Št 27. V Ljubljani, pondeljek dne 8. februarja 191». Leto M. 11 Izhaja rttfcri nedelj In prazhlltov vsak dur popoldne. CrefaUtre ta ■»ramiltv* * it, FraoBStateki obe* štev. 6, k rad*!*. ;• tiskarna. Karečnlna K tl’—, sa : po pošti ■ dostavljanjem na doni tx celo leto K <2 —, arpdl let* a ietrl leta t 10-60, »a mesec k 3-60. Za Nemčijo celo leto K 40, u ostalo tujino in Ameriko K 54. lnseratl: Enoatopn* petit vrstica' 30 v,s pogojen prostor KI*—; razglasi taposlano vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovora primeren popust Reklamacije aa list so poštnino prosto. Posamezna Številka 20 vinarjev. , Uredništvo in upravništvo „Napreja“ imata telefonsko »vezo štev. 312. Boljševizem. Daries, Ro se na Ruškem iti v Nemčiji vršijo bratomorni boji socialističnih kril, ki so ši obe o končnem ciljti socializma: udejstvitev socialistične družbe popolnoma edini, šj mora vsak iriteligent, zlasti pa tudi vsak socialist rešitf popolnoma jasno vprašanje socialistične taktika Vseslovenska socialno demokratična konferenca v Ljubljani je dne 19. t. nr. odklonila boljŠeviško takt.ko s tbm, d« fi sprejela sklep’: »V pollfičnetri ozirn smo republikanci in stolimo na stališču političnega demokratizma s svojim večinskim načelom in parlamentaričnlm sistemom, odklanjamo pa v dnevnem boju vsako nasilje manjšino proti večini.« S tem se je stranka v sedanjem važnem zgodovinskem trenutku priznala k načelu evolucije, no da bi se~ vcda zavrgla za vedno iri povsod rcvolučnega načela, kf i° in ostane vedno potrebno kot zadnjt člen evrilučnega' dela. Le redkokdaj se gospodujoči razredi odpovedo bres sile privilegijem,- ki jim jih je podeljevala gotova državna oblika. Oni nikdar nočejo uvideti, da so postali nekulturni in protikulturni, da no reprezentirajo ljudsko volje,-in da imajo le manjšino na svoji strani. Zato mora biti vsaka politična stranka in mora biti zlasti revolucionarna socialistična stranka, če naj izvršuje svojo kulturno misijo na način, da. ne gredo v Rvar kulturne energije, vsek-dar pripravljena, vreči ob ugodnem političnem trenutku, stare malike z oltarjev. Seveda mora najprej ugotoviti, da ima ona večino, kor bi bilo Sicer vse delo negospodarsko: z oltarjev vržene malike bi množica zopet postavila mt oltarje. S tem pa bi bilo izgubljeno delo razvoja tri preokreta: Sč-lc ko se jfc politični stranki posrečilo z miriirni političnim, gospodarskim in kulturnim d6-lont preobraziti notranjega človekd, ko jč vcepila večini Ijiidštva inf njfcnrtii političnim stremljenjem odgovarjajoči svfcfovftt nazor, še-le takrat laffko z nasilnim činom ovrže s prfcšola sfarfc malike. To pa tridi s popolno gotovostjo. SčVOda gredo pri taftitf nasilnih činih tudi V- Izgubo enef-žijfc, toda te izgubfc so manjše, nfcgo one, ki bi nastale, ako bi st pustil stari politični sištčm še dalje v veljavi in Sf s«r čakalo tako dolgo, da sfc posteči faktični večini preobraziti tudi manjšino, ki ima politično moč v rokah, v toliko, da se mora slednjič sama odrfcči privilegijem. Mi sf moramo biti tudi čisto na jasnem, da zahteva socialistična republika, ki je politični, gospodarski In kulturni cilj socialističnega proletariata, globokega čutiva demokracije, ki temelji na etiki in humaniteti. Socialistična republika jo mogoča le pri zelo razviti demokraciji, tam, kjer je vsak posameznik večine prežet » Klobokim demokratičnim čutom, s čutom odgovornosti družbi za vsako politično dejanje, s čutom in zavestjo, d® Je blagor ljudstva njegova vodilna nit pri političnem delu. Dokler nimamo tako družbe, je dolžnost socialistov, Ustvarjati jo. Dvbmini, da bi inieia sedanja Rusija in Nemčija v ljudstvu že dovolj etičnih kakovosti, ki bi edino mogle Zajamčiti obstoj socialistično republike. Taktika boljše, vikov kaže na to, da nima ruska družba šo dovolj etičnih prvakov. Če bi so pa motili iri če bt ruska revolucionarna družba vzpostavila sociallstičrto republiko z vsemi ujetifmi političnimi, kulturnim In gospodarskimi posledicami, potčm pe pa ona izvršila najvččje zgodovinsko delo, delo, za Roje niso nobene žrtve prevelike. Rusiji ^ morale v doglednem času slediti vse državfc. — Vsekakor so oni narodi, kf imajo manj političnih re-v°h»tij, srečnejši od onih, pri katerih se udejstvujejo po-pl&tt preobrati z nasiljem. Angleži so mojstri v politiki, kitični modrosti Angležev se je posrečilo ustvariti ne-j ako svetovno nadvladje. Citai sem te dni knjigo Ed-j ‘Vard A. Freeman: The growth of the english constitu-j ’'°n (rast angleške konstitucije). Pisatelj nam slika v niigi razvoj politične zgodovine angleške države in kaže 'udi na razlike političnega udejstvovanja pri Angležih in 1 rugih narodih. Vsa politična modrost Angležev obstoji , 1 r,,vno v tem, da so oni edini pokazali sposobnost, spregati oblike političnih institucij v smislu spremenje-gospodarskih, socialnih in kulturnih razmer. Poll-'t-ua zgodovina Angležev ne kaže skokov, pti njih se ^rsi razvoj iz ene oblike v višjo docela organično in '-uto tudi z najmanjšo izgubo kulturnih eneržij, torej na 'ujbolj gospodarski način. Zato je pa tudi dolžnost Ju- goslovanov, kot malega naroda, ki občuti vsako izgubo eneržije bolj nego vfcČji narodi, učiti se politike od An-glfežfcv. Irt anglfcška politična taktika ic eVolučno delo. Zato pa je tudi čisto gotovo, da se inta ravna Angleška najmanj batf brilJŠfcvizrita. Dr. Škapin. Poglavje o boljševizmu. Poznavalec ruskih razmer nam piše o ruskem boljševizmu. Priobčujemo dopis, ker želimo, da bi se ta pojav presojal objektivno: Čudili se bodete. No, vseeno jo resnica! Z elementarno šilo se razširja med ljudskimi milijoni novi nauk o zveličanju siromakov in trpinov na zemlji, nauk in no toliko železna sila, t. j. ruski boljševizem. Ko so boljšeViki premagali Kerenskija, vzeli glavni stan Šela generalnega štaba Duhonina, zavzbli Kijev, Odeso, Novo-Cerkašfc, start kozaških atamanov, jfc bilo to v prvi vrsti delo idejne propagande, a ne sile, četudi brez krvi ni bilo. Par tisoč borcev* ki so bili v prvi vrsti agitatorji, so podjarmili stomilijonske valove Rrtšije. Ne govorite, da Je ruski boljševizem delo ricmšfcega kapitala, ali pa »nacionalnega židovskega duhi. BolJŠfcVizem in vsa anarhija ruske revolucije je delo sloVarisRe duše, duše ruskega rnožika in rabočoga. Spominjam se* kako trpko je pisal »Journal de Petrograd«, glasilo francoskega poslaništva v severni stolici, ko sta prvikrat po padcu Kerenskija poročala~na sjezdu sovjetov Ljenin in Trockij: »Ne trdite, da ste samo internaciona-listi in nič drugega. Isto kot vse druge ruške struje, imate tudi vi boljševiki — panslavističen program: program zveličanja celega sveta V idejah ruskega naroda. To je ista ponavljajoča se ideja ruskega mesijairstva, katera' se pojavlja pri Dostojevskem in Tolstoju, samo v drugi obliki«. Priporni n jarh, da ie tudi Kerenskij .zamišljal nekaj podobnega. Ko je navduševal rusko vojsko k junijski ofenzivi žalostnega spomina, je govoril vojakom: »Na svojih bajonetih ponesete svobodo ruske revolucije v zemlje absolutizma in kapitalizma!« Kerenskij pa se jfc motil v tem, ko je mislil, da je oroŽJfc rusftfcga naroda bajonet, a’ ne — idejrtf Prvrt mišfcl ruškega naroda, ftb se Jfc ofrešel carizma, to tisočletne kurstelfc duha irt telesa, jfci bila: »Konec vojne! Vsi dfclavni ljudje smo bratjfc!« Boj za in proti vojni je bil odločilen za zmago boljševikoV nad socialisti-soglašatelji. Ruski narod je pustil rajše, dal se zruši ogromna stavba ruske države, kot pa bi se moral še vedno naprej boriti s svojim bratom in sotrpinom, ki jo pripadnik drugega naroda. Misel, da mora ideja člo« veškega bratstva prodreti kljub vsem monarhom in kapitalistom mod izkoriščanimi sloji celega sveta, mu je bila ogromna moralična opora v tej strašni situvaetji razpada iriataške Rusije. Boljševiki z vsem svojim Žim-mervaldskim internacionalizmom takrat niso predstavljali nič drugega kot vsakdanjo misel ruskega preprostega človeka. Govorite o NVllsonovih načelih sariioodločbo narodov in pri tem »Slovfcnski Narod« zniagonosno poroča, da \Viison priznava Italiji samo Trst in ne Dalmacije. Vf pa rte Vestfe, kdo Je prvi spregovoril odločilno besedo o svobodi malih narodov. Bila je to ruska reVolu-cija! VI tudi ne veste, kdo je prvi praktično izvedel to' idejo, ko Je dobil vlado v svoje roke: to SO bili ruski boljševiki I Kako so takrat plakalf ruski nacionalisti in kadeti: Svjataja Rus pogibajet! NO, ruski narod je izvedel to misel brez ozira na nje, on je dokazal praktičnemu Amerikancu, da je ta ideja neobhodno potrebno orožje proti avstro-germanskemu imperializmu, dri je ta ideja tudi mogočno sredstvo Ameriko proti razdvojeni Evropi. In vi, šentflorjanski patrijotje, hvalite danes VVilsona in pljujete rusko revolucijo in boljševizem. »Zemlja in volja!« to geslo so si napisali socialni revolucijonerji na svoj prapor. Oni pa so utonili v svojih večnih komitejih in metingih. Narod sam jo razdelil zeinljo pomeščikov- graščakov revolucionarnim potom in boljševiki so to dejstvo po oktobrskem preobratu samo sankcijontrali. Razdelitev velikih posestev med delavni narod pa sprejemajo v svoj program vse količkaj moderne vlade, ako Izvzamemo v socialnem oziru globoko reakcionarni zapad Evrope, katerega pa šele čaka strahoviti potres vsled naraščajočih idej revolucionarnega slovanskega orijenta. Odvzemite vojnim dobičkarjem carske Rusijo (katerih ie bila neštevilna množica), kar je narodovega. Socializirajte Vfcledbrriffc, ne’ Odplačujte' vojnih posojil čuten ti nhn kapitalistom, odprdvftfc tafrio dfplbmacijo irt razširite fdfcje rrtritffcrrffc rriške šočialrtfc svobodfc rtiča' cfcltm svetom, to šo' nričfcta, za katetri še' bfcrfc praktično bOljševiKt, katera pa tridf odobraVd rnšRf narod. Uštva-rttfc rta zfcmlji sričfalni tSJ tako, da ne bo več na eni strani Rripitattstai-brtržuja, kf pije krf narodu iri še na labfck način debfcir, iri na drugi str arij tfpInri-proTetarca, kf predstavlja šarrtd »tfcmriri iti rifezrclo« in zato brfcz-ptavrto mSšd’. AkO ima jBuržuj 10’hiš, naj mu jih od-vzafrtfc držaVa' dfcVfct rti prfcsftrbi stanovanja reVfcžfcm, ki so brez strfche. KotoSrtlrtfc banke iri Vfcfetfgovlna naj ne bodo več orodjfc Izrabljanja, tčmveč rtuj poštančjo v držaVnih rokah Vir fjcfdskfcga' blagostanja. Proletarfcc pOzrta šatno črto ifOrrioVfrio, in to jč nje-gova socialistična domovirta, za' Katero je pripravljen žrtvovati Vse. Ruskj kmfct iri' dfclarVeč izvafatri švoio voljo pOtom kmfečkih iri delavskih sVfctoV, Katfcre volijo v vsakem kraju vsj defrivčt irt izkoriščanj sloji. Čfcntralnf Svet v Moskvi frrtennjo Vlado, t. .1 šVfcf natodriih Romi-sartjev. Zakonodajna organa sta' fceritralrff Izpohriteljni komite rn pefijOcFrčnl sifczdi Sovjetov. Krtpitafšt ninia be-šed.i. On je parašit človeške cftnžbfe, zato nima mesta med proičtafijatom. Izbruh ruske revolucijo jfc podoberi izbruhu vulkana. Nakupičilo so je slišRoirt mnogo erfergijfc v tem narodu bodočnosti iri prodVestrfikt tfc burjfc so rriškl geniji 19. stoletja. Ruski narod vfc dobro, da bo njegov titanski boj za socialno osvoboditev čloVfeka brezuspešen, ako ne prodro njegove Ideje v celem sVetu. Zato žrtvujejo Rusi sedaj vse, da prepoje s svojini fcVamgelijem vfcs svet Ruski agitatorji se pojavljajo po Vsfcm svfctu: sedaj v Berlinu, sedaj v Budimpešti, Švici, Italiji, sedaj v južni Ameriki. Oni naznanjajo burjo in Vihar: »Ne s I kompromisi z buržuazijo Irt cincanjem, temveč v nepre-, stanem boju in naporu si boste Osvojili svfct Kapitaii-i zem ima mogočna^ sredstva, da obdrži ljudsko dušo pod kuratelo, malomeščanstvo Je prestrahopetno, da bi se poprijelo revolucioriafnih metod; za to pa, kar vas Jfc neustrašenih borcev, idite naprej vi, brez ozira na-levo in desno«. To je boljševistični načini boja. V Moskvi obstoje pri centralnem sovjfctu sekcije Vseh narodov sveta, kjet še pripravljajo' učenci boljševizma na švoj bodoči pohod. Obenem Jfc pri trfc&ri poinfšlfti, Rako silno je vplival bolJŠeVizem rta dVa mibjbrtri vofriih VjetniRov raznih nacij. Boljševizem jc darffeš idejno najšilnejša svetovna struja. On odgovarja najbolj razpoloženje nediscipliniranega irt anarhičnega slovanskega duha* ki ifc pa obenem Silen po sVoJi dušfcvrii pofener. Drugi narodi so so že predeč vdati materijatizmn vsakdanjih potreb, oni so že prestari, da bi sc borih zri prenovitev sveta. Ruski človek pa jfc nasprotno sanjač, idealist, človek velikih eksplozij in požrtvovakiostt Dfcšti grozot jfc pririeslri s seboj ruska revolucija; ne zanikaVamF: malo je še šol v obširnih planjavah sarmatskih. blo, nikjer in toliko duševnosti iri idealizmu kot med narodom slavjansklm. Irriejtc tako ali drugačno rrinenje o praktični izvedljivosti boljševfških riaČel, iri ne blatite šlovanšKega duha tako, kot to delajo naši meščanski lišti. Razglas glede poštnega, brzojavnega in telefonskega prometa. I. Zrt rifcoRupirano sloVenšKo oižfcmfjfc Jo odprt veš poštni profnfct, brzojavni irt tefčforisKi, kriRof jfc obstojal 1. oktobra 191K Tudi glfcdfc pristojbin Velja šfc naredba trgovinskoga ministrstvri z dne 3. aVgustrt 1918, poštni iri brzojavni naredbenik štev. 4Z, teta 1918. Za vsak paket je potrebna prisebna spremnica. II. Poštni, brzojavni m telefonski promet š Hrvaško-Siavonijo, (razen okuptrarifc Reke); z Dahnacijo (razen okupiranih delov) in Bosno in Hercegovino je upostav-Ijeu v istem obsegu in proti istim pristojbinam kakor za neokupirano slovensko ozemlje. Tudi glede kartiranja veljajo predpisi za tuzemstvo. Poštni promet s kraljevino Srbijo jfc odprt samo s Belgradom za pisemsko pošto in za denarna pisma. Poštni paketi za Belgrad se morajo nasloviti s popolnim belgradskim naslovom na poštni urad Zemun-poste re-sfante. Poštni urad Zemun dojavlja s pošto take pakete strankam v Beograd, katere morajo same prihajati po Stran 2. take pošlljatve v Zemun. Nakaznični promet s Srbijo še ni odprt Privatne brzojavite in telefonski razgovori so dovoljeni samo za Beograd in z Beogradom. Uradne brzojavke sprejemajo pa se tudi za ostalo Srbijo. III. Poštni promet v Nemško Avstrijo je dovoljen v polnem obsegu po sledečih pogojih: 1. Pisma (največja teža do 250 g, vzorci do 350 g) za Nemško Avstrijo so podvrženi cenzuri 'n se morajo zato oddajati odprta. 2. Denarna pisma iz Nemške Avstrije so prepovedana, ker je uvoz bankovcev prepovedan. 3. Nakaznični promet Je dovoljen kakor poprej. 4. Promet s paketi Je dovoljen. Ker Je izvoz živil prepovedan, se morajo paketi oddajati odprti in če vsebujejo živila, mora bfti priložena izve znica politične oblasti. 5. Poštni nalogi so dovoljeni. 6. Brzojavni in telefonski promet je dovoljen, a poštni uradi morajo paziti, da ne odpravljajo brzojavk in ne dopuščajo telefonskih razgovorov, kateri so v škodo naš! skupni državi. 7. Promet s poštnim kranilničnim. uradom traja samo še do 31. januarja 1919. Stranke morejo raz-polagati tudi po 31. januarju s svojim denarjem, ki ga imajo vloženega pri poštno-hranilničnem uradu na Dunaju, toda naročila glede svojega denarja morejo dajati odslej samo pismeno. Tako dopisovanje po 31. januarju ni več prosto poštnine. Poštno-hranilnični urad na Dunaju pa pošilja strankam odpovedane zneske ali s poštno nakaznico ali pa, če so člani našega novega čekovnega urada v Ljubljani, po tem uradu. Vplačila za poštni hra-nilnični urad na Dunaju se ne sprejemajo po 31. januarju 1919; stranka pa taka vplačila lahko vpošlje s poštno nakaznico, ali pa, če je član našega čekovnega uradi v Ljubljani, lahko nakaže od svoje imovine pri tem uradu razpoložljivo svoto poštnohranilničnemu uradu na, Dunaju. Plačilne nakaznice poštno-hranilničnega urada nti Dunaju s pečatom (rdeči pečat levo spodaj na nakaznici* z datumom do vštetega 31, januarja 1919 morajo se izplačati, ako so prišle: tudi šele po 31. Januarju 1919. IV. V Istem obsegu in po istih pogojih je dovoljen tudi promet s C-ehoslovaško republiko. V. Glede prometa ? ostalim inozemstvom (tudi s Poljsko, Ukrajino in Ogrsko) še niso dovršeni dogovori. Raditega poštna uprava ne more sprejeti za navadna pisma v te države nobenih garancij; da pridejo na svoj cilj, Priporočena pisma, paketi in denarne pošiljaive j>a se za te države še ne sinejo sprejemati. Politični pregled. = Ameriška komisija na Koroškem. Celovec, 1. (Lj. k. u.). Tiskovni urad koroškega deželnega odbora poroča: Ameriška misija je obiskala najprej Velikovec,- kjer jo je nemško prebivalstvo iskreno pozdravilo, iz Celovca ie v torek obiskala Kotmaro ves, Grabštajn, se peljala do mostu v sv. Ano in nato po ovinku nazaj v Celovec. V petek je obiskala Vitrin je, Hodiše, Škofiče, Loga ves in Vrbo. Prel^o Beljaka in Podkloštra se ie peljala ameriška misija do italijanske demarkacijske črte. Ameri-kaiici so govorili s številnimi ljudmi, na katere so slučajno naleteli po cesti, kako sodijo o razmerah. Deputacij niso sprejemali, razen v Vrbi, škofičah je polkušal župan, izraziti želje prebivalstva v zrnislu jugoslovanske majniške deklaracije od 1. 1917. = Živila v Italiji, za B.aikan. Pariz, 1. febr. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tiskovni urad poroča: Z Balkana prihajajo vesti,-da je beda na Bal-, kanu veliko večja, kakor kje drugod v Evropi. Vsled tega odpotuje misija ameriškega Rdečega križa na Balkan, da najde način za mednarodno pomoč.. Zato se bodo za Balkan porabila v Italiji nakopičena živila/ ■ - — Reka in švicarski listi. Z velikim zadovoljstvom konštatuje »Giomale d’ Italia«, da so švicarski listi, ki so prej toplo zagovarjali aspiracijo Jugoslovanov do Reke, izpremenili svoje mnenje, odkar so njihovi dopisniki obiskali mesto. Zagrebški listi napadajo vsled tega reške narodne kroge, ker niso znali primerno informirati korespondentov, dočim se Italijani poslužujejo vsake prilike, da poudarjajo italijanski značaj mqsta. Tako n. pr. so na dan sv. Sebastijana z latinskimi pesmami bile intonirane hrvaške, . kot doslej običajno. Italijani so začeli- mrmrati in. končno je nastal tak nemir, da je marala odpasti hrvaška propoved. K temu moramo pripomniti, da važnosti propagande tudi pri nas še nismo dovolj razumeli. Vedno in povsod bi morali — in če ponavljamo tisočkrat — poudarjati, da se gre za naše življenske interese, za čisto slovenske kraje, brez katerih bo naš narod ostal narod beračev, navezan za vedno na tujo milost in dobrohotnost ! Nimamo nujenjšega posla sedaj, kot informirati javnost in inozemstvo v tem pogledu!‘P. P. ==' Dogovor glede zamenjave blaga med Nemško Avstrijo' in Jugoslavijo. Dunaj, 31. januarja. (Lj. k. u.) ČehosloVaški tiskovni urad poroča: Po dogovoru glede izmenjave 30 va- ______________ naprej. _____________________ gonov soli za moko In fižol so dovršene prve kompenzacijske pogodbe z Jugoslavijo, in sicer z vlado SHS v Ljubljani; na obeh straneh se dela za izvršitev. — Ukrajina je poslala Poljakom ultimat. Praga, 31. (Lj. k. u.) Brezžično) Kakor poročajo, je odposlala ukrajinska vlada po proglašeni združitvi vzhodne Galicije z Ukrajino v Varšavo ultimatuin, v katerem zahteva, da se Poljaki takoj umaknejo z ukrajinskega ozemlja. V nasprotnem primeru nastopi med Ukrajino in Poljsko vojno stanje. = Priprave za nemškoavstrijsko narodno skupščino. Dunaj, 31. jan. (Lj. k. u.) Čehoslo-vaški tiskovni urad poroča: Ustanovna na- rodna skupščina se sestane najkasneje 4. tnarca. Na dan otvoritve bo po poslovniku predsedoval seji starostni predsednik. Volitev treh predsednikov skupščine bo po pogajanjih s strankami dne 6. marca. Nekaj dni pozneje, nemara 11. marca, bo volitev in namestitev novega državnega sveta. Novi državni svet bo izdelal vladni program in namestil državne tajnike. Ob tem bodo poverili sestave kabineta osebi imenovani po državnem svetu, ki bo predložila državnemu svetu svoje predloge. = Preporno vprašanje med Poljaki in Cehi rešeno. Pariz, 31. jan. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tiskovni urad poroča: Preporno vprašanje med Poljaki in Cehoslovaki je konferenca povoljno uredila. Velesile smatrajo to zadevo za opravljeno. Konferenca je sklenila, da se s četami zasedejo preporna ozemlja. O industrijalnein ozemlju bo odločila mirovna konferenca. . = Italija ne odstopi od londonske pogodbe. C u r i h , 31. (Lj. k. u.) Cehoslov, tisk. urad poroča: Glasom vesti iz Pariza sp vsi poizkusi, odvrniti Italijo od londonske pogodbe, ostali na to, da so le vsled londonskega dogovora sprejeli odgovornost za vstop v vojno in da bi sprememba londonske pogodbe neugodno, upli-vala ne samo na njihova, temveč tudi na še višja mesta. Italija bi bila prej pripravljena za koncesije Nemški Avstriji kot pa Jugoslaviji, in vztraja posebno na svojih zahtevah po Jadranu. = Turinski socialisti se strinjajo z Bisso-latijem. Split, 31. jan. (Lj. k. u.) Jugoslovanski dopisni urad porčoa: Turinski odsek zveze italijanskih socialistov je sklenil rešolucijo, v kateri naglaša, da se popolnoma strinja z mišljenjem Bissolatijeviin in upa, da bo konec vsemu militarizmu ih irpperijaltzmu in da se bo novo življenje zgradilo na Wilsonovih idejah. — Načrt o zvezi narodov na vidiku. Berlin, 31. jan. (Lj. k. u.) Glasom Dun. kor. urada poročajo večerni listi iz Haaga: Končnoveljav-ni načrt zveze narodov bo prejkone formuliran še preden odpotuje Wilson. — Kakšna bo zveza narodov? Bern, 1. (Lj. k. u.) »T imes« pišejo, da so korespondenčni krogi nastopnega nazora o zvezi narodov: Zveža narodov zavzema v programu konference prvo mesto. Pomenja varstvo za teritorialno nedotakljivost, svojih članov, progresivno zmanjšanje oboroževanja, nadzorstvo med zasebnimi podjetji oboroževalne industrije, organizacijo prisilnih sredstev zoper narode^ ki bi samovoljno hoteli motiti svetovni mir, in odpravo tajnih zvez. = Mednarodni soc. kongres v Švici o krivcih vojne. Z e n e v a, 31. (Lj. k. u.) Glasom če-hoslov. tisk. urada poročajo listi, da so francoski socialisti poostrili svoje zahteve, da se vsi povzročitelji vojnih grozot, tudi eptentni, kličejo na odgovor. Socialistični kongres v Bernu bo prejkone sprejel tozadevne sklepe in jih predložil mirovni konferenci. = Promet med Francijo in Švico. Pariz, 31. (Lj, k,. u.) Agence Havas poroča: Z ozirom na zopetno zasedbo Alzacije-Lorene po Francozih priobčuje današnji uradni list naredbo ministrskega predsednika, da od 1. februarja v naprej velja za to ozemlje francoski obmej-no-carinski tarif. S tem je vzhodna meja proti Švici zopet coprta. Promet z Nemčijo ostane seveda zaprt, izvzemši v onih izjemah, ki so bile objavljene pred kratkim. = Boljševizem pospeši mirovna pogajanja. Berlin, 1. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Glasom vesti iz Pariza je Pichon včeraj izjavil v odseku zbornice, da zavezniki ne prikrivajo boljševiško nevarnost, ki se v Nemčiji vedno bolj širi. Vsled tega je mogoče, da bodo zavezniki privolili, da se mirovna pogajanja začno že prej. = Rumunija zopet mobilizira. Beni, 31. jan. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tiskovni urad poroča: ______________________________________ - Stev. 27. Rumunsko poslaništvo v Bernu naznanja, da rumunska vlada zopet mobilizira, in sicer letnike 1872 do 1897. = S seje med zavezniške komisije. Pariz, 1. februarja. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča uradno : Predsednik Wilson, ministri Anglije, Francije in Italije ter zastopniki Japonske so se včeraj ob 3. popoldne sestali k seji-Zaslišali so zastopnike velesil, ki tvorijo med-zavezniško komisijo, določeno za Poljsko. Sporočili so jim svoje nazore, ki so si jih ustva-1 rili, potem ko so zaslišali zastopnike Poljske in Čehoslovaške republike glede obratovanja v industrijskem okolišu tešinskem. Na podlagi , poročila, ki sta ga v imenu svojih tovarišev podala N.oulans in Botha, so ministri zveznih držav sklenili, odposlati zastopnike v Tešinj, da zagotove v sporazumu s Cehoslovaki in Poljaki mirno obratovanje v tem okolišu, dokler mirovna konferenca ne reši prepomega vprašanja. Delegati so nato poslušali izvajanja romunskih in srbskih interesov in pravic do te-mešvarskega Banata. Rumunsko vlado sta zastopala Bratianu in Nisi, srbsko vlado pa Ves-nič, Pašič in Trumbič. = Posvetovanja o kolonljalnem vprašanju. Pariz, 31. jan. (Lj. k. u.) Glasom Dun. kor-urada poroča Agence Havas: Kcmite 10 za- stopnikov velesil je v četrtek v obeh sejali razmotrival kolonijalna vprašanja. Razgovor se je sukal na podlagi Wilsonovega predloga. Lloyd George je izjavil, da se je angleški vojni kabinet v včerajšnji seji pridružil teoriji Wilso~ novi. Zastopniki dominijonov so proti tenitf energično protestirali. Naposled se je dosegel ta sporazum: Ako prebiva v nekaterih izmed teli pokrajin dovolj civiliziranih ljudi, ki morejo zlasti izraziti se o svoji bodoči vladi, in ako resnično morejo vladati sami sebe, bo zveza narodov uresničila njih želje. Zlasti Arabija in Mezopotamija se navajata kot primera, kjer bi bilo to mogoče. Taki narodi morejo izraziti svojo voljo, da pridobe svojo narodno i neodvisnost, ali pa da hočejo živeti pod protektoratom te ali one velesile. V teh primerih bi se zveza narodov s tem strinjala, v primerili pa, kjer bi narodi ne bili zmožni, da bi se sanii vladali, bi zveza narodov izvolila ono državo, ki bi bila spričo geografske soseščine ali iz kateregakoli drugega vzroka najbolj sposobna, prevzeti to upravo. Ta država bi jela poslovati pod gotovimi garancijami, ki bi jih določili mirovna konferenca in zveza narodov. Te garancije bodo za razne dežele različne, primem*-krajnim pogojem in primerne velesili, .izbran* za mandatarja. Soglasno so uredili vprašanj« za.afričanske kolonije in za kolonija na dalj-njem vztoku po nekakšnem status quo. Osta-, nejo naj pod vlado sedanjih okupacijskih držav, dokler se ne udejstvi zveza narodov. Karl se tiče azijske Turčije, bo teorija mandata veljala že izza današnjega dne. Cetvorica velesil bo dobila nalog, upravljati to ozemlje. Odbor velesil je tudi od najvišjega vojnega sveta v Versaillesu zahteval poročilo o najboljši uporabi zasednih čet v aziatski Turčiji. Člani preiskovalne komisije, določene za Poljsko; so imeli v četrtek dopoldne in popoldne sejo pod predsedstvom generala Bothe. Zaslišali so zaporedoma poljske in čehoslovaške deltfgate in se potrudili, sporazumeti se z njimi p sredstvih, da se naredi konec krvolitju v tešiti-skem okraju, ne da bi uredili mejno vprašanje.'' Naposled šo aliiranci na povabilo, ki so ga poslali organiziranim strankam ruskim, nalj se izjavijo pred preiskovalno komisijo na otokih Prinkipi, prejeli odgovor.: Vlada v Arhangelj' sku se formalno brani, priti tja, ker se ne mara sniti z boljševiki. Vlada admirala Kolscliaka vsebuje močne, toda manj kategorične pridržke. Od boljševiške vlade še ni dospelo nobeno poročilo. = Pogajanja med Hamburgom in nem-šklm vladnim zastopnikom. Berlin, 31. jan-(Lj. k. u.) Cehoslovaški tiskovni urad poroča: Čete stoje tikoma pred Bremnom. Ponoči sOj bila v Perdnu pogajanja med člani bremenskega sveta ljudskih poverjenikov in poveljnikom čet, odposlanih proti Bremnu. Poveljnik je izjavil, da ima strog ukaz, takoj razorožiti) rdečo gardo. To zahtevo je svet ljudskih poverjenikov odklonil in' pogajanja so se prekinila. = O, tl grozoviti boljševiki! Berlin, 31. januarja. (Lj. k. u.) Glasom Čehoslovaškega tisk- ; urada poroča »Vorwarts«: Berlinski Sparta' kisti in Rusi živahno občujejo na različnih progah; tako se vsaj glase policijska poročila Štev. 27. Verodostojni zaupniki so ugotovili, da so i& Xo\vna po nalogu boljševistov odpotovale tri osebe, da bi sabotirale brzojavne urade na izhodu in da bi umorile njim zopeme voditelje. Baje imajo pri sebi dva milijona, in hočejo peš ali pa s konji preko meje. Vest se potrjuje s tem, da so aretirali podnarcdnika in dijaka, ki je bil v ozkem stiku z boljševiki. Oba sta že priznala, da sta hotela umoriti poveljnika im •druge ljudi. | = Kazen za Viljema in prestolonaslednika. NeWyork, 31. jan. (Lj. k. u.) Jugoslovanski dopisni urad poroča: »Newyork Heraldu« javljajo.iz Amsterdama, da bo nizozemska vlada predlagala, naj bivšega nemškega cesarja do smrti internirajo na enem najmanjših otokov Nove Holandije, kjer naj ostane pod nadzorstvom nizozemskega, 'angleškega in francoskega brodovja. Ravno tako bi moral biti deportiran do smrti tudi prestolonaslednik, vendar pa bi ga bilo treba spraviti na kak drug otok. - V Nemčiji se bo boj Špartakovcev nadaljeval? Berlin, 31. jan. (Lj. k. u.) Dunajski kor. urad javlja: »Achtuhr-Abendblatt« poroča iz Haaga: Po vesteh iz Petrograda je izjavil Joffe, da čakajo nemški komunisti samo, da prekoračijo sovjetske čete mejo, nakar bodo nadaljevali prekinjeno špartakovsko revolu-= Za Radeka 10.000 mark. Berlin, 31. jan. (Lj. k. u.) Zveza za odpravo boljševizma je za aretacijo ali za podatke, ki bi utegnili služiti v aretacijo Radeka razpisala nagrado 10.000 mark. Spurtnkovsku Internacionala. Amsterdam, 1. febr. tLj. k. u.) Glasom čehoslovaškega tisk. urada poroča »Standard«, da se Je v Haagu osnovala pod naslovom internacionala« špartakovska skupina, iz katere naj bi izda stranka špartakovcev za vso Holandsko. = Kako pripravljajo draginjo potom monopola. Ženeva, 31. jan. (Lj. k. u.) Čelioslova-ški tiskovni urad poroča: Anglija in Francija sta v Argentiniji tudi za novo leto kupili žetev, in sicer po tistih cenah, kakor lani. Anglija in Francija prejmeta od Argentinije posojilo 200 milijonov zlatih pez. Po 5 % obresti, odplačno v dveh letih. , = Carigrad zasedla ententa. Carigrad, •31. jan. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Ententne čete so sedaj zasedle vse dele mesta. Mesto Carigrad je razdeljeno v tri dele. Francozi prevzamejo Stambul in Grki del mesta, ki začenja pri Peri, ter Kadikoj. ■ Dnevne vesti. O boljševizmu in boljševiklh bomo priobčili več ■razprav in člankov, ker je javnost popolnoma napačno informirana o tem družabnem pojavu. Zdi se nam potrebno, da slišimo mnenja poznavalcev in teoretičarjev pa tudi praktičarjev, da omilimo nazor, da so boljševiki lopovi in propagandisti grozovitosti. To je potrebno zaraditega, ker so poročila meščanskih listov o boljševizmu res taka, da pripravljajo tla takemu »boljše-| vizmu« kakršnega opisujejo. — Ime države in naše pokrajine. Po naredbi kr. ministrstva za pravosodstvo z dne 5. januarja t. !., št. 115, o nemškem delu za Internacionalo, piavi, da ji je pogubno. Vendar se bo moralo še govoriti o tem. Miiller (Nemec) je za VVilsonova načela. S tem se je seja končala. Ravno sedaj so dospeli Nižje Avstrijci (Fric, Adler, Domes), Cehi (Bcchyne, Tayerle, Hampl; dr. Franke (soc.). Pričakujejo Slovencev in Srbov; tu bo menda Tušar posredoval. Prihodnjič več! Pozdrav! Bern. 28. januarja 1919. J. C. Agitirajte za socialno demokratično časopisje! Stran 3. ...-ni ■ ■ .1 :-------------:---:----* Zadnje vesti. Graški protesti proti mariborskim dogodkom. Gradec, 2. febr. (Lj. k. u.) Dunajski korespondenčni urad poroča: Društvo Stidmark je graško piebivalstvo pozvalo, naj se ob 2. uri popoldne zbere na Freiheltsplatzu, da ugovarja zoper slovenska umorstva v Mariboru. Vsled dogodkov v Mariboru in vsled neprestanih na-silstev in tlačenja, ki ga Slovenci izvajajo proti Nenieem na Spodnjem Štajerskem, do skrajnosti ogorčeno, je piebivalstvo mesta in okolice brez razlike stranke in stanu prihitelo na tisoče, da s tem pokaže, kako zelo sočustvuje s tlačenimi sonarodnjaki na jugu dežele, in da upa, da bodo ententne vlade, ki so prevzele nalogo, da tirede usodo narodov, postopale v . zmislu Wilsonovili načel. Manifestacije se je udeležilo približno 50.000 oseb. Župan Fizia je pozdravil množico in posebno deželnega glavarja dr. von Kaana, ter zastopnike Maribora. Nato so govorili še župnik Grossauer, vodja socialnih demokratov državni svetnik Resel ter v imenu Nemcev mesta Maribora poslanec Wastian. Sp-rejeli so nato soglasno resolucijo, ki so jo poslali dtžavnemu uradu za zunanje stvari in ententnim vladam. Stavka rudarjev na Saksonskem. Berlin, 1. febr. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Rudarji v saksonskih premogovnikih so zaradi odklonitve enkratne draginjske doklade začeli stavkati. V koln-skem okraju grozi nova stavka železničarjev. Tudi v tvornicah cementa na Porenskein je izbruhnila splošna stavka. Sporazum s Hamburgom. Bremen, 2. febr. (Lj. k. u.) Kakor poroča Dun. kor. urad, so bremenski narodni poverjeniki po dogovoru, sklenjenem 2. februarja t. 1. ob 5. zjutraj pripravljeni odstopiti, ako to zahteva državna vlada, oboroženo bremensko delavstvo pa je pripravljeno, orožje in munieijo oddati zbornemu vojaškemu svetu 9. armadnega zbora. Vrhovni vojaški svet velikohamburški, kakor tudi zborni vojaški svet 9. armadnega zbora jamčita za izvršitev razorožbe in upostavitev rednih razmer v Bremenu. Bremenski večinski socialisti in vsi posredovalci ptosijo državno vlado, naj. nemudoma odiiokliče Oerstenbergovo divizijo, ker je svojo nalogo docela izvršila. Oerstenber-gbav divizija je izjavila, da teokm 2. februarja ne bo vkorakala ne v Bremen in ne v Herme-lingen, ako od zunaj v Bremen ne pridejo nove čete. ’• S soc. mednarodne konference v Švici. Bern, 1. febr.»(Lj. k. n.) Glasom Dunajskega kor. urada poroča Švicarska brzojavna agentura: V petek popoldne je bila nadaljnja oficielna seja delegirancev mednarodne socialistične konference pod predsedstvom Brati-tingovim. Sklenilo se je, da se kongres vrši ves teden in da se delegati v soboto razsta-nejo, da se morejo nemški člani udeležiti narodne skupščine. Kongres se otvori v ponedeljek dopoldne. Otvoritveni govor bo imel njegov predsednik Branting. Nemškoavstrljska resolucija za mednarodno soc. konferenco v Bernu. • Bern, 2. febr. (Lj. k. u.) Dunajski kor.' urad poroča: Resolucija nemškoavstrijskih socialistov za mednarodni socialistični kongres se glasi: »Nemškoavstrijska socialna deino-kiacija. ki je že v stari cesarski avstrijski prisilni državi nastopala za osvoboditev in samoodločbo vsen narodov zoper lastno buržoazijo, zahteva zase isto pravico, po kateri sme po VVilsonovcm programu vsak narod sam določiti svojo državno pripadnost in po kateri nobenega naroda proti njegovi volji ne sme sebi podrediti noben narod. Zahteva neomejeno pravico pridružitve celokupnega nemško-avstrijskega državnega ozemlja Nemčiji in zavrača vsak poizkus, strnjeno nemškoavstrijsko ozemlje, kakor Nemško-Češke in Netnško-Južnotirolsko razločiti od Avstrije. Ne priznava niti zgodovinskih, niti ne drugačnih pravic tujh narodnosti do zavladanja strnjenemu in z nemškim jezinovnim ozemljem zemljepisno spojenemu ozemlju. Pravice manjšin, ki so ostale v tujejezičnih ozemljih, se morajo določiti v pogodbah. Nemškoavstrijska socialna demokracija protestira proti poizkusu italijanskega, češkega in jugoslovanskega imperializma, prejudicirati končnoveljavni odločitvi na mirovni konferenci z zasedenjem nemško- 8tran 4. NAPREJ: ata* 0. avsti ijskega ozemlja z oboroženo silo.« — Zastopniki enotne zveze Sudetske dežele so av-šfrijsškiiH' ddfctfutotff fftf šocralfetoV'ški koiife-renCi- brzojavili tako-le: »Prosimo, da še pri konferenci zavzamete ža iiašo pfavibo, vblift v narodno skupščirio; da riam ne bo treba kakor nemim’ sužrjefti gledati, kako se odloča naša* usoda.« Dogovor med Čehi in Poljaki odobren. Pariz, 1. febr. (Lj. k. u.) Glasom Dunajskega kor. urada poroča »Agence Havas« službeno: Zastopniki velesil so se sestali včeraj ob 3. popoldne. Konferenca je odobrila besedilo začasnega dogovora med Cehi in Poljaki, kakršnega so bili delegati velesil predlagali glede tešinjskega ozemlja. Tudi so se določile instrukcije za*medzavezniško komisijo, ki se odpelje na Poljsko. Potem je konferenca zaslišala riunuiiska delegata Bratianuja ter Mi-auja. Bratlanu je podrobno očrtal rumunske zahteve. Prihodnja seja bo v ponedeljek 3. februarja ob 11. dopoldne. Za mednarodno delavsko zakonodajo. Pariz, 1. febr. (Lj. k. u.) »Agence Havas« poroča: Komisija za mednarodno delavsko zakonodajo se je dopoldne sestala k seji. Minister za javna dela je otvoril sejo z govorom, kjer je dejal, da bo konferenca imela nalogo, ustvariti mednarodni delavski temeljni zakon in zagotoviti njegovo izvedbo. Za predsednika (e komisije je bil izvoljen Compers. Angleži so se umaknili blojševlkom. London, 1. febr. (Lj. k. u.) Glasom Du-uajskeag kor. urada poroča vojno ministrstvo /. dne 1. februarja iz severne Rusije: Arhangelska fronta. Boljševiki so 29. in 30. januarja napadli našo postojanko pri Tarasovu, 30 milj severovzhodno Plocerskajc, ob železnici arli-angelskega Vologda. Zvezne čete so bile prisiljene, umakniti se proti severu. Sedaj se nahajajo na črti 20 milj severno Tarasova. Ameriško delavstvo diktira osemurni delavnik. N e vv y o r k, 1. febr. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča: Vodstvo tekstilnih delavskih organizacij je svoje člane, ki jih je približno en milijon, pozvalo, da naj v ponedeljek brez ozira na ugovor delodajalcev uvedejo osemurni delavnik. Razno. * So po smrti nima mira. Truplo Franca Jožefa' niti še sedaj ni položeno v grobnico pri kapucinih, ampak leži še sedaj v tej cerkvi na katafalku. Te dni je vrgel nekdo rakev raz podstavec in rakev je padla na tla, nekaj korakov je odstranjenih s' prvotnega mesta. Jz lega vzroka sta bila cerkev in grobnica za nekaj dni /aprta. — (Pr. L.). Aprovizacija. Iz seje mestnega aprovizacljskega odseka z dne 31. januarja je poročati: Mast se razdeljuje še naprej po okrajih na izkaznice za mast po poi kilograma za osebo. Kilogram 25 K. Vsakomur je na prosto dano, da se glede kakovosti prepriča, predno se odloči za nakup masti. — Aprovizacija kupi še tri Vagone hr-vaškega krempirja. Na razpolago bo vsakomur po ^0 viti. za kg. — Iz Reke dobi Slovenija 100 vagonov ameriške moke, od katere dobi tudi Ljubljana primemp množino. — Pri zadnji razdelitvi moke in fižola so se nekateri pritoževali, da trgovci strankam, ki niso hoteli fižola, uidi moke niso hoteli dati. Tako ravnanje s strani trgovcev je bilo nepravilno. Vsaki stranki je bilo na prosto datio, če vzame fižol, ali ne. ________1 Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petelan. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani._ Zanesljive osebe dobe stalen zaslužek = kot kolporterji. == Zglasiti se je v upravi časopisa „N A P R E J“ Jugoslovanska tovarfta za milo v Spodnji Šiški ima' večjo množinb milnega blaga. TO blago se Bo oddajalo poslej franko tovarna po naslednjih cenah: 20 */,, pralno milo v kos. po 100 p, kora. po —'40 K 30 . „ . - » . „ 100 „ „ „ —60 K 30 , „ „ , „ „ 200 . , „ 1-20 K 38-40 „ toiletno „ , * „ 100 „ „ . 250 K 66 „ milo za britje » „ . 50 , „ , 2'— vK 10 „ milni praSek..................kg „ 250- K Pri naročbah istega milnega blaga v celih zabojih se dovoljuje znaten popust in se v tem slučaju oddajajo milni izdelki franko tovarna po naslednjih cenah: 20 % pralno milo v kos. po 100 g, kom. po — 30 K 30 , . „ „ „ „ 100 „ . „ --45 K 30, , . „ „ „ 200 „ „ . --00 K 38-40 „ toiletno „ „ „ „ 100 . „ „ 180 K 66 „ milo za britje „ ,, . 50 „ „ * 140 K 10 „ milni prašek..................kg , 2 — K Blago se mora plačati n«prej, ker se razpošilja sicer le proti povzetju. Naročila je nasloviti na Jugoslovansko tovarno za milo v Spodnji Šiški. V Ljubljani, dne 20. januarja 1919. Poverjenik za javna dela in obrt: Inž. V. Remec, 1. r. Šlev. 618. gaZg|aSa Po naročilu poverjeništva' za jflVna dela in obrt v Ljubljani bo oddajalo in razpečevalo oskrbništvo državne cinkarne SHS v Celfu neposredno svoje izdelke. Prodajale se bodo: Cinkove pločevini različnih debe osti, čisl el nek in cinkov prab. Vsi dopisi in naročila, katera se K6d6 re* ševala z obratno1 poSto,- naj se pošlljSjbpiav-žarskemu oslfrbništvu SHS v Celjui Naročila se bodo izvrševala točno iri solidno po stalnih cenah proti predp