HLatoIišk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj4 po poŠti za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20kr., za četert leta 1 gld. 15 kr. V tiskarniei sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za eetert leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide. Danica dan poprej. Te&tf XXI. Tarbula, *) keršanska junakinja. Zložil Janez Bile. Mirarcem• Delectat videre campos segetum aureis maturatis calamis aristarum; delectabilius libet attendere campos ecclesiae Martyrum micantes, plan-tatos de uno eruore per Agni san-guinem innocentem. Sermo 10. s. Fulgentii episc. Prebiraje stare legende svetnikov nahajamo pogo-etoma dogodbe , ktere nam globoko v serce segajo. Vidimo tu na eni strani, kako se je peklenska moč prizadevala in napenjala , da bi Jezusovo na skalo zidano cerkev poderla in pokončala ; na drugi strani pa moramo se Čuditi krasnim značajem mučenikov, ki z veseljem svojo kri prelivajo za Njega, ki jih je odkupil na lesu križa s svojo predrago kervjo. Naj bolj čudno pri tem je pa, da ne le čversti možje in močni mladenči so neostraŠeni v obličji smerti, ampak tudi nežne deve in de-vičice, kterim je Bog vstvaril bolj rahlo serce, ktere so, bi rekel, že po naravi boječe in plašljive. Tudi one so z veseljem ko verle junakinje življenje dajale za sv. vero. V Perziji so že aposteljni sv. vero z dobrim vspe-hom sirili. Cerkev je v velikem perziškem carstvu cvetela in rastla, dokler se ni strašno preganjanje kristjanov vnelo pod vlado cara Saporja II. Sapor, ki je silo dolgo vladal (menda od leta 309 do 380 po Kr.), je bil verst-nik cesarjem Konštantinu Velikemu in njegovim sinovom. Bil je od začetka kristjanom dober vladar, tako da sam Konštantin hvali njegovo dobroto in milost v nekem pismu. Pozneje so po sporočilu starih zgodovinarjev vedeži in judje kristjane počernili pri njem, da so iz-dajavci domovine in prijatelji Rimljanov, in pregovorili so ga, da je začel grozno preganjati in zatirati sv. cerkev. Kterega leta ravno se je to silno preganjanje začelo, se ne more natanko določiti. Ker pa zgodovinar Socomen pravi, da je sv. škof Simeon v začetku preganjanja kri prelil, in ker Heršenij terdi, da je bil Simeon 21. aprila 1. 349 umorjen, se je bilo naj berže to strašno preganjanje začelo tudi v tem letu (349). Sv. Hieronim in ž njim drugi učeni možaki pa menijo, da je bil Sapor že 1. 343 začel preganjati kristjane. *) Malo imamo Slovenci pesem junaških , s kakoršnimi se narodu njegov duh vesele oserčuje in poživlja; ne dvomimo torej, da se bode častitemu občinstvu prav vstreglo s tem lepim delom naSega znanega pesnika, ki utegne po svoji obširnosti nekako s pervim polletjem dokončano biti. Vr. List 3. Pa naj si že je, kar je, v tem so vsi cerkveni zgodovinarji edini, da takrat je perziška cerkev grozno veliko terpela. Trinog je cerkve oropal in popalil, škofe in mašnike moril in brez števila kristjanov končal, med njimi škofa Simeona in sv. devico Tarbulo. Stan sv. cerkve v Perziji pod Saporjem II in smert sv. mučenice Tarbule Ti bo spevala, častiti bravec, moja pesem. Naj vnema Tvoje serce k spoštovanju in k ljubezni do Tvoje matere katoliške cerkve, ktera se mora ponašati s takimi spričevavci, s tako hrabrimi junaki in junakinjami. V Ternovem na Notranjskem. Vvoct. Premerzle zime neprijetni dnovi Vmaknili so že se od nas; Potihnili studeni so vetrovi, Pomlajen kaže zemlja nam obraz. Le hribom sneg odeva glave, Razgrinja pomlad zelen pert; V pomladnem cvetu so dobrave, Cvetlica kinča travnik , vert. Z dreves ko sneg se siplje cvetje. In kaže se že mladi «ad, In sliši se pastirjev pelje V dobravi danes pervikrat. Pojo po logu lahke ptice, Brenče po cvetju bčelice; Metulji serkajo medice, Iz rož na rože ferfole. Kar živo je , se zdaj raduje, Nemirno v meni je serce, Nemirno v persih poskakuje : Me sili peti pesmice. Praznuje cerkev god častiti, Da našla sveta a zate smert jim ljuba jo, Navdihni, prosim, seree moje, In v slabo liro moč izlij, — ha vredno mnčenike poje, Junaki- vredno poslavi ! Tarl>ula! |>e«nik ti daruj«-To pesem; glej z višave nanj! — On tvojo *lavo povikšuje, Ti prosi v srečnem raju zanj I (Kasledva gpitanje l.) Božje Dete. (Po nemškem.) Vihar buči, prezeba svet, Poznate Dete dobro vsi, In škriplje sneg, se dela led: Za vas je dalo svojo kri, Bliščč se zvezdice svitlo, Življenje dalo je mlado, Ko bliža Dete se mlado. Da vam odperlo je nebo. Je Dete ljulx>, prelepo, Svetli mu ^ati žar glavo; Noči tema pred njim beži'. Ko blagoslov okrog deli. Molite k Detetu gorko, Bo vselej rado k vam prišlo ; V sercih vaših naj živi, In ljubi mir naj vain doli. Nebeški inir, ki angeljei So v Betlehemu pevali, Taisti mir, ki vso zemljo Osrečil s sv«*to je nočjo. M. Končnik. MMuna/, pogief kako Turk sposiu/e katoliško cerkev in n/ene škofe* Kako se časi prečudno spreminjajo! Več sto let je bil Turk strah zahodnjih kristjanov. Posebno ogerske, slovenske dežele in vsa Avstrija so silno terpele pred tim divjim in strahovitim sovražnikom; pa vedno je bila tadanja Avstrija močna bramba in neomahljiv varh vernih kristjanov, in je v ta slavni namen vse svoje moči natezala zoper ljutega dušmana. Posebno si je dunajsko mesto v tem oziru pridobilo sloveče ime po vsi Evropi, ker je napade turških trum vselej s toliko hrabrostjo odbilo, in po pravici, zakaj svest si je bil Turk in kristjan, da je podčrta poglavitna svetna bramba keršanstva in da sovražniku so vrata odperte v vse nemške in tudi daljne zahodnje dežele, ako pade to glavno mesto. Kako je pa zdaj ? Ali je Dunaj še bramba ker-šanstvu? Ako se ozremo le na poslednji čas, moramo odgovoriti, da komaj več. Dunajski mestni zbor je napenjal vse svoje moči, si pridobiti brezverno učelišče (pedagogium) za učiteljske pripravnike in ni mogel mirno snati, dokler mu vlada tega ne privoli. Ravno ta mestni zbor se z očitnim pohvalnim pismom oberne do deržavnega zbora, da je ta po svoji večini podkopaval pravice katoliške cerkve, ktere so ji svitli cesar sami dovolili, in je sklepe delal zoper katoliški značaj šole in zakona. Ravno ta mestni zbor je katoliške škofe, ki so se potegovali za stare pravice katoliške cerkve, laži in obrekovanja dolžil, in njihove sklepe očitno zasramovai. Ravno ta zbor je množico oserčeval, nabirati podpisov zoper konkordat, ki od papeža in od cesarja poterjen zagotovlja sv. cerkvi potrebnih pravic. In kdo more našteti vse gerdo zasramovanje, ktero so bljuvali leto in dan različni dunajski časniki zoper katoliške obrede in pravice, zoper njene služabnike in na ss. skrivnosti katoliške cerkve. Dunaj, ali nisi ti bolj mačoha, kakor pa bramba in varh keršanstva? — Nasproti pa vidimo, da Turk sam priznava pravice katoliške cerkve, in spoštuje njene pastirje. Ko je bilo pretečeno leto pri stoletnici v Rimu blizu 40 katoliških škofov iz različnih okrajin turškega cesarstva, so vsi terdili, da jim turška vlada dobrovoljno daje potrebno brambo, in da kristjani brez vsih ovir smejo svojo sv. vero spoznavati in po nji se vesti. Veselo so povzdignili sv. Oče oči proti nebesom in hvalili Boga za to nepričakovano tolažbo. Poslali so pa zato tudi zahvalno pismo do svojega poslanca na Dunaj , da naj ga izroči sultanu Abdul Azizu, ki je lansko leto o svojem popotovanji ravno tam bil. V tem pismu sv. Oče svojo veliko zahvalo naznanujejo za milostivo brambo, ktero vživajo katoliški kristjani v turškem carstvu. Ko je bil preteklo leto za sirske katoličane izvoljen novi patrijarh Ignacij Filip Makus, mu je dovolil turški sultan v posebnem pisanji, berat imenovanem, veči pravice in prostosti, kakor jih daje konkordat avstrijanskim katoličanom, namreč, da je imenovani patrijarh in njegovi verni popolnoma prost in nezavezan v vsih verskih in cerkvenih zadevah; da mu noben vradnik ne sme naj manjših ovir staviti; da naj se nihče ne prederzne v cerkvene ali samostanske zadeve vtikati se; da se cerkvenim postavam zastran zakona ne sme nasprotovati ; da zakonske zadeve zastran ločitve ima patrijarh po cerkvenih postavah preiskovati in razsojevati, noben drugi se pa ne sme v to mešati; da duhovni smejo odreči cerkveni pogreb tim, ki jih za nevredne spoznajo; da naj se noben vradnik ne vtika v cerkveno in samostansko premoženje; da vsak sme v oporoki prosto svoje premoženje cerkvi voliti; da se pri sodnijah pričati in prisegati sme po keršanski postavi, da od blaga za cerkvene potrebe ni nič davka in dacije plačati; da vse zemeljsko posestvo nogradov in travnikov, hiš in poslopij, ki je cerkvam in samostanom lastno, jim je dano v popolnoma prosto posestvo, in da verni smejo po svoji volji odrajtovati navadne doneske svoji duhovšini itd. itd. Glej lepe in velike pravice, ki jih Turk daje škofu in katoliški cerkvi! Drug zgled. Ko je pretečeno leto veliki škof iz macedonskega mesta Duraco hotel iti k stoletnici v Rim, je to naznanil paša-tu ter ga prosil, da naj med tim podpira njegovega namestnika, ako bi bilo treba. Paša mu voši srečno pot in prosi, na) naznani njegovo posebno češenje poglavarju keršanstva, kterega Turki visoko spoštujejo, in pristavi: namestnik se sme zanesti na me, ako bo treba pomoči. Ravno ta škof je kerstil mladega Turka, ter ga sprejel v svoje semeniše; pa ga nihče za to ni nadleževal. Tretji zgled. Armenski škof Arzenij Angoniki pripoveduje od sebe, ko je šel v svoje mesto novo Ce-sarejo, da so mu naproti hiteli pervi vradniki, in so mu postrežbo ponujali. Sultan mu je podal red, po kterem ga ne smč nobena sodnija tožiti in soditi, ako sultan posebno ne dovoli. Ko je pozne j ta škof bil v Rimu, je pisal o zadevah svoje škofije turškim ministrom v Carigrad, ter je vselej dobil prijazne odgovore in obljube. Ceterti zgled. Veliki škof mesta Smirne je dobil brez plačila od sultana velik prostor za veliko stolno cerkev.*) Ko sultan sam tje pride, se mu gre poklonit in zahvalit, zraven se pa se prederzne prositi za de- •) To prelepo novo cerkev, na enem najlepših prostorov mesta, pa še ne čisto dodelano, sem res vidil predlanskim v Smirni. Vr. Damo pomoč. Sultan se posmeja taki prošnji, ter res pošlje v dar 70.000 frankov. Tacih zgledov bi nam še dalje ne manjkalo, pa jih več nočemo naštevati, temuč le vprašamo: kaj pravi katoliški Dunaj k takemu ravnanju? Kaka je razmera med keršanskim Dunajem in mohamedanskim sultanom do katoliške cerkve? Na kteri strani je pravica in resnica? Ali bi se smeli škofje in zadeve katoliške cerkve v Carigradu tako zasramovati, kakor se to godi na Dunaji in v mnogih krajih katoliške Avstrije? Sram vas bodi, vi nehvaležni in nezvesti otroci katoliške cerkve, ki se do svoje matere tako vedete in tudi judom in drugovercero k temu priložnost dajete! Pojdite tje in učite se od Turka kaj lepšega!*) (Gl. \Vien. Kztg. št. 52, 1867). -a-. Prara ljubezen. (Konec.) II. Nekoliko dni po tem dogodku, ko se je bilo solnce že poslovilo s krajino, pridirja po cesti proti pogorišču jezdec na penatem konji. Vidi se, da mu je vsak trenutek drag; dirja namreč tako, kakor da bi se z vetrom kosal, da zemlja doni pod njegovim vrancem. Že od daleč zagleda selo, ali stresne se. Pridirja bliže, in vidi ogorele stene svojega domu, na mestu prijaznih hiš poprej — grozno pogorišče. Na ves glas zakliče: „Za Boga milega! ali tudi tu so bili Tatarji! —Uboga mati!" — Zakrije si oči z roko in glasno zaječi. Nesvesten hiti k mogili, kjer nekoliko vaščanov koplje grob ubitemu stražniku. To so njegovi služnici, ki so se vernili z zatišja. Žalosten mu jame pripovedovati eden: „,,Gospod! ljubi naš Gospod! prepozno ste prišli, zadela nas je velika nesreča: prihrula je strašna derhal Tatarjev, kakor Božja šiba; oplenili so nas in požgali vse. Ljudje so pobegnili v gozde, koder se še zdaj skrivajo, kakor se more kdo, drugi pa so pobiti, ali naj veča nesreča je to, ker so našo ljubo gospo, tvojo mater, odpeljali Tatarji."" Na to grozno novico strašno zavpije in zažaluje Krištof Stremski. Ta, ki je poprej derzno nastavljal persi bitvi in tatarskim strelam; ta, ki je neboječe zaganjal se v naj ljutejši boj — ta je onemogel o tej bolestni vesti. Kakor bi mu bilo tisuč bridkih mečev pre-bodlo serce, taki je bil to pot. Ljubezen do matere premaga vojščaka. Ni šel naprej na svoj dvor, temuč plane zopet na konja in oddirja. Ni se zmenil za svoje rane, in ne za dolgo težavno pot: zginil je za Tatarji; ni mislil na to, kaj se mu utegne pripetiti, ni mislil na nevarnost med divjaki; le dalje, zmerom dalje dirja, da bi dojezdil mater — ali živo ali mertvo, ko bi tudi na konec sveta moral za njo, da bi jo le iztergal iz terdih rok neusmiljenih Tatariev. III. Po dolgem in težkem poti, na jež in peš, pride ves truden in spehan k tatarskemu poglavarju. Stopi pred-enj in vsklikne: „Na moje življenje izpusti mater !" Dolgo časa se je tatarska vlada branila, naposled je iz strastne lakomnosti vendar odločila, da mu da mater nazaj, če da toliko liber zlata za-njo, kolikor je težka. Blagi sin je bil zadovoljen s to poboto, lakotni Tatarji pa so mu dovolili, da sme obiskati mater in ostati pri njej. S solznimi očmi je stopil čez prag v smradno ječo. Na gnjili slami leži onemogla, umirajoča mati. Ječe se verže k njej na kolena. Starčiea spre- *) Samo po sebi se razume, (la iz enaeih posameznih lepših žarkov iz Turčije uoče ne Danica in ne kdor bodi sklepati, da je tam zdaj vse dobro. Vr. gleda, in zagledavši ljubega sina se razveseli in nje usta šepečejo tiho molitvo Naj više mu na hvalo. Teden je minil za tednom, ali nesreča se ni nič spremenila ubogima nesrečnikoma. Neusmiljenih Tatarjev se je nesterpnost lotila. Ker je bil Stremski znan viteškim vodjem svojega naroda: Tarnovskemu, Zamoj-skemu, Sangušku in Sapiehu, ker so ga poznali, kak hraber vojščak je Krištof, jim je ponudil vso svojo vas in dosmertno službo za stavo, da bi mu pomogli odkupiti mater, osvoboditi jo iz tatarske sužnjosti, da bi torej berž zložili za-njo 180.000 poljskih goldinarjev. Niso mu skalili nade prijatelji. Zložili in poslali so mu 200.000 poljskih zlatov. Berž gre k materi in ji oznani to veliko dobroto. Plamen žareče radosti se posveti starčici na vsahnčlem obličji, zašije gorka nada, da se zopet verne v svojo vas, k svojim ljudem; ali ta radost je terpela le nekoliko trenutkov, kajti njena duša je bila že na odhodu. Vsa onemogla se skloni na slamnatem ležišči, položi roke na hvaležnega sina, s tihim, umirajočim glasom pošepeče poslednji blagoslov, leže in zdihne dušo Bogu. Ko so Tatarji vidili, da jim je po vodi splaval plen, hočejo precej zakopati merliča. Ali sin je poprosil, naj mu puste vsaj materino truplo. Lakotniki mu odgovore: „Damo mertvo mater, Če odšteješ za-njo toliko, kolikor bi bil za živo imel dati." Krištof je odštel vso popotnino Tatarjem, neusmiljenci pa so pograbili novce in pustili sina z mertvo materjo. Stremski poklekne pred najdraži biser svojega serca, prime spoštljivo in zadene truplo in v duši zagotavlja, da ga hoče prinesti v domačijo. Kar je sklenil, to je dopolnil. Od vasi do vasi gre s predrago težo. Ker nima ne suhega beliča, da bi se živil na poti, mora prositi. Ali njegova ljubezen je divjemu ljudstvu serca predirala. Bile so take ženske, da so počastile to veliko darežljivo ljubezen Stremskerau in dajale vredno miloščino. Se le nekoliko milj daleč na poti si je že premogel kupiti voziček in z lastnimi rokami je peljal mertvo mater na poljsko mejo. Tatarke pa so kazale svojim otrokom za njim: „Glejte to je Poljak, čestitljiv, pošten sin. Spominjajte se ga !" Domu pride, čedno spravi in pokoplje mater v pričo mnogo ljudstva v domačo grobnico. Začel je zopet gospodariti in delati, da bi milostnim rojakom splačal dolg. Bog je blagoslovil dobrega sina. Nekoliko dolga je plačal še živ, na smertni postelji pa je ves svoj imetek odkazal za ostali dolg. Pokopali so ga k ranjci materi, in ostal je vsem v neugasljivem spominu: hraber bojnik v bitvah s Tatarji, pošten srenj-čan, ljubeznjiv gospod svojim podložnim in naj boljši sin. Ali se lutli papež spoveduje t Vsa Amerika pozna velikega Fr. Ks. Veaingerja; katoličani, protestantje in vsi drugoverci ga spoštujejo in ljubijo. Tega moža je 1. 1853 v čolnu na jezeru Mi-čiganu metodiški pridigar nekaj prašal. Približa se mu namreč in reče: Ali smem Vas nekaj prašati? Zakaj ne, reče misijonar. Slišite, reče nato: „Ali se tudi papež spoveduje?" To je res da, je bil odgovor. „Kaj, papež se tudi spoveduje V" zakliče ves začuden. Kaj pa da, mu odgovori, ako bi papežu ne bilo treba spovedovati se, bi se tudi nobenemu drugemu človeku ne bilo treba. Menite kaj-li, da ni tudi papež človek in greha zmožen ; in ali je mar Kristus zanj drugo cerkev postavil kakor to, ktere poglavar je on (papež;V „Komu se pa spoveduje ?" praša stermeči krivoverec. „Se mar spoveduje Kristusu Gospodu?" Ne, mu odgovori Veninger, spoveduje se kakemu mašniku. „Tega pa vendar še nikoli * nisem slišal," odverne zavzeti pridigar. Preslavni mož pa mu reče: Gospod, prašajte me še vec o katoliški cerkvi, ker pač marsikaj drugega tudi še niste slišali! R temu pa tudi jaz tebi nekaj povem, preden to zgodbo dokončam, ljubi bravec, ako si morebiti izmed tistih, ki tretji in četerti sv. zakrament opušajo. Ti si morebiti že slišal od nevednežev ali pa hudobnežev marsikaj zoper spoved govoriti. Morebiti ti je kdo celo protestanško obrekovanje na uho prinesel, češ, da so spoved duhovni iznašli! Nisi pa morebiti še nobenkrat bolj natancega nauka o spovedi bral, nisi še prevdaril, da zapoved spovedovati se je tako stara, kakor stare so besede: „Prejmite sv. Duha; kterim botegrehe odpu-šali, jim bodo odpušeni, in kterim jih bote zaderžali, jim bodo zaderžani." (Jan. 20,22. 23.) Kaj meniš, ali bi vedil mašnik, kdaj sme grehe odpustiti in kdaj pa zaderžati, ako bi se jih spokornik nespovedai? Ali je že kdej kak sodnik sodbo sklepal, da ni vedil, za kakošno reč? — Pa ti, ki poslušaš nauk judovskih romanov in nevernih pisavcev lažnjive marnje, morebiti tudi tega ne veš, da so se verniki ob vsih časih spovedovali. Klemen rimski, ki je živel se ob času sv. Janeza evangelista, vernike priserčno opominja, naj se svojih grehov masnikom spovedujejo, da se po njih posredovanji z Bogom spravijo. Ravno to pričajo drugi učeniki in cerkveni očetje pervih stoletij, n. pr.: Irenej, Ciprijan, Origen ... Tertulijan pravi v drugem stoletji, da se jih veliko s ramu j e, mašni ku svojih grehov odkrito-serčno spovedati se, in se s svojo sramožlji-vostjo pogub i j o. In ko bi bili spoved iznašli mašniki, kakor te morebiti lažnjivi preroki kajtajo, bi jo bili iznašli le samo za druge vernike, ne pa tudi sami za-se, ki se morajo zavoljo vsakdanje sv. maše še zlasti bolj pogosto spovedovati. Vsim očitna reč pa je, da mašniki, škofje, papež, cesarji in kralji z drugimi verniki — vsi se morajo spovedovati Ti sam ves, da spoved ni prav prijetno opravilo, in ko bi jo bil kak človek iznašel in hotel na novo zapovedati, vsi bi bili zoper njega, še naj bolj pa duhovni, kterim je ena naj težjih dolžnost: spovedovati in k spovedi hoditi. In ti, nespametni katoličan, ki spoved opušaš, se nekaj ss. zakramentov oropaš sam, nekaj te jih utegnejo oropati pa še svoboduhi, ki hočejo zakon županom dati, in tako boš nevedoma lu-teran postal — le Še z dvema ali tremi sakramenti, — pravi krivovcrec. Katoličan tako nisi več, ako velikonočno spoved in obhajilo opušaš. To ti bodi k sercu gnano zlasti sedaj, ko se prično imenitne opravila, o kterih imaš naj lepši priložnost svoje življenje vravnati, ako je zmedeno. Te opravila so bile oznanjene v zadnji „Danici", namreč: Štiri-dnevnica pri oo. Frančiškanih v osmini presladkega imena Jezusovega, in pa tridnevnice po iaran, velevane lansko leto od sv. Očeta. Zdaj pa še nekaj! Spredej imenovani metodist ni imel toliko serčnosti, da bi bil poslušal, ko mu je gosp. Veninger dovolil, da naj ga še dalje praša o katoličanstvu. Morebiti tudi ti bolehaš za Pilatovim strahom? Prašaš morebiti s Pilatom: „Kaj je resnica?" Preden pa to bolj natanko slišiš v katekizmu ali kjer si bodi, oberneš herbet in greš svojo staro pot med ternjem vraž in pregreh naprej, če ravno te tako neusmiljeno tarejo in stiskajo. Morebiti še pričujočega spisa vsega ne bos do konca čital. Po zbirališih, sobanah in kazinah se kliče: „Licht, Licht, nur mehr Licht!" v sercih je pa vse temno! Da te bo večni Sodnik na odgovor poklical, je tako gotovo, kakor se moraš pred časnim sodnikom odgovarjati, ako si tožen in prašan. In to se utegne zgoditi že nocoj, ali pa jutri. Zmiraj se enake naglice slišijo. In ti zanemarjaš toliko dni svojega življenja večno svojo osodo! Kmali po Lutrovih časih je popotnik Šerer med potjo v Požun v neki hiši dečku pokazal križec in ga je prašal, če pozna na križ Pribitega? Deček ga ni poznal. Ležale so pa na drugi mizi kvarte, Šerer vzame kupo kralja in praša paglavca, če pozna tega, in vesčl mu odgovori: „0 poznam, to je kupa kralj!" — Kdo ve, če nisi enak nevednež tudi ti, — znaj den za svet, kakor bi imel do sodnjega dne živeti, — v temi za večnost, kakor bi ti ne bilo nikoli pred sodbo iti? Popotnik je zdihoval zavoljo unega dečka zagovedenosti, cerkev pa zavoljo tebe. In ti se zato morebiti jeziš, kakor svobodnjak 19. stoletja, in se ti kadi že zato, ker te cerkev svari in opominja; celo pritožuješ se morebiti, da se ti sila dela! Ali pa še na krošnji svojega napuha nejevero na prodaj nosiš, kakor goljufljiv kramar, ter si kervavi rabelj ker mladini in drugim moriš njih dušno življenje, njih časni pokoj in večno srečo. Pa ne bilo bi vender morda še zamujeno tudi za-te, ako bi se ti tako zgodilo, kakor je storil cesar Benjaminu. Ta Benjamin je bil bogat, imeniten jud in mestnjan v Neapolu na Jutrovem. Davno pa je že umeri, živel je namreč pod cesarjem Heraklijem pred 1200 leti. Cesar Heraklij je popotoval v Jeruzalem, in pri judu Benjaminu je čez noč ostal. Kaj srečnega se je Benjamin štel, da more svojega gospoda in cesarja pogostovati, in vse je staknil, da bi mu dostojno postregel. Pa tudi imenitni gost je razodel polno zadovoljnost in veliko radost zavoljo tega. Pošljejo pa Neapoljani poročnikov k cesarju, ki mu izročč pismo, v kterem so kristjani Benjamina terdo tožili, da je naj hujši in nepreprosljiv sovražnik kristjanom. Poslanci odidejo in cesar Benjamina pokliče na odgovor. Jud nobene reči ni tajil in naravnost je povedal , da ga vest veže, kakor meni, da sovražnikom svoje postave vso škodo napravlja, kolikor koli premore, samo aa deržavne postave ne prelomi. Toda cesar tega ni sprejel kakor si bodi, temuč je obsodil zatoženca, ki je svojo napako spoznal. Ali kaj meniš, k čemu ga je bil obsodil? Gotovo ne premehko, kaj ne, da ne? Sej takrat še ni bila postava jetnikom okovov snela. Obsodba cesarjeva je bila prava cesarska, ali bi djal — salomonska, — tako-le: „Jud Benjamin naj se da dobro podučiti v veri, ki meni, da jo mora zavoljo svoje postave čer-titi in preganjati." Cesar sam zdajci naroči čverstega učenika, ki juda prične učiti. Konec te do godbe pa je ta-le: podučljivi Benjamin naslednjič kristjanov ni več preganjal, temveč postal je sam verni kristjan. Ne prištevam vsakemu, kdor izmed keršenih Ben-jamincev to bere, take ravnoserčnosti, kakoršna je navdajala unega Benjamina, zakaj vera in življenje veri primerno je dar Božji, ki iše tudi moške prizadeve od strani človekove, k čemur si ne mara vse premehkužen — v svojo lastno nesrečo. Poskušnje pa je vender le vredno pri slehernem. Velika in premišljevanja vredna je namreč beseda sv. aposteljna Jakopa: „Bratje moji! Ako ie kdo izmed vas zašel od resnice, in ga kdo spreoberne: vedi, kdor grešnika za-verne od njegove napčne poti, da on njegovo dušo reši smerti." (Jak. 5, 19. 20.)*) IMglefi po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. „Laibacherica" je te dni modrovala, da naša „ Danica ne hodi pred solncem, ampak pred temo, ker onavsacega ekskomunicira, kdor v konkordat ne veruje." — Se Ausrufungszeichen — in lop: naredila •) Gl. „Rationalismus, Protestantismus und Unglaube" v F. X. Wt - ninger, Mainz 1864, str. 125 id., — in: Populare katli. Dogmatik ▼ H. A. Lehmann, Sckatfhausen 1867, st. 269 id. je „Laibacherica" „majsterštuk," kterega je drugemu nasajala: ona je ,,Danico" v „temo" „ekskomunicirala." — „Danica si prizadeva — ne pred, ampak za Soln-cem — Kristusom hoditi ter učiti, kaj je prav in kaj napčno, ne izobčuje pa nikogar ne; ta oblast je v višjem področji; uzurpira si jo k večemu tudi „Laibache-rica." Toliko pa se vender zanašamo, da pravo pot kaže, pa da „lajbacheričino" katoliško vredništvo in pisav-stvo močno močno pregrešno in nehvaležno dela, ker je z judi vred potegnilo zoper zavezo, ki so jo storili svitli cesar z namestnikom Kristusovim, in tudi katoliške prebivavce naše dežele k temu moti. — Ima pa blezo „Laibacherica" ključe se k drugi „ekskomunikacii," ker slehernega izmed „inteligencije" ekspungira in med sužnje bacne, kdor z njo vred konkordata ne klesti in ne mlati; čimu bi bila sicer ravno undan zopet govorila o »okovih konkordatnih?" Tudi nam je — „v naši temoti" — vender neka lučica posvetila, zadaj da„Lai-bacherica" tolikrat „Daničino" blago po tihotapsko za svoje prodaja? Sram jo je namreč povedati, da iz take ,,teme" uzma. — „Laibacherica" imenuje leto 1867 »polno blagra" (segensreich) za Avstrijo! Vendar pa skerbna konkor-datolusivka govori še o „okovih konkordatnih." Kdo vč, zakaj? Konkordat ji ne brani njenega kruhka in pro-vizijončka vživati; je do danes se ni vkoval v železje, o kterem govori; — je ne psuje kakor n. pr. ona „mo-ravske ultrase" in „nevarne vodje;" je ne razločuje od njenega »civilnega zakona" z germanstvom in ne poro-čuje s slovenstvom. Konkordat ni »Laibacherici" nič ža-lega učinil. V oziru na to, da »Laibacherica" ne more prehvaliti lanskega leta, naj omenimo le to, kar tudi deržavni zborniki in nihče ne taji, da le nepremakljiva sila Madjarov je kriva (Zwangslage), da je cesarstvo tako razcepljeno v dva kerhlja, da le v vladarji, der-žavnem ministerstvu za zunanjstvo, za vojsko in de-narstvo sta oba še združena. In v deljenji dolgov in stroškov je tolika teža zavaljena na takrajlitavske dežele, da vsi dvomijo, če jim bodo mogle kaj. Zraven tega se je preteklo leto pričel nesrečni umetni upor „liberalcev" zoper cerkveno s cesarjevo moško besedo po-teijeno zvezo s sv. Očetom, ki je toliko vernih in med vsimi naj zvestejših podložnikov užalil, ter se nikoli ne more blagor imenovati. In poslednjič naj se pogleda na Češko, Moravsko, Slovaško, Hervaško, Tirolsko itd. Rane skrivati se ne pravi ran celiti. — — Nova zvezda „liberale kulture" obeta biti Primorcem in Furlanom »Gorzer Ztg.," iz ktere kipi neka zagrizenost zoper cerkvenstvo , da ne kmali take. V enem samem listu nesrečo cesarja Maksa na duhovstvo krivično navaljuje, zaničuje videmskega nadškofa, — in duhovna, ki je svaril vernike pri keršanskem nauku v goriški stolnici zoper brezbožno časništvo ter tudi zoper »Gorcerico", nikoli dosti opsovati ne more. — Od gorensko-goriške meje. — Močno močno se nam dozdeva, da med mnogimi drugimi bratovšina sv. Cirila in Metoda svojega vtemeljitelja milo milo pogreša. Vsako leto so nam ob času godovanja teh slavnih dveh slovanskih apostolov pokojni goreči Slomšek govorili o lepem napredku, ki ga bratovšina dela, pa tudi o zlatem sadu, ki ga njena molitev rodi. Kaki dve leti že nam o tem nihče veliko več ne naznani, pač pa nam nasprotno katoliški veri prijazni listi le veliko prepogosto pripovedujejo, kako da razkolništvo postaja vedno bolj prederzno, in kako se je po pravici bati, da bi se ono ne stegalo le še vedno bolj in bolj s svojimi kremplji po naših severnih verskih bratih, ter odtergalo jih šiloma od njih prave in naj boljše matere katoliške Cerkve. Živa potreba je toraj, da bratovšina sv. Cirila in Metoda ne oterpne, marveč napne vse moči, da bi toliko bolj goreče delala za povikšanje katoliške vere, ter za spre-obernjenje razkolništva. Če se ne motimo, smo brali lanskega leta nekje vprašanje: Kakošne molitvice bi bile posebno pripravne za naše slovenske šole? Tukaj-le pa se Vam, blagi slovenski gg. kateketi in učitelji! ponudi odgovor: Vpišite vsak svojo šolo v bratovšino ss. Cirila in Metoda, in opravljajte vsaki dan vestno s svojo mladine z vso mogočo pobožnostio bratovsko molitev! Če bi po vsih slovenskih šolah dan na dan toliko tisoč nedolžnih otrok povzdigovalo nežne svoje ročice proti nebu in iz serca molilo k Očetu nad oblaki za „odlo-čene brate in sestre naše", ali smemo dvomiti nad lepimi sadovi? In to bi bilo pravo, resnično rodoljub je. Poskusimo! Iz dna duše žilim, da bi teh verstic ne prezerl noben slovenski g. kateket in učenik, in da bi ss. Ciril in Metod na letošnji praznik njihovega godovanja imela toliko novih udov svoje prelepe bratoljubne bratovšine, kolikor šteje slovenska zemlja šolske mladine, in otroci naj vsaki dan skupaj glasno bratovsko molitev opravljajo, — če tudi dopoldan in popoldan, je še toliko bolje. — . Z velikim hrepenenjem bomo pričakovali, kaj nam bos, ljuba „Danica", letos o prazniku ss. Cirila in Metoda naznanila. Upamo pa, če tudi verli »Učiteljski To vari" naš svet za svojega sprejme in šolam priporoči, se bosta slavna svetnika na letošnji dan svoiega godu z dopadajenjem ozirala z nebes doli na naš blagi mladi slovenski zarod. Naj bi tako bilo! Bog! Neduhoven. Is Amerike. (Iz pisma g. mis. Nac. Tomazina). Bil sem zadnje poletje v misijonu med Indijani ob pijavškem jezeru (angl. Leech-Laku, po indijansko Gosa-goskwadijemekaj), 80 milj angl. proti severju od Krow-Winga, kjer sem imel veliko opraviti s podučevanjem v keršanskem nauku, branji in petji; med tem časom sem kerstil nekaj odrašenih divjakov in nekaj otrok. Stanoval sem v hiši nekega pol-indijana, ki me je sicer po svoji moči z vsim potrebnim preskerboval; ali veli-krat nam je pa vsem skupaj terdanodila, sosebno zastran živeža. Prinesel sem bil s seboj tje samo malo moke in nekaj čaja; ali to je bilo hitro pospravljeno, in potem so bile naš živež ribe, ki so jih nalovili v tamošnjem jezeru, pa divji čaj, nabran po hosti. Veseli smo bili, kadar so dosti rib vjeli, ktere smo potem kar samo v vodi kuhane in neosoljene jedli; ali žaltova je bila, kadar so le kakih G ali 10 malih rib vjeli, in smo te morali deliti med kakih 10 ali 12 oseb za z^jutrek, kosilo in večerjo. In kako so ribe pripravljali V Ženske so jih pred kuho sicer še dosti očedile, potem pa v lonce ajale — naj pred ribe, verh rib pa še čeva z vsim, kar je v njih bilo! Lahko misliš, kakošna jed je to bila! Ali vesel bi bil, če bi bil le takih rib in tako kuhanih vsak dan vsaj dvakrat zadosti imel; pa še tega ni bilo vselej. Včasih sem še le zvečer ob 7 zajuter-koval, in kaj? Malince, ki sem jih pa sam nabiral po hosti. To se je zgodilo namreč takrat, kedar niso nič rib vjeli, čez dan pa tudi nisem utegnil malincev nabirati, ker sem imel preveč opraviti s podukom; ovojih učencev pa tudi nisem hotel pošiljati v gozd, zato sem moral čakati do večera. Ali sc celo ta večerni „zaju-trek" mi je že tudi spodletel, ker me je nastala huda nevihta prepodila od bere, tako da sem imel post ves ljubi dan. Ali na vse take primerljeje sem se z Božjo pomočjo privadil sčasoma, in upam, da mi bo tudi zanaprej mogoče z Božjo pomočjo vse take težave voljno preterpeti. Le vi na Slovenskem nikar ne pozabite z molitvijo nas podpirati v težavnem delu. — 12. avgusta sem se ločil od svojih divjakov in pol-indijanov. Težkega serca smo se ločili. Neizrečeno hvaležni so mi bili revčeki za poduk in so me prosili, da naj kmalo zopet k njim pridem. Odgovoril sem jim prav po njihovo, da bi rad zdaj že pri njih ostal, ali moj Veliki černosuknjar (namreč mil. škof; divjaki nas kat. duhovne po naši obleki tako imenujejo) me kliče, mene in vse druge svoje černosuknjarje, da naj pridemo k njemi v njegovo veliko kamnitno kočo v veliki vasi, da bomo skupaj molili, in Velicega Duha prosili za odpušanje grehov, — in sem jim obljubil, da me bo veselilo jih zopet obiskati in prebivati med njimi berž ko mi bo mogoče. V čolniču iz brezove kože odrinem po jezeru. Še enkrat se ozrem proti bregu, kjer so moji verni stali, milo gledaje za černosuknjarjem; še enkrat zavriskajo k odhodu in mahajo s klobuki, in zraven vidim kako si možje, žene in otroci solze brišejo. Tudi jaz zamahnem s klobukom še enkrat, „Bo žo!" zavpijem in breg se nam je oddaljeval bolj in bolj. Spremljan od indijanskega raladenča novokeršenca in njegovega strica, še nejeverca, sem pot 80 milj dolgo, čez veliko jezerov, kjer smo morali čoln in vse svoje reči iz enega jezera v drugega čez velikrat kaj dolge pota prenašati, — še zadosti srečno v dveh dneh in pol dokončal. Muskiti = amerikanski komarji, se ve da so nas tudi silno nadlegovali v prečudni množici; posebno zvečer na krajih, kjer smo prenočili. 14. avgusta popoldne srečno priromamo v Kro\v-\\ing. Ko sem bil še daleč od mestica, zagledam že nekaj, kar še nikoli pred nisem vidil: — prikaže se križec na nekem malem zvoniku, in ko bližej pridem, ugled:.m tudi novo cerkvico na lepem hribčeku ob reki Misisipi. Zelo me je to razveselile. Gospod Buh namreč je pričel 12. julija leseno cerkvico delati in ob mojem prihodu v Krow-Wing je bila že skoraj dodelana. Nisem se dolgo mudil v Krow-Wingu. G. Buh me je napravil, da bi mesti njega šel v Bell Prairie med Kanadce veliki Šmaren obhajat, in ker je ravno neki Kanadec iz Belle - Prairie z vozom bil domu namenjen, sem se z njim tje odpeljal. Drugi dan sem imel tam veliko mašo, francosko pridigo in večernice. 16. avgusta prideta dva Nemca, ki sta v Kro\v-Wingu pri novi cerkvi delala, z malim čolničem v Belle-Prairijo in 17. avgusta se vsi skupaj odpeljemo v istem čolničku nazaj. Od začetka je vse dobro šlo, ali kakih 10 milj pod Belle-Prairijo smo na Misisipu prišli do kraja, kjer voda čez skalo pada. Tu nismo vedili, kje bi naj bolj varno bilo skoz priti, in ravno smo hotli h kraju ves-ljati, ali dereča voda je vzela čoln z nami vred,jvergla ga na skale in čez nje v hude valove trešila. Čoln je bil berž poln vode in v hudih valovih je začel se potapljati. V tej nevarnosti začnem jaz plavati, oblečen in s težkimi čevlji na nogah; priporočim se presv. Devici Mariji in po hudem boji z valovi, se ve da ves oslabljen in utrujen, srečno zopet pridem na suho. Zelo me je razveselilo, ko vidim, da sta tudi tovarša Nemca rešena in da sta celo čolniček otela in ga pritirala do brega, zlasti ker sta tako plavati znala kakor kamen. Pravila sta mi potem, da se je bil čoln dvakrat okoli za-bernil, da sta se pa obadva vedno terdno deižala za čoln. Vse naše reči so takrat po Misisipu splavale, celo moja suknja, kiero sem slekel, da sem ložej veslal, ker je bilo zelo vroče, in moj klobuk, ravno tako tudi novi talar iz škofovega suknja, popotni brevir, ki si mi ga ti poslal, in vse druge reči, kar sem jih sabo vzel —- vse vse je po vodi šlo. Kaj torej početi tam v In ».ti, daleč od ljudi; golorok, gologlav, ves zmočen? — Sklenemo, da bom jaz šel k nekemu katoliškemu Nemcu, ki je kacih 5 milj od tam prebival; una dva Nemca pa da bosta po vodi ob kraji naprej šla. in sku- šala vloviti kaj naših zgubljenih reči. Sklenjeno storjeno! Jaz grem k Nemcu, kjer sem bil prav dobro sprejet; una dva pa po vodi doli. Ali reveža nista vlo-vila nič druzega, kakor samo moj klobuk. Nemec, h kteremu sem šel, me je še tisti večer s svojim vozom peljal nazaj v Belle-Prairijo, kjer mi je g. Buh eno svojih sukenj posodil in kjer sem hostije in vino za mašo dobil, da sem drugi dan v nedeljo mogel v nemškem misijona maševati, kamor me je dobrotni Nemec drugi dan zgodaj peljal. Od nemškega misijona v Turiversu sem se podal 19. avgusta z g. Buh-ovo suknjo v št. Cloud in 20. avgusta od tod z g. Buhom po železnici v št Pavel, kamor sva proti večeru prišla srečno in od škofa Tomaža L. Grace-a prav prijazno bila sprejeta. Tam sem tudi že g. Trobeča dobil. Našo novo cerkev v Krow-Wingu smo zadnjo nedeljo mesca oktobra, t. j. 27. okt. slovesno posvetili. Kolikor je zdaj dodelana, vel ji že 1700 dolarjev, ali 3500 gold., od kterih je skoraj polovica še na dolgu. Torej če si od dobrotnih r6k kaj nabral za našo cerkev, prosim te lepo, pošlji mi hitro; ker tako kervavo za cerkev potrebujemo, da pregloboko ne zabredemo v dolgove, ker stala bo še zelo veliko, predno bo vsa prav dodelana. — Vam vsem vošim veselo novo leto in Vas priserčno pozdravljam in se priporočujem Vaši molitvi. — fi«J je hej novega po domačem in tujem svetu f Linski mil. škof je „Tagespošto" in „Welser-An-zeiger-ja" posvaril zavoljo določne sovražljivosti teh listov zoper cerkev in naznanil je vrednikoma, da zavoljo svojega lastnega in zavoljo zveličan j a ljudstva naj v prihodnje ne žalita katoliške Cerkve; če to ne bo pomagalo, bode višji pastir ljudstvo pred branjem teh listov očitno svaril in vrednika po cerkveno kaznoval. — „Novi Frajerci" so se jele zavoljo tega judovske hlačice tako hudo tresti, da je — ne že beričev, kakor sicer take baže junakinje — temveč samega ,,justic- in kultusministra" jela na pomagaj e klicati. Sicer pa smo zagazili že tako deleč, da časniki tudi to preiskujejo, če sme škof nad tiskarstvom čuti in ga po zasluženji grajati, ali ne, kar nobenemu časniku ni odrečeno, in navadna reč je, da nas gospodje judje učijo, kaj je katoliškim škofom dolžnost učiti, kaj duhovnom pridigati, njih nauke pa z nezmčrno prederz-nostjo zasramujejo. „Neue Freie" n. pr. je te dni znanega Mazini-a za pravo maslo katoličanstva razglasila, — tega pervega mavtarja, moža strupa in bodala, kakor ga neki časnik imenuje. Ali se ne bodo tudi katoliški liberalci na pete spravili in jude jeli učiti, kdo je pravi j ud V !... Sej tudi ni čudo, ko vsak sovraži jivec katoliške cerkve, ki hlače nosi, zamore vreclnik postati. Vsaka zdrava pamet spozna, da tako obširen vpljiv do vsega naroda, kakor je po tiskarstvu, bi se zavoljo blagra občinstva smel dopustiti le naj bolj zanesljivim in v resnici čednim in nravnim osebam. Eden naj bolj iznajdenih politikarjev in deržavni poslanec je undan rekel, da otenje Avstrije bi bilo med drugim v tem, da se liberalno časništvo ukroti. — Kakor se judovstvo meša v katoliško vero, tako tudi v vlado, in to gotovo ni dobro znamnje. „Tirol. Stitnm." tožijo, kako ,,Neue Freie" ministerstvo šunta, da naj med drugimi celo tudi verlega tirolskega poglavarja Toggenburga v kot spravi. K temu pristavlja ta pošteni tirolski list: „V tacih okolišinah je res težko vradnik biti; ako ima vsako ministerstvo množino vrad-nikov v pokoj d jati, in to pot ravno naj zmožniši in naj poštenejši, bomo imeli kmali več vradnikov v po- koju kakor pa delavnih. Vradništvo mora po taki poti zares ali zmiraj v britkosti biti, ali se pa čisto korum-pirati. Zraven tega se deržavna denarnica zmiraj s pokojninami obtežuje, kakor imamo že nekacih 40 pen-zijoniranih ministrov." — Ako imajo judje pravico govoriti, jo imamo tudi mi katoličani, in mi pravimo: ne jemljite katoličanom poštenih katoliških vradnikov! — Iz Rima ve „Gratzer Volksbl.", da je novi avstri-janski poročnik Krivelli pri kardinalu Antonelli-ju — naznanil milovanje cesarjevo, da on ko dobromisleČ katoliški vladar zavoljo dane vstave ne more vse s papežem storjene zaveze (konkordata) skoz in skoz zverševati; kardinal pa je milovanje razodel zavoljo zopercerkve-nega gibanja na Avstrijanskem, da pa nad cesarjevo vero ne dvomi. — Koliko bo deržava bolj sita, ako sne cerkveno premoženje, kaže „Blahovest" v naslednjem pregledu: Vse cerkveno premoženje na Avstrijanskem znaša 185,672.967 gl., in njegovi letni zneski: 19,639.713 gl. Ako deržava to premoženje sekularizuje, to je, cerkvi vzame, ne dobi gotovih 185 milijonov ne; zakaj odločiti bi se mogle pokojnine (penzijoni) za redovnike in redovnice (nune) odpravljenih kloštrov, za službe školov in duhovnov, stroški za sekularizacijo in diete gospodom komisarjem. Po vsem tem bi iz vsega premoženja ostalo naj več 50 milijonov, s kterimi pa bi se avstri-janskemu denarstvu slabo pomagalo . . . Francoski vojaški častniki, ki so sv. Očetu za novo leto vošili, so odgovor dobili, da tista moč, ki se ustavi plenivcem, roparjem in divjakom, zasluži zahvalo od vsih strani. „Meč, ki ste vi z njim opasani, se ne rabi od vas v razdjanje, ampak v obvarovanje; ako ste ga v roko vzeli, da naj zadene puntarje, krivičnike in hudodelnike, ste to delali kakor pomočne trume previdnosti, kakor branivci pravice za vse itd.", so besede Njih svetosti. Na zadnje so blagoslovili častnike, njih starše in svojce — za časni blagor in nebeško domačijo. Med kardinali, ki se imajo v bližnjem kard. zboru izvoliti, so tudi ti-le: Luciian Bonaparte, Dupanloup, Dar-boy (nadškof v Parizu), Ledohovski (nadškof poznanski). V Algiru na francoskem Afrikanskem je za silno kolero nastopilo strašno pomanjkanje. Algirski vikši škof je Francosko na pomoč klical in postavodajni zbor je sprejel postavo, po kteri se bo stradajočim pomagalo. Dveletna suša in pa kobilice, pravi vikši pastir, so spraznile vire vsake pomoči, že več mescev je, kar veliko Arabov živi le še od želiš in listja z drevja, ki jih jed6 kakor živina, zdaj pa v nenavadno hudi zimi prav čisto za lakoto mer j o. Viditi jih je, da pri povodnikih (kanalih) na odpadke strežejo, za ktere se prepirajo in jih gladovno požirajo. Že so celo za boleznijo cepane in zakopane živali izkopavali, in kraja živine pri naselcih je tako navadna, da morajo posestniki s pušo v roki varovati svojo lastnino. Zjutraj se vidi izstradancev na kupe, večkrat po 6, 10, 12 merličev na cesti ležati. Preštetve, ki niso presiljene, stavijo število merličev zadnjih treh mescev na več kot 100.000. Škof iz Oran-a (v večerni Algerii) piše nadškofu v Pariz, da se ondi ravno tako strašno godi; in po okrajini konštantinski neki ni nič bolje. Veliki katoliški zbor bo prihodnjega mesca ki-movca v Bambergu na Parskem. Amerika. Naj stareji amerikanska zakonska sta v Flojdi v deržavi Kentuki. On jih ima 110, ona pa 107 lčt. Naj stareji sin je pobalin pri 80 letih. Vilijem Bojd se imenuje mož in se je še o poslednji volitvi sedem milj daleč peljal, da je glasoval. Novo berilo iz vsih vetrov. Zavoljo pripravljav-nega posvetovanja o napovedanem vesoljnem zboru so povabljeni tudi iz Avstrije znani bogoslovci: dr. Schwetz, c. k. dvorni farnik, dr. Danko, prof. na Dunaju, in dr. Kovač, korar v Koloči; dr. Schroeder iz Dunaja že delj časa v Rimu biva. Iz Nemčije sta povabljena slavno-znana bogoslovca Hettinger in Hergenrother. — Iz tistih šentpolitiških krajev, od koder so perve konkor-datoborske strele švigale, se zdai naj veči gibanja v prid katoličanstva slišijo, se piše v „Volksfrd." Liberalci se bodo strašno opekli, zakaj ogoljufani človek je potlej še bolj goreč, ko spozna resnico. Koga zapeljati in oslepiti, se še ne pravi ,,liberalcev" si pridobiti. — Dunajski judje kričijo: „Vsi civilizirani Evropi bomo v stud, ako se dopusti nabira vojakov za papeža po cesarstvu." Znano je pa, da po Francoskem, Španj-skem, Belgijskem, Holanaii, Anglii, po vsi Nemčii, zlasti po severni se smejo nabirati vojaki za sv. Očeta: kje neki je civilizirana Evropa, če ne po teh deželah? Naj berže na Turškem, ker tam se ne zbirajo vojaki za papeža! Tako-le se tički hinavci vjamejo na svoje lastne limanice. — Pri Prerovu v logih na Moravskem je po noči od 4. do 5. t. m. šest ciganskih otrok zmcrznilo. (Gr. Volksbl.) — Nezmotljiv pomoček zoper rusoplahost je: „Enaka pravica za vse narode, pa ne le na papirji, ampak v resnici." (Gr. Volksbl.) — Pooblastenstva za ogerske in tastranske zadeve so sklicane na 19. t m. — Na hervaškem zboru, ki se je 9. t m. pričel, je 17 domorodnih in 49 madjaroljubnih poslancev, kteri so za zedinjenje z Madjarskim. Domorodci bodo neki zoper veljavo zbora protestirali in domu šli, ker madjaroljubna večina je prisiljena, kakor n. pr. na Češkem nemška. — Admiral TegetthofF je za prepeljanje merliča Maksimilijana pri Rotšildu v Parizu 1,200.000 frank, vzel na p6sodo. — Cel6 silni nadminister Bismark in vojvod Ujest, bivši poglavar pruski med pruskim posilstvom v Bernu, sta znanemu Giskratu srečo vošila k njegovemu poministrenju. — Francoska vojna ostane na nedoločen čas v Rimu. — Z Rio de Janeiro v Ameriki je prišlo v London naznanilo, da se je razsul parnik ,,Santum," in 400 ljudi se jc potopilo; med njimi angleški poslanec. -- Kacih 3000 garibalc lovcev se je ponudilo vladi peru-anski v južni Ameriki službo, in že odhajajo čez morje. — Srečno pot! — Sv. Oče so v apostolskem pisanji pohvalili genevskega škofa Mermillaa-a za serčnost, ki jo je skazoval v prid katoliške vere ob času ondotnega Garibaldovega kongresa. Njih svetost razodevajo posebno veselje nad tem, da se v starem Kalvinovem mestu katoliška vera tako lepo razcveta, kar se zlasti neutrud-ljivemu prizadevanju Mermillodovemu pripisuje. — Vikši škof vestmunsterski na Angleškem je v pastirskem listu po nalogi rimske propagande katoliškim mladenčem prepovedal obiskovati vseučiliši v Oxford-u in Cambridge-u; tako tudi že veči del drugi škofje. Da tudi tam rogovilstvo ne molči, je skorej gotovo, toda anglikanstvo se je že naučilo, da zoper katoliško cerkev se nič ne di opraviti. To je naj bolj očiten dokaz, kako goreče čuje katoliška cerkev, da bi se njena mladina ne popačila. Poslednje novice. Novo ministerstvo je menda izreklo, da zastran rimskih zadev se bo deržalo terde neutralnosti, to je, da se nič ne bo v to vtikalo, če se papežu njegove pravice ohranijo ali vzsmejo; pač pa hoče po vsaki ceni gledati, da z laškim kraljestvom v naj boljši prijaznosti 03tane. Judovstvo v „Prcssi" se tega silno veseli in pravi, da se nam ni ne s perstom ganiti, da bi ohranili ,,vladno mumijo — kardinalski zbor pri rimskem vladnem veslu." Da jude in liberalce ravno nasprotno veseli, namreč da ->i sc vse gospostvo sv. Očeta razdjalo, to je davno znana reč. Pravega katoličana, res da, boli suhota katoliške vlade do zadev sv. Očeta; prašanje je pa, če bode prej potreboval Rim Avstrije, ali Avstrija Rima? — It Ljubljane. Truplo cesarja Maksa je prinesla ladija „Novara" 16. t. m. dopoldne v Terst in sinoč pozno je prišlo po železnici v Ljubljano, kjer je bilo častno pričakovano od duhovstva, civilstva in vojaštva. Društvo ljubljanskih rokodelcev se že nekaj časa močno življa; povzdignila ga je tudi zadnja veselica, pri kteri sta bila razun že omenjenih pričujoča tudi deželni svetovalec knez L. Jleternih in deželni glavar pl. gosp. Drag. Vurcbah. — V Kalternu na Tirolskem je 11. t. m. umerla znana pobožna zamaknjenka Marija Mori. V Rimu se mudi ko gost sv. Očeta Frančišk II, napolitanski kralj. Pred nekimi dnevi je dobil od svojih prejšnjih podložnikov z Neapelna pismo vdanosti z obilnimi podpisi. V Neapelnu hoče vse rajši vse drugo biti kakor pa ^italijansko." Prijaznost in ljubezen za pregnanega kralja raste od dne do dne. Med ljudstvom krožijo denarji s podobo Frančiška II in z napisom: „Coniederazione italiana — laška zveza." Klale bukve 1B. stoletfa. Orožje ^liberalcev." „Wien. Kirchenzeitung" 16. nov. zastran naše vojske z »liberalnimi junaki" kaj primerno med drugim pravi: „Naši nasprotniki se nam na boj ponujajo, in kedar za orožje primemo, pa oni na pomoč pokličejo beriče in deržavne zavetnike, ki naj nam usta zamaše in nas hrome storč, da bi oni sami na bojišu ostali, da bi le sami besedo imeli in tudi sami v pravici ostali. Mi pa menimo, ako so naši nasprotniki res tako močni kakor pravijo, naj nas na poskušnjo pokličejo in rečejo: Primite za orožje, kakor hočete, mi bomo vaše udarce ravno tako močno odbijali in po-slednjič vidili, kdo bo v pravici ostal. Ali ravno tega ne store naši nasprotniki, temuč kakor smo rekli, kedar mi po orožji sežemo, oni pred beriči na kolena padejo in za pomoč prosijo .. "To tedaj je tem možem „svo-boda," to je „inteligencija," to je „moč" in „resnica" 19. stoletja. Tedaj v,.zlate bukve" z njo! Toda ne v navadne zlate bukve, ampak v „zlate bukve 19. st ol etj a." Zastran Garibaldovega napada na Rimsko zavrača amerikanski list „Volkszeitung" na besede francoskega polkovnika Cnaras-a: ..Če ima morebiti Garibaldi levovo koražo, ima pa k temu dolgouho glavo." Celo njegovi časniški častivci se sramujejo zavoljo njegovih baharij in sramotnih del. (Kakšne dolge tirade in hvalisanja v prid tega roparja smo večkrat brali v nekem serbskem listu!... — „Noli aemulari in mali-gnantibus!" kličemo slovenskim bratom: raji se v našo cerkev povernite, ktero ste nesrečno zapustili.) Vsak čas sicer ta umazani človek široko zazeva , ni mu pa druzega iz ust, razun neumnega preklinjcvanja zoper duhovstvo, pravi amerikanski list dalje, — torej je tudi svojim prijatlom že dolgočasen in pristuden. Govorjenje zaznaranuje moža za buteža ali steklega na duhu. (Mavtarji so v tem bolj prekanjeni, kakor Garibaldi, oni imajo pravilo, da le prav pobožno, spoštljivo se je treba do duhovnov obnašati, ker le s tim so kos jih v svoje mreže vjeti). ,,Junak dveh svetov" jo je mogel z dolgimi ušesi domu potegniti, — še svin-čenke ni v nogo dobil, da ne more veljati za mučenca. Hotel je na Kapitol, toda večno mesto za butoglavca nima nobene „viae triumphalis" (zmagoslavne poti), temuč le skalo, na kteri so se razbile njegove osnove, in to pot tudi vsa njegova slava. Kako osramoteni morajo zdaj biti tisti protestanški pridigarji in tisti romanopisači, ki so ga primerjali s prerokom, s poslancem Božjim — a samim Bogom! Stara švicarska mamica, ki ga je vidila pred nekimi mesci ondi skozi iti, je rekla: „Garibaldi ima hudiča," priprost kmet pa je odgovoril: „ne ne; hudič ima Garibalda;" in od tod je sklep, da je tako strašno bežal, ko so mu vojaki z blagoslovom papeževim in s križi na banderih nasproti prišli: kajti hudič se boji križa. Zdaj je že tretjič, ko je Garibaldi butil v skalo sv. Petra, in vsakrat jo je naletel „butec." Sam mora spoznati, da vsak njegov naskok zoper Rim je bil ne-srečniši od poprejšnjega; pri tretjem pa je bil kar prav v nič djan.... Tako šviga Amerikanka tega široko-ustneža, čigar preklinovanja zoper duhovstvo in svetosti je vsa Italija polna. Zdaj naj gre k lačnim Benečanom njih otroke za demokracijo kerševat! Ker pa Garibaldovo slavo zapisujemo v „zlate bukve 19. stoletja," ne smemo pozabiti njegove zmagovitosti lansko leto na Tirolskem . .. Tirolcev nekdo piše: Izmed mnogih bitev zoper garibaldovce ob deželnih mejah, pri kterih so bili le ti skorej povsod premagani, je bila pač naj slavniši za naše orožje 21. mal. travna ob Be-čeki (Bececca) v Judikarii. Imeli smo 4000—5000 mož . ► rudečesrajčnikov je bilo gotovo do 20.000 bojevavcev, in Garibaldi jih je vodil. V začetku je bila bitva prav huda. Zdelo se je, da rudečesrajčniki nas hočejo kar požreti, toda prederzneži so bili od naših serčnih kardel v malo urah tako zdelani, da je polk za polkom bežal kamor in koder je mogel. Nikakor se niso več dali ustaviti. Zastonj je brez števila krati germel krič poveljnikov : „Stojte! stojte! otmite saj čast rude-če srajce. Vaš vojvod visokočastiti general Garibaldi vas prosi; vsa Italija na vas gleda." Vse zastonj! Beg je bil popolnoma; najmanj 1000 ljudi te derhali pa je bilo mertvih na mestu obležalo, do 2000 je bilo ranjenih in 1100 vjetih. Vso zgubo ga-ribaldinov na Tirolskem njih lastni častniki cenijo na 10.000 mož, to je, 3000 mertvih, 5000 ranjenih in 2000 vjetih. (101 merkw. Geschichten, Insbr. 1867.) Ali ni tudi to kaj posebnega, da tisto je Garibalda oteplo, kar je naj bolj sovražil in psova)? Namreč cerkev, kije naj lepši poočitovana v pobožnih Tirolci h in v samem Rimu ... . Ali verjamete, sovražni „liberalci," nasprotniki cerkvenih pravic in nesnažni psovavci škofov in duhovnov, da se vam bo ravno tal a godila na drugem polji? Nikar se ne veselite, nikar ee ne posmehujte; tudi Garibaldi je precej dolgo šaril. — Dobrotni darovi. Za s v. Očeta. Lenka V. 1 gl. sr. — Da vse naklepe sovražnikov svete cerkve vničiš, te prosimo usliši nas! 1 gl. G. K. — K. K. 1 terdnj. za 2 gl. st. d. in U. M. pol gold. sr., proseče blagosl. in stanovitnosti do konca. — M. B. 2 gl. sr. s prošnjo blagosl. za srečno zadnjo uro. — Neka devica 1 gl. sr. za duše v vicah in srečno zad. uro. — G. fajm. J. Košmerl 6 gl. —Iz št. Vida nad Ipavo proseči blagosl. pošljejo: J. K. 3 gl. sr., F. Ž. 1 gl. sr.; za spreobern. nekega grešnika 1 gl. 50 kr. sr. Za afrikanski misijon. O. J. Košir iz St. Vida pri Ipayi 11 gl. — Lenka V. 1 gl. JMuhovske spremembe. V ljubljanski škofii. Prest, je g. M. Abzec z Vač v Loko. V goriški nadskofii. Umerla sta gg.: Mihelj Anton, štanielski kaplan, in Nagode Luka, spovednik na Sveti gori. R. J P. Pogovori z gg. dopisov avc i. P. H. R. v Adm.: Dan. naročena in poslana, cena na listo. _ Gosp. L. G. Kop.: Prav zadovoljni. Odgovorni vrednik: Laka Jerao. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.