POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
VECERNIK
četo XIV. štev. 133	r e l. e F 0 N UREDNIŠTVA: 25-C7 UPRAVE: 25—67 In 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tal. 280 °o st ni Čekovni račun u.40s	Maribor, petek 14. junija 1940	NAttOCNi.VV NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din	Cena din 1.—
Pariz izročen Nemcem brez boja
Izročitev fe posredoval ameriški veleposlanik — Nemške čete so pričele korakati v francosko prestolnico davi pri St. Denisu — Nova fronta bo potekala za Parizom
WASHINGTON, J 4. junija. Reuter. NA PROŠNJO FRANCOSKE VLADE JE AMERIŠKI POSLANIK V PARIZU 3ULLIT OBVESTIL NEMČIJO, DA JE FRANCOSKA PRESTOLNICA ODPRTO MESTO IN DA SO SE IZ NJEGA UMAKNILE ČETE. GENERALNI GOUVERNER MESTA JE UMAKNIL CETE. OSTALI SO LE OROŽNIKI, POLICIJA IN GASILCI. GENERAL RENS OSTANE V PARIZU V SVOJSTVU POVELJNIKA OBLASTI, TODA BREZ VOJAŠTVA, SAMO Z OROŽNIKI IN STRAŽNIKI. PRAV TAKO OSTANE V MESTU BULLIT S POMORSKIM ODPOSLANCEM, SVETNIKI IN ŠESTIMI TAJNIKI AMERIŠKEGA POSLANIŠTVA KOT PREDSTAVNIK DIPLOMATSKEGAZBORA. BULLIT JE MNENJA, DA GA BODO NEMCI PRI NJEGOVI MISIJI PODPRLI IN DA SE BO IZROČITEV UPRAVE MESTA IZVEDLA BREZ LJUDSKIH ŽRTEV.
WASHINGTON, 14. junija. Reuter. Ameriški veleposlanik v Parizu AVilliafn BuIIitt, ki je še vedno v Parizu, je opolnoči telefonsko sporočil ameriškemu poslaniku pri poljski vladi, v Toursu, da so nemške čete že v Parizu. Poročilo so v Washingtonu sprejeli šele ob šestih zjutraj. Bullitt tudi sporoča, da je v me^Ju mir. Francosko veleposlaništvo v Londonu davi te vesti še ni potrdilo. Dopis-
nik ameriške Press Associaiton je davi ab
7.	še dobil telefonsko zvezo z Parizom.
RIM, 14. junij, Stefani. Davi so nemške čete vkorakale v Pariz skozi vrata St. Denis.
TOURS, 14. junij, Reuter. Predstavnik vlade je dejal, da je ukrenjeno vse potrebno, da se boji ne bodo vršiH ? Parizu, nego šele na črti za njim.
Prepustitev na nemško zahtevo
BERLIN, 14, julij. Ass, Press. Nemško vojaško poveljstvo je zahtevalo, da se Pariz preda, če noče biti porušen. Nemške čete že korakajo1 v Pariz, ki bo v kratkem času zaseden, posebno še, ker ga je francoska vlada proglasila za »odprto mesto« brez vojaške posadke. Neki nemški vojaški stroakovnjak je izjavil
dopisniku agencije, da je naslednji vojaški cilj že določen ter gre za tem, da popolnoma uniči francosko vojsko, pre-deu bo prešla ofenziva na angleške oto-k£. Nemški krogi potrjujejo, da je nemška premoč vFranciji v razmerju 3 proti I.
Dogodki pred preptislifivljo Pariza
Francoski uradni komunike
PARIZ, 14. junija. Havaš. Sinočnji francoski vojni komunike se glasi:' Bitka za Pariz na silovitosti vedno bolj narašča. Nemško napredovanje na obeh straneh Pariza se nadaljuje z vso silo. Na zahodu gre nemško napredovanje od Ro-uena proti jugu, proti krajem AndeHs,
Passi in Evreux. Evreux je bil bombardiran. Na severu od Pariza so Nemci vrgli v boj 12 svežih divizij. Na vzhodu so Nemci prekoračili pri Chateau Thierryju reko Marno* Vzdolž reke Marne je sovražnik dosegel Chalons-Sur-Marne, potem, ko je zavzel Reims, V borbi se. nahaja na sovražni strani nad 100 divizij.
Kljub ogromni številčni premoči se naše čete borijo dalje z vstrajnostjo in požrtvo vanjem.
TORU RS, 14. junija. Ass. Press. Danes
Nemško vojno poročilo
ponoči je vrhovno poveljstvo francoske vojske izdalo poročilo, v katerem pravi, da se nemška vojska v naglici bliža Parizu ter napada z vedno večjo silovitostjo z vzhoda in zahoda. Nemške tankovske kolone se zlivajo od zahoda na Pariz ter proti jugu na Pacy-sur-Eure in Evreux. Nemški bombniki pomagajo tankovski napad. Na fronti med morjem in JVleuseo napada čez 100 divizij s poldrugim milijonom do 1,800.000 mož. Francoska vojska je opustila obrambo Pariza razen predmestij. Dopisniku agencije so v poluradnih krogih dejali, da je sovražnikova premoč prevelika ter utrujenost branilcev že na taki stopnji, da ni računati s protiofenzivo. Pariz je proglašen za odprto mesto ii njegov poveljnik, ge-neraj Pierre Heriing, ga je s četami zapustil.
BERLIN, 14. junija. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo sinoči poročilo, v katerem pravi, da se jo poizkus angleških in francoskih čet, obkoljenih na obali pri St. Valeryju, pobegniti preko
morja, ponesrečil. Zajete čete, ki štejejo okoli 20.000 m«ž, 'so se vdale. Med njimi ie en angleški general in pet francoskih. Zaplenili smo tam nepregledne količine bojnega materiala. Neko transportno la-
djo, ki je hotela odpluti, smo prisifHi k vrnitvi. Neka druga ladja je pod našimi zadetki eksplodirala. Na vsej fronti se operacije naglo nadaljujejo. Na več mestih smo v bojih prekoračili Marno. V Champanji so naše čete, zasledujoč umikajočega se sovražnika, zavzele Chalons sur Marne in šle preko bojnih poljan iz I. 1915. Med ArgonI in Mezo smo pridobili na terenu. Število ujetnikov od 5. t. m, do včeraj znaša preko 100 tisoč. Prav tako so velike materialne izgube sovražnika. Samo pri dveh vojskah zahodnega krila smo zajeli več Ro 200 sovražnih
oklepnih voz. Kljub slabemu vremenu so naše letalske sile sodelovale v bojih in izvršile več letalskih napadov tudi v zaledju in na morju. Tako so potopila neko veliko transportno ladjo in neki re-morker in najbrže še neko drugo transportno ladjo z 10.000 tonami. Dalje je bilo poškodovanih več manjših ladH. Pri Le Havreu smo uničili 20 sovražnih ba-IonoV. Na Norveškem smo zbili 4 do 15 sovražnih letal, ki so skušala hapašti letališče, v Troitdhjemu. Sovražnik je izgubil skupno 19 letal, mi pogrešamo 4
Italijanske informacije
BASEL, 14. jun. Posebni dopisnik agen cije Stefani javlja, da je desno krilo francoske fronte popustilo, ker so nemške divizije po padcu Reimsa zavzele Chalon sur Mame in prešle reko na 20 krajih. Skozi te predore marširajo Nemci k gornji Seini. Smatra se, da bo prišlo v kratkem do nove večje bitke. Nemci so prešli v napad tudi med Aisno in Meuse. Položaj je zek> resen, zato je francosko povelj stvo proglasilo Pariz za odprto mesto. S treh strani, severa, zahoda in vzhoda pritiskajo Nemci na Pariz. Nemške čete, ki so predrle pri Chateau Thierryju, so danes dosegla Coulomieres in korakajo k Parizu.
R iun, 14. jun. Stefani. Vojaški položaj xia zapadni fronti je'za zaveznike nevzdržen. Pariz je odkoljen in bo verjetno vsak čas padel. Padel je tudi Chalons-sur-Mar
ne, S tem je na Mami nastala nova situ a. cija. Nevarnost za samo Maginotovo črto je postala naposredna, Weygandova stra tegija se je izjalovila. Ko sta včeraj maršal Petain in Weygand spoznala kritičnost situacije, sta pritisnila z vso siio na angleško vlado, na kar jim je še tekom dneva poslala pomoč 300.000 mož m 300 tankov. Lebrun pa je z ministri pregovoril Weyganda, da je opustil prvotno zamisel, braniti Pariz za vsako ceno, nakar je bil izdan odlok s katerim se Pariz pro. glaša za odprto mesto. Vojska je zapustila Pariz. Le pred Parizom je še nekaj utrdb, ki pa se bodo verjetno prvemu nem škctnu navalu udale tako, da bo padel tudi Pariz. Včerajšnji ubupni poskus pro. ti-ofenzive pri Beaumontu ni imel uspeha. Nasprotno, Nemci so zavzeli že tudi Lag. ny in Passy, s čimer ogrožajo Pariz že tudi z juga.
Angleška pomoč Franciji
LONDON, 14. junija. Ass. Press. V teku noči in današnjega dopoldneva je An-
LONDON, 14. junija. Reuter. Včeraj je zapustilo londonske postaje ogromno število vojske. Nad 100 vlakov je odpeljalo vojaštvo v južno angleška pristanišča, od koder so jih prepeljali v Francijo. Pri Dieppu se je bati, da je bilo zajetih 6000 vojakov, ki pa so se že od preje nahajali v Franciji.
, LOhjDON, 14, junija. Havasov dopisnik je izvedel, da je Churchill ob zadnjem bivanju v Franciji zagotovil čim večjo pomoč Anglije. Močne angleške čete so že dospele, prihodnje bodo v kraticam na francoskem bojišču. Prav tako bo poslala Anglija veliko Število letal.
Reynaudov govor do radiu
»Domovina je ranjena, a prišel bo dan vstajenja0 - Nov apel na Zedinjene države
PARIZ, 14. jun. Reuter. (Avala). Sinoči je predsednik R e y n a u d govoril po radiu in med drugim dejal: V dneh, ko so prišle nad Francijo velike težkoče, hočem govoriti o junaštvu francoske vojske, njenih poveljnikov in voiakov. Bil sem sredi bitke in videl te junake pri delu. Videl sem jih vojake, ki niso pet dni niti malo počivali, Izčrpane od maršev In bomb. Ti ljudje, ki jim je hotel sovražr nik zlomiti moč, ne dvomijo v končen izid vojne, ne dvomijo v usodo domovine. Junaštvo armad, ki so se borile pri Duukerciueu, je preseženo po vojakih, ki se bijejo od morja do Arganov. Naša rasa ne bo dovolila, da bo z navalom po-
gažena. Tla, na katerih žive Francozi, šo videla v preteklosti še mnogo hujše vdore, toda vselej so bili napadalci poraženi. Treba je, da se vsak, kljub velikim žrtvam, tega zaveda. Ves svet, kjer žive svobodni ljudje, naj ve, kaj dolguje Franciji. Zdaj jo prišel trenutek, ko morajo poplačati svoj dolg. Francoska vojska predstavlja predhodnico demokracije, ona se je žrtvovala, toda izgubivšl to bitko, je zadata težke izgube skupnemu sovražniku. Uničenih jo na stotine bojnih voz in sovražnih letal, sovražnik ima velike izgube v človeškem materialu in petrolejskih skladiščih. To vse priča, kljub tej zmagi, o morali nasprotnika. Francoska duša ni premagana. Treba je, da z one
strani Atlantika prilete roji letal in da stro silo, ki zatira Evropo. Naša srca še dalje upajo. Ranjena Francija ima pravico, da se znova dvigne. Poznamo ideale ameriškega naroda. Apeliraj sem na predsed. Roosevelta, zdaj mu pošiljam drugi, zadnji apeL Vsi Svobodni ljudje naj vedo, da je zdaj prišel trenutek, ko je treba preprečiti Hitlerja, da ostvari svoj načrt. Bitka se poostruje vsak dan, a vsi gojimo kljub vsemu nade na skupno zmago demokracije. Nadejamo se, da je blizu dan, ko bodo zle sile premagane. Po-kazali bomo, da smo dostojni velikih tradicij. Domovina je ranjena, toda prišel bo dan vstajenja.«
gllja vrgla na francosko bojišče vse razpoložljive čete in orožje. Vlada je sporočila francoski vladi, da pod nobenim pogojem ne more biti kapitulacije, časniki pozivajo USA, da čimprej pride na pomoč.
LONDON, 14. junija. Reuter. Kanada je stavila Angliji na razpolago vse razpoložljive puške. Francija je v USA naročila 10.000 tovornih avtomobilov. Enako število bo naročila Anglija. USA vlada je pravkar stavila na razpolago zavetnikom tudi letala Lockheed-Hudson, ki so sposobna tudi kot borbena letala.
LAVRENTIJEV POSLANIK V ROMUNIJI
MOSKVA, 14. junija. TASS. Predsedstvo vrhovnega sveta SSSR je postavilo za opolnomočenega predstavnika Rusije v Romuniji Lavrentijeva in ga obenem razrešil funkcij predstavnika Rusije v Sofiji.
PREKINITEV STIKOV ITALIJE
RIM, 14. junija. Stefani. Diplomatski in konzularni predstavniki Poljske, Holandske in Norveške pri Kvirinalu so z 'novinarji zapustili mesto, ker je Italija z njihovimi državami prekinila stike.
50 MILIJONOV ZA RDEČI KRIŽ
WASHINGTON, 14. junija. Reuter. Senat je soglasno sprejel Rooseveltov predlog, da se Rdečemu križu odstopi 50 milijonov dolarjev za olajšanje bede vojnih žrtev v Franciji.
Reynaudov apel „ Roosevelta
Sinoči je poslal francoski ministrski predsednik prezidentu Zedinjenih držav nujen apel za pomoč — Prvi odgovor Amerike v pospešitvi dobave vojnega materijala
PARIZ, 14. junija. Reuter. Francoski ministrski predsednik Paul Reynaud je poslal včeraj ameriškemu prezidentu Rooseveltu spomenico, v kateri mu izraža popolno zahvalo za velikodušno podporo, katero je sklenil dati zaveznikom v letalih, materialu in orožju. Dalje pravi: Tekom dni in noči se bojujejo naše divizije brez le ene same ure počitka, proti po vojaštvu in materialu mnogo močnejšemu sovražniku. Sovražnik je predrl do Pariza. Toda mi se bomo bojevali pred Parizom in za Parizom in bomo branili do zadnjega vsako pokrajino posebej, ako bomo prisiljeni umikati se dalje. Ako pa bomo prisiljeni zapustiti Francijo, se bomo bojevali dalje v naših afriških deželah in v skrajni siH iz naših posesti v Ameriki. Nekaj članov vlade Je zapustilo Pariz, jaz pa odhajam na fronto, kjer se bodo boji še poostrili, kajti mi se ne bomo vdali. Sporočite državljanom Zedinjenih držav, da se v tem boju ne žrtvujemo samo zase, ampak za vse ljudi na svetu, ki žete živeti v svobodi. Morda bo Francija morala na kopnem kloniti, toda vojskovanje na morju
se bo nadaljevalo z vso silo. Vi ste velikodušno odgovorih na apel, ki sem ga naslovil na Vas pred nekaj dnevi. Danes vas prosim za vsako mogočo pomoč. — Opozarjam vas na vašo Izjavo, da bodo ZD nuditi zaveznikom vsa bojna sredstva, razen vojaštva. Storite to, preden bo prepozno! Verjemite mi, da poznam resnost položaja. Dne 5. oktobra 1. 1937. ste nam dejali, da je 90 odstotkov ljudi na svetu za mir, svobodo in varnost in da bodo ti prisilili ostalih 10 odstotkov do spoštovanja moralnih temeljev, ki že stoletja rešujejo človeštvo. Sedaj je prišel čas, da se teh 90 odstotkov ljudi zedini v skupnem nastopu proti smrtni nevarnosti, ki grozi nam vsem. Verujem v vzajemnostm čut ameriškega ljudstva v tem boju zaveznikov na življenje in smrt, ki se ne bojujejo samo za lastno rešitev, ampak tudi za rešitev in obstanek ameriške demokracije.
WASHINGTON, 14. junija, Ass. Press. P rezident Roosevelt je v odgovoru Paulu Reynaudu na njegov poziv na pomoč danes ponoči dejal, da bodo Zedinjene dr
žave »strnite vse, kar je mogoče«, da postavijo svoje materialne site na pomoč zaveznikom, Roosevelt je sprejel novinarje, in predsednikov tajnik Stephen Early je prečita! izjavo ter poudaril, da bo storjeno vse, kar je v moči Zedinjenih držav. Poudaril pa je, da se Roosevelt boji, da so Zedinjene države prišle zaveznikom že tako daleč na pomoč, kolikor so sploh mogle pod današnjimi okol-nostmi. Roosevelt pozna do podrobnosti položaj zaveznikov. Včeraj je ves dan konferiral s Ordellom Hullom in Sum-nerjem WeIlesom. Pozneje se je sestal z narodnoobrambno komisijo, člani komisije so po končani seji v veliki naglici zapustili Belo hišo, izjave pa niso hoteli dati nobene.
NEW YORK, 14. junija. Reuter. Takoj po pretresljivem apelu ministrskega predsednika Reynauda so že prispele vesti o takojšnji reakciji USA. Tako kon gres kakor senat sta z velikansko večino odobrila dosedanje vojne dobave Franciji In Angliji. V kongresa je izpadlo glasovanje celo s 407 : 1 glasu, v senatu po 67 : 18 glasovom. Tako je 183 USA
Boji na italijanskih frontah
Prvo streljanje na italijansko-francoski meji — Spopad na mejah Libije In Abesinije — Živahna obojestranska letalska aktivnost
TOURS, 14. junija. Havas. Vojno ministrstvo sporoča: Doslej ni še nobenih vesti o sovražnostih med Italijo in Francijo, posebno ne o kaki italijanski ofenzivi. Rimske vesti poročajo, da so zavezniki prešli ob ligurijski obali v napad, toda kolikor je tu znano, gre le za bom-bardiranje s strani angleškega letalstva.
Italijansko uradno poročilo
RIM, 14. junija. Stefani. Iz glavnega stana italijanske vojske, komunike št. 3: Aktivnost manjših oddelkov na nekaterih conah alpske fronte. Poizkus sovražnika, da zavzame prelaz Galisia, je bil odbit. V centralnem Sredozemskem morju so sovražnikove podmornice zaman poizkušale upreti se premikanjem naše flote. Dve sovražni podmornici sta bili zadeti, ena težko poškodovana. Kraljevsko letalstvo je uspešno bombardiralo zračna oporišča v tuniški coni. Kombinirana letalska akcija je bila izvedena proti oporišču Hjeres, kjer so naša letala z majhne višine s strojnicami obstreljevala sovražna letala. Dalje so bila bombardirana oporišča v Faienci in vojaške naprave toulonskega pristanišča. Pri teh operacijah se eno letalo ni vrnilo na oporišče.
Izvidniškl poleti so se nadaljevali ves dan. V Severni Afriki so bili odbiti napadi s tanki z egiptovske strani na naše obmejne straže. Takojšnja intervencija letal je uničila nekaj tankov ter več pokvarila. V italijanski Vzhodni Afriki je enajst sovražnih čet, ki so bile podprte s topniškim ognjem in ki so operirale iz Moiale, napadle naše obmejne straže ter so bile odbite z lažjimi izgubami. Med ujetniki je neki angleški Častnik in neki podčastnik. Naše letalstvo je bombardiralo Port Soudan, letališča v Adenu in zasilne letališče v Moiale. S teh poletov se dve naši letali nista vrnili. Sovražni poleti so bili izvršeni v Eritreji. Materialna škoda je majhna. Sestreljeno je bilo sovražno letalo.
Zavezniška bojna poročila
I meji Egipta in Libije. Pri tem so Angleži ujeli nekaj itaUjansktti oficirjev in vojakov.
KAHIRA, 14. junija. Reuter. Vrhovno I poveljstvo angleške vojske na Bližnjem | vzhodu javlja, da je včeraj prišlo do prvega spopada med Angleži in Italijani na I
KAHIRA, 14. junija. Reuter. Angleška
letala so včeraj izvršila bombni napad na Diredauo v Abeslniji, kjer so bili zažgani hangarji in pognano v zrak municijsko skladišče. Vsa letala so se vrnila. Razven tega so napadla luko Asab ob Rdečem morju, kjer so razrušila kasarno. Italijanska letala pa so včeraj dvakrat napadla luko Aden. Prvič ob zori, drugič zvečer. Sestreljeno je bik) eno italijansko letalo, škoda je neznatna.
LONDON, 14. junija. Reuter. RAF in Južnoafriška RAF sta včeraj bombardirali v ital. Somaliji Asmaro in Duro, kjer so uničila letališča. Sestrelili so enega sovražnega lovca, dva poškodovala in verjetno sestrelila še četrtega. Vsa letala so se vrnila.
CAPE TOWN, 14. junija. Reuter. Drugi komunike južnoafriške RAF se glasi: Letala južnoafriške RAF so včeraj izvršila več izvidniških poletov nad južno Abesi-nijo. Bombardirala so Nairobi in Nadir. Lahi so izvedli dva zračna napada na Moyam v Keniji, vendar brez uspeha.
LA VALETTE, 14. junija. Reuter. Italijanska letala so včeraj petkrat bombardirala Malto. Zaplenjene so bile štiri italijanske ladje. Oblastva so dovolila, da se je na eno zaplenjenih ladij vkrcalo italijansko prebivalstvo Malte in odpeljalo v
bombnnikov že na zahodni fronti, na poti je 93 bombnikov ter 43 lovcev. Vkrcava se 90 borbenih letal ter 80 bombnikov. Znatno število pa je na poti iz tovaren v pristanišča. Vojne dobave, ki bodo vkrcane za Francijo že v bližnjih dneh, znašajo 75 milijard frankov. Vse te dobave sta sinoči takoj po Reynaudovem govoru odobrifi obe zbornid, čeprav je bil Roseveit zahteval komaj eno črtino te višine.
WASHIiNQTON, 14. jun. Havas. Na zaihtevo Roosevelta je senat sprejel odlok, s katerim bo vojno ministrstvo zamenjalo artilerijo vojske in postavilo nov material zanjo. Izranžirani artilerijski material bodo dale USA zaveznikom, ki bodo tako dobili na tisoče topov. Isti ukrepi bodo izdani za ostalo vrsto orožja, če se bo za to pokazala potreba pri zaveznikih.
LONDON, 14. jun. Havas. Poleg 80 bombnikov, ki jib je vlada USA dovolila zaveznikom, se izve, da je še nadaljnjih 93 bombnikov že na poti v Evropo. 140 lovskih letal in 40 hidroavionov bo odletelo v najkrajšem času v Evropo. Pred stavniški dom je s 401 proti 1 glasu dovolil, da se pošlje zaveznikom vojni material v vrednosti 1,670.000 dolarjev, kaf pomeni povečanje za 320 milijonov (tolarjev prvotnega predloga, ki ga je postavil senatu Roosevelt.
treh dneh odkar se nahaja Italija v vojn?« je samo v Evropi izgubila 250.000 tort trgovskega ladjevja. Prav tako leži 250.000 ton italijanskih ladij na zapadni polobli brez stikov z domovino. S tem je Italija v prvih treh dneh od celokupne to-naže 3 in pol milijona ton izgubila 14%.
VESTI AMERIŠKE AGENCIJE RIM, 14. junija. Ass. Press. Italijansko letalstvo je včeraj prvič napadlo Francijo. Italijanski bombniki so težko bombardirali Toulon ter povzročili veliko škodo. Istočasno je bila napadena tudi pomorska baza Bizerta v sev. Afriki. V londonskih vojaških krogih zatrjujejo, da je bilo pred dvema tednoma poslano velHco število italijanskih čet v ozadje nemških črt v Franclji.
Anglija bo nadaljevala boj
vlada se je sinoči sestala na izredno sejo ter je odposlala francoski vladi ponovno zagotovilo, da bo nadaljevala boj z vsemi silami, brez obzira na izgube do konca. Izrazila je junaštvu francoske armade svoje občudovanje ter poudarila nerazvezljlvost Anglije in Francije. Angleška vlada ne klone, ve, da pridejo še hujše preiskušnje, ve pa tudi, da bo te
ognjene orgije enkrat konec. Francija ima v tem otoku in vseh njegovih prekomorskih posestih na razpolago neomejeno pomoč in bosta oba naroda skupno nosila še v naprej breme vojne. VeL Britanija ne bo nikdar opustila borbe predno ne vidi zopetnega vstajenja Francije ter vseh zasužnjenih narodov. Skozi mrak vidi jasno svetlikanje nastopajoče zore.
Turčija bo ostala nevtralna
ANKARA, 14. junija. Ass. Press. Na zadnji seji turške vlade je bilo, kakor se je naknadno izvedelo, sklenjeno, da bo Turčija še dalje ostala nevtralna. Kljub temu je pa bilo izdanih več varnostnih ukrepov. Tako je poklicanih pod orožje zopet nekaj letnikov rezervistov, odrejeno je vse za zaščito pred napadi iz zraka in prebivalstvu je bilo naročeno, naj se oskrbi za tri mesece z živili. Zatrjuje se dalje, da obstaja med zavezniki In Turčijo polna soglasnost in da bo Turčija slu-; Žila njihovim koristim, četudi sama ne bo i
stopila v vojno, dokler "je drugi ne bi di rektno vmešali. Pri tem opozarjajo na stališče Italije, ki kot zaveznica Nemčije tudi ni stopila v začeta v vojno, Je pa Nemcem vendarle veliko koristila s svojim zadržanjem.
ISTANBUL, 14. junij. Ass. Press. Turški časniki pišejo, da je »Turčija tik pred vstopom v vojno«, ker ne more nikomur verjeti’. Mobilizacija napreduje z veliko naglico.
USODA ITALIJANSKIH LADIJ
LONDON, 14. junija. Reuter. V prvih
STALIŠČE RUSIJE
STOCKHOLM, 14. jun. Reuter, švedski listi so mnenja, da Rusija lani zato ni stopila v vojno na strani zaveznikov, ker je natanko poznala nemško udarno sik). Na vsak način pa bi v Moskvi raje videli zmago zaveznikov kakor zmago Nemčije.
AMERIŠKA POMOČ
LONDON, 14. junija. JReuter. Več vlakov polnih ameriških letalskih bomb je včeraj prrspek) v Kanado, da jih vkrcajo v Anglijo. V Kanadi se v imperialni letalski šoli vežba že 50.000 pilotov.
USODA VATIKANSKEGA GLASILA
RIM, 14. junija. Reuter. »Osservatore Romanu« je zopet izšel. Dovoljenje^ za njegovo izhajanje pa je bilo izdano šele, ko je bilo dano zagotovilo, da list nebo prinašal vojnih poročil. _______
STALIŠE EGIPTA
KAHIRA, 14. junija. Reuter. Sinoči je egiptski senat sklenil Anglijo z vsemi sredstvi podpirati. Diplomatslke zveze z Italijo so prekinjene. Ministrski predsednik Ali Maher paša je po seji senata izjavil, da bo Egipt takoj -stop'1 v vojno, čim bi kdor koli napadel kako točfeo Egipta.
IZVOZ NA JUGOVZHOD
LONDON, 14. jun. Reuter. Odslej bo potrebna na izvoz v dražave jugovzhoda ter v Švico posebno dovoljenje angleške vlade. Ta ukrep je bil poreben za izpopo-nitev blokade nad Italijo in Nemčijo. To pa ne pomeni izpodrezanja izvoza v jugovzhodno Evropo. Ta izvoz se bo štej ko prej vršil dalje, le novo dovoljenje bo potrebno.
SODBA JAPONCEV
TOKIO, 14. jun. Reuter. Japonski politični krogi izračajo odločenost, da se Japonska ne misli vmešavati v evropski kon flikt. Ko sta zaveznika v nevarnosti, nj več daleč dan, ko jima bodo USA tudi vojaško priskočile na pomoč. Naraščajoča pomoč sovjetske unije Balkanu bi znala privesti italijansko-sovjetsko razmerje v doglednem času v kritično fazo.
MOLITVE ZA FRANCIJO
LONDON, 14. junija. Reuter. NadŠko' canterburyski je odredil nedeljo za dan molitve za Francijo. Katoliški kardma Hinsley pa je odredil tri dni za molitve za Francijo.
Mariborska napoved. Pretežno oblačno in toplo. Ponekod bo verjetno deževalo. Včeraj je bila najvršja toplota 26.2, danes najnižja 11.0, opoldne 23. .
Vojna na Norveškem končana
specialne naloge, kljub številnim obalnim baterijam nasprotnikov. Jvojna mornari-
GLAVNI STAN VODJE RAJHA, 14. DNB. Po zmagi pri Narviku je 10. junija kapitulirala norveška vojska in položila orožje. Vojna na Norveškem jo s tem končana. Vojna mornarica je opravila nalogo, ki se je zdela sprva nemogoča. Daleč od svoiih baz, ogrožena od premočne angleške mornarice, je opravila
ca je spravila na Nrveško 2.3 milijona ton materiala. Pri tern so mnogo pomagali torpedni čohii in patruljne ladje, ki so bile noč in dan na poslu. Uspeh je teni večii. ker ie bila nasprotniku norvc*1"* obala znana.
Novice
Zakaj kmetje ne morejo zdraviti živine
Precejšnjo škodo povzročijo slovenskim živinorejcem razne živinske bolezni in nesreče. Po cenitvah nekaterih strokovnjakov znaša ta škoda letno okrog 1 */«%, kar je za malega slovenskega živinorejca vsekakor velika vsota, če pomislimo, da znaša vrednost vse slovenske živine nekaj nad pol milijarde din. škoda poginule živine bi ! znašala po tej cenitvi nad 6 milijonov din. Ker goji živino predvsem mali kmet, ki svoje živine ne more zdraviti, je gornja vsota zanje velžka zguba, ki zadene naše živinorejce vsako leto.
V Sloveniji je za živinozdravstvo premalo preskrbljeno. Le v nekaj okrajih je po- več živino-zdravnikov; v pretežni večini' okrajev pa je samo po en živinozdrav-nik. Toda ti 2ivinozdravniki so za uspešno zdravljenje živine mnogo premalo. Od veliko vasi so preveč oddaljeni, da se jih živinorejci, zlasti revnejši, ne morejo poslu-žiti. Poleg tega. pa so zaradi te oddaljenosti tudi zelo dragi in si ji'h marsikateri živinorejec ne upa klicati, ker se boji veli-
kih stroškov. Živinorejci pa tudi niso nikoli | zdravniki tudi ne smejo biti predragi, da
gotovi, ali bo prišel poklicani živinozdrav nik pravočasno, kajti v večini primerov je potrebna oboleli ali ponesrečen! živini takojšnja pome' ki pa zaradi oddaljenosti živinozdravnica ni mogoča.
Zaradi opisanih vzrokov in siromaštva večina kmetov ne more nuditi oboleli živini potrebne živinozdravniške pomoči.
Včasih je bilo po vsej Sloveniji dovolj domačih ž ivinozd ravnikov, ki so sloveli zaradi svojega znanja daleč naokoli. Ti so bili kmetom v nesreči pri živini v veliko pomoč, živino so zdravili uspešno, največ z domačimi zdravili in so bili zaradi tega poceni. Kmetje se jih niso bali, nasprotno, med njimi so bili prav priljubljeni. Danes domačih živinozdravnikov ni skoraj nikjer več in živinorejci so navezani samo na uradne živlnozdravnjlke.
Veliko škodo, ki jo utrpijo živinorejci vsaiko leto, je treba kolikor mogoče zmanjšati. Treba je novih živinozdravnikov, ker imajo sedanji prevelike okoliše, živino-
se jih bodo lahko posluževali vsi živinorejci, revni in bogati. Zdravila se morajo poceniti, kajti predragih zdravil večina živinorejcev ne more kupovati. Večina zdravil bi se morala pridobivati iz doma-
čih zelišč, s tem bi bilo poniagano tudi •rjajbednejšim, ki jih nabirajo.
Poskrbeti je tudi treba za nadomestilo škode, ki jo povzročijo živinstke bolezni in nesreče. V poštev bi prišla zlasti samopomoč živinorejcev v obliki zavarovanja.
Našim živinorejcem je treba dovolj živinozdravnikov in zdravil, ki morajo biti poceni. Kajti le potem bodo lahko zdravili živino, ko ne bodo stroški zdravljenja previsoki kot so danes, ko znašajo včasih več kot pia je vrednost bolnega živinčeta.
če so pravilno negovani. Najsigurnejša pot do zdravih, biserno belih zob Je nega z zobno kremo ODOL. Uporabljajte za čiščenje zob vsak dan zobno kremo ODOL.
Kaj je s protidraginjsko akcijo?
Tako se vedno zopet vprašujejo ljudje, •zlasti naše gospodinje, spričo dejstva, da sc draginja bohotno kar naprej širi, od vseli oznanjenih protiukrepov pa ra videti nikjer pravega učinka. Zdaj zbujajo'nemata vznemirjenja vesti, da se pripravlja nova podražitev moke in kruha, ker nastopajo žitni producenti že zdaj z zahtevo, naj- se, določi minimalna cena za novo pšenico s 350 din za met. stot. To pomeni 100 odstotno višjo ceno od lanske. Ker pa je kruh danes že za '300- odstotkov dražji kat je bil še laai septembra, bi se potemtakem na to jesen podražil Še za enkrat toUkb. Skoraj-neverjetno se zdi, da bi vl&da tako silno podražitev dovolila oziroma sploh še dovolila kako povišanje sedanjih žitnih
cen, ko za to ni prav nobenega povoda.
Toda, kakor rečeno, take vznemirljive vesti se širijo, pa mislimo, da bi bilo vsekakor potreino, da pride iz merodajne strani vsaj* kako pojasnilo, kaj je na stvari, kako je stanje naših žitnih zalog, kaj je predvideno glede na domačo prehrano, regulacije cen itd. Molčanje v takih primerih ni na mestu, če javnost vidi in sliši in ve, da so vsi poklicani či-nitelj budno na delu za vsako varovanje ljudskih interesov, je že to veliko pomirjenje. Veliko se od vseh strani pri-diffuje proti malodušju; To je že prav. Toda' ugotoviti moramo vnovič, kakor že večkrat, da največ malodušja povzroča draginja. Tukaj je treba zastaviti vse: ne besede, ampak dejanja!
da se že kar lahko govori o nekaki novi kolonizaciji slovenske metropole.
PfU|
p Dve nesreči. V Rogoznici je konj brcnil v glavo 4 letnega Arnuga Franca. Mohorko Marija, 27 letno dekle iz Dolene pri Ptujski gori, se je s koso nevarno vrezala v nogo. Zdravita sc v ptujski bolnišnici.
p Na svinjski sejem v sredo, 12. t. m., je bilo pripeljanih 136 ril,cev. Debele so bile 10—11 din, pršutarji 8.50—9 in plemenske 8 din. Prodanih je bilo 75 rilcev.
p Zalega gosenic je lelos povzročila na sadnem drevju ogromno škoeto. V letošnji mokri spomladi so se nemoteno razvijale. V nočeh so se gosenice razlezle po drevju in požrle mlado listje do rebrc. Podnevi pa omrtvičene vise v kepali po vejevju.
Celje
OTVORITEV PLANINSKIH KOC
. S pričetkom' letne sezone bodo od 22. t. in. dalje stalno oskrbovaiie sledeče planinske koče r Aleksandrov dom v Logarski dolini, Frišaufov dom na Okrešlju in Kocbekov dom na Korošici. Dom na Okrešlju .bo oskrbovan tudi v soboto in nedeljo, 16. l. m. Piskemikova koča v Logarski dolini, Mozirska koča na Goltch in Celjska koča str stalno odprte.
■ • -1
c Celjski skaull so se udeležili preteklo nedeljo tekmovanj v skautskih panogah, ki jih je priredila dravska skautska ihipa na'Visokem nad Hrastnikom. Radi pičlega časa se je ‘tekmovalo samo z ureditvijo od zrakoplovov nevidnega tabora, prvi pomoči in signalizaciji. Kljub' močni konkurenci si je priboril Mrkonjiccv steg_ skau-iov v Celju prvo mesto pri ureditvi tabora ter prvo in drugo mesto o pomoči pri zastrupljenju s plini pri napadih iz zraka in pri prvi pomoči, ranjencem. Pri- signalizaciji j«, zajedel za Ljubljano in Lilijo Irelje niesfo. — V •točilmcah bodo celjski skauti taborili pri Seščah v Sav. dolini.
o Spori. V nedeljo bo gostovala po dolžili ielih v Colju močna enajsterica ljub-* I jan.skega Hermesa v prijateljski tekmi z ŠK Celjem.' Tekma bo na Glaziji s pričetkom ob 16.30.
e Ureditev mezd krojaškim pomočnikom. Kakor čUjemo, bo v kratkem v Celju se--Htanok delegatov krojaških združenj iz vse Slovenije. Na tym sestanku bodo mojstri uredili enotne mezde za krojaške pomočniku v Sloveniji. Ta sestanek se bo vršil \fslfd loga, ker je pričakovati mezdno gi-. banje i*rojuških pomočnikov.
č Zbirka bonbonekovega dneva v C.clju za Ciril-Metodovo družbo je vrgla 2.215 dinarjev.
c Bolničarski tečaj ItdeCcga križa se bo
pričet v ponedeljek, 17. t. m., ob 10. v predavalnici Zdravslvenoga doma. Prijave sc sprejemajo na mestnem fizikatu od 8, do 13. ure.
c Kinu „Dom“ fco odpovedani prostori v dvorani hotela Skoberne. Izseliti so mo-
ra čez 6 mesecev.
•• Umrli sla v celjski bolnišnici 43
let-
na Alojzija Jeleilč iz St. Ruperta nad Laškem in 9 letna boi dninarico Jožefa Novak iz Trličnega pri Rogatcu, c lllapce udaril gospodarja z vilami po
glavi. 58 letni posestnik Anton Medved iz Rrslnika pri Laškem je s hlapcem spravljal seno na travniku. Hlapcu je rekel naj pobiti z delom. Slednji ga ie zato z vilami udaril po glavi jn ga tako poškodoval, da je moral iskati pomoči V celjski bolnišnici.
Spomnite se CMD
Ljubljana
Cenjene ljubljanske naročnike, čitatelje in oglasnike opozarjamo, da ima naša ljubljanska podružnica „Večernika“ (Frančiškanska ulica 6) zdaj telefonsko številko 46-91. Ker se dogaja, da se ljubljanski interesenti naročajo na „Večemik“ pri naši centralni upravi v Mariboru, opozarjamo, da sprejema za Ljubljano vsa naročila, naročnine kakor oglase, naša ljubljanska podružnica in daje tudi vse zadevne informacije. Poslovalnica v Frančiškanski ulici je odprta redno od 8. do 12, in od 14. do 18.30 ure.
a Drugo in zadnje obvezno cepljenje predšolskih otrok proti david sc prične
v ponedeljek, 17, t. m., in se bo nadaljevalo vsak dan od 9. do 11. in od 17. do _ i & v prostorih mestnega fizikata do vključno Četrtka, 27. t. m. Starši,; ki so dali otro: ke prvič cepiti v Mostah in Sp. Šiški, naj otroke pripeljejo k drugemu in zadnjemu cepljenju na isto mesto v šolo v sredo, 10. t. m., ob Ifi. uri. Isto velja tudi za predšolske o.troke z Viča in Bežigrada, ki bodo ocpljeni v četrtek, 20. t. m., oni na Barju pa v petek, 21. 1. ni., tudi v šoli ob ‘16. uri. Opozarjamo starše, naj pripeljejo otroke cepit 21. dan po prvem cepljenju, ker bo le dvakratno cepljenje imelo uspeh.
a Zanimiva konfiskacija. Knjigo ..Blazni Kronos 1010“, ki sta jo preti kratkim izdala pesnik Igor Torkar in akad. kipar in risar Nikolaj Pirnat, jc zdaj državno tožilstvo v Ljubljani zaplenilo z motivacijo, da težko krši javno moralo, izziva verski razdor in vsebuje po čl. 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi kaznive objave. —_ Da bo ljudem stvar bolj razumljiva, knjiga in zaplemba, naj pripomnimo, da se „BIazni Kronos 1910" pravi po naše: blazni ali nori čas 1940. In pravijo Ljubljančani tako, da bi ga bilo treba konfiscirati na vsej zemeljski obli, od severa do juga, od vzhoda do zahoda, potlej bi bil pa mir na svetu.
a V spomin. Včeraj na dan sv. Antona Padovanskegfl smo se spominjali dveli velikih pokojnikov, slavnih slovenskih sinov: pesnika Antona Aškerca in škofa Antona Bonaventure Jegliča. Oba bi na la dan obhajala svoj god: Aškerc. 85.. Jeglič 90. Godovnika sta si bila za življenja hudo navzkriž, eden ko drugi hraber borec za idejo in svoje, ideale, srca pa enega v ljubezni do slovenske domovine, _— no, zdaj še gotovo roko v roki sprehajata po raj škili livadah. Pacem aelernam...
a Promet na poscslnem Irgu je še vedno živahen, kakor priča dejstvo, da je bilo v prvi tretjini junija sklenjenih že 80 kuj>-nih pogodb za vrednost blizu 3 in pol milijona din. Nanašajo se na posestne spremembe v Ljubljani in okolici. Kaže se še vedno zanimivi pojuv, da si kupujejo mnogi podeželani hiše in parcele v Ljubljani,
o Prekmurska gasilska društva prirejajo vsako nedeljo v raznih krajih večje gar silske vaje, ki kažejo prav lepe napredke prekmurskega gasilstva. .
© Lažnega trgovca iz Sirije so aretirali v Ljubljani. Raznim, tovarnarjem sc je predstavljal kot vojni liferant za sirsko vojsko, izkazalo pa se je, da je slepar svetovnega formata. Je to 28 letni trgovec Munib bej el Solh iz Bejruta. Elegantni slepar je ogoljufal tudi nekega mariborskega trgovca za 2000 din.
o Sekira je padla na nogo in jo težko poškodovala 12 lehil hčerki pos. iii lesnega trgovca Skobir Marici iz Podgorja pri Slovenjem Gradcu, ko je potegnila predpasnik s stola na katerem je bila sekira.
o Težka nesreča na cirkiilarki. V sredo zvečer se je primerila pri pos. Lorenci Francu v Slovenjgradcu na cirkuiarki težka nesreča, katere žrtev je postal 37 letni žagar Trobina Viktor od Sv. Janža pri Vu-
zenici. Trobina je rezal les; po nesreči pa je dobil desno roko med rezila, ki so mu odrezala dva prsta, ostale tri pa raztrgala. Ponesrečenca so prepeljali v slovenjgraško bolnišnico.
JUGOSLOVANKSA - BOLGARSKA ZADRUŽNA RAZSTAVA
-V Beogradu bo 16. t. m. odprta na ve-iesejmskem prostoru jugoslovansko-bol-garska razstava, ki bo dostojna manifestacija jugoslovansko-bolgarskega zadružnega instituta. Razstava bo odprta do 26. t. m. in bo prikazala zadružni razvoj pri nas in v Bolgariji ter medsebojno vzajemnost in zadružnost pri kmetijstvu
CENE PRI NAS SO SE SKORAJ PODVOJILE
Indeks cen na debelo se je aprila spet zelo dvignil. Uradna statistika kaže, da znaša povišanje cen na debelo pri nas začetka vojne do danes 33.7%, kar pomeni, da so se cene skoraj podvojile. Tako velikega dviga cen ni zabeležila nobena evropska država.
POMORSKI PROMET MED DALMACIJO IN ITALIJO USTAVLJEN
Ker so Angleži minirali posamezna področja v Sredozemskem in Jadranskem morju, je ustavljen ves promei med našimi lukami in Italijo.
Povišanje cen za turistično sezono
Kolikor je mogoče do sedaj ugotoviti, bo velik del gostinskih in turističnih obratov za letošnjo turistično sezono zvišal cene za polno dnevno oskrfk) za približno 10—15%. Zvišanje v tem razmerju je upravičeno z ozirom na splošno povišanje cen. Strogo pa svarimo pred pretiranim zvišanjem cen, ker se posveča največja pozornost zvišanju cen v gostinskih obratih in turističnih postojankah. V interesu bodočega razvoja kra jevnega tujskga prometa je potrebno, da vsakdo nadzira gibanje cen v tujskopro-metnih obratih svojega delokroga ter da posreduje v vseli primerih pretiranega zvišanja cen. Mnenja smo, da zvišanje cen v letošnji turistični sezoni, v primeri s cenami v preteklem letu, ne bi smelo
znašati več kakor 5 dinarjev za poln® dnevno oskrbo. To velja za manjša in srednja letovišča na ‘področju Tujsko-prbmetne zveze v Mariboru. Zavedati se moramo tega, da so bile nizke in zmer ne cene do sedaj v mnogih primerih ena naj večjih privlačnosti za naše manjše in srednje turistične kraje. Dober glas glede cenenosti si morajo ti naši turistični kraji ohraniti tudi za bodoče, prav posebno pa za letošnjo turistično sezono, ko si morajo prizadevati, da privabijo čim več domačih gostov, med katerimi je velik del skromno situiranih obiskovalcev, ki sicer ne iščejo posebnega konforta, ki pa reflektirajo na d-obrf oskrbo pri zmernih cenah.
Razmere v lesnem gospodarstvu
Stalna delegacija lesnga gospodarstva v Jugoslaviji je na svojem rednem sestanku, ki ga je imela 11. junija v Zagrebu ob navzočnosti delegatov vseh včlanjenih organizacij iz Zagreba, Ljubljane, Sušaka in Sarajeva, temeljito pretresla današnje stanje lesnega gospodarstva v zvezi z mednarodnim položajem in potrebami domačega tržišča.
Z ozirom na čedalje večje komplikacije, ki nastajajo v lesnem gospodarstvu, zlasti v zvezi z najnovejšimi dogodki, ki zahtevajo stalne pozornosti in hitrih odločitev, se bo delegacija sestajala v krajše določenih rokih, da bo tako mogla nuditi lesnemu gospodarstvu pravilno
orientacijo za delo ter svoje interese it. potrebe zastopati v skladu s splošnimi državnimi in javnimi interesi. V zvezi s teni stališčem je bila izražena želja, naj bi se čim prej ustvarilo organizirano sodelovanje z vsemi pristojnimi oblastvi, da se bo moglo delo in produkcija kar najhitreje in najuspešneje prilagoditi da^-našnjim izrednim razmeram.
Iz Slovenije so se te seje udeležili: za Zvezo industrijcev gg. ing. Jernej Zupanc, Marko Ru dež in gl.'tajnik dr. G o I i a , za osrednji lesni odsek Zveze trgovskih združenj pa gg. Škrbec in dr. P u s t i š e k. Prihodnja seja delegacije bo 4. julija.
Maribor
Skoraj 5 milijonov din za socialno skrbstvo
Mariborsko socialno skrbstvo, ki spada v delokrog mestne občine, ima v glavnem tri važnejše postavke: starostno, mladinsko in delavsko skrbstvo. Vse tri socialne panoge so tesno povezane z industrijskim značajem mesta. Cim bolj se razvija industrija, tem več je starostno onemoglih, vdov in sirot in tem bolj mora biti popolno socialno skrbstvo. V tem pogledu je treba izreči mariborski mestni občini vse priznanje, ker res skrbi za svoje osirotele občane.
Skupni proračun za socialno sikrbstvo mestne občine predvideva za letos din 4,598.650. Ta postavka je za 25.160 din višja od one iz lanskega mestnega proračuna. Najmočnejša je postavka za starostno skrbstvo, ki predvideva 1,790.090 din. Sledi ji delavsko skrbstvo z 1,060.000 din in mladinsko skrbstvo z 1,016.060 din.
Mestna občina daje 474 osebam v Mariboru stalne podpore po 50 do 500 din mesečno, kar znaša 532.080 din na leto. 37 ljudi oskrbuje v hiralnicah, ki jim poleg oskrbovalnine daje še mesečno 30 din podpore za razne osebne izdatke.
Za oskrbovance v hiralnicah ima mestna občina 187.790 din izdatkov letno. Poleg tega ima občina še veliko število siromakov v mestni oskrbnišnici v Mariboru, za katere gre letno tudi okoli pol milijona din, če upoštevamo hrano in denarne podpore. V Ljudski kuhinji dobiva dnevno nad 100 revežev brezplačno kosilo, kar je gotovo veliko socialno delo. Vsako leto dobi okoli 500 mariborskih revežev od občine kurjavo za okoli din 60.000. K starostnemu skrbstvu bi bilo pripomniti, da je treba pozdraviti sklep zadnje občinske seje, da spadajo v mestno oskrbnišnico le resnično potrebni ljudje in ne taki, ki imajo po 400 din in še več postranskih mesečnih dohodkov ali rente. Če pa so že v oskrbnišnici, morajo denar oddati, dobijo pa od občine na mesec 60 din za posebne osebne izdatke.
Delavsko skrbstvo je omejeno predvsem na delovanje Pomožne akcije. — Vsak nezaposleni delavec naj dobi delo, je geslo mestnega socialnega skrbstva. Zato skuša v prvi vrsti nezaposlene občane zaposliti pri PA. Če pa so za delo nesposobni, dobijo od občine izredne
brezposelne podpore. V ta namen je predviden znesek 120.000 din, kar pa je vsekakor zelo malo za Maribor. Za delavce, zaposlene pri Pomožni akciji, je določen znesek 850.000 din.
Zelo važno za Maribor je tudi mladinsko skrbstvo mestne občine. Ta podpora s stalnimi podporami 168 revnih otrok z mesečnimi zneski od 50 do 450 din, kar da na leto 323.800 din. Poleg tega dobijo številne mladinske ustanove večje arii manjše letne podpore.
Poleg vsega tega skrbi mestna občina tudi.za brezdomce, za deložirance in bolnike. Siromašnim občanom je zgradila v Preglovi ulici več stanovanjskih hiš z zdravimi stanovanji. Za bolniško pristojbino in zdravilo daje občina letno okoli 250.000 din, za deložirance in brezdomce pa letno okoli 60.000 din.
Iz opisanega je razvidno veliko delo za ublažitev socialnega zla, ki je v industrijskem Mariboru nujno. Napram revščini, M je pri nas, so seveda številke, čeprav so velike, še mnogo premajhne. Treba bo še marsikaj, da bo socialno skrbstvo res popoino.	-Ig.
Pomagajmo otrokom v primeru vojne!
Jugoslovanska Unija za zaščito otrok vabi k prijavi prostovoljne delavce, ki bi hoteli opravljati prostovoljno razna dda v primru potrebe evakuacije otrok, bodisi za nego malih otrok, bodisi kot vzgojitelji ali vzgojiteljice, bodisi za’ eko nomsko ali administrativno službo, kakor tudi za gospodarsko službo. V poštev pridejo le žene in oni moški, ki niso vojaški obvezniki. Vsi, ki bi hoteli takšno delo sprejeti, naj se s področja mesta Maribora javijo v pisarni socialno političnega urada mestnega poglavarstva, Rotovški trg 9. Prijave se sprejemajo od
8.	do 13. ure. Kdor bi se ne mogel osebno prijaviti, hotel pa bi se prijaviti pismeno, naj v pismu navede ime in priimek, poklic, izobrazbo, rojstni datum, .kraj rojstva, pristojnost, ali je prijavlje-nec samski ali poročen in koliko otrok ima, za kakšno delo se prijavlja ter točen naslov stanovanja.
*
Jugoslovanska Unija za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino v Ljublja-
ni, je objavila po časopisih že večkrat poziv,: naj zbirajo društva, organizacije in posamezniki potreben material in denarna sredstva za zaščito otrotk in mater v primeru vojne. Ker se pravi v 2. točk navedenega poziva, da se lahko dostav material itd. po najkrajši poti tudi krajevnemu odboru Unije, torej na pr. našemu v Mariboru, zato naznanja krajev ni odbor Unije v Mariboru, da se spre^ jema nabrano blago odn. denar pri soc
političnem uradu mestnega poglavarstva v Mariboru, Rotovški trg 9. Med blagom so najbolj dobrodošli koci in rjuhe. Na-
berite in darujte kolikor morete! Časi
so resni in pomoč javnosti je nujno potrebna. Če — kakor vsi upamo — nabranega v materialu ne bo treba uporabiti
v vojnozaščitne svrhe, ga bo pozneje krajevni odbor Unije razdelil med potreb ne ustanove.
V
Krajevni odbor Jugoslovanske Uiilje za zaščito otrok v Mariboru.
Reporter v zdravniški čakalnici
V dobi kislih kumare, ki je za vedno zvedave reporterje tako usodna, saj je brez važnejših dogodkov, sem se vtihotapil v čakalnico nekega mlajšega mariborskega zdravnika. Več pacientov, je čakalo na gospoda doktorja. Med njimi je bila tudi neka dama iz daljne mariborske okolice. Vsedel sem se za mizo in čakal. Čakal sem dogodkov, zanimivih razgovorov, morda celo senzacije...
Na vratih se prikaže gospod doktor. »Prvi prosim,«, je dejal in zopet zaprl vrata svoje ordinacije. Vstopila je omenjena dama. Po nekaj minutah zaslišim iz zdravnikove sobe razburjeno govorjenje in kmalu nato še histeričen jok mlajše ženske. Vnel se je srdit besedni dvoboj med zdravnikom in -njegovo pacientko. No, si mislim, nekaj pa le bo. Pristopim bliže. Dama je bila zelo razburjena. Kričala je, da je članica bolniške blagajne, da so zdravniki zaradi pacientov in ne obratno, da naj bi biH zdravniki tolažniki in dobrosrčni pomoč-
niki, ne pa odurni in z bolniki celo surovi, da ni prišla v šolo omike, pač pa k zdravniku prosit pomoči za svoje zdravje itd. Prisluhnili so še ostali pacienti, ki so čakali na gospoda doktorja. In glej čudo! Kakor da so se dogovorili, so drug za drugim odhajali iz čakalnice in me pustili samega. Ker se vik in krik v ordinacijski sobi le ni polegel, sem tudi sam odšel. Počakal sem za vogalom damo, ki se je tako razburjala. Reporterska radovednost me je mučila. Zato sem povprašal damo, kaj se je zgodilo. Kakor da sem dregnil v sršenovo gnezdo, tako se je zopet razburila gospa. Kar na ulici je pričela tožiti, kako slabo je postopal zdravnik, da jo je učil omike, namesto da bi ji dal strokovne zdravniške nasvete. Končno jo je celo napodil, ne da bi ji pomagal, četudi je plačevala bolniško blagajno. Moral sem pobegniti pred plolio srditih besed užaljene pacientke. Komentar menda ni potreben.
ig.
Večerni koncert in mariborska publika
Dandanes zanimanje našega občinstva za večerne koncerte v parku pojema, da-si si moreš preskrbeti glasbeni užitek na takem koncertu za bori dinar, ki ga lahko utrpiš. Ne mislim s tem, da so drage zabave pod vrednostjo, nikakor, ali v večjem številu bi se Mariborčani lahko udeleževali teli itak redkih večernih prireditev, da vsaj ne kažejo klavrnih slik, ki nam niso preveč v čast. To si mogel opaziti na včerajšnem večernem koncertu godbe »»Drave«, ki je svoj pester spored sijaju:) izvajala, tako da je morala posa;ner>e točke celo ponoviti. V priznanj godbenikom se je oglasilo le sla-
botno ploskanje, iz česar se da sklepati na maloštevJlnost ali pa na nemuzikali-čnost obiskovalcev, ki niso lepote glasbe razumeli. Komu godba vendar igra? Samemu sebi ali drvesom v parku gotovo ne!
Na koncu je treba še dodati, naj ljudje, ki stoje na cesti pred vhodom v park, opuščajo neumestne opazke glede društva godbenikov, češ, to ni takšno in takšno, zato ne grem. To ni samo znak nerazumnosti dotičnib, ki še vedno ne vedo, da glasba ostane ista, pa če jo izvaja to ali ono društvo, ampak škodi tudi ugledu. K. V.
m Ravnatelj jetnfšnice g. Anton Hoh-njec je bil na lastno prošnjo upokojen.
m Sodnije d£, Čemer, ki je bil nedavno premeščen za starešino okrajnega sodišča pri Sv. Lenartu, je bil z drugim dekretom spet premeščen nazaj v Maribor za sodnika okrožnega sodišča.
m Iz Celja je premeščen za sodnika okrožnega sodišča v Mariboru dr. Franc Suhadolnik.
m Upokojena je mStetpca Bobič Šifra iz Maribora.
m Moški podružnici CMD v Mariboru
je darovala v počastitev spomina blago-pokojne gosp. Josipine Jaki rodbina Vert-nik-Skaza 200 din za revno obmejno deco.
m Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru opozarja svoje člane, aa se vrši v nedeljo, 16. t. ul, ob 8. izredna skupščina v Gambrinovi dvorani. Ker je na dnevnem redu važna sprememba se pričakuje polnoštevilna udeležba.
in Opozorilo policije. Prepovedano je gnati_ nezvezano živino po mestnih ulicah. Goveja živina sc sme gnati po mestu samo v skupaj zvezanih parih in pod nadzorstvom krepkih gonjačev.
, m Lokomotiva je iztirila. Včeraj ponoči je na glavnem kolodvoru težka premikal-na. lokomotiva trčila v drug stroj in iztirila. Več metrov, tira je poškodovanega.
m Pred gostilno Kokot v Radvanju ni bil izvršen noben napad, pač pa so od tam telefonirali po reševalce v Maribor. Napad je bil izvršen precej daleč od gostilne.	°
* Grajski kino. Danes veliki VVarner Bros film „Angeli zatemnelih lic“, najboljši film o socialnih problemih. Svetovni lisk trdi, da je ta film najboljše delo te vrste, kar jih je ustvarila filmska industrija.
* O sokolski tomboli v nedeljo, 16. junija, govori staro in mlado. Veliki dobitki s prvo tombolo 12.000 din so glavna privlačnost. Razen lega se vrši tombola prvič na krasnem in brezprašoem telovadišču v Ljudskem vrtu, kjer bodo postavljene klopu Šotori bodo skrbeli za okrepčila, po tomboli bo igrala godba ,,Drave" pri ljudski veselici brez vstopnine. Veliko plesišče bo pripravljeno za mladino. — Za kolesa bo posebna garderoba. Preskrbite se s tablicami po 5 din in v nedeljo, 16. t. m., vsi na sokolsko toinoolo v Maribor!
* Akcijski odbor za pomoč primorskim rojakom vabi vse potrebne one matere, ki so se zadnje dneve javile pri g. Žiberni, da dvignejo 17. t. m. ob 17. uri darove pri
Jadranski straži", Aleksandrova cesta.
* Izlet v Slovenske gorice 16. t. m. Samo še danes je čas za prijavo pri PutnikU. Podvizajte se in izkoristite lepe poletne dneve, da spoznate našo domovino!
* Lepo slovensko čtivo — naj Vas spremlja na Vaše počitnice. — ^Knjigarna Tiskovne zadruge", Maribor, Aleksandrova cesta 13. Telefon 25-45.
m čigavo je kolo? V Kotnikovi ulici je bilo najdeno kolo z evid. štev. 59809. Lastnik naj se zglasi na policiji.
Kino
* Grajski kino. Danes „Dr. Robert Koch", v glavni vlogi Emil Jannings. — Pride socialni film ^Angeli zatemnelih Ile“.
* Kino Union. Do vključno torka „Iz-dajalci prerije", velikopotezna kovbojska igra najsijajnejših senzacij z znamenitim George O Brien-om.
« Esplanade-kino. Danes zadnjič ^Strup" z Charles Boyerom. — Soboto „Baskervil-ski pes“, roman Sherlock Holmesa.
* Kino Pobrežje. 15. in 16. junija prekrasni film »Lord Nelson",
Sobota- 15. junija
Ljubljana: 7 poročila in veseli zvoki; 12 vožnja neznanokam na ploščah; 12-50 poročila; 13.02 plošče; 14 poročila; 17 otroška ura; 1750 za našo deco; 18 za delopust igra Ro; 18.40 mesto in kraj Brežice; 19 poročila; 20 zunanjepolitični pregled; 20.30 „0 kukavici, gosenici in drugih živalih"; 22 poročila; 22.15 vesel konec tedna. — Beograd: 13.40 iz zvočnih filmov; 14.40 vesti; 17.45 harmonika; 19.40 narodne pesmi; 20.40 zabavni koncert; 21.40 poročna; 22 prenos iz kavarne; 22.40 poročila; 22.50 plesna gL — Sofija: 18 kvartet mandolin; 19 sopran; 20 orkester; 21.20 plošče; 22 lahka gL; 22.30 narodna glasba. — Praga: 19.30 Zellerjeva opereta ,,Ptičar*: 21.20 lahka orkestralna gL — Milano: 21 Mas: ene jeva opera -Manon". — Budimpešta: 17.15 ciganski orkester; 18.10 lahka gl.; 20.10 opereta; 22.10 lahka gl. — Bukarešta: 18.15 jazz; 19.20 vokalni kane.; 20.20 plesna gl.; 22 plošče. — Bratislava: 19.45 narodna glasba; 20.10 radio glasba; 22.10 plesna gl. — Beromifaister: 19.40 plošče; 22.10 lahka glasba.
MALE OGLASE
za sobotni ..UcCcmi**, očJu\te že u petek popoldne čo 19. ure
Turnir za prvenstvo SK »Vidmarja'
V 2. kolu prvenstvenega turnirja, ki je bilo sinoči, so bile odigrane samo štiri partije, ostale tri' preložene. Radi nujnih zadržkov je moral izstopiti iz turnirja Rupar, njegovo mesto je z ozirom na to, da je turnir šele v pričetku, zasedel Ketiš, ki bo igiral v turnirju kot gost.
V sinočnjem kohi se je razvila v nekaterih partijah zelo’ ogorčena borfba. Fantje so že po 2. kolu prišli v strogo turnirsko igro, ki terja precej živcev ter skrajne pazljivosti. Prva sta likvidirala svojo igro Peče in Nosan. Peče je na Nosanovo Plhilidorjevo obrambo odgovoril z ostrim napadom, žrtvovali figuro ter popolnoma demoBral nasprotnikovo kraljevo krilo. Nosanu je z dobro obrambo uspelo odvrniti grozečo nevihto, vrnil je figuro, zreduciral material ter po polnoma izenačil končnico. Toda tu se e usodno »spotaknil«, ko je kljub reduciranemu materialu spregledal celo figuro; seveda je nato Peče z lahkoto dobil.
Senekovič, ki je v kfabu homo novus, je doživel svoj ognjeni krst v partiji proti LuKešu Fr. V nekoMko prepasivni, toda zadovoljivi poziciji Ca-ro-Kanna je spregledati v središču važnega kmeta, nakar je pritisnil Lukeš na d—liniji s težkimi figurami ter odločil koničnico v svojo korist. Senekovič igra prav dober šah, le rutine nra manjka. To
mu bo pa prinesla vprav turnirska resna igra. — Mar vin je otvorH svojo partijo proti Hvaliču z f kmetom ter s tem spet dokazal, da se malone vse njegove partije sučejo okoli tega usodnega kaneta. Hvalič je odgovoril z dobro obrambo. Toda škoda, da Hvalič težke m nepregledne središčne igre id vzdržat Marvin je polagoma vdiral v njegov ter bor in slednjič po dolgih mokah prisS* nasprotnika h kapitulaciji. — Reins-berger se je za srečanje z Gerže-ljem temeljito pripravil. Prav dobro J® pariral Sicfljanko, toda v središčni &** se je spustili v zanimivo in navidez P*6-senetjjivo in nekoliko nasilno kombinacijo, ki je ni dodobra preračunaj. Ger-želj je z odlično igro kombinacijo zavrt* ter izsilil ugodnejšo končnico. Rebisber-ger tu ni premislil vseh možnost, ampak je zaigral preveč enostavno, nakar je GeržeH odločil partijo z efektnim zaključkom. — Partija Ketiš-Kuster, LukeS R-CertaMč in Kt&ovec-Skiatovnik so bite preložene. Naslednje koto bo v torek t. m.
Stanje po 2. kota je ob peHK preloženih partijah naslednje: OerM} 2, Raster, Lukeš B. in Peče I (1). Lukeš Fr. in Marvin 1, Nosan »n Reinsberger Certalič, Ketiš, Kukovec in Skralovnflc 0 (2), Senekovič 0 (1) in Hvalič 0 točk.
V Mariboru dne 14. VI. 1940.
Sansmivcesii
»V e č e r n I k«
?;ran 5.
Zgodovinska mesta Compičgne, Reims Rouen
opomoglo. V zgodovini so Rouen dvakrat okupirali Prusi, 1814 in 1870. Sedanja okupacija po Nemcih je tedaj tretja, nekdaj sprti narodi ob Kanalu, Angleži in Francozi, se pa bore pred njegovimi vrati složno kot zavezniki.
Kralji Device Orleanske v severni Franciji, kier se bijejo zdaj krvavi boji za Pariz
Mesto Compiegne, kjer je najhujši so plule do Afrike, znana je bila rouen-pritisk proti Parizu, je znano iz konca ski trgovina z vinom, svetovne vojne. V teni mestu je bilo 11. V Rouenu je bil velik proces proti De-novembra 1918 podpisano premirje med vici Orleanski, tu je tudi bila sežgana na zavezniki in premagano Viljemovo Nem- grmadi. Mesto je poslej zelo osiromaši-čijo. Tu je triumfiral maršal Foeli. Mesto lo, šele po odhodu Angležev se je spet leži ob Oisi in šteje 17.000 duš. Nad reko stoji napol porušena utrdba Device Orleanske. Compegne se je prvič omenjal že 557. leta. Dne 24. maja 1430 je bila tu zajeta junaška Devica Orleanska. V gradu, ki ga je sezidal Ludovik XV., je bila poroka med Ludovikom XVI. in Marijo Antoineto, ki sta oba končala pod giljotino. Tu je prebil medene dni tudi Napoleon po poroki z Marijo Luizo Avstrijsko. V svetovni vojni so imeli mesto Nemci v rokah od 3. do 11. septembra 1.
1914. Pozneje, po veliki bitki ofo Marni,
-so se Nemci umaknili in Comeigne je bil vse do kraja vojne sedež francoskega generalnega štaba.
Reims je staro mesto kronanja francoskih kraljev. Tu stoji glasovita katedrala, ki je videla že najsijajnejše kro-nanske svečanosti. Leži 156 km od Pariza in ima 113.000 prebivalcev. V njem je sedež nadškofa, platnena industrija je zelo razvita, posebno znan pa je šampanjec.
Reims ima zelo staro zgodovino, znan je bil že za časa Galcev. Vandali in Huni so ga večkrat razdejali. Devica Orleanska je pod škofom Regnaultom vkorakala v mesto 1429 in okronala kralja Karla VII. Reimsko vseučilišče je bilo ustanovljeno 1547, 1650 so udrli v mesto Španci.
Leta 1814 je bilo mesto središče vojnih operacij. V svetovni vojni so bili v mestu Nemci od 4. do 12. septembra 1914.
Po marnski bitki so Francozi 13. septembra mesto spet zavzeli, toda Nemci so ostali blizu in mesto je bilo do kraja vojne hudo bombardirano. Slavna katedrala, ki je bila močno poškodovana, je bila po vojni spet vzpostavljena v prejšnji obliki.
Rouen je glavno mesto seinskega departmaja, 136 km zahodno od Pariza.
Ima 113.000 ljudi, sedež je nadškofa in važno trgovsko, vojaško ter kulturno središče. Spada glede zgodovinskih spomenikov med najbogatejša mesta Francije. Katedrala je bila zgrajena že 1202.
Stara nadškofijska palača stoji tik cerkve. Tu so bili rojeni glasoviti francoski klasiki Pierre Corneille, Gustav Flaubert,
Armand Carel, Jacques Blondel in dr.
Znan jc bil že v keltski dobi. Dolgo časa je bil sedež angleških kraljev, ko so še vladali evropski celini. Ladje iz Rouena
-■«« M iNtfATM JhlkUHK)lifcniV,£S JSL’
Sergiusz Piasecki
BPflP
Iz mladinskega okrevališča v Nemčiji: deca ima deber tek
Kmalu bi kupila svojo lastno sliko
v zgodovinskih sobanah so biii tudi Wil-son, Pokicare, Deumergue in Lebrun, Viktor Emanuel 111. s kraljico Jeleno, romunski kralj Ferdinand s kraljico Marijo, španski kralj Alfonz, belgijski kralj Albert, kralj Egipta Fuad in afganistanski kralj Amanullah.
Dekle s 45° vročina
V bolnišnici v Cincinatiju v Ameriki leži dekle, ki dobi pri vsakem božjastnem napadu 45" vročine. I o je naj vrš ja doslej znana vročina, dosežena v človeškem organizmu. Še bolj čudno je, da je dekle, kadar si opomore, povsem zdravo in normalno.
Zdravniki menijo, da gre za poseben primer božjasti, pri kateri odpove funkcija neke žleze. Ta sili ledvice in druge notranje organe k preobremenilni funk-cji, srce naglo poveča svoj utrip, pljuča dihajo neobičajno, mišice in živci se raztezajo in krčijo, mozek omrači. Ko vročina oreneha, postane bolnica spet dobre volje.
Najvišjo doslej znano temperaturo človeka so izmerili lani, 42.7. Lani se je primerilo tudi v Ameriki ,da je imel neki bolnik le 34°, najnižjo stopnio toplote človeškega telesa.
200 slovaških misijonarjev je na delu v prekomorskih deželah. Slovaško misijonsko društvo šteje 90.000 članov in je lani dalo 94.000 kron za misijo med pa-gani.
4G00 nemških otrok bo bivalo poleti pri Nemcih na Madžarskem.
Prenos novin po fototelegrafiji so preizkusili v Rusiji. Prvo stran moskovske »Pravde« so prenašali v Habarovsk v dalnji Sibiriji sedem sekund.
Miss Ethel Bocker, ki je bila v 73 letu izbrana za častnega člana londonske slikarske akademije, je nedavno prisostvovala neki privatni slikarski razstavi. Ob tej priliki je opazila majhen oljnat akt, ki je postal nanj posebno pozorna. Ko je izjavila, da bi rada kupila to platno, je opazila na svoje veliko presenečenje v
katalogu ime avtorja: Tthel Bocker.
Stara slikarka je v življenju izredno naglo dajala dela od sebe. Zato je pozabila na mnoge svoje umetnine. Med temi je bil tudi omenjeni akt, ki ga je naslikala pred petimi leti kot studijo za ne^ ko večjo sliko. Zdaj bi ga bila skoro kupila — svoje nekdanje lastno delo
Sto Set Buckinghamske palače
Kraljeva Buckinghamska palača v Lom donu je stara nekaj nad sto let in je bila zgrajena po načrtu kralja Jurija IV., ki so ga kot prestolonaslednika imenovali, ne brez razlogov, prvega gentlemana Evrope. Leta 1830 ga je nasledil brat Viljem IV., ki je menil, da je palača pre-veličastna zanj, ker je bil vzgojen kot mornar.
Viljema je nasledila: kraljica Viktorija, ki je postavila Buckinghamsko palačo za svojo rezidenco. Dne 13. julija 1837 seje
vselila v palačo in otvorila novo ero v londonskem družabnem življenju. Prvi gost v novi palači je bil belgijski kralj Leopold I., ki ga je smatrala mlada kraljica za prijatelja in zaveznika. Stanoval je v krilu palače, ki se še danes imenuje »Belgian Suite«. Tam biva zdaj holandska kraljica Viljemina.
Za vlade Jurija V. je kraljica Mary odstranila iz palače težko pohištvo vikto rijanske dobe in ga nadomestila z izbranimi predmeti. Med odličniki, ki so bivali
I
* LJUBLJENEC ZVEZD
Roman iz tihotapskega življenja na bivši poljsko-ruski meji
23
Fela je bila oblečena v črno svileno obleko. Na vratu je imela zlato verižico, na prstih pa več prstanov. Polagoma je stopila naprej, ponosno dvigajoč lepo oblikovano glavo. Pogledi fantov so kar lepili na njej. jo spremljali ter požirali vsaik njen gib. Pitje in igro so prekinili. Fela se je lahkih korakov bližala bratu. Saša je nagubal čelo:
»No, kaj hočeš?«
»Morda kaj želite?«
»Ne, ničesar. Pojdi odtod!«
Fela je našobila usta in stresla z glavo. Razgledala se je po navzočih. Srečal sem se z njenimi očmi, da me je spreletel mraz po hrbtu.. Zdelo se mi je, da mi je v prsih zastal dih.
Nepričakovano se je oglasil Louda:
»Kumarice bi...«
Krlsa je prasnil v smeh. Tudi Saša se je zasmejal in vzkliknil sestri, ki je šla proti vratom:
»Fela, počakaj! Prinesi kumarice... Kar celo vedro... Za tovariša Loudo! Pa naglo!«
»Prav«, je dejala Fela.
Stopila je na prag. Ustavila se je in se obrnila k bratu:
»Toda pojdi in mi pomagaj!«
Saša je vstal in položil karte na mizo.
Nekoliko trenutkov je izbiral z očmi, nato p‘a pristopil k meni:
»Pojdi, Vlado, pomagaj Feli prinesti kumarice!«
Naglo sem vstal in stopil k Feli, ki je čakala na pragu.
10
S Felo sem bil v veliki sobi.
»Imaš svetilko?« me je vprašala.
»Imam!«
Govorila sva, stoječ sredi sobe. Ugotovil sem, da je Fela precej Židane volje. Nekajkrat se je spotaknila, stopila je precej negotovo. Sunila je v vrata čumnate. S svetilko sem posvetil v^ temo. Iz teme se je izvil prestrašen ženski vik — na tleh sem opazil fanta in dekle. Fela me je pograbila za ramo in potegnila v sobo.
»Ugasni svetilko, pojdi!«
Odšel sem z njo na dvorišče. Ob zidu se je stiskal drugi par. Odskočila sta in se naglo izgubila v temo. %
Fela se je tiho zasmejala, da sem jo jedva slišal. Rad bi ji posvetil v obraz, a si nisem drznil. Njen smeh me je čudovito prevzel. Vroče mi je postalo in kolena so se ml tresla. Nenadoma sem začutil dotik njene roke. Zašepetala mi je:
»Pojdi tja... v čumnato... Vzemi vedro in veliko hlevsko luč... Pojdi!« »Tam sta vendar...«
»Pojdi že, ti bedaček! Pojdi!«
V čumnati ni bilo nikogar več. Našel sem veliko cinasto vedro in luč. Vzel sem oboje in se vrnil na dvorišče. »Imaš?«
»Imam«.
»Torej pojdi!«
Naglo se je prestopila. Bila sva v sadovnjaku za hišo. Opazil sem nizko streho nad kletjo. Fela je odmaknila zapah in vstopila. Šel sem za njo. Bila sva v terni. Ne da bi vedel, kaj počnem, sem jo objel in močno prižel nase. Molčala je. Potem je rekla:
»Torej, izpusti me!«
Izpustil sem Felo. Prižgala je luč in odklenila vrata v klet. Z bledim obrazom se je obrnila k meni in mi s čudovitim glasom, ki ga doslej še nisem slišal, rekla:
»Zlezi tja! Tu imaš luč!«
Po strmi lestvi sem zlezel navzdol in postavil luč na tla.
»Ujemi!« mi je zavpila z vrha.
Vrgla mi je vedro in jela stopati po lestvi navzdol. V kleti je zavdajalo po plesni. Soj svetilke se je medlo izgubljal po temnih kotih. Zrl sem navzgor in z očmi buljil v Feline vitke noge. Fela je z levico precej spodrecala krilo...
Ko je stopila na predzadnji klin, sem jo ujel na roke in se hipoma razgledal po temačni kleti. Ob steni sem zagledal prevrnjen zaboj. Nanj sem položil Felo ter jo
Jaka Boltek je ostrostrelec.
pričel poljubljati na obraz, na usta, na vrat. Pogledal sem ji v obraz...
Svojim očem nisem mogel verjeti, da je tako lepa, ta nedostopna in ponosna Fela! Oči je imela še vedno zaprte, Ie v obraz je postala še bolj bleda. Vidim, da si grize spodnjo ustnico... Toda v zadnjem hipu je rekla s popolnoma mirnim glasom:
»Pusti me!«
Popadel me je srd. Skušal sem se je polastiti z nasiljem. Fela ie pričela kričati:
»Pusti me, vrag! Mar naj te prosim? Vpila bom!«
Odskučil sem, drhteč po vsem telesu. Fela pa si je, ne da bi se ozrla name. naravnala obleko. Potem se je razgledala po kleti, vzela vedro in stopila h kadi. V vedro je jela metati kumarice in enoglasno štela:
»Ena. dve, tri...«
To me je silovito razdražilo. Srdito sem spremljal njene ravnodušne gibe.
»... dvaindvajset, triindvajset, štiriindvajset, petindvajset...«
Kumarice so padale v vedro. Srdito sem stiskal pesti in si grizel ustnice. Skušal sem si dopovedati, da je Fela grda, zoprna, da skratka ni na njej ničesar mikavnega. Lagal sem — vedel sem, da lažem samemu sebi. Iz kota pa je nenehoma monotono odmevalo:
»... sedeminštirideset, devetinštirideset petdeset. Dovolj!«
Potem je položila na kumarice v kadi lesen pokrov in ga obtežila s kamnom.
(Dalje.)
S&orf
Tenis kot vzgojno sredstvo
Bili so časi, ko je bil tenis docela ekskluziven šport. Gojila ga je zgolj gospoda, ki si je na ta način krajšala čas. Šele ko se je oprijela tega športa tudi mladina, je prinesla vanj svoje novo dojemanje. V ospredje je stopil športni moment in na igriščih je zavladal nov duh, duh tovarištva, plemenite tekme in borbenosti. Fo teh novih načelih je bil ustanovljen teniški odsek ISSK Maribora, ki si je v kratkem času svojega obstoja vzgojil vrsto sposobnih športnikov. To prizadevanje je rodilo še ta uspeh, da naše mesto prednjači v belem športu pred ostalimi športnimi središči.
Zal slovenski tenis še ni dosegel tiste ravni, ki bi jo po svoji športni in splošno vzgojni pomebnosti mogel in moral doseči. Skrajni čas je, da opustimo predsodke, ki so tako dolgo zavirali zdravi razvoj tega plemenitega ou||s siuaj af ep ‘atuauiv 'sen ud ej-iods drag šport, je še vedno splošno razširjeno, kljub temu da so se tekom let nabavne cerie najnujneških potrebščin pri tenisu silno zni-
žale. Danes je n. pr. smučanje neprimerno
dražje kakor tenis, čeprav je v naših krajih teniška sezona mnogo daljša od smučarske.
Posebno pomemben pa je tenis za dora-ščajočo mladino, ki ji nudi poleg telesne in duševne zaposlitve tudi plemenito zabavo in telesno okrepitev. Danes že povsod priznavajo šport kot del splošne vzgoje. Zlasti je tenis oni faktor, ki vzbuja v najvišji meri telesne in duševne vrline, brez katerih si danes mladega človeka ne moremo predstavljati. Brez dvoma spada tenis k dobri vzgoji mladega fanta in dekleta, saj je telesna okrepitev prvi pogoj za duhovno vzgojo.
Zavedajoč se te velike vzgojne pomembnosti teniškega športa, je ISSK Maribor znižal članske prispevke za mladino na 100 din za vso sezono in s tem omogočil tudi manj premožnim, da najdejo pot do belega športa. Prijave vsak dan na igriščih v Ljudskem vrtu.
s. Plavalno šolo v Mariboru bo otvoril v ponedeljek, 17. t. m. Mariborski plavalni klub na Mariborskem otoku. Podrobnosti objavimo jutri v lokalni kroniki.
s. Z. N. S., sekcija Maribor, službeno: De-
ligirana sta za 16. t. m. Železničar—Kranj str. sodn. gg. Murko, Orel. Predtekma g. Grošelj.
s. Prijateljska tekma v Celju. V nedeljo, ob 16.30 se bosta srečala na Glaziji SK Celje in Hermes iz Ljubljane.
s. Prihodnja seja upravnega odbora SNZ
bo 18. t. m., ob 20.
s. Ujpest in Venus prideta v nedeljo v Beograd in bosta prisostvovala tekmi med Gradjanskim in Jugoslavijo. V nedeljo bo namreč padla odločitev, ali bo prva tekma za SF.-cup v Beogradu ali Zagrebu. Igrala se bo že v sredo.
s. Binder, popularni dunajski nogometaš, je za svoj klub v štirih tekmah zabil 10 golov in s tem postavil »mali rekord«.
s. Slovenjegraški športniki so dobili svoj športni prostor, katerega sedaj pridno urejajo. Seveda je pa za ureditev potreben denar, ker ne more vodstvo dobiti brezplačno na razpolago valjarjev. Na prošnjo kluba so priskočili na pomoč in podprli akcijo za ureditev igrišča mnogi forumi, vsekakor pa pred vsemi prednjači Okrajna hranilnica v Slovenj Gradcu, katera je klubu poklonila din 700.—, zakar se ji klub najprisrc-neje zahvaljuje in prosi vse one, ki so prejeli prošnje kluba za podporo, naj priskočijo
klubu na pomoč sedaj, ko je podpore naj-bolj potreben, da si uredi športno igrišče.
s. V Celju se bo začel v nedeljo tablete-niški dvoboj med SK Mladiko iz Ljubljane in SK Celjem.
s. Spored izločilnega mitinga Slovenske atletske zveze. V soboto: Tek na 100 m, skok v višino, met krogle, tek na 400 in 1500 m, triskok, met diska in tek na 10.000 in. V nedeljo: Skok s palico, tek na 800 m, met kladiva, skok v daljino in tek na 5000 m.
Mariborske vesti
m V službo finančnega kontrolorja so
sprejeli Murčec Adolf, Repolusk Feliks, Ilalioter Jože in Sepec Rudolf.
m Skozi okno bolnišnice je skočil 23 letni Marko Cmjak in si zlomil obe nogi. Poškodovanec je ponoči izdihnil.
m Tatvina obleke. Marija Feguševa iz Masarykove ulice 3 je prijavila tatvino treh ženskih oblek.	rT
m Ogrodje kolesa se je našlo. V Hrastju občina Limbuš, se je na travniku našlo dobro ohranjeno ogrodje moškega kolesa, črno pleskano, brez znamke, s tovarniško številko 1981. Lastnik ga dobi na žandar-merijski postaji v Studencih.
m Karambol. V Ulici kneza Koclja je pred hišo št. 24 neki kolesar podrl tovarniško delavko Ano Muratbegovičevo, ki se je na kolesu peljala v tovarno. Pri padcu je dobila več poškodb na glavi, rokah
in nogah.
o Pri Sv. Martinu pri Vurbergu jo nmrl
v starosti 82 let Ivan Kostanjšek, oče predsednika Združenja okoliških trgovcev v Mariboru.
ODDAJTE
mala oglase za sobotno številko »Večernika« že v petek do 18. ure.
o Izvoz zgodnjega sadja in povrtnine
v protektorat. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino sporoča interesentom za izvoz zgodnjega sadja in povrtnine v protekto-rat, da kupcem toliko časa ne pošljejo blaga, dokler ne dobe potrdilo, da imajo dovoljenje za uvoz, ker je to v njihovem interesu.
o Blejska avtomobilska nesreča pred so* diščšem. Lani 13. julija je povozil zagrebški trgovec S alko Kurtagič pred hotelom, Toplice na Bledu budimpeštanskega odvetnika dr. Julesa Szaluszinskega, ki je poškodbam podlegel. Sodnik poedinec je obsodil trgovca na 4 mesece zapora, pogojno na dve leti.
CENE MALIM OGLASOM: V tnalih oglasih stanc vsaka beseda 50 par, najmanjša pristojbina za te oglase je din 10.—. Dražbe, preklici, dopisovanja in ženitovanjski oglasi din 1.— po besedi. Najmanjši znesek za te oglase je din 12.—. Debelo tiskane besede se računajo dvojno. Oglasni davek za enkratno objavo znaša din 2—. Zjlesek za male oglase se plačuje takoj pri naročilu, oziroma ga je vposlati v pismu skupaj z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun št. 11.409. — Za vse pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din.
kam; KJE?
V nedeljo vsi v
LOVSKI DOM nad Tremi ribniki- Posteženi boste z dobrim zdravim vinom, pivom iz sodčka. Pojedina pečenih in ocvrtih pišk, klobas in narezkov. 4333-1
Nova damska salonska »JAZZ« KAPELA
lepa in mlada dekleta, Vas od sobte 15. naprej, vsak večer zabavajo v restavraciji »Ljutomer«. Rotovški trg, Štibler-4335-1
STANOVANJE
sobo, kabinet, kuhinjo oddatn 15. 7- ali 1. 8. Beograjska ul. 32. Ogled 10.-12., 16,—18.
4304-5
STANOVANJE
čisto, z dvema sobama v sredini mesta. Cena 400 dim se takoj odda. Slovenska ulica 36-1-	4341-5
V sobcuto vrtni koncert
V GOSTILNI »PRI LOVCU«
Frankopanova 39. Tam dobite marinirane, ocvrte, pečene sveže dravske ribe ter druga topla in mrzla tedila, kakor tudi dobro kapljico. Se pri-r/oroča gostilničar- 4353-1
NATAKARICO
za nedeljo poplodan sprejmem. »Lovski dom« nad Tre mi ribniki«.	4334-2
ARANŽER
za modno trgovino sc spreji me takoi Pismene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod šifro »Zmožen«-	4332-2
Naprodaj lepa
TRGOVSKA hiša
z vpeljano trgovino. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Mriborska okolica«. 4338-2
HLAPCA
za važnjo lesa takoj sPreitne Vračko, Limbuš.	4325-2
VA)ENCI-(KE)
UČENCA
za brivsko obrt sprejme takoi brivnica Fran Novak, Ma ilbor-	4326-4
Sončno, lepo
ENOSOBNO STANOVANJE
zaprto, oddam. Makarjeva 13. Studenci, zahodno kadetnice, tretja nova hiša, enonad stropna.	4329-5
Sončno'
DVOSOBNO PARKETIRANO STANOVANJE
v novi hiši se takoj odda vJa dranski ulici. Vprašati Kneza Koclia 26-1.	4348-5
jmtsks
kopalne obleke novost seft>ne
prinaša
C. BOdefetdi
Maribor
GRADIVO
»LIMAL1T«
najcenejše lahke gradbene plošče za predelne stene, pod strešna stanovanja, izolacija ter ledenice z zadovoljstvom uporabljajo mnogi. — Marko Šuhec. Ivanjkovci. 4366-15
POHISTVO-OPREMA
Dobro ohranjena HRASTOVA SPALNICA
otomana in bela kuhinjska otfrema se vsled družinskih razmer proda. Na ogled dnev no od Vi9. do Vi 11. ure. Trdinova ul. 9.	4340-17
ŽENSKI KOTIČEK
RABITE DENAR?
Prodajte stare obleke in čevlje v Grajski starinarni Maribor, Vetrinjska 10. Plačuje najboljše!	4337-18
rAzno
MODRA GALICA
žveplo, tobačni izvleček, afi-don. nikopren, žvesplenoapne-na brozga, nosprasit, meri-tol. sulikol, kvasija les, maza vo milo, škropilnice in žve-plalnike ie dobiti uri Kmetijski družbi, Maribor. Meljska c. 12. Tel. 20-83	412-28
Prodam novi
30 L VINSKI FILTER
Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	4269-28
DENAR
HRANILNE KNJIŽICE
državne vrednostne papirje, valute prodate najbolje pri Bančno kom. zavodu Maribor Aleksandrova 40- Kupujte pri nas srečke drž. loterije!
4364-12
SOBA
s posebnim vhodom se odda. Ob železnici 4-II.	4347-8
WBedisaL
r' /KOPALNA SOL 2A NOGE
PPOTI POTENJU, UTRUJENO^ STI IN BOLEČEMU VNETJU NOG,TBDI KOŽI, KURJIM | OČESOM IN OZEBLINAM DIN 5.- tf.-IN 12.-1 D P O G E «1 JA
OPREMLJENA SOBA
z vso oskrbo se odda v najem. Slomškov trg 16 c ______________________4344-8
SOBA
separirana, lepa, se odda. — Glavni trg 12-11-	4343-8
Sprejmem
GOSPODIČNO
na stanovanje. Koroška 17-1.
4339-8
VAJENEC
z srednjo šolsko izobrazbo sc sprejme za trgovino z meša-nufl blagom. Naslov v ogl. edd.	4263-4
Spomnite se CMDI
STANOVANJE Išče
IŠČEM
DVOSOBNO STANOVANJE
z vsemi priklinami. r* možnosti na levem bregu Drave in sredi mesta za 1. julij. Kopalnica zaželena. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. »Večernika« pod »Sončno«.
4354-6
SONČNO SOBO
s štedilnikom proti Pohorju oddam 1. julija- Koseskega ul. 22.	4345-8
MEBLIRANO SOBO
oddam solidni, stalno nameščeni gospodični ali gospodu. Na željo tudi hrano. Stritarjeva ui- 5, I. nadstr. 4294-8
POSEST
DVE SONČNI PARCELI
prodam blizu mesta, 10 min. od glavnega kolodvora. Isto-tam prodam enostanovanisko hišo z nekaj zemljišča tor pisalni stroj. Vse drugo se izve na Aleksandrovi cesti 12. v krojaškem lokalu. 4350-11
VOZILA
AVTO EIFEL
(Ford) limuzina, vožen samo 16.000 km. z dvojno rezer vo se po ugodni ceni proda. Oskrbništvo veleposestva Langental. p. Pesnica. 4342-22
MOTORNO KOLO
»Ziindapp« 350 ccm, s kardan skim podonom, malo voženo, prolda špedicija »Merkur«, Meljska 12.	4336-22
* maU c$lasi v Jmtkiku"!
Zahvala
Iskrena hvala vsem, ki so se udeležili spremstva na zadnji poti naše blage mamice
Elvire Janžekovič
in izrazili svoje sožalje. Posebna hvala g. dr. Hronovskemu, kateri ji je bolezen lajšal, častitemu g. župniku iz Studenic pri Poljčanah, kateri jo je spremljal na zadnji poti, zastopstvu Sokola, gasilskega društva, vsem sosedom in darovalcem cvetja.
žalujoče rodbine: Janžekovič, Madirazza, Sachs.
INDUSTRIJE
OBRTNIKI
TRGOVCI
Itse
MjUSOM
kupite najceneje pri . • •
Tiskovni zadrugi
Maribor, Aleksandrova
cesta 13 — Telefon 25-45
buiija in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po ceniku	Rokopisi se
no vračajo. — Uredništvo In uprava; Maribor, Kopališka ulica 6. — Tclclou uredništva štev. 25-67 in uprave ijev. 28-67. — Poštni čekovni racuu ev.