»Snorkeling« v morskem rezervatu pri Miramaru z glasbo proti duševni T" „livijflr11 -npr v jb^EL 1 Ht-J rilT S ■ f 18 ■ Primorski dnevnik NEDELJA, 7. AVGUSTA 2011 Št. 187 (20.202) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Šolstvo: nekaj dobrih vesti (z rezervo) Ivan Zerjal V prejšnjih dneh smo lahko brali več pozitivnih vesti za slovensko šolstvo v Italiji: združevanje ravnateljstev, ki ga je varčevalni paket italijanske vlade predvideval že v tem šolskem letu, je bilo preloženo na naslednje šolsko leto 2012/2013, poleg tega je bil pred dobrim tednom dni končno razpisan nov natečaj za ravnatelje, zakonski osnutek senatorke Tamare Blažina je začel svojo uradno pot v senatu, na ministrstvu za šolstvo so izrazili namero o uvedbi ločenega seznama tudi za neučno osebje slovenskih šol, kmalu pa bi moralo priti še do razpisa za seznam osebja Urada za slovenske šole. Gre nedvomno za novice, ki človeku vlivajo nekaj optimizma, potem ko je pred nekaj tedni kazalo, da bo šolo že v tem letu ponovno udaril nov vladni ukrep. Nekatere odločitve, kot sta npr. razpis za ravnatelje in napoved ločenega seznama za neučno osebje, kažejo na vsaj zaenkrat pozitivno naravnanost ministrstva do vprašanj slovenskega (in dvojezičnega) šolstva oz. na pripravljenost izvajati zaščitni zakon. Vendar gre pri tem pripomniti vsaj dvoje: problem združevanja ravnateljstev se bo najverjetneje ponovno pojavil v prihodnjem letu, pri čemer je vprašanje, kako se bo slovenska narodna skupnost nanj odzvala, saj je znano, da o tem ni skupnega mnenja. In še: ob spodbudnih vesteh glede uvajanja dvojezičnega oz. trijezičnega pouka v Terski in Kanalski dolini ostaja dober mesec dni pred začetkom pouka še vedno nerešeno vprašanje prostorov dvojezične šole v Špetru. Slednjo podpirata tako dežela kot ministrstvo za šolstvo, ki pa imata spričo trme špetrske občinske uprave očitno majhen manevrski prostor. finančna kriza - Bonitetna hiša Standard & Poor's znižala oceno z AAA na AA+ Zgodovinski padec bonitetne ocene ZDA Danes posvetovanje finančnih ministrov G7 tudi o dolžniški krizi v Evropi fjk-primorska - Na cestah naporen konec tedna Dolga pločevinasta kača, kolona od Italije do Hrvaške TRST, KOPER - Konec tedna je na cestah izredno naporen, iz Italije se je včeraj proti Sloveniji in Hrvaški pomikala prava vojska turistov, med njimi pa je bilo tudi kar nekaj delavcev, ki se vračajo v Romunijo, Srbijo ter druge države. Medtem ko na italijanski avtocesti A4 ni prišlo do hujših zastojev, so imeli v Sloveniji precej večje težave. Na slo-vensko-hrvaških mejnih prehodih so beležili večurne čakalne dobe, do pravega prometnega infarkta je prišlo med Ko- zino in mejnim prehodom Starod. Kolona, ki se je za nekaj časa podaljšala do Bazovice in še dlje, je bila zjutraj in dopoldne dolga od 20 do 40 kilometrov (na sliki Kroma zastoj pri Krvavem potoku). Na 3. strani WASHINGTON - Bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) je tri dni po doseženem dogovoru v ameriškem kongresu o povišanju meje javnega dolga v petek znižala kreditno oceno ZDA z AAA na AA+. Evropske in azijske države so znižanje bonitetne ocene večinoma označile kot predvidljivo in izrazile zaupanje v ameriško gospodarstvo, do ZDA je bila kritična le Kitajska. O nastalem položaju se bodo danes prek telefonske konference posvetovali finančni ministri in guvernerji narodnih bank držav skupine G7, ki bodo sicer govorili tudi o dolžniški krizi v Evropi. Na 9. strani Stavka žerjavistov v Luki Koper končana Na 2. strani SSk zadovoljna, da združevanja šol ne bo Na 3. strani Odprta meja se seli na mejo s Hrvaško Na 4. strani Žalostna smrt mladega Francoza v Trstu Na 4. strani Goriška leva sredina na primarne volitve Na 17. strani Na Sabotinu zmagal svetovni prvak Na 17. strani italija - Ministrstvo za kulturo Bo Trst brez nadzorništva za kulturno dediščino? TRST - Luca Caburlotto, ki v Trstu vodi nadzorništvo za kulturno, umetniško in etnoantropološko dediščino Furlanije-Julijske krajine, je včeraj razširil nič kaj razveseljivo vest. Vodja kabineta italijanskega ministrstva za kulturno dediščino Salvatore Nastasi naj bi načrtoval ukinitev številnih zgodovin-sko-umetniških nadzorništev. Te naj bi združili z nadzorništvi za arhitekturne dobrine: to je tako, kot če bi v bolnici kirurgijo in okulistiko združili »v roke« enega samega specialista, je zapisal Ca-burlotto, ki tudi trdi, da je direktor kulturnega ministrstva v FJK Giangiacomo Martines že privolil v združitev. Caburlotto je o odločitvi šefa kabineta obvestil kulturnega ministra Giancarla Galana: zdi se, da o zadevi ni bil informiran. Caburlotto vidi v ukinitvi »svojega« nadzorništva potrdilo, da je FJK obrobna dežela, ki ne zasluži nadzornika za zgodovinsko in umetniško bogastvo. Obžaluje pa predvsem dejstvo, da bodo tako neizbežno prekinjeni številni projekti, ki jih je v teh mesecih »postavil na noge«. Izrecno je omenil plodno sodelovanje, ki ga je vzpostavil s prijatelji iz Slovenije in Hrvaške, v prvi vrsti z generalnima konzulkama teh dveh držav v Trstu. (pd) italija - Kriza Podjetja zahtevajo liberalizacijo RIM - Italijanski predsednik vlade Silvio Berlusconi ne popušča, prepričan je, da v letu 2012 ne bo predčasnih volitev. Obenem potrjuje, da je ambiciozni cilj izravnave državnega proračuna v letu 2013 uresničljiv. Medtem pa se spet oglašajo podjetja, banke in zavarovalnice, ki v skupnem dokumentu opozarjajo vlado, da to ni dovolj. Hrbtenica italijanskega gospodarstva pričakuje čimprejšnje liberalizacije in poenostavitev javnoupravnega kolesja, hkrati pa tudi zmanjšanje stroškov politike. Na 9. strani 2 Nedelja, 7. avgusta 2011 ALPE-JADRAN / luka koper - V noči na soboto po osmih dneh protesta Stavka žerjavistov je končana, dogovor podpisali tudi delavci IPS Zadovoljstvo predsednika uprave Veselka in predstavnika stavkovnega odbora Jovičiča KOPER - Stavkovna pogajanja med sindikatom žerjavistov pomorskih dejavnosti in upravo Luke Koper so uspešno zaključili, stavke pa je konec, je včeraj nekaj minut po polnoči povedal predsednik uprave Luke Gregor Vesel-ko. Delo v Luki bo steklo takoj. Poletje bodo "prebrodili" s sistemom dela na žerjavih 3 + 2, rešili pa so tudi druga strateška vprašanja, je dodal. Veselko je po zaključku pogajanj, ki so se začela v ponedeljek, v kratki izjavi medijem pojasnil, da so rešili strateška vprašanja "kot recimo poslovni model družbe, ki upošteva tudi podpo-godbene delavce". Prav tako so umaknili postopke za izredno odpoved pogodb o zaposlitvi za člane stavkovnega odbora. "Poteza z izrednimi odpovedmi je bila taktične narave," je ob tem pojasnil Veselko. O tem, ali ostajajo na stališču, da se stavko definira kot nezakonito, pa Veselko ni še podal dokončnega odgovora: "To bomo še videli." Nad zaključkom pogajanj je zadovoljen tudi predstavnik stavkovnega odbora Mladen Jovičič. "Mislim, da smo na koncu vendarle uspeli pokazati sposobnost za kompromis in na obojestransko zadovoljstvo smo si odprli vrata v svetlo prihodnost," je izjavil. Priznal je, da so bila pogajanja težka, da pa so si vzeli čas ter jih tako zaključili na način, da so vsi zadovoljni. Glede vprašanja varnosti na delovnem mestu je Jovičič pojasnil, da je bil sprejet "kompleksen plan", ki bo sledil v skladu z določenimi časovnimi roki in ki bo tudi obojestransko spremljan. Stavka, ki je trajala od prejšnjega petka, je po ocenah Luke sicer povzročila za 1,3 milijona evrov neposrednega izpada prihodka. Pozno ponoči so dogovor podpisali tudi delavci IPS, njihovih delodajalci in Luka. Dogovor vsebuje ugotovitev, da je bil upor delavcev IPS upravičen in legitimen ter da delodajalci vključno z Luko ne bodo izvajali sankcij zaradi udeležbe na protestu. Prav tako bodo prejeli plačilo tudi za čas protesta. Kot je povedal pravni zastopnik delavcev Aleksander Lisjak, so sami predlagali dogovor o tridelnem enakopravnem sodelovanju in izgradnji partnerskega sistema, ki bi bil v korist vseh treh strank: "Luka žal tega ni sprejela, ker po mnenju uprave ni pristojna in bi takšna zaveza presegala njena pooblastila. Zato bo ta del romal v presojo nadzornemu svetu. Menim, da bo slednji to spre- Gregor Veselko arhiv pd iS jel, saj je v korist vseh." Nadzorniki naj bi se po njegovih besedah do tega predloga opredelili v 30 dneh. "Če ne bo soglasja, je predviden sistem arbitraže, tako da bi objektivno določili obseg tistih minimalnih pravic, ki bodo zagotavljale nek enakopraven odnos delavcev IPS in ki bo zaradi nelojalne konkurence v korist tudi njihovim delodajalcem". Po Lisjakovih besedah sta stavka in protest pokazala, da je razmerje med delavci IPS in Luko popolnoma neurejeno. "Sindikata, ki sem ju zastopal, nista povsem zadovoljna, kajti tovrstni dogod- Mladen Jovičič arhiv pd ki so velik madež naše države," je povedal in dodal, da so s pričujočim dogovorom delavci pridobili na dostojanstvu. Namestnik predsednika uprave Luke Tomaž Martin Jamnik je ocenil, da je bil "storjen velik korak, predvsem s strani delavcev, ki so se prvič pojavili kot uradni partner v razgovorih". Luka je po njegovih besedah svojo nalogo opravila ne le kot mediator, ampak tudi kot aktivni člen v pogajanjih. "Aktivno smo odprli svoj žep," je dejal in pojasnil, da bodo na takšen način pomagali, da se očitane nepravilnosti uredijo in določijo ne- ka "pravila igre, kjer bodo vsi enakopravno sodelovali". Predstavnik Sindikata izvajalcev pristaniških storitev (SIPS) Predrag To-pič je priznal, da niso povsem zadovoljni, od uprave pa pričakujejo, da bo v nadaljevanju izpolnila svoje obljube in sodelovala z njimi. Kot glavni dosežek dogovora pa je Topič označil dejstvo, da so dobili priznanje, da je bil njihov upor upravičen. Predsednik Gospodarskega interesnega združenja izvajalcev pristaniških storitev Dušan Gak je ocenil, da bodo podpogodbeni delavci na podlagi sporazuma lahko dosegli nekaj več, "vendar skozi pametna pogajanja". Morda deluje, kot da so delavci dobili malo, je povedal Gak, a dejansko so po njegovem "dobili veliko več oziroma še nikoli toliko, kot so dobili zdaj". Tako bodo enotna pravila za vsa IPS podjetja zagotavljala neke minimalne pravice, poleg tega pa se vzpostavlja nek mehanizem nadzora nad pogodbami z delavci s strani Luke. (STA) koroška - Tudi NSKS zaskrbljen zaradi ravnanja občine Škocjan Podpora slovenskim občanom v njihovi borbi za uveljavitev manjšinskih pravic CELOVEC - Neupoštevanje slovenščine kot uradnega jezika v občini Škocjan na južnem Koroškem tudi po sprejetju novega ustavnega zakona o narodnih skupinah je izzvalo vrsto solidarnih izjav s prizadetimi slovenskimi občani, ki se že več let borijo za svoje manjšinske pravice. Med njimi je tudi Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), ki je v izjavi za javnost sporočil, da »z veliko zaskrbljenostjo sledi najnovejšim dogodkom v Škocjanu v zvezi s pravico do uporabe slovenščine kot uradnega jezika«. Kot poudarja poslujoči podpredsednik NSKS Nanti Olip, je ravnanje župana Thomasa Krainza docela nerazumljivo in nasprotuje zakonu. Na to da je NSKS - skupno z drugima dvema političnima organizacijama koroških Slovencev (ZSO in SKS) opozoril že v pismu državnemu sekretarju pri uradu zveznega kanclerja Josefa Ostermayerja in tudi deželnemu glavarju Gerhardu Dorflerju 25. maja letos. »Občanom v Škocjanu velja vsa solidarnost pri uveljavitvi pravic. Posebno Nanti Olip arhiv pd solidarnost in podporo zagotavlja NSKS tistim občanom, ki so zadnje dni dobili od župana odločitve o izvršbah, kmalu potem ko je zvezni predsednik Heinz Fischer podpisal novi Zakon o narodnih skupnostih. Zato tudi pozivamo zveznega zakonodajalca, da v primerih občin Škocjan in Dobrla vas nemudoma popravi pomanjkljivosti v novem Zakonu o narodnih skupnostih. zvezna vlada pa naj poskrbi, da se takoj uresniči preostanek iz nedavno sklenjenega zakona,« je še pristavil poslujoči podpredsednik NSKS Nanti Olip. Kot je naš dnevnik že poročal, je na nevzdržni položaj v občini Škocjan v sredo na tiskovni konferenci v Celovcu opozorila skupina slovenskih občanov na čelu z odvetnikom Rudijem Voukom in Sonjo Kert-Wakounig kot govornice prizadetih občanov. Oba sta opozorila na dejstvo, da tudi po dogovoru o dvojezičnih krajevnih napisih in na ustavni ravni sprejeti noveli Zakona o narodnih skupnostih, s katero je poleg dvojezičnih krajevnih napisov urejen tudi slovenski uradni jezik, občina Škocjan ne upošteva slovenskega uradnega jezika. Še več: dvanajst občanov, ki že nekaj let vztrajno zahtevajo uveljavitev slovenščine tudi na občinskem uradu, je prejelo izvršbo od občine na njihove plače in sporočilo o vpisu občinskih terjatev v zemljiško knjigo. To, ker niso plačali davščine na ži-ro-račun občine, temveč - zaradi ne-spoštovanja slovenščine - pristojbine nakazali na fiduciarni račun. Ivan Lukan Tržaški sindikat Filt-Cgil pozdravlja dogovor v Luki TRST - Tržaški sindikat prevoznikov Filt-Cgil pozdravlja pozitiven razplet večdnevne stavke žerjavistov in pogodbenih delavcev v Luki Koper. V tiskovni noti, ki sta jo podpisala Renato Kneipp in Luigi Barichievich, sindikat poudarja, da je stavki v sosednjem pristanišču pozorno sledil, saj so v njej prišla do izraza podobna vprašanja, s kakršnimi se že dalj časa spopadajo tudi tržaški pristaniščniki. »Problemi zdravja in varnosti na delu, nespošto-vanja pravic in delovnih pogodb, nelojalne konkurence med podjetji ter izkoriščanja šibkejših delavcev se žal pojavljajo v vseh pristaniščih, v katerih globalna konkurenca povzroča resne probleme v delovnih odnosih,« pravi tržaški Filt-Cgil. Po navedbah sindikata je stavka dosegla, da se ti problemi v Kopru začenjajo bolje reševati. SDS obžaluje krčenje sredstev za SKGZ in SSO LJUBLJANA - V opozicijski Slovenski demokratski stranki (SDS) obžalujejo krčenje sredstev, ki jih za krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji namenja urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po njihovem mnenju krčenje pomeni slabljenje položaja slovenske manjšine v Italiji in posledično otežuje ohranjanje slovenske narodne identitete. Kot navajajo v SDS, je pristojni minister Boštjan Žekš kot argument za zmanjšanje sredstev navedel, da slovenska manjšina v Italiji ni sprejela ukrepov za racionalnejše delovanje krovnih organizacij - Slovenske kul-turno-gospodarske zveze (SKGZ) in Sveta slovenskih organizacij (SSO). Zahteva po racionalizaciji pa po mnenju SDS dejansko pomeni zahtevo slovenske vlade, da se ti dve organizaciji kljub njunima različnima političnima pogledoma združita. Kot poudarjajo, v SDS "spoštujemo politično pluralnost in konkurenčnost obeh organizacij, zato takšne zahteve in pritiske slovenske vlade ocenjujemo kot nedopustne in dolgoročno škodljive". 'Vsota 70.000 evrov je ob dejstvu, da ta ista vlada vsak dan zadolži slovensko državo za novih 10 milijonov evrov, minorna v primerjavi s škodo, ki jo bo izpad teh sredstev povzročil slovenskim manjšinskim organizacijam v Italiji," še dodajajo v sporočilu za javnost. V SDS takšno ravnanje vlade in urada za Slovence v zamejstvu po svetu ocenjujejo kot kratkovidno potezo, ki po njihovem mnenju kaže predvsem na neodgovoren odnos sedanje vlade do slovenskih rojakov v zamejstvu, zato ju pozivajo, da svojo odločitev spremenita in slovenskim organizacijam v zamejstvu namenita sredstva, ki jim bodo omogočala nemoteno in kvalitetno delo. (STA) kras - V teh dneh jo je obiskal starosta kraških jamarjev Viktor Saksida, skorajšnji sežanski častni občan Na gmajnah je še veliko ohranjenih pastirskih hišk, ena izmed najlepših stoji med Orlekom in Sežano SEŽANA, ORLEK - Viktor Saksida, ki bo prihodnjo pomlad nadel 90 križev, je veliki ljubitelj Krasa, ki ga poznamo predvsem po njegovih aktivnosti v zvezi z raziskavami brezen v Brestovici pri Komnu v povezavi z vo-dooskrbo Krasa. Vrsto let je bil aktiven jamar in njegova zavzetost za raziskovanje jamskega sveta ga je tudi pripeljala na idejo, da se vode s Krasa nekje na najnižji točki zlivajo v Jadransko morje in pri tem je predvsem pomislil na Brestovico. Bil je pobudnik raziskav v teh breznih spodnjega Krasa. Ponosen je tudi na novico, da bo ob letošnjem sežanskem občinskem prazniku 28. avgusta postal častni občan. Kot klen Kraševec se ni spuščal samo v kraško podzemlje, ampak ga tudi zanima Kras na površini, predvsem njegove kamenine (apnenec) in ustvaril si je bogato zbirko različnih kamenin in fosilov Krasa. Bil je dober opazovalec narave in kot tak je zasledil vse različne primerke, ki jih na- vadno oko ni opazilo. S svojimi najdbami je nedvomno pripomogel, da se je tudi stroka zavzela za preučevanje najdb in s tem je obogatila poznavanje Krasa. Izkušnje in znanje, ki jih je pridobil s strokovnimi inštitucijami, je prenašal na mlade generacije in jih tudi zainteresiral in nagovarjal, da so dobri opazovalci narave in da z zbiranjem kamenin tudi sami prispevajo k boljšemu poznavanju preteklosti Krasa. S svojim delom je prispeval k dvigu odnosa do naravne in kulturne dediščine, ohranjanju neokrnjene narave in da pustimo zanamcem Kras v čim bolj izvirni obliki, kar je največkrat poudarjal. Izražal je veliko skrb do okolja in krepil osveščanje mladi generaciji. Posebej je bil navdušen nad pastirskimi hiškami, grajenimi iz kamna. Veliko teh hišk mu je v naravi predstavil njegov jamarski kolega Ludvik Husu. Ena izmed največjih in najlepših je prav gotovo na gmajni med Or-lekom in Sežano. Na kraških gmajnah je veliko ohranjenih pastirskih hišk. Posebno velike so na območjih, kjer so domačini skozi desetletja izvajali melioracijske posege, nastajali so veliki kamniti kupi odstranjenega kamenja (imenovani grublje) in v sklopu teh grubelj so nastale največje pastirske hiše. Po načinu gradnje in uporabi velikih kamnov lahko sklepamo, da so jih zidali odrasli domačini, ki so izvajali melioracije. Mlajši pastirčki pa si pred burjo ustvarjali zavetišča iz kamnitih zidov. Namesto kamnite strehe pa so se zaščitili pred vročino z vejevjem. So spomin na generacije in rezultat dediščine, povezane s kmetovanjem na skromnih kraških tleh. V preteklosti je bilo na Krasu veliko več živine in je bil pomemben vsak kvadratni meter travnika oz. košenice za pridobivanje sena oz. gmajna za pre-pašo živine. Na Krasu je bilo za preživetje odraslega goveda potrebno 3- do 4-krat več površin kot v preostalih območjih Slovenije, kar je za nepozna-valce razmer še vedno nerazumljivo. Olga Knez Viktor Saksida (desno) z Ludvikom Husujem pred pastirsko hiško / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 7. avgusta 2011 3 promet - Za voznike, potnike, policijo in avtocestna podjetja naporen konec tedna Peklenski dan predvsem v Sloveniji Vrsta od Bazovice do hrvaške meje Na mejah s Hrvaško večurno čakanje - Avtocesta A4 med Benetkami in Trstom najbolj prometna v Italiji TRST, KOPER - Tudi ta konec tedna je na cestah kar se da mučen, prava vojska turistov se s svojimi vozili počasi pomika proti Sloveniji in Hrvaški. Med njimi je po podatkih podjetja Autovie venete tudi več delavcev, ki se med dopustom vračajo v domovino, še največ v Romunijo, Srbijo ter Bosno in Hercegovino. Avtocesta A4 med Benetkami in Trstom je bila včeraj najbolj prometna cesta v Italiji, težave pa so bile omejene. Pravi pekel je bil na slovenskih cestah, kjer so zjutraj in dopoldne nastale več deset kilometrov dolge kolone, na slovensko-hrvaških mejnih prehodih pa so čakalne dobe merili v urah. Dopoldne je do 28-kilometrske kolone prišlo med Kozino in mejnim prehodom Starod, v smeri proti Reki in Dalmaciji. Slovenska policija je zaradi prometnega infarkta postavila začasno prometno zaporo na nekdanjem mejnem prehodu Pesek, vozila je preusmerjala na druge ceste. Zaradi vozil, ki so se na Pesku počasi obračala, so se ustvarjali krajši zastoji že med Trstom in Bazovico, vrsta do meje pri Starodu pa je bila nekaj časa dolga dobrih 40 kilometrov. Po umiku zapore se je promet na italijanski strani kmalu povsem sprostil. Najhuje je bilo na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje, kjer tovorna vozila že nekaj dni stojijo v vrsti tudi po pet in več ur. Slovenski avtoprevozniki so medtem zaradi dogovora v Avstriji preklicali napovedano blokado predora Karavanke. Na meji Starod so osebna vozila včeraj Dopoldanska kolona med Bazovico in Peskom kroma ob 7. uri zjutraj čakala po dve uri in pol, ob 10.30 uri pa po štiri ure. Za odtenek je bilo bolje na mejnem prehodu Dragonja, čeprav so se na Šmarski cesti in pri Izoli vrstili zastoji. Tudi danes popoldne pričakujejo zgoščen promet, vendar v obratni smeri, iz Hrvaške proti Italiji in Avstriji. V Furlaniji-Julijski krajini ni bilo tako Danes 23. romanje treh Slovenij na Višarje TRBIŽ - Na vrhu Višarij bo danes tradicionalno srečanje slovenskih vernikov iz izseljenstva, zamejstva in domovine. Triindvajseto romanje treh Slove-nij se bo pričelo ob 8. uri ob vznožju gore pri Žabnicah, od koder se bodo verniki povzpeli po romarski poti do Višarij. Tu je ob 10.30 predvideno predavanje Viljema Černa, ob 12. uri pa slovesna maša, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof Anton Stres. Pri maši bo sodeloval pevski zbor Slovenski cvet iz Nemčije, ki bo po obredu sooblikoval tudi krajši kulturni spored. Giovanni Allevi nocoj v trbiški športni palači TRBIŽ - Neugodne vremenske razmere, ki jih vremenoslovci danes napovedujejo v hribovitem območju, so organizatorje glasbenega festivala No Borders prepričali, da spremenijo lokacijo letošnjega zadnjega koncerta. Pianist Giovanni Allevi bo tako nocoj ob 21.15 nastopil v trbiški športni palači in ne ob zgornjem Belopeškem jezeru, kot je bilo prvotno napovedano. Vstopnice so še na voljo in jih bodo od 19. ure prodajali tudi pri blagajni trbiške športne palače. hudo, le zjutraj se je nabralo devet kilometrov vozil pri cestninski postaji pri Moščenicah. Dopoldne in popoldne se je slika zelo izboljšala. Deželni odbornik za promet in infrastrukture Riccardo Riccardi, ki je obenem komisar za avtocesto A4, je povedal, da je za prihodnje leto v načrtu dodatno potenciranje cestninske postaje pri Moščenicah. (af) šolstvo - Tiskovno sporočilo SSk zadovoljna, da združevanja šol ne bo IMoja knjiga poletja Poletje je tudi za pesnico in terapevtko Alenko Rebula čas, ko prebere največ knjig. »Poleti berem največ, tudi po tri knjige skupaj, drugače pa celo leto vsak dan nekaj strani. Krajše knjige preberem hitro, študijske počasi, ob razmišljanju in zapisovanju. Vsako leto kupim veliko knjig, slovenskih in italijanskih, marsikaj mi tudi podarijo prijateljice.« Alenka Rebula bere predvsem knjige s psihološko, družboslovno, antropološko vsebino, zelo rada bere tudi poezijo, redkeje romane, rada pa ima tudi knjige o medicini, naravi, cvetju in zdravilstvu. Včasih se rada vrne tudi h klasikom. Poleti najraje bere pri morju ali popoldne, »drugače pa kadarkoli: na avtobusu, med prostimi urami, zvečer ... Vsak trenutek je dober.« Trenutno bere Ubežne delce Anne Michaels in ravno to knjigo svetuje našim bralcem »Gre za res neverjetno knjigo, za izjemno delo kanadske književnosti, ki je prejelo veliko nagrad. Tudi prevod Teje Bivic je krasen. Zgodba se odvija med drugo svetovno vojno in po njej, med Poljsko, Grčijo in Kanado. Ni- sem še brala knjige s tako mogočnimi metaforami, s tako plemenitimi liki ljudi in po drugi strani s ta- ko grozljivimi opisi prestane groze in krivice. Če hočete razumeti, kaj je moč spomina, vam bo veliko dala. Poleg tega nam posreduje veliko znanja o naravoslovju in geologiji in še o marsičem, saj glavna junaka preživita najtežja leta med knjigami, ki jima dobesedno rešijo življenje. Mene je knjiga popolnoma prevzela. Po moje dokazuje, da je moč umetnosti v tem, da ustvari lepoto, upanje in plemenitost iz najslabšega, kar ljudje lahko storijo sočloveku. Zaključi se z globoko modrostjo, pa tudi sicer je polna neverjetnih uvidov. Konča se s stavkom: Vidim, da moram dati, kar najbolj potrebujem.« (pd) TRST - Stranka Slovenske skupnosti z zadovoljstvom jemlje na znanje, da je deželni odbor Furlanije Julijske krajine soglasno sklenil, da se v tem trenutku ne loti prisilne vertikalizacije slovenskih šol in ostalega krivičnega krčenja na račun slovenskega šolstva, temveč da pošlje italijanski vladi poziv, naj se spoštujejo danes veljavna pravila, ki so za manjšinsko šolo že itak težka. Tako piše v sporočilu za javnost, ki ga je v zvezi z zadnjim dogajanjem v zvezi z morebitnim združevanjem ravnateljstev podpisal pokrajinski tajnik SSk za Tržaško Peter Močnik. Po Močnikovih besedah so ukrepi iz 4. in 5. odstavka 19. člena varčevalnega paketa, ki ga je sprejela italijanska vlada ter potrdil parlament, resnično ogrožali obstoj slovenskih šol v Italiji, saj predvidevajo, da se vse šole, od vrtcev do nižjih srednjih šol, prisilno vertikalno združijo, tudi tam, kjer so izvoljeni predstavniki, starši in osebje proti temu. Predvidevajo tudi hudo krčenje ravna-teljskih mest, ki bi pustilo vse višje srednje šole v Gorici brez vodstva, v Trstu bi imeli morda enega ravnatelja za štiri zavode z ducatom usmeritev, da ne govorimo o osnovnih in nižjih srednjih šolah. Zato, nadaljuje Močnik, je SSk napela vse svoje moči, da bi do tega ne prišlo in je opozorila o hudem problemu bodisi Republiko Slovenijo, kot tudi poslance Južno-tirolske ljudske stranke SVP v Rimu, ki so obdržali vse svoje popravke k obema odstavkoma omenjenega člena paketa, ki pa jih je izničil samo hiter postopek sprejemanja, kjer se je zaradi težke gospodarske krize razpravi odpovedala tudi opozicija. Pri SSk ne razpolagajo s podatkom, ali so se - in v kakšni obliki - slovenske oblasti zoperstavile nameram italijanske države glede slovenskih šol. Tudi deželna šolska ravnateljica za FJK Daniela Beltrame je modro ravnala, ko je vprašala za dodatna pojasnila za ohranitev mreže slovenskih šol, zato je splošen pritisk raznih dejavnikov vsaj zaenkrat zalegel, ugotavlja Močnik. Tržaški tajnik SSk v sporočilu omenja tudi nedavno razpisani novi natečaj za ravnatelje, kjer SSk računa, da se bo prijavilo lepo število kandidatov, ker se namreč samo na tak način lahko zagotovi kritje praznih mest, ki se množijo. SSk računa tudi, da ne bo prišlo do izgube stolic, ki so jih zapustili upokojeni učitelji ali profesorji, ravno tako bo stranka tudi pozorno sledila postopku razprave o zakonskem osnutku za ureditev slovenskih in dvojezičnih šol, ki ga je vložila senatorka Demokratske stranke Tamara Bla-žina, po mnenju SSk pa ne vsebuje pomembnih popravkov, ki so jih iznesli bodisi stranka kot tudi nekateri šolniki. Potruditi se je treba tudi, da pride do poučevanja slovenščine na italijanskih šolah, medtem ko je slovenska šola, ki po mnenju SSk pri nas po zgodovini in pomenu ne more in ne sme biti dvojezična, za obstoj naroda bistvena in daje v evropskem kontekstu enkratno priložnost, zato se moramo zanjo vsi potruditi in žtrvovati, zaključuje Močnik. 4 Nedelja, 7. avgusta 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu dolina - Županja Premolin napoveduje odprto mejo v Lanišču Dolinska odprta meja se po 30 letih seli proti vzhodu Prireditev bo najverjetneje zaživela 10. septembra na zaprtem mejnem prehodu Golac-Vodice Državne meje med Italijo in Slovenijo že zdavnaj ni več, poslanstvo odprte meje pa ostaja kljub temu aktualno. Tista ideja, ki je pred tridesetimi leti vodila župana občin Dolina in Sežana, da sta si zamislila prireditev, med katero je bila takratna železna zavesa nevidna, ostaja živa. Vabljiva pa predvsem za tiste kraje in ljudi, ki še danes sobivajo z mejo. Dolinska županja Fulvia Premo-lin nam je včeraj z upravičenim ponosom napovedala nadgraditev dosedanje odprte meje. Na sestanku, ki je v petek potekal na dolinskem županstvu, ji je namreč kolega Zvonko Benčic Mi-dre, župan sosednje občine Hrpelje-Kozina, potrdil, da se odprta meja seli nekaj kilometrov bolj na vzhod, točneje na slovensko-hrvaško mejo, ki poteka na območju med krajema Go-lac in Vodice. Vse kaže, da se bo torej uresničila želja, ki sta jo župana izrazila med letošnjo slovesnostjo ob tridesetletnici odprte meje, ko sta županu male hrvaške občine Lanišče izročila posebno spomenico. Njen župan Neven Mikac se je takoj lotil dela in vse kaže, da bo 10. septembra med občinama Hrpelje-Kozina in Lanišče že potekala prva odprta meja. Kot nam je pojasnila županja, je oblikovanje sporeda še v pripravi. Odprta meja na območju Golac-Vodice, na čudovitem drevoredu, ki je sedaj zaprt prometu, naj bi potekala ves dan, na slovenski strani pa bo tudi kulturna prireditev, ki jo bodo sooblikovale vse tri skupnosti. Končni spored bodo vsi trije župani predstavili prve dni septembra, najverjetneje na sedežu tržaške pokrajine. Njihova želja je, da bi se predstavitve udeležili tudi evropski poslanki Debora Serracchiani (Italija) in Tanja Fajon (Slovenija), saj sta obe tudi članici evropske delegacije za stike s Hrvaško. Ta dogodek bi nas res navdal z velikim zadoščenjem, je dejala županja, saj bi predstavljal čudovito nadgradnjo odprte meje, ki smo jo v naši občini začeli uresničevati na začetku 80. let. »Veseli me, da so tiste ideje še žive in da smo jih uspeli predati ljudem, ki živijo ob drugi meji,« je dodala. (pd) Županja Fulvia Premolin in njen kolega Zvonko Benčic Midre s sodelavkami občna dolina občina trst - Po četrtkovem sprejetju sklepa o statutu Na poti do sosveta mladih Skupina svetnikov leve sredine: Pomembno priznanje zahtevi po sodelovanju mladih Kot smo pred nedavnim že poročali, bo tudi Občina Trst dobila svoj sosvet mladih, katerega statut je občinski svet na zadnjem zasedanju pred poletnim premorom, ki je potekalo v četrtek, sprejel soglasno. Sosvet bo namenjen vsem mladim v Občini Trst med 15. in 25. letom starosti ter vsem kulturnim in rekreacijskim mladinskim organizacijam oz. stvarnostim, ki se posvečajo prvenstveno mladinski problematiki z izjemo političnih strank oz. strankarskih organizacij. Šlo bo namreč za nestrankarsko in nekonfesionalno, večkulturno, okoljevarstveno in ne-profitno telo, ki ima za cilj spodbujanje razmišljanja o aktivnem državljanstvu, promocijo konkretnih pobud za uresničevanje načel aktivnega drža- vljanstva in možnost vplivanja, v obliki posvetovanja, na izbire občinskega odbora in sveta in to ne samo v zvezi z mladinskimi politikami. Prošnje za članstvo bo preverjala izredna komisija, predvideno pa je oblikovanje komisij za institucionalne odnose, dogodke, tematike družbenega interesa in komuniciranje, medtem ko bo enkrat mesečno zasedala glavna skupščina, ki bo razpravljala o zamislih in predlogih udeležencev. V najkrajšem času bi morala steči poskusna faza, ki bi morala trajati leto dni. Ob tej priložnosti so občinski svetniki Giovanni Barbo, Stefano Bel-trame, Pietro Faraguna in Manuel Zerjul (Demokratska stranka) ter Patrick Karlsen (Občani) pozdravili spre- jetje sklepa o statutu, saj gre za pomembno priznanje zahtevi po sodelovanju, ki prihaja od sveta mladih, ki glasno zahteva, naj se mu prisluhne. Omenjeni svetniki leve sredine v sporočilu za javnost tudi poudarjajo, da je sklep, ki je bil oblikovan že za časa prejšnje desnosredinske uprave, prevzela nova levosredinska uprava kot dokaz, da odbor župana Roberta Coso-linija nima predsodkov do dobrih pobud. Soglasje, ki je vladalo v komisiji (in naposled tudi v občinskem svetu) je dalo misliti, da je napočilo novo politično obdobje, vendar svetniki leve sredine pri tem ugotavljajo, da so na seji občinskega sveta nekateri svetniki preusmerili razpravo na to, kdo si lahko lasti zasluge za sklep. ulica giustiniano - Za mladega Bretonca verjetno usoden heroin Samotna smrt pri stebrišču Psi z lajanjem otežili delo reševalcem, 26-letnik umrl na poti v bolnišnico - Odpovedala srce in dihala V petek zvečer je v tržaškem mestnem središču, zleknjen na tleh pri stebrišču blizu Trga Oberdan, tiho umiral 26-le-tni fant. Francoskemu pankerju so na pločniku delali družbo njegovi psi, katerih prisotnosti pa se gotovo ni zavedal, saj so ga do zadnjega diha spremljali učinki premočnega odmerka trde droge, po vsej verjetnosti heroina. Dušil se je, srce in dihala so med potjo v bolnišnico - kljub naporom reševalcev -dokončno odpovedala. Pokojnik je mladi Bretonec C. C., bil je brezposeln in brez stalnega bivališča. Nekaj pred 21. uro je mimoidoči občan opazil negibno osebo, ki je ležala pred vhodom v licej Dante Alighieri, v Ulici Giustiniano št. 5. Moškega so stražili na prvi pogled pote-puški psi, kakršne imajo običajno ob sebi t. i. »punkabbestia« - pankerska skupina, ki se navadno zadržuje na območju Trga Oberdan. Prispelo je osebje službe 118, ki je imelo pri posegu kar nekaj težav, saj so psi močno lajali in reševalcem onemogočili, da bi se takoj približali umirajočemu. Naposled so reševalci le prišli do njega, že takoj so posumili, da je zaužil preveliko dozo mamila. Z rešilcem so ga odpeljali proti kati-narski bolnišnici, na poti pa je med oživljanjem umrl. V bolnišnico je dospel mrtev, truplo je sedaj na razpolago državnemu tožilstvu, ki lahko zahteva obdukcijo. Poveljnik mestnega poveljstva iz Ulice Hermet Mauri-zio Licalzi (posegli so tudi karabinjerji pokrajinskega poveljstva) je povedal, da so karabinjerji v petek zabeležili drugi letošnji primer smrti zaradi uživanja droge v središču Trsta. (af) Reševalci na delu v Ulici Giustiniano arhiv karabinjerji Vozniki so se izkazali: vsi trezni! V noči med petkom in soboto so karabinjerji iz Nabrežine in Istrske ulice izvajali prometne kontrole, vozniki pa so se dobro izkazali. Karabi-njerji so pregledali 128 osebnih dokumentov in ustavili 61 vozil, z dvema različnima aparatoma pa so izvedli kar 91 alkotestov. Pri nobenem vozniku niso zabeležili previsoke stopnje alkohola. Trideset gramov hašiša V petek so karabinjerji tržaškega pokrajinskega poveljstva iskali mamila na območju nekdanje psihiatrične bolnice pri Sv. Ivanu. Našli so jih pri 42-letnem Tržačanu z začetnicama P. L., ki so ga okrog 14.30 ustavili v Weissovi ulici. Moški je imel trideset gramov hašiša, osumljen je, da je to snov nameraval razpečevati (zaslužil bi kakih tristo evrov). Prijavili so ga sodstvu in ga pridržali, v zaporu se bo z njim pogovoril javni tožilec. Rosato poziva vlado, naj obravnava železarno »Vlada naj resno poseže v iskanje rešitev za škedenjsko železarno.« Tako se glasi poziv poslanca Demokratske stranke Ettoreja Rosata, ki je predsedstvu vlade in trem različnim ministrom naslovil parlamentarno vprašanje. Rosato je pristavil, da iskanja izhoda iz kočljivega položaja ni več mogoče odlašati. Omenil je tako nejasno prihodnost zaposlenih kot okoljsko vprašanje, saj je oboje povezano z očiščenjem območja železarne in spremembo proizvodnih dejavnosti tovarne. »Vlada in Dežela FJK morata spodbuditi rešitev, ki mora biti po godu krajevnim združenjem občanov. Železarno je treba zapreti in jo spremeniti, temeljnega pomena pa sta skrb za varnost in kakovostno življenje tamkajšnji mestnih četrti ter gotova prihodnost za zaposlene v železarni,« je dejal poslanec. Gas Natural prijavil Greenaction Transnational Španska družba Gas Natural, ki načrtuje gradnjo plinskega terminala v Žavljah, je državnemu tožilstvu v Trstu prijavila okoljevarstveno skupino Greenaction Transational. Novico sporoča sam Greenaction, ki kot znano od samega začetka močno nasprotuje obema načrtovanima terminaloma. Gas Natural naj bi vložil prijavo zaradi obrekovanja, ker je skupina Greenaction v sodelovanju z zvezo Alpe Adria Green organizirala protestno pobudo med lanskoletno jesensko regato Barcolana. Gas Natural je bil namreč eden izmed sponzorjev prireditve. Tedaj so okoljevarstveniki očitali španski družbi, da krši človekove pravice v Gvatemali, kjer naj bi imela monopol nad distribucijo plina. Združenje Il Centro organizira krajše izlete Tržaško združenje Il Centro prireja krajše izlete za ljudi, ki se zaradi raznih težav ne odločijo za daljše počitnice. V nedeljo, 14. avgusta, je na primer predviden izlet v Istro, 20. avgusta pa v Padovo. Od 2. do 5. septembra bo poskrbljeno za počitnice na Ra-bu, 25. septembra pa za izlet v San Martino in Solferino. Več informacij o izletih oz. rezervacije so možne v Ulici Coroneo 5 (1. nadstropje), na telefonskih številkah 040 630976 in 340 7839150, na spletni strani www.ilcentrotrieste.it ali po elektronski pošti info@ilcentrotrie-ste.it. cerkev - Okolje Nadškof Crepaldi ob dnevu zaščite stvarstva Tržaški škof-nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi je ob šestem dnevu zaščite stvarstva, ki ga bo italijanska Cerkev obhajala 1. septembra, na vernike svoje škofije naslovil poslanico, v kateri poudarja važnost razmišljanja o istovetnosti človeške osebe, ki jo morata zaznamovati odgovornost in gostoljubnost, dalje pomen prizadevanja za preprečevanje uničevanja okolja tudi spričo prizorov, ki jih nudijo begunci, ki morajo zapustiti svoj dom ravno zaradi uničenega naravnega okolja. Nadškof Crepaldi opozarja tudi na pomen vzgajanja k sprejemanju in solidarnosti, dan zaščite stvarstva pa naj bo tudi priložnost za srečanje med raznimi krščanskimi veroizpovedmi s ciljem spodbuditi ljudi, naj sodelujejo, da se prepreči potrata naravnih virov, onesnaževanje ter trgovanje in prilaščanje s strani maloštevilnih. Prav tako poudarja pomen krotkosti, saj so v krščanski logiki ravno krotki tisti, ki bodo na koncu podedovali zemljo. / TRST Nedelja, 7. avgusta 2011 5 miramar - Potapljanje na dah v morskem rezervatu S podvodno masko in dihalko v varovano morsko kraljestvo Plavanje med stenami polnimi življenja - V rezervatu ponujajo obiskovalcem številne izzive Ob 10. uri je na obali 27stopinj, voda pa jih ima 26 in prvi stikje nadvse prijeten. Nekateri v črni neoprenski obleki, drugi le s kopalkami se z masko in dihalko spustimo v globine. Z ritmičnim za-mahovanjem s plavutmi in umirjenim dihanjem se kar hitro oddaljimo od obale in predamo podvodnemu svetu. Okrog nas so skale in stene polne življenja - spužve, žveplenjače, meduze velikanke, rakovice, morski ježki, morski pajki in morske klobase, pavlinke, velike babice, orade, ciplji, šargi, špari, palamide, grbe, kiruji in še marsikatera nepoznana riba. Ni nam bilo treba v Sharm el Sheik oziroma na kak grški otok, v Španijo ali Dalmacijo. Čisto blizu smo se odpravili, samo do Miramara namreč. Že res, da naš Tržaški zaliv ne premore kristalno čistega in turkizno-zelenega morja ter peščenega morskega dna, kaj šele s koralnih grebenov, je pa potapljanje v njem vseeno zelo zanimivo, predvsem v Miramaru, kjer so pred 38 leti uredili morski rezervat. Gre za strogo zaščiteno in varovano območje, ki gre nekako od Grljana do začetka miramarskega parka ob koncu barkovljanske riviere, kjer je ribolov prepovedan, močno je tudi omejena plovba, na obali okrog Miramarskega gradu pa je prepovedano celo kopanje. Kdor si to želi, mora to storiti le v spremstvu vodičev rezervata, ki so si zato za domače obiskovalce in turiste vseh starosti zamislili pestro paleto dejavnosti - tečaje potapljanja, sea-watching, potapljanje z jeklenko, tematsko potapljanje, nočno potapljanje in še marsikaj. Da ne bi več neutemeljeno tarnali, da se doma dolgočasimo, kljub temu, da izzivov na tem našem koncu res ne manjka, smo med ponudbo rezervata izbrali »sea-watching« ali »snorkeling« oziroma neke vrste potapljanje na dah z opazovanjem pestre podvodne biotske raznolikosti. Po dogovoru z vodičem Saulom, smo se pri morski avanturi pridružili skupini študentov tržaške univerze za tretje starostno obdobje. Saul je namreč svoje študente v okviru nekajurnih tečajev že podučil o lepotah našega zaliva, s posebnim poudarkom na biserih v vodah pri Miramarskem gradu; iz teorije pa je veljalo preiti tudi na prakso, tako da je predavatelj za svoje študente organiziral še nekakšno »preverjanje snovi«. Na obali (ravno pod gradičem - t.i. »castellettom«) v miramarskem parku je med udeleženci vladalo navdušenje s kančkom zaskrbljenosti. »Še nikoli se nisem potapljala, maske si v svojem življenju nikoli nisem nadela, saj sem kot otrok skoraj utonila,« je potožila gospa, ki se je naposled »snorkelingu« iz strahu odpovedala, medtem ko je ostale gnala v vodo skorajda otroška radovednost. Pred spustom v morje je Saul vse podučil, na kaj biti pozorni: posvaril nas je na primer, naj se ne približamo preveč morskemu dnu, da ga ne bi s plavutmi poškodovali, in naj se skal raje ne oprijemamo ali se na njih dvigamo, saj so prekrite z živimi organizmi. Nekaj je bilo še praktičnih nasvetov o uporabi dihalke, plavutk in maske. Na stopničkah smo udeleženci vanjo pridno pljunili, da se ne bi orosila, si nadeli plavuti in zaplavali. Da nam ne bi ušla nobena informacija, pa so zame poskrbeli še za podvodno beležko - plastično deščico in svinčnik. Podvodno kraljestvo se je takoj pokazalo v vsej svoji lepoti - to je kraljestvo svobode in tišine. Le tu pa tam se je oglašal kdo od udeležencev, da bi povprašal za vrsto ribe ali alge in delil z vsemi to veliko odkritje. Najprej smo jo potapljači mahnili desno, v smeri proti Grljanu, do manjše jame Carlotte, kamor kljub prepovedim in slanim globam še danes včasih v nočnih urah zaplavajo zaljubljeni pari, je zaupal Saul. Strah pred ozkim prehodom pa je naposled večino odvrnil od tega, da bi priplavali vanjo. Pa smo zaplavali še v drugo smer, proti stenam pod Miramarskim gradom, od koder so našo druščino zviška opazovali številni turisti. Po vodičevih besedah je ta podvodni del najzanimivej- več fotografij na www.primorski.eu Zgoraj priprave pred skokom v morje, spodaj udeleženci pred »strašno« jamo in srečanje »vis-a-vis« z meduzo kroma ši, zaradi morskih tokov in prisotnosti različnih rib. Plavali smo ob obali, med skalami, in se nato nekoliko oddaljili; morje je tu globoko do 9 metrov in pod nami smo naenkrat zagledali temno modro globino, sredi nje pa na tisoče in tisoče rib - jate rib raznih oblik in barv, ki jih navadno ne vidimo na pultih v naših ribarnicah. Človek res ne ve, kam bi gledal, kaj občudoval ali kam še zaplaval: že samo lebdenje na mestu nam je razkrivalo bogato življenje okrog nas. Ribe niso bežale, vsak se jih je skušal dotakniti, pa nam seveda ni uspelo. Vodič nam je povedal, da je v Tržaškem zalivu vse manj rib, k čemur so botrovali različni načini ribolova in pa povečanje števila motornih plovil vseh vrst na morju, ob tem pa še odplake. Skoraj enournega potapljanja je bilo naposled konec. Kljub zmerno topli vodi, smo bili po tako dolgem namakanju vsi premraženi. »Treba bi si bilo izmisliti ogrevane neoprenske obleke,« je hudomušno pripomnil gospod Mariano, ki je bil nad vznemirljivo avanturo navdušen. Zaupal nam je celo, da je med taistimi skalami plaval pred več kot petdesetimi leti, da bi s prijatelji kradel morske dateljne ... Kdor bi rad, tako kot mi, zaplaval v Miramaru, naj se oglasi na tel. št. 040/224147 oz. po elektronski pošti na naslov info@riservamarinamiramare.it ali infosub@riservamarinamiramare.it. Sara Sternad divji prašiči - Resolucija deželnih svetnikov Gabrovca in Lupierija Za prilagoditev urnikov lova, odškodnine in ureditev klavnice Deželni svet je med zaključnim glasovanjem zakona o rebalansu sprejel tudi resolucijo v zvezi s problemom še vedno previsokega števila divjih prašičev, ki povzročajo ogromno škodo tako na Tržaškem kot Goriškem. Resolucijo sta predlagala deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabro-vec in njegov kolega v svetniški skupini Sergio Lupieri (Demokratska stranka), dokument pa so nato podpisali še svetniki Codega, Kocijančič, Brussa, Brandolin in Valenti, kar dokazuje, da je problem zelo občuten. To je tudi prispevalo k temu, da je deželna skupščina odobrila resolucijo kljub temu, da se je pristojni odbornik Violino izrazil proti. Resolucija temelji na dejstvu, da ostaja število merjascev nadpovprečno visoko, čeprav podatki kažejo, da se je zvišal tudi njihov odstrel. To seveda povzroča ogromno škodo na kmetijskih površinah tako na Krasu kot v goriških Brdih, čemur moramo še dodati popolnoma neprilagojene odškodnine, ki jih Dežela namenja preko pokrajinskih uprav v ta namen. Svetnika Gabrovec in Lupieri, ki sta pripravila sprejeti dokument, predlagata deželni upravi naj prilagodi veljavno zakonodajo tudi v smislu razširitve obdobja in urnikov, v katerih je dovoljen lov. Deželna svetnika se pri tem sklicujeta na pravila, ki veljajo v sosednji Sloveniji in so očitno primernejša, pa tudi na skupna stališča, ki so jih v tem smislu sprejeli goriška in tržaška pokrajinska uprava ter kmetijske in lovske organizacije, s katerimi sta Gabrovec in Lupieri v stalnem stiku. Podpisniki resolucije v nadaljevanju predlagajo deželni vladi naj podpre ureditev klavnice z živino-zdravniško službo, ki bi bila namenjena predelavi divjačine, in sicer tudi tiste, ki jo v bližini naselij odstrelijo pripadniki pokrajinske policije. Danes je ta divjad večinoma namenjena v sežigalnico, kar ne predstavlja samo izgubljenega prihodka temveč tudi strošek. Taka struktura bi omogočila predelavo in prodajo mesa, poslužili pa bi se je lahko zlasti lovci, kar bi lahko med drugim spodbudilo uporabo in prodajo »domačih« mesnih izdelkov divjačine. Deželni svetniki ob koncu še pozivajo vlado, naj poskrbi za izpopolnjevalne tečaje namenjene lovcem in naj prilagodi finančni sklad, ki je namenjen za izplačila škode, ki jo kmetovalcem povzroča divjad. Predlagatelja resolucije Gabro-vec in Lupieri izražata zadovoljstvo nad uspešnim sprejetjem dokumenta, ki je sad skupne volje in dogovarjanja med vsemi zainteresiranimi subjekti. Deželna svetnika sta namreč prepričana, da se je za uspešno rešitev perečega problema treba lotiti koordinirano in skupno z vsemi dejavniki na teritoriju. Septembra bo stekel nov krog posvetovanj, zato da sprejeti dokument ne ostane le na papirju. Po slovenski TV Rai drevi 38. srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov Današnji večer na frekvencah slovenske televizije RAI ob 20.50 bo potekal v znamenju 38. srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov, ki je bilo 4. junija letos v dvorani tržaške Pomorske postaje v priredbi Slovenskega lovskega pevskega zbora Doberdob. Spored, ki sta ga povezovala Mairim Che-ber in Danijel Malalan, je oblikovalo nad 400 članov 15 lovskih pevskih zborov in 24 skupin rogistov iz Italije, Slovenije, Hrvaške in Avstrije, svoj pozdrav pa so prinesli številni predstavniki oblasti in lovskih organizacij. Prireditev se je začela z mimohodom vseh sodelujočih po tržaškem nabrežju, na čelu katerega so korakali člani Godbenega društva Nabrežina v narodnih nošah. Dogajanje so zabeležile televizijske kamere v režiji Marije Brecelj, uredništvo pa podpisujeta Tamara Stanese in Jan Leopoli. Fotografije v didaktičnem centru v Bazovici Danes bo od 14. do 20. ure spet odprt Naravoslovni didaktični center v Bazovici (telefon 040 3773677 ali 366 6867882). V notranjosti centra je na ogled stalna postavitev z reprodukcijami naravnega kraškega okolja, kjer so prikazane nekatere najpomembnejše in značilne živali ter rastline. Med ogledom lahko obiskovalci izvedo za zanimivosti in pridobijo informacije tako preko informativnega materiala kot s pomočjo čutil, saj lahko z dotikom ali pa z vohanjem spoznajo nekatere kraške lepote. V centru je trenutno na ogled tudi razstava fotografij Francesca Benqueja (1841-1921), na katerih so upodobljeni »Grottenarbeiter«, oziroma jamarski delavci. To so bili običajno vaščani, ki so dobro poznali tamkajšnje jame in so imeli nalogo, da kot prvi pregledujejo votline ter iščejo nove rove, postavljajo vrvi, stopničke in druge pripomočke za nadaljnje raziskovanje speleologov. Razstavo je pripravil Maurizio Radacich, ob 18. uri pa je predvideno tudi strokovno vodstvo po fotografski razstavi. Center je odprt vsak ponedeljek, sredo, četrtek in petek od 9. do 13.ure, ob torkih od 14. do 20. ure.Vstop prost. Danes poletna žurka v Kavarni Gruden V Nabrežini bo danes kar zanimivo, saj bo v Kavarni Gruden od 16.30 tako imenovani »After Pag Party«. Žur-ka je namenjena vsem tistim, ki ljubijo Pag in seveda poletno norenje pozno v noč. Glasbo bo tokrat vrtel DJ Pap'š, tako da bo zavladala prava pa-ška atmosfera, kot se v poletnem stilu spodobi. Na voljo vam bo vesel in drugačen popoldan, glasba, dobra volja in sproščeno poletno vzdušje. Ne pozabite na kopalke, brisače, plavut-ke in vse, kar spada zraven. Ne zamudite torej priložnosti, da se vrnete se na Pag! Miss Italia v Sesljanu V torek bo v Sesljanskem zalivu - v kopališču Castelreggio - potekal izbor za Miss Italia. Zmagovalka večera se bo udeležila predzadnjega izbora za Miss Italia 2011 v Montecatiniju Terme (od 29. do 3. septembra). Na izbor se lahko prijavijo dekleta od 17. do 26. leta starosti. Vse informacije so na voljo na spletni strani www.missitalia.rai.it, ali na telefonski številki 040 299051 (lahko pa pošljete tudi sporočilo na številko 331 9920187). Vabilo v Znanstveni imaginarij v Grljan Otroci bodo danes dobrodošli v Znanstvenem imaginariju v Grljanu. Od 17. ure dalje se bodo malčki od 5. do 11. leta starosti lahko udeležili delavnic in se prelevili v prave nedeljske znanstvenike. Tokrat bodo izvedeli marsikaj zanimivega o naravni in umetni luči, saj se bliža znamenita noč padajočih zvezd. 6 Nedelja, 7. avgusta 2011 TRST / nabrežina - Prihodnji konec tedna v priredbi občinske uprave Praznik sv. Roka v znamenju okusov tradicije Številne razstave, koncerti, ples, predvsem pa proizvodi domačih kmetovalcev Mladi slikar Marko Žerovnik Za zaključek Steve Lukather Legendarni kitarist Steve Lukather in ustanovitelj benda Toto bo nocoj zaključil letošnji festival TriesteLo-vesJazz, v sklopu katerega so v mestu priredili preko trideset koncertov. Lukather bo nastopil danes ob 21. uri na gradu sv. Justa. Koncert bo potekal ob vsakem vremenu, vstop je prost. Veliki šmaren, ki ga bomo letos obeležili prihodnji ponedeljek, je kot nalašč za podaljšan počitniški vikend. Vsem pa, ki bodo prihodnji konec tedna preživeli doma, se ni treba bati dolgčasa. Tudi letos se bo namreč tako v mestu kot v okoliških vaseh zvrstila vrsta prireditev in kulturnih dogodkov. Med temi zaseda posebno mesto Praznik sv. Roka, ki bo potekal od 12. do 16. avgusta na nabrežinskem trgu. Sveti Rok je kot znano zavetnik Nabrežine in v pričakovanju na veliko slavje, ki bo v nabrežinski cerkvi 21. avgusta, ko bo tržaški škof Ravignani blagoslovil obnovljeno cerkev, se prihodnji konec tedna obeta v znamenju »okusov tradicije«. Nabrežinski trg bodo namreč preplavile stojnice številnih kmetij iz devinsko-nabrežinske občine, ki bodo ponujale svoje pridelke in proizvode, medtem ko bo Smučarski klub Devin skrbel za kulinarične kioske, v katerih bodo na voljo meso in ribe na žaru, cvrti kalamari in sardoni, palačinke in še kaj. Bogat bo tudi kulturni spored. V petek bodo ob 17.30 odprli številne razstave, ki bodo na ogled v Kamnarski hiši in v prostorih društva Igo Gruden, na primer fotografska razstava Miloša Zidariča (Sončni zatoni v Tržaškem zalivu), sejem rabljenih knjig in kiparska razstava Janeza Grudna. Sledil bo glasbeni aperitiv v Kavarni Gruden, ob 19.30 pa uradno odprtje praznika s koncertom Godbenega društva Nabrežina. V cerkvi bo sledil nastop dvojice kitar Biasuzzi-Mansutti, na trgu pa nato ples z ansamblom Saouvenir. Ples bo na nabrežinskem trgu vsak večer. V soboto bodo nastopili Primorski fantje, v nedeljo ansambel Bandomat, v ponedeljek Souvenir, v torek pa skupina Alter ego. V nedeljo zvečer je predvidena tudi tombola, v torek (ob 19. uri) pa predstavitev kriškega Ribiškega muzeja, za katero bo poskrbel kapitan Bruno Volpi Lisjak. Na novem beach wolley igrišču športnega društva Sokol bo potekal tudi turnir v odbojki na mivki. Skratka, Praznik sv. Roka obljublja tudi letos bogato ponudbo, pri oblikovanju katere sodelujejo številna vaška društva in organizacije. Pogled na nabrežinski trg in eno prejšnjih izvedb Praznika sv. Roka kroma razstavlja na Velikem trgu Jutri bodo ob 18.30 v občinski galeriji na Velikem trgu odprli osebno razstavo Marka Zerovnika. Žerovnik je zelo mlad umetnik, saj se je rodil v Ljubljani leta 1989, živi pa v Izoli. Leta 2006 je v sklopu evropskega projekta medkulturnih izmenjav preživel šolsko leto na Poljskem. Sodeloval je na različnih skupinskih razstavah ter likovnih natečajih. Letos je zaključil študij slikarske dekoracije na tržaškem umetnostnem liceju Nordio, med letom pa je sledil še izven šolskim delavnicam airbrushinga (slikanja z bri-zgalnimi pištolami), oblikovanja nakita in stripov. Od leta 2008 obiskuje didaktično delavnico graviranja, posveča pa se predvsem lesorezu. Na njegovih lesenih tablicah največkrat zasledimo figurativni svet stripov. Zerovnikova razstava bo na ogled do 28. avgusta, vsak dan od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure. ribiško naselje - Občinsko poletno središče Poletni meseci v znamenju novih prijateljstev, igre, kopanja in izletov v naravo Občina Devin-Nabrežina prireja že vrsto let dvojezično poletno središče v juliju in avgustu, ki ga vodijo člani socialne zadruge La Quercia. Običajno so dejavnosti poletnega središča potekale v devinskem vrtcu, letos pa se je poletni center preselil v italijanski vrtec v Ribiško naselje. »Z novimi prostori smo zelo zadovoljni, ker imamo na razpolago večje dvorišče, pa tudi notranji prostori so obsežnejši,« pravi koordinatorka in vzgojiteljica poletnega središča Nataša Sedmak. Poletno središče se je začelo 4. julija, zaključilo pa se bo prihodnji petek, 12. avgusta. V juliju se jim je pridružilo približno osemdeset otrok, prvi teden avgusta pa jih je bilo vpisanih okrog štirideset, prihodnji, se pravi zadnji teden pa pričakujejo trideset otrok. »Letos smo imeli veliko več vpisov v primerjavi s prejšnjimi leti,« je dodala Sedmakova. Otroci se v poletnem središču v Ribiškem naselju igrajo od ponedeljka do petka, dopoldne in popoldne. Razdeljeni so v tri starostne skupine, in sicer od 3. do 6. leta, od 7. do 9. leta ter od 9. do 11. leta. Otrokom sledi osem oziroma devet slovenskih in italijanskih vzgojiteljev. Enkrat tedensko se vsi mali udeleženci podajo na izlet; bili so že na turistični kmetiji Milič v Zagradcu, v Znanstvenem imaginariju in jahali so celo konje ... Srednja skupina in največji pa enkrat na teden gredo tudi k morju v Sesljan, malčki pa se raje kopajo v bazenu na dvorišču poletnega središča. Malčki so se veselo nastavili našemu fotografu kroma čampore - Tradicionalno srečanje družine Milkovič iz Gropade Šestdeset potomcev obujalo spomine na letošnjem Gropada Open Pred časom je v Čamporah zaživela 24. izvedba tradicionalnega srečanja družine Milkovič iz Gropade. Preko 60 potomcev Franca Milkoviča - Kraljevega (1868-1936) in Antonije Grgič-Ješinove (1869-1945) se je zbralo na domačiji pravnukinje Nevenke Križ-mančič. Srečanje, ki se je od samega začetka rodilo z željo, da bi potomci ne pozabili svojih prednikov, je poimenovano Gropada Open. Letošnje izvedbe se je udeležila družina Vladimirja Milkoviča (1910-1990), najmlajšega sina Franca in Antonije, ki je leta 1929 odplul v Argentino: njegov edini sin Julio se je srečanju pridružil z ženo in mlajšo hčerko. V Čampore je prišel tudi predsednik vzhod-nokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič. Družinski praznik je minil v duhu ganjenega obujanja spominov, ob večerji in žlahtni kapljici, svojci pa so pripravili tudi priložnostne spominske majčke, s katerimi so z gasilsko sliko ovekovečili dogodek. Družini Mil-kovič voščimo še veliko takih srečanj, saj je ohranjanje spominov bistvenega pomena, da se mladi zavedajo vsega, kar so njihovi predniki ustvarili in za seboj pustili. Jari Gasilska fotografija s priložnostnimi majčkami bazovica 2011 Taborniki RMV vabijo na Bazoviški orientacijski pohod Taborniki Rodu modrega vala bodo tudi letos pripravili Bazoviški orientacijski pohod (BOP), ki sodi v niz pri-preditev v okviru proslav v spomin na bazoviške junake. Tekmovanje v orientaciji bo kot običajno namenjeno tabornikom in skavtom iz te in one strani državne meje ter vsem ljubiteljem orientacije. BOP bo tudi letos imel čezmejni pečat, saj bo trasa delno potekala na slovenski strani. Dvodnevno orientacijsko tekmovanje za tabornike in skavte bo v soboto, 10., in v nedeljo, 11. septembra. Mladi od 16. leta dalje se bodo v štiričlanskih ekipah na trasi pomerili v zabavnih spretnostnih preizkušnjah, tematskih nalogah, čaka pa jih tudi orientacijsko presenečenje. Vse ekipe se bodo zbrale v soboto, 10. septembra, v športnem centru Zarja. Sobotni tekmovalni dan se bo zaključil s tradicionalnim tabornim ognjem na bazoviški gmajni, ki ga bodo prav tako pripravili taborniki RMV. V nedeljo, 11. septembra, pa se bo tabornikom in skavtom lahko pridružil kdorkoli. Nedeljski del trase bo vse tekmovalce pripeljal na vrh Kokoši, od koder bodo z ostalimi planinci (ki vsako leto prirejajo Pohod »Bazoviški junaki«) sestopili do prireditvenega prostora, kjer bo osrednja proslava. Vsi, ki se bodo želeli udeležiti nedeljskega dela BOP-a (ekipo sestavlja od 2 do 4. člani), se lahko prijavijo na dan tekmovanja v športnem centru Zarja do 8.30 (za ostale informacije in predhodne prijave bop.rmv@gmail.com). / TRST Nedelja, 7. avgusta 2011 7 trk sireflap^ prireja tradicionalno KARAMALADO od 5. do 7. avgusta 2011 DANES, 7. avgusta: ples z ansamblom "OLD STARS" Odprtje kioskov ob 19.00 uri, ples začne ob 20.30. ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vas prijazno vabijo na tradicionalni VAŠKI PRAZNIK ff • ptl gffaiiJ danes, 7. avgusta Za glasbo in dobro razpoloženje bo poskrbel ansambel m Delovali bodo dobro založeni kioski Včeraj danes [13 Lekarne Nedelja, 7. avgusta 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Liberta 6, Škedenjska ulica 44, Istrska ulica 18, Bazovica (040 226165). ™cmedia PRIMORSKI DNEVNIK Urnik sprejemanja malih oglasov proti plačilu osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku od 1. do 31. avgusta 2011 ponedeljek - četrtek 10.00 -15.00 petek 10.00 -17.00 (za objave naslednjega dne do 15.00) sobota zapito Tel. 800.912.775 e-pošta: oglasi@tmedia.it Tmedia - Ul. Montecchi 6 I. nadstropje - TRST ŠAGRANA PRQSEKU ! Danes ^ GLASBA V ŽIVO z ansamblom DARJO & FRIENDS Kalamari specialitete na žaru SKD JOŽE RAPOTEC Prebeneg vabi na tradicionalno SAGRO od 5. do 8. avgusta v Prebeneškem parku Danes, 7. avgusta: 18.30 Filarmónica Santa Barbara ansambel Modri val Jutri, 8. avgusta: ansambel Andé casa dei Danes, NEDELJA, 7. avgusta 2011 KAJETAN Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 20.26 - Dolžina dneva 14.31 - Luna vzide ob 15.25 in zatone ob 24.26 Jutri, PONEDELJEK, 8. avgusta 2011 MIRAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,2 stopinje C, zračni tlak 1009 mb raste, vlaga 56-odstotna, veter 2 km na severo-zahodnik, nebo pooblače-no, morje mirno, temperatura morja 24,8 stopinje C. OKLICI: Franco Asselti in Ariella Cuschie, Poljan Vesnaver in Sara Gec, Francesco Cerisola in Sandra Di Domenicantonio, Lorenzo Giovan-nini in Elisa Sirca, Giuseppe Salva-tore Pulici in Rosanna Infuma, Carmine Di Biase in Elisabetta Maresio, Simone Merigo in Francesca Stefani, Alessio Ponvinio in Sarajane Zoroni, Elvio Volpato in Ana Ilea, Luigi Gal-di in Chiara Caucich, Paolo Giachin in Renata Piccinin. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 (040 421125), Škedenjska ulica 44 (040 816296). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Liberta 6, Škedenjska ulica 44, Istrska ulica 18. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (040 7606477). Od ponedeljka, 8., do sobote, 13. avgusta 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Drevored XX. septembra 6 (040 371377), Milje - Ul. Mazzini 1/ (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell'Orologio 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell'Orologio 6 (040 300305). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. am Kino AMBASCIATORI - 16.40, 19.00, 21.20 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 3D«. ARISTON - 18.15, 20.00 »Offside«; Poletna arena: 21.00 »L'illusionista«. CINECITY - 15.30, 17.40, 20.00, 22.05 »Tekken«; 14.40, 17.10, 19.40, 22.10 »Captain America - 2D«; 15.30, 18.30, 21.30 »Captain America 3D«; 15.30, 17.40, 18.35, 20.30, 21.30 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 2D«; 15.45, 18.45, 21.45 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 3D«; 15.20 »Cars 2 2D«; 15.00, 21.40 »Transformers 3«; 18.00 »Per sfortuna che ci sei«. FELLINI - 17.00, 20.15 »The House-maid«; 18.45, 22.00 »Per sfortuna che ci sei«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.10, 18.10, 20.10, 22.15 »Captain America - Il primo ven-dicatore«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.15, 20.00, 22.00 »Il ventaglio segreto«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Le donne del 6. piano«. KOPER - KOLOSEJ - 17.40 »Hitri in drzni 5«; 16.00, 18.30 »Harry Potter in svetinje smrti 2. del - 3D«; 20.10, 22.00 »Oddelek groze«; 16.10, 18.50 »Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi«; 21.30 »Prekrokana noč 2«; 21.00 »Prvi maščevalec: Stotnik Amerika - 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 11.00, 13.30, 15.30, 16.00 »Avtomobili 2 - 3D (sinh.)«; 12.40, 15.15, 17.50 »Avtomobili 2 (sinh.)«; 20.20 »Pingvini gospoda Popperja«; 18.35, 21.25 »Harry Potter in svetinje smrti 2 -3D«; 12.50, 18.30, 21.10 »Prvi maščevalec 3D«; 11.50, 14.00, 16.10, 18.20, 20.30 »Kako se znebiti šefa?«; 11.20, 13.50, 16.20, 18.40, 21.00 »Super 8«; 12.30, 16.40, 19.00, 21.20 »Vzpon planeta opic«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.15 »Cars 2«; 20.15, 22.15 »Machete«; Dvorana 2: 15.45, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »Tekken«; Dvorana 3: 15.45, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »Diario di una schiappa«; Dvorana 4: 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 2D«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 21.00 »Harry Potter e i doni della morte parte 2«; Dvorana 2: 17.30, 20.30 »Capitan America - Il primo vendicatore - 3D (dig.)«; Dvorana 3: 18.30, 21.30 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 3D«; Dvorana 4: 17.30 »Cars 2«; Dvorana 5: 17.30, 20.30 »Il ventaglio segreto«. 9 Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo uradi zaprti v petek, 12. avgusta. ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. SV. CIRILA IN METODA iz Katinare obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico »Mišk@« in biološko fotografsko »Poglej ptička«. Vpise sprejemamo do 15. avgusta. Info in prijave na tel. št. 320-2717508 (Tanja), zscirilme-tod@gmail.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuo-la.fvg.it - scuole in lingua slovena -splošne novice) objavljen razpis, namenjen stalno nameščenemu učnemu osebju na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem, o enoletni namestitvi na Uradu za slovenske šole. Rok za prijavo zapade 16. avgusta. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil 15. julija na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it) objavljen odlok o posodobitvi zavodskih lestvic učnega osebja šol vseh vrst in stopenj. Za vpis v zavodske lestvice morajo kandidati v roku 30 dni od objave odloka izpolniti in izbrani šoli izročiti obrazec A/1, A/2 ali A/2 bis, medtem ko je za izbiro šol predviden obrazec B, ki ga je treba po predhodni registraciji (www.istru-zione.it/istanze on-line) po internetu izpolniti do 26. avgusta (do 14.00). Kandidati, ki so vključeni v pokrajinske lestvice habilitiranih in ne prosijo za vpis drugih natečajnih razredov v 2. ali 3. pasu, izpolnijo samo obrazec B. Podrobnejša navodila so na razpolago v omenjenem odloku. DTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didakti- čnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 27. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9.00 do 14.00. RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo tajništvo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti ob sobotah zaprto do 27. avgusta. Prvi dan pouka v naslednjem š.l. 2011/12 bo v ponedeljek, 12. septembra. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠEK obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 27. avgusta. M izleti SPDT v sodelovanju z pobratenim PD Integral organizira od 19. do 21. avgusta tridnevni izlet na Triglav. Predvidenih je več variant: od Aljaževega doma čez Plemenice na vrh Triglava...; s Pokljuke preko Vodnikove koče in Planike na Triglav ter mimo Doliča, čez Hribarice naprej preko Doline Sedmerih jezer... ; z Rudnega polja na Vodnikov dom, na Dolič, Kanjavec...; iz Krme do Planike, čez Triglavsko Škrbino na vrh, pa od Planike pod Šmarjetino glavo do Doliča... Vsi pohodi se zaključijo v nedeljo, 21. avgusta, na Planini pri Jezeru. Mesta za posamezne izlete so omejena, pohitite z vpisom na tel. št. 040-413025 (Marinka). ZAHVALA Francesca Sedmach vd. Negovetich (Fani) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin naše drage. Svojci Sv. Križ, 7. avgusta 2011 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina ZAHVALA Ivan Furlanič -Giani Ganjeni ob tako množični udeležbi za zadnji pozdrav našemu Gianiju se vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami, iskreno zahvaljujemo, še posebno prijateljema Marjotu in Gi-giju za občutene besede in dr. Renatu Štoklju za dragoceno pomoč. Žena Sonja, sinova Dejan in Iztok, brat Mario ZAHVALA Ivan Vidimari (Viko) Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin in nam bili ob strani v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala gospodu župniku Markuži in MoPZ Igo Gruden. Družina ZAHVALA Laura Gombač Zahvaljujemo se Cerkvenemu pevskemu zboru Sv. Jernej in MoPZ Tabor ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Anica in Marta Opčine, 7. avgusta 2011 Ob izgubi pevca in tovariša GIOVANNIJA CECCHIJA izreka svojcem iskreno sožalje TPPZ P. Tomažič t Zapustil nas je naš dragi Ervino Sterni Stergonšek Žalostno vest sporočajo žena Vojka, sinova Peter z Dunjo in Aleš z Manuelo, brat IKIaudio z družino, tašča Marija, svakinja Marina z družino in ostalo sorodstvo. Pokojnik bo ležal v kapelici v Križu v sredo, 10. avgusta od 12. do 13.30, sledila bo sv. maša v cerkvi in pokop na kriškem pokopališču. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Kontovel, Križ, 7. avgusta 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Dragi nono! Za vedno boš v naših srcih in v našem spominu s tvojimi pravljicami, pesmicami in lepimi besedami. Tvoji ljubljeni Meta, Tinej, Zala, Sara in Katrin Zadnji pozdrav stricu Elena in Tamara z družino Dragi Ervino, ostal nam boš v trajnem spominu. Zdenka, Branco, Mira in Danjel Od dragega Ervinota se z žalostjo poslavljamo. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Karleto, Savica, Daša Ob boleči izgubi dragega Ervinota izreka Vojki, Petru in Alešu iskreno sožalje družina Škrk Ob boleči izgubi dragega prijatelja Ervina žalujeva z Vojko in družino Drago, Dragica z družino Prijatelju Petru in družini izrekava iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta in nonota. Andrej in Irina Petru in svojcem izrekava občuteno sožalje Evgen in Valentina z družino Ob izgubi dragega očeta izrekava Petru in družini občuteno sožalje Igor in Patrizia Dragi Peter, v tem težkem trenutku smo ti ob strani in izrekava tebi in družini iskreno sožalje. Mojca in Jan z družino Predsedstvo SDGZ izreka ob izgubi očeta Petru Sterni-ju in svojcem občuteno sožalje. Ob prerani izgubi bivšega odbornika Ervina Sternija izreka družini iskreno sožalje Odbor gospodarskega društva na Kontovelu Ob boleči izgubi dragega očeta izrekamo našemu predsedniku Petru Sterniju in družini občuteno sožalje. Odborniki in člani TPK Sirena 8 Nedelja, 7. avgusta 2011 TRST / Čestitke V vsaki roki enega - v tem objemu bo kipela le sreča, ki se ji tudi mi vsi pridružimo. Vse najboljše draga KRISTINA ti z Jasmin in Matejem želimo vsi tvoji. Šempolaj, 8. avgusta: eden, dva, tri, MARIJA z valčkom se zavrti. Zdravja, veselja in še nešteto takih veselih dni ti iz srca želimo prijatelji vsi. 13 Obvestila GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v glasbeno šolo za l. 2011/12. Informacije na tel. št. 040-251101 (Bruno) ali 3492512176 (Irina). FC PRIMORJE vabi na Prosek na ša-gro z bogato ponudbo specialitet na žaru, plesi ter z glasbo v živo: danes, 7. avgusta. SKD JOŽE RAPOTEC iz Prebenega vabi na tradicionalno šagro v prebe-neškem parku do ponedeljka, 8. avgusta. Zabavale vas bodo skupine Gedore, Happy day, Modri val in Ande Casa Dei. Danes, 7. avgusta, ob 18.30 godba Filarmonica di S. Barbara. Delovali bodo dobro založeni kioski in nepogrešljive breskve z vinom. TPK SIRENA prireja tradicionalno Ka-ramalado: danes, 7. avgusta, ples z ansamblom »Old Stars«. Odprtje kioskov ob 19. uri, ples ob 20.30. VAŠKA SKUPNOST NA JEZERU vabi k sv. maši, ki bo danes, 7. avgusta, ob 18. uri pri cerkvici sv. Lovrenca na Jezeru. Slovesno somaševanje bo vodil g. Ivo Miklavc, duhovni upravitelj župnije sv. Andreja ap. v Treb-čah. Obredu bo sledila družabnost in bogat srečolov. Toplo vabljeni! ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV sporoča udeležencem poletnega pevskega seminarja v Dolenjskih Toplicah, da bo avtobus odpeljal danes, 7. avgusta, ob 14.30 izpred Marijanišča na Opčinah. AGRARNA SKUPNOST jusov-srenj in Združenje Zasebnih Kraških lastnikov vabita lastnike zemljišč trase elektrovoda na informativne sestanke glede predvidene ojačitve elek-trovoda v ponedeljek, 8. avgusta, ob 20.30 v prostorih OŠ Cerovlje, v torek, 9. avgusta, ob 20.30 v prostorih Ljudskega doma v Trebčah, v sredo, 10. avgusta, ob 20.30 v prostorih vaške skupnosti Praprot in v četrtek, 11. avgusta, ob 20.30 v društvenih prostorih Grad v Banih. KRUT obvešča, da ostajajo društveni prostori zaprti od 8. do 12. avgusta. Od 16. avgusta do 3. septembra pa bodo spet delovali s poletnim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo zaradi dopusta zaprta od 8. do 19. avgusta. Do 2. septembra bo odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. OBČINA ZGONIK razpisuje javni razpis za izbor popisovalcev za izvajanje zadolžitve popisovanja za 15. popisa prebivalstva in stanovanj za l. 2011. Interesenti lahko vložijo prošnjo za vključitev v izbor za pripravo prednostne lestvice na osnovi na- slovov do 8. avgusta. Informacije na tel. 040-229101, faks 040-229422, e-pošta: elettorale@com-sgonico.re-gione.fvg.it - občinski urad za popisovanje Občine Zgonik (Zgonik 45). Več na www.comune.sgonico.ts.it. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU je odprta ob ponedeljkih in sredah od 15. do 19. ure. Za dopust bo zaprta od 8. do 17. avgusta. ODSEK ZA ZGODOVINO - NŠK bo zaradi dopusta zaprt od 8. do 20. avgusta. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, prireja v sredo, 10. avgusta, ob 20. uri prijeten večer Pod zvezdami s štru-klji sv. Lovrenca. Informacije in prijave od 14. do 15. ure na tel. št.: 040384226 (Marjuča). OBČINE Repentabor, Zgonik in Devin Nabrežina, prirejajo dvotedensko letovanje v toplicah v kraju Bibione (VE) od 10. do 24. septembra namenjeno starejšim občanom s stalnim bivališčem v eni od navedenih občin. Vpisovanje do 12. avgusta v tajništvih občine Repentabor, občine Zgonik ter na sedežu Socialne službe Okraja 1.1, Naselje sv. Mavra št. 124 (Se-sljan). Info na tel. št.: 040-327335 (tajništvo občine Repentabor). SLORI obvešča, da bo zaprt za dopust do 12. avgusta. NA PROSEKU organizira šagro God-beno društvo Prosek 13., 14. in 15. avgusta. Igrajo: ansambel Souvenir in ansambel Mi. V nedeljo, 14. avgusta, koncert godbe Salež. TEŽAVE ZARADI ALKOHOLA? Rešitev je tu. Kje? Kdaj? V ponedeljkih v Ul. Foschiatti 1 od 18.00 do 20.30 in v Sesljanu (v stavbi C.E.O.) - Naselje sv. Maura od 19.00 do 20.30 ter v Ul. Dei Pellegrini (v župnišču pri Lovcu) od 18.00 do 19.30; ob sredah v Naselju sv. Sergija, Trg XXV. aprila 13, od 18.00 do 19.30; v četrtkih na str. di Fiume (v župnišču) od 18.00 do 19.30; ob petkih v Dolini (v prostorih občinske telovadnice) od 18.30 do 20.00. Tel. A.C.A.T.: 331-6445079. OBČINA REPENTABOR objavlja javni razpis za izbor popisovalcev za zadolžitve 15. popisa prebivalstva in stanovanj za l. 2011. Interesenti lahko vložijo prošnjo za vključitev v izbor za pripravo prednostne lestvice na osnovi naslovov do 12. ure 22. avgusta. Informacije na tel. 040327122, faks 040-327511, anagra-fe@com-monrupino.regione.fvg.it (občinski urad za popisovanje), občina Repentabor (Col, 37). Več na www.comune.monrupino.ts.it. ZSKD - na voljo je še nekaj prostih mest za poletne ustvarjalne delavnice za osnovnošolce, ki bodo v Gornjem Tarbiju od 22. do 27. avgusta. Bogato zastavljen program ustvarjanja in spoznavanja okolice, za odhod zagotovljen avtobusni prevoz. Informacije na tržaškem sedežu ZSKD, tel. 040-635626 od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. OBČINA DOLINA objavlja javni razpis za izbor popisovalcev za 15. .j Ul. San Lazzaro, 6 - TRST i Uitt-t vnfl-fli tel 040367636 •J .11111 w * B "W-pB info@juliaviaggi.it - www.juliaviaggi.it Urnik: pon-pet: 9.00-13.30 in 15.30-19.00 - sob: 9.00-12.30 POSEBNA POTOVANJA 0T0K KRK 17.9. INDIJA 27.9.-9.10. BASSAN0 Asolo Villa MASER 17.9. NEPAL 20.10.-28.10. BURMA IN KAMB0DŽA 9.11. - 23.11. LYON GRENOBLE CHAMBERY 20.9. - 23.9. KLAGENFURT H0CH0STERVVITZ 27.8. V SRCU ALP (Berninska proga) 21.9. - 25.9. ARENA V VER0NI „AIDA" 3.9. ČRNA GORA 24.9. -29.9. TNA BLED Z MUZEJSKIM VLAKOM 4.9. BEOGRAD IN SRBSKI SAMOSTANI 12.10.-16.10. ETRURIJA IN IS0LA DEL GIGLI0 9.9. -12.9. LIZBONA IN FATIMA 18.10. -23.10. TERME 0LIMIA 9.9.-11.9. TURIN0 IN LANGHE 30.10. -02.11. VILLACH (Beljak) IN LANDSKR0N 10.9. PRAZNIK BELEGA TARTUFA-ACOUALAGNA 30.10.-1.11. LETI na KOS in na SAMOS s Trsta! In iz Ljubljane: na Rodos, Kreto, Karpathos, Tasos, Lefkas, Zakintos, Rdeče morje ter v Turčijo in Tunizijo Splošni popis prebivalstva in stanovanj - 1. 2011. Interesenti lahko vložijo prošnjo za vključitev v izbor za pripravo prednostne lestvice na osnovi naslovov do 26. avgusta. Informacije: tel. 040-8329220, fax 040228874, anagrafe@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it (občinski popisni urad - občina Dolina št. 270). Več na www.sandorli-go-dolina.it. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo urad v Trstu do 26. avgusta imel sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bo zaprt. BAZOVICA 2011 - Odbor za proslavo bazoviških junakov obvešča, da bodo vaje združenih mešanih pevskih zborov v ponedeljek, 29. in sredo, 31. avgusta, v ponedeljek, 5. in v sredo, 7. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Letošnja zborovodja bo Cinzia Sancin. Vabljeni. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta »Uvajanje v svet glasbe« (s petjem, igranjem in plesom) od 29. avgusta do 2. septembra v Dijaškem domu v Trstu. Info in prijave na tel. št. 040-418605 (tajništvo šole, vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure). ANED - Združenje bivših deporti-rancev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. POKRAJINSKI URAD VZPI - ANPI, Ul. Crispi 3, bo avgusta zaprt. Tel. tajnica in fax bosta redno delovala na št.: 040-661088. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt med 9. in 14. uro od ponedeljka do petka. RAJONSKI SVET bo kot vsako leto predstavil septembra načrt javnih del (stanja, popravila, javna dela, ki se smatrajo potrebna v rezidenčnem naselju ali nasploh na rajonskem ozemlju, kot npr. javna razsvetljava, popravila cest, pokopališča, itd.), ki bo predložen občini Trst za pripravo proračuna 2012. Prebivalce vabimo, da predstavijo do vključno 5. septembra predsedniku in/ali rajonskemu svetu: primacircoscrizio-ne@comune.trieste.it, tel. št. 040225956, fax 040-2529007, urnik tajništva: pon-pet 9.00-12.00. SKLAD MITJA ČUK - razgibane poletne dejavnosti v novem večnamenskem središču na Opčinah trajajo vse do 9. septembra, od 8. do 17. ure za otroke in mladostnike od 3. do 14. leta starosti. Zadnja dva tedna po potrebi priprava na šolo: ponavljanje matematike in drugih predmetov. Tedenski vpisi: Sklad Mitja Čuk v dopoldanskem času, Proseška ulica 131, tel. 040-212289; e-mail: pole-tje@skladmc.org. ZSKD obvešča, da bodo uradi v poletnem obdobju, in sicer do petka, 9. septembra, odprti od 9. do 13. ure. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja v nedeljo, 11. septembra, ob 15. uri proslavo na Bazoviški gmajni. Pevce obveščamo, da je v uradu ZSKD v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20, na razpolago notno gradivo, ki bo izvedeno ob tej priliki. PRIMORCI BEREMO 2011 - do 20. novembra bodo v Narodni in študijski knjižnici na razpolago knjige za letošnjo izvedbo pobude. Podrobnejše informacije prejmete v knjižnici (ponedeljek - petek, 9.00 - 17.00, tel. 040-635629, e-mail bib-slo@spin.it). 0 Prireditve 1100 LETNICA TABRA - te obletnice se bomo v sodelovanju z repentabr-sko občino s posebnim programom spomnili v soboto, 13. avgusta, ob 20. uri. Osrednja točka bo nastop Komornega moškega zbora Val - Vokalna akademija Ljubljana, ki ga vodi Stojan Kuret. Solista: sopranistka K. Bitenc in baritonist M. Fink; klavirska spremljava: M. Prus. SKD IGO GRUDEN pripravlja 15. avgusta za praznik Sv. Roka razstavo o šolstvu v občini Devin Nabrežina, v letih 1945-1955. Če hrani kdo doma kako spričevalo, fotografije, učbenike ali zvezke iz tistih let, naj pokliče tel. št.: 335-6553150. Hvaležni vam bomo, če nam boste pomagali pri postavitvi razstave. OBČINA MILJE prireja likovno razstavo »Presenza nel tempo« Kata-lonke Laie Vega, v dvorani Negri-sin, Trg Marconi št. 1 v Miljah. Razstava bo na ogled do srede, 17. avgusta, s sledečim urnikom: od torka do sobote 10.00-12.00 ter 17.0020.00, ob nedeljah 10.00-12.00. Vabljeni. S Poslovni oglasi ODDAM V NAJEM / PRODAM poslovne prostore v pritličju ali I. nadstropju - Obrtna cona Zgonik. Tel. 348-2812360 S Mali oglasi 45-LETNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica, prodajalka ali pomočnica v gostinstvu. Kličite tel. št. 3485534270. IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in v negi starejših ljudi išče delo kot varuška. Tel. št.: 335-6445419. KUPIM 2-3 sobno stanovanje ali manjšo hišo na območju občine Devin Nabrežina ali Jamelj. Tel. 3356123970. NA OPČINAH dajem v najem 80 kv.m. veliko stanovanje v 2. nadstropju: dnevna soba, kuhinja, 2 spalnici, kopalnica, terasa in garaža. Tel. št.: 040415785 (ob uri obedov). NA PROSEKU oddajamo stanovanje v pritličju (55 kv. m.) z avtonomno kurjavo in s parkiriščem. Tel. št. 3331129574. NUJNO IŠČEM DELO kot pomočnica starejših oseb ali čistilka na domu. Tel. št.: 340-2149729. PRODAM KNJIGE za 5. letnik DIZ J. Štefan. Tel. št. 348-5738696. PRODAM knjige za vse razrede DTZ Žige Zois (oddelek za trgovce). Tel. št.: 338-4174647. SMO V MESECU KRAŠKE OHCETI - na razpolago imam ročno vezene rute za nošo. Klicati na tel. št. 040299820. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA (diplomantka) pomaga pri študiju slovenščine, zgodovine, angleščine, ekonomije, prava ter latinščine in grščine (1. in 2. letnik). Tel. št. 3331814173. ^ Turistične kmetije KMETIJA ŽAGAR je odprta v Bazovici. Vabljeni! HI Osmice DEJAN ima odprto osmico na Kon-tovelu. DRUŽINA TERČON - Mavhinje 42, je odprla osmico. Tel. št. 040-299450. LADI REBULA - Repnič št. 2 ima odprto osmico. Tel. št. 040-229174. MARČELO IN ERVIN sta odprla osmi-co v Samatorci št. 22. Tel. 040229180. (Sant'Anna Inapresa Trasporti Funehri Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Novi informacijski urad za Kras na PROSEKU, 154 Delovni čas: 0-24 ur Tel.: 392-5487438 (g.a Suzana) Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. delNstria 129 Ul. del Ghirlandaio 28 brezplačno notranje parkirišče Usluge na domu MARKO REBULA vas pričakuje v svoji osmici v Slivnem št. 6! Tel. št. 3475686191. NA KONTOVELU (Kamence) je odprta osmica. OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju! OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104 OSMICO je odprla družina Terčon v Cerovljah št. 30. Tel. št.: 040-299435. STANKO je na Opčinah odprl osmi-co. Tel. št.: 040-211454. V KRIŽU pri Beljanovih je Silvano odprl osmico. Tel. št.: 040-220708. V PRAPROTU št. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. št. 329-1540629. Toplo vabljeni! V SALEŽU n'Puljh sta odprla osmico Just in Bojana. Vabljeni! V ZABREŽCU je odprl osmico Mitja Zobec. Vabljeni! ŠUBER ima odprto osmico na Opči-nah. Vabljeni! Tel. 349-7158715. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče Q8: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drevored 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Loterija 6. avgusta 2011 Bari 15 58 57 2 61 Cagliari 81 7 70 86 41 Firence 30 4 80 47 40 Genova 59 77 48 74 55 Milan 2 53 60 72 63 Neapelj 24 53 3 55 71 Palermo 24 70 2 65 9 Rim 68 56 31 40 78 Turin 69 17 6 21 52 Benetke 53 43 57 15 71 Nazionale 86 82 16 89 5 Super Enalotto Št. 94 18 21 58 65 89 90 jolly 62 Nagradni sklad 3.127.425,49 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 49.800.000,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 13 dobitnikov s 5 točkami 36.085,68 € 1.483 dobitnikov s 4 točkami 316,32 € 54.757 dobitnikov s 3 točkami 17,13€ Superstar 67 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 4 dobitniki s 4 točkami 31.632,00 € 273 dobitnikov s 3 točkami 1.713,00 € 3.916 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 24.503 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 54.268 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / DNEVNE NOVICE Nedelja, 7. avgusta 2011 9 gospodarstvo - Standard & Poor's znižal kreditno oceno z AAA na AA+ ZDA prvič izgubile najboljšo kreditno oceno Večina držav izrazila zaupanje v ameriško gopodarstvo, Kitajska pa je bila kritična WASHINGTON - Bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) je tri dni po doseženem dogovoru v ameriškem kongresu o povišanju meje javnega dolga v petek znižala kreditno oceno ZDA z AAA na AA+. Evropske in azijske države so znižanje bonitetne ocene večinoma označile kot predvidljivo in izrazile zaupanje v ameriško gospodarstvo, do ZDA je bila kritična le Kitajska. Ameriška bonitetna hiša S&P je v petek zvečer po zaprtju ameriških borz znižala kreditno oceno ZDA z AAA na AA+ in ob tem opozorila na možnost, da bi se lahko ta ocena v prihodnje še znižala. To je sicer prvič, da je S&P znižal kreditno oceno na javni dolg ZDA po letu 1941, ko je državi podelil trojni A in prvo znižanje po letu 1917, ko je najvišjo oceno ZDA podelila bonitetna hiša Moody's. Kreditna ocena je mnenje bonitetne hiše o relativnem kreditnem tveganju posamezne vrste obveznosti ali izdajatelja kot celote. S&P je skupaj z drugimi bonitetnimi hišami napovedal možnost znižanja kreditne ocene že med pogajanji glede povišanja meje javnega dolga in znižanja proračunskega primanjkljaja, ki so se sklenila 2. avgusta. S&P je sicer tudi v primeru dogovora napovedal, da bo ocena morda vseeno znižana, ker so se politiki v Washing-tonu dogovorili le za 2400 milijard dolarjev proračunskih prihrankov v naslednjih desetih letih. Bonitetna hiša je želela za okrog 4000 milijard nižjo porabo. Drugi dve najpomembnejši bonitetni hiši Moody's in Fitch sta po dogovoru o dolgu in proračunu potrdili najvišjo kreditno oceno ZDA, vendar pa je Moody's napovedal možnost znižanja v prihodnje. Pri S&P so svojo odločitev utemeljili s tem, da po več tednih prizadevanj dosežen kompromisni sporazum v kongresu ne zadostuje za finančno konsolidacijo v državi. Agencija je zato "spremenila mnenje o težavah pri premostitvi prepada med političnimi strankami", povezanih z znižanjem proračunskega primanjkljaja. V svoji obrazložitvi je agencija, ki velja za najvplivnejšo med omenjenimi tremi, tudi opozorila, da je zaradi dolgotrajnih finančnih in gospodarskih težav oslabela "učinkovitost, stabilnost in predvidljivost ameriškega političnega procesa in političnih institucij", kar je tudi pripomoglo k znižanju ocene. Znižanje bonitetne ocene je tudi simboličen poraz za predsednika Baracka Obamo, njegovo administracijo in za ZDA in bi lahko vodilo do zvišanja stroškov ameriškega zadolževanja. Tako v Evropi kot v Aziji so se na znižanje bonitetne ocene ZDA odzvali s po- mirljivimi toni in posvarili pred pretiranimi odzivi. Le Kitajska, ki je največji ameriški upnik, je bila kritična do ZDA. Francije kljub znižanju kreditne ocene ZDA ne skrbi za ameriško gospodarstvo. Kot je dejal francoski minister za gospodarstvo Francois Baroin, ima Francija "popolno zaupanje v trdnost in temelje ameriškega gospodarstva in v odločnost ameriške vlade, da uresniči načrt (o znižanju dolga), ki ga je ta teden potrdil kongres". Britanski minister za podjetništvo Vince Cable pa je za televizijo Sky News dejal, da je bilo znižanje kreditne ocene "povsem predvidljivo" po dolgotrajnem sporu v ameriškem kongresu glede dviga meje ameriškega javnega dolga. Nemška vlada pa znižanja bonitetne ocene ZDA za zdaj ni želela komentirati. Rusija je medtem sporočila, da bo kljub znižanju bonitetne ocene ohranila sedanjo raven svojih naložb v ameriških dolarjih. Kot je za agencijo Interfax povedal namestnik ruskega finančnega ministra Sergej Storčak, teh ne bodo spreminjali, "saj ni velike razlike med AAA in AA+". Med azijskimi državami so po objavi znižanja bonitetne ocene ZDA večinoma prevladovali pomirljivi toni. Tokio je sporočil, da japonsko zaupanje v ameriške obveznice ostaja nespremenjeno. Japonska je sicer druga največja imetnica ameriškega dolga za Kitajsko. V Južni Koreji, kjer so se na izredni seji sestali vodilni predstavniki finančnega ministrstva, so posvarili pred pretiranim odzivom in ocenili, da ni potrebe po zaskrbljenosti za južnokorejsko gospodarstvo. Tudi avstralska premierka Julia Gilliard je pozvala k premišljenemu odzivu na znižanje ocene ZDA. Ob tem je izpostavila, da to ni bilo nepričakovano in da Fitch in Moody's še vedno ohranjata najvišjo kreditno oceno ZDA. Je pa bila do ZDA kritična Kitajska, sicer največja lastnica ameriških državnih obveznic. Kitajska ima "vso pravico", da zahteva od ZDA, da se spoprimejo s svojim javnim dolgom, je komentirala državna tiskovna agencija Xinhua. V kolikor ZDA ne bodo storile globljih rezov v svojo "velikansko vojaško porabo in napihnjeno socialno porabo", bo sedanje znižanje zgolj "uvod v še bolj uničujočo znižanje kreditne ocene". Komentar, ki ga je objavila Xinhua, je bil prvi uradni odziv Pekinga na znižanje bonitetne ocene ZDA. Da gre za resno opozorilo glede visokega ameriškega javnega dolga v višini več kot 14.000 milijard dolarjev, so mnenja tudi ameriški parlamentarci, ki so izrazili zaskrbljenost nad znižanjem ocene s strani S&P, prvega po 60 letih. Vprašanje, ki se ob tem zastavlja, je, kako bo znižanje ocene vplivalo na mednarodne vlagatelje. Številni finančni analitiki so znižanje pričakovali, kljub temu pa v ponedeljek, ko se bodo odprle borze, pričakujejo padec borznih indeksov. Kljub temu pa analitiki ostajajo mnenja, da ameriški dolg kljub znižanju bonitetne ocene v očeh vlagateljev še naprej ostaja ena najvarnejših naložb na svetu. (STA) italija - Dolžniška kriza Silvio Berlusconi Berlusconi prepričan, da ne bo predčasnih volitev Podjetja pritiskajo z zahtevami po reformah in krčenju stroškov politike RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je včeraj iz Rima odletel na Sardinijo, kjer ima svojo počitniško vilo. Med odhodom iz palače Grazioli je novinarjem zagotovil, da volitev v prihodnjem letu gotovo ne bo, saj »ta možnost ne obstaja«. Združenja podjetij, bank in zavarovalnic so medtem objavila nov skupen dokument, v katerem pozivata vlado, naj uresniči prepotrebne reforme, v prvi vrsti liberalizacije, politika pa naj zmanjša svoje stroške. Negativne ocene bonitetne hiše Standard & Poor's za ZDA Berlusconi ni hotel komentirati, z ameriškim predsednikom Ba-rackom Obamo naj bi se po telefonu pogovoril v ponedeljek zvečer. Včeraj je samo dejal, da se vladni programi ne spremenijo. Vlada cilja na izravnavo proračuna v letu 2013, največji vplivi varčevalnih ukrepov (od 25 do 30 milijard evrov) naj bi bili tako zaznavni že prihodnje leto. Toda pri hrbtenici italijanskega gospodarstva menijo, da napovedani vladni ukrepi sploh ne zadostujejo. Združenja podjetij, bank in zavarovalnic (Confindustria, ABI, ANIA, pa tudi trgovske, obrtniške in kmeč- ansa ke organizacije ter zveze zadrug) so sestavile nov dokument, v katerem poudarjajo, da so med najbolj nujnimi ukrepi liberalizacije in poenostavitev javne uprave. Dokument omenja tudi nujno krčenje stroškov politike, »saj bo drugače težko zahtevati od državljanov, da se žrtvujejo«. Vlada se je že odzvala s sklicanjem širšega srečanja, ki bo v sredo. Opozicija zahteva od vlade transpa-rentnost. Tajnik DS Pier Luigi Bersani je opozoril, da gospodarski minister Giulio Tre-monti ne sme obiti parlamentarnih komisij, ne da bi do podrobnosti razložil, kakšni bodo učinki varčevalnih ukrepov. Sirski minister napovedal parlamentarne volitve DAMASK - Sirski zunanji minister Valid al Mualem je včeraj napovedal, da bodo parlamentarne volitve v državi izvedli do konca leta. Obljubil je, da bodo volitve, ki bodo "svobodne in pravične", izpolnile pričakovanja ljudi. Al Mualem je na srečanju s tujimi veleposlaniki v Damasku dejal, da je sirska vlada odločena nadaljevati reforme. Sirski predsednik Bašir al Asad je pred dnevi izdal dekret o vzpostavitvi večstrankarskega sistema, ki dovoljuje delovanje političnih strank. Libijski uporniki zavzeli Bir Ganam južno od Tripolija TRIPOLI - Libijski uporniki so včeraj sporočili, da so njihovi borci zavzeli kraj Bir Ganam, 80 kilometrov južno od libijske prestolnice Tripoli. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je cesta, ki vodi do omenjenega kraja, polna zažganih vozil libijske vojske, v nekaterih od njih pa so trupla mrtvih vojakov. Večina upornikov, ki so zavzeli Bir Ganam, je pripadnikov "tripolijske-ga bataljona", ki ga sestavljajo prostovoljci iz prestolnice in drugih obalnih mest, urili pa so se v gorah Nafusa jugozahodno od Tripolija. V Hirošimi pozivi k premisleku o jedrski energiji HIROŠIMA - Japonski premier Na-oto Kan je včeraj na slovesnosti ob 66. obletnici ameriškega napada z atomsko bombo na Hirošimo ponovil poziv k jedrski razorožitvi in uničenju jedrskega orožja. V luči jedrske krize po nesreči v nuklearki v Fukuši-mi se je zavzel tudi za spremembo japonske energetske politike. Kot je poudaril Kan na slovesnosti v Parku miru v Hirošimi, bi si morala Japonska prizadevati, da bi postala družba, ki ne bo odvisna od jedrske energije. Zaradi izbruha Etne začasno zaprli letališče v Catanii CATANIA - Zaradi izbruha vulkana Etne na Siciliji so morale italijanske oblasti včeraj začasno zapreti letališče v Catanii. Za ta ukrep so se odločili, da bi se izognili morebitnim težavam zaradi slabe vidljivosti na letališču Fontanarossa. Iz kraterja vulkana se je v petek malo pred polnočjo začela valiti lava, medtem ko je ognjenik v zrak bruhal pepel. Nekaj pepela je pokrilo tudi bližnje kraje, vključno z obrobji Catanie. Letališče so sredi dopoldneva znova odprli za letalski promet. (STA) afganistan - Sestrelili naj bi ga talibani V strmoglavljenju helikopterja umrlo 31 ameriških vojakov balkan - Kljub petkovemu dogovoru Kosovski Srbi še eno noč preživeli na barikadah KABUL - V strmoglavljenju helikopterja zveze Nato na vzhodu Afganistana je umrlo 31 pripadnikov ameriških posebnih enot in sedem Afganistancev, so včeraj sporočili iz urada afganistanskega predsednika Hamida Karzaja. "Predsednik islamske republike Afganistan Hamid Kar-zaj je izrazil sožalje ob strmoglavljenju Natovega helikopterja in smrti 31 pripadnikov ameriških posebnih enot," piše v izjavi Karzajevega urada. Poleg ameriških vojakov je v strmo-glavljenju umrlo še sedem pripadnikov afganistanskih specialnih enot. Gre za incident z največjim številom žrtev med pripadniki mednarodnih sil od začetka vojne v Afganistanu leta 2001. Helikopter je strmoglavil minulo noč v okrožju Se-jad Abad v pokrajini Majdan Vardak med operacijo koalicijskih sil in afganistanske vojske proti talibanom, med katero je bilo ubitih osem upornikom. Talibani so sporočili, da so helikopter sestrelili njihovi borci. Zveza Nato je potrdila, da so bili talibani res na tistem območju, ko je prišlo do strmoglavljenja. Ameriški predsednik Barack Obama se je včeraj poklonil spominu na ameriške vojake, ki so umrli v strmoglavlja-nju helikopterja. Njihova smrt je "opomin" na izjemno ceno, ki jo plačuje ameriška vojska v vojni v Afganistanu, je poudaril v sporočilu za javnost. Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen pa je dejal, da je "globoko užaloščen" ob smrti ameriških in afganistanskih vojakov v helikopterju. (STA) Helikopter US CH-47 Chinook, kakršen je včeraj padel ansa PRIŠTINA/BEOGRAD - Srbi na severu Kosova so kljub v petek doseženemu dogovoru o rešitvi krize noč preživeli na barikadah cest, ki vodijo do spornih mejnih prehodov Jarinje in Brnjak. Barikad za zdaj ne nameravajo odstraniti, dokler se do dogovora ne bodo opredelili predstavniki srbske manjšine. Noč na soboto v tem delu Kosova z večinskim srbskim prebivalstvom je minila mirno. Srbi na severu Kosova so tudi minulo noč preživeli na barikadah v Ruda-ru, Zupču in Leposavicu na cestah, ki vodijo do mejnih prehodov Jarinje in Brnjak, na katerih brez večjega zadrževanja spuščajo potniški promet. Odločitev o odstranitvi barikad bi naj bila sprejeta na seji skupščine štirih občin na severu Kosova, v katerih živijo večinoma Srbi, ki naj bi se po poročanju nekaterih srbskih medijev začela v začetku prihodnjega tedna. Do takrat pa cestne barikade ostajajo. Vodja srbskih pogajalcev s Prištino Borislav Stefanovic je Srbe pozval, naj sprejmejo dogovor, ki so ga v petek do- segli predstavniki Beograda in poveljnik sil Kfor Erhard Buhler. Dogovor med drugim predvideva odprtje obeh spornih mejnih prehodov za potniški promet in hkratno prepoved prevoza blaga. Na mejnih prehodih naj bi izvajanje nadzora začasno prevzeli pripadniki Kforja. Dogovor tudi predvideva deblokado cest na severu Kosova, ki jih Srbi blokirajo od 25. julija. Doseženi dogovor je že v petek pozdravil kosovski premier Hashim Thaci, ki ga je označil kot dogovor o "ohranitvi novonastalega stanja", in ob tem ocenil, da je Kosovo z njim "končno uresničilo nadzor nad svojimi mejami". Včeraj je dogovor pozdravila tudi kosovska predsednica Atifete Jahjaga, ki ga je označila za "dobro novico". Kot je zapisala v svoji izjavi, bo dogovor odprl pot za nov krog pogovorov med Beogradom in Prištino, ki potekajo pod okriljem Evropske unije in na katerih skušata strani rešiti vrsto še odprtih vprašanj, med drugim glede priznanja diplom, katastra in telekomunikacij. (STA) 1 G Nedelja, l. avgusta 2G11 PRIREDITVE / SLOVENIJA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče F. Basaglia v bivši umobolnici pri Sv. Ivanu Danes, 7. avgusta ob 21.00 / Deželno stalno gledališče: »Nel bosco delle fate: un sogno«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Grad sv. Justa Danes, 7. avgusta ob 21.00 / Serestate 2011: »Steve Lukather "All's well that ends well" Tour 2011«. Jutri, 8. avgusta ob 21.00 / Serestate 2011: »Orkester G. Verdi«. V torek, 9. avgusta ob 21.00 / Serestate 2011: »I Grandi Pas de Deux - Baletna skupina Cosi-Stefanescu«. V petek, 26. avgusta ob 21.00 / Serestate 2011: »Sabina Guzzanti - Si! Si!... Si... Oh...Si!«. ■ TRIESTE LOVES JAZZ Trg Hortis Do 8. avgusta ob 21.00 / program koncertov in seznam nastopajočih je dosegljiv na spletni strani http://trieste-lovesjazz.com/. VIDEM Štadion Friuli V petek, 2. septembra ob 21.00 / Koncert: »Vasco Rossi«. CODROIPO Villa Manin V soboto, 3. septembra ob 21.00 / Koncert: »Francesco Guccini«. TRBIŽ Trg zedinjene Italije Danes, 7. avgusta ob 14.30 / Koncert: »Giovanni Allevi«. TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. REPEN Kraška hiša: na ogled je fotografska razstava Marka Lupinca »Ta lepša!«. Razstava bo na ogled do 15. avgusta s sledečim urnikom: ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Kulturni dom: na ogled je razstava »Sonce miru 2011«, mirovna dela »mladih umetnikov« članov konzorcija za nego prizadetih otrok CISI iz Gorice in poletnega središča goriškega dijaškega doma. Razstava bo na ogled do 9. avgusta. RAZDRTO V prostorih Bara Nanos v Razdrtem: do 15. avgusta je na ogled fotografska razstava nagrajenih fotografij z natečaja »Gozdovi, pešpoti in vode v Sloveniji«. Urnik razstave: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 12.00 do 22.00; ob sobotah od 10.00 do 22.00 in ob nedeljah od 8.00 do 22.00. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedij-skega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pucer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Kobdiljski stolp: do 13. septembra bo na ogled skupinska fotografska in slikarska razstava »Vtisi Krasa«. Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 003865-3359811, www.gori-skimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Maku-ca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora -zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Cankarjev dom (Galerija CD): do 25. avgusta, bo na ogled: »Toulouse - Lautrec, Mojster Plakata«. V sodelovanju z Muzejem dekorativnih umetnosti iz Pariza in ob podpori Francoskega inštituta Charles Nodier. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih do 15. oktobra 2011, od 9.00 do 16.00. Ob predhodni najavi je možen ogled tudi izven obratovalnega časa. Najave sprejemamo na telefonsko številko: 00386 (0)5 37 26 623 ali 00386 (0)5 37 26 600. CERKNO Partizanska bolnica Franja: je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev, ki so se skupaj z drugimi svobodomiselnimi narodi zoperstavili fašizmu in nacizmu. Odprto: do 30. septembra vsak dan od 9.00 do 18.00. Informacije in najava skupin: tel.: 00386 (0)5 37 23 180. ■ fc Dacia Duster. Enostavno edinstveni. in www.dacia.it ZA 11 -900€* S 3-LETNIM JAMSTVOM/1 OO.OOOkm Dacia Duster, edinstveni SUV ne samo v ceni, ampak v vsek pogledih: bivalno udobje, modularnost, robustnost in vse karakteristike vozila s 4-kolesnim pogonom. Dacia Duster 4x21.616v 110cv, cena ključ v roke, davek IVA vključen, IPT izključen. Pr. Financiranja: brez predujma, celotni znesek kredita €11.900., 72 obrokov po 224 €, ki vključujejo formulo Finanziamento protetto in formulo Pack Service po 199 €, ki vključuje 2 leti zavarovanja proti kraji in požaru Renassic in jamstvo Dacia Service (v slučaju sprejetja), ki predvideva nadaljnjo leto/1 OO.OOOkm od datuma prve registracije vozila. Skupni znesek dolga 16.131€., TAN 6,99% (fiksni); TAEG 8,72%; stroški za postopek 300€ + kolek po zakonskih predpisih, stroški za inkaso 3€. Vezano na odobritev družbe DACIAFIN.Osnovne evropske informacije o kreditu potrošnikom dobite pri koncesionarjih Rete Dacia, ki sodelujejo z DACIAFIN in na spletni strani www.finren.it. Reklamno sporočilo z promocijskim namenom. Ponudba velja do 31.8.2011. Slika je le Informativnega značaja. Emisije CO2:165 g/km. Poraba (kombinirana vožnja): 7,11/100 km. PR0GETT0 3000 NOV SEDEŽ: STRADA DELLE SALINE, 2-MILJE (TS) Tel. 040 281212 Ulica Div. Julia 4 - 34079 Staranzano (G0) Tel. 0481 413030 Ulica Terza Armata 95 - 34170 Gorica Tel. 0481 522211 Ulica Aquileia 108 - 33052 Cervignano del Friuli (UD) Tel. 0431 33647 Nedelja, 7. avgusta 2011 APrimorski r dnevnik nedeljske teme od arabske do islandske pomladi Krepijo se vetrovi upora na obalah Mediterana Dušan Kalc Nad Sredozemljem se že nekaj časa zgrinjajo gosti oblaki družbenih in političnih sprememb. Vetrovi novih revolucionarnih idej so zapihali z vseh strani in valovi upora butajo ob čeri upanja tako južne kot severne mediteranske obale. Težko je reči, ali vse to prinaša blagodejni dež reform, ali pa se bo vlila toča še hujšega tlačenja in krivic. Marsikje na jugu je že silovito zabliskalo in zagrmelo in prineslo številne žrtve in razdejanje. Na severnih obalah je zaenkrat slišati le odmev nevihte, vedrine pa tudi še ni videti na obzorju. Kaj se pravzaprav dogaja? Nezadovoljstvo je na pohodu. Kot že dolgo ni bilo v takšnih razsežnostih. Z vseh strani je zadišalo po revolucionarnih pobudah. Ljudje z ene in druge obale so siti pogubnih posledic hude finančne in gospodarske krize, ki je politiki niso sposobni zajeziti, bankirji pa ji s svojimi špekulacijami dajejo novega zagona. Razmere se slabšajo, zaskrbljenost narašča, mladi ne vidijo več prave prihodnosti. Zato je z obeh obal zadonel krik upora. "Spremembe ali smrt." To mrko sporočilo je prinašal letak, ki so ga mladi delili na kairskem glavnem trgu Tahrir med enim najhujših spopadov s policijo. "Spali smo in smo se prebudili", je pisalo na enem od brezštevilnih transparentov, ki so sredi maja plapolali nad večtisočglavo množico mladih na madridskem trgu Puerta del Sol. Mladi so torej spet dvignili svoj glas in želijo soodločati. Množice so spet postale pro-tagonistke družbenega in političnega dogajanja. Zdi se, da se na neki način vrača izkušnja revolucionarnega leta 68. Čeprav so razlike s tistim časom velike, je le čutiti nekaj skupnega. To je predvsem želja mladih, da bi povedali svojo in da bi se jim prisluhnilo. Pa ne samo s priložnostnim hinavskim priki-mavanjem, temveč z dejstvi. Seveda so razmere v Kairu in Tunisu, da ne govorimo o Tripoliju ali Damasku, po- polnoma drugačne od razmer v Madridu ali Rimu. Želje, ali, bolje rečeno, zahteve mladih po boljših načinih vladanja in pravičnejši delitvi bogastva pa so povsod zelo sorodne. Toda, če se v razviti in demokratično urejeni Evropi mladi zavzemajo, da bi bili te razvitosti deležni vsi in ne le privilegirani sloji ter da bi demokracija ne bila le reprezentativna, temveč da bi postala participativna, se morajo na obalah severne Afrike in Bližnjega vzhoda še boriti, da bi se sploh prebili v demokracijo in da bi bili deležni ne le trohice blagostanja več, temveč tudi osnovnih človekovih pravic in svobode. Med obojimi je vsekakor zavrelo. Nenadoma in nepričakovano je pred dobrimi šestimi meseci zavrelo v arabskem svetu. Sredi zime (dejanske in metaforične) se je pojavila tako imenovana Arabska pomlad. Njeni prvi cvetovi, čeprav s trnjem obkroženi in krvjo prepojeni, so najprej pognali v Tuniziji, neverjetno hitro pa so se razbohotili (prav tako ali še huje v krvi namočeni) tudi v drugih deželah, od Libije in Egipta do Sirije in Jemena. Povod je bilo ogorčenje tunizijskih množic zaradi tragične smrti 26-letnega kramarja Bouazizija, sicer brezposelnega diplo-miranca iz informatike, ki mu je policija zaplenila voziček s sadjem in zelenjavo in odvzela dovoljenje, ker ni pristal na njeno izsiljevanje. Ni mu preostalo drugega, kot da se je iz protesta zažgal pred vladno palačo in umrl po dveh tednih agonije. To je izzvalo ogorčene proteste, ki jih je skušala Ben Ali-jeva vlada zatreti v krvi in ki so se kot tleči smodnik takoj razširili po vsem arabskem svetu. Danes, pol leta po izbruhu severnoafriškega vulkana, ki je požrl nešteto življenj, se postavlja vprašanje, kakšno smer bo ubrala arabska pomlad. Bodo poganjajoči cvetovi, prvi znaki nastajajočih demokracij, ohranili svojo bujnost in vonj po večji svobodi ter pravičnosti, ali pa bodo oveneli, ker jih bodo zastrupili novi despotski režimi, rojeni na razvalinah starih režimov? Bo revolucija, kot se je vedno dogajalo v zgodovini, požrla svoje otroke? Bodo razrahljane razmere izkoristila islamistična gibanja in povedla svet v nove napetosti in trenja? Dejansko so razmere skrajno negotove. Te dni so sodili diktatorju Ben Aliju in v teku je sojenje Mubaraku, kar le delno pomirja duhove. Napovedane so tudi volitve, kar spet le delno pomirja razjarjene množice, kajti težko je predvideti, v kakšno smer se bodo obrnile. Kakorkoli že, upor ni zaenkrat prinesel velikih in dokončnih sprememb, neizpodbitno dejstvo pa je, da nič ne bo v teh krajih tako kot je bilo. Proces bo dolg in naporen, vendar nekaj se je prižgalo, kar se ne da več ugasniti. Demokracija navsezadnje ni "tabletka, ki jo vzameš zjutraj z mlekom," pravi maroški pisatelj Ben Jelloun, ki je prepričan, da je ljudstvo končno vzelo usodo v svoje roke. Vprašanje je tudi, kako bo na vse to vplival Zahod, ki ima seveda v tem predelu sveta (kakor sicer drugod) svoje interese. Zaenkrat se ni kaj prida izkazal. Predvsem je bil na nenadni revolucionarni izbruh povsem nepripravljen. Potem ko je za časa diktatur po eni strani dvigoval glas (in ga še dviguje) proti teptanju človekovih pravic in kratenju svobode, se je po drugi gladko požvižgal na svobodo in pravice, ko so bili v igri njegovi gospodarski interesi. Njegov oportunizem gre tako daleč, da ga bolj zanimajo količine poslov kot grmade trupel. Nadvse pomenljivo in poučno pa je, da se na posamezne razmere v državah, kjer se je razvnela iskra upora, odziva na različne (in sebične) načine. V Libiji, ki mu je, ne zaradi ljudske želje po svobodi in demokraciji, temveč zaradi obilice nafte zelo pri srcu, je pognal v zrak svoje bombnike s smrtonosnim tovorom, ki ne razlikuje med "sovražnikom" in "prijateljem". Povzročil je še večji pokol, kot ga je bil voljan in sposoben povzročiti osovraženi Gadafi, požvižgal pa se je na pokol, ki ga nemoteno izvaja Asad v Siriji, ki seveda ne razpolaga z dragoceno nafto in predstavlja povrh blazinico med sprtimi ter vojskujočimi se bliž- njevzhodnimi ljudstvi (glej Izrael - Palestina!). Prav v teh dneh se je okrog po Evropi pojavilo nekaj licemernih obsodb in pripravljenosti na vojaški poseg. Kdo ve, kaj bo. Italija je na primer "zelo ostro" nastopila... od-poklicala je svojega veleposlanika! Podobno je z Jemenom. Zapad se še ni odločil, ali naj še naprej podpira diktaturo zaveznika Alija Saleka, ki mu glede odločnosti pri pobijanju lastnega ljudstva res ni para. Mimo zunanjepolitičnih homatij in neznank velja poudariti, da je "revolucija jasmina" kot so jo poimenovali v Tuniziji, (ker je jasmin najbolj priljubljen magrebski cvet,) pokazala na nekatere bistvene novosti, ki bodo prav gotovo vplivale na nadaljnji razvoj dogodkov in uveljavljanje novih idej. Predvsem se je z uporom mladih uveljavilo spoznanje, da gre človeka obravnavati kot subjekt z lastno voljo in lastnimi željami. Arabski svet še vedno postavlja pleme, klan, družino pred posameznika, kar je največja ovira na poti v demokracijo. Pomembna novost je tudi težnja po delitvi oblasti in kolektivnemu vodenju družbenopolitičnih zadev, kar je bilo doslej (in je marsikje še vedno) prepuščeno kariz-matičnemu voditelju, nosilcu plemenskih ali družinskih interesov, ki je poveličal samega sebe in zanemaril ljudstvo. Objektivno dejstvo, ki je prišlo do izraza med arabsko pomladjo in nad katerim se bo moral tudi Zahod zamisliti, pa je to, da tvorijo osvobojeni in ozaveščeni posamezniki osvobojeno množico, ki lahko usmerja usodo držav. Ko se je arabski svet v času Naser-ja osvobajal kolonialističnih spon, je osvobodilna revolucionarna gibanja vodila vojska pod vodstvom potencialnih diktatorjev (za kakršne so se tudi izkazali). V primeru sedanjih osvobodilnih revolucionarnih gibanj pa ni več protagonist vojska, temveč ljudstvo. To, kar pa je morda najbolj značilna in obetajoča novost pretresov na južni obali Me-diterana, je osvobajanje od tiranije medijev. Vse kar je bilo preglašeno, se rešuje okov nadzora in kar je bilo zamolčano, postaja slišno in vidno. Revolucijo jasminov skratka podpira medijska revolucija, ki ima zlasti v in-ternetnem omrežju največjega zaveznika. Revolucionarne ideje se prenašajo po googlu, twitterju in facebooku dokaj nemoteno in v realnem času in oplajajo ljudi z novo zavestjo, borbenostjo in pričakovanji. Internet je morda trenutno najbolj močno orožje, ki ga imajo mladi na razpolago za uveljavljenje svojih hotenj. Tudi na severni obali Mediterana, ob katero butajo trušč arabskega upora in trupla ubežnikov pred bedo in preganjanjem, se ga pridno poslužujejo. To dokazujejo izkušnje mladinskih in ženskih gibanj v Italiji, ki izražajo na trgih ogorčenje nad dejavnostjo, ali bolje rečeno nedejavnostjo in vsakovrstnimi škandali Berlus-conijevega režima ter nad moralno umazanijo, ki se širi v vseh plasteh vladajočih gospodarskih in političnih srenj. Volilni poraz berlusconizma na upravnih volitvah in uspeh referendumov je prav gotovo pomemben dokaz odpora "bamboccionov", kot jih imenujejo razni predstavniki politične kaste. Preko interneta se mladi rodovi v Grčiji, na Portugalskem, na Irskem in drugod dogovarjajo o oblikah protesta proti varčevalnim ukrepom, ki polnijo malhe bogatinom in praznijo že itak suhe denarnice revežem ter vse številnejšim brezposelnim. Tudi med mladimi Angleži, Francozi in Nemci že dolgo vre in tu pa tam izbruhne bes proti neo-liberističnim izbiram sistema. Celo v Izraelu, če se za hip povrnemo na spodnjo mediteransko obalo, se preko internetnega tam-tama polnijo trgi ob ogorčenem protestu proti strahotni stanovanjski špekulaciji in nevzdržnemu navijanju cen najemnin. Za najbolj odmeven protest, ki pravzaprav predstavlja neke vrste etično revolucijo, je poskrbela španska mladina, ki je pred majskimi upravnimi volitvami napolnila trge in glasno izpovedala, da želi odločati o tem, kakšno Španijo in sploh kakšen svet si želi. Nikomur ni prizanesla. Ne desnici, ne vladajočemu Zapateru, ki je bil pod silo protestnega pritiska in iz njega izvirajočega volilnega neuspeha prisiljen sklicati predčasne volitve. Gibanje, ki si je nadelo ime 15-M (po 15. maju, dnevu začetka vstaje), se zavzema za celo vrsto reform in si lasti pravico do ogorčenja nad krivicami, ki tarejo svet in krade- jo mladim prihodnost. Nekako po zgledu starega francoskega partizana Hessla, ki je s svojim esejem-uspešnico Indignez-vous! pozval k izražanju ogorčenja. Zato se je mladih španskih oporečnikov prijelo ime "indignados!' Njihov protest pa se ni omejil na predvolilno razdobje. Nadaljuje se s še večjo vnemo tudi v teh dneh zlasti proti ukrepom zaradi gospodarske krize. Ta kriza ni naša, pravijo, ta kriza je goljufija mogotcev, ki rešujejo banke namesto ljudi. Zato ne bomo zanjo plačevali, ker nismo in nočemo biti navadno blago v rokah politikov in bankirjev, ki so vse to gorje povzročili, sedaj pa skušajo s krivičnimi varčevalnimi ukrepi popravljati na škodo šibkejših. "Mladi v Španiji imajo danes zelo težko nalogo," je v nekem intervjuju povedala starejša ženska. " Mi smo se borili proti Francovi diktaturi. Svojega sovražnika smo dobro poznali. Danes pa se mora mladina boriti proti nevidnemu, a veliko nevarnejšemu sovražniku: gospodarski diktaturi!' Ta diktatura pa se boji pretoka idej po elektronskem omrežju in posledic, ki bi jih to lahko imelo za njeno neovirano oblast. Finančni trg zato pritiska preko svojih medijev na javno mnenje, da bi zvalilo krivdo za krizo na krhkost in popustljivost demokratičnih inštitucij, na nevarnost islamskega terorizma in islamskega prodora ter na navale novih priseljencev, češ da kradejo delo in ogrožajo rasno, jezikovno in kulturno čistost razvitih dežel. Od tu omejevanje demokratičnih vrednot in nevarni premiki na desno, ali celo poskusi terorizma, kot priča grozoviti pokol na Norveškem. Če se evropska desnica boji novih idej, jim levica, kot bi se bala konkurence novih političnih subjektov, žal ne posveča dovolj posluha, čeprav je v vedno večji krizi in bi ji še kako prav prišla pomoč novih sil (ki pa so zanjo morda preveč revolucionarne...) Gibanje mladih (tako v Španiji kot drugod) ostaja zato dokaj osamljeno, vendar izkazuje kljub temu (vedno preko internetne mreže), da ne namerava zlahka popustiti. Pri tem se sklicuje na primer Islandije, ki predstavlja prav zaradi svoje izjemne revolucionarnosti pomemben in posnemanja vreden model, a o katerem vemo bolj malo, ker ga skuša vladajoči sistem pomesti kot smet pod preprogo in ker o njem hlapčevski mediji premalo poročajo. In vendar predstavlja islandski model prvi primer direktne demokracije. Ljudje, siti tako desničarske vlade, ki so jo leta 2009 zrušili s tako imenovano "revolucijo loncev in ponev" (ker so se zbirali pred parlamentom in z udrihanjem po loncih in ponvah izražali svoj bes), kakor tudi sedanje levičarske (spet je zadonela muzika loncev), so najprej, poslužujoč se interneta, sklenili, da ne bodo plačevali za finančno krizo, ki jo je sprožil polom glavnih državnih bank. Oklicali so referendum ter z veliko večino glasov odločili, da država ne bo vrnila Veliki Britaniji in Holandski štirih milijonov evrov dolga od posojil brezvestnim bankam. Nato pa so sklenili, da spremenijo zastarelo ustavo in jo prilagodijo novim demokratičnim potrebam. Prav v teh dneh so dokončno besedilo posredovali parlamentu, ki bo oktobra izrekel zadnjo besedo. Revolucionarna novost je v tem, da gre za prvo ustavo na svetu, ki je bila napisana z neposrednim sodelovanjem vseh državljanov preko spleta (crowdsour-cing). Vsak je povedal svojo, prevladala pa je nadvse napredna in demokratična vizija. Mar blodi po Evropi nova prikazen? Rodila se je iz ljudi za ljudi, proti vsem mogotcem, in oplaja mlade rodove na obeh obalah Mediterana, pa še dlje. Morda ji ne bo veliko uspelo, ker se sistem, ta bruhajoči nenasitni zmaj, ne da kar tako ukrotiti. Prav gotovo pa bo pustila vidne sledove, ki bodo vedno znova oplajali ljudi, željne miru, svobode in pravičnosti. Zmaji bodo še naprej bruhali ogenj proti vsem, ki bi jih radi izgnali iz udobnega gnezda dobičkonosnih poslov. Prav tako se bodo še naprej pojavljali mladi princi, ki bodo skušali z mečem posekati njihove bruhajoče glave in oteti kraljestva zla. V pripovedkah, vemo, vedno zmaga princ. Kako bo v realnosti? Naj živijo sanje. Brez njih ne bi človeštvo, kljub vsemu zlu, ne doseglo vsega tega, kar ima. 112 Nedelja, 7. avgusta 2011 NEDELJSKE TEME / DID IDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČINE - ŠOLSKO LETO 2010/2011 - OŠ K. D. K - P. Trubarja - COŠ P. Tomažiča - OŠ F. Bevka V SOLI SE NE SAMO UČIMO, A TI POSKRBIMO IN REDNO MIŠICE I Da bi bil spreten in močan, zdrav in dobre volje, bom skakal, plezal, tekal in vadil dan n Pred šahovnico sedimo in spretno vsem potezam sledimo in ker smo tako uspešni, se tudi na državno prvenstvo uvrstimo. NEDELJSKE TEME Nedelja, 7. avgusta 2011 13 - OŠ A. Gradnika - OŠ A. Černigoja - OŠ A. Sirka UDI ZA TELO a dan 14 Nedelja, 7. avgusta 2011 NEDELJSKE TEME Tudi letos je trgatev pred vrati. Vinogradniki, skrbni in pozorni opazovalci dogajanja v vinogradih, nam lahko že postrežejo z napovedmi. Po vtisih, ki smo jih zbrali pri dveh vinogradnikih v dolinskem in tržaškem Bregu, se obeta zgodnja in količinsko zelo dobra trgatev. Napovedi o kakovosti sicer še odvisijo od vremena, trenutni izgledi pa so nadvse spodbudni. / OBISK V TRŽAŠKEM IN DOLINSKEM BREGU Napovedi o letošnji trgatvi Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB ^^^ as hiti in trgatev se hitro bli-g ža. Vinogradniki, skrbni in ■ pozorni opazovalci dogajanja * v vinogradih, nam lahko že postrežejo s prvimi napovedmi o letošnji trgatvi. Prepričani, da je tako, smo stopili najprej v stik z dvema vinogradnikoma, tržaškega oziroma dolinskega Brega. V naslednjih dneh se bomo o letošnji trgatvi pogovorili z vinogradniki iz Krasa. Začeli bomo pri vinogradniku iz Piščancev Andreju Boletu, ki nam je rad dal svoje mnenje o sedanjem stanju vinogradov in bližajoči se trgatvi. Bole je izrazil zadovoljstvo nad sedanjim stanjem svojih vinogradov kot tudi s količino, ki pa je, kot je duhovito dodal, odvisna tudi od obiskov divjih prašičev, ki neželeni in nepovabljeni radi prihajajo na slastno pojedino. Leti- Prijava zalog vina 2010 Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne količine vina, ki so jih imeli v zalogi dne 31. JULIJA. Rok za predstavitev prijave zapade letos 10. septembra. Te obveznosti so oproščeni samo privatni končni porabniki in trgovci na drobno. V prijavi mora biti vino razvrščeno po kakovosti in sicer črna in bela vina, namizna vina, vina s kontroliranim poreklom, vina z geografskim poreklom, ne glede na leto proizvodnje. Kmečka zveza je na razpolago za izpolnjevanje prijavo do 6. septembra. na bo, trdi vinogradnik, polna in bo presegla lansko. Pri nekaterih sortah je v sled previsoke založenosti bilo potrebno redčenje grozdov. O kakovosti, ki sicer dobro obeta, se je težko dokončno izreči, ker je še veliko odvisno od vremenskega poteka v času, ki nas loči od trgatve. Če ne bo presenečenj, bo trgatev za približno dva tedna zgodnejša od lanske, kar pomeni, da se bo začela za bele sorte v prvih dneh meseca septembra. Rdeče grozdje še močneje prehiteva z zorenjem kot belo, saj je začelo spreminjati barvo že v prvi polovici julija, zato bo trgatev rdečih sort z ozirom na normalen čas, še zgodnejša in zelo verjetno 10 dni za belimi sortami, kar pomeni približno na polovici meseca septembra. Preselili smo se v dolinski Breg kjer nas je, prijazno in izčrpno kot vedno, vinogradnik in oljkar Robert Ota seznanil s stanjem svojih vinogradov in napovedmi o trgatvi. Kot natančen zapisovalec vremenskih razmer nam je nanizal vrsto podatkov o temperaturi in padavinah, ki potrjujejo dober vremenski potek ob obilni obloženosti trt z zdravim grozdjem. Posebej je poudaril ugodno porazdeljenost padavin, ki so dosegle v mesecu juliju, ko se začnejo jagode debeliti, optimalno količino 200 mm. Tudi on nam je na osnovi svojih opazovanj potrdil, da trta prehiteva za približno 7 dni z zorenjem grozdja v primerjavi z lanskim letom ob nadvse količinsko zadovoljivem pridelku, ki otipljivo presega tako lanskega kot dolgoletno povprečje. Seveda, je zaključil, vse to velja, če bo vreme še naprej ugodno, kajti dokler ni grozdje v kleti, je letina vedno pod vprašajem. Tudi on je dodal, da mu štirinožni »prijatelji«, v njegovem primeru gre sicer za srne, radi pomagajo pri anticipirani trgatvi, zato je nujno potrebno, da se najde za škodo po divja- di ustrezno rešitev. Velja pripomniti, da je Kmečka zveza že večkrat iznesla problem na pristojnih forumih in zahtevala, da se zagotovi oškodovanim kmetijam primerna odškodnina ter da se izvedejo ukrepi, ki lahko preprečijo ali vsaj temeljito zmanjšajo omenjeno škodo. STROKOVNI NASVETI Glavnato solato lahko sejemo tudi sedaj Glavnata solata (Lactuca sativa) je ena najbolj gojenih vrtnin. Pri nas jo gojijo tudi poklicni vrtnarji, čeprav jih je na žalost danes vedno manj. Glavnata solata vsebuje veliko mineralov, med katerimi železo, kalcij, fosfor, baker, natrij, kalij. Pomirja, zato je tudi primerna za večerni obrok. Med vsemi vrtninami vsebuje največ nitratov, ki se kopičijo predvsem s pretiranim gnojenjem z dušikom ali s hlevskim gnojem. V organizmu se lahko nitrati spremenijo v strupene nitrite. Solata se dobro prilagodi različnim podnebjem. Ne mara toplote, občutljiva je pa na pozne pozebe. Širok sortni izbor nam vsekakor omogoča, da jo gojimo skoraj celo leto. Važno je, da solato gojimo na izrazito sončni legi. V senci ali v polsenci se v listih kopičijo nitrati. Obenem se glava ne popolnoma zapre ali pa ne postane dovolj trda. Čeprav glavnata solata raste v različnih tleh, najraje ima tla bogata z dobro razkrojeno organsko snovjo, še najbolje, da je v zemlji kot ostanek prejšnje kulture. Voda v tleh ne sme zastajati. V bolj kompaktnih tleh najraje uspeva poletna solata. Primerna reakcija tal je nevtralna ali kisla. Voda naj bo dobre kakovosti. Zelo važno je kolobarjenje. Glavnata solata naj si ne sledi sami sebi za dve leti zaporedoma, niti ne vrtninam, ki spadajo v isto botanično skupino, kot so radič, rdeči radič in endivija. Sortni izbor je zelo širok. Izredne važnosti je, da izberemo pravilno sorto in da glede časa setve dobro preberemo navodila na konfekciji semen. Najbolj znane skupine glavnatih solat so mehkolistna ali maslenka in krhkolistna ali ko-drolistna. Mehkolistna ima nežne liste, ki so oblikovani v bolj ali manj čvrsto glavo. Krhkolistna pa ima krhke liste, pravimo jih tudi kristalka. Nekateri jo delijo še v batavije in ledenka. Poznamo tudi storžasto ali romansko, ki z razliko od prejšnjih ima bolj podolgovate liste in slabo sklenjene glave. Vseh sort ne bomo naštevali, povedali bomo le, da se razlikujejo po barvi, času setve in drugih značilnostih. Po času setve delimo sorte v spomladanske, poletne in jesensko-zimske. V tem času sejemo jesensko-zimske sorte. Pred setvijo tla obdelamo. Setev in presajanje v tem času zahteva več pozornosti, kot spomladi, posebno v primeru visokih temperatur in pomanjkanja padavin. Najbolje bi bilo, da bi pred tem opravilom deževalo. Drugače pa pred setvijo zemljo obilno zalijemo. To pomaga tudi, da nekoliko znižamo temperaturo tal. Tik pred setvijo zemljo zrahljamo. V primeru nepropustnih tal gredice nekoliko dvignemo, da voda ne zastaja. Gnojenje s hlevskim gnojem ali kompostom ni nujno. Bolje je, da solato sejemo na gredico, kjer smo prej gojili paradižnik, jajčevec, papriko in podobne vrtnine, ki smo jih obilno gnojili. Solata namreč dobro izkoristi ostanek organskih gnojil v zemlji. Če je preveč dušika, listi preveč rastejo, solata je bolj občutljiva na glivične bolezni in pozneje na mraz. Obenem se glava ne sklene dobro in kopičijo se nitrati. Pred setvijo pognojimo le s fosfornimi in kalijevimi gnojili. Lahko sejemo prosto in pozneje redčimo, posebno v primeru domače proizvodnje, še najbolje pa sejemo v lončke ali v več prostorne zaboje. Slednje postavimo v čim bolj hladen kraj, v senco. Zemlja naj bo vedno vlažna, a ne pretirano. Setveno površino nujno pokrijemo z žakljevino ali pajčevinastim vlaknom. Takoj po setvi zalivamo pogosto in z manjšimi količinami vode, da se ne bi tvorila skorja na površini. Pozneje bomo rastlinice le počasi in zelo skrbno privadili na sonce. Rastline, ki presadimo s koreninsko grudo, so nekoliko bolj odporne vročini. Po približno enem mesecu, ko ima sadika 3-5 pravih listov, sadike presadimo v razdaljo 25-35 cm za 25-35 cm, odvisno od velikosti, ki jo bodo imele odrasle rastline. Posebno v primeru suše zalijemo površino dva dni pred presajanjem. Presadimo proti večeru. Sadike naj ne bodo prestare. Med gojenjem odstranjujemo plevel in zalivamo. Zemlja naj bo vedno vlažna, vendar ne premokra. Zalivati moramo po malem in večkrat, ne pa veliko in občasno, da ne bi povzročili gnitja korenin. Če premalo zalivamo, bo solata slabše kakovosti, obenem lahko gre prezgodaj v seme. Najbolje je, da zalivamo proti večeru in ne, ko je močno sonce, da ne bi povzročili ožigov na listih. Med gojenjem moramo stalno odstranjevati plevel, tudi zaradi listnih uši, ki se tam lahko skrivajo in ki lahko prenašajo na solato virusne bolezni. Lahko pokrijemo tla s črno folijo, da ne raste plevel. Glavnato solato poberemo, ko so glave dobro razvite. Najraje pobiramo pred mrakom, ko ima solata najmanjšo količino nitratov. Ko enkrat poberemo solato, moramo iz gredice odstraniti vse ostanke kulture. Korenine in ostanki namreč lahko vsebujejo nekatere toksične snovi, ki negativno vplivajo na rast naslednjih kultur. Če ostanke gojenja solate pokopljemo, moramo počakati vsaj en mesec, da se učinek teh snovi izniči. Magda Šturman KAJ DOLOČA DIREKTIVA EU Bo potreben recept za nakup fitofarmacevtskih sredstev? Nekateri člani nas sprašujejo, če bo v prihodnosti potreben recept, ki naj bi ga izdal agronom za nakup fitofarmacevtskih sredstev. Izdaja recepta naj bi bila skladna z direktivami o trajnostnem (okolju prijaznem) načinu uporabe omenjenih pripravkov. Naši člani in širše vsi uporabniki fitofarmacevtskih pripravkov so s tem v zvezi lahko brez skrbi. Direktiva Evropske unije, ki ureja prodajo, nakup in uporabo fitofarmacevtskih pripravkov, ne predvideva strokov-njakovega recepta za njihov nakup in uporabo. Določa le varnostne ukrepe, ki morajo spremljati sredstva od skladiščenja in prodaje do uporabe. V ta namen so v tozadevni direktivi zajeta strokovna navodila za subjekte, ki so vključeni v prodaji in uporabi sredstev. Ta navodila določajo ukrepe za strokovno usposabljanje tako proda- jalcev kot kupcev oziroma porabnikov fitofarmacevtskih pripravkov. Tako eni kot drugi pridobijo po uspešno opravljenem obveznem tečaju dovoljenje, ki jih usposablja za prodajo oziroma uporabo teh sredstev. Direktiva torej poudarja pomen usposabljanja vseh oseb, ki so v različnih vlogah vključene v verigo, ki gre od proizvodnje, skladiščenja, prodaje do uporabe sredstev. Furlanija Julijska krajina, kot ostale dežele v Italiji, je izbrala pot že omenjenih tečajev, ki po našem mnenju nudijo zadostno znanje za pravilno in varno uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Ob tem bi pa pripomnili, da skrb, ki jo imajo Dežela in druge krajevne uprave za pravilno in s tem za okolje manj obremenjujočo uporabo sredstev za varstvo rastlin, bi morala spremljati skrb za razvejano in učinkovito svetovalno službo. Ni na- mreč dovolj, da porabnik sredstev zna z njimi previdno in pravilno ravnati, če si ni na jasnem o povzročitelju bolezni ali škode na njegovih kulturah in ne zna posledično izbrati primernega sredstva. Poleg tega ne razpolaga s sodobno tehnologijo, ki nudi velike možnosti za določanje preventivnih ukrepov z občutnim zmanjšanjem števila varstvenih posegov ter vpliva na okolje. Žal pa zaradi nezadostne finančne razpoložljivosti tudi obstoječe oblike svetovalne službe ne uspejo nuditi zadovoljivega strokovnega svetovanja, tako zaradi preskromnega tehnološkega opremljanja kot nezadostnega števila strokovnjakov, ki se s tem ukvarjajo. Tudi Kmečka zveza ni pri tem izjema, kljub hvalevredni pomoči za to občutljivih ustanov. Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB / NEDELJSKE TEME Nedelja, 7. avgusta 2011 15 Na slikah: pod naslovom Heledd Williams, desno Heledd z Jamiejem Bevanom, spodaj napis v pisarni konservativnega poslanca in protest pred sodiščem. VALIŽANSKA ZGODBA V DVEH DELIH V zapor zaradi boja proti krčenju financiranja valižanske televizije S4C To je ena tolikih zgodb o ljudeh, ki se borijo za svoj jezik, včasih tudi nekoliko nasilno. Objavljamo jo z rahlo zamudo, v dveh delih. Prvi del je zapis ene izmed protagonistk, Heledd Melangell Williams pred sodno obravnavo, drugi del pa poročilo, objavljeno na na spletni strani walesonline.co.uk8. julija letos. Besedili skupaj sestavljata zaokroženo celoto. Veliko bi izgubili, če bi ju sestavili v opisni članek. Samo kratko pojasnilo: delo v skupnosti (community order) je neka oblika prisilnega socialnega dela, ki ga obsojeni opravlja v skupnosti, v kateri živi. Angleško sodstvo pogosto uporablja to obliko kazni za lažje prekrške. Zapis Heledd Melangell Williams V nedeljo, 6. marca, sva bili Jamie Bevan in jaz navsezgodaj zjutraj aretirana, ker sva se aktivno uprla kulturnemu vandalizmu, ki ga konservativna stranka izvaja proti valižanskemu jeziku. Vdrla sva v pisarno poslanca Jonat-hana Evansa in na zid s sprejem napisala »Achub S4C« (Rešite S4C). Sirene so zatulile na ves glas, ko sva razbila šipo, da sva vstopila v poslančevo pisarno. Policija je prihitela prav v času, ko sva midva telefonirala na policijsko postajo in povedala, kaj sva naredila. Policist je zakričal, naj takoj prideva iz poslopja in zagrozil, da bo sicer vlomil vrata in naju poškropil s poprovim sprejem. Odprla sva vrata in mirno zapustila pisarno; takoj potem nama je policija velela, naj leževa na trebuh. Nato so naju strpali v zadnji del kombija in odpeljali na policijsko postajo Cardiff Bay. Jamie in jaz sva bila aretirana že tri mesece prej, ker sva s sprejem nekaj napisala na zid vladne palače iz protesta proti prešibkemu zakonu o valižanskem jeziku. Takrat sem bila v celici samo osem ur in dovolili so mi, da uporabljam mobilni telefon. Zato sem vedela, kaj me čaka, ampak tokrat je vse potekalo drugače. Celih 17 ur po aretaciji mi niso dovolili rabe mobilnega telefona in v celici sem bila veliko dlje. Vesela sem bila, ko so mi vrnili mobilni telefon, kajti bala sem se da bo prišel moj oče iz severnega Walesa; oče je ovčjerejec, bili smo prav v času, ko je z jagnjeti največ dela in zelo neprijetno bi bilo, če bi se podal na tako dolgo pot. Prijateljica Menna mi je kupila časopis in mi ga poslala v celico. Ne vem, kaj bi sicer počela, če ne bi imela časopisa, kajti zaprta sem bila v samici 33 ur in gorje, če ne bi imela vsaj tega čtiva. V časopisu je bilo nekaj člankov o protestih v drugih državah in to me je opogumilo, saj sem ugotovila, da je drugod usoda protestnikov veliko hujša. Ponudili so mi veliko čaja in reči moram, da so bili policisti (morda razen enega ali dveh) do mene zelo spoštljivi in tudi vljudni. Policija je že imela moj DNK, prstne odtise in fotografije, odkar so me prvič aretirali tri mesece prej, vendar so sklenili, da moram ta postopek ponovno opraviti. Nato me je policist zaslišal in na 90 odstotkov vprašanj sem odgovorila, da nimam komentarja. Z Bevanom sva napisala pismo, v katerem sva natančno opisala svojo akcijo in nič drugega nisva imela dodati. Policisti so mi v začetku dejali, da me bodo izpustili še isti večer, kasneje pa so mi povedali, da me bodo obtožili vloma in bom morala zato prespati v zaporu. Zaskrbelo me je, da me ne bi zadržali v preiskovalnem priporu vse do obravnave na sodišču. Naslednji dan naj bi sodnik odločal, ali me pogojno izpustijo. Tega zapleta nisem pričakovala, ker sem imela takrat izpite in zato me je začelo skrbeti, da to dejanje ne bi ogrožalo mojega študija v večji meri, kot sem pričakovala v začetku. Po neprespani noči so me iz policijske postaje prepeljali v celico sodišča v Cardiffu. Tisto jutro sem zahtevala odvetnika, ki govori valižanščino, pa mi je policist odgovoril samo »Imeti moraš srečo«. Mimogrede sem 5 minut preden so me peljali na sodišče od paznika dobila izvod dnevnika South Wales Echo; če sedaj pomislim, se mi dozdeva, da so to naredili namerno, da bi strli mojo samozavest. Članek, ki ga je objavil Echo, je bil zavajajoč in je iz- zvenel, kot če bi z Jamiejem vdrla v druge prostore. Midva sva vdrla v pisarno konservativnega poslanca, pisalo pa je, da sva vlomila sedež konservativne stranke valižanske skupščine. V sporočilu za javnost, ki ga je objavila policija, je bil kraj nejasno naveden in to je zavedlo novinarje, da so navedli napačno poslopje; poleg Echoja je napačno informacijo namreč objavil tudi Western mail. Zelo me je razburilo, da mediji lahko tako izkrivijo dejstva. Zaslišanje na sodišču se je začelo z veliko zamudo, ker sva Jamie in jaz zahtevala, da zaslišanje poteka v vali-žanščini. Najprej so mi rekli, da bo zaslišanje ob 10. uri dopoldne, začelo pa se je dejansko šele 7 ur kasneje. Mislim, da ni pošteno, da sva morala ostati v celici toliko dlje samo zato, ker sva zahtevala sodno obravnavo v svojem jeziku. Te majhne nevšečnosti so razlog, zaradi katerega številni Valižani pristanejo na sodno obravnavo v angleščini. Za ogrožen jezik, kot je valižanščina, je to prava tragedija. Jamie in jaz sva bila izpuščena na začasno svobodo pod pogojem, da med seboj ne bova komunicirala in izpuščena sva bila 33 ur po aretaciji. Z Jamiejem bova morala na sodišče 7. julija. Največja kazen, na katero naju lahko obsodijo, je 6 mesecev zapora, vendar so mi povedali, da je zelo verjetno, da mi bodo naložili samo nekaj tisoč funtov globe, ker gre za moj prvi kazenski proces. Jamie pa je bil v času, ko sva vdrla v poslančevo stanovanje, na začasni prostosti in zato bo verjetno zanj obsodba drugačna, čeprav nama bodo sodili istočasno za isto dejanje. Čeprav najina izkušnja ni bila lahka, ne obžalujem, da sem sodelovala v tej akciji proti konservativni stranki. Naš valižanski televizijski kanal je bistvenega pomena za preživetje valižanskega jezika. Prav zaradi zahteve po televiziji je bilo v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja veliko naših ljudi v zaporu. Lobiranje in tiho protestiranje pa žal ne zadostuje, kajti zgodovina kaže, da je nenasilna neposredna akcija učinkovita oblika protesta. Pred volitvami so konservativci zagotovili, da ne bo nobene nevarnosti za S4C, če bodo zmagali, sedaj pa so za 40 % skrčili sredstva za to televizijsko postajo in nobenega jamstva ni, da bodo za to postajo po letu 2015 sploh še finančna sredstva. Članek na spletni strani walesonline.co.uk Aktivista za valižanski jezik, ki sta vlomila v pisarno poslanca v Cardiffu, sta bila obsojena na 12 mesecev dela v skupnosti. Jamie Bevan, 35, iz kraja Merthyr Tydfil in Heledd Williams, 21, iz kraja Nant Peris sta bila obtožena vloma z namenom povzročitve škode v pisarno poslanca Jonathana Evansa, ki jo je delil z nekdanjim članom valižanske skupščine Jonathanom Morganom. V pisarni so bila poškodovana okna in vrata, računalnik je bil razbit in na zidu so bili s sprejem napisani valižanski slogani. Aktivista, ki sta bila obsojena tudi na 28-dnevno prepoved odhoda iz hiše med 21. in 6. uro, sta izzvala protest pred sodno palačo. Zagovorniki so sodnika Bodfana Jenkinsa pozvali, naj upošteva krčenje sredstev za S4C in pri izreku sodbe vzame v poštev dejstvo, da mora vladna koalicija spoštovati dane obljube. Pri izreku sodbe pa je sodnik dejal: »Morate razumeti, da gre za razloge, ki niso relevantni za moje sodniško delo. Takih vprašanj ne morem upoštevati in jih ne bom upošteval.« Bevan je bil obsojen tudi na plačilo 1.021 funtov globe, Williamsova pa na 600 funtov globe. 16 Nedelja, 7. avgusta 2011 NEDELJSKE TEME Finančna kriza je prisilila predstavnike številnih razvitih držav, da se soočijo z dejanskimi problemi njihovih gospodarstev. Med najbolj pereče probleme sodi (pre)visoka stopnja javnega dolga. Italijanski javni dolg, ki trenutno znaša 120 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP-ja), je med najvišjimi v Evropi in v svetovnem merilu. / GLOBALNA KRIZA ZAOSTRILA STARE TEŽAVE Kako naj se Italija izvleče iz brezna javnega dolga Mitja Stefančič Po globalni finančni krizi so gospodarske in finančne težave posameznih držav prišle jasno na dan. Finančna kriza je prisilila predstavnike številnih razvitih držav, da se soočijo z dejanskimi problemi njihovih gospodarstev. Med najbolj pereče probleme sodi (pre)visoka stopnja javnega dolga: če se osredotočimo na Evropsko unijo, ugotovimo, da je slednji prisoten zlasti v tako imenovanih »mediteranskih« državah, kjer je ponekod zaobjel dramatične razsežnosti. Zaradi tega se poraja vprašanje, ali bo Evropska unija lahko kljubovala krizi javnega dolga teh članic evroskupine, in ali bo evro sploh obstal v današnji obliki. Večino mediteranskih gospodarstev, torej Grčije, Italije, Španije in manj opaznih Cipra in Portugalske, pestijo problemi z javnimi financami, nizka gospodarska rast ter visoko število brezposelnih oseb. Zgovorno je dejstvo, da so nekatere med temi državami javno že zaprosile za mednarodno finančno pomoč. Slika onstran oceana je v bistvu nespremenjena. Tudi Združene države, ki so do pred kratkim veljale za zgled uspešnega tržnega gospodarstva in - po besedah politologa Francisa Fu-kuyame - prefinjene liberalne kapitalistične politike v svetovnem merilu, se trenutno soočajo s perečim problemom javnega dolga. Slednji je tako visok, da spravlja ZDA ob rob »defaul-ta« ter je zahteval nepredvidene kompromise med Obamovo vlado in strankami v opoziciji o povišanju meje javnega dolga in znižanju proračunske porabe. Zlom ameriškega gospodarstva bi imel dolgoročne posledice na svetovne gospodarske razmere in na rast držav v razvoju, med vsemi na Kitajsko. Tudi zaradi dvomov v zvezi z realnim okrevanjem ameriškega gospodarstva se je okrepil pritisk nad Italijo in Španijo, to sta državi, ki jim mednarodni finančni trgi več ne zaupaj°. Da se povrnemo v naše kraje, italijanski javni dolg, ki trenutno znaša 120 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP-ja), je med najvišjimi v Evropi in v svetovnem merilu. Sestava javnega dolga je odvisna bodisi od stroškov, ki jih država ima pri urejanju oziroma upravljanju gospodarstva, bodisi od fiskalnih politik, ki jih izvaja država z namenom, da take stroške pravočasno krije. Fiskalno politiko urejajo vladni organi, točneje ministrstvo za gospodarstvo in finance v sodelovanju s centralno banko, skupščina ministrov in drugi pristojni organi, ki so poverjeni za snovanje gospodarskih in finančnih politik. Položaj italijanskega gospodarstva v marsičem spominja na kritično obdobje med leti 1992 in 1994 (leto, ko je dolg znašal rekordnih 121,8 % BDP); podobno kot takrat, je sedanji javni dolg italijanske države previsok - namreč dvakrat višji od stan- Javni dolg (izbrane drzave) 140 120 100 80 Q. O m 60 ^ 40 20 ■ITA GR NEM FR SLO 31.12.2006 31.12.2000 31.12.1994 31.12.1988 31.12.2009 31.12.2003 31.12.1997 31.12.1991 31.12.1985 Vir: Italijanska centralna banka dardne sprejemljive meje 60 odstotkov BDP. Po ocenah italijanske centralne banke je stanje kritično: aprila letos je javni dolg znašal 1.890 milijard Evrov, kar 22 milijard več v primerjavi z marcem. Dodaten problem za Italijo predstavljajo podpovprečna rast nekaterih regij, družbene razlike in neenakomeren gospodarski razvoj med južnim delom italijanskega polotoka in severnimi deželami. Na jugu je gospodarstvo bolj obubožano, državljani so v povprečju manj premožni kot na severu, siva ekonomija pa je zelo razširjena. In kljub temu, v mnogih severnih deželah sta produktivnost in rast vsekakor nižja v primerjavi s povprečjem, ki ga beležijo napredne evropske države, pa čeprav se severne italijanske dežele ponašajo z dokaj dinamičnim mrežnim gospodarstvom in s številnimi uspešnimi podjetji oziroma z zelo kakovostnimi javnimi storitvami. Problem javnega dolga je za Italijo stara, nerazrešena uganka Čeprav je italijanski javni dolg letos rekordno visok, bi bilo pretirano ali celo napačno prisoditi celotno krivdo sedanji vladi ali prejšnjim. Čeprav se desnosredinski vladi lahko očita, da omenjenim težavam ni znala dejansko kljubovati, je treba hkrati priznati, da je sorazmerno visoka stopnja javnega dolga konstanten pojav v zgodovini italijanske države. Slednji se pravzaprav vleče že od samega začetka združitve Italije. Ekonomisti in zgodovinarji namreč menijo, da je združitev italijanske države pred 150. leti nastala s kritično stopnjo zadolžitve, od svoje zgodovinske preteklosti pa so se italijanski politiki in gospodarstveniki očitno bolj malo naučili, niti dolgoročnih re- šitev niso znali zasnovati pravočasno. V teku desetletij se je v skupnem italijanskem gospodarstvu zvrstilo kar nekaj kritičnih obdobij, med katerimi javni dolg ni bil vzdržljiv, in sicer v obdobju ob koncu 19. stoletja in na prehodu v 20. stoletje; ob koncu 20. in na začetku 30. let prejšnjega stoletja; ter v petnajstletnem obdobju med leti 1980 in 1994. Čeprav v nobenem primeru ni bilo stanje italijanske države povsem insolventno, je bila stopnja dolga vsakokrat sorazmerno previsoka v primerjavi z BDP-jem; kot posledica tega, so se cene dobrin in storitev ob vsaki priložnosti višale prekomerno in brez vsakršne efektivne državne kontrole. Analiza s tem še ni zaključena. Javni dolg je treba predvsem v kritičnih obdobjih previdno ločiti od zunanjega dolga, čeprav lahko trdimo, da sta pojava povezana in se v marsičem prepletata. Kot je pred kratkim opozoril Mednarodni denarni sklad (IMF), se je od leta 1988 do leta 2007 italijanski javni dolg povišal za 13 točk BDP, medtem ko se je dolg do tujih držav povišal za kar 21 točk BDP. Nikakor ne preseneča, da so finančni trgi v zadnjih mesecih izrazili nezaupanje v italijansko gospodarstvo in v zmogljivost italijanske vlade, da bi bila kos težavam. Država, ki je prekomerno zadolžena in ki vedno in znova seže po posojilih iz drugih držav za lastne potrebe, ne izpade kot stabilna država. Obratno, iz politično-gospodarskega vidika je to država, ki ni sposobna izvajati nadzor nad svojimi financami in jih uspešno upravljati. Breme za naslednjo vlado in za mlajše generacije Le z zdravim, naprednim gospodarstvom, ki sloni na trajnostni gospodarski rasti, se lahko uvajajo ukrepi za dolgoročno nižanje javnega dolga. Pri tem je nujno, da italijanska vlada svoje politike usmerja v odpravljanje najbolj problematičnih vidikov gospodarstva, kot so klientelizem, davčne utajitve in visoka stopnja korupcije. Taki pojavi predstavljajo pravo breme za gospodarsko rast, brez gospodarske ra- sti pa nikakor ni mogoče realno nadzirati javnega dolga. Temeljita gospodarska kultura, ki bi državljane vzgajala in jih usmerjala k bistremu in premišljenemu gospodarskemu ravnanju, lahko bistveno pripomore k doseganju teh ciljev. Brez take kulture je malo verjetno, da bo italijanska država lahko dejansko kljubovala težavam, ki izvirajo iz previsokega javnega dolga. Kot so že večkrat opozorili analitiki bonitetnih družb Standards and Poor's, Moody's, Fitch ter raznih ekonomskih raziskovalnih inštitutov, je italijanska vlada primorana uvesti reforme za kakovostnejše storitve v prid državljanom - najbrž boljše od tistih, na kakršne so italijanski državljani bi- li navajeni v zadnjih letih. Kakovostne storitve in kakovostni produkti so namreč predpogoj za dolgotrajno gospodarsko rast. Obenem mora vlada nadaljevati na poti do uspešnih liberalizacij, po zgledu tistih, ki jih je leta 2006 začrtal nekdanji minister za gospodarski razvoj oziroma sedanji tajnik Demokratske stranke Pierluigi Bersani, morda med redkimi italijanskimi politiki, ki je pravilno razumel pomen in cilje gospodarskih liberalizacij v sodobni tržni ekonomiji ter jih usmeril v korist državljanov. Zaenkrat je desnosredinska vlada sprejela paket varčevalnih ukrepov, s katerimi namerava v prihodnjem letu privarčevati nekaj deset milijard evrov in zmanjšati proračunski primanjkljaj, kot je zapisano v programskih dokumentih, ki so na voljo na spletu ministrstva za gospodarstvo in finance ( HYPERLINK "http://www.mef.gov.it/" http://www.mef.gov.it/). Če pa je vlada sposobna udejanjiti gospodarske politike v tej smeri ostaja odprto vprašanje, prežeto s številnimi dvomi. Ali bodo politični predstavniki uspeli izpeljati reforme tako, da bodo v naslednjih letih omejili padec gospodarske in podjetniške konkurenčnosti na mednarodni ravni? Jim bo uspelo preurediti trg dela in ga resnično izboljšati ter zaposliti številne mlade, ki so trenutno brez dela, oziroma zagotoviti meritokracijo in transparentnost v postopkih za zaposlovanje? Jim bo uspelo, da bodo gospodarstvo preoblikovali tako, da bo postalo bolj dinamično in torej bolj reaktivno bodisi na notranje kot na zunanje družbe-no-gospodarske spremembe? Kakorkoli že, trenutni problemi italijanskega gospodarstva bodo lahko premoščeni le dolgoročno. To pomeni, da bo breme javnega dolga še kako vplivalo na politiko vlade, ki bo nasledila Berlusconijevi. In seveda bo to breme težilo na blagostanje državljanov, predvsem mlajših generacij, ki bodo na tak ali drugačen način primorani plačevati dolgove, ki se trenutno kopičijo. Podobni zaključki veljajo za ostale članice evroskupine, ki se nahajajo v kritičnem položaju. Grčija ima finančno preživetje zagotovljeno do konca poletja, kaj bo potem, pa ostaja uganka. O njeni usodi bosta najbrž odločali Francija in Nemčija, ki imata solidno gospodarstvo, predvsem Nemčija pa se lahko pohvali z najbolj poštenimi davkoplačevalci. Naj bo to nenazadnje opozorilo državam kot je Slovenija, ki je v minulih desetletjih znala obdržati sprejemljivo stopnjo javnega dolga in pod evropskim povprečjem - a kjer po zadnjih podatkih slednji hitro narašča in že presega 45 odstotkov BDP -, naj se ne prekomerno zadolžujejo. Tako zadolževanje se prej ali slej izkaže za pogubno bodisi iz političnega kot iz gospodarskega vidika. 0 Nedelja, 7. avgusta 2011 1 J O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Dogovarjanje med DS, Forumom, SSk, LES, Italijo vrednot in SKP se nadaljuje V levi sredini priprave na primarne volitve Potekale bodo sredi novembra - DS in Forum s svojim kandidatom, o tem razmišlja tudi SSk Jeseni bo znano ime županskega kandidata, s katerim se bo levosredinska koalicija predstavila na upravnih volitvah leta 2012 v Gorici. Skupni kandidat Demokratske stranke, Slovenske skupnosti, Foruma za Gorico, Levice ekologije in svobode, Italije vrednot in Komunistične prenove bo izbran na koalicijskih primarnih volitvah, ki bodo potekale sredi novembra (najverjetneje 13.). Osnutek pravilnika so stranke leve sredine že pripravile na srečanju, ki je potekalo prejšnji teden, 24. avgusta pa se bodo ponovno sestale in določile dokončna pravila igre. Kandidati, s katerimi se bodo na novembrskem posvetovanju predstavile omenjene stranke ali druga gibanja, ki bi želela vstopiti v levosredinsko koalicijo, bodo morali podpisati programski manifest, ki je že v pripravi. Za vložitev kandidatur naj bi okvirno imeli čas od polovice septembra do polovice oktobra, o številu podpornih podpisov, ki jih bodo pred tem morali zbrati, pa ni še padla zadnja beseda. S podpisom programskega manifesta se bodo kandidati obvezali, da bodo v primeru izvolitve izpolnjevali smernice levosre-dinske koalicije oz. da bodo podprli zmagujočega kandidata. Strank v levosredinski koaliciji je trenutno šest, ni pa rečeno, da bodo vse sodelovale na primarnih volitvah s svojim kandidatom. Zaenkrat je gotovo, da bosta svojega kandidata za primarne volitve izbrala Demokratska stranka in Forum za Gorico, ostali pa se še dogovarjajo. O vložitvi kandidature razmišlja tudi Slovenska skupnost, dokončna odločitev pa bo po navajanju pokrajinskega predsednika SSk Julijana Čavdka po vsej verjetnosti sprejeta oktobra. »O predstavitvi svoje kandidature smo se že pogovarjali, pomemben trenutek konfrontacije v zvezi s tem pa bo verjetno pokrajinski kongres stranke, ki bo potekal 7. in 8. oktobra,« je povedal Čavdek. Največji koalicijski partner, Demokratska stranka, bo svojega kandidata za primarne volitve določil do sredine septembra, ko bo potekala skupščina članov. Med možnimi kandidati najpogosteje omenjajo Giuseppeja Cingola-nija, goriškega tajnika stranke, verjetno pa se bo septembra pojavilo še kako drugo ime. Pred časom so županskega kan- didata Demokratske stranke mnogi videli v Federicu Portelliju, načelniku DS v občinskem svetu in novem odborniku za kulturo na goriški pokrajini, o tem pa se v zadnjih mesecih manj govori. Predstavniki Foruma za Gorico so v zadnjih tednih vneto razpravljali o kandidaturah. Izvedli so tudi anketo, iz katere je izšlo, da si več članov želi udeležbe na novembrskem posvetovanju kot pa sodelovanja z lastnim kandidatom v prvem krogu spomladanskih volitev. »Naravni« kandidat bi moral biti Andrea Bellavite, ki se je leta 2007 že pomeril z Romolijem, druga oprijemljivejša možnost pa je kandidatura Anne Di Gia-nantonio. »V primeru, da mi bo pred koncem avgusta uspelo rešiti nekatere zaplete, ki so povezani s službo, bom kandidiral na primarnih volitvah, drugače pa bo verjetno kandidirala Di Gia-nantoniova,« je pojasnil Bellavite. V desnosredinskem taboru še niso odkrili svojih kart. Mnogi bi si želeli ponovne kandidature župana Et-toreja Romolija, drugi omenjajo Ro-dolfa Ziberno. Odločitev bo verjetno odvisna tudi od premikov t.i. tretjega pola, ki ga sestavljajo FLI in UDC. S svojo listo naj bi se predstavili na volitvah tudi somišljeniki Beppeja Grilla, ki so tudi v Gorici ustanovili gibanje 5 zvezd. (Ale) gorica - Leva sredina je prve primarne volitve priredila leta 2002 Brancatiju so prinesle srečo Leta 2007 se je levosredinsko zavezništvo razklalo in predstavilo z dvema županskima kandidatoma Vittoriu Brancatiju so leta 2002 prve primarne volitve v priredbi goriške leve sredine prinesle srečo, po petih letih vodenja občine pa se je leta 2007 le-vosredinska koalicija razklala in se predstavila volivcem z dvema županskima kandidatoma, ki sta pogorela že v prvem krogu in omogočila lahko zmago desni sredini z Ettorejem Romolijem na čelu. Na primarnih volitvah leta 2002 sta se levosredinskim volivcem predstavila dva kandidata. Marjetica je predlagala Vittoria Brancatija, Claudio Cressati pa je bil kandidat Demokratične levice. Primarne volitve so izpeljali v soboto, 6. aprila, udeležilo pa se jih je 1.660 volivcev. Brancati je zmagal z veliko prednostjo, saj je prejel 1.043 glasov, Cres-satija pa je volilo 615 ljudi. Dve glasovnici sta bili beli. Takoj po razglasitvi izida sta tako Brancati kot Cressati poudarila, da je treba v vidiku občinskih volitev še dodatno strniti levosredinsko zavezništvo, kar se je nedvomno pozitivno obrestovalo. Goričani so zaupali levo-sredinskemu kandidatu in sploh celi koaliciji, ki ga je podpirala, tako da je Bran-cati na koncu premagal tekmeca desne sredine Guida Pettarina s pičlimi 28 glasovi prednosti in postal župan. Leta 2007 se leva sredina ni uspela dogovoriti za organizacijo primarnih volitev. Del Marjetice je dosegel Bran-catijev odstrel, za iskanje kandidata, ki bi bil skupen celi levi sredini, pa ni bilo Cressati in Brancati po primarnih volitvah leta 2002 bumbaca prave politične volje. Tako sta se na občinskih volitvah predstavila volivcem dva levosredinska kandidata, Giulio Moset-ti s podporo Oljke in Andrea Bellavite s podporo Foruma, SKP in treh občanskih list. V levosredinskem taboru so predvidevali, da se bo vsaj eden izmed njiju dokopal do balotaže, v resnici pa ni bilo tako, saj je Romoli zmagal že v prvem krogu. APrimorski ~ dnevnik Okusi na meji od 22. do 25. septembra Letošnji Okusi na meji bodo potekali od 22. do 25. septembra. Goriška občina je že začela zbirati prijave sodelujočih organizacij in gostincev. Interesenti dobijo obrazec za vložitev prijave na spletni strani občine, nato pa jo morajo poslati občinskim uradom preko elektronske pošte ali faksa na številko 0481-383352. Za informacije sta na voljo telefonski številki 0481-383406 in 3358757160. Svečanost v parku Ob obletnici vkorakanja italijanskih vojakov v Gorico, do katerega je prišlo 8. in 9. avgusta 1916, bo jutri v spominskem parku potekala svečanost. Vence k spomeniku bodo polagali ob 19. uri. Vadbena proga pri Sv. Ani V javnem parku v Ulici Cipriani bo goriška občina uredila vadbeno progo, po kateri se bodo učenci osnovnih šol lahko peljali s kolesom in utrjevali prometna pravila. V dela bo uprava vložila 20.169 evrov. Iz Furlanije v Kanado V ronškem letališču bodo v ponedeljek, 8. avgusta, ob 10. uri odprli razstavo o furlanskih izseljencih, ki so se od začetka prejšnjega stoletja do današnjih dni izselili v Kanado. »El carigo de cope« Skupina za narečno gledališče iz Gorice bo jutri ob 18. uri na prireditvenem prostoru Parco delle Rose v Gradežu uprizorila gledališko predstavo »El carigo de cope«. Komedijo bodo ponovili 9. avgusta ob 21. uri v agriturizmu Brumat v Gorici in 27. avgusta na kmetiji Castel San Mauro v Štmavru. Pritrkovalci v Podturnu V okviru šagre sv. Roka v Pod-turnu bo danes ob 16. uri tekmovanje pritrkovalcev in ob 20.30 ples s skupino Fantasy; jutri ob 18.30 bo javno srečanje o sivki, sirih in vinu, ki ga bo vodil novinar Claudio Fabbro. Ob 20.30 bo zaigrala skupina Exes. štmaver - Šesti gorski kronometer na Sabotinu Zmagal svetovni prvak Andrea Tarlao tekmuje med športniki invalidi in cilja na nastop na paraolimpijskih igrah Z včerajšnjim gorskim kronome-trom na Sabotinu je najhitreje opravil svetovni prvak Andrea Tarlao; omenjeni goriški kolesar je namreč lani zmagal vožnjo na kronometer v kategoriji C5 na svetovnem prvenstvu za športnike invalide, zdaj pa cilja na nastop na paraolimpijskih igrah, ki bodo prihodnje leto v Londonu. Med včerajšnjo dirko je Tarlao postavil tudi nov rekord proge, saj je za vzpon potreboval 15 minut 51 sekund in 30 stotink. Goriški kolesar je pri rojstvu doživel poškodbo živcev brahijalnega spleta, zato pa ima težave pri gibanju rok. Kljub temu od mladih let redno kolesari, lani pa je prvič tekmoval med športniki invalidi in bil takoj zelo uspešen. Skupno se je včerajšnje dirke udeležilo 29 kolesarjev, nagrajevanje pa tokrat ni potekalo pri kasarni pod vrhom Sabo-tina, saj vojaške oblasti iz varnostnih razlogov niso izdale potrebnega dovoljenja, s čimer goriški občinski odbornik Sergio Cosma ni bil ravno zadovoljen. Tako so zmagovalce nagradili na sedežu društva Sabotin, kjer so vsem udeležencem ponudili tudi »paštašuto«. Na cilju včerajšnje kolesarke dirke bumbaca foljan-redipulja - Spomladi leta 2014 Preko tisoč udeležencev na zgodovinski uprizoritvi Združenje Sentieri di pace namerava leta 2014 na Krasu organizirati zgodovinsko uprizoritev bitk med prvo svetovno vojno, na katero bi povabilo čez tisoč uprizorite-ljev z vsega sveta. O teh in drugih načrtih, ki so povezani s spodbujanjem zgodovinskega turizma v deželi Fur-laniji-Julijski krajini, je predstavnik združenja Sentieri di pace Franco Vi-sintin spregovoril na seji upravnega sveta združenja Pro loco iz Foljana-Redipulje, ki bo tudi letos prejelo prispevek Fundacije Goriške hranilnice za izvedbo raznih pobud. Med temi je prireditev tradicionalnega spominskega potovanja z vlakom med Redipuljo in Kobaridom, ki bo potekala 6. novembra. Jeseni se bodo s prispevkom Fundacije Goriške hranilnice udeležili sejma za šole ABC, ki bo potekal v Genovi, nadaljevali pa bodo tudi z upravljanjem urada za turistične informacije, ki je že aktiven po zaslugi prostovoljcev. V prvem tednu septembra je na programu obisk deželne odbornice za produktivne dejavnosti Federice Seganti, med katerim bodo spregovorili o raznih načrtih in možnostih za ovrednotenje in razvoj zgodovinskega turizma na Krasu. Tudi letos bodo obnovili sporazum med ministrstvom za obrambo oz. organizacijo Onorcaduti in občino Foljan-Redipulja, ki predvideva, da je združenje Pro loco odgovorno za vzdrževanje avstrijskega pokopališča v Foljanu. Združenje Pro loco vzdržuje območje že šest let, zaradi svojega prizadevanja pa je prejelo pohvale številnih obiskovalcev in delegacij iz Italije in tujine, ki vsako leto obiskujejo pokopališče. Združenje Onorcaduti je tudi sklenilo, da bo združenju Pro loco iz občine Fo-ljan-Redipulja vsako leto dodelila manjši prispevek, ki bo služil za kritje stroškov za vzdrževanje površin pokopališča. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 7. avgusta 2011 19 tržič - Občina Okoljevarstveniki podprli načrt za nov pesjak Združenja okoljevarstveni-kov iz Tržiča so pozitivno ocenile načrt za nov občinski pesjak, ki ga občina namerava graditi med Ulicama Nuova Bagni in Chico Mendez. Iz zveze Legambiente so pojasnili, da bo pesjak oddaljen od zavarovanega mokrišča, zaradi česar so zadovoljni, saj nov objekt ne bo negativno vplival na življenje divjih živalskih vrst. Podporo občini glede njenih prizadevanj v zvezi s pesjakom je izrazil tudi sklad WWF, sploh pa si tržiški upravitelji prizadevajo, da bi pri gradnji upoštevali vse nasvete in navodila naravovarstvenih organizacij. Gradnja pesjaka, v katerem bodo zatočišče nudili tudi mačkam in drugim domačim živalim, bo stala 220.000 evrov. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. U Kino Razstave ™cmedia PRIMORSKI DNEVNIK Urnik sprejemanja malih oglasov proti plačilu osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku od 1. do 31. avgusta 2011 ponedeljek - četrtek 10.00 -15.00 petek 10.00 -17.00 (za objave naslednjega dne do 15.00) sobota zaprto Tel. 800.912.775 e-pošta: oglasi@tmedia.it števerjan Vino in zvezde Degustacija v petek, 12. avgusta Vrhunska vina in zvezdnato nebo bodo glavne sestavine degu-stacijskega večera, ki bo potekal v petek, 12. avgusta, na posestvu grofice Tacco na Dvoru v Števerjanu. Vinoteka Števerjanski griči in občinska uprava bosta tudi letos na naravni terasi s prelepim razgledom organizirali pobudo Zvezdnate čaše, ki je lani v Števerjan priklicala lepo število obiskovalcev. Na povabilo prirediteljev se je odzvala skupina števerjanskih vinarjev, ki bodo ponudili pestro izbiro belih in rdečih vin, ob tem pa bo na voljo tudi okusen prigrizek. Med po-kušnjo, ki se bo začela ob 20.30, bodo udeleženci lahko sede ali stoje opazovali zvezdne utrinke, štever-janski glasbeniki pa bodo poskrbeli za glasbeno spremljavo. Lanska prireditev v Števerjanu je odlično uspela bumbaca Valentinuza; v soboto, 27. avgusta, bo ob 19. uri odprtje razstave del Marie Dolores Simone in Marka Faganela v organizaciji kulturnega društva Equi-libri. V GALLERIJI SPAZZAPAN v Ul. C. Battisti 1 v palači Torriani v Gradišču je na ogled razstava risb in skic na morsko tematiko, ki so jih svojim dnevnikom zaupali razni avtorji z naslovom »Taccuini del Mediterraneo«; do 4. septembra med 10.30 in 12.30 ter med 16. do 20. ure; vstop prost. Koncerti GORICA KINEMAX: zaprt do 19. avgusta. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »Harry Potter e i doni della morte« -2. del. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »Capitan America: Il primo vendicatore« (digital 3D). Dvorana 3: 18.30 - 21.30 »Harry Potter e i doni della morte« - 2. del (digital 3D). Dvorana 4: 20.00 - 22.00 »Per sfortu-na che ci sei«; 17.40 »Cars 2« Dvorana 5: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Il ventaglio segreto«. RAZSTAVA »SONCE MIRU 2011« je na ogled do 9. avgusta v Kulturnem domu v Gorici; od ponedeljka do petka od 9.30 do 12. ure in v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. Razstavljajo mladi umetniki konzorcija za nego prizadetih otrok CISI iz Gorice in poletnega središča goriškega Dijaškega doma. RAZSTAVA BEPIJA LIUSSA »La pit-tura di un poeta a Grado«: odprtje v torek, 9. avgusta, ob 18. uri v galeriji na glavni plaži GIT v Gradežu. V LIKOVNI GALERIJI V ULICI DIAZ v Gorici je na ogled razstava del Enza 0481-536455, 334-1243766, 3283155040 ali na elektronski naslov mladinskidom@libero.it. S Izleti FESTIVAL »MED ZVOKI KRAJEV«: v torek, 9. avgusta, ob 21. uri v cerkvi Sv. Lovrenca v Šlovrencu bosta nastopila pianista Jelena Nedeljovich in Bojan Savic. KONCERTI V MESTNIH ČETRTIH Z NASLOVOM »NOTE V MESTU« 2011: v petek, 12. avgusta, ob 20.30 na Trgu Sv. Antona v Gorici bo koncert skupine Consonanze Ensemble; igrajo Maria Grazia Marcon (pevka), Giuseppe Minin (tomba), Paolo Car-raro (violončelo) in Ester Pavlic (harfa). H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil 15. julija na spletni strani Ministrstva za šolstvo(www.istruzio-ne.it) objavljen odlok o posodobitvi zavodskih lestvic učnega osebja šol vseh vrst in stopenj. Za vpis v zavodske lestvice morajo kandidati v roku 30 dni od objave odloka izpolniti in izbrani šoli izročiti obrazec A/1, A/2 ali A/2 bis, medtem ko je za izbiro šol predviden obrazec B, ki ga je treba po predhodni registraciji (www.istruzio-ne.it / istanze on-line) po internetu izpolniti med 18. julijem in 26. avgustom (do 14. ure). Kandidati, ki so vključeni v pokrajinske lestvice habi-litiranih in ne prosijo za vpis drugih natečajnih razredov v drugem ali tretjem pasu, izpolnijo samo obrazec B. Podrobnejša navodila so na razpolago v omenjenem odloku. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it -scuole in lingua slovena - splošne novice) objavljen razpis, namenjen stalno nameščenemu učnemu in vodstvenemu osebju na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah na Goriškem, o enoletni namestitvi na Uradu za slovenske šole. Rok za prijavo zapade 16. avgusta. MLADINSKI DOM prireja »Šolo za šalo«, brezskrbno pripravo osnovnošolcev na začetek pouka z delavnicami iz slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, matematike in kreativnega branja in pisanja. Potekala bo ob delavnikih od 29. avgusta do 9. septembra v Mladinskem domu. Za bodoče srednješolce pa organizirajo »Pripravo na vstop v srednjo šolo« in sicer od ponedeljka, 5., do petka, 9. septembra. Obe pobudi bosta potekali med 8. in 13. uro. Vpis je možen do 25. avgusta; informacije po tel. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja tridnevni izlet z avtobusom od 16. do 18. septembra v Slavonijo, Ba-ranje in južno Madžarsko Podonavje; 1. dan: Štandrež, Požega, Kutjevo, Na-šice, Valpovo; 2. dan: Valpovo, Osijek, Siklos, Villany, Mohacs, Pecs; 3. dan: Pecs, Štandrež. Vpisovanja do 28. avgusta; informacije po tel. 0481-20678 (Božo) ali 347-9748704 (Vanja). SPDG - Zborno mesto društvenega izleta na Bavški Grintavec (2347m) bo danes, 7. avgusta ob 6. uri na parkirišču Rdeče hiše v Gorici. Odpeljali se bomo z osebnimi prevoznimi sredstvi. Na goro se bomo povzpeli iz vasi Soča (580m). Predvidenih je približno 8. ur hoje; informacije po tel. 3289728176 (Vanja). IZLET V GARDALAND (2): v ponedeljek, 29. avgusta, z odhodom iz Doberdoba ob 6.30 (s Selc 6.40), povra-tek po večernem zaprtju parka. Cena 43 evrov vključuje prevoz z avtobusom in vstopnino. Otroci do 1 m višine plačajo 21 evrov. Prosimo zainteresirane, da se zaradi organizacije čimprej prijavijo, po možnosti najkasneje do 10. avgusta. Informacije in vpisovanje po tel. 348-4735330 (Lucia Ferfolja) ali e-mailu: lu-cia.fer72@libero.it. Na univerzi Bocconi v Milanu je z odliko dokončal triletni študij ekonomije in financ Tomaž Pahor Tomažu čestitamo in želimo še veliko uspehov v podiplomskem študiju. Teta, stric ter bratranca Katja in Luka ¿j Čestitke Naš dragi nono LUČO praznuje danes svoj rojstni dan. Želimo mu še veliko zdravih in lepih dni. Sara, Gaja, Erik in Valentina in vsi, ki ga imajo radi. Ü3 Obvestila ŽUPNIJA SV. ANDREJA v Štandrežu prireja poletno središče od 17. avgusta do 9. septembra 2011 od ponedeljka do petka. Namenjeno je otrokom od 6. do 13. leta starosti, ki bivajo ali obiskujejo osnovno šolo v Štandrežu. Vpis je možen do (vključno) ponedeljka, 8. avgusta, med 10. in 12. uro v župnijskem uradu (zaprt ob sobotah in nedeljah). Prispevek znaša 15 evrov tedensko na otroka, 10 evrov za drugega brata ali sestro, za štiri tedne pa 55 evrov. Informacije po tel. 0418-21849. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bodo uradi zaprti za dopust do 19. avgusta. KRUT obvešča, da bodo društveni prostori v Trstu zaprti do 12. avgusta. Od 16. avgusta do 3. septembra, pa bodo spet delovali s poletnim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. KRUT obvešča, da se bliža datum odhoda na skupinsko letovanje od 28. avgusta do 4. septembra na Malem Lošinju. Za poravnavo in morebitna pojasnila se člani z Goriškega lahko zglasijo v pisarni na korzu Verdi 51/int., tel. 0481-530927, v četrtek, 18. avgusta, med 9.30 in 12. uro. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo avgusta v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti. OBČINA SOVODNJE sporoča, da bodo občinski uradi zaprti ob ponedeljkih popoldan do konca avgusta. Poleti bodo uradi odprti po naslednjih urnikih: matični urad in tajništvo od ponedeljka do petka od 8.00 do 9.30 in od 12.00 do 13.30, ob sredah tudi popoldne od 16.00 do 18.00 ure. Protokol je odprt od ponedeljka do petka od 8.30 do 9.30 in od 12.30 do 13.30. Tehnični urad je odprt ob ponedeljkih in ob četrtkih od 12.00 do 13.00 in ob sredah od 16.00 do 17.30. Občinska policija je prisotna od ponedeljka do petka od 8.00 do 9.00. Socialna delavka je prisotna na občini Sovodnje vsak petek od 11.00 do 12.00 ure, davčna služba deluje vsak torek od 10.00 do 10.30. S KG Z obvešča, da bo goriška pisarna zaprta zaradi dopusta do 21. avgusta 2011. ZSKD obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do 19. avgusta. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA ob vešča, da bo grad Dobrovo zaprt za ogled do 8. avgusta 2011 zaradi vzdrževalnih del. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) bo zaprta za dopust do 12. avgusta. SCGV EMIL KOMEL obvešča, da bo tajništvo zaprto do 21. avgusta 2011. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča člane, da bo društveni sedež na korzu Verdi 51/int. zaprt do 31. avgusta 2011 zaradi poletnih počitnic. ZSKD obvešča, da je še nekaj prostih mest za poletne ustvarjalne delavnice za osnovnošolce, ki bodo v Gornjem Tarbiju od 22. do 27. avgusta 2011. Bogato zastavljen program ustvarjanja in spoznavanja okolice, za odhod zagotovljen avtobusni prevoz. Informacije na tržaškem sedežu ZSKD, tel. 040-635626 in na goriškem sedežu, tel. 0481531495, od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. SSO sporoča, da je goriški urad na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici (tel. 0481-536455) odprt po poletnem urniku od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih je urad zaprt. Poletni urnik bo v veljavi do petka, 26. avgusta. ZSKD obvešča, da bodo uradi v poletnem obdobju in sicer do petka, 9. septembra, odprti od 9. do 13. ure. H Prireditve POLETNE PRIREDITVE V PALAČI CO-RONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici: v petek, 12. avgusta, ob 20. uri koncert kvarteta Riccardo Chiarion. »MONFALCONE ESTATE« (POLETJE V TRŽIČU): v ponedeljek, 8. avgusta, ob 21. uri na Trgu Falcone e Borsellino v Tržiču film »Hereafter« (ob slabem vremenu bo projekcija dan kasneje). Informacije po tel. 0481-494358/351/353 in na spletni strani www.comune.monfalcone.go.it. »KNJIŽNICA POD KROŠNJAMI« v Novi Gorici: kanalska izvedba bo potekala do danes, 7. avgusta pred osnovno šolo, goriška pa od 30. avgusta do 3. septembra pod magnolijami v parku knjižnice Damirja Feigla. FILMSKI VEČERI »NERO DI DONNA« V MORARU na turistični kmetiji Al Diaul nasproti cerkve: v četrtek, 11. avgusta, ob 21. uri film »Femmina folle« Johna Stahla; v četrtek, 18. avgusta, ob 21. uri »I diabolici« Henrija-Georgesa Clouzota; v četrtek 25. avgusta, ob 21. uri »Vertigine« Otta Premingerja; v četrtek 1. septembra, ob 21. uri »Changeling« Clinta Eastwooda; vstop prost. Mali oglasi PRODAM HONDA HORNET 900 črne barve, v zelo dobrem stanju, vedno servisirana, 36.000 km turistično prevoženih, cena 4.000 evrov, možnost dogovora; tel.349-7066663. PRODAM UČBENIKE za 3., 4. in 5. razred družboslovnega liceja Simona Gregorčiča v Gorici; tel. 348-3482035. PRODAM po 1,50 evra liter, domače belo in rdeče vino v Štandrežu; tel. 348-5856977. Prispevki Ob obletnici smrti, v spomin na pokojnega Oskarja Vižintina darujeta žena Vilma in sin Miran 100 evrov za KD Sovodnje. Namesto cvetja na grob Ladkota Za-vadlava daruje družina Rudi Budal 50 evrov za vzdrževanje spomenika NOB v Štandrežu. Pogrebi JUTRI V GORICI: 10.00, Gallizia Romano v cerkvi Sv. Justa; sledila bo upe-pelitev. JUTRI V GRADIŠČU: 11.35, Giuseppe Visintini v stolnici Sv. Petra in Pavla in na pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 12.00, Mario Antonio Sturli (ob 11.50 iz tržiške splošne bolnišnice) v cerkev Sv. Petra in Pavla in na pokopališče v Štarancanu; 9.30, Maria Anna Payne vd. Payne blagoslov v kapeli tržiške bolnišnice; sledila bo upepelitev; 12.00, Giordano Vidussi iz tržiške splošne bolnišnice v cerkev Sv. Odrešenika; sledila bo upepelitev. H Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. Brigata Re, na državni cesti 56 AGIP- Ul. Trieste 179 SHELL- Ul. Aquileia 20 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN SAN MARCO PETROLI- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351 RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN SAN MARCO PETROLI- Ul. Man- zoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS API- Ul. del Castelliere 50 20 Nedelja, 7. avgusta 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.25 Tv Kocka: Risanka »Riba vas gleda« - Morski Mp3 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 38. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov - Pesmi narave, glasovi srca, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Glasb.: Da Da Da in musica 6.30 Aktualno: Unomattina Estate Weekend, vmes Dnevnik 10.00 Aktualno: Linea verde or-izzonti estate 10.30 Aktualno: A Sua im-magine, vmes prenos sv. maše in Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde Estate 13.30 Dnevnik 14.00 Show: Lasciami cantare! 16.30 Dnevnik 16.35 Film: 2 papa, nemi-ci amici (kom., Nem., '09, r. F.M. Price, i. F. Wepper, F.F. Smith) 18.00 Nan.: Il com-missario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Aktualno: Da Da Da 21.30 Nan.: Ho spo-sato uno sbirro 2 23.45 Dnevnik - kratke vesti 23.50 Aktualno: Speciale Tg1 0.55 Nočni dnevnik 1.20 Aktualno:Applausi V^ Rai Due Rai Tre Rete 4 6.55 Dnevnik 8.20 Dok.: Deserti - Il trion-fo della voglia di vivere 9.20 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. maša 11.00 13.20 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik 12.00 Aktualno: Melaverde 13.50 Dok. Donnav-ventura 6.00 Nan.: Affari di pancia 6.20 Nan.: The Class 6.40 Nan.: 8 semplici regole 7.00 Risanke 8.55 Nan.: Rebelde Way 9.25 Dok.: Serious Season Jungle 10.00 Film: Wendy Wu - Guerriera alle prime armi (pust., ZDA, '05, r. J. Laing, i. B. Song, S. Koya-mada) 11.30 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik, Tg2 Motori in vremenska napoved 13.45 Film: McBride - Delitto passionale (det., ZDA, '06, r.-i. J. Larro-quette, i. M. DuBois) 15.15 Film: La valle delle rose selvatiche - Cuori spezzati (rom., Nem., '08, r. M. Keusch) 16.45 Nan.: Sea Patrol 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Film: L'amore apre le ali (western, ZDA, '09, r. L.D. Phillips, i. J. Bridges, S. Jones) 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.50 Nan.: Numb3rs 22.40 Nan.: Brothers & Sisters 23.25 Šport: La domenica sportiva estate 0.45 Nočni dnevnik 1.05 Aktualno: Protestantesimo 14.05 Film: Brancaleone alle crociate (kom., It., '70, r. Mario Monicelli, i. V. Gassman, S. Sandrelli) 16.35 Film: Sogni mostruosamente proibiti (kom., It., '82, r. N. Parenti, i. P. Villaggio) 18.55 Dnevnik 19.35 Nan.: Il commissario Cordier 21.30 Nan.: Il giudice e il commissario 23.30 Film: L'eta dell'innocenza (dram., ZDA, '93, r. M. Scorsese, i. D.D. Lewis, M. Pfeiffer) 2.00 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 9.05 Nan.: Zoo Doctor 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik 13.40 Nan.: Il mammo 14.10 Nan.: Le stagioni del cuore 15.50 Film: La clinica tra i monti - Il ritorno del dottor Daniel (dram., Avstrija/Nem., '06, r. U. Witte, i. E. Sander, A. Dobra) 18.00 Film: Inga Lindstrom - Un weekend a Soderhom (dram., Nem., '07, r. M. Steinke, i. J. Sosniok, J. Flieger) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 2.30 Variete: Bikini 21.10 Show: Lo show dei record 0.00 Film: Acqua e sapone (kom., It., '83, r.-i. C. Verdone, i. N. Hovey) 2.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 Fuori orario - Cose (mai) viste 7.00 Nan.: La grande vallata 7.50 Film: A caval-lo di un pony selvaggio (pust., Avstralija, '76, r. D. Chaffey) 9.20 Film: Due bianchi nell'Africa nera (kom., It., '70, r. B. Corbucci, i. C. Ingrassia, F. Franchi) 10.55 Variete: Sandogat 11.10 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.10 Aktualno: Tgr Agenda del mondo 12.25 Aktualno: TeleCamere 12.55 Opera: Prima della Prima 13.25 Aktualno: Passepartout 13.55 Aktualno: Appunta-mento al cinema 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved, sledi Dnevnik 14.30 Film: Non son degno di te (kom., It., '65, r. E.M. Fizzarotti, i. G. Morandi, L. Efrikian) 16.25 Film: The Stupids (kom., ZDA, '96, r. J. Landis, i. T. Arnold, J. Lundy) 17.55 Aktualno: Tgr Giostra della Quintana 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.20 Aktualno: Pronto Elisir 21.00 Dok.: Kilimangiaro 23.05 Dnevnik in deželni dnevnik 7.00 Nan.: Baywatch 7.55 Risanke 11.00 Nan.: Aaron Stone 11.50 Nan.: Sonny tra le stelle 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Risanka: Detective Conan 13.30 Risanka: Simpsonovi 14.20 Film: Tremors (fant., ZDA, '90, r. R. Underwood, i. K. Bacon, F. Ward) 16.10 Nan.: Robin Hood 18.10 Nan.: Mr. Bean 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Risanka: Bugs Bunny 19.05 Nan.: Tutto in famiglia 19.40 Film: Scuola di polizia 4 - Cittadini in guardia (kom., ZDA, '87, r. J. Drake, i. S. Guttenberg, B. Smith) 21.20 Film: The Hitcher (triler, ZDA, '07, r. D. Meyers, i. S. Bean, S. Bush) 23.00 Nan.: Royal Pains 23.50 Nan.: Miami Medical 0.40 Film: The anniversary party (kom., ZDA, '01, r. A. Cumming, i. J.J. Leigh) ^ Tele 4 Magazine 11.30 Aktualno: Super Sea 12.40 Variete: Idea in tavola 12.50 Aktualno: Dai nostri archivi 13.00 Dok.: Agrisapori 13.30 Variete: Camper Magazine 14.00 Glasb.: SMS - Solo Musica e Spettacolo 15.00 Film: Sherlock Holmes 16.00 Dok.: Piccola grande Italia 16.30 Variete: Doppio click 16.45 Aktualno: Tractor Pulling 17.00 Variete: Cosi' casa 17.30 Risanke 19.30 Dnevnik 19.50 Aktualno: L'aromista 20.00 Pagine e fotogrammi - Estate 2011 20.30 23.00 Aktualno: Vacanze sportive 20.50 Glasb.: Mille voci 23.35 Aktualno: Gli incontri al caffe' de la Versilliana 1.00 Koncert: Voci dal Ghetto La 7 Koper 23.20 Film: Red Road (dram., V.B., '06, r. A. Arnold, i. K. Dickie, A. Armour) 7.30 Variete: L'eta non conta (pon.) 8.00 Atualno: Lezioni di pittura 8.30 Aktualno: Hard Trek 9.00 Tethys - Le radici di una terra 9.30 Nan.: Amanti 11.00 Aktualno: FMI pop Pop TV 8.50 Jagodka (ris.) 9.15 Bakuganski bojevniki (ris.) 9.40 Maščevalci (ris.) 10.05 Živalski fenomeni (dok. serija) 10.25 Tom in Jerry (ris.) 10.45 Prenova z Debbie Travis (dok. serija) 11.40 Kuharski mojster (dok. serija) 12.35 Zvezdniška preobrazba (res. šov) 13.30 Designerska devetka (dok. serija) 14.25 Film: Srečni kraj mladosti (rom. melodrama, ZDA. '02) 16.05 Mamini fantje (dok. serija) 17.05 Film: Počitnice na soncu (kom., ZDA, '01) 18.45 Ljubezen skozi želodec (hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Ptičja kletka (kom., ZDA, '96) 22.10 Film: Betty (rom. kom., ZDA/Nem., '00) 0.10 Pogumna čarodejka (horor serija) LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 7.50 Film: Il sergente di legno (kom., ZDA, '51, r. H. Walker, i. J. Lewis, D. Martin) 10.00 Dok.: La7 Doc 10.40 Nan.: L'ispettore Tibbs 11.40 Nan.: Ultime dal cielo 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Major League - La rivincita (kom., ZDA, '94, r. D.S. Ward, i. D. Keith, C. Sheen) 16.00 Nan.: Cuore d'Africa 18.05 Film: Il Kentuckiano - Il va-gabondo delle frontiere (western, ZDA, '55, r.-i. B. Lancaster, i. J. Carradine) 20.00 Dnevnik 20.30 Resničnostni show: Chef per un giorno 21.30 Dok.: Missione natura 23.50 Dnevnik 0.05 Film: Copacabana Palace (kom., It., '63, r. Steno) |r Slovenija 1 6.20 22.50 Poletna scena (pon.) 7.00 Risanke 9.55 Prenos sv. maše 11.00 Izvir(n)i 11.25 Ozare (pon.) 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.15 Koncert iz naših krajev, 2. del (pon.) 14.25 Slovenski magazin 14.50 Dok. odd.: Smaragdna reka (pon.) 15.40 Film: Nenavadna dogodivščina (pon.) 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Dok. serija: Poti z Vzhoda 18.10 Prvi in drugi 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Film: Dvojnik 21.25 Družinske zgodbe 22.20 Poročila, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.20 Nan.: Usodna noč (pon.) 0.55 Dnevnik (pon.) (t Slovenija 2 10.15 Skozi čas 10.35 31. srečanje tambu-raških in mandolinskih skupin 10.05 Velikani našega časa (pon.) 11.40 Dok. film: Milijoni skriti v kamnih (pon.) 12.30 Dok. odd.: Sadovnjaki 13.00 Dok. odd.: Sadovi narave (pon.) 13.30 Dok. odd.: Izginjanje čebel 14.25 Posnetek koncerta: Marko Hat-lak in skupina Funtango 15.45 Tedenski izbor kronike 17.35 Najlepše Avsenikove melodije 19.15 Slovenci po svetu (pon.) 19.50 Žrebanje lota 20.00 Dok. odd.: Zemlja v krčih 20.50 Košarka reprezentanca: Slovenija - Črna Gora, prijateljska tekma, prenos iz Ljubljane 22.45 Šport 23.10 Nad.: Ljubice 0.05 Bilo je... 1.00 Kratki igr. film: Nebo nad blokom (T Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.20 Kronika 7.30 Tedenski pregled 9.40 21.30 Žarišče 10.20 Aktualno 11.40 Iz svetovnih agencij 12.30 22.20 Satirično oko 13.30 Poročila Tvsl 14.40 Tednik 15.30 Posebna ponudba 16.40 Na Tretjem 17.30 Poročila Tvs1 19.00 Tv Dnevnik Tvs1 20.00 Slovenija in Evropa 20.30 Kronika Kanal A 8.10 Srednja šola: Zaupno (dok. serija) 9.00 Hannah Montana (mlad. serija) 9.25 Družina za umret (hum. serija) 9.5018.05 Dokler naju smrt ne loči (hum. serija) 10.15 Starševske norčije (hum. serija) 10.40 Nora Pazi, kamera! (skrita kamera) 11.10 Film: Bud Spencer - Gospodar sonca (akc. kom., ZDA/It., '93) 12.40 Živine (dramska serija) 13.30 Faktor strahu UK (dramska serija) 14.30 Čarovnije Crissa Angela (dok., ZDA, '05) 15.00 Film: Skoraj popularni (drama, ZDA, '00) 17.15 Slavna oseba sem, spravite me od tu! (dok. serija) 18.35 Pazi, kamera! (skrita kamera) 19.05 ŠKL, Športni magazin 20.00 Film: Maščevanje (akc., ZDA, '99) 21.50 Film: Nedokazana krivda (krim. drama, ZDA, '90) 0.10 Šerifova pravica (akc. serija) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.10 Euronews 14.30 Arhivski posnetki športnih prenosov 16.30 Photodays - Rovinj 201116.50 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 17.20 Srečanje z... 18.00 Ljudje in zemlja 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Biker explorer 19.55 Vesolje je... 20.20 Istra in... 20.55 21.55 Koroška: Slovenija - Črna gora 21.45 Vsedanes - Tv dnevnik 22.50 Back stage live 23.10 Slovenski magazin 23.40 Koncert: MePZ, Symfonisch Ensemble Ekeren 0.30 Vsedanes - Tv dnevnik 0.45 Čezmejna Tv - TDD 8.00 Prof. Baltazar (ris.) 8.15 Medved Rupert (ris.) 8.25 Florjan, gasilski avto (ris.) 8.40 Mojster Miha - Projekt gradimo (ris.) radio trst a 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Polke in valčki iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Ivan Sivec - Vlomilci delajo poleti, 7. del; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Istrska srečanja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Za smeh in dobro voljo; 15.00 Z naših prireditev: Primorska poje; 17.00 Kratka poročila; 17.05 Medijska spletanja; 18.15 Zvoki šestih strun; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 7.25 Odprtje in napoved programa RK; 7.45 Kmetijski nasvet; 8.00 Noč in dan; 8.30 Jutranjik; 9.00, 19.45 Kronika; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Svet v mojih očeh; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Gremo plesat; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 15.30 DIO; 16.15-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 17.30 Vremenske in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih s Tuliom Furlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Easy come, easy go.... radio koper (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.00-12.00 Buona domenica; 8.05 Horoskop; 8.15 Kratke vesti; 8.20, 14.40 Pesem tedna; 8.30 Šport: Claxon; 9.00-9.30 Oggi musica; 9.40 Il giardino di Euterpe; 10.33 Glasbena lestvica; 11.25-12.28 Suonala ancora, Sam; 13.00-14.00 Tempo scuola/La rosa dei venti; 15.00-16.00 Distretto 565 on Guitar Radio show; 16.00-18.00 Pic-nic Elettronique; 18.00-19.00 Album Charts; 19.00 La via della plata; 20.00-21.55 E...sta-te freschi; 21.55 Siglasingle; 22.00-23.57 Radio disco; 0.00 Prenos RSI. slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. slovenija 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, vmes: 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Popoldanski spored; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Nove operne plošče; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Nad stvarmi se boste zelo hitro navdušili, včasih boste nedisciplinirani ter preveč neučakani. V družbi prijateljev se boste odlično počutili, radi boste izstopali. Denar: počasi se daleč pride! m^l BIK 21.4.-20.5.: Delovali boste zelo racionalno, vendar to vedno ni najbolje. Včasih se je morda bolje ravnati po intuiciji. V poslu vas bo težko prepričati o nasprotnem od vašega mišljenja. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: V mislih in besedah boste na trenutke agresivni in ne boste pripravljeni odstopiti od svojega mnenja. Vedite, da se včasih lahko motite in dovolite drugim, da pojasnijo svoja prepričanja. RAK 22.6.-22.7.: V odnosih z «« domačimi boste precej bojeviti, predvsem če drugi ne bodo upoštevali vaših pravic. Zavedajte se, da morate tudi izpolnjevati vse dolžnosti, saj si le tako zaslužite pravice. y^ LEV 23.7.-23.8.: Če se v pri-(^^r hodnjih dneh odpravljate na potovanje s partnerjem, se boste tam odlično počutili in se dobro zabavali. Skupni dnevi bodo prehitro minili, zato uživajte v njih. DEVICA 24.8.-22.9.: Včasih ^^ boste zadirčni zaradi malenkosti, poskušajte se znebiti nestrpnosti. Dovolite, da vas vodi intuicija, tako se boste laže in bolj učinkovito spopadli s težavami. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: V ^ ^ prvem delu prihodnjega tedna se lahko znajdete v dvomih, ki vas bodo razjedali še nekaj časa. Sprostite se in poskušajte dvome odpraviti, saj bodo kvarili vaše razpoloženje. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Skrbi na delovnem mestu bodo počasi odplavale in vi si boste lahko končno vzeli nekaj dni zase in za svojo družino, s katero se odpravite na izlet ali potovanje. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Zdaj je primeren čas, da pridete do novih spoznanj o svojem ljubezenskem življenju. Posvetite se razmišljanju o resni zvezi ter predlagajte partnerju, naj stori enako. KOZOROG 22.12.-20.1.: V prihodnjih dneh se bo v vas naselil nemir, ki ga ne boste znali spraviti iz sebe. Ugotovite vzrok in se soočite z njim. Zelo boste prepirljivi in nestrpni do ljudi okoli sebe. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Popolnoma sprostili se boste in odmislili vse obveznosti, ki so za vami ali pred vami. Posvetite se zabavi in dobremu počutju. Oddajali boste pozitivno energijo. RIBI 20.2.-20.3.: Obeta se vam sprememba, ki vas bo presenetila. Če se boste pravilno odzvali, bo ta sprememba dobra za vas, v nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bo imela negativne posledice. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 7. avgusta 2011 21 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Videofleš: Čuki - Zakaj se me dotikaš 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aspettando Unomattina estate 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 7.00 Dnevnik, L.I.S., Parlament 10.00 Dnevnik 10.40 Nan.: Un ciclo-ne in convento 11.25 Nan.: Don Matteo 4 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Nan.: Il ma-resciallo Rocca 4 17.00 Dnevnik in vremenska napoved Tempesta di fuoco (akc., Kan./ZDA, '06, r. J. Lafia, i. S. Foley, R. Burgi) 17.05 Dok.: Geo Magazine 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Killshot (triler, ZDA, '08, r. J. Madden, i. D. Lane, M. Rourke) 22.50 Nočni in deželni dnevnik u Rete 4 7.00 Nan.: Vita da strega 7.30 Nan.: Miami Vice 8.30 Nan.: Nikita 9.55 Kviz: Parole crociate 10.20 Nan.: Piu forte ragazzi 11.20 Talk show: Benessere - Il ritratto del-la salute 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Wolff, un poliziotto a Berlino 13.00 Nan.: Distretto di polizia 3 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: GSG 9 - Squa-dra d'assalto 16.15 Nad.: Sentieri 17.15 Nan.: Heartland (n. Amber Marshall) 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Da da da 21.20 Film: Il bambino sull'acqua (dram., It., '05, r. P. Bianchini, i. G. Fiorello, V. Belvedere) 23.20 Dnevnik - kratke vesti 23.25 Aktualno: E la chiamano estate 0.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.00 Variete: Indieto tutta 7.00 Aktualno: Sorgente di vita 7.30 Risanke: Cartoon flakes 9.50 Nan.: American Dreams 10.30 Dnevnik, sledi Dossier 11.15 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 E...state con Costume 13.50 Aktualno: Zdravje 33 14.00 Nan.: Ghost Whisperer 14.50 Nan.: Army Wives 15.35 Nan.:Squa-dra speciale Colonia 16.20 Nan.: Las Vegas 17.05 Nan.: 90210 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Senza traccia 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 21.55 Nan.: Countdown 22.45 Nan.: Supernatural 23.30 Dnevnik 23.45 Aktualno: Stracult 1.20 Aktualno: Protestantesimo 1.55 Aktualno: Sorgente di vita 16.40 Film: That's amore! - Due im-probabili seduttori (kom., ZDA, '95, r. H. Deutch, i. Walter Matthau, Jack Lemmon) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Renegade 21.10 Nan.: I delitti del cuoco 23.10 Film: Il dottor T e le donne (kom., ZDA, '00, r. R. Altman, i. R. Gere, H. Hunt) 1.30 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.50 Film: Il tesoro dei Tem-plari II - Il ritorno del passato (pust., Dan., '07, r. G. Campeotto, i. J.G. Wester) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Film: Il sogno di Helen (dram., ZDA, '05, r. G.S. Brown, i. J.E. Jones) 16.45 Film: Amore al cioccolato (dram., Nem., '05, r. M. Kopp, i. C. Neubauer) 18.50 Kviz: La stan-gata (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 1.00 Show: Pape-rissima Sprint 21.20 Film: Zodiac (triler, ZDA, '07, r. D. Fincher, i. J. Gillenhaal) 0.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Dok.: Speciale Cinema in Tv - Cinema d'oggi 9.15 Film: Tempo di villeggia-tura (kom., It., '56, r. A. Racioppi, i. V. DeSica, G. Ralli) 11.10 Dnevnik - kratke vesti 11.15 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.15 Dok.: Che sara sara 13.00 Aktualno: Condominio Terra 13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik 14.45 Dok.: Figu - album di persone notevoli 14.55 Dnevnik L.I.S. 15.00 Nan.: The Lost World 15.40 Film: NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (6. avgusta 2011) Vodoravno: Spetič, Vake, totalizator, elita, izem, pola, Lenin, I. V., R. R., Ale-si, Nil, os, ijar, Ban Ki - moon, R. V., RCA, nart, Lia, brazda, rekrut, Ian, Ronaldo, RAI, Aosta, omara, L. T., SOS, B. T., dan, Kubala, Marisa, Ana Karenina, tanin, rosa, anketa, Atari; na sliki: Ban Ki - moon. Mala križanka, vodoravno: 1. Mata, 5. Nanos, 6. Erato, 7. strel, 8. Li, 9. M. A., 10. Ana, 12. Delos, 15. edikt, 16. keber, 17. Nina. 6.40 Nan.: Baywatch 8.20 Risanke 10.25 Nan.: Nini 11.25 Nan.: Una mamma per amica 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Detective Conan 14.10 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: How I met your mother 15.30 Nan.: Gossip Girl 16.20 Nan.: The O.C. - Orange County 17.10 Nan.: Hannah Montana 18.05 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 20.20 Nan.: Standoff 21.10 Resničnostni show: Wild - Oltrena-tura (v. F. Cicogna) 0.15 Nan.: Trauma 2.05 Variete: Poker1mania ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 Aktualno: Domani si vedra 8.00 Šport: Super sea 8.30 Dnevnik 9.30 Nan.: Amanti 10.30 Nan.: Police Rescue 12.10 Variete: Camper magazine 12.55 Aktualno: Incontri ravvicinati 13.15 Aktualno: L'aromista 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: I magnifici 8 14.35 Aktualno: Tractor Pulling 14.50 Variete: Doppio click 15.05 Dok.: Piccola grande Italia 15.35 Dok.: Italia magica 16.05 Aktualno: Lezioni di pit-tura 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Vacanze sportive 19.30 Dnevnik 20.05 Aktualno: Dai nostri archivi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: The F.B.I. 22.40 Variete: Pagine e fotogrammi 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Talk show: Gli in-contri al caffe de la Versiliana 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 7.45 20.30 Aktualno: In Onda Estate 8.30 Nan.: Dio vede e provvede 10.25 Aktualno: Le vite de-gli altri 11.25 Nan.: MacGyver 12.30 Nan.: Diane, uno sbirro in famiglia 13.30 Dnevnik 13.55 Nan.: Everest 16.05 Dok.: La7 Doc 17.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 19.00 Kviz: Cuochi e fiamme 20.00 Dnevnik 21.10 Dok.: Dottori - In prima linea 23.35 Dnevnik 23.45 Variete: Alballoscuro 0.50 Dok.: La vita segreta delle donne 1.50 Nan.: N.Y.P.D. (t Slovenija 1 7.00 22.50 Poletna scena 7.30 Utrip (pon.) 7.40 Zrcalo tedna (pon.) 8.00 Lutk. nan.: Telebajski 8.20 Otr. serija: Mulčki (pon.) 8.50 Lutk. predstava 9.15 Tomažev svet 9.20 Risanka: Prihaja Nodi (pon.) 9.30 Risanka: Fifi in cvetličniki (pon.) 9.45 Poučna nan.: Ali me poznaš (pon.) 9.50 Kratki dok. film: Mravljinci 10.05 Nad.: Modro poletje (pon.) 10.35 Nan.: Šola Einstein (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.15 Polnočni klub (pon.) 14.30 Dok. film: Resnice in neresnice o vita 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Smrkci (pon.) 16.10 Lutk. nan.: Notkoti 16.30 Otr. odd.: Ajkec pri restavratorjih 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Poljudnozn. serija: Prvaki 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Dosje (pon.) 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.20 Mahler v Ljubljani - slovenski komorni zbor 0.15 Dnevnik (pon.) 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.20 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 1.15 Zabavni infokanal 16.00 Slovenski utrinki (pon.) 16.35 Posebna ponudba (pon.) 17.00 Hum. nad.: Starši v manjšini 17.35 Slovenski magazin (pon.) 18.05 Prvi in drugi (pon.) 18.25 Mlad. odd.: ImproTv 19.00 Večerni gost (pon.) 20.00 Film: Dediščina Evrope (pon.) 20.50 Košarka reprezentanca: Slovenija -Hrvaška, prijateljska tekma, prenos iz Ljubljane 22.50 Operne arije 23.05 Špic-Cvak! Katalena, Edward Clug, Valentina Turcu in mariborski baletni plesalci 0.25 Knjiga mene briga (pon.) 0.45 Pisave (pon.) (t Slovenija 3 6.00 9.00 Sporočamo 6.40 12.05 Tedenski izbor kronike 7.05 Iz svetovnih agencij 7.40 13.15 Utrip 9.40 21.30 Žarišče 11.10 Slovenija in Evropa 14.00 Poročila Tvs115.45 Satirično oko 17.25 Slovenska kronika 17.50 21.45 Kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs1 - z znakovnim jezikom 22.00 Tednik 23.00 Odmevi (pon.) Koper pop pop TV poved 19.00 24UR, Novice 20.00 Lepo je biti sosed (hum. serija) 20.40 Film: Dekliška zaobljuba (rom. kom., ZDA/Kan., '10) 22.20 24UR zvečer, Novice 22.45 Razočarane gospodinje (dram. serija) 23.40 Kosti (krim. serija) 0.35 Enajsta ura (dram. serija) 1.30 24UR, ponovitev, Novice 2.30 Nočna panorama (reklame) A Kanal A 8.25 10.35 Obalna straža (akc. serija) 9.15 Zgodbe Toma in Jerryja (ris.) 9.40 Racman Dodgers (ris.) 10.05 Fantastični Spider-Man (ris.) 11.3016.15 Teksaški mož postave (akc. serija) 12.20 15.15 Hum. serija: Fra-sier 12.45 TV prodaja, Reklame 13.15 Film: Betty Nurse (krim. kom., ZDA/Nem., '00) 15.45 Moja super sestra (hum. serija) 17.05 19.10 Na kraju zločina CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.45 Avto, info, promet 20.00 Film: Nedosegljivi zakon (krim. drama, ZDA/Hong Kong, '88) 21.50 Film: Rt strahu (triler, ZDA, '91) 0.15 Film: Jaz sem pa Earl (hum. serija, ZDA, '08) 0.45 Film: Svet iger (dok. drama, ZDA, '06) 2.20 Love TV (erotika) 4.20 Nočna ptica (erotika) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - TDD 14.20 Euronews 14.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 15.00 MePZ, Sym-fonisch Ensemble Ekeren 15.50 Dok. odd.: Zgodovina ZDA 16.20 Vesolje je 16.50 Istra in 17.20 Istrska potovanja 18.00 Migaj raje z nami 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Kuharski recepti 19.45 Kino premiere 20.00 Nautilus 20.30 Artevisione - magazin 21.00 Dokumentarec 21.30 Sredozemlje 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Kino premiere 22.30 Primorska kronika 22.45 Dok. odd.: Sonja 23.30 Vremenska napoved 23.35 Čezmejna Tv - TDD 7.05 Radovedni George (ris.) 7.20 Poštar Peter (ris.) 7.35 Jaka na luni (ris.) 7.50 Jekleni Max (akc. serija) 8.15 14.50 Nebrušeni dragulj (dramska serija) 9.1010.15, 11.35 Tv prodaja, reklame 9.25 16.45, 17.10 Grenko slovo (dramska serija) 10.4517.50 Ko se zaljubim (dramska serija) 12.05 15.45 Tereza (dramska serija) 13.00 24 UR ob enih, Novice 13.30 Najboljši domači videoposnetki (hum. serija) 13.55 Oprah show (družbene teme) 17.00 24 UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti, Hrana in pijača 18.55 24UR vreme, Vremenska na- radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Prva izmena - V studiu Marko San-cin in Romeo Grebenšek; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.30 Goriška obmejnost in čezmej-nost; 12.15 Pot srca (psihol. Alenka Rebula); 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; Odprta knjiga: Ivan Aleksandrovič Gončarov - Oblo-mov, 13. nad.; 18.00 Mladi izvajalci; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 10.00 Nagradni glasbeni vrtiljak; 12.30 Opoldnevnik; 13.35 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Poletni utrip kulture; 19.00 Dnevnik; 20.30 Sotočja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Radio Kažin. radio koper (italijanski program) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro); 7.00 Jutranji dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in športne vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accadde oggi; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.45, 13.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33-12.28, La radio fuori; 11.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.33 Fe-giz files; 14.00, 22.00 Summer beach; 14.35, 22.30 Reggae in pillole; 15.00 La radio a scuola; 15.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 16.00-18.00 E... state freschi; 18.00 In orbita summer edition; 19.00 La via della Plata - Il pellegri-no parla italiano (od 13.6. dalje); 20.000.00 Večer z RC; 20.00 London calling; 21.00 Glasba danes; 21.30 Proza; 23.00 Glasbena lestvica; 0.00 RSI. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.35 Žurnal; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.10 Večer; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.00-12.00 Ime tedna; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Evrotip; 16.50 »Retro«; 18.00 Povzetek imena tedna; 18.05 Hip hop/R'N'B'; 18.30 Poletni knjižni namig; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Top albumov; 21.00 Vzhodno od ro-cka - Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. slovenija 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS v Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 2 Nedelja, 7. avgusta 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu naš pogovor - Emanuel Fernando Scheffer Rego, najboljši odbojkar na mivki na svetu Sem kot starodavni bojevnik, ki želi zmagati Emanuel Fernando Scheffer Rego (foto www.fivb.org) se le redko predstavlja s polnim imenom. Najboljši svetovni odbojkar na mivki je za vse, ki so slišali zanj, preprosto le Emanuel. Osemintridesetletni Brazilec je v dvajsetletni karieri zamenjal nekaj soigralcev, na najvišji ravni igra že s petim, 13 let mlajšim rojakom Alisonom Ceruttijem, s katerim prav tako želi ostati v svetovnem vrhu. Poudarja, da je najpomembnejša stvar med tekmami dobra igra v obrambi, s katero največ pomaga soigralcu, kije visok203 cm in izvrstno blokira udarce nasprotnikov. Olimpijski zmagovalec in trikratni svetovni prvak z največ zmagami na turnirjih svetovne serije je še vedno v svetovnem vrhu, ker je ves čas osredotočen na to, da želi biti najboljši. »Odbojka na mivki mi pomeni vse, ker se med igranjem učim biti boljši človek na igrišču in zunaj njega. Mislim, da nihče ne ljubi tega športa bolj kot jaz,« je prepričan športnik iz Curitibe. Pravi, da je bolj hvaležen staršem, ki so mu vlili zaupanje in samozavest, da je lahko izjemen človek. Največji trenutek v karieri je doživel 25. avgusta 2004, ko je v Atenah postal olimpijski zmagovalec, za kar si je prizadeval skoraj 12 let. Takrat so se mu uresničile sanje, vendar trdo dela na tem, da se mu v Londonu 2012 znova uresničijo. V odbojki na mivki se spreminja vse, le vi ste ves čas navzoči. Večinoma ste bili na vrhu tako kot tudi v tej sezoni. Kako vam uspeva ostati pomagati s svojimi izkušnjami v najtežjih trenutkih, še posebej proti koncu tekem, medtem ko mi on daje moč in energijo na začetku tekem. Mislim, da tako pridejo moje izkušnje in njegova energija v ravnovesje. Je njegova želja po olimpijskem naslovu tako NOVE FINANČNE SPODBUDE ZA FOTOVOLTAIČNE NAPRAVE! Zaprosite nas za brezplačni pogovor. Pošljite SMS ali pokličite na telefonsko številko +39 393 9171280 Energy Group Italia - Ulica G.Galilei, 3/2 - Mogliano Veneto (TV) Tel. +39 041 5412349 ■ Fax +39 041 5905430 __ www.energygroupitalia.it - info@energygroupitalia.it L 800 139 429 v dobri pripravljenosti že dvajset let? To mi uspeva zato, ker vsako leto skušam igrati vse bolje in drugače, ker preprosto nikoli nisem zadovoljen s svojo igro. Vsakič si želim igrati še bolje v obrambi, močneje zadeti žogo in biti čim bolje pripravljen, da držim korak z novo generacijo igralcev. Kaj ste letos spremenili v svoji igri z Alisonom? Z Alisonom sva ushurila novo ekipo, močnejšo in tršo. Skušava veliko blokirati, ker je zelo velik fant. Skušam ubraniti čim več težkih žog da je potem njemu lažje pri mreži. Odbojka na mivki se je v zadnjih letih spremenila. Hitrejša je in udarci so vse močnejši, zato se morava izboljšati. Videti ste kot poleti 1997, ko sem vas videla prvič: visoki ste 190 cm in še vedno tehtate le 80 kg. Pri 38 letih je najbrž veliko težje trenirati kot prej? Razlika je velika, vendar zdaj bolje poznam svoje telo, ki mi kaže, kdajpotre-buje počitek in kdaj moram okrepiti trening. To znanje je pomembno za vsakega športnika. Če ve čim več o svojem telesu, lahko napreduje. Moje telo se odziva na vse, s čimer ga obremenim. Vsa ta leta sem imel tudi veliko srečo, da nisem bil poškodovan. Letos ste zmagali na petih turnirjih od desetih. Kaj je vaša najmočnejša odlika v tej sezoni? Najina glavna odlika je moč ekipnega dela. Trenirava trdo, ker imava velik cilj. Želiva si nastopiti na olimpijskih igrah, vendar veva, da bodo že brazilske kvalifikacije zelo težke. Imamo pet zelo močnih dvojic, ki se borijo za dve mesti. Najina vizija je leto 2012, zato že letos delava tako trdo. Želiva si, da bi bila letos čim boljša, da se lahko prihodnje leto povsem sprostiva in se pripraviva na olimpijske igre. Kaj morate doseči, da se sploh uvrstite na olimpijske igre? Najin cilj je bil, da igrava čim bolje na turnirjih za grand slam. Tukaj v Celovcu je letošnji zadnji grand slam in se bova povsem osredotočila na igro, da zbere-va maksimalno število točk, ki jih potrebujeva za nastop v Londonu. Med drugim ste zmagali tudi na svetovnem prvenstvu v Rimu. Kaj vam pomeni tretji svetovni naslov? Zelo veliko. Prvi svetovni naslov sem osvojil davnega leta 1999 in drugega leta 2003, torej pred osmimi leti. V Rimu sem postavil nov mejnik. To je v naši panogi resnično velik dosežek V našem športu je namreč zelo pomembna moč, ki jo ponavadi imajo mlajši igralci. V Rimu so mepre-vevali zelo dobri občutki, ker sem se znova znašel na svetovnem vrhu. Kako je igrati z veliko mlajšim soigralcem, kot je Alison Cerutti? Ni lahko igrati z njim. Osebnostno se povsem razlikujeva, povrhu pa naju loči tudi veliko let. Star sem 38 let, on pa jih bo decembra dopolnil šele 25. Razlika je res velika, vendar ga skušam razumeti in mu velika kot vaša? Da. Mislim, da si zelo močno želi priti na Olimp. Trdo trenira v telovadnici in na mivki. V sebi ima dovolj širine, da se na vsakem tekmovanju bori za nov naslov. Vaše sanje so se uresničile na olimpijskih igrah leta 2004 v Atenah. Imate poseben načrt, kako se lahko povzpnete na olimpijski vrh tudi v Londonu 2012? Da. To je zame velik izziv. To bodo moje pete olimpijske igre. V moji starosti ni lahko igrati na visoki ravni v najpomembnejšem trenutku. Vendar bom poskusil dokazati, da starost ni meja za nikogar. Ker imam odbojko na mivki zelo rad in sem zanjo pripravljen spremeniti vse v življenju, imam vse možnosti, da se vpišem v zgodovino. Celovec je eno vaših najljubših prizorišč, na katerih igrate na turnirjih svetovne serije. Tukaj ste igrali s petimi različnimi partnerji in šestkrat zmagali. Kaj je tukaj tako posebnega? Že leta 1997 sem tukaj začutil vse prostovoljce in ozračje, ki je bilo okrog odbojke na mivki. Štirinajst letpozneje še vedno čuti enako zagnanost vseh. Tukaj me šport povsem prevzame in čutim, da lahko igram vse bolje. To prizorišče mi daje moč, da sem vse boljši. Čutim, da mi vsi privoščijo uspeh - na igrišču in zunaj njega. Zdi se mi, da vsakič, ko stopite na igrišče, želite le zmagati in nič drugega vas ne zanima. Vse v življenju počnete s takšno zagnanostjo? Da. Sem kot starodavni bojevnik, ki želi zmagati v vsem in včasih tudi izgubi, da se znova kaj nauči. Po mojem je poraz dober za to, da postaneš še boljši. Svojepo-raze izkoriščam za to, da se znova prebi-jem na vrh. Še vedno čutim v sebi, da hočem biti na vrhu na vsaki tekmi, pri vsaki odigrani točki in nizu. Dajete vtis, da slavo vrhunskega športnika jemljete zelo sproščeno. Kako vam to uspeva ob velikem drenu okrog vas? Tako sem se odločil že na začetku športne poti. Takrat sem si dejal, da če bom uspešen, bom se bom ogovarjal z vsemi novinarji, ljudmi in otroki ter delil avtogra-me, ker je to del mene. Če že vse naredim igrišču, potem še toliko lažje ustrežem ljudem ob igrišču. Ponosen sem na ljudi, ki navijajo zame, zakaj jih potem ne bi mogel razveseliti z nekaj prijaznimi besedami ali podpisom. Vaš sin Mateus bo 10. avgusta dopolnil 14 let in se že vsa leta kaže kot obetaven športnik. Da. Nekaj let se je ukvarjal z rokometom in dvoranskim nogometom, zdaj pa je končno začel igrati odbojko na mivki in že postajam njegov občudovalec. Pred desetimi meseci se mi je rodil drugi sin Lukas, kar je nov mejnik v mojem življenju. Najina ljubezen z Leilo (op. a., Barros, z brazilsko reprezentanco 2. na SP leta 1994 in 3. na OI v letih 1996 in 2000 v dvoranski odbojki) traja že devet let. Po šestih letih spoznavanja sva se pred tremi leti končno poročila. Jasna Milinkovič / ŠPORT Nedelja, l. avgusta 2011 23 nogomet - V pekinškem Ptičjem gnezdu Milanu prvi letošnji derbi in šesti superpokal Gole dosegli Sneijder za Inter, Ibrahimovič in Boateng za Milan košarka V Stožicah danes še Slovenija LJUBLJANA - Danes bo slovenska košarkarska reprezentanca v okviru pokala Adecco igrala proti Črni Gori v ljubljanskih Stožicah. Pripravljalna tekma pred EP se bo začela ob 21.00, predvajali pa jo bodo tudi po Slo 2 in Eurosport 2. Turnir, na katerem nastopajo reprezentance držav bivše Jugoslavije, se je začel včeraj s prvima dvema tekmama, nadaljeval se bo danes in jutri, v torek pa bodo še finalne tekme (finale ob 21.00). Včerajšnja izida: Makedonija - BiH 50:55; Hrvaška - Črna Gora 85:71. Italijanska reprezentanca pa je na pripravljalnem turnirju na Cipru včeraj premagala Rusijo z 71:67. Najboljša strelca »azzur-rov« sta bila Bargnani (23 točk) in Mancinelli (20 točk). Igralec NBA Gallinari je bil zaradi poškodbe še vedno odsoten. UNION OLIMPIJA - Hrvaški košarkar Damir Markota bo še eno sezono nosil dres ljubljanske Union Olimpije. Krilni center, ki je v prejšnji sezoni evrolige dosegal v povprečju po 8,5 točke in 4,5 skoka na tekmo, je sklenili novo enoletno pogodbo. »Vesel sem, da bom kariero nadaljeval v Ljubljani, kjer smo lani pisal pravo košarkarsko pravljico, ki jo bo letos težko ponoviti. Imamo težko in atraktivno evroligaško skupino, liga NLB je še močnejša kot lani,« je dejal 25-letni in 210 centimetrov visoki košarkar. JUTRI - Jutri bodo objavili koledar košarkarskega prvenstva A-lige. PO POLJSKI - 21-letni Slovak Peter Sagan je zmagovalec dirke Po Poljski. Zadnjo etapo je sicer zmagal Marcel Kittel, ki je letos zbral štiri etapne zmage, vse v šprintih, Sagan pa je bil drugi. Edini slovenski predstavnik Simon Špilak je osvojil končno 73. mesto. DIAMANTNA LIGA - Drugi dan atletske diamantne ligi v Londonu sta se izkazala šprin-terka Carmelita Jeter, ki je 100 m pretekla v času 10,93; olimpijski prvak Andrey Silnov pa je v višino skočil 2,36 m. ODBOJKA - Italijanska ženska odbojkarska reprezentanca je v svetovnem pokalu World Grand Prix po zmagi nad Dominikansko republiko (3:1) slavila še proti Argentini z enakim izidom (25:17, 23:25, 25:20, 25:18). Najboljša napadalka je bila Lucia Bosetti s 15 točkami. Danes bodo igrale še proti Poljski (ob 13.30). DP V KOPRU - Na odprtem državnem prvenstvo atletike v Kopru so zmagali glavni favoriti. Matic Osovnikar (Mass) je po ogorčenem boju osvojil 26. državni naslov. 100 m je zmagal s časom 10,30, a za pet stotink zaostal za normo za nastop na SP v Južni Koreji. Marija Šestak pa je v troskoku skočila 14,18 m in potrdila dobro formo pred SP. 1. SNL - Triglav - Maribor 0:2, Rudar - Mura 1:0, 1. Hit Gorica - CM Celje 2:0, Domžale -Luka Koper 1:1. Maribor je po zmagi sam na vrhu lestvice. Na 24. izvedbi italijanskega superpokala je Milan zmagal šestič (1988, 1992, 1993, 1994, 2004, 2011), Inter ostaja pri petih zmagah (1989, 2005, 2006, 2008, 2010) ansa PEKING - Milan je v pekinškem Ptičjem gnezdu osvojil prvo letošnjo lovoriko. V italijanskem superpokalu je Inter premagal z 2:1 in tako se veselil že šestega superpokala. Prvi polčas se je sicer končal s prevlado črno-modrih, ki so z golom (odhajajočega?) Sneijderja povedli v 22. minuti po prostem strelu. Za Nizozemca je bil ta morda zadnji zadetek pri italijanskem prvoligašu, saj ga po poročanju nekaterih medijev snubi Manchetster Cityju. Milan pa je v prvem delu srečanja deloval bolj apatično, z izjemo dveh priložnosti: prvo je imel Boateng v 39. minuti, nato pa je bil nevaren še Ibrahimovič z glavo. Po odmoru pa sta si ekipi dobesedno zamenjali vlogi. V manj kot desetih minutah so tako Allegrijevi varovanci spreobrnili rezultat: najprej je Ibrahimovič zadel z glavo po predložku Seedorfa (v 60. minuti). Devet minut kasneje pa je rezervist Alexandre Pato (v 62. minuti je zamenjal Ro-binha, Milanova igra pa je z njegovim vstopom postala hitrejša) streljal v vra-tnico, a je odbita žoga končala točno na nogi Boatenga, ki mu s petih metrov ni bilo težko še enkrat premagati Julia Cesarja. Na tekmi je naposled igral tudi Stan-kovič, čeprav je uradna stran Interja objavila, da bo odsoten zaradi poškodbe. Do konca tekme so varovanci Massimiliana Allegrija brez večjih težav zadržali vodstvo. V 94. minuti je Samuel Eto'o zatresel mrežo, a je bil v nedovoljenem položaju. Kamerunec je imel še eno priložnost nekaj minut prej, vendar je iz voleja streljal mimo vrat. Nogometni spektakel si je ogledalo 70.000 glasnih navijačev. Milan-Inter 2:1 (0:1) Strelca: Sneijder (I) v 22., Ibrahimovič (M) v 60., Boateng (M) v 69. min. MILAN (4-3-1-2): Abbiati; Abate, Nesta, Thiago Silva, Zambrotta; Gattuso (Ambrosini), Van Bommel, Seedorf; Boateng (Emanuelson); Robinho (Pato), Ibra-himovič. INTER (3-5-1-1): Julio Cesar; Ra-nocchia, Samuel, Chivu; Zanetti, Thiago Motta, Stankovic (Pazzini), Alvarez (Faraoni), Obi (Castaignos); Sneijder; Eto'o. nogomet Na klopi Triestine trener iz Izole TRST - Danes bo Triestina v prvem krogu državnega pokala igrala na domačem Roccu proti Vogheri (ob 18.00). Na klopi Trie-stine bo sedel tudi izolski trener vratarjev Blaško Blaškovič, ki je v lanski sezoni vodil vratarje mladinskih ekip najmlajših. Blaškovič ima namreč trenersko izkaznico, s katero lahko vodi klub tudi v profesionalnih ligah, medtem ko glavni trener Massimo Pavanel je še nima. Pava-nel bo na uradnem sodniškem seznamu le pomožni trener. Ostala izida: Piacenza - Pon-tedera 3:0, Spezia - Valle D'Aosta 3:0. Poletni (Kilo)metri sonja milič Letos aktivne počitnice z vnučki Trenerka namiznega tenisa pri ŠK Kras .Sonja Milic, 56 let, je še vedno tudi aktivna igralka. »Med sezono od marca do junija treniram vsak dan, ker se pripravljam na veteransko državno prvenstvo. Sicer pa enkrat tedensko treniram s skupino veteranov zvečer, štirikrat tedensko pa vodim treninge osnovnošolcev in sem tam tudi sparring partnerica. Včasih vadim tudi z dijaki (Mi-ličeva je profesorica telesne vzgoje na Zoisu, op.a.) med šolskimi urami.« Kako pa vzdržujete formo poleti? Pravkar sem preživela mesec dni na počitnicah z vnučki, tako da sem formo vzdrževala s tem, da sem tekala za njimi in jih dvigovala. Včasih sem igrala tudi tenis, zelo rada pa sem se tudi sprehodila. Kaj pa, ko niste na počitnicah? Zadnji dve leti ne vadim redno. Ko utegnem, vzdržujem formo doma tudi s tenisom, sprehodi in gimnasti-čnimi vajami. Kaj pa namizni tenis? Ne, poleti ga sploh ne igram. Rada sem na odprtem, ker sem sicer med sezono stalno v telovadnicah, zjutraj z dijaki, popoldne pa pri Krasu. Prav zato tudi pozimi zelo rada preživim nekaj dni na zimovanju. Kaj ste naročila svojim varovancem? Ker so osnovnošolci, sem jim le rekla, naj imajo čim bolj aktivne počitnice. (V.S.) balinanje - Zamejsko prvenstvo O polfinalistih v skupini A bo odločal zadnji krog Do konca rednega dela zamejskega balinarskega prvenstva manjka le še en krog, ki ga bodo odigrali v torek. Medtem ko sta polfinalista v B skupini že znana, to sta Zarja in Polet, pa je položaj v skupini A zelo izenačen, tako da bo šele zadnji krog določil, kdo se bo uvrstil v finalni del prvenstva. Položaj na lestvici je postal vse bolj zapleten, potem ko je v sredo makovcem uspelo zadati Gaji prvi prvenstveni poraz. Lahko se zgodi tudi, da se bodo kar tri ekipe zavihtele na prvo mesto lestvice.V tem primeru se upošteva količnik zmaganih in izgubljenih srečanj celega prvenstva (skupno 48). Pred zadnjim kolom je stanje naslednje: Gaja +10, Kras +4, Sokol -4 in Mak -10. V osrednjem srečanju kroga je Mak s 5:3 tesno premagal Calzija in soigralce. Prav Gajin kapetan je za svojo ekipo priboril prvi par točk. Med posamezniki je namreč s 13:8 premagal Devetaka. Tretjo točko sta prispevala Kramar (Natural) in Capitanio, ki sta remizirala srečanje v dvojicah. Za las pa je izgubila (9:10) druga dvojica v postavi Milkovich-A. Rosati ter trojka (Žagar, Sa-batti in Gabrielli), ki je žal potegnila krajši konec pri stanju 9:11. V Nabrežini pa so se kraševci po dveh zaporednih porazih dobro opomogli. S 6:2 so namreč premagali Sokol, tako da so njihove možnosti za uvrstitev med četverico najboljših ostale nespremenjene. Najprej je Skupek po odlični predstavi (imel je tudi športno srečo na svoji strani) strl odpor G. Negrinija. Srečanje se je nato odločilo v obeh dvojicah, kjer so v obeh primerih domačini visoko vodili (V. Perton in P. Negrini proti Živcu in Milko-viču celo 9:2). Tudi Bagozzi in Ceper sta bi- la pred zadnjima obratoma proti Tenceju in Doljaku na robu uspeha (9:5). V obeh primerih je gostom uspel preobrat in jim tako prinesel zlata vredni točki. Ugled domačinov so rešili Perič (Pangos), S.Pertot in Micheli, ki so tesno premagali Žužiča, Mi-liča in Kanteja. Odločilno srečanje B skupine, iz katerega naj bi izšel četrti polfinalist, pa se je zaključilo z zmagoslavjem Poleta, ki so kar z 8:0 premagali Nabrežino. Edini, ki se je kolikor toliko upiral nasprotniku je bil Cos-sutta, ki je bil za 3 točke slabši od neutrudnega Pelizona. Dober vtis so tokrat zapustili tudi Repenci, ki so se enakovredno borili favorizirani Zarji (končni rezultat je bil 3:5). Izidi predzadnjega kroga: Mak - Gaja 5:3, Sokol -Kras 2:6, Kraški dom - Zarja 3:5, Nabrežina -Polet 0:8. Skupina A: Gaja in Kras 6, Mak 5 in Sokol 3; skupina B: Zarja in Polet 7,Nabrežina 4 in Kraški dom 2. Zadnji krog: torek, 9. 8.: Gaja-Kras, Mak -Sokol, Zarja-Polet in Kraški dom - Nabre-žina. Prvi krog finalnega dela, ki naj bi ga odigrali 16. avgusta, bo po vsej verjetnosti preložen za teden dni. Na mednarodnem turnirju, ki ga je prejšnjo soboto priredilo društvo Nabreži-na, je nastopilo kar 24 trojk. Kljub slabemu vremenu se je organizator odlično izkazal, uspelo mu je tudi odigrati finalno srečanje na domačem igrišču. Prvo mesto so premočno osvojili kraševci v postavi Furlan, Milič, Skupek in Živec. Druga je bila Gaja (Kramar, Natural in Sabatti), tretji Portua-le (Tence ,Bubola in Lucignano ), četrti pa Sokol (Bagozzi, S. Pertot in Micheli ). (Z.S.) Po Mateju Bagonu in Danielu Tomizzi je kriška Vesna, ki bo tudi letos igrala v promocijski ligi, najela še dva slovenska igralca. To sta Dolinčan Jar Martini in Milan Kočič, doma iz Sežane. Napadalec Martini (letnik 1991) je v lanski sezoni igral pri repenskem Krasu, tako v državnem mladinskem prvenstvu, v katerem je dosegel 16 zadetkov, in v D-ligi. Z ekipo repenske-ga društva je tudi začel priprave na letošnjo sezono in zadnji teden opravil tri treninge. S člani je Jar (svojo nogometno pot je začel pri Bregu) zbral 4 nastope in dosegel en zadetek, s katerim je Kras na domačem igrišču premagal Belluno. Milan Kočič pa je v lanski sezoni igral pri tržaškem Trieste Calciu v promocijski ligi. Njegov brat Marko se bo v novi sezoni pridružil bazovski Zarji v 2. amaterski ligi. Milan je pred tem igral v D-ligi pri ekipah Rivoli in Montecchio Maggiore. Nekaj sezon pa je preživel pri mladinskih ekipah veronskega Chieva. Svojo nogometno je začel pri sežanskem Taboru. Vesna je medtem od Primorca najela Mercandela, v Trebče pa je odšel Debernardi. Dres ekipe kriškega društva bosta oblekla tudi mladinca Diego Borelli (letnik 1994, San Giovanni) in Bruno Impronta (letnik 1994, S. Andrea). »S temi nakupi smo dejansko skoraj zaključili našo kupoprodajno borzo. Imamo mlado in Jar Martini nogomet - Pred začetkom priprav Z Vesno še Jar Martini in Sežančan Milan Kočič kroma hkrati izkušeno moštvo,« je ocenil športni vodja Žarko Arandelovic. Potrjeni trener Andrea Massai pa ne bo več računal na: Bertocchija, Monte-ja, La Fato, Leoneja, Dalle Asteja, Ron-cija, vratarja Rossonija in Saliceja. Vesna bo priprave na novo sezono začela jutri ob 18.30 v Križu. KRAS - Pri Krasu so določili datume prvih prijateljskih srečanj. 17. avgusta (ob 18.00) bodo v Sežani igrali proti domačemu Taboru. 20. avgusta pa se bodo Alejnikovi varovanci pomerili še z Zarjo. Po prvem tednu priprav so se medtem pri ekipi re-penskega kluba odpovedali mlademu Schiranu (letnik 1993), ki se je vrnil k moštvu Canaletto. (jng) 24 Nedelja, 7. avgusta 2011 VREME jasno rN zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óvr nevihte veter megla vremenska slika Nad deželo se bodo v nedeljo v visokih legah zadrževali jugozahodni tokovi, ki bodo vedno bolj vlažni in nestanovitni, jutri pa nas bo proti večeru zajela hladna atlantska fronta. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 21.26 Dolžina dneva 14.31 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 15.25 in zatone ob 24.26 A Nad Sredozemljem in jugovzhodno Evropo je območje visokega zračnega tlaka, nad zahodnim in severnim delom Evrope pa je ciklonsko območje. Od jugozahoda priteka k nam v višinah topel in občasno bolj ( vlažen zrak. BIOPROGNOZA Sprva bo vremenski vpliv ugoden, čez dan se bo postopoma krepila vremenska obremenitev. Pri občutljivih ljudeh se bodo začele pojavljati z vremenom povezane težave, krepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo vegoprevidnost. PLIMOVANJE Danes: ob 1.19 najnižje -32 cm, ob 8.23 najvišje 5 cm, ob 11.47 najnižje -0 cm, ob 18.20 najvišje 36 cm. Jutri: ob 2.18 najnižje -45 cm, ob 9.11 najvišje 16 cm, ob 13.39 najnižje -1 cm, ob 19.29 najvišje 40 cm. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 24,8 stopinje C. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........22 2000 m ..........11 1000 m ..........18 2500 m............8 1500 m ..........14 2864 m............6 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8 in v gorah 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona 563 TOLMEČ O 14/30 XX VIDEM o 19/30 O PORDENON 20/29 O GRADEC 16/29 CELOVEC O 15/26 <8l TRBIŽ O 13/29 o 14/20 KRANJSKA G. q /TV, TRŽIČ U /P 16/25 W - _ - O ČEDAD O KRANJ 20/29 ^ O N. GORICA 16/26 PORTOROŽ O 20/28 r— O 15/25 S. GRADEC pTUJ O CELJE ^7/27 LJUBLJANA 17/27 N. MESTO 16/28 POSTOJNA _ „ O O 16/24 --- KOČEVJE /p . O ČRNOMELJ MARIBOR 019/28 M. SOBOTA O 20/29 ZAGREB 18/31 O _ UMAG V OPATIJA PAZIN O REKA 19/26 ^NAPOVED ZA DANES Zjutraj bo nebo po spodnji ravnini in ob obali pretežno jasno. Po zgornji ravnini in v gorskem svetu bo zjutraj spremenljivo do pretežno oblačno, čez da se bo še pooblačilo, možne bodo plohe in nevihte, ki bo ponekod lahko tudi močne z obilnimi padavinami. Proti večeru bodo nevihte zajele tudi spodnjo ravnino in obalo. V vzhodni in južni Sloveniji precej jasno, drugod pa delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Predvsem v zahodni in severozahodni Sloveniji bodo posamezne plohe. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 15 do 20, najvišje dnevne od 24 do 31 stopinj C. o GRADEC 16/23 M. SOBOTA O 16/28 f NAPOVED ZAJUTRI ^Vreme bo nestanovitno, spremenljivo oblačno zlasti po Jutri bo zmerno do pretežno oblačno. Predvsem v severi zgornji ravnini in v gorskem svetu, ob obali pa bodo možne in zahodni Sloveniji bo občasno deževalo. Pihal bo jugoza- večje razjasnitve. V vseh legah bodo ves dan, a zlasti zvečer, hodni veter, ob morju zmeren jugo. možne plohe in nevihte s tudi obilnimi padavinami.