štev. 42 TRST, petek IV. februvarja I9IO. Tečaj XXXV. IZHAJA VSAK DAN Ml «b nedeljah in praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ste*, se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) ▼ mnogik tebakarnfth v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, št. Petr«, liofltojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Mtai, Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 atot.). OGLAS! 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm, •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p« 20 et. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po <» stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi ^Edinosti". ====== Plačljivo in utoZljiVO v Trstu. ===== Glasilo političnega društva „Edinost'* za Primorsko* V edinosti je moč! NAROČNINA ZNAŠA za eelo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozir.v Vtfoonlna na nedeljsko izdanja „EDINOSTI" atane: za oelo lato Kron 5*20, za pol lata Kron 2-60. Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Gafatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠT BFAN (»ODIN A. Lastnik konsorcij lista „Edinosf. - Natisnila Tiskarna „Edinost* vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica —---Giorgio Galatti štev. 18. - PoJtno-hranilnicnl račun It 841*652. TELEFON It 11-57. DefoucI, uslužbenci c, Rr. javnih ___sKl*_(prostejuke)!___ Podpisana vas vabi, da pridete vsi, katerekoli kategorije, v nedeljo dne 13. t. m., •b 10. uri dopoludne na elo uožen shod, ki se bo vršil v tržaškem „Naroda, domu". DNEVNI RED: Naše stališče z ozirom na odgovor na našo spomenico. Važnost dnevnega reda nas odvezuje vsake nadaljne agitacije. Komur je na tem, da se izboljša položaj uslužbencev c. kr. javnih skladišč, naj prihiti na nedeljski shod. TRST, dne 9. svečana 1910. ODBOR N. D. O. zelo želeti, da pride do zbližanja med Av- je italijansko časopisje moralo pisati tedaj stro-ogrsko in Rusijo, vendar naj bi Avstro-Ogrska svojo dobro voljo za zbližanje pokazala manje s prijateljskimi besedami, več pod presijo piranske irredente, a naše časopisje ni imelo toliko svobodnega dopisnika, da bi bil poročal o stvari. A kakor BRZOJflUNE UESTI. Sklicanje hrvatskega sabora. ZAGREB 10. Novi ban dr. Tomašič je danes dospel semkaj. Za jutri je pričakovati sklicanje hrvatskega sabora, izvoljenega leta 1908, ki se pa do sedaj še ni mogel konstituirati. Takoj po konstituiranju bodo razpisane nadomestne volkve za izpraznjenih 12 mandatov. Nova vlada na Hrvatskem. BUDIMPEŠTA 10. Ogr. bir6 poroča iz Zagreba: Ob 10. uri predpoludne je prišel ban dr. Tomašič s sekcijskima predstojnikoma Chavrakom in Amrušom v poslopje deželne vlade, da prevzame vladne posle. Ob 11. uri je ban zaprisegel oba novoimenovana sekcijska načelnika. Nato sta člena nove vlade prevzela vladne posle. Uradniki oddelkov deželne vlade se predstavijo v soboto. BUDIMPEŠTA 10. Ogr. biro poroča iz Zagreba : lzvrševalni odbor hrvatsko-srbske koalicije bo imel jutri konferenco, da se posvetuje o novoustvarjenem položaju v Hrvatski ter o delovanju stranke v saboru. OGRSKA. BUDIMPEŠTA 10. Ogr. biro poroča: Člen magnatske zbornice baron Dezider Pronay je danes popoluane posetil predsednika Justhove stranke Julija pl. Justha, s katerim se je dlje časa pogovarjal. Razpravljala sta o sodelovanju obeh strank v volilnem boju. Kakor smo zvedeli, je med predsednikoma obeh strank že prišlo do sporazuma. Po tem sporazumu odpošljeta oba odbora, ki se bosta skupno posvetovala, in spošto-vaje posestno stanje obeh strank določita skupno postopanje pri volitvah. BUDIMPEŠTA 10. Ministerskega predsednika grofa Khuen-Hedervariy-ja sta danes posetila finančni minister Lukacs, in namestnik guvernerja avstro-ogrske banke Josip Tarko-vich. Ministerski predsednik se je ž njima dlje časa razgovarjal. Avstro-ogrsko—rusko zbližanje. PETROGRAD 10. — „Novoje Vremja" pravi na uvodnem mestu, da bi bilo v obče pa z dejanji. List meni, Nemčija in Avstro-! prej rečeno : to je prešlo! Zadovoljne višje Ogrska naj bi ne poskušali engažirati interese oblasti in zadoščene v vsem — kaj briga Rusije na skrajnem vstoku. Rusko-japonska dalje nas Slovence?! Saj so gg. v dežel-zveza varuje dovolj Rusijo pred eventuel- nem zboru istrskem že večkrat povdarjali, nimi načrti japonskih šovinistov. Muzelmanska deputacija v avdijenci. da le oni, oziroma pristaši njihove stranke, t. j. Italijani nosijo bremena uprave in da mT.... 1A p . , , , 'mi Slovani plačujemo le v kronah. (Oni DUNAJ 10. Cesar je danes na splošnih menda plaču£jo ZJ lirami I} Pa pustim0 t0, avdijencah vsprejel muzelmansko deputacijo Vrnem £aj s^na c kr sodnijo ! Od onega iz Bosne m Hercegovine, obstoječo iz več časa torejJima poslopje dvojezičen napis. A županov. Kakor tolmač je fungiral sekcijski tQ je tud/ vse nJa iSj tako visoko pri. načelnik baron Lazzanni. ^^ da se od spodaj komaj razIočuje, Princ Gjorgje hoče nazaj v Beligrad. I kaka oblast uraduje pod tem „pečatom", BELIGRAD 10. Princ Gjorgje je prosil dokazuje prejasno, kako c. kr. avstrijska vojno ministerstvo, da bi ga zopet premestili sodnija more dovoljevati, da se pod krinko v Beligrad, ker mu je bivanje ▼ Milanovcu dvojezičnosti, pod streho in v uradu, ki nesnosno. _ nosi ime c- kr. sodnija se znakom dvoje- zičnosti, morejo dogajati take nepravilnosti, meni da j° opišem v sledečem. Koliko se jih TURČIJA. CARIGRAD 10. List „Sabah1 je treba po obnovitvi turške ustave opustiti Je zgodll° PreJ — znaJ BoS ! polttiko konkurence interesov na Balkanu in! V soboto dne 5. t. m. sem imel opra-da treba balkanska vprašanja smatrati le vila na sodniji v Piranu. Dve stranki, dve s stališča evropskega ravnotežja. Tudi po- priči in pa zastopnik stranke. Da-si je bila litika skupnega postopanja na Balkanu ni tožba vložena v slovenskem jeziku, so bili več za uporabo, kajti pomladitev Turčije iz- (razen jednega) vsi pozivi izdani na itali-ključuje razloge take politike. janskem jeziku ! Prvi korak k nepravilnosti! Nesreča z avtomobilom. | šetal *em P° dokler ni prišla n.n„ , D . v . Ina vrsto stvar, radi katere sem bil povab- i- i0" tT Z B°rdeauxa poročajo :; Pos,ušal >sem razne stranke na kForido_ Ljubitelj sporta H. pl. Mumm se je včeraj z rJ;il1 v .. . .. in mirne duge Ko je poskusil rešiti Johannsena, je ekspo-dirala posoda za benzin in avtomobil je začel goreti. Johannsena so izvlekli kakor ožgano truplo. Silna burja v Kvarneru. REKA 10. V Kvarneru razsaja od včeraj tako silno burja, ki čim dalje bolj narašča, — da je oviran promet celo po mestnih ulicah. Lokalni in medmestni telefonski promet je pretrgan. Tudi v pristanišču je napravil vihar mnogo škode. Nakladanje in razkladanje blaga in druga dela v pristanišču so morali ustaviti. Angleški parnik „Indus" in ogrski parnik „Fran Košut" nista mogla odpluti. Angleški parnik „Flavian" mora ostati usidren izven pristanišča. Gore in morsko obrežje sta pokrita snegom. Povodnji na Virtemberškem. STUTTGARD 10. Iz doline Jast poročajo o velikih poplavah. Dolina Ellwangen do Westhausenna je spremenjena v jezero. Kraj Aalen so daleč na okoli poplavili pritoki reke Krocher. « . [Razmere na c. kr. okrajni sodniji u Piranu. (Dopis.) O razmerah na c. kr. sodniji v Piranu ni bilo čitati v predalih „Edinosti" po dogodkih o priliki, ko so na isto poslopje pritrdili dvojezični napis. Kaj vse je vpri-zarjala tedaj nahujskana in opita množica proti temu napisu — je še nam vsem v jasnem spominu. To je bilo (pisec teh vrst zna še več, javnost pa ne) iz razloga, da . iM . , . ..J * f J riju, v kakem jeziku govorć, in mirne duše aviatikom Johannsenom m svojim šoferom | ^ da Qn ' ^ je mo zasIišanih nad peljal z avtomobilom v Pau. Blizu LangonaSlov5anov deloma Slovencev, se je hotel Mumm izogniti nekemu vozu, kj deloma JHrVatov. Pa saj je tudi delokrog te je prišel nasproti. Avtomobil se je prevrnil, sodnije yečini ^^ izvzemši le m pod njega sta prišla oba prvoimenovana. PiranJ in ^olo kakor mesli zase, dočim je Šoferju se je posrečilo osvoboditi Mumma. njiju okoUca sicer mešana> ali SIovani smJ0 v veliki večini. Zunanje občine pa so povsem slovanske. Dosledno temu bi moralo tudi uradni-štvo odgovarjati narodnostim razmeram svojega delokroga. A kako je faktično ?! Ne voditelj, ne njegov zadnji sluga ne poznata jezika večine prebivalstva. A ne samo to. Vsi ti funkcijonarji od najvišjega do najnižjega in kar jih je vmes, ne u mejo čisto nič našega jezika. To je višek. A vendar služijo na c. kr. sodniji v Istri, ki nosi dvojezični napis! Sicer si pa pomagajo s tolmači. A kaki so ti? Dober jim je kdorkoli. Na sodniji imajo zaposleni dve osebi, katerih jedna jim služi za tolmača za hrvatski, druga za slovenski jezik. A ta tolmača priznavata sama, da onadva ne poznata našega književnega jezika, ker sta izgojena v tujem duhu in se spominjata le jezika, ki sta ga govorila v otroških letih. Na razpravi, na kateri sem sodeloval jaz, in na kateri ni bilo zraven nikakega tolmača, ampak samo interesovane stranke — je pa dosegel višek sodnik dr. Kessis-soglu, ko si je dal razložiti od ene prič, v koliko je raz žaljivo, ako se koga nazivlje sleparjem ? ! In priča je temu c. kr. sodniku razložila, da se v slov. jeziku z besedo slepar označa stvar, ki se jo stavlja pred okno, da se ne vidi skozi, bodi tudi barva, s katero se okno osleplja, oziroma človeka, ki je slep. Omeniti bi mi bilo Še, da je ta priča bila prej zaprisežena. Ni-li torej sodnik sokriv, da je slednja prišla v mučni položaj, da se proti njej sedaj postopa kazensko radi krivega pričevanja ?! A to Še ni vse. Zaključil bi s koncem, sjj j< mam* PODLISTEK. Novela. Pičica na i. (Iz italijanščine poslovenil Pip.) Drznost, ki se je kazala v njegovih. činih, in naglica, s katero so bili izvršeni, bi bili dali soditi, da gre za celo tolpo. Glo-, boka, neprodirna tajnost, ki je pokrivala. njegove Čine, je pa pričala o delovanju! enega samega, dasi je bandit v svojih grozilnih pismih večkrat namigaval na svoje sokrivce. i Kako se je bil Jurij Sorel pojavil v okolici Altaville al Monte ? Bilo je tako. Nekega lepega dne, — ali bolje, neke grde noči je inženir Karol Sbrana, visok funkcijonar državnih železnic, ki je običajno prihajal vsako leto na letovišče v Altavillo, čul počasno ali vstrajno trkanje na okno svoje sobe v pritličju. Vstal je iz postelje in šel odpirat okno, da vidi, kaj da je. A ni bil še dobro odprl, ko je neka roka skozi nastalo odprtino pomolila pismo in je polo-ila na okno. Ves presenečen je pobral pismo in je odprl. Bilo je v jako uljudnem tonu pisano vabilo, naj naravnost skozi okno zleze na cesto in tam na neki kamen, ; oddaljen komaj sto metrov od dvorca, položi neko veliko svoto denarja (dotično svoto je bil on prejel ravno prejšnji dan). In vse naj opravi točno tekom petnajstih minut. _ „Če po preteku rečene četrt ure — seje glasil zaključek pisma — Vaše blagorodje ne bi vslišalo moje prošnje, zleti tekom šestnajste minute v zrak ves Vaš dvorec z vso Vašo velecenjeno družino in z Vami vred. „Z najodličnejšim spoštovanjem Jurij Sorel." Ubogemu inženirju ni kazalo izbirati... moral se je udati. Naslednje jutro so v bližini hiše našli dolgo prižigalno vrvico ih škatljo vžigalic, iz česar se seveda ni moglo sklepati ničesar glede krivca. A za inženirjem Karolom Sbrana je bil prišel na vrsto odvetnik Lensi, za tem okrajni zdravnik, potem bogati posestnik domačin vitez Gelli: vsem so bile izsiljene veče svote na kolikor najbolj možno uljuđen način, a s tako samozavestjo in gotovostjo v postopanju in s tako preciznostjo v podrobnostih, da je bilo takoj jasno vsakomur, da bi bilo bolj nevarno braniti se, nego udati se. En sam je hotel biti junak, a ie poplačal to z življenjem. Jakob Verrazzani, odličen trgovec iz Milana, ki mu je Jurij Sorel v pismu velel, naj dečku, ki mu je prinesel pismo (deček je bil domačin in je bil popolnoma „in bona fide"), izroči 15.000 frankov, — Jakob Verrazzani torej je mesto denarja poslal Juriju Sorelu drugo zelo uljudno pismo, v katerem mu je naznanjal, da tekom svoje dolge trgovske karijere ni on nikdar hotel izvršiti take vrste naročil. Deček je bil hitro odnesel odgovor, a Verrazzani je hitel h karabinerjem, ki so bili dve minuti pozneje že dečku za petami, a on jim je povedal, da je odgovor gospoda Verrazzanija že oddal. Ko so ga potem zaslišali o vseh okol-nostih, je dečko povedal, da, ko je šel on ravno mimo dvorca gospoda Verrazzanija, ga je bil vstavil neki starec z belo brado in z dolgimi belimi lasmi in ga naprosil, naj gospodarju dvorca ponese ono pismo in mu prinese odgovor; dal mu je bil za to štiri solde. A ko se je z odgovorom vračal od gospoda Verrazznnija, je bil dečko našel onega starca sedečega na pragu hiše, mu izročil odgover in šel dalje svojo pot. To dečkovo izjavo je potrdil gospod Verrazzani sam, ki je povedal, da, ko je iz hiše hiteč prišel h karabinerjem, je res tudi ne da bi povedal pričetka. Tožitelj in toženec sta zahtevala razpravo in zapisnik v jeziku, v katerem je vložena tožba. A sodnik je odgovoril, da ne on, ne njegova pisar ne poznata tega jezika, da bo torej treba v tej stvari delegirati drugo sodnijo. Stranki sta bili zadovoljni s tem in sodnik je pričel narekovati svojemu pisarju zapisnik v tem smislu. Koncem tega je povabil stranki, da bi zapisnik podpisali, toda stranki sta izjavili: kako naj bi podpisali nekaj, česar ne umejeta?! Na to se je c. kr. sodnik obrnil do nekega mladega tam blizu stoječega gospoda, da-li je potrebno, da stranki podpišeti ta zapisnik ? (Pozneje sem izvedel, da je bil dotični mladi gospod odv. koncipijent dr. Linder). No, ker je bila stvar premalenkostna, da bi se radi nje tratil čas zastonj, sta se stranki udali v razpravo in italijanski zapisnik. Vendar sta stranki s tem brez potrebe izgubile več časa, ker je bil obtoženec oproščen razžalitve se „sleparjema obsojen le radi razžalitve z „lažnikom". Tako se je dogodilo na sodniji v Piranu, pod dvojezičnim napisom, dne 5. februvarja 1910 po Kristovem rojstvu ! Rekonstrukcija ministerstva" Z Dunaja poročajo, da pride pri rekonstrukciji ministerstva v poštev 5 listnic. Stranke, združene v „Slov. Enoti" si tudi nasproti novi vladi pridrže popolno svobodo, poslanci ki vstopijo v kabinet, pa izrecno izjavijo, da s tem, ako vstopijo v ministerstvo, še ni rečeno, da bi njihove stranke morale brezpogojno glasovati za vsako vladno predlogo. Od druge strani pa javljajo, da ne pride sedaj do preosnove kabineta, kajti ministerski predsednik baron Bienerth je mnenja, da ni možno rekonstruirati ministerstva, dokler se ne ublaži češko-nemški spor. Narodno sporazumljenjo v Avstriji. Graška „Tagesposta" objavlja uvoden članek, v katerem pravi uvodoma, da je na podlagi raziskovanj socijalnega ekonoma Hainischa oplojevalno moč Nemcev v zadnjem desetletju zrastla v približno isti meri, kakor se je v isti dobi zmanjšala oplojeval-na moč Slovavov. Zbog tega je tudi zmanjšana nevarnost, da bi Slovanstvo poplavilo avstrijsko nemštvo. In potem, ko je graški list prišel do te konstatacije, pledira za narodno avtonomijo in za rešenje vprašanja pravic manjšin. Beležimo ta glas nemškega lista, ker je simptomačno in dokazuje, da se je začelo tudi v glavah nekaterih Nemcev počasi ven-dar-le nekaj svitati! K političnem dogodkom na Češkem, Praga, S. svečana 1910. Vedno in vedno se piše po časopisih o sporih med Nemci in Cehi na Češkem, o delazmožnosti češkega deželnega zbora itd. Zopet je bil sklican deželni zbor kraljestva Češkega, vršila so se'neštevilna pogajanja med raznimi strankami za delovanje tega zbora, toda — zopet brez vspeha. Na mestu bo torej, če razmotrimo nekoliko razmere, ki vladajo na Češkem, če pogledam« on videl nekega starega berača, ki je sedel tik vrat njegove hiše, a da si ni mogel niti od daleč domišljati take nečuvene drznosti. In dočim je on s karabinerji hitel za dečkom, je bil starec izginil. Naslednji dan so našli gospoda Jakoba Verrazzanija mrtvega v gozdu : bil je zadet v hrbet od dveh strelov iz puške. Umevno je potemtakem samo ob sebi, kako je v dvorcih in hotelih onega... „ko-Ščeka raja"... takoj po tem dogodku nastala tišina, praznota. . Vsi so hitro spravili skupaj svojo prtljago, naskočili poštne vozove, in tekom treh ali štirih dnij so bili v Altavilli le še oni, ki so morali tam ostati radi dolžnosti, ali ki niso mogli nikamor drugam in pa par pogumnejših. Mej prvimi sta bila župan, ki je bil obenem lekarnar v Altavilli, in pa komisar Derosa, ki je bil prišel tja ravno radi onih dogodkov; mej poslednjimi pa Teodor Grelath, ki se je bil že spomladi jako gosposko nastanil v Altavilli, in pa vitez Pasqualetti, jako bogat posestnik domačin. Prvi je bil sklenil ostati do konca letoviščne dobe in ni hotel spremeniti svojega sklepa; drugi je bil pa v Altavilli rojen, je tam vedno živel, se je tam postaral in je hotel tam tudi umreti... ,pa tudi če vstreljen v hrbet" — kakor se je sam izražal. (Pride še.) Stran TI. „EDINOST < st, 42. V Tretu, 11. fe bru v ar j a. 1B10. »a vzroke, vsled katerih so te razmere postale naravnost neznosne. Seči moramo daleč nazaj v zgodovino, čc hočemo stvar premotriti zadostno. Staroslavno samostojno kraljestvo Češko je bilo po bitki belogorski 1. 1620 popolnoma uničeno. Tedaj so namreč Nemci v boju na^Beli Gori pri Pragi popolnoma premagali Čehe in po tej tragediji češkega naroda je zavladala nemška roka nad to staroslavno kraljevino. Zato tudi imenujejo Čehi Belo Goro „grob svoje samostojnosti". Jezik, kultura, umetnost, vse, kar je prej razlegalo čast češkega imena, je prenehalo in utihnilo tako, da se je zdelo, da Čehi — so bili in so se potopili v morju nem-štva. — V začetku minolega stoletja pa se je pričel narod češki zavedati svoje moči in se je razvijal s tako energijo in tako notranjo silo, da je bil kmalu v strah svojim lastnim zatiralcem. Razvili so se tako zelo, da so gospodarsko dosegli avstrijske Nemce, v kulturi jih prekosili. Radi svoje velike gospodarske, kulturne in politične sile pa igrajo seveda v državi tako veliko ulogo, da brez njihovega sodelovanja, oziroma bolje rečeno proti njihovi volji, pravzaprav ni možno v Avstriji vladati. Odkar so torej Čehi v svoji deželi v večini, je prešla prejšnja gospodovalna stranka Nemci — v manjšino. Nemci pa, ki se štejejo za „narod gospodov", niso zadovoljni biti svojim prejšnjim podložnikom — Čehom niti jednako vel javni. Nadutost tega naroda zares teko velika, da si predstavljajo, da morajo biti gospodarji vsemu svetu, da se jim mora vse brezpogojno udati in ukloniti. Taka naduta prepotencaje lastna vsem Nemcem : od Vilhelma doli do najnižjega politi-kastra v Avstriji. — Iz te njihove megalomanije izvira sedaj njihova zahteva, da se deželo Češko razdeli po nemških in po čeških okrožjih — oni hočejo biti samostojni, od nobenega odvisni. To pa seveda le tam, kjer so v manjšini. Kako pa zatirajo češke manjšine na Dunaju, na Spodnjem Avstrijskem, slovenske manjšine na Štajerskem in Koroškem, to nam je dobro znano, saj občutimo to na lastni koži. Toda pri Čehih so slabo naleteli. V mnogih okrajih na Češkem namreč, ki so v nemških rokah, se nahaja namreč mnogo' Čehov; to so takozvane češke manjšine. Za te češke manjšine je zelo slabo ali nič preskrbljeno, ker dotične nemške občine jim nočejo dati šol. Nemškim manjšinam v čeških okrajih se pa godi drugače : če češke občine ne skrbe za nemške šole, pa jih usta-novlja država. Če bi se torej privolilo v razdelitev češkega kraljestva, potem bi bile te češke manjšine izročene Nemcem na milost in nemilost. Bržkone, bi kmalu več teh manjšin ne bilo, ker bi jih — ponemčili. To je vzrok, da Čehi nikdar in pod nobenim pogojeni ne privote v razdelitev dežele in zahtevajo nerazdružljivo jedinstvo češkega kraljestva, ki naj bo zajamčeno v novem „deželnem redu", in na katero naj bi vsakokratni vladar avstrijski ob nastopu vlade prisegel. Kardinalna, glavna točka Nemcev je torej: razdelitev dežele, Čehov pa jedinstvo in nerazdeljivost dežele. Od tod spor med obema elementoma, ki sta oba gospodarsko, kulturno in politično razvita in silna, katerih eden (češki) ima v deželi večino, a drugi (nemški) vlado za sabo. Zato pa je ta spor tudi že tako dozorel, da se zdi, kakor da bi ga ne bilo več možno rešiti, da se zdi kakor ona mrtva točka, preko katere ne more noben avstrijski politik, da se zdi, da se preko nje sploh ne bo moglo priti, dokler se ne spremeni vsa državnopravna oblika naše države na podlagi personalne narodne avtonomije. Ker se'Nemcem, oziroma njihovi želji po razdelitvi češke dežele, ne more ugoditi, ne pripuščajo deželnega zbora do rednega dela in obstruirajo. Vsled obstrukcije ne morejo biti dovoljeni razni krediti, ki so v proračunu zahtevani, in zato trpi dežela vsled obstrukcije veliko škodo. Samo lansko leto (1909) je vsled nemške obstrukcije imela dežela deficit v znesku okoli 41 milijonov 300 tisoč kron ! Letos je bil zopet sklican deželni zbor, da reši vsaj proračun za 1. 1910. Pogajanja med posamičnimi strankami nemškimi in češkimi so posredovali poslanci veleposestniške kurije, t. j. plemenitaši obeh narodov. Mislilo se je, da se jim posreči najti pripravno formulo, pripravno obliko, po kateri bi bilo možno obema narodnostima sodelovati v deželnem zboru vsaj v toliko, da se reši proračun, da ne bi dežela še nadalje trpela škode, ki je toliko Nemcem kolikor Čehom gotovo jednako neljuba. Toda ne ! Nemška trmoglavost in megalomanija je večja, nego skrb za svoje koristi. Vsled njihove nepopustljivosti ni mogel dež. zbor delovati, da-si so jim Čehi ponujali koncesije, ki so že mejile na narodno čast in narodni ugled. Zastonj je / Nemci se dobro zavedajo svojega zaledja — vlade na Dunaju, ki jih krepko podpira in zato ne odnehajo. Zmiraj pa upajo, da s tem, če ne pripuste deželnega zbora k rednemu delu, tako oslabe gospodarsko in financijalno stanje dežele, da s tem prisilijo Čehe k odnehanju. Toda narodna ideja je pri Čehih vsaj tako krepko razvita, kakor pri Nemcih, in Čehi so pri- pravljeni za svoje vitalne interese doprinesti vsako žrtev. Na zadnjem zasedanju dež. zbora je vlada predložila predloge glede proračuna za 1. 1910 in pa glede razdelitve, češkega kraljestva po narodnih okrožjih. Čehom je bilo gotovo na tem ležeče, da se predvsem reši proračun; poleg tega jim pa vladna predloga glede razdelitve dežele ni bila prav pri srcu, iz raznih vzrokov: ker principijelno zahtevajo nerazdružljivo enotnost češkega kraljestva s popolno ravno-pravnostjo obeh narodnosti; dalje, ker vladna predloga v gotovem smislu statuira nemški državni jezik. Sploh niso Čehi voljni pripuščati v deželi in njeni upravi kak nov „dualizem". In glej ! Da-si je sicer ob normalnih razmerah navada, da prihaja najprej proračun na vrsto — in tako je v tem slučaju tudi višji deželni maršal storil — so Nemci zahtevali, da pride prej na vrsto druga predloga. Ker dež. maršal ni ugodil njihovi želji, so pričeli z obstrukcijo. Vidi se torej, da se jim pri pogajanjih sploh ni šlo za kako resno akcijo, temveč so se le formalno spuščali v pogajanja, a v mislih so imeli le obstrukcijo. * * Za češkim deželnim zborom pride drž. zbor. V onem so Čehi večina, Nemci manjšina, v državnem zboru pa glavni del večine. Naravno je torej, da, če Nemci v Pragi ne puste Čehom delati, Čehi na Dunaju ne pojdejo na roko. Proti Čehom vladati je pa danes v Avstriji kočljivo vprašanje... In že se glasi, da je baron Bienerth, ki je imel namen spopolniti ministerstvo tako, da bi imelo pol slovanskih in pol nemških ministrov (poleg 3 drugih minister-stev), opustil ta namen in da ostane državna barka, kjer je bila.... Avstrija je zares dežela čudežev. Iz krize v krizo, od obstrukcije k obstrukciji, od spora do spora. To so osnovni toni one disharmonične skladbe, ki naj bi se imenovale notranje politične razmere avstrijske. Tako sviraj o v Pragi, tako godejo na Dunaju, jednaki glasovi buče gori iz Zadra, jednaki iz zelenega Gradca, iz vseh pa je čuti težki vzdih : „O Avstrija! Ti dom si moj...." # M. Češka v finančnih stiskah. V seji češkega deželnega odbora dne 9. t. m. se je določilo, da ni več mogoče, da bi se iz deželnih sredstev še nadalje kaj izplačevalo, izvzemši ono, v kar le dežela vezana po pogodbah. Poslancem ni bilo mogoče izplačati niti dijet. Dobili so le nakaznice, ki se izplačajo še-Ie potem, ko bodo na razpolago potrebna sredstva. Ob enem je dež. odbor sklenil, da pošlje na Dunaj poslanstvo, ki se bo posvetovalo s finančnim ministrom, kako bi se dalo odpo-moči finančni stiski češke dežele. „Hlas Naroda" pa javlja, da je deželni odbor sklenil ustaviti do daljnega vse plače. Mladočehi in konservativni veleposestniki so se odpovedali svojim dijetam, češki agrarci pa se nakazali svoje dijete češki „Školski matici".__ Dnevne vesti. ~ Odbor pol. društva „Edinost" ima važno sejo danes v petek ob 3. uri popoludne v „Slavjanski čitalnici". Ob jednem se prosijo tudi p. n. gg. odseka za sestavo novega odbora, da se te seje kolikor mogoče polno-številno udeleže. Mestni svet bo imel v torek dne 15. svečana t. 1. svojo drugo javno sejo. Na dnevnem redu je med drugimi predlog dr. Puecherja, da se ustanovi nov upravni oddelek za socijalno politiko občine. Pogreb Jurija Martelanca. — Kljubu mrzlemu in zelo neprijetnemu vremenu zbralo se je na pokojnikovem domu mnogo ljudi vseh slojev iz Barkovelj, iz bližnjih vasi in tudi iz mesta, ki so prišli, da izroče zadnji pozdrav našemu občespoštovanemu možu Juriju. Med drugimi smo opazili tudi mestne svetovalce gg. dra. Pertota Justa, Martelanca Svetkota in Pertota Josipa. Točno ob 10. uri dvignili so krsto. Oh, kako pretresljiv je bil ta trenotek. Ob krsti stoječi otroci in bližnji sorodniki pokojnika so v obupnem joku pretresljivo klicali svojemu predobremu očetu v slovo. Vsem navzočim so zarosile oči. „Adri-jaši" so med tem zapeli žalostinko: „Nad zvezdami", s čemer so še bolj povečali žalost. Na to se je jel pomikati sprevod, pred katerim je bilo opaziti več lepih vencev z napisi v narodnih barvah, doli proti moiju. Dolga vrsta spremljevalcev je pričala, kako je bil naš Jurij spoštovan in priljubljen. Na miramarski cesti se je sprevod spo-polnil tako, da Barkovlje niso zrle že dolgo takega. Tako znajo Barkovljani ceniti svoje rodoljube in sobojevnike. V cerki je bila darovana za pokojnika sv. maša zadušnica in po dovršenem obredu za mrtve so zapeli „Adrijaši" žalostinko: „Blagor mu!" Na to se je sprevod vnovič uredil in stopali smo z Žalostjo v srcu na pokopališče, na katerem je naš nepozabni Jurij dobil želel. tudi svoj kotiček, kakor si je sam Kako tesno je bilo vsem navzočim pri srcu, ko so pogrebci spuščali krsto v hladni grob! Otroci in sorodniki so obupno vili roke in dajali duška svoje žalosti glasnim, tužnim, britkim jokom. Vsem pričujočim so rosile oči. „Adrijaši" so zapeli še enkrat: „Nad zvezdami" in „Molitev". Gologlavi smo se potem žalostno poslavljali od našega pre-Ijubljenega Jurija. Predragi Jurij I Družina Tvoja in narod slovenski v naši okolici opravičeno objokujeta Tvojo izgubo! Rodbini si bil vse, narodu mnogo! Vendar nas tolaži dejstvo, da si vzgojil otroke tako, da bodo delali vselej in povsod čast Tvojemu imenu. Po Tvojem zgledu gledali bodo za napredek v gospodarstvu in po Tvojem zgledu bodo pomagali reševati našo — premilo okolico iz rok naših krutih sovražnikov zatiralcev. Ti pa, predragi Jurij, izprosi nam nebeških višavah blagoslova, da pride naš narod čim prej do zaželjene — zlate svobode ! Z Bogom, naš predragi prijatelj! Barkovljan. Po 25 letih. Z velikim zanimanjem črtal senl v včerajšni „Edinosti" članek pod tem naslovom. Istina! Čuditi, ob enem pa tudi veseliti se moramo na takšnemu napredku naše trgovinske metropole na adrijanskih obalah! Napredek Slovencev, oziroma Slovanov v Trstu je splošen, posebno velikanski je pa na polju denarnih zavodov. — V omenjenem članku je tudi govor o ustanovitni prvega slovanskega denarnega zavoda v Trstu, v kateri stvari si usojam dopolniti članek v sledečimi opazkami. — Ko sem jaz snoval leta 1883 društvo „Zveza slov. posojilnic v Celju" v namen pospeševanja ustanovitve narodnih denarnih zavodov v vseh slovenskih pokrajinah, vzel sem v svoj program tudi ustanovitev denarnega zavoda v Trstu. O priliki ko sem bil 1. 1884 v Kopru v stvari snovanja tamošnje posojilnice, informiral sem se tudi v Trstu glede ustanovitve enakega zavoda, pa še-le 1. 1885 je to vprašanje dobilo konkretno obliko. Tedaj sem bil prišel namreč na Dunaj"kakor državni poslanec in se seznanil z Ivanom Naber-g o j e m, vnetim zastopnikom tržaških Slovencev. Kmalo sem opazil pri njem veliko zanimanje za mojo idejo in tako je prišlo do shoda v Trstu dne 21. novembra 1886, o katerem piše gosp. ravnatelj Ivan Lapajne v jubilejnem Letopisu (1902) „Zveze slov. posojilnic" sledeče: „V jeseni leta 1886 sta se dogovorila na Dunaju takratna državna poslanca Mihael Vošnjak in Ivan Nabergoj, pripravljati spovanje slovenskega denarnega zavoda v Trstu. Nabergoj kot načelnik društva „Edinost" je vsled tega sklical zaupni shod narodnih veljakov na dan 21. nov. 1886 v dvorano „Slavjanske čitalnice" v Trstu. Udeležba je bila od domače strani ogromna; kot zunanji udeleženci so bili navzoči: g. Mihael Vošnjak kot predsednik „Zveze", potem gg. poslanca Vekoslav Spinčić in Slavoj Jenko. Predsedoval je shodu g. Nabergoj. Kot prvi govornik je nastopil g. M. Vošnjak, ki je temeljito dokazal potrebo slovanskega denarnega zavoda v Trstu, pa tudi dokazal dejstvo, da so tam vsi pogoji dani za dober uspeh takšnega podjetja. G. Viktor Dolenc je potem prečital že sestavljena pravila, katera so se vsprejela in se je takoj volilo načelstvo „Hranilnega in posojilnega društva v Trstu". Kot udje načel-stva so bili voljeni: gg. M. Živic, M. Šorli, F. Dekleva, J. Vatovec, K. Schmid in dr. Pertot. Ti gospodje so bili poverjeni, dati zadrugo registrovati. — Osebne razmere so pa bile krive, da žalibože tedaj ni prišlo do registrovanja, oziroma otvorjenja posojilnice in še-Ie leta 1891 je začela sedaj tako cvetoča „Posojilnica in hranilnica v Trstu" svoje plodonosno delovanje, katerega sad je že „Nar. dom", ki se sedaj zida v ponos tržaškega Slovanstva". To je bilo pisano 1. 1902. Danes pa vidimo v Trstu še celo vrsto drugih slov. denarnih zavodov. Res: velikanski napredek ! Želim v prihodnje enakih vspehov, ki gotovo ne izostanejo, ako se bo tudi za naprej izvajalo geslo: „ V edinosti je moč" ! Gorica, dne 9. febr. 1910. inž. Mihael Vošnjak, predsednik Zadružne Zveze Celjske. Glas iz ženskih krogov. V teku svojega življenja prestati sem morala mnogo britkosti in prevar, a vse sem prenašala in prenašam z neko stojično udanostjo misle, da je pač vse božja volja. Ako sem čitala včeraj — ponatisnenega v „Edinosti" - „Slo-venčev članek, „Cirilmetodarija" — pretreslo me je tako, da bi, ako bi ne bila od mladih nog tako trdno prepričana, da je vse božja božja volja, — morala reči, da je ta članek sad satanove volje. Mi tu v Trstu, ki živimo v neprestanem boju za vsako mrvico pravic, mi, ki moramo takorekoč, noč in dan, neprestano čuvati, da nam pohlepni tujinec ne odvzame naših svetinj, mi pač občutimo prebritko, kam lahko zavede oklic člankarja „Slovenca". Česa vsega si ne izmišljaj« italijanski sodeležani, da bi nam odtujili deco, — vse naokolo mrgoli otroških vrtcev, talijanskih šol, razveselišč (ricreatorio), — kjer nudijo naši deci vseh možnih udobnosti hrane, obleke, obuvala, igre, zabave, veselic, telovadbe, godbe itd.!! Na drugi strani se ustanavljajo socijalno-demokratične organizacije, ki istotako skušajo pridobiti poleg odraslih tudi mladino za-se s predavanji, veselicami in sličnim. Če si ogledamo italijanske vrtce in šole v strogo narodnem italijanskem duhu, če si ogledamo socijal-demokratične naprave, ki so vse v mednarodnem duhu kar je — najmileje rečeno mlačnost in brezbrižnost do svojega naroda — če si nadalje ogledamo najnovejše „kr-ščansko-socijalne" naprave ki uče: najprej Rim — potem dolgo, dolgo ničesar, in potem še-le čez dolgo, dolgo slovenski narod : mora nas pretresti groza, kam nam vsi U trije elementi dovedejo slovenski narod t doglednem času!! Mi, odkrito rečeno, nimamo nikakega zaupanja v nobenega teh treh faktorjev, mi se trdo držimo nazorov Ciril-Metodove družbe. Narod sebi! Če si gospoda na Kranjskem domišljajo, da se mi tako na lahko odrečemo idealom, kijih zastopa Ciril-Metodova družba, se grozovito motijo. Nekateri naši mladi in znani duhovniki že davno in neprestano ruvajo proti družbi, a vspeh tega ruvanja je bil doslej — slava Bogu ! — vedno nasproten njih željam in nakanam. V kratkem času hočemo omrežiti vso okolico s podružnicami, kar bo najlepši odgovor čednemu „Slovenčevemu" članku in tržaškim novostrujaijem, ki že par let strastno delujejo v tem smislu. Saj je poleg zavedne slovenske mase še^častitih duhovnikov, ki bodo morali obsoditi to hujskanje proti družbi. Prvi je izrazil svojo nevoljo uzorni kranjski duhovnik, kristalno — čisti župnik Vrhovnik v Ljubljani, podarivši družbi 10 K. Tako naj stori vsak Slovenec, vsaka slovenska žena, posebno pa me Tržačanke ki vidimo se svojimi očmi blagodejnost in dobroto naše šolske družbe. Rešimo Št. Ilj ! To je važna slovenska točka na severni meji domovine, ki pa je v največi nevarnosti, da bo v nedolgem času izgubljena za narod slovenski. Slovenstv« na Štajerskem bije z zadnjimi silami obupea boj za ohranitev te svoje postojanke. In res: le združenimi kombiniranimi silami se nam more posrečiti to težko delo Tu so uvideli in čutijo tudi pri „Slovencu", ko nam v torkovi številki kličejo : rešim« Št. Ilj !! Ne obračajo se samo do svojih pristašev in tudi ne samo do tistega dobrega ljudstva, ki je res po veliki večini * njihovem taboru, ampak se svojim apelom za ohranitev pozicije Št. Iljske se obračajo izrečno na rodoljubje in požrtvovalnost našik bratov, na „vse" Slovence, na „vso* slovensko javnost! Svoj apel zaključujejo : Pomagajte, da preprečimo načrte in d a ostanemo svoji na svoji zemlji!" Prav tako J Oni, ki ne bi hotel podpisati tega apela, jednostavno ni Slovenec Temu apelu želimo iz srca popolnega vspeha Toda tu moramo že vprašati gospodo pri Slovencu" : mari ni tako skupno delo. kakor je potrebno za Št. Ilj, potrebno tudi za vse one ugrožene postojanke ob mejah, kjer je družba sv. Cirila in Metoda že zasnovala obrambeno delo ? ! Mari naj v tisti čas, ko bi skupno reševali Št. Ilj, odvzeli jedino obrambo drugim ugroženim krajem jedino zato, ker jo je zasnovala obrambena organizacija družbe sv. Cirila in Metoda ?! Št. Ilj naj bi skupno reševali, druge kraje pa naj bi prepustili sovražnim navalom, ker imamo sedaj druzega imenitnejega posla: ker moramo brusiti nože brat p r o t i b r a t u ! Za Št. Ilj skupno delo, povsod drugod pa naj vlada „veselo bojn« razpoloženje", pa ne proti vnanjemu sovražniku, ampak ki naj vrže „na prag" vso organizacijo, ustvarjeno ravno proti temu sovražniku ! Gospoda, odkrito vam moramo reči, da po članku proti, „cirilmetodariji" občutim« apel za rešitev Št. Ilja kakor krvavo ironijo !! Prodani smo. Kakor nam poročajo, je provzročil „Slovenčev" članek „Cirilmetodarija" tudi na Kranjskem med samimi pristaši takozvane S. L. S. veliko ogorčenje. Priprosti kmetje da so govorili pri čitanju dotičnega članka: Prodani smo! Da, prodani smo ! Tako mora vskliknuti vsak pravi rodoljub. Ko je svoj čas Frank z nekim govorom v saboru reševal Khuena, je tedanji oddelni predstojnik vprašal tega: Wie viel hat er bekommen? Ta dogodek nam je prišel na um, ko smo čuli gornjo sodbo priprostega kmetiča. Ko jo čital kak Nemec omenjeni članek v „Slovencu" je morda tudi vpraša): Wie viel hat er bekommen ? (Koliko je dobil?; Ko bi bil „Slovenec" direktno subvencioniran od „Siidmarke" ali „Schulvereina", ne bi bil mogel napisati večje nesramnosti! Komisije za pridobnino. Na podlagi izida zadnjih dopolnilnih volitev in imenovanj sestavljeni imenik članov in členov — namestnikov komisij za pridobarino, postavljenih za posamezne priredbene okraje na Primorskem, bo nabit od 25. februvarja 1910 dalje skozi 14 dni na tukajšnjih c. kr. davčnih administracijah, odnosno na primorskih c. kr.okrajnih glavarstvih, c. kr. davkarijah in občinskih uradih dotičnih prired-benih okrajev. V Trstu, 11 februvarja 1910. .EDIKOST" St. 4 2 Stran 1IT Za Cir.-Met. obrambeni sklad so se nadalje priglasili: 545. Ožji klub čitalničar-jev v Dol. Vrtojbi (plačali 50 K) ; 546. Ormoški narodnjaki kakor venec -f dr. Ivanu Omulecu (plačali 202 K 01) ; 547. Županstvo II. Bistrice (plačalo 200 K); 548> 549, 550 Posojilnica v Mariboru (plačala 600 K); 551. Omizje hotela Grad vČernomlju (plačali 200 K); 552. dr. Kari Vrečar (plačal 203 K); 553. Edvard Kristan Ljubljana (plačal 10 K); 554. Fran Lahounig lesni trgovec in posestnik v Prevaljah ; 555. Henrik vit. Preschern (plačal 200 K); 556. Tratnikova mala „Stanka" voditeljica mo-zirske narodne mladine, Mozirje; 557. K. Bišanec dvornik svetnik, Gradec (plačal 200 K.) Družbi sv. Cirila in Metoda je prijavljena najnovejša brambovka mala Stanka Tratnikova, voditeljica mozirske narodne mladine. Ta naša mala Stanka je sklenila skupno s svojim bratcem Cirilkom in drugimi otroki nabirati pri vsakem narodnjaku, prirejati male veselice, tombole, srečolove itd. in to tako dolgo, da bo imela 200 K, kar upa doseči v par letih. Mozirska mladina postane torej družbena pokroviteljica, a pokroviteljstvo bo zastopala naša mala Stanka. Živio, marljiva Stanka in Cirilek in vsi okolu teh dveh mladih rodoljubov zbrani malčki !j Družba sv. Cirila in Metoda razpolaga v postnem času s posebno zanimivimi razglednicami „babožaganje". Post nam je bil otrokom silno zoprn, apetit smo imeli, mati so nas pa postili. Poteha v teh težavah so nam bile preste. In ko se je bližala sredpostna sreda, pripovedovali so nam, da ta dan žagajo „babo" na gotovem kraju opoludne, iz te „babe" pa padajo preste, katerih si more otrok, ki je takrat na mestu pričujoč in še tešč, nabrati poljubno število. In o teh prestah se nam je sanjalo in ta narodna pravljica je vpodobljena na družbenih postnih razglednicah. Sicer ni te vrste razglednic mnogo v zalogi, želimo pa, da jih družba prav kmalu razpeča in da na ta način tudi od postnih prest nekaj dobička ima. Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabrala g-a Alberta Rakova v Ljubljani na planinskem plesu 55 K 6 h. „mostnine". — Živio ! Sestanek volilcev. Podpisani vabi svoje p. n. volilce na domač pomenek v nedeljo 13. t. m. ob 4. uri pop. v hišo spošt. g. Marije Draščekove. Drugi gg. kolegi dobro došli. Opčine, 11. febr. 1910. Št. F e rI u ga. Slavna c. kr. davčna administracija v Trstu pošilja te dni razne pozive tudi po slovenski naši okolici. Gospodje pri davčni administraciji najbrž ne vedo, da biva v tržaški okolici skoro samo slovenski živelj, zato so ti pozivi italijansko-nemški. V Lo-njer, kjer prebivajo izključno Slovenci, je priromalo ta teden čez 150 takih italijanskih pozivnic. Čas bi bil, da se tudi gospodje pri c. kr. davčni administraciji spametujejo in ne mučijo dalje Slovencev z nerazumljivimi poštnimi pošiljatvami. Sesljanska žaloigra. Danes nimamo nikake nove vesti o tej aferi. Kakor čujemo, se opira še vedno cela obdolžitev na ono, kar je izjavila deklica Rozalija. Podružnica „Društva jugoslov. želez, uradnikov" v Ljubljani. Ustanovni občni zbor ljubljanske podružnice „D. j. ž. u." se bo vršil v nedeljo 13. t. m. ob 4.30 uri popol. v hotelu „Ilirija" v Ljubljani, Kolodvorske ulice, s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika „D. j. ž. u." ; 2. podružnična pravila; 3. volitev odbora; 4. slučajnosti. Tovariši, udeležite se polnoštevilno ustanovnega občnega zbora naše prve podružnice ! Zvečer ob 8 uri bo pa v „Narodnem domu" družabni večer, na katerega najuljud-neje vabimo tovariše, njih rodbine in znance ter prijatelje naše. — Osrednji odbor .D. j. ž. u." ____ Tržaška mala kronika. Dva poskusa samomora. Ivan Ko- iombin, star 26 let iz Milj je sinoči dospel v Trst in se podal v krčmo „Al Pomo Ro-vignese" v ulici Lazzaretto vecchio. Tam je izpil precejšnjo dozo nekega strupa. Pozvani zdravnik z rešilne postaje je nudil nesrečnežu prvo pomoč in ga dal potem spraviti v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je opasno. Emil Revolt, star 33 let, stan. v javnem prenočišču v ulici Pondares je šel včeraj ob 5 30 popoldne obiskat svojo ljubico, stanu-jočo na Campo S. Giacomo št. 5. Tukaj si je iz neznanega razloga sprožil kroglo iz revolverja v čelo. Rešilna postaja ga je dala prenesti v mestno bolnišnico. Požar. Včeraj ob 5. uri popol. je začelo goreti v stanovanju Marije vdove Bonetti v ulici S. Martiri št. 22 L nadstr., ko je bila ista odsotna. Ogenj je nastal v domači knjižnici. Pozvani gasilci so ulomifi vrata stanovanja in pogasili požar. Škode je okolu 2000 K, ki je pa pokrita z zavarovalnino. Nagla smrt. Gospa Marija Sukovič, stanujoča v ul. Istituto št. 5, je včeraj zjutraj po nenadni slabosti takoj izdihnila. Ravno-tako je predsinočnjem umrla nagle smrti 48-letna Ivanka Seccadenari, stan. v ul. Cat-tedrale št. 2. Radi goljufije. — Nikolaj Fragiacomo star 52 let iz Pirana, potovalni agent stanujoč pri sv. M. M. zgornji št. 2 si je predsinočnjem v Hotelu Balkan najel sobo, jedel in pil in se potem proglasil insolventnim. Aretiran, je na policiji izjavil, da ima doma premoženja... 10.000 K ! Tatvina. Tesar Viktor Veselik je svojemu delodajalcu ukradel neštevilo orodja in potem ušel. Bil je aretiran. Loterijske števile, izžrebane dne 9. februvarja : Brno 62 2 34 49 71 Inomost 90 52 51 42 1 Koledar in vreme. — Danes: Adolf šk. Jutri: Evlalija dev. Temperatura včeraj: ob 2. uri popolu-dne H- 6° Cels. — Vreme včeraj: burja, oblačno. Vremenska napoved za Primorsko : Spremenljivo s posameznimi padavinami. Pojemanje burje. Zelo hladno. Spremenljivo in počasno boljšanje. Naše gledališče. Kakor smo včeraj naznanili, priredi naše gledališče po precej dolgi pavzi ta teden dve predstavi: Jutri v soboto zvečer se prvič vprizovi slavni Bernsteinov igrokaz „T A T". Ta igra, ki še vedno doživlja triumfe povsod, spada k najuspelejšim svetovnim umotvorom, ki so v zadnjem času prišli na oder. Zanimivo, da senzacijonafno dejanje — kakor v kaki povesti Sheriock Holmesa — preseneča gledalca in privežuje neprestano njegovo pozornost, od začetka do konca. V tej igri bo gostoval gosp. Danilo iz Ljubljane. V nedeljo pa se na vsestransko zahtevo ponovi krasna burka „NASTAVLJENA PAST", ki je prvič vzbujala toli smeha. Društvene vesti. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Plesna vaja se vrši jutri v soboto v društveni telovadnici. — Začetek ob 9. uri zvečer. Podružnica družbe sv. C. in M. pri sv. Jakobu ima nocoj ob 8 in tri četrt svojo mesečno sejo. Na dnevnem redu so važne točke. Odbor Ciril-Metodovega plesa ima danes v petek 11. t. m. ob 9. uri zvečer v kavarni „Balkan sejo. Predsednik. P. n. poverjeniki in poverjenice podružnice sv. C. in M. so uljudno vabljeni, da čim prej izroče izročene jim bloke za nabiranje udov kakor tudi nabiralne pole. To radi sklepa letnega računa in predložitve gosp. pregledovalcem Rudolf Može, t. č. blagajnik. Na razna vprašanja, kedaj napravi „Slovanska čitalnica" svoj zaključni čajev i večer, nam „Čitalnica" naznanja, da se bo] isti vršil v soboto, 19. t. m. z izbranim j vsporedom. Toliko na znanje c. članom in j gg. gostom. __; DAROVI. — Na poziv glasovitega članka v listu-„Slovenec" proti Cir.-Met. družbi daruje za j isto A. P. K 10, za moško podružnico • sv. Cirila in Metoda. — Denar hrani; uprava. Za moško podružnico sv. Cir. in M. so nabrali :'o priliki poroke g. Drnovšek-a v Plaveh K 16.04; vesela družba nabrala pri g. Venturini-ju v Boljunca K 3; g.dč Ra-j poteč nabrala v gostilni Dekleva v Kozini j na običajnem klobasnem večeru K 11.76; na svatbi g. Makuca v Pevmi K 6. — Tej svote hrani uprava. Nar. del. organizacija. j (Odbor skupine N. D. O." Lloydovega arsenala) ima svojo sejo v petek, dne li t. m. ob 8. zvečer v prostorih N. D. O. Strokovno tajništvo. Strokovno tajništvo N. D. O. (Brezposelni člani Z. J. Ž.) naj se zglase v petek, dne 11. t. m. zvečer v društvenih prostorih v ul. Lavatoio št. 1. L nad. Poziv velja zlasti tistim brezposelnim članom, ki so bili odpuščeni iz skladišč državne železnice. Seja osrednjega odbora N. D. O. se vrši danes, dne 11. t. m. točno ob 8. uri zvečer. (Brezposelni člani N. D. O.) se poživljajo, da se v petek, dne 11. t» m., oziroma v soboto, dne 12. t. m., po 7. uri zvečer zglase v prostorih N. D. O. Z el o Pellhl Kinematograf BBLV^DE RS TRST - ulica Belvedere 19 - TRST Od petka 11. do 14. februvarja 1910: 1) DRAMA NA BRZEM VLAKU (Expres), ganljiva dramatična slika. 2) ŠEPEC, sentimentalna drama. 3) KOMIČNI PRIZOR, jako smešno. Prvi sedeži 40 st., II. 20 stot. Otroci in volaki lOstnt J *oo0oo0oo0o»°oj a solidno in pohištvo airaei olidno in eloganing; zmernih cenah ta e Italia TRST — Via Maloanton Mnenje gosp. tiru. GACTANA bor. HOROCB, Dano] — — operaterja. — — G. J. SBRRAVALLO Trst. Predpisal sem večkrat Vaše ŽELEZNATO K JNA - VINO SEfi-RAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo) ter sem z vspehi, ki sem jih dosegel z istim jako zadovoljen. Ta izdelek uporabljal se je z dobrim vspehom toliko pri malo-krvnih kolikor pri rekonvalescentih. DUNAJ, 29. oktobra 1907. Dr. KAJETAN baron HOROCH. Tedna ln solidna po»trelQa. i ■g1 me mmU nofliotji za prevažanju ptiištva in špedicij, podjetje Rudolf Exnei\ Trst == DELILA STADIONE Štev. 17 = Fifilalke: v PULI, GOHICS, REKI ln CRADEŽU Prevažanje pehiltva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih voze vi ti za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. IPoBiljar.jt predaetcT, ki 8e jemljejo n« pnt. viuje in prevažanje blaga na vse svetovne proge. sprejema se redi poiiftTo in Uroše prsaiacte r sar* »ustna za to pripravljena salta illiMi. z i* ■ EĐIM TEŽAŠKI ZAVOD ZA ČISCESJE \/ Pf|M Pl I> SHBANJEVANJE PREPR0& „V ^UUifl ULLMR^n - Točna ut solidna postrežba. Pretiuo nakupite pohištvo, blagovolite obiskati zalogo pohištva Angelo Palma TRST, ulica Glosue Curducci 20, kjer najdete solid. blago i0ST po naj niz, ih cenah. Pri nakupovanju jedinih, spalnih in nOVOPOrOCGnCem prejemnih so a. posebne olajšave ------*--—- a«! Panificio renomirana tvornica z* pečenje izvrstnega nega in dezertnega kruha NOVO POGREBNO PODJETJE IZSIi4? i M0T z bogato oprano za vsako- COPSO 49 (PiflZza Goldoiii)! (vrstni pogreb. ^M in prodajal Inico mrtvaških predmetov in vsa-i tovrstnih vencev iz umetnih cvctlic perle, porcelana — Velika zaloga voščenih sveč |a na debelo In drobno Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik Francka sinov, v vsakem ozmi novodobno izdeluje avoje proizvode izkfjufino ie iz najboljših sirovin. V Vaš prid bode, bodete ti pri nakupovai\|u dajali prednost temu izvrstnemu proto vodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mMkom, iz zagrebške tovarne. tlrutUki TI Btifci IV. »UDI*« ST« 1. 42. V Trstu, dnt- 11. februvarija 1910 RESTAVRACIJA FA88BOIO 8ANT' ANOREA it 36 T»6I Izvrstna piv«, vino!. vr?t« Hobr« kuhinja Ve'ika dvorana In ptMMa C EvlffnOf •oba za dmitva f- LijUVCl ::: ALLA STELLA „m AHTICBICANPI ELIJI" • t važno! Izkazati se je treba z legitimacijo, oz. člansko knjižico. društveno Shod članov škedenjske podružnice N. D. O. se vrši nepreklicno v soboto dne 12. t. m. v prostorih „Gospodarskega društva" v Škednju. Tovariši, udeležite se tega sestanka v polnem številu in brez pridržka. Sedanje gibanje zahteva kar največ pozornosti. — Trošt Josip, ki je prašal za delo pri N. D. O. in Z. J. Ž. naj se oglasi čimprej v društvenih prostorih. Književnost in umetnost Vstaja na Grškem in nje junak Škenderbeg. Iz angleščine prevel I. M. Založila „Katoliška bukvama" v Ljubljani. Ta lepa ljudska povest iz turških bojev opisuje življenje in boje Grka Škenderbega, sina epirškega kneza. V istih časih so pridivjali Turki v Evropo in si podjarmili slovenske in grške dežele. Škenderberg je pod Muratom II. prišel aa turški dvor in postal voskovodja. Kakor takemu se je skupno z ogrskim junakom Hunjadijem posrečilo osvo5oditi svojo domovino in rešiti pri tem* tudi ugrabljeno Hu-iijadovo hčer iz sultanovega harema. To j kratka vsebina te povesti, ki je zelo prikladna za naše ljudske knjičnice. Pripovijest o sedmero obješenih od Leonida Andrejeva. 13. sviječ. „Moderne bibljoteke". Krasna psihološka študija iz bojev za svobodo in demokratizem na Ruskem ! Naročnina na „Moderno bibljoteko" za 12 knjig letošnjega letnika znaša 12 K. Posamezna kjiga 1 K 21 v. Naročbe naj se pošiljajo pod naslovom „Moderna bibloteka" (M. Maliner) Samobor. Vesti iz Goriške. Rihenberg. Podružnica sv. Cirila in Metoda ima v nedeljo 13. t. m., točno ob 3 uri in pol pop. II. letni občni zbor v prostorih g. M. Ličen. Dnevni red po društvenih pravilih. K obilni vdeležbi uljudno vabi Odbor. Pevsko bralno društvo „Štanjel" se lepo zahvaljuje vsem onim, ki so se se svojo udeležbo pripomogli k lepemu vspehu veselice. Posebno se zahvaljuje g. Parazi-ju za tepi prostor, g. nadučitelju Turk in g. Ska-barju za sodelovanje na veselici, diletantom in pevcem društva „Kraški slavček" za res lepi šaljivi prizor: „Prismojeni kaznjenec". Na veselici in plesu je bila splošna zado-voljnost. Čaditi se je le, da je bila udeležba tako obilna, ker je bilo isto nedeljo že tako mnogo drugih zabav v bližini. Škoda le, da je mnogo gostov došlo pozno. Društvo misli prirediti se sodelovanjem drugih društev tudi lepo pomladansko veselico". Med plesom v Štanjelu je zmanjkal seki gospici drag površni jopič z obešala ; kdor ga je vzel po pomoti, je naprošen, da ga pošlje pevskemu-bralnemu društvu v Štanjel; društvo povrne poštnino. Vesti iz Istre. Tujci v Opatiji. Od 1. jan. do 2. febr. 1910 je obiskalo Opatijo 1430 gostov. Dne 2. febr. 1910 je bilo navzočih 1430 oseb. Razne vesti. Zastrupljen v cerkvi. Župnik v Villa-iranca v Italiji se je med mašo po obhajilu zgrudil na tla. Vinu je bil primešan strup, gtanje župnikovo je opasno. Začetek atentata je neznan. Župnik je bil zelo priljubljena oseba. Društvo zdravnikov za Bosno in Hercegovino je za svoj poslovni jezik ugotovilo v pravilih hrvaščino oziroma srbščino. Naslednik dunajskega nuncija. Kakor poročajo iz Rima, je določen za naslednika dunajskega nuncija kneza Granito di Bel-monte, dosedanji nuncij v Bruselju mons. Tacci-Porcelli. Snežni plazovi na Solnograškem. — lz Solnograda: Z dežele poročajo o silnih snežnih plazovih, ki so napravili ogromno škodo na drevju in zasuli tudi več planinskih koč. Ruski konzulat v Pragi. — Iz Prage poročajo: Pogajanja med rusko in avstro-ogrsko vlado glede ustanovitve ruskega konzulata v Pragi so dozorela že v toliko, da je z vso gotovostjo pričakovati, da se ta konzulat osnuje že v najkrajšem času. se rabina} o po 4 stot. besedo; nastao tiskane besede se računajo enkrat vei. na!man|Sa prlstotb'.na stane Pfeta se takoj. Nemec, kaleri gcTori tudi italijansko in francosko, išče učitelja aa hrvatski jezite. Ponudbe pod „Hivateki jezik" na lnseraini oddelek Edino eti. 217 Odda se meblirana soba v ulici Commerciale it. 9. U. desno. 211 Na prodaj šter. 22, I. nad. ste d^e stari hrvatski sliki. Ulica San Giacomo in inon e 210 Gostilna „Al Ginnasto it nI. fcnjuert nuovo 7 ima pijače in jedila prve vrt»te. Priporoča ee slavn ^hČiriHtvu ca r»h»l*»r ohink H. Kopič 1237 Pntftvalna prodajalka i. t d. za Štajersko ■ U Iv « d IIIO se išče. Natančne ponudbe na „Edinost- pod „štev. 205, Prodajalka4*. 20 » llritfiliirO *lDŽbe domača učiteljica. UbllClJILct Zmožna je poučevati v slovenskem, minskem in deloma italijanskem jeziku. Ponudbe n* npr. rEdinosti" pod ,Učiteljica". Išče C O z* gostilno voditelja s soprogo, ki je irkuSera kuharica. Zmožr a mora biti FloTFĐPkfga in iialijanekega. po možnosti tudi nemškega jezika. Dobičkanodno mesto. Obrniti se na: Collsrrich, Ctfle Coreo, od 9.—11. zjutraj in 3.-6. popoludnt. 220 S I iad 40-letei Tipet l HI lan 40-letm ispeh.1 | PASTIGLIE PRENDINI od ogolunjene sladke Skorje. Unalditelj in izdaat 11 P. PRENDINI t Trstu. ::: Zdravniško priporočeno proti ::: grlobolu, kašlju, hripavosti, katara. Podeljuje pevcem in govornikom čist glas. Zaloga v lekarni P. PRENDINI ii t vseft boljši* liKarna! t Trsti li Enoji. Zahtevajte vedno „PaatlffUe Preudlnl". MH I Patiti It laToflr-rejanja! I sr ANTON SKERL mehanik, zaprla« f eni Izvede ne o TRST, Carlo Goldonijev trg štev. 11 firtinik tovarne tole* in »ototolež Jnch" tUpeUavm »n »loga ■lektrlfath loM 1" prodaj« gn»- ao'npo' monofonor, tn foTogrmfo' "aloga priprav se 'niti i Cittitna Adamič* ta popravljanje ti t. iVtoIrt kol)« uotoko ea itd Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah. TFLEFON štov IT&A SAMO ^mmpm Je tisti, e katerem pravi Eiiani in odlični kemik miln« industrije, g. dr. K. DEITE — Berolin, da ima veliko večjo nego milo aH milo in soda ne da bi se lotili perila. jKinlos07 pralni prašek Jm torej najboljše, ksr se more rabiti » prani« parila, varuje perilo kar se najbolj da misliti, je POCENI in uaje blisčečo beloto in je popolnoma brez duha. Zavitek kg atane samo 30 vin. Dobiva v trgovk ak s drogerijami, kolonijalnim blagom in uiilotn. Na debelo L. Mini o s Dunaj I. Molkerb&atei 3. uUHMMMKUMftMKHtlKU Posestniki pisalnih strojev. Kdor se hoče izogniti nadležnim In dragim popravam ter želi ohraniti pisalni stroj v popolnem redu ia brezhibnem stanu naj na zamudi naroČi ti ae za meaečno fili&eaje ln vzdrtevanje pisalnih •troj ©v, b Čimer se zajamči stroj ra neomejen čaa in trajno delovanje. CEHI* K I*— aa mesec za stroj- Alfred Snbićek, Trst Corso štev. 23, prvo nadstropje. (Popravijalniea pihalnih strojev s zalogo pečatov ———— barv, trakov Itd. itd. - TVRD ML A. i^M Kostoris iklftdi!6e oblek za moške ^ d<2$k* Trst, via S, Giovanni 16, !. n, {aravea Keatavraeije Ooperativa ez Baeketi prodaja na mesečne aH tedenske obroke obleke ln površnike sws moške, perilo Itd. flajdogovornejše ©ene POZOR! Skladišče cl v pritličju ampak v prvs-m nadstropja Cene zmerne. Telefon 1395 Crias^ Waldiiev TRST - ulita Medlo 3 - TRST Zaloga jelovoga leaa • prodajo na drobno in debelo. — OK^IBJI iz bukovega in je?, lesa HC Iiibera vsakovrstnih oblo t enih ln cit^iautb pre-:lm»tov iz bokavags. ln Jolovega leaa Itd. Bo&ta Izbera obložKou. - Lopate za peKarje. POZOR NA NASLOV! VELIKO SKLADIŠČE IN POSODA I glasovirjev :: pianino harmonijev prvih tu- In inozemskih tovaren. ■ Ugtašenja in poprave S8 izvršujejo z natančnostjo po najzmernejših cenah. starodavno Ma LUIG1ZJHINOM TRST, Plszza San Olaoomo 2 (Corso - TRST I Velike nove prodajalnice W0tT pohištva in tapetarij :: Paolo /\v kuhinjskih potrebščin ko§ev, stolić, stekla, lesenih predmetov, svetilk, žlic, vilic, kozarcev in buteljk zakrčmarje. JflS Adamichjrst ulca Giulia vogal ulice Kandler št. 10. LASTNA H Is A fev^St-SirJ*^ Lastna H1„A ::: Telefon it 262 Telefon $t 262 Največje narodno spedicijsko podjetje -------- na Kranjskem - JOSIP SKERLJ Ljubljana, Dunajska cista 29 (ex Bavar. dvor) se priporoča za \sa v npedic i-^ko »trot i apadaioča aaroćila, katera lzvril tofiao ln aolldnc : po najnižjili cenah. Trgovm. čevljev Antonlo Bossl. Trst, ul. del Rluo 42 t»! VELIK IZBOR ČEVLJEV LASTNEGA IZDELKA PO ZNIŽANIH CENAH, DA SE OLAJŠA SI. OBČiNSTVU NAKUP. g „Slavija 44 vzoj zavorou banko u Pragi Rezer. fondi K 44,437.036 0!. Izplačane odškodnine in kapitalije K 98,323.486-35. Po velikosti druga vi ijemna zavarovalnica našd drŽave z vseskozi slov.-narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu V. CEGNAR, ul. Caserma 12,1. m UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez SI vsake bolečine v zobozdravnikom kabinetu SrJ.eermaking.Cuschcr - TRST - nlioa dell» Caierma it. 13t H, n. | Ttvarnt i« ieUviict p* j i hlštva to stavbenik i izdelkov v SOLKANU pH I Gorici. | Mizarska zadruga v Solkanu | I Srz.: ZADRUGA - Trtt| Teltl it 1631 intemrtaz 1 Žage v Setetkl (Bebiin) | Letna pretfukeija f j —»K 1,000.000 -§ | ZALOGB: M 1 S0LKAM, 1 ] TltST, vk tnm 14 | Osrednje ravnateljstvo. U ZALOGE• t 1 REKA, Via PBe 2 9 SPLIT, euevsj ebaO | f fitrtea, irL kM.t Solkan ] HOTEL BALKAN ^'ffiaElrfr HOTEL HALKAI