly correspondent, but by an unknown and uncaring automatic machine of some kind. Sorry to disillusion you. -Robert M. Debevec Madison, Ohio Joe Baškovič says thanks Just a note of thanks for all of the prayers, mass offerings, flowers, get-well cards, phone calls, and the many offers of help during the past three months. Your general concern was greatly appreciated and made my confinement more bearable. Special thanks to Father Joseph Božnar for his hospital visit. Although still limited in my activities, I am somewhat able to get around. —Joseph S. Baškovič Willoughby Hills, Ohio Great Gull Gulf Holidays Florida’s Sunset Golf Coast Golf at a Discount 2 bed/2 bath condo One round of golf per day Electric Golf Cart included Choice of selected courses Call toddy! Don’t putt around! 22078 Lakeshore Blvd. 281-1050 or 946-1615 eudjdtl@harborcom.net inrtiqjlil CondoCentre 100 WORDS MORE OR LESS by JoLitt TvTercina. LOOK YOU TOO MAY SEE ! Even at my age, one can experience something NEW on any one given day. Here is a sampling from a 15 minute time frame on January 26, 1997, in the Los Angeles, California area: • Read a note, by anonymous author, in the St. Monica’s Catholic church bulletin: “A wise man knows more than he tells, but a fool often tells more than he knows.” • A bumper sticker on a pink Mercedes in the Hollywood area: “FOLLOW ADVICE OF SMART PEOPLE SO THAT YOU DO NOT HAVE TO BE SMART.” • A street lady at the curb on Wilshire Blvd. brushing her teeth. She may have been out of luck clothes-wise BUT that did not stop her from taking care of her body. • Horizontal swinging bars on top of large advertisement billboards to keep birds from landing and performing their bodily functions. • Passed a large wall of a commercial building along Pacific Ave. containing names of all Vietnam-era POW’s. • Observed sheets of plywoods in the Brentwood subdivision surrounding the condo formerly owned by OJ’s ex-wife, Nicole, to hide the transformation of the entranceway where Nicole and a friend, Ron Goldman, were murdered. • Twenty-plus Mexicans stretching giant sheets of plastic over the hillside, next to a multi-million dollar home in the canyon north of Santa Monica, to prevent erosion of rain-saturated dirt. • Saw more Chinese, Koreans and Hispanics in 15 minutes than the total count of Slovenians on earth. Let me end this column, paraphrasing from the sermon given at 0800 hours at St. Monica’s Church in Santa Monica, California, on January 26: A quote from Anwar el Sadat, an Egyptian statesman, who was assassinated in 1981: “I am not afraid to die, for I will not die a minute before or a minute after my God wants me to die!” Steve Shimits notes his days are numbered Greetings from Worthington, Ohio - Looking at my 1997 calendar, I notice that my days are numbered. George Shearing, blind pianist, was waiting at a busy intersection for someone to take him across the street when another blind man tapped him on the shoulder and asked if Sher-ing would mind helping him across. “What could I do?” said Shearing afterward. “I took him across. It was the biggest thrill of my life.” A business man, notorious for his ruthlessness, announced to Mark Twain, “Before I die, I mean to take a pilgrimage to the Holy Land. I will climb Mt. Sinai and read the 10 commandments aloud at the top.” - “I have a better idea,” said Twain, “You could stay home in Boston and keep them.” An elderly lady in the front row slept right through one of Artur Schnabel’s pi' ano recitals, waking with 3 start as the final ovation rang through the auditorium' Schnabel leaned over apologize. “It was the ap' plause, madam,” he whis' pered, “I played as softly as I could.” After the football staf received his letter, he asked a friend to read it to him. My friend returned his new necktie to the store. was too tight. Tongue sandwiches speak for themselves. St. Francis of AssissF “Who are you calling AS' sissi?” —Steve Shimi*5 Starting Over in America By Anton Žakelj translated and edited by John Žakelj (Continued From Last Week) The snowrabbits are completely white except that when you see them jumping in the snow, you can see some black under the tail. There are wolves here, too. I saw one that had been killed by a deer hunter. It wasn’t wolf season yet, so the hunter buried it in the snow and presented it to the authorities for a reward a few days later. June 12,1950 I woke at 5:15 and went to the pasture to get the cows. I finished milking by 7- Then John drove me to Rihtar’s to help pack. At 9:30 I walked back. John wanted me to help him fix horses’ stable (everything was old and broke frequently), but I needed to get things ready for our departure. We had lunch at 11:30. Then Helen came to pick us UP' We left with her at ^2:15. ft was hard to leave ^ farm. It had been my first hope for independence. It was hard to leave “Aunt” Mary, who had initially greeted us with dissatisfaction and distrust, but had "en tried everything she could to ease our fate. I kn°w that things will now again be worse for her, but I Can t help her. Frank had j’toto “Help your own self.” e knew what it was like to Work with John. Riding with us were Aunt Mary, Judy and Jerry. Mici and her mother joined us at Artac’s. Then we drove through Willard, Woodland and Merillan. After waiting an hour, we got our train tickets and left at 2:31. Mary and Helen had tears in their eyes. Helen gave me a birthday present. I thanked them with the words, “We owe you the most.” The present included an undershirt, pants and socks. Back on the farm, John had asked me how much he owed me for 10 days work in June. He gave me a check for $17. At the train station, I gave that to Helen for driving us there, but she gave me $ 12 back. We all weighed ourselves at the train station: Cilka weighed 156 lbs., Johnny 34 and me 147. We reached Milwaukee at 4 p.m. and saw many factories and many Negroes. At 7 p.m. we reached the Soo Line station in Chicago, then took a cab to the New York Central station. At 11 p.m. we left for Cleveland. June 13,1950 It’s my 43r^ birthday. I slept well on the train. We reached Cleveland at 7 a.m. Mr. Rihtar was waiting for us at the station. We took a taxi to his house at 990 East 63r consisted of a long proces- šj sion with lots of lighted candles and a large statue of the Virgin Mary carried by ushers dressed in ornate uniforms. The next morning we boarded the train again and had more cone-shaped paper water cups, proper flushing and lots of želodec. Even now, some 70 years later, I can close my eyes and, by concentrating, experience that želodec aroma. 7 < When seniors are in the mood for romance, it’s dinner and dancing, found a recent survey. The closest runner-up was a can-dlelight dinner at home._______ At least 36 percent of the seniors interviewed described themselves as “in love” and 17 percent thought themselves “sexy.” One in four of those surveyed had been married for over 50 years. If given the chance to do it all over again, nearly 94 percent of the married seniors would remarry their current spouse. Sponsored by Secure Horizons, the Senior Lifestyles Survey is an annual tracking study to monitor the attitudes of the senior population and dispel many of society’s stereotypes about this age group. One popular stereotype the survey dispelled was the notion that seniors were unhappy. Ninety-four percent of those responding to the survey considered themselves to be very happy or somewhat happy. Romance can make life sweeter at any age. Independent and Catered Living A RETIREMENT COMMUNITY • Private garden apartments • Housekeeping • Planned activities • Transportation • 24 hr. Emergency Pull Cord • Free Laundry Facilities • Nutritious Meals • No endowment or entrance fee Call us today for a lunch and tour 25900 Euclid Avenue Euclid, Ohio 44132 261-8383 Annual Meeting Membership Certificate Holders of SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Avenue, Euclid, Ohio Sunday, February 9,1997 at 2 p.m. We invite all certificate holder§ and Lodge representatives to attend this important meeting.' The Board of Directors TAX TIME IS HERE Come Sn or Call Us for Appointment Cleveland Accounting Service 6218 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 881-5158 Valentine’s Day Facts: Love Lasts RIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 6, 1997 AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 6, 1997 MARK PETRIČ Certified Master Technician m Friday, Feb. 7 Dance at West Park Slovene Home, 4583 W. 130 St., Cleveland, 7:30 p.m., featuring Eddie Rodick. Sat., Sun., Feb. 8 and 9 Slovenian Ski Weekend at Ski Windham, Catskills, N.Y. Ski races, Slovenian awards and entertainment. Information call Ivan Kamin ? (212) 983-3830. Cleve- landers may call Karl Klesin (216)361-4337. Sunday, Feb. 9 Dance at West Park Slovene Home, 4583 W. 130 St., Cleveland beginning at 4 p.m. featuring JTO, celebrating traditional Pustna Nedelja with potica, pečenice, klobase and sauerkraut. Saturday, February 15 St. Vitus Holy Name Society hosts diocesan Holy Name Convention with 9 a.m. Mass with Bishop Anthony Pilla as main celebrant, followed by program featuring Dr. Robert White as main speaker. Luncheon at 12 noon. Program and luncheon is open to the public at $10. Tickets call 361-1444. Saturday, February 15 Polka Dance at Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave., featuring Jeff Pecon in auditorium; Homesteaders in Kenik Room from 7:30 to 11:30 p.m. Tickets available from Slovenian Home, 6409 St. Clair, Polka Hall of Fame, 291 E. 222 St., Ann Opeka (531-7850)or Larry Hočevar (361-5115). $8 at door. Feb.15-16 KSKJ National Basketball Tournament in Brecksville, Ohio. Contact: Joe Hočevar 881-9586. Friday, Feb. 28 Fish Fry Dinner, 5:30 to 8:00 p.m. at Slovenian National Home, East 80^ St. Saturday, Mprch 1 Winter Polkafest Dance at Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave., Cleveland from 7:30 p.m. to 11:30 p.m. featuring Joe Fedorchak in auditorium, Homesteaders in Kenik Room. Tickets available from Slovenian Home, 6409 St. Clair, Polka Hall of Fame, 291 E. 222 St., Ann Opeka (531-7850)or Larry Hočevar (361-5115). $8 at door. Sunday, March 2 St. Vitus Holy Name Society and KSKJ lodges 25 and 162 co-sponsor Goulash Dinner in St. Vitus Auditorium, E. 62nc* and Glass Ave., Cleveland. Serving continuously from 11 a.m. to 1 p.m. Adults $8, children $4. Tickets from parish house or Holy Name members. Saturday, March 8 Polka Dance at Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave., from 7:30 p.m. to 11:30 p.m., featuring Jeff Pecon Orchestra. Tickets available from Slovenian Home, 6409 St. Clair, Polka Hall of Fame, 291 E. 222 St., Ann Opeka (531-7850)or Larry Hočevar (361-5115). $8 at door. Friday, March 14 Fish Fry Dinner, 5:30 to 8:00 p.m. at Slovenian National Home, East 80th St. Sunday, March 16 Federation of Slovenian Homes Banquet SNH St. Clair SNH. Main honorees: John Pestotnik and Sister Rosemary Hočevar. Sunday, April 6 Holmes Ave. Pensioners Spring Dinner Dance, at Collinwood Slovenian Home, 15810 Holmes Ave. Music by Dan Peters orchestra. Donation $12.00. Tickets call 943-3784 or 531-2088. Saturday, April 12 Jadran Concert at Slovenian Workmen’s Home. Contact: 481-3187. Sunday, April 13 Super Button Box Bash 15 - SNPJ Circle 2 from 1 to 9 p.m., Slovenian Society Home, Euclid, Ohio - 20 orchestras. Tuesday, April 15 Dubravka Tomsic, Slove- Perkins Restaurant 22780 Shore Center Dr. Euclid, Ohio 44123 216-732-8077 Operated by Joe Foster nian pianist, in concert at Severance Hall. Saturday, April 19 Primorski Club Dinner/dance at SNH on St. Clair Contact: 944-9049. **************** DID YOU KNOW Slov alia... Joseph Zelle **************** On January 10th, Bishop Franc Kramberger of Maribor presented Vojo Lukic the award of Maribor Diocese. It was a picture of Bishop Anton Slomšek in relief and the diocesan coat-of-arms. It was inscribed in Slovenian with the words: “For faithful service to truth and journalist’s mission”. The award was proposed by the Bishops’ Conference of Slovenia. Lukic is a free-lance journalist, publicist, and television documentarist. Lukic, in turn, said that the award meant a lot to him and that he would work even harder in his chosen career. The city fathers of Ljubljana are considering plans to make the Ljubljanski grad even more attractive, especially for the tourist trade. Located high on the hill overlooking the town, it now boasts a restaurant, halls for cultural presentations, and even a chapel. Following the modem trend, plans call for stores, coffee shop, fast food restaurant, a gallery, and a museum. A cable car may be built to raise tourists to the top, since autos are no longer allowed. As reported before, a third Slovenian university is in the works for one of the coastal cities, such as Kopsr or Portorož. Petrie's Automotive Service Foreign & Domestic General Auto Repair T216)942-5130 33430 Lakeland Blvd., Eastlake. Ohio 44095 / LOCATED IN REAR Save $ on TAXES call Z J & Associates, Inc. Certified Public Accountant V Tax Preparation V Accounting V Bookkeeping * Speak Slovenian and Croatian 7519 Mentor Ave., Suite 114 Mentor, Ohio 44060 216 - 918-3TAX (3829) (6-9) Dr. Mirko Vombergar D.D.S. 6551 Wilson Mills Road Mayfield Village, Ohio 44143 Call for your appointment 473-4746 Hours: Monday, Tues., & Thursday We are open from 1 p.m. to 9 p.m. Wednesday, Fri., & Sat., we are open from 8 a.m. to 4 p.m. We also speak SLOVENIAN! $50.00 Discount with this ad! BRICKMAN & SONS FUNERAL-HOME 21900 Euclid Ave. 481-5277 Between C'hardon & E. 222nd .St. — Euclid, Ohio /i&out a T/acatioti? Fwmmm- from $|39 Roundtrip Air to St. Petes, Ft. Lauderdale, Ft. Myers Price Eff. thru 6/28 cjyccKU. from $549 Air/ 7 Nts Kin Ha Condos/ Transfers Many others avail. Above eff. April, '97 tmmm- $858 Air/ 8 Days The Mill /Trnsfrs/ Sonesta from $1259 Above eff. thru Feb, '97 $538 Air / 4 Days at Pirates Cove on Paradise Isle/Transfers Price Eff. thru February -$298 Air/ 3 Nts Aladin/Transfers Many other hotels avail. Above eff. January, '97 vduidwm $628 Air/ 7 Nts/Continental Plaza Above eff. Jan, '97 ... 4UN0 % me emusmm Mmetmss to over 70 CITIES Plus Europe Via Major U.S. Airline - Certain Restrictions Apply. All Rates shown above are per person, based on two in a room. Restrictions apply, taxes are additional and all rates are subject to availability and are subject to change without notice. Call immediately! 7(J6at /he tyou H/cUtiay "pm? Kollander World Travel 971 E. 185th Street * Cleveland (216) 692-1000 or Toll Free: (800) 800-5981 QMng You thm World Stncm 1903 r Death Notices FRANCES SUSTER Frances “Faye” Šuster was a proud politicial supporter of her brother, retired appellate Judge (S4*1 District Court of Appeals, Cuyahoga County) August Pryatel, and her son, former state representative and now Cuyahoga County Common Pleas Judge Ronald Šuster. Frances Šuster died on Saturday evening, February 1, 1997 at the Slovene FJome for the Aged; she was 90-years-old. She was born in Cleveland in 1906. She was an early graduate of St. Vitus School and remained a loyal member of the St. Vitus Alumni. Faye worked at Rich-man, Brothers until her marriage to Joseph Šuster in 1934. Faye was a member of several Slovenian fraternals and the Holmes Avenue Pensioners. She lived in the same house on Neff Road in Cleveland for 60 years. Faye was an excellent swimmer who enjoyed the 'vater well into her 80s. Her husband, Joseph, died in 1959. They were married for 25 years. Her daughter Carol Ruttar died in 1993. She is survived by her son Judge Ronald J. Šuster (wife Patricia); grandchildren Jennifer, Joseph and Michael; and a brother Judgj August Pryatel (wife, Elaine). Other deceased members °f her family include broth-ers and sisters: Mary Baraga, Alice Kretic; Sister Mary Andre, S.N.D., Frank Prya-tel> and Rose Pryatel. Funeral Mass was held on Wednesday, January 5 at 9;30 a.m. Mass in St. Mary’s Church (Holmes Ave.), with The Most Rev. Anthony M. Pilla presiding, and the Most Reverend A. Edward Pevec as main celebrants. Interment in Calvary Cemetery. Donations to the Slovene Home for the Aged or your favorite charity in Frances’ memory would be greatly aPpreciated by the family. CARST-NAGY Memorials 15425 Waterloo Rd. 481-2237 % “Serving the Jsiovenian Community.’ * EDWARD A. PROSTOR Edward A. Prostor, 78, of ■ Oceanside, California, formerly of Euclid, Ohio passed away on Monday, Dec. 30, 1996. Ed was bom in Cleveland and resided in Euclid for 34 years and in California for 36 years. He was a member of the Mission, San Luis Rey in Oceanside where his ashes lie. Ed Prostor is survived by his daughter, Sally, son-in-law Brad, and two grandchildren Kaimen and Trinity Sage; two sons, Jeffrey, daughter-in-law, Andrea, grandchildren, Ben, Shane and Taylor Colby. He was one of 10 children of John and Mary Prostor (both deceased); sisters Mollie and Mary (deceased) brother Victor (deceased), John Jr., Frank, Adolph, Paul, Sylvia and Raymond. John Prostor Sr., Watch Maker and Repair was in business at 15709 Waterloo Rd. from 1921 to 1946, then continued his business semi-retired at 881 Babbitt Rd., Euclid, Ohio until his death in 1928. ANTHONY J. DRENIK Anthony (Anton) J. Drenik, 77, of Mentor, Ohio, formerly of Willoughby Hills, Ohio passed away on Wednesday, Jan. 29, 1997 in Lake Hospital West. Mr. Drenik was born June 4, 1919 in Onnalinda, PA. He came to Cleveland in 1935. He was a Staff Sergeant in the U.S. Army during WWII. He also belonged to American Fraternal Union No. 37. Mr. Drenik was employed as a truck driver for Trebeč Excavating for 50 + years. He retired in 1978. He is survived by two daughters: Arlene Sohl (Mentor), and Sharon (Michael) Providenti (Eastlake). He was grandfather of Edward, Anthony, Holly, Cheri; greatgrandfather of Laura, Suzanne. He was brother of Frances Kosmerl (Euclid); and uncle of many. The following family members are deceased: wife. Rose (nee Yankovic); brothers: John and Joseph; and sister Milka - all of Slovenia. Funeral was on Saturday, Feb. 1 at 10 a.m. at St. George Church, Rev. Joseph Bacevice, officiating. Burial in All Souls Cemetery in Chardon, Ohio. Zele Funeral Home MEMORIAL CHAPEL LOCATED AT 452 E. 152 Street Phone 481-3118 Family owned and operated since 1908 Zele Funeral Home, 452 E. 152 St., Cleveland, was in charge of arrangements. Contributions to a charity of your choice in his memory would be appreciated by the family. ALYCE H, ROYCE Alyce H. Royce, 81, passed away on January 27, 1996 She was the daughter of the late Louis and Johanna Rojc; sister of Jane A. (deceased) and Victoria Svete (husband Victor deceased); aunt of Barbara Cunningham (husband Stanley) and Susan Malloch (husband Paul); great-aunt of Hillary, David and Jason Cunningham. Alyce was a member of American Slovene Club, Martha Washington Lodge No. 38 AMLA, Lodge Naprej No. 5 SNPJ, and Euclid Pensioners Club. Funeral Mass was on Saturday, Feb. 1 at St. Robert’s Church, Euclid, Ohio at 10 a.m. Interment Lakewood Park Cemetery. Friends were received at the Brickman & Sons Funeral Home, 21900 Euclid Avenue, Friday, Jan. 31 from 2-4 and 6-8 p.m. Contributions to a charity of your choice in Alyce’s memory would be greatly appreciated by the family. In Memory Enclosed is my check for a one year renewal to the American Home plus a $20.00 donation in memory of my parents, Frank and Louise Močnik. —Sylvia Močnik Cleveland, Ohio SHA Birthdays Happy Birthday to the following residents of the Slovene Home for the Aged who were born during the month of February: Feb. 3 - Walter Lampe, 85, born in Cleveland. Feb. 3 - Mary Pečnik, 79, bom in Cleveland. Feb. 4 - Mary Gabron, 93, bom in Slovenia. Feb. 5 - Rose Dipietro, 92, bom in Italy. Feb. 5 - Josipa Jakopanec, 82, born in Zagreb. Feb. 7 - John Strancar, 83, bom in Durbin, WV. Feb. 9 - Martha Ra-canovich, 82, bom in Metlika, Slovenia Feb. 14-Josephine Flynn, 86, born in Cleveland. Feb. 15 - Margaret Maher, 89, bom in Elyria, Ohio. Feb. 16 - Julia Petek, 90, bom in Slovenia Feb. 18-Andrew Kranjc, 77, bom in Cleveland. Feb. 19 - Frances Mey, 92, bom in Cleveland. Feb. 19-Nicoleta Lerchbacher, 94, born in Slovenia. Feb. 20 - Joseph Szuhy, 86, bom in Cleveland. Feb. 22 - Stanley Race, 80, born in Cleveland. Feb. 22 - Frances Trivi-son, 87, Cleveland. Feb. 25 - Pauline Sneller, 100, bom in Brod Moravice. Feb. 26 - Mary Obreza, 93, Slovenia. In Memory Enclosed is a check for $50.00 to cover our subscription to the American Home paper and the balance is in memory of Jennie dicker Davidson. We enjoy reading the very interesting article “Starting Over in America” by Anton Žakelj. We are all so fortunate to be bom after our parents pioneered their way to a better life in America. We did not have all the luxuries of today’s youth, but we still had a good life. —Mr. and Mrs. Edw. dicker Euclid, Ohio Paul J. Hribar Joyce Ann Hribar Attorneys at Law A. M. Penna Building, Suite 500 27801 Euclid Avenue, near 1-90 Euclid, Ohio 44132 - 261-0200 - Fax 261-7334 - Probate, Estate Planning Real Estate, Trusts and General Civil Practice SHELIGA DRUG, INC. Your Full Service Pharmacy 6025 St. Clair Avenue 431-1035 431-4644 FAX • Amertean'Express W® mOS* n,a<°r insurance Plans • Discover • Photo Finishing '“fISfard Tom Sršen — Manager * Pac^Ax sSlS|Cen,*r • Keys Made • Layaways Visit US! • Contact Lens Replacement • WIC - Food Stamps • Manufacturers Coupons Tumol Hum Since 1905 4154 CLARK AVENUE, WILLOUGHBY, OHIO 44094 PHONE: (216) 942-1122 ■ nc TftlStffll network of Family Owned Funeral Homes AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 6, 1997 AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 6, 1997 Old-Fashioned Fish Fries St. Vitus Dad’s Club “97” presents delicious fish, shrimp, and pierogi fries during Fridays in Lent in the church basement, 6019 Glass Ave.. The first dinners will be available this Friday. Feb. 7th from 4:30 to 7 p.m. The meals will continue during Lent - Feb. 14, 21, 28, and March 7, 14,21,28. Canadian Walleye Pike Dinner (big portions) $6.75; Shrimp dinners (7 large shrimp) are $7.00. Included are fresh superb coleslaw and fresh Idaho potatoes (fries with skins - the real McCoy). Homemade krofe and pastries are extra. You’re welcome to join us for a tasty and scrumptious dinner - hospitality provided. -St. Vitus Dad’s Club Chocolate Lover’s i Cheesecake MIX: 2 (8 oz.) pkg. Philly Cream Cheese, softened Vi cup sugar Vi tsp. vanilla Add 2 eggs, then 4 squares of Baker’s Semi-Sweet Chocolate, melted POUR: into 1 ready-to-use chocolate flavor crumb cake , (6 oz. or 9 in.) BAKE: at 350°F for 40 minutes or until center is almost set. Cool; refrigerate at least 3 hours. Garnish as desired. Makes 8 servings. **************** 8 did you know Slovenia.*. Joseph Zelle **************** On the 4th of January 1797, just 200 years ago the first Slovenian newspaper made its appearance. It was the work of poet Valentin Vodnik. He is considered as the first Slovenian professional newsman. He defended the Slovenian language as equally developed as the other European languages. He wanted it purified and to be expressly its own language. Vodnik was aided by Janez Friderik Eger who acted as publisher and printer. First issues of the fledgling newspaper had 100 copies with 33 regular subscribers. Pavel Kralj was bom on December 27, 1899 at the turn of the 20th Century. He and his buddies are remembered in Slovenian History for their fight for the northern boundary of Slovenia. LIQUIDATION OF ESTATE Former winery, 5 car garage. 2 double houses, gas station and garage. Located 5 minutes from downtown Cleveland on St. Clair Ave. Lot 160’xl00’. - Call (216) 944-7303. (5-6) Specialists In Corrective Hair Coloring tina £» brendass HAIR SALON 5216 Wilson Mills Rd. 461-7989 / 461-0623 Richmond Hts., Ohio 44143 In Memory Enclosed is payment for my subscription. The balance is in memory of my parents, Martin and Lucija Romih and my friends, Florian and Dorothy Žagar and John and Johanna Menart. —Lucille Romih Cleveland, Ohio In Memory Enclosing an additional $20.00 in memory of our parents, Mr. Anton and Mrs. Johanna Luzar, and Mr. and Mrs. Andrew Bradach. —Anthony and Rose Luzar Cleveland, Ohio In Loving Memory of Frank “Tino” Modic Helps with costs Enclosed is a check for renewal of my subscription to the “Ameriška Domovina,” and a $10.00 donation to help with costs. I really enjoy the articles and even try to read the Slovenian section. —Frances M. Ritz St. Michael, PA Donation John and Barbara Kamin of Middle Village, N.Y., donated $70.00 to the Ameriška Domovina. -Thank you very much for your very generous donation. Apartment for Rent St. Clair Area Adults, upstairs, no pets, 2 bedrooms, stove. Call 881-2725 between 3 and 7 p.m. (5-6) FOR RENT EUCLID 4 rooms, up, non-smoking environment, no pets, $400 per month plus sec., references. Call 481-8255 anytime (5-8) Florence Bricel in S.H.A. FLORENCE A. BRICEL, from Washington, D.C., was recently admitted to the Slovene Home for the Aged on Neff Road in Cleveland. Bom in Cleveland, Florence left for Chicago in the early 1940s and worked as an operator for the Western Union Telegraph Co. Ten years later she moved to Washington, D.C. and worked in the communications field for the Federal Government until her retirement. An interesting and intelligent lady, she can recall the details of many events that happened during President Truman’s time and other important information that she had access to, in her long professional career. Florence is happy to be back at “home” and sends her greetings to her relatives and friends in the Cleveland area and to the entire Cleveland Slovenian community. Krofe Sale St. Vitus Altar Society will have their monthly krofe sale on Saturday, Feb. Sth from 8 a.m. on in the Social Room of St. Vitus Auditorium. Who left us 8 years ago February 12,1989 May you always walk in sunshine And God’s love around you flow; For the happiness you gave us, No one will ever know. It broke our heart to lose you, But you did not go alone; A part of us went with you The day God called you home. A million times we needed you A million times we cried, If love could only save you, You never would have died. Sadly missed by your loving family, wife, Agnes daughters, Marie, Shirley, Gerrie and Lorrie sons-in-law Neil, Jim and your 16 grandchildren, 2 great-grandchildren Available Only At: MAIL BOXES ETC: Mid-Town Shopping Center 1922 Snow Road Phone:741-7373 • Fax:741-7375 Hours: Mon-Fri 9 am - 6 pm • Sat 10 am - 2pm MBE ^9- COPIES & MORE Q It’s Not What We Do. It’s How We Do. $1.00 OFF | 20% OFF UPS Ground Service $5.00 Minimum Order Authorized UPS Shipping Outlet Laminating when you've finished making copies • perfect lor your Our service doesn't end when you' We also offer a full line of lammaling services - perlec business proposals, presentations, or special projects. At Mail Boxes EtcP, we know a copy is more than just a copy-So, our Centers are equipped with high quality, regularly maintained copy machines so your copies will be clean, crisp COUPON REQUIRED MAIL BOXES ETC.' Only A w Roar Expires March IS11',! 997 Not Valid Wilh Other Otters Available Only At: 1922 Snow Road I^.llli[.l.r|:ia«nii:T3»l MAIL BOXES ETC.’ Available Only At: 1922 Snow Road Expires March 15‘h, 1997. Not Valid With Other Offers __________________________________________________■'I ^oVvV Op1 30 COPIES Limit 500 per person One Side, 20# White Bond, 8 1/2 x 11”, Self Service MAIL BOXES ETC Available Only At: 1922 Snow Road Expires March IS1*1, 1997. Not Valid With Other Offers ^ ZSZ *55* jur copy needs don't end when our Center I night. Now, it’s easy to get 24 hour accessi to our top quality copiers We accept and recycle your cleanHSd loose packaging peanuts!/^ MIHELIN TKAVEL BUREAU 4110 ST. CLAIR AVENUE. CLEVELAND. OHIO 44103 Pitone: (216) 431-5710 - Fax: (216) 431-5712 Dr. Zenon A. Klos E. ISS1" Area 531-7700 — Emergencies -Dental Insurance Accepted Laboratory on Premises - Same Day Denture Repair rOMPLFTE DENTAL CARE FACILITY 848 E. 185 St. (between Shore Carpet & Fun Services) MAJOR & MINOR AUTO REPAIRS FOREIGN & DOMESTIC STATE EMISSIONS INSPECTIONS DIESEL ENGINE REPAIRS 4WHEEL A FRONT WHEEL DRIVES COMPLETE DRIVE-TRAIN SERVICE FRONT END ALIGNMENT EUCLID SI. □ E33 CO SERVICE 200TH STREET 470 East 200th Street 481-5822 APPROVIO AUTOMOTIVE REPA!« Joe Zigman, owner FOR Freedom AND Justice Ameriška Domovina Mi Ti i a s! AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Thursday, February 6, 1997 Vesti iz Slovenije Iz Clevelanda in okolice Državni zbor naj bi danes potrdil ali zavrnil predlagano Drnovškovo vlado — Pomladne stranke trdne v opoziciji — Ustanovila naj bi se opozicijska »vlada v senci« Mandatar nove slovenske vlade dr. Janez Drnovšek se je pretekli teden sporazumel s predsednikom parlamenta Janezom Podobnikom, da bo parlament danes glasoval o potrditvi od Drnovska predlagane nove vlade. Ob tem poročanju, po telefonskem pogovoru z virom v Ljubljani, se debata v državnem zboru še traja, jasno je pa, da bodo ostale trdne v svojem nasprotovanju tri pomladne stranke (SLS, SDS, SKD), ki razpolagajo s 44 od vseh skupaj 90 poslancev. Ce bodo držali skupaj tako trdno tudi poslanci, ki Drnovška podpirajo, bi imel ta 46 glasov in s tem večino oziroma bi bila njegova vlada potrjena. Po dosedanjih izkušnjah sodeč, je pa vedno možno kakšno presenečenje. Drnovšek je do zadnjega upal, da mu bo uspelo pritegniti k sodelovanju vsaj SLS. Zato je med drugim odlašal z imenovanjem kandidata za ministrstvo za kmetijsko, ta naj bi pač bila rezervirana ravno za SLS. Ker mu ni uspelo, je Drnovšek končno predlagal za to mesto člana svoje stranke v osebi Jožeta Protnerja. Protner, ki se je rodil 1944. leta, je že služil kot kmetijski minister v prvi Drnovškovi vladi, služi tudi kot predsednik mariborske podružnice LDS. Za ministra za pravosodje je Drnovšek predlagal 35 let starega Aleša Zalarja, na katerega račun so pa letele številne kritike. Pretekli teden, ko je postajalo jasno, da pomladne stranke vendarle ne bodo privolile v sodelovanju v Drnovškovi vladi oziroma, drugače povedano, Drnovšek ni bil pripravljen sprejeti predpogojev za takšno sodelovanje, ki so jih združene predlagale tri pomladne stranke, so slednje pričele govoriti o sestavljanju nekakšne opozicijske »vlade v senci«. To naj bi povzele med drugim od angleške politične drže, kjer opozicija sestavlja tkim. vlado v senci, s tem pa imenuje zanjo ludi »ministre«. Tako javnost (in pozicija) ve, kdo bi denimo postal zunanji minister, če b* opoziciji uspelo priti na oblast. Če bo Drnovškova vlada danes potrjena, bi postala aktualna ustanovitev takšne vlade v senci. Odhod Slovenskih krščanskih demokra-t0v v opozicijo, pomeni, da bodo odšli tudi strankini vladni minitri in državni sekretarji, sai je bila do nedavnega SKD koalicijski Partner z LDS. V telefonskem pogovoru da- nes zjutraj je tako bilo potrjeno, da bo svoje mesto zapustil tudi dr. Peter Vencelj, državni sekretar v zunanjem ministrstvu, ki je vzdrževal in razvijal stike s Slovenci po svetu in v zamejstvu. Zaenkrat ni še znano, kdo naj bi bil njegov naslednik. Doslej se levičarske stranke, te bodo sestavljale novo Drnovškovo vlado, se niso dosti zanimale za to mesto. Slovenija prišla na spisek držav kršiteljic človekovih pravic State Departmenta V zadnjih dneh je izšlo letno poročilo State Departmenta, v katerem obravnava in ocenjuje v vseh svetovnih državah stanje človekovih pravic. To dolžnost ima po od zveznega kongresa sprejetem zakonu. Poročilo obravnava konkretne primere v posameznih državah, ki naj bi kazali na kršenje teh pravic, ocenjuje tudi, ali raste ali nazaduje v omenjeni državi spoštovanje človekovih pravic. Tudi letos je bila obravnavana Slovenija in je bila sicer veliko bolj pozitivno ocenjena kot npr. Srbija in Hrvaška, ni pa ostala brez kritičnih pripomb. Poročilo State Departmenta je bil kritično predvsem glede pritiska na nekatere slovenske novinarje, ki jih izvaja oblast. Omenjem je bil mdr. primer mariborskega novinarja Bojana Budje, ki ga oblast toži izdaje državne skrivnost. Agencija Morel je o tem 2. februarja komentirala takole: »Državni in prodržavni elektronski in tiskani mediji so še naprej zaprti za neodvisne vire informacij, državna televizija in radio sta še naprej v priviligiranem položaju, ko se neposredno napajata iz denarja davkoplačevalcev v obliki zakonsko obvezne naročnine. Tiskani mediji, ki so se prelevili iz bivšega sistema, še naprej obvladujejo medijski prostor, saj so v novo obdobje vstopili z bogato dediščino, novonastali strankarski in neodvisni mediji pa propadajo, saj je finančni prepih na omejenem medijskem področju za njih premočan.« Inflacija v Sloveniji lani pod 9 odstotki Državni Statistični urad je poročal na podlagi sicer še nepopolnih podatkov, da so bile cene v Sloveniji v januarju v primerjavi z decembrom lani v povprečju višje za 1 odstotek. Primerjava letošnjega z lanskim januarjem pa kaže, da so se cene povišale v enem letu za 8.9 odstotka. Drugi podatki pa kažejo, da ima slovensko gospodarstvo, posebej industrijski kompoment, resne in celo rastoče težave. Slavni tenorist Luciano Pavarotti bo pel v Ljubljani 4. julija Sloviti tenorist Luciano Pavarotti je sprejel pred-l°g Cankarjevega doma v Ljubljani, da bo na zaključnem dejanju Evropskega meseca kulture, na °Pernem gala koncertu v Gallusovi dvorani, ki bo 4- julija, nastopil skupaj s slovensko koloraturno soPranistko Norino Radovan, članico Opere SNG v Ljubljani. Mladi sopranistki je Pavarotti že Predlagal štiri arije, ki jih bosta na koncertu zape-a skupaj. Oba umetnika bo spremljal simfonični 0rkester Slovenske filharmonije pod vodstvom alijanskega dirigenta Leoneja Magiera. . Pavarottijevo gostovanje v Ljubljani (3. in 4. Jalija) pa ne bo povezano zgolj s petjem. Skupaj z aekaterimi uglednimi imeni evropske kulture bo sodeloval tudi na okrogli mizi na temo Evropa in kultura. Gostovanje slavnega tenorja bo ^agotovo vrhunec poletnih kulturnih prireditev v jubljani. Iz Cankarjevega doma sporočajo, da odo vstopnice za koncert v prodaji meseca apri-a, kolikšna bo cena, pa še ne vedo. V Ljubljani je Pel drugi slavni trenutni tenorist Jose Carreras, a ima v Španiji za zdravnika Slovenca. »Maškarada« to soboto— To soboto bo vsakoletna maškarada, ki jo sponzorira Dramatsko društvo Lilija. Za vstopnice in vse informacije, poklčite F. Gaserja (381-2602) ali Metko Zalar (943-3844). Maškarada bo v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Kosilo MZA lepo uspelo— Preteklo nedeljo je Misijonska Znamkarska Akcija priredila svoje letno kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. Obisk je bil zelo velik, tako da se je vse zmanjkalo. Ob takih priložnostih vidimo, koliko je še med nami požrtvovalnih prostovoljnih delavk in delavcev! Prodaja krofov in peciva— Članice Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti bodo imele prodajo krofov to soboto dopoldne ob običajnem času. Pridite in pokupite! Novi grobovi Frances Šuster Dne 1. februarja je v Slovenskem domu za ostarele umrla 90 let stara Frances Šuster, rojena Pryatel v Clevelandu in živela več kot 60 let na Neff Rd., vdova po 1. 1959 umrlem možu Josephu, mati sodnika Ronalda in 1. 1993 umrle Carol Ruttar, 3-krat stara mati, sestra upokojenega sodnika Augusta, članica ADZ št. 4 in Kluba graduantov farne šole sv. Vida. Pogreb je bil včeraj s sv. mašo v cerkvi Marije Vne-bovzete in pokopom na Kalvarije pokopališču. Darovi v pokojničin spomin Slovenskemu domu za ostarele, 18621 Neff Rd., Cleveland, OH 44119 bodo s hvaležnostjo sprejeti. Vida Skrjanc Dne 1. februarja je umrla 93 let stara Vida Skrjanc, vdova po Rudolphu, mati Friede Levar, Dolores Hruška in Rudol-pha, 7-krat stara mati, 9-krat prastara mati. Pogreb je bil včeraj s sv. mašo v cerkvi Our Lady of Mt. Carmel in pokopom na Vernih duš pokopališču. Mary F. Blatnik Umrla je Mary F. Blatnik, rojena Miklaus, vdova po Antonu, mati Antona, 4-krat stara mati, 2-krat prastara mati, sestra Frances Andren, Nettie Boldin, Jean Zajko, Sophie Benedict ter že pok. Antona, Joseha, Franka in Johna. Pogreb je bil včeraj v oskrbi Fortunovega zavoda s sv. mašo v cerkvi sv. Lovrenca in pokopom na Kalvarije pokopališču. John V. Zalar Dne 29. januarja je na svojem domu v Vermilionu, O., 82 let stari John V. Zalar, rojen v Clevelandu, v Vermilion (dalje na str. 14) Ribje večerje v postu— Skoraj bo tu postni čas. Tudi letos bodo člani Očetovskega kluba pri župniji sv. Vida v cerkveni dvorani ob petkih postregli s pečenimi ribami. Servirati bodo pričeli že jutri, petek, in tako nadaljevali vsak petek skozi postni čas. Serviranje bo od 4.30 pop. do 7. zv. Večerje so obilne in okusne, torej poslužite se! Krofi— Članice Oltarnega društva pri Sv. Vidu imajo prodajo krofov to soboto ob običajnem času v Društveni sobi. Letna seja— Lastniki certifikatov in predstavniki organizacij so vabljeni na letno sejo to nedeljo pop. ob 2. uri Slovenskega društvenega doma na 20713 Recher Ave. v Euclidu. Pekarna zopet odprta— Z današnjim dnem je zopet odprta Nosanova pekarna v SND na St. Clairju in podru-žna pekarna na 567 E. 200 St. v Euclidu. Ure poslovanja v SND so od torka do sobote med 6. zj. in 4. pop., na E. 200 St. pa od četrtka do sobote, od 7. zj. do 4. pop. Čestitamo— V angleškem delu na prvi strani je daljši članek o našem sodelavcu pri tiskarni AD Bob Millsu, ki je prejel priznanje za njegovo izredno požrtvovalno prostovoljno podporo ameriškim vojnim veteranom. Prijaznemu sodelavcu in prijatelju srčno čestitamo! Njegova hčerka Gerri Hopkins je tajnica pri SND na St. Clairju. Spominski darovi— Ga. Dragica Pust, Cleveland, O., je darovala $25 v podporo AD, v spomin na moža Milkota. G. Raymond Prostor, Sedona, Arizona, je prav tako poklonil $25, v spomin na Edwarda Prostor. G. in ga. Edward dicker, Euclid, O., sta pa darovala $20, v spomin na Jennie dicker Davidson. Vsem darovalcem naša iskrena zahvala! V tiskovni sklad— Dr. Jože Bernik, Chicago, 111., predsednik Svetovnega slovenskega kongresa, je daroval $37 v naš tiskovni sklad. G. John in ga. Barbara Kamin, Middle Village, N.Y., sta poklonila $70. G. Victor Kmetič, Richmond Hts., O., je daroval $20. Ga. Marija Končar, Euclid, O., je darovala $20, g. Jakob Grum, prav tako iz Eu-clida, je prav tako poklonil $20. Dr. Silvester Lango, M.D., New Rochelle, N.Y., je daroval $20, kar je storil tudi g. Vlado Kralj, Elm Grove, Wisconsin. Vsem darovalcem za njih naklonjenost in podporo se iskreno zahvalimo. AMERIŠKA DOMOVINA pr. mate roesmann Euclid, Ohio 6117 St. Clair Ave, Cleveland, OH 44103-1692 Telephone: 216/431-0628 — Fax: 216/361-4088 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel — Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Košir NAROČNINA: Združene države in Kanada: $30 na leto za ZDA; $35 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $40 na leto (v ZD valuti) Za Slovenijo, z letalsko pošto, $160 letno SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U.S.A.: $30 per year; Canada: $35 in U.S. currency Foreign: $40 per year U.S. or equivalent foreign currency $160 per year airmail to Slovenia AMERICAN HOME (ISSN 0164-68X) is published weekly for $30 per year by American Home Publ. Co., 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, OH 44103-1692. Periodicals postage paid at Cleveland, OH. POSTMASTER: Send address changes to AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692. No. 6 Thursday, February 6, 1997 Jožica PIZZONI Ljubljana Srčna kultura Kmalu po poroki sva z možem obiskala večno mesto. Bila sva gosta moževih znancev in noben zgodovinar mi ne bi znal tako toplo in izčrpno približati lepote in znamenitosti Rima, kakor sta to storila najina gostitelja. Vsak večer sem bila prenatrpana po preprosti tišini domače cerkve. Zdelo se mi je, da v sanjsko lepih katedralah ne morem niti pol tako domače govoriti Očetu kakor v toplem objemu male samostanske cerkve; da me utruja in duši večno mrmranje ulice in da se vsa lepota ogledanih spomenikov ne more primerjati z resnim, sivim obrazom Čavna, ki me umit v objemu vlažnih noči zjutraj pozdravi z občutkom večnosti in neminljivosti. Ko me je na koncu obiska gostitelj vprašal o vtisih, se je v iskreno občudovanje že primešalo tiho hrepenenje po domači deželi. O njej gostitelji niso vedeli veliko. Bila je samo košček zemlje, z malo prebivalci, s komunističnim režimom nad sabo. Zelo sem si želela, da bi jim dala pravo podobo svoje domovine, zato sem bila resnično vesela, ko so nam obljubili, da pridejo na obisk. Čez kako leto se je obljuba naših rimskih prijateljev izpolnila. Možu sem prepustila nalogo, da je gostom pokazal lepoto moje dežele, sama sem prevzela skrb za njihovo dobro počutje v najinem domu, ki ga je že en mesec osrečeval tudi najin prvorojenec. Gostje so se čudili lepotam dežele, še bolj pa prijaznosti ljudi. Za prebivalce velemesta je bilo naravnost neverjetno, da puščamo nezaklenjena vrata, da se le tu in tam spomnimo, da bi zaklenili avtomobile ali pred nočjo pobrali perilo. Se bolj so se čudili sosedi, ki je z njive na mojim domom prinesla za »naše Rimljane« košaro čudovitega radiča, in drugi, ki je poslala posodico prvih jagod. Že čez nekaj dni so se otroci navadili in veselo pozdravljali z »dober dan« in »kako je«. Ob njihovem odhodu so se prišli poslovit tudi sosedje. Vsem je bilo hudo, ker je bilo obiska konec. Nikoli pa nisem pozabila izjave gospoda, ko se je poslavljal. »Priznam, tako lepe dežele še nisem videl. Ljudi s tako široko in toplo kulturo še nisem srečal. Zdaj vem, da politika neke dežele še nič ne pove. Prava kultura so ljudje sami. Resnično vama zavidam in vaju razumem, da vama velemesto ne more veliko pomeniti!« Gospod je že nekaj let med pokojnimi, njegovih besed pa se velikokrat spomnim. Gotovo pa jih bom premlevala na slovenski kulturni praznik. Ni prav, če ostaja ta praznik brez odmeva in spraševanja vesti. Kultura nekega naroda je tako velika dragocenost, da še malo ni vseeno, kaj s tem darom počnemo. Dolgujemo jo vsem, ki so v preteklosti vlagali vanjo svoje sposobnosti in svojo ljubezen, in odgovorni smo tudi prihodnjim rodovom za vsako njeno krnjenje. Kako naj izmerimo, ali smo tega daru vredni? Po bogastvu kulturne ponudbe se lahko merimo z velikimi narodi. Imamo pesnike in pisatelje, slikarje in arhitekte, glasbenike in druge ustvarjalce, ki bi bili vredni, da jih začuti in spozna ves svet. Toda ali jih poznamo in cenimo sami? Silno pomembno se nam zdi, kako nas vidi Evropa, popolnoma pa smo spregledali dejstvo, da smo postali drug drugemu tujci, neprijetni sopotniki, če že ne sovražniki. Kako naj dragoceno tkanino svoje narodne kulture operemo in utrdimo, da se bodo z njo lahko ogrnili tudi naši otroci in vnuki? * »Nekaj je gnilega v državi Danski« (Shakespeare: Hamlet) tVilliam Shakespeare je postavil tragedijo Hamleta v okvir moralne in politične krize države Danske. Gornje besede pridejo človeku v spomin, ko razmišlja o današnji državi Sloveniji, kjer se uprizarja drama — možnost tragedije ni izključena — težkih in globoko segajočih moralnih in političnih razsežnosti. Mlada slovenska država stoji na razpotju, pred izbiro smeri, ki bo usodnega pomena za njeno in slovenskega naroda bodočnost. V tako važnem trenutku pa o izbiri smeri odločajo: predstavnika italijanske in madžarske manjšine in en uskok. Tako v tem slučaju v bistvu ne odloča demokratičen proces, ampak politična manipulacija, ki prav gotovo ne priča o kakšni višji — da o demokratični sploh ne govorimo — politični kulturi dotič-nih, ki se poslužujejo takšnih metod. Dejanje uskoštva na sploh, še posebno pa v času in okoliščinah, v katerih je to napravil g. Ciril JPucko, je neznačajno, zahrbtno in nemoralno. Takega dejanja ni mogoče upravičiti z navajanjem vzrokov in še tako lepih motivov, kakor tudi ne z navajanjem še tako lepih in dobrih posledic takšnega dejanja. Sprašujemo se: ali v Sloveniji volitve in demokratični procesi res kaj pomenijo ali so že postali sam po sebi razumljiv del slovenskega političnega življenja? Vse govori, da še ne. Pravzaprav se temu ne moremo preveč čuditi. Slovenija, kakor tudi druge srednjeevropske in vzhodnoevropske dežele z Rusijo vred še vedno močno trpijo za posledicami totalitarnega komunizma. Sam padec komunizma še ne pomeni, da je z njim tudi konec vseh posledic in zla, ki jih je povzročil. Padec komunizma ni izkoreninil pojmovanj in psihologije posameznika in družbe, ki jim jih je vsadil. Pomislimo le na to, kaj je v takšni družbi pomenil posameznik! Ce ni bil član partijske nomenklature, je bil le majhen kolešček v ogromnem stroju. To drži tako za sovjetski ka- kor tudi kardeljanski sistem. Pridružitev »neuvrščenim« ni na tam prav nič spremenila. Človeku so vzeli dostojanstvo in svobodo ter mu poleg tega še ubili voljo do svobode in odločanja. Za izboljšanje materialnega položaja pa so mu bila dostopna le nelegalna sredstva, črna ekonomija, laž, ovaduštvo, podkupovanje in slično. Za večino slovenskih ljudi, razen najmlajšega rodu, so to življenjske izkušnje, ki se jih ne da lahko odpraviti iz duše in spomina, ker so del njih. Na takšne grede je sedaj težko sejati seme demokratičnega mišljenja in ravnanja. Reči pa moramo, da so novembrske volitve le okrepile upanje, da Slovenci prihajajo do spoznavanja, da je treba začeti na novo,, z novimi idejami, novimi metodami in predvsem tudi novimi ljudmi. Treba je odpraviti pojme ni metode, ki človeka navajajo in nagibajo v pokvarjenost in nedemokratičnost. Podoba je tudi, da nomenklatura iz časov komunizma hoče ostati nomenklatura tudi v času postkomunizma. Zakaj? Zato, da brani pridobitve, ki ji jih je prinesla revolucija. Cilji revolucije so šli po vodi. Na te so hitro pozabili in ni jim žal za njimi. Druga stvar pa so oblast in ohranitev položajev v gospodarstvu. Zelo jim gre tudi za to, da bi v javnem življenju prevladoval moralni in filozofski relativizem. Da bi to ohranili in obdržali pa so pripravljeni posluževati se umazanih in zahrbtnih metod prejšnjega režima. To delo je opravljala prejšnja Drnovškova vlada od spomladi 1992. Ni storila prav nič, da bi se utrdila demokracija, prav nič, da bi Slovenija začela postajati pravna država, prav nič, da bi se začel preprečevati gospodarski kriminal. Dokazala je tudi, da ji koalicijske pogodbe ne pomenijo prav nič. Vodila je politiko na kameralistični način, kot so to v časih absolutizma delali monarhi in njih zaupni ministri. Za narod in državo pomembna vprašanja se niso predebatira-la na načine, kot se to spodobi v demokratičnih državah. Tudi v državnem zboru je šla vsa važna zakonodaja po hitrem postopku, brez pravega razpravljanja in politične debate. To seveda meče svojo luč tudi na člane državnega zbora. Žarek upanja, da naj bi bilo v bodoče drugače, je bila debata o mandatarju pred potrditvijo v državnem zboru, v kateri so se načenjala in odpirala politična vprašanja, kot se to spodobi v demokratičnem parlamentu (Zagožen, Janša in drugi). Ni pričakovati, da bi nova Drnovškova vlada začela hoditi drugo pot kot prejšnja. Tudi ni pričakovati, da bi v njegovi »novi« koaliciji prišlo do kakšnih velikih nesoglasij, saj so vsi ptice istega perja. Upamo, da bodo stranke pomladi ostale trdne v opoziciji, ker jim le ta odpira bodočnost. Jasno je, da bi Drnovšek rad razbil opozicijski blok, pritegnil kakšno stranko v vlado in z njo napravil isto, kar je napravil s krščanskimi demokrati, ki, čeprav so bili v vladi, niso mogli preprečiti trenda na levo, nadaljevanja kontinuitete, da o uresničevanju njih političnega programa sploh ne govorimo. V demokraciji je tudi vloga opozicije bistven del njenega sistema. Opozicija ni nič sramotnega. Če si v opoziciji sicer nimaš oblasti, nisi pa zaradi tega brez moči; opozicija te lahko okrepi, tako da pri volitvah zmagaš. Tako je v resnično demokratičnih državah. Se ena temna točka na slovenskem prizorišču pa so obveščevalni mediji. Velika večina. Za izjeme vemo. To so: verski tisk, glasila pomladnih strank, Mag, radio »Ognjišče«; morda še kaj. Poskušajo razne viže, trobijo pa vsi v en rog. O važnih narodnih, kulturnih, posebno pa o važnih politic- t nih, gospodarskih, socialnih vprašanjih najdemo bore malo razpravljanj in razmišljanj, ki bi šla v globino dnevne in dol' goročne problematike, ki bi osvetljevala probleme z večih strani. Preveč je pristranskosti-Gospoda Kučan in Drnovšek nikdar ne napravita nič narobe, nikdar ne izjavita nič napačnega. Pomladne stranke if njih voditelji pa so predmet zasmehovanja, poniževanja in sramotenja. Kar izjavijo, je narobe, kar naredijo, je napak in bi moglo narodu škoditi. Predvsem pa zasledimo pr* velikem delu medijev silf° (dalje na str. 11) Za kristjana ohranjanje kulture ne bi smelo biti pretežko. Imamo najboljšega učitelja. Žal pa vse prevečkrat ne naredimo izpita. Ali sem nekdo, v čigar srce je bila vsajena Kristusova beseda, biti krut, nasilen, hinavski in nepozoren? Ali mu je dovoljeno pestovati desetletne zamere, kakor da ni samo Bogu dopuščeno sojenje? Sme grdo in prostaško govoriti, grdo ravnati s stvarstvom? Prava kultura pravzaprav ni nič drugega kakor zvesta in dosledna hoja za Učiteljem. Morda bo kdo samozavestno ugotovil, da se ne pregreši prav proti nobeni Božji zapovedi. Sama, žal, nisem med temi. Božje oko je namreč veliko natančnejše od še tako precizne televizijske kamere. Če pa se slovenski kristjani, ki nas je baje velik del prebivalcev najlepše dežele na svetu, zares počutimo kakor svež kvas in dobra sol, se moramo resno vprašati, kako da je kruh naše srčne kulture vedno manj prekvašen, in je naše obnašanje vedno bolj neslano. Prepoceni je prinašati na dan različne izgovore, še najmanj ■ tiste, da so za našo držo krivi drugi. Odločno moramo vzeti mernik z naše luči in dopustiti, da zasije v močni svetlobi, ki ji je bila dana. Naj bo luči naše kulture dopuščeno, da se ob njej ogrejejo tudi tisti, ki je ne poznajo. Pri tem moramo drug drugemu pomagati in prepričana sem, da nam bo pomagal tudi Bog. Brez Njega bi namreč ne bilo globoko v naša srca zasejanega hrepenenja po dobrem, lepem in zdravem. Vsemu temu bi lahko rekli tudi preprosto — resnična kultura. Naša družina mesečna priloga tednika Družina, feb. 1997 Dr. JOŽE VELIKONJA Seattle, Washington Odmiranje generacije — Da jih ne pozabimo Drobni dogodki sestavljajo velike procese. Življenje in delo posameznika pogosto zaide kot skoro neznatna opomba v toku zgodovine. Ocenjevanje zgodovinskih sprememb nas lahko zavede, da spregledamo vlogo posameznikov in jim ne priznamo prave vloge. Ameriška domovina redno zapisuje njihova življenja in smrti. Vendarle od časa do časa pogrešim kaj več zapisanega o ljudeh, ki sem jih srečal, poznal, in cenil. Tako se pač godi človeku, ki leze v starost in ga spomin ne zapušča. Naj bo življenje posameznika že tako malo znano, gotovo ni nepomembno in vrednost njegovega dela seže daleč preko družinskih meja. Prehajamo v čas, ko odhaja cela generacija ljudi, ki so v pol stoletja po vojni vzdrževali vsaj up, da diktatura v Jugoslaviji ne, bo večna in da bo svoboden človek mogel zaživet v novem ozračju. Vsi niso tega doživeli. O njih bo še treba pisati. Ameriška domovina pogosto sporoča o smrti pomembnih ljudi. Vendar se te vesti kaj lahko izgubijo med drugimi novicami, ali pa do lista ne pride. Naj bo smrt posameznika še tako boleča za sorodnike in Prijatelje, navadno šele z zamudo zaznamo, kako je s smrtjo vsakega ostala za njim praznina. Leto 1996 je globoko poseglo v vrste slovenskih rojakov po svetu. Če jih postavimo drugega poleg drugega, se zavemo, da smo res priče odmi- »Nekaj je gnilega...« (nadaljevanje s str. 10) mero cinizma, ki človeka pretrese. Takšnega cinizma ne najdemo v demokratičnih družbah in ga, recimo v Zdru-ženih državah, nismo navaje-n*- Cinizem medijev, raznih Povzpetnikov v politiki in gospodarstvu ter apatičnost preprostih državljanov so zapu-Scina propadlega komunizma, sta nekaj, na čemer je težko graditi boljšo družbo. Gospod Kučan je pred no-vembrskimi volitvami v razgo-''ttfu z nekim tujim dopisni-°m izjavil, da bi Slovenija ahko postala model za države v Prehodu, če je ne bi bremenil ^ttikomunizem. Gospod Ku-an> vse težave, s katerimi se ^°oČa Slovenija v tej prehodni 0bt. je ustvaril in povzročil °munizem, ne pa antikomu-jtjzem, ki sploh ni mogel priti blizu. Komunizem tudi še ni postal ®°lj zgodovina in preteklost. ^°munistični dediči so tisti, ki Proces preprečujejo. Celo 0sPa Spomenka Hribar, s^btgardistka boja proti de-■ Cl in Janezu Janši, je pred atkim izjavila tole: »...in se ner’niam tudi jaz, da dediči danje komunistične partije 0£-n'So veliko naredili, da bi se stili, ko gredo v zgodovino! 0 je dejstvo.« ? ^ragedija, ki jo je komuni-^m povzročil nad Slovenci, in ostne posledice, ki jih je pu- 1 za seboj, kličejo po očišče-^jtu> po katarzi, ne pa po cini- u in aroganci. (28.jan.i997) ranju generacije. Na leto 1997 ne moremo gledati z optimizmom, kajti ljudje v visoki starosti pač umirajo. Z njimi zamira delavnost, ki so jo držali pri življenju pol stoletja ali tudi več. Ko je marsikdo teh pred petdesetimi leti odhajal v svet kot mladenič ali mladenka, si je reševal življenje v svobodnem svetu. Ni obrnil hrbta rodni Sloveniji, v svetu je v njenem imenu delal in živel. V Buenos Airesu sta umrla France Papež in Tone Brulc. Imeni, ki so jih bralci Ameriške domovine poznali, ker sta bila kulturna ustvarjalca in so njune pesmi in proza bili deležni dokaj pozornosti. Vendarle moram dodati, da je na Papežu in Brulcu po odhodu Ladislava Lenčka in Andreja Rota slonelo glavno delo Slovenske Kulturne Akcije. Papež je bil 25 let (od leta 1970) urednik revije Meddobje. Brulc pa redni pisec in od leta 1988 tajnik in glavni urejevalec pri tej ustanovi. Oba sem srečal samo enkrat, ob mojem obisku Buenos Airesa leta 1985. Ob njuni skromnosti si je bilo težko predstavljati vso ustvarjalno energijo, ki sta jo desetletja usmerjala v slovensko pisanje tam daleč na jugu. Po smrti Tineta Debeljaka sta sprejela glavno breme pisanja in izdajanja slovenskih tiskov v Argentini. V Ljubljani je lani izšla v samozaložbi Brulčeva knjiga Judeževi groši. Drugi del knjige je tik pred smrtjo končal, rokopis išče založnika. Z novo svobodo v Sloveniji nekomunistični tiski še vedno težko dobijo podpornike in založnike. Upamo, da bodo njuni prijatelji z delom nadaljevali, vendar ne bo prav lahko. V Paragvaju je maja meseca umrla antropologinja Branka Sušnik. Tisti, ki smo vedeli zanjo, smo občudovali njeno človeško in raziskovalno delo in se veselili visokih mednarodnih priznanj, ki jih je dosegala. Kdo bi si mislil! Poznali smo jo že, ker je v predvojni Ljubljani povzročila presenečenje, ko se je vpisala na študij na teološki fakulteti. Dekle, pa hoče študirati teologijo? V Rimu smo po vojni vedeli, da zna angleško in da hoče raziskovati. Z drugimi begunci je odšla v Argentino in od tam med Indijance v Paragvaj. Od časa do časa smo brali v mednarodnih revijah o njenih dosežkih, o ustvaritvi muzeja in etnoloških ustanov. Med Slovenci so nas opozarjali nanjo Zborniki Svobodne Slovenije. Ko so prenehali, smo le nekajkrat kaj razbrali v Glasu SKA. Znanstvena Slovenija ni vedela zanjo. Ko že delijo častne doktorate na slovenskih univerzah, bi Branka Sušnikova tak doktorat zaslužila, saj bi se z njim bolj počastila univerza kot ona sama. Seveda je težko priti do njenih znanstvenih publikacij v paragvajskih in drugih južnoameriških revijah in zbornikih. Mislim, da je bila Sušnikova - poleg Rajkota Ložarja - edina slovenska antropološka raziskovalka, ki se je spustila v strokovno razglabljanje o prvotnih družbah in kulturah, saj je v Paragvaju delala in živela med Indijanci, medtem ko bi evropski strokovnjaki pričakovali, da bo tam iskala sledi evropskih kultur, od jezuitskih ustanov davnih stoletij ali da bo raziskovala kolonizacijo Menonitov iz prejšnjega in našega stoletja. To je pač za Slovenijo neznan svet, za ostale pa malo znano področje. Nedavno je v Pennsylvaniji umrl Jože Planinšič. Zadnjič smo se videli, ko smo jeseni leta 1959 odhajali iz Chicaga: Marjan Merala, Rado Lenček; tam so ostali Planinšič, znan kot Planinko, Jože Bernik, Polde Šeme. Zavidal nam je, da gremo na univerze študirat ali poučevat. Kmalu se je tudi on okorajžil in se prebil na univerzitetno mesto na Duque-sne University v Pittsburghu. Poznali smo ga še pred vojno. Kdo ni zasledil njegovega trdnega koraka po ljubljanskih ulicah, športnika, navdušenca, vendar vedno zadržanega. Malokdo ve, kako se je v Rimu pred koncem vojne pripravljal, da bi ga Angleži spustili kot padalca v Slovenijo, a je bila akcija v zadnjem trenutku preklicana. V Rimu je dosegel doktorat iz prava - na svoje študije je ostal vedno ponosen. Nekaj let je učil na slovenskih šolah na Tržaškem, tam poročil Tržačanko in sta skupaj emigrirala v Ameriko, v Chicago. Ob njegovi zadržanosti bo marsikdo mislil, da že dolgo let ni več med živimi. Ko sem zbiral podatke za Who’s Who, mi ni odgovoril. Zal mi je bilo, a Anton M. LAVRISHA Attorney-at-Law (Odvetnik) 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 Complete Legal Services Prijatel’s Pharmacy St. Clair & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO - AID FOR AGED PRESCRIPTIONS TUDI V ARGENTINI... SMRT IN ROJSTVO Mislim, da še nikoli ni v tako kratkem času umrlo v Argentini med našo skupnostjo toliko delavnih članov, ki so dolga leta držali višino družbe, se trudili in vzgajali, sodelovali pri raznih organizacijah, služili slovenski umetnosti in besedi, pomagali našim revnim ali s svojim zgledom, delom in trudom porivali dalje težaški voz naše emigracije, da ni zavozil čez breg v negotovo tujino. Sprašujemo se, kako bomo nadomestili te vrzeli, ki jih je smrt zasekala v našo skupnost. Sprašujemo se, ali jih sploh lahko nadomestimo? In spomin nam gre nazaj, v pretekla leta, ko so odhajali drug za drugim naši prvi voditelji ali naše močne matere, ki so v slovenskem duhu vzgajale otroke. Kdo je pričel z našo skupnostjo? Kdo je postavil naše domove? Kdo je pričel s to ali ono organizacijo? Kdo je med prvimi učil slovensko besedo? In še in še; spomin nam niza imena in imena. A zato nam ni treba biti obupan ali malodušen. Kajti res je, da so vsi naši predniki, ki so se v prvih vrstah trudili in delali v najtežjih okoliščinah, zapustili za seboj — ne praznine, kakor je prvi trenutek izgledalo, ali žalosti, kakor je logično prizadela njihove svojce in prijatelje. Bolj važno je, da so za seboj zapustili vzgojene naslednike! Res je za njimi pot nekaj časa peljala po ovinkih, a hvala Bogu so se vedno našli namestniki, ki so nadaljevali njihovo pot, morebiti ne ravno isto, a časom primerno idejno enako nadaljevanje. Naša skupnost še živi! In v glavnem živi iz dela naših pokojnih in iz zgleda, ki so ga dajali drugim, da so mlajši radi stopali po njihovih sledeh in prevzemali njih položaje. Ne obupavajmo žalostni za prijatelji, svojci ali priljubljenimi javnimi delavci: za njimi so ostala njihova dela v zgodovini, pa tudi nasledniki v sedanjosti, ki so up za prihodnost! Pot pelje dalje. Za tiste pa, ki jih je Gospod poklical k sebi, molimo zanje. TD (Tine Debeljak) Svobodna Slovenija, 23.1.1997 sam nisem tvegal navesti nepreverjene podatke. V argentinski Svobodni Sloveniji berem, da je decembra v Torontu umrl Jože Osana. Moral bi napisati: Profesor Jože Osana. Torej v tem letu drugi Osana. Njegova sestra Marija, sestra Justina Stanovnika, je umrla v Ljubljani. Spet se naslanjam na spomine in osebne stike. Poznali smo se gotovo vsaj 60 let. Bil je starejši od mene, zato smo se ga v gimnaziji spoštljivo ogibali. Bolj blizu smo si bili na taborjenjih na Visokem, tam kjer zdaj jezuit Miha Žužek vodi obnoviteljske in družinske tečaje. Joše Osana je bil umetnik, glasbenik, skladatelj in pianist. Na taborjenje ni mogel prinesti pod šotor svojega klavirja, prinesel je kitaro. Ob tabornem ognju nam je igral - ne vem kako je izvabljal melodije is svojega inštrumenta. Nastopal je kot pianist-solist, ali kot spremljevalec. Pred vojno, med vojno, po vojni, do nedavna. Poslušal sem ga v Rimu, kjer je spremljal na koncertu gospo Franjo Golobovo. Mno-kokrat sem bral o njegovih nastopih v Buenos Airesu - dokler se ni preselil k bratu v Kanado. Andrej Rot me je spomnil nanj, ko je v svoji knjigi zapisal, da Osanove študije »Musiča Perennis« v Vrednotah (Prvi letnik, 1951, str. 13-38, 139-159), ne bo nihče bral. Kot strokovno študijo bi jo morali brati resni glasbeniki. Jože Osana je bil graditelj od študentovskih let dalje; zdaj je omahnil v Kanadi, naša generacija je oslabljena. Taborjenje na Visokem me spomni na drugega znanca tistih dni, Toneta Rogra. Umrl je pred nekaj leti v Bregenzu na Predarlskem. Pred božičem je tam umrla njegova vdova Marija. Naše družine so se poznale, ko so prebile ure pred sodnijskimi zapori v Ljubljani, da so oddajale pakete zapornikom: moja mama za sestro Mijo, Marija Roger za zaprtega moža Toneta. Kmalu potem, ko je bil izpuščen iz zapora, sta z ženo odšla v Avstrijo in se tam udomačila. Po Tonetovi smrti mi je še pisala, kako sta se s Tonetom pogosto vračala v spominih na leta, ki smo jih skupaj prebijali. Ohranila je obilo slik iz tistih let. Tisto leto je umrl še en znancev iz taborjenja: Dr. Jože Dobovšek, ki ga je avto povozil v Buenos Airesu. Tako se odmika svet, ki smo ga poznali. Salvatore Venosi. Po imenu bi mu ne pripisal slovenskega rodu. Septembra so ga pokopali v Žabnicah. V zdomstvu ga je malokdo poznal. Pred nekaj leti mi je dr. Vladimir Klemenčič zabičeval, da ga moram spoznati, zato smo se peljali tja na obisk. Pri šolskih sestrah v Žabnicah so nam pripravili prijetno kosilo, z Veno-sijem smo pa razpravljali o poučevanju slovenščine v Žabnicah, o naporih Vinka Žaklja, da bi ustanovil slovenski dom na Višarjih, o aktivnosti mojega znanca Martina Krannerja in seveda o nuji, da bodo nove slovenske oblasti še naprej podpirale slovensko kulturno delavnost na oni strani meje, v italijanskih Žabnicah. Kdo bo (dalje na str. 15) FRANCE PIBERNIK — Iz zdomskih literarnih arhivov: Anglija Neznani pisatelj Saša Jerman — II. del — Razmere se spremenijo Na spomlad 1947 se je iztekel čas njihovega begunskega taborjenja v Italiji. Zavezniška vojska se je v veliki meri že vrnila v svoje države, tako da so slovenske vojake uporabljali kot pomožno vojsko, praviloma za varovanje različnih skladišč. Kmalu zatem pa se je začelo razseljevanje beguncev v čezmorske dežele. Večinoma so dobili Libero desembaro - dovoljenje za vselitev v Argentino, tudi Saša Jerman. Dogodki pa so njegovo pot močno preusmerili. Oddelke slovenske vojske, v katerih so bili tako četniki kot domobranci, so aprila 1947 preselili na sever Nemčije, v Munsterlager, kjer so celotno delili na družine, oficirje in vojake. Zadnje so preselili v taborišče Seedorf in tako se je Jerman za slabo leto naselil v tem kraju na robu Lueneburger Heide. Tudi v spremenjenih razmerah skupina zagretih kulturnikov ni popustila, čeravno so bili med seboj precej oddaljeni zaradi različnih taborišč. Jerman si je z Borštnikom, ki je z družino živel v Diepholzu, južno od Bremena, moral dopisovati, ker je bilo za obiske premalo priložnosti. Namesto revije Mi in svet so osnovali revijo Žica, vendar je to ciklostirano glasilo imelo širšo zasnovo in so v njem izhajali povsem načelni politični članki, strokovne razprave iz zgodovine, geografije, naravoslovja, literature, svoj delež pa je imela tudi beletristika. Revija je izhajala dvakrat mesečno, od maja 1947 do februarja V BLAG SPOMIN 4. obletnice smrti naše drage mame, stare mame in prastare mame Jožefa Štepec ki je umrla 6. februarja 1993. V miru božjem zdaj počivaj, draga, nepozabna nam, v nebesih rajsko srečo uživaj, do snidenja na vekomaj. Žalujoči: Ciril in Tone, sinova, z družinama Pepca, Mara, Vida in Ani, hčere, z družinami, ter ostalo sorodstvo v ZDA, Kanadi in Sloveniji. Cleveland, Ohio, 6. februarja 1997. 1948 je izšlo petindvajset številk, spričo nizke naklade in prehodno razselitvenih okoliščin se je do danes ohranilo le trinajst številk v Jermanovi zapuščini. Težava pri raziskovanju gradiva iz revije Žica jev tem, da je izhajala povsem anonimno, da objave niso niti signirane niti podpisane s psevdonimi. Jermanove prispevke je bilo mogoče ugotavljati samo posredno, pač po naslovih, ki jih kdo izmed dopisovalcev omenja, zlasti so pomembne pismene vezi z Borštnikom. Neposredni dokazi za avtorstvo so pa nekateri ohranjeni Jermanovi rokopisi. Jerman je v reviji Žica objavil tri pesmi (Zemlji, Moj dom, Vse druži), dve kratki prozi (Mlada kri. Mati) in daljšo pripoved Mladi ljudje. Objavljena je bila v nadaljevanjih od 16. do 20. številke, vendar 18. in 20. številka manjkata. Iz korespondence je mogoče sklepati, da je Jerman nameraval napisati roman o svoji generaciji in Mladi ljudje so zagotovo eden izmed njegovih poskusov v tej smeri. Ker se je Jerucu posrečilo natisniti drugo pesniško zbirko (Samotne poti, 1947), podobno še Borštniku (Mejniki, 1948), se je tudi Jerman začel pripravljati na izbor svoje kratke proze. Toda njegov načrt je ostal neuresničen. Nekdanja slovenska skupina iz Ebolija je tudi v Nemčiji obdržala povezanost in se končno organizirala v organizaciji Slovenska pravda. V njej je Borštnik prevzel kulturni resor in takoj začel misliti na izdajo literarnega zbornika, nekak- Visit Our Slovene American Auto Repair Shop! NOTTINGHAM AUTO BODY & FRAME Frame Straightening Collision Repair Painting 19425 St. Clair Avenue Tel. 481-1337 Michael Bukovec, Owner Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet Ave. 641-0046 Moderni pogrebni zavod. Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči. CENE NIZKE PO VASI ŽELJI! šnim predhodnikom prave literarne revije. V tem smislu se je obrnil na Jermana za prispevke in ta mu je poslal zajeten seznam svojih črtic za morebitno objavo v načrtovanem zborniku in sicer: Megla, Izpoved, Utrinki, Spoznavanje, Križi, Cez dan, Premišljevanja, Pismo, S potovanja, Mi in Mati. Nekatere stvari segajo še v ebolijsko obdobje, drugo pa je nastalo že v Nemčiji. Jerman je svoj izbor Borštniku poslal 10. marca 1948, na dan, ko se je že poslavljal od Seedorfa in odhajal v Anglijo. Borštnik, ki je še ostal nekaj časa v Nemčiji, potem emigri-ral v ZDA, ni uspel uresničiti zamisel o zborniku. Jerman pa je spet ostal brez objav. Nova - in zadnja -postaja: Anglija Anglija je sprejela zelo omejeno število vojnih beguncev. Slovencev naj bi bilo okrog 800. Razsuli so se po vsej Angliji in njihovo povezovanje je bilo močno otežkočeno. Spočetka so se spopadali s tegobami vsakdanjega preživetja. Odmerjeno jim je bilo težaško delo po rudnikih, cementarnah, tekstilnih tovarnah in kmetijah. Šele sčasoma so si mogli poiskati primernejše zaposlitve, zlasti tisti, ki so imeli za seboj nekaj izobrazbe in so ji v Angliji še kaj dodajali. Jerman je, čeravno telesno šibak, sprejel delo v rudniku Worksop vzhodno od Sheffielda. Napori tistih petsto metrov pod zemljo so ga spočetka povsem odvračali od slehernega literarnega dela. V hudi depresiji je sežigal zasnovo in prvo poglavje svojega romana, ki ga je zastavil v Seedor-fu, postopoma pa ga je znova pritegnilo pisanje, v katerem je izrazil svoja nova doživetja, kar nazorno kaže črtica V rovu iz začetka leta 1949. Spodbudni so bili živahni pismeni stiki s prijateljem Borštnikom, ki se je medtem z družino preselil v ZDA, v Cleveland, in se tam vključil v skupino Krog, ki jo je vodil dr. Mate Roesmann in kjer sta delovala tudi Karel Mauser in Ludve Potokar. Jerman je preko Borštnika iskal zveze z ameriškim Slovencem Johnom Gottliebom, pri katerem so se nakazovale neke možnosti za natis njegove prozne zbirke. Toda poskus ni uspel. Prav tako je iskal stikov s pisateljem Jontezom in z založbo Triglav, pa tudi tu brez uspeha. Vztrajna želja po povezovanju Nova doživetja in spoznanja so ga silila k snovanju novega romana, v katerem bi zajel, kot je pisal prijatelju Borštniku, čas po letu 1945, v njem bi pa pokazal dileme lastnega kroga, v katerem se je prebijal skozi begunski emigrantski čas. Postopoma se je vključeval v javno delovanje slovenske skupnosti v Angliji. Tam je delovala Slovenska pravda, v kateri sta bila zelo dejavna Marjan Gorjup in Dušan Pleničar. Za člane so izdajali interno glasilo Slovenska pravda, za širši krog pa Klic Triglava, ki ga je najprej urejal Gorjup, nato pa dolga leta zelo uspešno Pleničar. V okviru Slovenske pravde, ki je bila nadstrankarska organizacija, so osnovali lastno knjižnico in za člane zbirali slovenske knjige iz različnih virov. V začetku je mesto knjižničarja opravljal Franc Pirnat, marca 1950 pa je delo prevzel Jerman in s tem hkrati postal urednik skromnega glasila Književni vestnik, ki je bil v glavnem informativnega značaja za člane knjižnice, v njem pa je Jerman od časa do časa objavil kakšno svojo Črtico ali članek. Ves čas si je Jerman želel na-' vezati stike z emigrantskimi kulturnimi' centri po svetu. Preko znancev je bil seznanjen z delovanjem kulturniških skupin v Franciji, na Tržaškem in v Clevelandu. Želel je najti povezavo z Balantičevo družino v Buenos Airesu, toda do sodelovanja z Argentino ni prišlo, prej nasprotno. Jerman se je iz nekih posebnih načelnih razlogov začel odmikati od argentinske skupine in prišel do zamisli, da bi povezava treh slovenskih kulturnih središč — London — Pariz — Cleveland — mogla ustvariti celo konkurenčno podjetje Buenos Airesu. Zato se je zanimal za clevelandsko skupino Krog, za Slovenski klub v Parizu, glasilo Slovenska pravda je v ta na- MALI OGLASI FOR RENT Modern 3 room apt., next to Slovene Home for the Aged, off Neff Rd. Call 531-5754 or 951-3087. (x) men objavila »Krogovo ustanovno poslanico«, ki je imela podobne težnje. Pa ne eni ne drugi niso uspeli, kajti oboji so bili kadrovsko in finančno prešibki, da bi zmogli izpeljati tako zahtevno organizacijo. Jerman je zvedel za tržaško revijo Mlada setev, ki jo je urejal Jože Peterlin, in tja leta 1949 poslal nekaj svojih črtic. Do objave pa ni prišlo, vendar ne zaradi zavrnitve njegove pošiljke, pač pa zato, ker je revija usahnila. Gradivo pa je dobrohotno prevzel Franc Jeza, ki je 1951 izdajal revijo Stvarnost in v njej je bilo pod skupnem naslovom Občutja (V italijanskem poletju) objavljenih pet črtic: Jutro, Starec na poti, Nepožeti klas, Rad bi pisal in V mraku). To je bilo tudi edino, kar je sploh bilo tiskano v kaki slovenski reviji izpod Jermanovega peresa. Delo v rudniku je bilo naporno, a v rovih se je proti pričakovanjem dobro znašel in se uveljavil kot nekakšen inovator. Rudniški upravi je predlagal nov sistem transporta premoga v rudniku in z njim povečal storilnost za 100 odstotkov. Zato ga je uprava želela poslati na študij montanistike. Vpisal se je dopisno na univerzo v Bristolu, toda ta študij ni bil po njegovem zanimanju, napadla pa ga je tudi huda kožna alergija na premogov prah, kar ga je dokončno odvrnilo od rudarstva in je zato v Eastwoodu, severno od Nottinghama, poiskal priložnostno pisarniško službo. Razgibano obče delovanje V želji, da bi se izpopolnil v angleščini, je Jerman posebej obiskoval jezikovni tečaj v Nottinghamu. Jezikovno znanje mu je pomagalo, da se je sčasoma uveljavil kot sodni prevajalec, ker je tekoče govoril angleško, nemško, italijansko in francosko, delno poljsko in rusko. V Nottinghamu se je seznanil z Anthonio Forrestal in se z (dalje na sir. 14) Vladimir M. Rus Attorney ■ Odvetnik 6411 St. Clair (Slovenian National Home) Slovenske učiteljice iz Avstralije in Argentine Dober dan, slovenščina »Mlademu rodu približati slovensko zemljo, kulturo in jezik« (prof. Saša Ceferin, Avstralija) Ljubljana — Ob sprejemu, ga je učiteljicam slovenskega jezika med rojaki v Avstraliji in Argentini, v četrtek, 23. januarja, v hotelu Slon v Ljubljani priredil državni sekretar za Slovence po svetu prof. dr. Peter Vencelj, je prof. Neda Vesel Dolenc v sklep svojega nagovora vključila besede velikega Slovenca, svetniškega ^noža ter vzornega vzgojitelja, škofa A. M. Slomška: »Oj, ljubi in pošteni slovenji materin jezik, v katerem sem prvič klical svojo Ijubezni-v° mamo in dobrega ateja, v katerem so me moja mati učili spoznavati Boga, v katerem sem prvič častil svojega stvarnika! Tebe hočem hvaležno spoštovati in ohraniti, za tvojo 'jst lepoto skrbeti in želim, b3 kakor je bila moja prva be-Seda slovenska, tako naj bo slovenska tudi moja zadnja!« Posede argentinske Slovenke so bile razveseljiv sklepni utri-^ok seminarja, ki se ga je ude-^?ilo štirinajst učiteljic sloven-s e8a jezika. Pred sprejemom udeležila sta se ga tudi ^Vna sekretarka mag. T alenčič in veleposlanik R! rgentini dr. Janez Žgajnar So na tiskovni konfere Predstavili delo seminarja s ovensko šolo med izselji ‘uri otroki državni sekre s 'n Profesorji Neda > ^ olenc in Marijan Labo ^rgentina) ter Saša Cefe Avstralija). j^ako je v daljni Avstralk ajveč rojakov je v M vjru. Sklneyju in Adelai Pr. Pa. oc* 20 do 25 tis< Vezujejo jih — poleg razi srečanj — slovenske radijske oddaje, mesečnik Misli in štirinajstdnevnik Glas Slovenije. Med 40 jeziki, ki se poučujejo v Viktoriji, je tudi slovenski kot eden izmed 35 jezikov — do maturitetne stopnje. Do lanskega leta je v Viktoriji pri maturi imelo slovenščino kot izbirni predmet 62 dijakov, v New South Walesu 145. Slovenski jezik s književnostjo je kot lektorat (redni in dopisni) tudi na univerzi (Macquarie). »Pouk slovenščine se nadaljuje v slovenskih klubih, v verskih središčih, na državni šoli,« pravi prof. Ceferin. »Vendar je število v zadnjih nekaj letih vse nižje... V NSW je sedaj samo še en sobotni razred v državni šoli, v Viktoriji samo še dva.« V Argentini je sedaj 550 učencev slovenskega jezika. V velikem Buenos Airesu imajo otroci slovenskih govorečih staršev pouk na šestih krajih. Sole so poimenovane po znamenitih Slovencih (Josip Jurčič, France Prešeren, Martin Slomšek, France Balantič, Janez Ev. Krek, Gregorij Rožman, Friderik Baraga, Jakob Aljaž, sv. Ciril in Metod). Začetnik slovenskega šolstva v Argentini je bil Marko Bajuk. Po njem je dr. Kremžar poimenoval »Slovenski srednješolski tečaj«, ki povezuje vse dijake Buenos Airesa. Društvo »Zedinjena Slovenija« je tečaj sprejelo v svoje območje kot avtonomno ustanovo. Versko, kulturno in šolsko delo »je pričela duhovščina 1 •NTERNATIONAL PROGRAM 1560 on Your A.M. Dial on WATJ Your Host Mario Kavčič American and International Selections Saturdays at Noon . . . 1560 WATJ • Box 776 • Chardon, Ohio 44024 (216) 286-1560 • 1-800-946-1560 Fax (216) 286-2727 leta 1949,« zatem pa še drugi. To delo je še danes živahno. Pestre so tudi obšolske dejavnosti: gledališče, prireditve v čast škofu Slomšku in sv. Alojziju, pevski zbori, počitniške kolonije, literarni krožki. »Naš cilj je doseči pri naših srednješolcih rast iž slovenskih korenin,« je poudarila prof. Veselova. »Utrditi zvestobo do svojega rodu in skupne preteklosti, razvijati osebne darove v skladu s končnim smotrom, ki je - Bog.« V šolskem letu 1996 je »srednješolski tečaj« v Buenos Airesu obiskovalo 100 dijakov, profesorski zbor pa je štel petnajst ljudi. Pri vsem delu — od začetka do danes — jih je vodila »ljubezen do resnice, do slovenstva in do mladine«. »Zavedamo se,« je prof. Neda Vesel Dolenc sklenila svojo predstavitev, »da slovenski tečaj na nadomesti prave slovenske gimnazije, saj je pouk le dvakrat ali trikrat na mesec. Res pa je, da nudi našim dijakom, ki obiskujejo argentinske učne zavode, vpogled v slovensko kulturo, iz katere je naš narod vedno črpal sokove za svojo duhovno rast.« Slovenski rojaki so raztreseni tudi po evropskih državah: v pouk slovenščine je tu vključenih 1360 otrok, poučuje jih 40 učiteljev in vzgojiteljev. Na univerzah osemnajstih držav sveta so lektorati slovenščine z 32 lektorji. Na univerzah v Sloveniji — ob pomoči države — študira 40 fantov in deklet, otrok slovenskih izseljencev. jz Družina, 2.2.1997 MALI OGLASI FOR RENT — 3rd FLOOR Large 2 bedroom, semi-furnished, kitchen with range & refrigerator, garage. Quiet & clean. Adult. Gas & electric included. Verifiable income. $350 + security deposit. 6914 St. Clair Ave. 439-3309 FOR RENT — 6914 St. Clair Single male or female, adults. Furnished efficiency includes gas & electric. 439-3309 (6,7) FOR RENT 4 rooms, up, with garage. E. 52 St. Call 881-8709. (6-9) Sporočili Tiskovnega urada Slovenske škofovske konference ALOJZ REBULA — Papež Janez Pavel II. je imenoval tržaškega pisatelja dr. Alojza Rebula za člana Akademije likovnih in književnih mojstrov. Akademija zaslužnih pri Panteonu ima med svojimi člani vrhunske umetnike od Berninija do Manzuja in von Karajana. Po novih statutih, ki jih je pred nedavnim potrdil Janez Pavel II., akademija virtuozov šteje petdeset rednih in nedoločeno število častnih članov, izbranih med znamenitimi osebnostmi različnih narodov, ki so si s svojimi umetniškimi dosežki in moralnim poštenjem pridobili svetovni ugled. Prof. Rebula, prvi Slovenec v najstarejši tovrstni ustanovi na svetu, je postal redni član v vrsti pesnikov in pisateljev. JOŽE KRAŠOVEC — Združenje bibličnih družb je izvolilo za člana akademskega foruma za Evropo in Bližnji vzhod prof. dr. Jožeta Krašovca. Namen Akademskega foruma Združenih bibličnih družb je oblikovanje in izvajanje načel o prevajanju Svetega pisma. S posredovanjem izdelkov raziskav iz področja prevajanja člani Akademskega foruma s smernicam pomagajo uradnim svetovalcem, ki so na voljo skupinam prevajalcev med njihovim delom na novih prevodih v razne jezike. S tem imenovanjem Združene biblične družbe posredno dajejo posebno priznanje, da novi slovenski standardni prevod Svetega pisma temelji na pravih načelih. (Po faxu iz Ljubljane, s podpisom dr. Janeza Grila in z datumom 4. februarja 1997.) Knjiga Veneti v angleščini Trst-Gorica — V Kanadi je bila natisnjena angleška izdaja knjige o Venetih, ki nosi podnaslov: Prvi graditelji evropske skupnosti, oris zgodovine in jezika davnih prednikov Slovencev. Izdajatelj je Editio-nes Weneti (Ivan Tomažič) z Dunaja, ki je izdal že prve tri knjige: nemško, slovensko in italijansko izdajo. Zasnova angleške izdaje je enaka kot pri prejšnjih, vendar dokaj obsežnejša. Prvi del je napisal dr. Jožko Šavli, drugega akad. Matej Bor (t), tretjega s komentarji in odmevi, tokrat precej obogatenega tudi z dodatnimi študijami, pa Ivan Tomažič, ki je obenem tudi izdajatelj. Angleška izdaja je bila skupaj z drugimi predstavljena na letošnjem knjižnem sejmu v Frankfurtu, za kar je poskrbelo podjetje Koroprint iz Gorice. Knjiga je vzbujala precejšnje zanimanje. Kljub temu, da je od prvega izida študije o Venetih, ki jih prikazuje kot prednike Slovencev, minilo že več kot deset let, knjiga še vedno vzbuja polemiko v nekaterih akademskih krogih. V ljubljanskem dnevniku Delo se je komaj iztekla polemika med Ivanom Tomažičem in Andrejem Pleterskim, ki je trajala več mesecev. Vse od nastopa Tomažiča na Znanstvenem forumu v dvorani na Viču v Ljubljani marca letos (1996), kjer je s svojim nastopom požel pri občinstvu izredno priznanje. Omenjeni forum vodi prof. Jeglič. V listu Raziskovalec, ki ga izdaja nič manj kot Ministrstvo za znanost in tehnologijo Ounija 1996), sta Zoran Stan- čič in Stane Granda z jedko polemiko o venetoslovenstvu in paraznanstvenem pristopu nastopila proti venetski teoriji o slovenskih prednikih. Slednji sodi že v podnaslovu: na ljudskem plebiscitu o veljavnosti venetske teorije bi ta nedvomno zmagala. Knjiga o Venetih si utira pot v Evropo in svet in povsem spreminja stara gledanja na predzgodovino in zgodovino, grajena pogosto na akademskih oz. jezikoslovnih konstruktih. Narodov, kot so Germani ali Slovani in Romani npr., nikoli ni bilo, temveč gre le za jezikovne skupine. Stara šola se krčevito upira novim spoznanjem v strahu za svoj »raison d’etre«. Vendar bo morala, kot se zdi, v marsikaterih trditvah popustiti! ' Op. Ur. AD: To mnenje o knjigi Veneti je bilo objavljeno v goriško-tržaškem Novem listu z dne 24. okt. 1996, avtor se je podpisal »AK«. Za objavo v AD le zaprosil č.g. Ivan Tomažič, eden od avtorjev knjige, kije v prijaznem spremnem pismu rekel, da bo posla! angleški izvod te knjige. Naj omenim, da mi je že pred časom poslal slovenski izvod, le-ta sem pa odstopil Čitalnici v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Tisti, ki bi radi angleški izvod naročili, to lahko storijo na naslov: Ivan Tomažič Bennogasse 21 1080 Wien, Austria Knjiga sicer stane 25 US dolarjev (čez 500 strani); dodati je treba še $4 US za navadno pošto, za letalsko pa $14 US (za Severno Ameriko). VABILO NA LETNI OBČNI ZBOR DOM LIPA V nedeljo, 23. februarja 1997, ob dveh popoldne v DOMU LIPA na 52 Neilson Drive, Etobicoke. Neznani pisatelj Saša Jerman Razne in različne vesti iz Slovenije in Slovenije v svetu Ptujsko kurentovanje že poteka Program prireditev za letošnje 37. kurentovanje na Ptuju že poteka, kajti se je pričel 3. februarja, trajal bo pa do 11. februarja, to v mestu samem kot okoliških vaseh. Pričakujejo najmanj sto tisoč obiskovalcev, na pustno nedeljo pa v mestu okrog 60 tisoč ljudi. Že potekajo priprave na 40. kurentovanje, ki bo ravno leta 2000. Organizatorji si tudi prizadevajo, da bi postalo kurentovanje vedno bolj mednarodno, letos na raznih nastopih sodelujejo skupine iz štirih tujih držav. Častno pokroviteljstvo ku-rentovanja je prevzel predsednik države Milan Kučan, pokrovitelj pa je ministrstvo za gospodarstvo s svojim sekretariatom za turizem. Postavljena je ogrevana karnevalska dvorana z dva tisoč sedeži. Pustne prireditve ali fašenki potekajo še po ptujski okolici, tako v Cirkovcah, Cirkulanah, Dornavi, Markovcih in Vidmu. Vojaška vaja Combined Endeavor ’97 27. januarja se je pričela v Centru za obrambno usposa* bljanje v Poljčah prva delovna konferenca za načrtovanje vojaške vaje Combined Endeavor ’97. Vajo bodo izvedli junija letos v Nemčiji in je nadaljevanje prejšnjih s področja telekomunikacije. Konferenca je trajala do 31. januarja, udeležilo se je je 110 častnikov iz trinajstih držav članic programa Partnerstvo za mir in treh držav članic Nata. Gostitelj je bil generalštab Slovenske vojske, nosilec organizacije pa poveljstvo ameriških sil za Evropo. Požar skoraj povsem uničil vrtec na Vrhniki 26. januarja popoldne je vrtec na Tržaški cesti na Vrhniki zajel požar. Objekt je pogorel skoraj v celoti, kljub prizadevanjem gasilcev. Sodelovali so gasilske ekipe tudi iz Ljubljane. Na srečo je bil vrtec prazen in ni bil nihče ranjen. Poteka preiskava Uprave za notranje zadeve glede vzroka za požar. V vrtec je hodilo 300 otrok. Ti bodo nastanjeni v začasnih prostorih v vrhniški osnovni šoli in drugod. V pogorelem vrtcu je bila tudi kuhinja, ki je oskrbovala še 200 mačkov iz drugih dveh vrniških vrtcev. Obroke zanje bodo- začasno pripravljali v kuhinji osnovne šole Ivana Cankarja, prav tako na Vrhniki. Preminula sta Dne 24. januarja je umrl etnolog, umetnostni zgodovinar, kritik in esejist dr. Ivan Sedej. Rodil se je bil leta 1934 in bil sin slovenskega slikarja Maksima Sedeja. Leta 1966 je Ivan Sedej doktoriral iz umet- BRALCEM: V zadnjem času smo deležni veliko več virov v zvezi z dogajanji v Sloveniji. V prvi vrsti je časnik DELO, precej je izkoriščen tudi tednik DRUŽINA (oba prihajata po letalski pošti), vendar pričakujemo, da bomo tekom leta večji delež informacij še hitreje prejemali preko virov na tkim. Internetu. Poleg tega dobivamo gradivo od raznih posameznikov, ki nam posredujejo podatke, dopise, itd. iz drugih listov, ki v Sloveniji izhajajo, tu predvsem strankarskih listov. Še vedno imamo tudi dokaj dober pregled nad tiskom, ki izhaja v glavnih slovenskih skupnostih po svetu (tako npr. tržaško-goriški NOVI GLAS, ki tudi še prihaja po letalski pošti, kot isto argentinska SVOBODNA SLOVENIJA). Poleg vsega tega, če je treba, lahko urednik pokliče neposredno razne zanesljive vire v Sloveniji in tudi tu v ZDA. Da bi izkoriščal več tega gradiva, bo urednik od časa do časa, ko bosta prostor in čas dovolila, objavjljal to rubriko »Razne in različne vesti iz Slovenije in Slovenije v svetu«, v upanju, da bo zanimala bralce, ki želijo več informacij o tekočih dogajanjih v Sloveniji. Dr. Rudolph M. Susel nostne zgodovine z disertacijo Kmečko stavbarstvo na slovenskem alpskem ozemlju. Leta 1961 je postal kustos v Loškem muzeju, med leti 1962—1981 je bil konservator za etnološke spomenike v Za-vordu SRS za spomeniško varstvo, med leti 1981—1986 vodja Jakopičevega razstavišča Moderne galerije, od leta 1986 do julija 1995 pa direktor Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani. Dne 18. januarja je pa umrl Andrej Hrastelj, eden od 40 članov slovenskega Državnega sveta, ki se je bil rodil 2. marca 1933 v Gornji Radgoni. Slovenska tiskovna agencija je o njem pisala: »Od začetka ustvarjanja pomladnih političnih strank se je Hrastelj pridružil Narodnim demokratom, pozneje pa se je pridružil Slovenskim krščanskim demokratom (SKD) in sploh razvoju demokracije v Sloveniji. Kot član SKD je bil na volitvah v Sloveniji leta 1992 v osmi volilni enoti izvoljen za člana držat nega sveta.« Pogreb je bil 20. januarja, za izvolitev njegovega naslednika v DS bodo oklicane izredne volitve. Državni svet je bil izvoljen leta 1992 tako kot državni zbor, vendar ima 5-letno mandatno dobo, državni zbor 4-letno, zato so bile državnozborske volitve novembra lani, letos bodo pa za državni svet. Predsednik države (Milan Kučan) tudi ima 5-letno mandatno dobo in tako bodo letos še predsedniške volitve. Lani skoraj 600.000 potnikov z letali Adria Adria Airways je lani na skupaj 10.236 rednih in čarterskih poletih prepeljal 594.150 potnikov. Dve tretjini potnikov je letelo na rednih progah, preostali na čarterskih. V primerjavi z letom 1995 se je število potnikov povečalo za 9 odstotkov. Nazadovanje je bilo v tovoru, kajti je Adria lani prepeljala 3785 ton, kar je za dva odstotka manj kot leta 1995. Hrvati v Sloveniji Sredi januarja je zagrebškega kardinala Franja Kuhariča obiskala delegacija mariborskih Hrvatov, vodila jih je dr. Maja Vedrih. Zadnji popis prebivalstva v Sloveniji je pre-štel 54.000 Hrvatov. Ti si želijo, je sporočila delegacija kardinalu Kuhariču, »da bi bili s svojimi pravicami izenačeni s Slovenci na Hrvaškem«. O obisku je Delo poročal 16. januarja še: »Slovenski Hrvati si želijo bogoslužje v maternem jeziku in da bi delovanje njihovih kulturnih društev gmotno podprla slovenska država. Dr. Vedrihova je ob tem navedla, da v Zagrebu, na Reki in v Splitu delujejo slovenska društva, ki bodo letos iz hrvaškega proračuna prejela 120.000 nemških mark (10,8 milijona tolarjev).« Vrednost tolarja Zaradi krepitve v zadnjih mesecih ameriškega dolarja, je sorazmerno v primerjavi s to valuto padla vrednost slovenskega tolarja. Njegova vrednost je pač precej odvisna od nemške marke, ameriški dolar pa je močnejši do marke bolj kot v zadnjih treh letih. Tako je tečaj tolar-dolar sedaj kakih 148 tolarjev za US dolar. Enota Slovenske vojske bo lahko sodelovala v mednarodnih akcijah Javnosti je bila sredi januarja predstavljena naj novejša enota Slovenske vojske. Gre za 10. bataljon za mednarodno sodelovanje. To je prva večja enota SV, sestavljena izključno iz prostovoljnih poklicnih vojakov, katerih naloga bo predvsem sodelovanje v mirovnih operacijah mednarodnih organizacij. Poveljnik bataljona je pod-polkovnih Josip Bostič, ki je povedal, da bodo bataljon sestavljale tri pehotne čete, opremljene s kolesnimi oklepnimi vozili pehote, četa za ognjeno podporo z minometi kalibra 120 milimetrov in protioklepnimi raketami dolgega dosega, poveljniško-logistična četa in poveljstvo. Obrambni minister Jelko Kacin je poudaril, da usposabljanje bataljona v sklopu slovenskega sodelovanja z Nato- (dalje na str. 15) (nadaljevanje s str. 12) njo leta 1956 poročil. Potem se je odločil za študij knjigovodstva in ga končal 1962. Z družino se je preselil v London, kjer je žena delala kot novinarka in napovedovalka pri BBC, sam se je zaposlil pri potovalni agenciji Wings ter službeno veliko potoval po svetu. Občasno je sodeloval pri BBC kot napovedovalec in tam v letih 1966—1969 srečeval Vena Tauferja, sodeloval pa je tudi z novinarjem Dragom Lavrenčičem. Hkrati je bil avtor različnih radijskih prispevkov, med njimi številnih priložnostnih dramoletov (playlets). Za BBC je tudi veliko prevajal. Zaradi nenehnega strokovnega izpopolnjevanja in službenih uspehov je postal finančni svetovalec pri ABTA (Association of British Travel Agents). Iz tega osebnostno tako razgibanega časa premoremo zelo malo podatkov o Jermanovem literarnem snovanju. Pobude s slovenske strani so usahnile, vedno manj je bilo stikov z rojaki, ki so bili posejani po vsej Angliji, ugasnili so stiki s prijatelji po svetu. S Slovensko kulturno akcijo, ki bi mu edina lahko natisnila njegovo kratko pripovedno prozo, ni našel nikoli več nobenih stikov. Vsekakor je še ustvarjal, nazadnje že v angleščini, kar kaže kratka neobjavljena zgodba The Black Hand. Žal pa se nam ni ohranilo niti eno besedilo katere izmed njegovih radijskih iger. Poseben problem so predstavljali stiki z domačimi v Sloveniji. On se jim je sicer oglasil že iz Italije, redne pismene stike pa so vzpostavili šele v petdesetih letih. Največ si je dopisoval z očetom. Njegov brat Stane ga je prvič obiskal v Londonu leta 1955, z očetom pa sta se srečala v Celovcu leta 1957. Saša namreč ni mogel dobiti jugoslovanskega vstopnega vizuma. Eden izmed razlogov je bil ta, da je sodeloval pri slovenskih oddajah BBC, zlasti pa je njegov obisk v domovini zavrl pismeni stik s Kocbekom. Epizoda s Kocbekom in — Udbo Jerman je verjetno med svojimi obiski na Koroškem zvedel za mnoge podrobnosti nenavadne usode svojega nekdanjega profesorja in razrednika Edvarda Kocbeka. Posebej sta se morala o tem pogovarjati z očetom med srečanjem v Celovcu. Verjetno je oče na sinovo željo aprila 1959 v Ljubljani obiskal Kocbeka in mu posredoval sinovo željo, da bi v angleščino rad prevedel Tovarišijo. Kocbek se je z namero načelno strinjal, prevajalca pa opozoril, da je Tovarišija samo prvi del trilogije (Tovarišija — Listina — Zmaga). Predlagal je še, da bi pri prevajanju izpustil tiste pasuse iz knjige, ki bi angleškega bralca ne mogli zanimati. Jerman se je s Kocbekovim predlogom strinjal, strinjal tudi s tem, da naj bi knjiga izšla pri kakšni založbi v žepni izdaji, recimo pri Pingvinu. Prevedel je že nekaj poglavij in se povezal z dvema založbama za morebitni natis. Vse je kazalo, da je bilo pri založbah zadosten interes, dova vmešala se je naša Udba. K Jermanovim so bili zahajati zlovešči obiski z jugoslovanske ambasade v Londonu in izvajali različne pritiske na Saša, da bi opustil misel na prevajanje Kocbeka, mu grozili, predvsem pa ga obremenili z izjavami, da bi izid imel neprijetne posledice za njegovega očeta v Ljubljani. Tenkočutni Jerman je tako grožnje vzel nase in opustil prevajanje. Zadevo je Kocbeku lahko pojasnil šele leta 1961, ko je končno lahko obiskal domače, toda njegov obisk je spremljala armada civilnih agentov. Kljub policijskim kontrolam se je zatem večkrat oglasil v domovini, potoval po Jugoslaviji in pisal o turističnih zanimivostih teh krajev. Toda dnevi so mu bili šteti. Začel je resno bolehati in zdravniška diagnoza je bila nepreklicna: levkemija. Umrl je 9. aprila 1973 v londonski bolnišnici University College Hospital, St. Pancras, star šestinštirideset let. Ob smrti se ga je spomnilo glasilo izseljenskih duhovnikov Naša luč s spominskim člankom in fotografijo. Poleg tega je revija Tabor v Buenos Airesu leta 1978 ponatisnila njegovo črtico Pred leti s kratkim zapisom o avtorju. Pisateljeva vdova je skušala posredovati moževo delo v domovino preko ljubljanskih radij-cev, ki jih je spoznala med njihovim delovanjem na BBC, vendar brez uspeha. Tako je po naključnem spletu dogodkov in okoliščin pisatelj Saša Jerman ostal do danes, ko je preteklo že več kot dvajset let od njegove prezdo-nje smrti, v domovini povsem nepoznan. Književni listi Delo, 16. jan. 1997 (Op. ur. AD: France Pibernik je dodal temu članku tudi seznam virov in literature, ki jih je uporabil pri pisanju. Ta seznam ni zgoraj objavljen.) NOVI GROBOVI (nadaljevanje s str. 9) pa se preselil 1. 1947, vdovec po 1. 1996 umrli ženi Malvini, oče Malvine Krieg, Jerri Adams, Sandy Esper in Ivane Ford, 14-krat stari oče, 3-krat prastari oče, lastoval in vodil Zalar Accordion City na Superior Ave. vse do svoje upokojitve 1. 1980. Pogreb je bil 3. februarja v Vermilionu. Frances Gerbec Umrla je 90 let stara Frances Gerbec, sestra Ann Mawhin-ney, Franka in že pok. Jacka. Pogreb je bil 2. februarja v oskrbi Želetovega zavoda s sv. mašo v cerkvi Marije Vnebov-zete in pokopom na Kalvarije pokopališču. Odmiranje generacije — Da jih (nadaljevanje s str. 11) to delo zdaj nadaljeval? Na Koroškem je umrl lazarist Ciril Demšar. Duhovnik, ki je po vojni ostal na Koroškem. Ko sem te dni urejal svoje fotografije, sem med njimi zadel na sliko, ki sem jo leta 1985 posnel v Buenos Airesu, na trgu pred postajo Ozne: dva lazarista, danes oba pokojna: Lado Lenček in Ciril Demšar. Zdi se, kot da je za slovensko skupnost izginil že pred petdesetimi leti; posvetil se je župnijskemu delu in ni dvigal prahu. Ko sem ga videl v Buenos Airesu, je bil še vedno mlad »lepi Demšar«, kakor smo ga poznali. Sele januarja 1996 smo izvedeli, da je 12. decembra 1995 umrl upokojeni župnik v Vo-grčah, Vinko Zaletel. Zato ga tu vključujem. Nekaj let prej sem ga tam obiskal z urednikom Katoliškega glasa Kazi-ntirjem Humarjem, in Lado-tom Lenčkom. Bil je skoro popolnoma slep, a to ga ni ovira-1°> da ne bi hodil po župnišču, da nam ne bi razkazal svoje tepe starinske cerkve in - seveda obujal spomine na številna srečanja. V Clevelandu se je pogosto ustavljal, navadno pri prof. Severju na Addison Avenue, rad je predaval in kazal slike s svojih številnih potovanj po svetu. Na Koroškem so zaradi njega in preko njega spoznavali, kje vse se držijo slovenski rojaki, izseljenci in misijonarji- Težko ga je bilo dobiti "doma«, ker je bil pogosto na Poti- Kakšna energija! Kakšna Podjetnost! ^ Ljubljani je 19. decem dmrla sestra dr. Rajkota ^arja, prof. Julijana Lo; Pet ime, ki se nam izmuj er ne vemo dovolj, kam b vt3knili. Ložarjevi so v pi j’!0 j ni Ljubljani nekaj pom '• Prof. Ložarjeva mi je pi: malu po smrti svojega bi r- Kaj kota Ložarja. L Setn’ du jo bom lahko obisl Pa nisem. Da bi se kaj Pogovorila o delu in življe ?ga umskega velikana r ‘ovenskimi izseljenci, in s« a tudi o tem, kako so dese Ja po v°jni preživljali - kot namovani sovražniki režii 1 V Br>dgeportu, Conn., 0s Pokopali Franceta Bill »s ’ '[.^shingtonu Bogom „ ° te- Za vsakega bi p Pomine, kot bi jih moral š setino drugih ’neznan b]:!1?.6 so bdi znanci, neka J1’ drugi bolj oddaljeni ske 06 pozna vsega pisal 1^. §a dela Franceta Biikv j ga rdeča Slovenija pn a ni vedela kam vtaknit nip;endarte ni hotela obja ve;ShKValkih ZSOdb' : spreS Kulturna Akciia 8= Jela m zajela in obja cij ^°V rornan Vojna in revi Prijati katerim S‘ je prid' kov C Jev’ pa tudi naspro VevV.'. J'arTlotar, odmaknjen n J'n slovenskih skupnost tegovo smrtjo je naš glas ^JSl> glas namreč, ki ga sli zUria^nC* P° svetu in prihaja Bogomir Cokelj. Umrl v Washingtonu 20. marca 1996. Kdo se še spomni, da je rešil slike iz slovenske cerkve v Bridgeportu in jih danes hrani Smithsonian? Pred desetimi leti (25. avgust 1987) je/lme/7-ška domovina pisala o njem ob njegovi 65-letnici. Kdo se bo spomnil, da je po vojni pomagal v Trstu ustvarjati Slovensko demokratsko zvezo in list Demokracijo! Da je napisal zgodovino Slovencev v Tr-stu? Saj je to bilo pred pol stoletja, komu seže spomin tako daleč? V Washingtonu je postal šef arhiva Svetovne banke, dokler se ni upokojil. Spoštljivo je čuval knjige mojega očeta -meni jih je pokazal, kot dragocenost. Nekajkrat je obljubil, da mi bo posredoval svojo biografijo za Who’s Who, pa ni utegnil. Tudi zdaj ne bo. • Še in še bi lahko našteval imena. Opisujem generacijo. Tisto generacijo, ki je bil zdesetkana v vojni in povojnih pobojih, ki je hirala v preganjanjih rdeče diktature, ki je trošila svoje energije v novih domovinah, marsikje nepoznana in do danes nezabeleže-na. V Ameriški domovini sem pogosto opozoril na te slovenske ljudi, znance in prijatelje, v letu 1996 jih je omahnilo več kot v prejšnjih letih. Nezadržno iztekanje življenj posega zelo blizu, zato spomin postaja del lastnega življenja. Ob smrti teh znancev in prijateljev umira tudi del mojega življenja in umira generacjia. Generacija, ki jo je vredno poznati. Ne bo napak, da se ob tem spomnim dveh znancev »z drugega brega«. Spadala sta v izbrani krog partijskih voditeljev v Sloveniji, imela sta dokaj opravka s slovenskimi izseljenci: Matjaž Jančar in Jože Smole. Prvega so poznali predvsem Clevelandčani, saj je bil nekaj let jugoslovanski konzul v Clevelandu, prej pa predsednik Slovenske izseljenske matice (SIM). Sam mi je priznal svojo zadolženost komunistični partiji in predanost mednarodnemu komunizmu. Vendar je Jančar po prihodu v Cleveland nadaljeval delo Iva Vajgla s tem, da se ni izogibal svojih političnih nasprotnikov, temveč se je načrtno z njimi družil. S tem je gradil osnove sporazumevanja, četudi ni mogel premostiti medsebojnega nezaupanja. V novi Sloveniji ni našel pravega mesta zase. Ni povsem jasno, zakaj ne. Jugoslovanski Ivo Vajgl ga je in je danes po nekaj letih kot veleposlanik na Švedskem in hkrati v drugih skandinavskih in baltiških državah na pomembnem mestu v zunanjem ministrstvu v Ljubljani. Jože Smole, v Sloveniji znan kot »božiček«. Kot predsednik Socialistične zveze je pristal na to, da sta on in nadškof Šuštar po radiju sporočila božične pozdrave. Danes je to videti malenkost, v času, ko oblast ne pozabimo božiča ni priznala, je bil to pomemben korak. Smoje je bil prvi komunistični veljak, ki se je upal izpostaviti, sklical je sestanek ljudi v Zajčji dragi in tam odgovarjal na vprašanja. Spet malenkost z današnjega stališča, a tvegano podjetje v času enoumja. Vedeti bi morali, da je klical na odgovor vsakogar, ki se je oddaljil od »pravih smernic« režima, grozil z zaporom in podobnim. Po letu 1991 je postal »socialist« in še vedno dražljiv član parlamenta. Umrl je za opeklinami. Prižigal je ogenj v svoji hiši blizu Ljubljane, in se ponesrečil. Vršil je visoke diplomatske službe kot veleposlanik na Kitajskem in v Sovjetski zvezi. Drobna opomba: v izrezkih iz starih časopisov berem, da je še kot študent na gimnaziji vodil akcijo proti reakcionarnim sošolcem, da so jih izključili. Takrat ni hotel zaostajati za svojim starejšim bratom Jankotom, kasnejšim finančnim ministrom Titove Jugoslavije. Vendarle: njegov božični pozdrav bo ostal kot zgodovinski dogodek, predhodnik odtajanja trdega partijskega režima. V dobro mu štejem, da je ostal do smrti dosleden, čeprav na »drugem bregu«. Politični spreobrnjenci me ne prepričajo. Tako teče zgodba življenj, ki so se me dotaknile. Da jih ne pozabimo. (KONEC) Razne in različne... (nadaljevanje s sir. 14) vim programom za doseganje interoperatibilnosti. V drugi polovici 1997 bodo zmožni vojaki bataljona, če bi to potrdili Združeni narodi, oditi na prvo nalogo — na otok Ciper. Podjetje Shell bo zopet prisotno v Sloveniji Z Jesenic poročajo, da so se že pričela pripravljalna dela za gradnjo bencinskega servisa trgovskega podjetja Shell Slovenija. To bo prvi Shellov bencinski servis v Sloveniji po 2. svetovni vojni, pred katero je imel na tem območju od 20 do 25 bencinskih črpalk. Shellov servis bo vključeval tudi pralnico za avtomobile in trgovino. Odprtje bo predvidoma maja. Novi servis, ki bo zaposloval od šest do osem ljudi, bo stal na območju dosedanje avtobusne postaje. Občina Jesenice je soglašala s postavitvijo servisa, če Shell med gradbenimi deli uredi začasno avtobusno postajališče v bližini pod čistilnico, nato pa med servisom in magistralno cesto zgradi avtobusno postajališče za dva avtobusa. Novi tržaški škof se bo še naučil slovenščine Na srečanju s slovenskimi in drugimi novinarji, je novi tr-šaški škof Eugenio Ravignani povedal med drugim, da se čuti zavezanega, da se mora dobro naučiti slovenskega jezi- Poslanec Ciril Pucko pojasnil svojo odločitev Naključno srečanje z Drnovškom Tekst, ki sledi, je bil objavljen v 3. številki (15. jan.) letošnjega tednika Mag. Pri tekstu ni podpisa tistega, ki je intervju pripravil. Bralci AD vedo, da je bil Ciril Pucko poslanec SKD, ki se je odločil podpreti Janeza Drnovška, s tem pa slednjemu dal potreben 46. glas in s tem večino v novem slovenskem parlamentu. Ur. AD • Za podporo dr. Janezu Drnovšku se verjetno niste odločili kar čez noč. Ste to potezo načrtovali oalj časa? To je bila pretehtana odločitev. Predvsem po tistem, ko se je pokazalo, da se v Sloveniji ustvarjata politična blokada in polarizacija. • Torej po volitvah? Tako je. Tudi na osnovi številnih pogovorov s prebivalci Prekmurja in Pomurja sem ocenil, da so ljudje za to, da mandat za sestavo vlade dobi dr. Janez Drnovšek, ki naj poskuša oblikovati vlado z LDS, SKD in SLS. • Ste po volitvah v stranki sploh kdaj omenili predlog za takšno koalicijo? To takrat ni bilo več mogoče, ker so se po mojem mnenju v povolilni noči vrhovi treh pomladnih strank odločili za svojo koalicijo. In zadeva je bila zabetonirana. Poleg tega sem več let opozarjal na napake v SKD. Ocenil sem, da je volilni izid velik poraz za stranko, in na seji sveta javno povedal, da bi morali rezultat najprej analizirati in stranko prenoviti. Iz opozicije. • Se pravi, da bi SKD morala v opozicijo. Tako je. • Ravno pa ste omenili, da ste se zavzemali za koalicijo med LDS, SKD in SLS... ...ko sta se oblikovali dve poziciji. Dobro bi bilo ustvari- ka z namenom, da bi se lahko pogovarjal tudi s Slovenci. O novem škofu in njegovih izjavah na tiskovnem srečanju je novinar Dela iz Trsta Lojze Kante takole pisal 20. jan.: »Skratka: Ravignani želi biti škof vseh, ne samo enih ali drugih. Če je po poslanici, ki jo je poslal v Trst ob imenovanju za škofa, zavladalo med Slovenci in deloma tudi slovensko duhovščino, ki ni bila povabljena k razglasitvi njegovega imenovanja, rahlo nezaupanje, vzbuja zdaj njegova pripravljenost za dialog s slovenskimi verniki v njihovem jeziku optimizem. BRALCI AMERIŠKE DOMOVINE: PRIPOROČAJTE NAŠ LIST! MALI OGLASI FOR RENT 6 rooms, duplex. Collinwood area. Call 851-5761. (3-6) CIRIL PUCKO, roj. 7. 9. 1958, dipl. ekonomist, direktor ti konsenz, ki bi vseboval vse sredinske opcije. • Kdaj natančno ste se odločili, da boste zapustili poslansko skupino SKD? Rekel sem že, da sem o tej potezi razmišljal dalj časa. • Ste se odločili že pred ali šele po tem, ko je Kučan imenoval kandidata za mandatarja? Sama nominacija v bistvu ni bila odločilna. Kajti po vseh javnomnenjskih anketah - čeravno se skuša prikazati, da niso verodostojne - je precejšen del slovenskih volivcev izrazil podporo Drnovškovemu mandatarstvu. • Nameravate prestopiti v njegovo stranko? Ne, do nadaljnjega bom deloval kot samostojni poslanec. • Ste se glede podpore mandatarju vi približali eldeesov-cem ali so oni prišli k vam? Nobenega lobiranja ni bilo. Preprosto smo se začeli pogovarjati o tem, kaj narediti. • Torej je LDS prišla k vam? Z Drnovškom sva se ob neki priložnosti naključno srečala pri izhodu iz stavbe državnega zbora in izmenjala nekaj besed. • Po naših informacijah ste se že daljši čas spogledovali z LDS. Ali to drži? To ni res. In tudi sedaj z liberalno demokracijo nisem ničesar podpisal. • Če pa ste nekaj podpisali z Drnovškom. Z njim sva samo sklenila sporazum, da podpiram njegovo kandidaturo za mandatarja. • Je moč dobiti izvod sporazuma ali je vsebina členov, zlasti tretjega, skrivnost? Ne da vam kopije ne morem dati, vendar sva podpisana dva. Sporazum govori o tem, da naj bi preprečili blokado, odpravili pat pozicijo, imenovali mandatarja in oblikovali stabilno vlado, ki bi začela reševati vprašanja. Tudi tretja točka ni skrivnost. V njej piše, da bom glasoval tudi za vlado, ne le za mandatarja. • Nič o denarju, podkupnini? Ostro zavračam takšna groba namigovanja. Gre za čisto politično potezo in za nič drugega. • In zakaj je bilo treba vašo vest zaščititi z varnostniki? Grozili so meni in moji družini, zato mislim, da je bilo to potezo treba potegniti. Misijonska srečanja in pomenki 1168. Večina slovenskih misijonskih pionirjev iz terena se je za pomoč MZA 1996 medtem zahvalila. Nekateri z zanimivimi pismi in poročili, drugi kratko, vsaj z vrnjenim podpisanim potrdilom prejema in besedo hvaležnosti. Na preostale še čakamo, posebej zaradi skrbi, če so ček v redu prejeli. Spet je dosedaj najmanj osebnih pisem z Madagaskarja in Zambije, kjer so skupine velike, in verjetno zato, ker je šlo zanje okrožno božično pismo samo vodilnima osebama, s prošnjo, da vsem drugim pismo razmnožijo in posredujejo. In pomoč za vse je šla Z. in M. v skupnem, velikem čeku o. Rozmanu in g. Puhanu. Na Madagaskar preko s. Cecilije Prebil. Za vse bolj zanimive ideje iz pisem bomo polagoma objavili. Izgleda, da je čisto obnemogla s. Terezija Medvešek v Indiji pri 90. letih, cfo nedavnega zelo aktivna med dekleti v salezijanskem misijonu tam. Njeno rodbinsko ime je Medvešek, ne Medvešček. Na to smo bili leta opozorjeni. »Na Madagaskarju je na bolniški v Antanarivu Klemen Stolcar, in Franci Klemenčič je šel na kontrolo svojih jeter. Malarija in druge ’male živalce’, kot bi rekel pokojni dr. Fajdiga, nam jemljejo moči. Mi se počasi staramo in klima nas je tudi precej zdelala. No, pa se ne damo, dokler res ni sila. Jaz nameravam letos, po petih letih, na dopust. Po eni strani se ga veselim, po drugi pa me je malo strah, ko mislim na svoje zdravstveno stanje. Tu, v gobavskem naselju, sem zares dobro preskrbljen. Doma pa tudi moraš imeti zveze, da se kdo resno ukvarja s teboj, vsaj tako je slišati. Še enkrat hvala Vam in vsem dobrotnikom! Prisrčen pozdrav! Janez Puhan Farafangana 10.1.1997« Sestra Mojca Karničnik, asistentka vrhovni predstojnici njene Kongregacije v Zaragozi, Španija, ki je bila iz misijona v Kihshasi, glavnem mestu v Zairu (prejšnji Belgijski Kongo, ki smo^a poznali iz dolgoletnega dela v Leopoldville obeh bratov Karla in Marcela Kerševan, C.M.), za nekaj let poklicana v vodstvo Družbe, se iskreno zahvaljuje za pomoč in 23. januarja piše zelo bogato pismo, ki ga bomo kmalu priobčili. Zelo si seveda želi nazaj v misijone, kjer je bila že več let zelo delavna in srečna. Molimo, da se ji ta želja kmalu spet izpolni. Uršulinka s. Deodata Hočevar 21. januarja med drugim iz Džakarte, Indonezija, piše: »Prisrčna hvala za vse, kar že leta storite zame. V duhu živim združena z vami vsemi, ki skušate - vsak na svoj način -pomagati dušam in jih privesti h Kristusu. Moj brat dr. Tone je še ved- no v Beogradu. Mnogi so zapustili mesto in oni, ki so ostali, skušajo, kjer le morejo, ljudem pomagati. Da bi Bog blagoslovil Vaše delo in da bi mogli mnogim pomagati najti Kristusa, Vas v Njegovi ljubezni prisrčno pozdravljam. S. Deodata, O.S.U.« Molimo za to odlično vzgojiteljico tisočih deklet, ki iz pisem sodeč, tudi čuti leta in utrujenost. Njena pisma so bila vedno silno globoka in zanimiva. Steber vere iz vrst slovenskih uršulink: dr. Ksaverija Pirc in s. Frančiška Novak (še živa) v Tajski; s. Ksaverija Lesjak in Brigita Bregar v Južni Afriki; s. Zora Škerlj v Bocvani; in s. Deodata Hočevar v Indoneziji. Kako silno bogat vir misijonske dejavnosti pri vzgoji tisočih domačih deklet v misijonskem delokrogu! Prav je, da veste... Da v Mumbay (Bombay), Indija, živi paralizirana s. Conradina Resnik že več let in ni več sposobna komunicirati ustno ali s pismi. Da v Heleni, Montana, potrebuje naše molitve mons. Jože Mavsar v svoji bolezni. Molimo za oba in vse, ki ta čas molitev potrebujejo. Da je župnik dr. Pavel Krajnik iz Loraina, Ohio, poslal iz zapuščine rajnega duhovnika Jožeta Pirca v Dakoti, $5332 nadškofu dr. Šuštarju za Šent-vidsko gimnazijo in istočasno daroval za Karmeličanke v Sori $300, in v pomoč koprski škofiji $300 za njih bogoslovca 3. letnika Romana Lemana, ki študira v ljubljanskem bogoslovju, kot 11 drugih iz iste škofije. In da je isti priskočil na pomoč tudi za enega diakona v Ruandiju, ki bo letos v mašnika posvečen, s $300. Diakon Gashegu Emmanuel, ki ga je podpiral, je že od notranje borbe med Hutu in Tutsi plemeni 1994 v ječi. Da je asistent glavnega predstojnika lazaristov iz Rima g. Zedde ob januarski vizitaciji sobratov v Princeto-nu, New Jersey, prosil, ko sem mu razložil delo naše MZA za misijonsko Cerkev po celem svetu, če bi mogel vsaj malo pomagati našemu novemu la-zaristovskemu misijonu v Ukrajini, v mestu Kharkivu, ki ga od leta 1995 vodijo trije mladi lazaristi; dva Poljaka in eden Slovak. Kdo bi pred leti sploh sanjal, ko se je Stalin norčeval z vprašanjem, koliko divizij premore papež v Rimu, da bomo lahko še živi pomagali širiti vero dejavno v Rusiji in Ukrajini? Pri pobožnostih s Čudodelno svetinjo pride sedaj v cerkev okrog 80 Ukrajincev. Daši v misijonu ni Slovenca, bomo z veseljem poslali tej skupini vsak dar, ki bi ga kak MZA dobrotnik zanje daroval. Morda med starejšimi rojaki, ki so dolga leta sanjali o panslavizmu ali morda celo Zgoraj je slovenska smučarska reprezentanca, ki ta teden sodeluje na svetovnem prvenstvu v italijanskem Sestrieru. Od leve proti desni — v zgornji vrsti: Matjaž Vrhovnik, Jure Košir, Andrej Miklavc in Rene Mlekuž; v spodnji vrsti: Nataša Bokal, Mojca Suhadolc, Špela Bračun, Katja Koren in Špela Pretnar. Po hudem padcu v Gortini d’Ampezzo si je smučarka Urška Hrovat, ki je sicer veliko obetala, poškodovala sprednjo križno vez desnega kolena. Operirana je bila v Avstriji in ji je sezona konec. Operacija je pa baje uspela in tako meni Hrovatova, da bo zmožna tekmovati na zimskih olimpijskih igrah prihodnje leto v japonskem kraju Nagoja. Menda bo mogla že čez dva meseca na sneg. podpirali in oboževali komunizem. Da študira ta leta v Padovi mlad jezuit iz ameriške družine naših rojakov, ki gre prihodnje študijsko leto nadaljevati študije za eno leto v Rusijo. Molimo zanj, da vztraja, saj je v svojem poklicu zelo srečen. Da sta članarino za 1997 med Prijatelji radia Ognjišča poravnala tudi Viktor in Nežka Tominec. Da so vsi škofje iz Kenije, Ruande in Ugande, kjer smo dolga leta podpirali domače bogoslovce, takoj odgovorili na moje nedavno vprašanje, če še želijo pomoč, in vsi prosijo zelo iskreno, da pomaga MZA, kolikor more. Samo nadškof iz Malavija še ni odgovoril. Je pa njegov nadškofijski voditelj za poklice pisal v decembru 1995. Da smo dosedaj v škofiji Butare, Ruanda, dobili že sedem dobrotnikov in prosimo Boga in kako plemenito dušo, pomagati nam še pri osmem diakonu. Da smo iz škofije Sunyani, Gana, prošnjo dobili za štiri diakone in smo našli že dobrotnika za enega iz Slovenije. Za tri še Boga prosimo in upamo. Da je eden škofov iz Kenije vprašal, koliko bi jih mogli prevzeti in še nismo na vprašanje odgovorili, ker čakamo in upamo na nove dobrotnike. Da je National Seminary Ggaba, Kampala, Uganda, poslal 12 imen od letošnjih 27 diakonov, ki bodo letos ordi-nirani in so iz cele države Ugande, iz mnogih škofij. Skušali bomo pomagati čim večim. Zavisi pač od NAS VSEH v ZD in Kanadi. Korajža velja! nas je v lanskem maju v Sloveniji papež pozval. Rev. Charles Wolbang CM St. Joseph’s Seminary 65 Mapleton Rd. p.o. Box 807 Plainsboro, NJ 08536-0807 Telefon: 609-520-8839 Fax: 609-452-2851 KOLEDAR MAREC 2. — KSKJ društvi št. 25 in 162 sponzorirata golaž s polento kosilo v dvorani sv. Vida. Serviranje od 11. do 1. pop. 9. — Slov. šola pri sv. Vidu postreže s kosilom v farnem avditoriju. Serviranje med 11. dop. in 1.30 pop. 9. — Dramsko društvo Lilija Progressive Slovene Women of America proudly announces the Fourth Edition of Treasured Slovenian and International Recipes Name........................................... Address....................................... City/State/Zip................................. Number ordered______($15.00 + $3. S/H each book) (in U.S. Dollars) Make checks payable to “PSWA COOKBOOK” Mail to 15335 Waterloo Rd., Cleveland, OH 44110 poda igro v Slov. domu na Holmes Ave. Pričetek ob 3h pop. 16. — Federacija Slov. narodnih domov priredi letni banket v SND na St. Clairju. APRIL 5. — Tabor DSPB priredi spomladanski družabni večer z . večerjo in plesom v Slovenskem domu na Holmes Ave. 12. — Pevski zbor Jadran ima spomladanski koncert v SDD na Waterloo Rd. Igra Fred Zi-wich orkester. 13. — Kr. št. 2 SNPJ ima Super Button Box Bash 16 v SDD na Recherjevi ulici, od L do 5. pop. 15. — Izredno: Koncert svetovno znane pianistke Dubravke Tomšič v dvorani Severance Hall v Clevelandu. 19. — Slovenska šola pri sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 6.30 zv. 19. — Primorski klub prireja »Primorski večer« z večerjo in ! plesom v SND na St. Clair Ave. 26. — Pevski zbor Zarja ima koncert z večerjo in plesom v SDD na Recher Ave. 27. — Klub upokojencev St< Clair Ave. ima večerjo v SND na St. Clair Ave. MAJ 3. — MePZ »Emil Adamič« iz Ljubljane ima koncert ^ SND na St. Clair Ave. 25. — Društvo SPB Cleveland sponzorira spominsko sv. mašo ob 12. uri pri Lurški M3' teri božji na Chardon Rd. v Euclidu. JUNIJ 14. in 15. — Tabor DSPB ima spominsko proslavo pri Spominski kapelici na Slovenski pristavi.