520. štev. V Ljubljani, sobota dne 7. junija 1913. Leto II. Posamezna številka 6 vinarjev, »DAN* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. ari zjutraj; v pondeijkih pa ob 8. uri gjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani ? npravniStvu mesečno K 120, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina sc ts pošilja upravništvu. s tu Telefon številka 118. :s NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. Dredniitvo in upravniStvo: g Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana *n zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju i«-::: pust. Za odgovor je priložiti w>mVo. k Telefon številka 18. Inkvizitorji. Včeraj so se vsedli prvič k zeleni mizi inkvizitorji v dež. šolskem svetu. To niso ljudje s človeškim srcem v prsih, ne ljudje s slovensko zavestjo v srcu, ne možje polni ljubezni do mladine, do šole do vzgoje m prosvete — ampak inkvizitorji. Edino to ime zaslužijo, ako se držimo pravila, da sodimo ljudi po dejanjih. (Po njih dejanjih jih boste spoznali.) Včera torej je bil prvi dan nove strahovlade v dež. šolskem svetu. Menda je ni dežele na svetu, kjer bi se v šolstvu uganjalo kaj tacega. kakor se dogaja pri nas. Nasilje je doseglo svoj vrhunec. Že včeraj smo opozorili na ta zgodovinski dan. In zgodilo se je, kakor smo pričakovali. Vsedli so se inkvizitorji k mizi in so sodili. Oddajala so se učiteljska mesta. Ni se gledalo na izpričevala, na zmožnosti, na dostojnost v življenju. Ne, to }e danes inkvizitorjem postranska stvar. Ali si klerikalec, ali nisi, ali si Slomškar ali nisi — to ie odločevalo. Ako ni bilo klerikalnih prosilcev, potem se mesto še enkrat razpise in se počaka, da pride Slomškar, Nobena beseda nima vrednosti v tej inkviziciji — noben ugovor se ne sliši — sedem inkvizitorjev dvigne roko in obsodba je izrečena. Z eno besedo: Včerajšnja seja dež. šolskega sveta je bila največja klofuta na uslužni poljub dr. Trillerja. — Par dni na to, ko ie napredni dež. odbornik v svoji velikodušni popustljivosti glasoval za zaupnico klerikalnemu dež. glavarju — kljub temu, da leže v iavnosti odkrita njegova dejanja — ni imel klerikalni dež. šolski svet niti naimanie obzirnosti do naprednih učiteljev, ki so imeli za svoje prošnje najlepša spričevala, ki ilm v življenju niso mogli najti niti najmanjše napake — razven te, da so značajni in da se niso prodali. Tako klerikalci plačujejo enako za enako, klofuto za poljub, krivico za uslugo. Z največjo brezobzirnostjo je šel zbor inkvizitorjev preko mladih žrtev. Nič človeškega se ni ganilo v njih srcih, najmanjše slovensko čustvo se ni v njih zgenilo — obsojali so po vrsti — brez izjeme, brez par-dona z železno doslednostjo svojih prednikov — srednjeveških inkvizitorjev. Včerajšnja seja dež. šolskega sveta je najlepši dokaz, kako dosledni so klerikalci v svojem boju proti napredku — obenem pa ie to najhuj-Ša obsodba onih, ki so v svoji nedoslednosti izdali napredno stvar in so s tem dali nekako opravičenje klerikalnemu sistemu in mu priznali nekako pravico za nadaljni obstoj. Le doslednost je vodila klerikalce do zmage — tudi slaba stvar zmaga z doslednostjo. Iz tega naj se uče naprednjaki, da se bodo vedeli ravnati, ko pride dan plačila. Inkvizicija je izrekla svojo obsodbo — javnost pa ie izrekla svojo obsodbo nad onimi, ki so dali zaupnico poglavarju inkvizitorjev. To se pravi javnost je obsodila inkvizicijo. — Žrtve kličejo po maščevanju. Pride čas ko bo zagrmela strahovlada na Kranjskem — pozni rodovi se bodo s sramoto in kletvijo spominjali druge protireformacije in njenih inkvizitorjev — narod bo obračunal s preteklostjo in se bo s hvaležnostjo spominjal onih, ki tudi v najhujšem boju niso obupali ampak so vstrajno ostali na braniku slovenske narodne prosvete. Komaj cucek se bo spomnil na grob velikih inkvizitorjev. Interpelacija. poslanca Vaclava Fresla in tovarišev na ministra pravosodja glede konfiskacije časopisa »Dan« v Ljubljani. Časopis »Dan« v Ljubljani z dne 16. maja 1913 je bil zaplenjen zaradi priobčenega sledečega članka: »K poglavju mednarodnih deliktov«. Pismo iz Belgrada. Belgrad, 28. aprila 1913. Prelita srbska kri od avstrijske straže. Ako objektivno presojamo dogodke, ki so se odigravali na balkanskem polotoku za časa vojne, ki se je vršila — odnosno bi se morala vršiti — ob soglasni izjavi evropskih velesil nezainteresovanosti na balkanskem teritoriju in da ostanejo te velesile nevtralne, moramo priznati, da bi se lokalizirana balkan^ ska vojna končala že davno in brez vsakršnih izpadov na tej ali oni strani. Balkanske zvezne države uničile bi seveda popolnoma turško carstvo in si razdele Albanijo med seboj. Take in enake slučaje srečavamo povsod v zgodovini. Najlepši primer nam je poljsko kraljestvo, katerega razdelitev niti malo ne ženira velesil, da bi ne uveljavile na Balkanu narodnostni princip, katerega v svojih državah enostavno prezirajo. Šele med vojno so spoznale nekatere velesile, da imajo vendar svoje interese na Balkanu in ti interesi so v nevarnosti. Velesile so v tem strahu prelomile dano besedo in poteptale slovesno izraženo nevtralnost. Tega velesile niso storile zato, ker teh interesov pred vojno sploh ni bilo, niti zato, ker so se ti interesi pojavili šele med vojno, pač pa je bil povod njihove intervencije v tem, ker so zmagovali zavezniki. Tega velesile niso predvidele in bile so prepričane, da zmaga zopet Turčija ker le v močni Turčiji vidijo sovražniki Slovanstva jez proti slovanskemu razvoju in vstajenju iz ve-kovne strašne sužnosti: Germanizmu pa služi Turčija kot most na bližnji in daljni vzhod, obenem pa je izborno sredstvo za evropsko »ravnotežje« in mir. Toda izprememba položaja na Balkanu, vkljub temu. da se stvori avtonomna Albanija, je še vedno nevarna nekaterim velesilam. Vsled lega so skušale najti povod na oboroženo intervencijo na Balkanu, da se eventualno anektira eno ali drugo ozemlje, kakor se je z istim prozornim namenom anektiralo Bosno in Hercegovino, ki tvori večno nevarnost vojne. Podlih in nizkotnih sredstev ni manjkalo in nevarnost je bila velika, da ne bo »mrtvi« konsul Prochaska maščevan s tem, da Srbija izgubi svojo neodvisnost. Skader je bila že lepša pretveza, a temu se je izognila črna gora, svesta si, da bi prišlo vprašanje oborožene obrambe tudi pri zaveznikih v poštev, da izženo rušilce balkanskega miru v njihove meje. Paliču se bo morala postaviti kapelica. Kaj pa naj dobi Srbija za to, ko je bila pred kratkim ustreljena brez povoda na bosanski meji srbska po-danica — žena brez orožja? Kaj naj dobijo one nedolžne žrtve. ki so bile ustreljene iz »turške« »Hamidie« v Sv. Ivanu Meduanske-mu in v Draču. Na tak način se seveda lahko kaže svojo moč, ali pži to tudi odgovarja resnosti položaja, je drugo vprašanje. Od vzvišenega do smešnega je samo en korak. TJ m T Pokrita rihta— odkrita. Včeraj pa so obstreljevale srbski parnik »Beograd« avstrijske obmejne straže in pri tem ranile enega potnika in poškodovale parnik. Včeraj zjutraj ob 7. uri dvignil je sidro v belgrajskem pristanišču parnik »Beograd« in krenil proti Smederevu z mnogobrojnimi potniki na krovu in v kabinah. Med njimi je bilo tudi več vojakov v popolni vojni opravi, ki so odhajali v svoja po-veljništva, odnosno na dopust. Ko je priplovil parnik do smederevskih vinogradov, zagrmeli so raz avstrijksega obrežja streli iz pušk, naperjenih proti nič hudega slutečim potnikom. Dve kroglji sta prebili lad-jin bok in prileteli v kabine, dve v dimnik, tri so obtičale v leseni ograji krova in dve pa sta zadeli Dobro-sava Miljkoviča, bolnišničnega uradnika in ga ranile, ena v pleča in druga v stopalo. Ko so potniki in posebno vojaki zagledali kri, nastalo je strašno ogorčenje. Vojaki so tako? dvignili puške, vložili patrone in namerili. da odgovore z enako mero. K sreči se je nahajal na krovu neki stotnik, ki je strogo zabranil streljanje ter pomiril občinstvo, češ, da bo vlada diplomatičnim potom zahtevala zadoščenja pri avstrijski vladi. (Hudomušneži pravijo, da bo Avstrija zgradila na istem mestu — no Donavi — veliko kapelico v spomir ranjenemu Miljkoviču. Op. poročg- g Za birmo S, Ustna pro~ D Mestni trg št. 25 tokolirana pjrfj ^ ^ tovama”r g in sv. Petra cesta 8 sm :: v šviei:: ■■ najcenejše in najboljše Lastna pro tokolirana tovarna ur - v švici s ii ------------- mg : ure, verižice itd. : sunete DDDDDOOODD LISTEK M. ZEVAKO: V senci jezuita. (Dalje.) »Molčite gospod!« je zahropel kralj. »Glejte, da dobim jutri zjutraj pijačo... ako vam je življenje drago!« »Ce kralj ukazuje ...« »Da! Ukazujem vam...!« »Potem naj bo ... Jaz ubogam!« Morda je bil ta ranocelnik pošten človek. Nemara ga je bilo tudi samo strah... Toda sklenil je molčati in poizkušati skrajnje, da odvrne Franca I. od njegovega strašnega načrta. Odhajaje od kralja, je zagledal Diano Pcatješko, ki ga je čakala z nestrpnostjo. »No?« je vprašala nestrpno in mu planila nasproti. »Njegovo Veličanstvo je imelo hud popad, a to še ne pomeni, da bi bilo kraljevo življenje v nevarnosti, posebno,« je dodal,.»ako bodo drugi pazili nanj in ga skrbno odvračali od vsega, kar bi ga moglo razdražiti.« »Kaj pa bi bilo to?« je dejala Diana Poatješka in zabodla svoje oči v niegove. »Ženske,« je odgovoril mož s premišljeno trdostjo. To rekši je šel svojo pot. »Ženske!« je pomislila Diana.. »In bil bi rešen! ,Oh, tisto pismo!« Ranocelnik je hitel v svoje stanovanje, kjer je imel laboratorij. Rekli smo, da je bil nemara poštenjak. Njegova poštenost se je upirala misli, da naj pripravi kralju obljubljeno pijačo. Sedel je v naslonjač, naslonil glavo v dlani in začel premišljati. V daljavi nekje je udarila ura štiri zjutraj. Takrat je potrkalo na njegova vrata. Meneč, da ga kličejo h kralju, je naglo odprl. Bila je Diana Poatješka. Vstopila je in skrbno zaklenila vrata. »Dajte,« je dejala in sedla, »poročajte mi, kako in kaj...« »Nič drugega vam ne morem reči kakor to. kar že veste, madam. Kralja bi se dalo rešiti... vsaj za zdaj. v« »Česa bi bilo treba v ta namen?« »Popolnega počitka... ali me slišite, madam?... To je, počitka ne samo na telesu, marveč tudi na duhu ... Reči hočem... kralju je treba počitka v njegovem čutnem življenju..« »Govorite svobodno.« je rekla Diana Poatješka. »Okolnosti so preveč resne, da bi tratila časa z opisovanjem ...« »Naj bo, madam, kakor želite. Pravim, da kralj lahko ostane brez skrbi zvest svojim običajnim vajam, tudi najsilovitejšim. Zakaj lov:, turnir in vse. kar povzroča obilno znojenje in kroti čute, mu more samo koristiti. Toda potrebno je. da opusti vsakršno občevanje^ z ženskami; treba je celo. da prežene iz svojega duha vsako ljubavno misel ... Potem ...« »Kaj potem?...« »Ako se bo ravnal strogo po teh navodilih in ako se podvrže pametnemu lečenju, lahko živi njegovo Veličanstvo še kakih pet do šest let.« »Pet do šest let!« je ponovila zamolklo Diana Poatješka. »Morda,« je zaključil ranocelnik, »bi se dalo zio celo popolnoma premagati, kajti kraljeva natura je neverjetno silna... Toda žal...« Ranocelnik je nenadoma umolknil. »Rekli ste: žal... Le povejte svojo misel,« je vzkliknila Diana. »Pomislite, gospod, da je vaša popolna odkritosrčnost v tem trenotku neizogibno potrebna za blagor države ...« »Torej, madam, če naj govorim odkrito — ne zdi se mi verjetno, da bi se hotelo njegovo Veličanstvo odreči svojim navadam. Njegov nezmerno vroči temperament si je docela podvrgel njegovo voljo. Ne le, da ne išče pokoja, ki ga edini lahko reši smrti: Kralj mi je celo ukazal, da ngj mu napravim, razdražajočo pijačo...« > Razdražajočo?« je vprašala Diana. »Pijačo, ki bi mu vrnila za par dni vse zmožnosti in ves videz mladosti. ..« »Ali lahko napravite takšno pijačo?« »Lahko, madam; a ne bom je napravil!« »Zakaj ne?« »Zato, ker bi ubil kralja s takšno pijačo tako gotovo kakor s puškino kroglo v glavo ali z bodalom v prsi...« »Razumem, mojster, a vendar težavno se vam bo protiviti očitno ukazom njegovega Veličanstva...« »Saj se tudi ne mislim protiviti očitno madam. Pripraviti hočem njegovemu Veličanstvu pomirjajočo pijačo in mu porečem, da je napoj, ki ga je zahteval od mene...« »In kadar zapazi kralj, da ste ga ukanili, vas ukaže aretirati in pahniti v temnico...« Ranocelnik je prebledel. Diana Poatješka pa je vstala in stopila k njemu. »Tisto pijačo morate napraviti,« je rekla hladno. »Madam! Kaj zahtevate od mene ...« »Poslušajte me dobro, mojster; minute so dragocene. Na hodniku stojita pred vašimi vrati dva moža, ki vstopita, kakor hitro ju pokličem. Poglejte sami...« Diana je naglo stopila k vratom in jih odprla. Res je zagledal ranocelnik dvoje mož, ki sta čakala na hodniku. Bila sta maskirana, tako da ju ni mogel spoznati. Toda po njiju obleki je sodil, da sta plemiča. Diana je zaprla vrata. »Ali veste mojster, kaj se zgodi, ako ju pokličem?« »Slutim, madam,« je odgovoril zdravnik, ki je bil prebledel kakor zid. »Ta dva moža stopita v sobo in vas zakoljeta brez milosti. Eno minuto vam dam, da se odločite, ali se zavežete pripraviti pijačo, ali pa pokličem...« Ranocelnik se je obotavljal kakih dvanajst sekund, gotovo zelo dolgo, če pomislimo, da je poznal Diano Poatješko in vedel, da ne grozi zaman. »Madam«, je zajecljal nazadnjv »napravil bom pijačo.« »Dobro, mojster; saj več ne zahtevam od vas. Pomirite se zdaj1. Vaša vest bo varna pred slehernim očitkom. Meni, meni sami boste izročili pijačo. Kralju lahko nesete mi-rilno pijačo, kakor ste mu jo hoteli napraviti. Glejte samo, da bosta obe steklenici popolnoma enaki, lahko se zgodi v trenotku, ko prinesete kralju svoje zdravilo, da bi bil kdo pri njegovem Veličanstvu, potem je dobro, če izve tista oseba, da ie pijača neškodljiva. Če boste ravnali točno do teh navodilih, potem postanete ranocelnik njegovega Veličanstva Henrika II., kralja francoskega. Plača vam bo podvojena: vrhu tega dobite plemstvo. Ati vam to zadošča?« valca.) Vojaški zdravnik, ki je bii slučajno na ladji, je obvezal obstreljenemu rane. Cim je dospel parnik v Smederevo, je bil o dogodkih takoj obveščen okrožni načelnik, ki je na licu mesta uvedel preiskavo in zaslišal mnogobrojne priče. Sočasno se ie konstatiralo, da ni bilo nikakega povoda za streljanje in da se iz parnika ni odgovorilo s streljanjem. Med potniki je bil tudi italijanski dopisnik rimske »Tribune«, ki je takoj telegraficno obvestil svoj list o provokaciji. Splošno mnenje je, da so avstrijski vojaki — videč na parniku nekoliko oboroženih vojakov — hoteli te izzivati k nepremišljenim korakom da bi moglo nemško senzacijo željno časopisje pisariti o obmejnih bojin in nad zverstvom Srbov. Srbsko časopisje je proti protestom, ker itak ne izdajo v Avstriji prav nič in cclo odobrujejo postopanje madžarskih vojakov, ampak so za direktno akcijo samoobrambe, tembolj ker se stalno čujejo pritožbe iz Bosne in Hercegovine. Tako so na primer glasom poročil iz Sarajeva oblasti poklicale pod orožje vse pravoslavne Srbe, tudi nesposobne za vojaško službo, in sicer vse one. ki so prekoračili dvajseto in še nimajo petdeset let, da tako zmanjšajo število moških, ki bi eventualno mogli sodelovati pri kaki morebitni vstali, katere se avstrijske obla'sti najbolj boje. Istotako so pokupili s silo živino kmetom, tako da nimajo živine za nujna poljska dela, sočasno pa se vrše preiskave po hišah, kjer se stika za orožjem. Ako ima kdo kako staro’zarjavelo puško, ga primejo in neusmiljeno Vlečejo v ječe. Piše sc. da je bilo preje v Bosni koncentrirane armade okrog 150 tisoč mož in vsi ti ljudje so morali iesti. V tej krizi, ki jo je povzročila nesrečna avstrijska politika, so se dvignile cene živil v neverjetno višino. Zaslužka in denarja ni, delavcev na polju in živine za delo primanjkuje, cele vasi so skoraj brez moške roke pri gospodarstvu, le otroci, starci in žene delajo, kolikor jim dopuščajo skromne moči. Ljudstva se polašča skrajen obup. izseljevanje pa jim je zabranjeno. Istotako ie zabranjeno vsako zbiranje ljudij. »Narod je prosto očajan, jer po-sle petomesečne krize, lcoja je narod u Bosni i Hercegovini prosto upro-pastila, ima da dodje ove godiue i glad.« Tako poročilo iz Bosne. Na tak načiu si skuša država pridobiti simpatije in zaupanje svojih podanikov. Dalje ne smem pisati. Končavam z besedami sarajevskega poročevalca: »Iderno na susret strašnim, očaj-nim danima...« Iz konfiskacije tega članka se razvidi, da je v t. zv. Avstriji svo<-boda tiska tako iluzorna, kakor cela avstrijska laži-ustavnost. Dvojna država je padla s tem na isto stopinjo z državami, ki imajo najmizernejše uprave in jim vladajo despotični azi-jatski knezi. Podpisani vprašajo: Ali se hoče Vaša ekscelenca potruditi. da se napravi tej konfiskačni praksi konec. Na Dunaju, 20. maja 1913. Fresl, Hiibschmann, dr. Markow, dr. Kurylowicz, Breiter, Exner. Stfibr-ny, Lisy, Konečny, Burival, Slaviček dr. Šviha. Formanek, Choc, Klofač, dr. Baxa, Vojna. Ljudstvo neče vojne. BOLGARSKE ŽENE IN VOJAKI PROTI BRATOMORNI VOJNI. Velika demonstracija bolgarskih žena pred vojaškim poveljništvom. — Odpor vojakov proti voini s Srbijo. V nemških — pa tudi v šovinističnih bolgarskih lištih se je čitalo, da je za vojno s Srbi ljudstvo in armada. »Vojna bi bila popularna« — tako je dejal neki dostojanstvenik bolgarski. Seveda marsikateri oficir si želi vojne in morda višji oficirji sploh — vojna je njihov poklic in tudi pri nas ni drugače — poziramo ljudi, ki so na vso moč želeli kakšnih oboroženih intervencij. To v ve selie vsacega zavednega Slovana irt Jugoslovana se je rta bolgarskih tleli zgodilo, kar listi niso prinašali in kar je došlo k nam Sele preko Švice, kjer izhaja list »Bund«, ki prinaša od svojega korespohdenta iz Plovdiva praV značilne včšfi. (PfovdiV je glaVno mesto južne Bolgarije.) »Btfnd« piše: Vest o zavlačevanju odpusta vojakov in gibanje vojske proti srbskim mejam' je povzročila med ljudstvom veliko razburjenje, Na trgu pred vojaškim poveljništvom se le zbralo nekoliko sto Žena iz vseh vrst prebivalstva. Vse so držale najmlajše otroke v naročju, večji so se ra držali krila svojih mater. Ker tukajšnji vrhovni poveljnik gen. Stojlrtv vsled velikega krika ni mogel razumeti, kaj hočejo ženske, jih je pozval, da naj odpošljejo k njemu deputacijo. Zbor je poslal k poveljniku 8 žena, ki so kategorično izjavile: »Dosti je vojne s Turčijo; nič več ni potreba vso vojsko držati pod prapori; nobenega ni. ki bi oskrbel delo na poljih in na vrtovih, zato naj se že odredi vrnitev mož k svojim rodbinam, ali pa naj se jim da izdatna podpora. In žene so dodale: »Nočemo nobene vojne s Srbijo, niti z Grško. Pustite naše može domov k rodbinam in k delu!« Ko je bila deputacija še pri poveljniku, prileteli so prvi kameni skozi okno njegove pisarne in hitro ie sledila cela ploha katne-nov proti oknu mestnega poveljni-štva. Vsa okna so bila razbita. Kamenje je priletelo' do sredine sobe in eden bi bil skoraj zadel generala samega. Ko je šel na ulico in vstopil v svoj voz, da bi sc odpeljal na svoje stanovanje, so ga žene preganjale in metale kamenje za vozom tako. da je bil general rahlo ranjen. Pred domom so žene generala obkolile .tako, da sploh ni mogel domov, temveč ie bil prisiljen zbežati na kolodvor, odkoder je telefoniral po vojaštvo. ki je spravilo žene s cest. Od tega časa so pred poveljništvom vedno straže. Toda tudi vojaštvo je enakega mišljenja. Tudi ono noče vojne s Sr-bljfc). V 9. regimentu plotdivsltem je nastala revolta proti vojski s Srbijo. Podrobnosti se tuje. Sploh je po oeli zemlji gibanje proti bratomorni vojni. Korespondent konča; »Ko M priSlo dO 'frojne z Srbijo, bi imeii ne samo revolto v armadi, tentvefc, kar je še; hujše. vesHko revolucijo v celi deželi,' v vsem prebivah-stvn,. .le videti, da so za vojno sarmo višji ne narodni faktorji, ki simulirajo šovinizem, da bi prikrili svoje izdajalske namene. To in ono o Ko je bif Redi zaročen. Še kot mlad častnik generalnega štaba je bil Redi zaročen s hčerko generala, ki je načeloval važnemu oddelku generalnega štaba. O prvem Boži ut, tii sta ga zaročenca skupaj kor bi jih bila Želela. Posledica tega so bili diplomatski porazi, ki jih je Avstro-Ogrska monarhija doživela V Vseh fazah balkanske krize. -..... Slovenska zemlja. Iz Predoselj. Deželnega poslanca Zabreta-Cuka se že prijema tista bolezen, kateri so podvrženi vsi udje te rodbine. Ta bolezen se Imenuje bahaška norost. Kakor beremo v »Slov. Domu« je ta bolezen prav hudo prijela poslančevega brata župnika v St. Vidu nad Ljubljano. Ne vemo, ali se je čuk od njega nalezel, ali 011 od Čuka. To je zelo nalezljivo. Vidimo, da se prijema že tretjega brata Blaža. ki je župan v Predosljih. Izbruh te bolezni se pri Čuku pozna že delj časa. Začelo se je takrat, ko je napravil grešno znanje z rožo vseh rož na Kokrici ?n daleč na okrog. Zadnjič enkrat je pravil nekemu možu v Bo-bovku, s katerim se tožuje. da njemu ne more nobeden blizu, ker je on več kot sodnija in Vsi dohtarji. Ta naš Čuk, s katerim pečati se moramo sedaj prav pogosto m se bomo še večkrat, je v svojem katoliškem prepričanju tako jezen na »Dan«, da je z?.dnjo soboto zopet najel znanega Sivca, ki je namazal, kakor pred leti, ponoči Kmetovo hišo. Velike lise po hiši kažejo njegovo izobrazbo in krščansko ljubezen. No. pa mislimo, da se to pot Čuk ne bo mogel tako izrezati kot se ie enkrat, ko mu je Sive pomagal s prisego. Bomo že videli, če je on in Sivo v re.snioi več kot sodnija! Tudi to mu ne bo pomagalo, da je predsednik tistega posredovalnega občinskega urada, čeprav »rtu bo šel njegov brat župan tako na roko, kot mu je šel zadnjič, ko je tožil Konfinčar. Se Podlesnik ga ne bo mogel zmagati z njegovim zgovornim jezikom. Morebiti 11111 bo priskočila na pomoč Laknerca. kot je on že večkrat nji, ko je bila v kakih stiskah in potrebah. fz LeSec. Vsaka sila do vremena in dan plačila ne izostane! Pred vsem sc pripominja, da temu članku ni namen kak osebni napad1, marveč se gre za občni interes in pravico, ker je pa zadeva tako tesno spojena z osebo, kakor duša z živini bitjem, je tedaj nemožno io izločiti; toraj k stvari: V minulih letih se je pobiralo določene odstotke na obe. dokladah za I popravo cerkve in zvonika v Les- odboru znano, a Se ga pardonira; že leto dni se napoveduje ureditev njegovega poslovanja, a vse zaman! Naj bi že vendar enkrat sl. deželni odbor storil, kar je njegova dolžnost, da se napravi konec tem razmeram, sicer se bo cela zadeva brezobzirno spravila na pot, kamor sploh spada. — pri tem pa zamore še nekdo drugi priti v slabo luč. praznovala, ie Redi zaročenki podaril dragocen nakit z briljanti, doiim l cah. Načelnikom popravljalnega odpili je dala nevesta ie dvanajstero j bora bil je izvoljen župan 7.ark. Ko žepnih robčkov, ki jih je bila sama se je delo dovršilo in z dokladam navezla. Družina generalova namreč ni imela posebno veliko lastnega premoženja. Generalu drago darilo ni zelo ugajalo: zdelo se mu je. da ni v pravem razmerju z dohodki mladega častnika. Šel je k zlatninar-ju in tam zvedel, da -je Redi kupil nakit na obroke. Doznal pa^ je tudi, da se je Redi zaničljivo izražal o darilu svoje zaročenke, češ, da take malenkosti ne more rabiti. To je očeta potrdilo .v mnenju, ki ga je že itak imel o svojem »bodočem«'zetu, katerega je smatral za brezznačaj-neža. Po hudem boju z ženo in hčerko se je generalu posrečilo zaroko razdreti Še mnogo let pozneje je dekle obžalovalo, da je zavoljo očeta izgubilo tako sijajno partijo. Ostala je neomožena. Oče je umrl kot brigadir v Gradcu. Kje so zaslediti Rediov zločin? Prvi sled o Redlovem izdajstvu je bil odkrit v Zagrebu. Tam so zaprli nekega Finca z imenom Kopkep, ki je imel zastopstvo neke inozemske zavarovalnice in je bil obenem ruski vohun. Kopkepa je izdal eden izmed njegovih agentov. Ko so izvršili hišno preiskavo na njegovem stanovanju, so našli med njegovimi spisi mnogo sUmljivili dokumentov, ki so policijo spravili na sled ruskemu vohunu Bravuri v Budimpešti, katerega ie nato policija tudi aretirala. Tako pri Kopkepu, kakor pri Bravuri so našli čeke neke banke iz štokholma. V Zagrebu je Vodil preiskavo jftoti Kopkepu stotnik avdi-to*r Kresnik. Kresniku je Kopkep neprestano govoril o nekem višjem častniku v Pragi, za katerega ime pa ni vedel, marveč samo za njegovo vohunsko šifro'. Na temelju Koplce-povih izpovedb so bblasti pričele preiskavo ter končno izsledile Redla. Kai je izdal Redi Rusiji? Rusija je bila vsak trenotek obveščena o vsaki najmanjši^ spremembi v avstrijski vojski, o njeni razvrstitvi na mejah in o njenih načrtih, tako, da je lahko po tem uravnala svoje diplomatsko delovanje. Na temelju Rfedlovifi poročil je mogla Rusija paralizirati vsako avstrijsko vojaško odredbo proti sebi in ko je Avstro-Ogrska uvidela, da je Rusija proti vsem njenim odredbam odgovarjala s protiodredbami, ni mogla za š\r6le zahteve tako nastopati, ka- Štajersko. pod navedenim naslovom ponehalo, zahteval je občinski odbor, da načelnik predloži račune popravila v namen bilanciranja s prispevki; tej zahtevi pa Žark na noben način ni hotel ugoditi ter*poudarjal, da zadevnih računov sploh — ni(?). Sledila je občinska volitev in Zark je bil zopet izvoljen v odbor, vsled česar se je radi navedenega razloga, vložila pritožba proti njegovi izvolitvi. Ž vsebino pritožbe čutil se je Zark žaljenega in je po svojem zastopniku vložil tožbo pri sodišču. Pri razpravi se je Žark v svoje pravo uradno legitimiral s prepisom zapisnika obč. seje, po katerem je obč. odbor odobril in podpisal dotične cerkvene račune. To je bila prva in glavna njegova neresnica, ki jo je doprinesel v tej zadevi in kako bi z a mogel obč. odbor račune potrditi, ko jih nikdo videl ni, kar spričaio vsi tedanji odborniki, sploh pa je Žark s svojimi fakti predaleč zašel, ker obč. odbor enostavno v to ni poklican marveč polit, oblast kot cerkveni patronat. Drugo pomoč si je Žarko mislil s tem, da je predložil poročilo revizorja!?}, glasom katerega so računi v redu. Tako se postopa v javnih uradih! Zark že ve, kje in kakega revizorja si je nabavil. pripomni se le t™']™' d® deželnemu odboru o tem m bilo nič znanega. Vsled teh izvestij je Zaris izšel pri obravnavi kot zmagovalec ter s tem prizadejal podpisanim na pritožbi občutno škodo. Kako se tolmačijo enaka dejanja, naj razsoja javnost! Toda dan plačila ne izostane! Pri sodni obravnavi seJ® izkazalo, da se nahaja nekoliko stotakov prebitka o popravi cerkve v obe. blagajni (jih mora biti vec) tpda to rti pravilno, kajti k cerkveni popravi so faktično prispevali edino le farani sami, nikakor pa ne one vasi v občini, ki spadajo k drugi fari, ker prebivalci teh vasi so Vplačane doklade vsakoletno prejeli povrnjene. Ker se je ta preostanek po Zarkovem računu prevzel v občinske račune, so samoumevno tudi izvenfarani postali vživalci prebitka in taki račun naj se smatrajo kto uverjem! Kar neomejeni župan' Žark naredi, vse prav stori, če tudi je napačno, in prav ga je pred nekoliko dnevi neki dopis trik karakteriziral v »Dnevu«; ko na vaja: klerikalec, liberalec in župan — troglava zverina. Vse to nepravil no Žarkovo ravnanje je deželnemu Maribor, O našem okraj, glavarju "smo že marsikatero napisali. Rav-notako nam Je ureditev novega glavarstva dala mnogo priložnosti, se bavifi s tem našim ljubljencem, kajti vse je kazalo, da hoče ta visokorodni gospod napraviti iz tega novega po-slopja nov netnškonacionalni pašalik, iz katerega ven bi se potem z lahkoto teroriziralo administracije raznih drugih državnih uradov. Za 'enkrat je bila gospodu štrena korenito zmešana in moral se je ukloniti volji sloven. davkoplačevalcev ter uvesti vseskozi dvojezične napise. Te smo si sicer izsilili-, čudna pa je ona predpotopna slovenščina — morda pa sodobna? — ki krasi prevode raznih uradnih terminov. Ne vemo, kdo je to oskrbel, a vsekakor bi bil do-tieni dobro storil, da se malo več ozira na Slovence-veščake. Izrazi so mestoma zelo pomankljivo. mestoma pa popolnoma napačno prevedeni. Ne bodemo se za danes Spuščali v podrobnosti. Zahtevamo pa Za bodoče enkrat za vselej: taki nad-pisi so v prvi vrsti od pomena ljudstvu. deželanom in tem treba dati prestave tako. kot jih razumejo, ali jia vsaj, da jih razumejo. Tako pa pride naš* deželan in stoji ter strmi V fak prevod, končno pa se^ le še popraska za ušesi, češ: »Šinent, zdaj pa le ne vem: ali je tu pravo, ali ne?!« — čudne razmere so zavladale pi‘i naši c. kr. finančni direkciji. Kdor danes kaj vloži, že jutri 111 več varen, da ve vsebino njegove vloge vse trtesto. Neka' stranka je vložila pred kratkim vlogo, za dobi-tev tobakarniške licence. Imelij je obljubljeno, da jo dobi, čim si oskrbi primeren lokal. Tudi tega si je oskrbela, a glejte čudo': o vsem je bila že naslednjega dne informirana neka druga stranka, ki je prvi — pred nosom vzela prostore. G. pl. Weiss bo zelo dobro storil, da takim razmeram naredi konec. Kje neki v nasprotnem ostaja uradna tajnost? Dne & t. m. se vrši v Mariboru neinškonacionalni »Blumenta««. Ponovno svarimo še ertkrsrt vse mart-borstfe ftt okoliške Slovence, da ne kupujejo cvetk! Istega dne se vrši v Rušah nad Mariborom veselica v orid podravski podružnici S. P. D. in je s tem vsakomur v obilni meri dana priložnost, žrtvovati za slovenski PoWor. Lep iZlet in še lepša zabava v krasnrh Rušah, naj tokrat izkažeta svojo privlačno silo in —-^ohorcem, da smo tudi mi Poljanci našim goram prijazni. Vzemimo si za vzgled veleposestnika g. Svigelj-na, ki je že toliko žrtvoval za Ruško /a—9. 9-10*/*. Zadnj« oredstave na orOStem. Šolskim otrokom dostop ni dovoljen! ste izjavili, da žaj, da niste imeli žalostnega vpliva pri »Slov. Narodu«. Mi pa pravimo, da imate preveč Vpliva pri »Slov. Narodu«, zato pa ta zdaj molči o vas in celi zadevi. Ravno tako molčijo tudi vsi zastopniki. Žalostno ie. da muh morajo šele pristaši z dežele odpirati oči in ljudstvo opozarjati, kdo pomaga klerikalni stranki, nas tirati v pogin. Kdor ni slep. mora izpregledati, da je naj-,večja neobliodno potrebna in ne-utrpljiva pomoč za narodno - napredno stranko, da se v tem slučaju pogumno in v splošno korist nastopi. .Gospodu dr. Trillerju pa svetujemo, iila nemudoma stori to. kar mu je storiti. Saj lahko uvidi, da bi se takega zastopstva lahko Sramoval zadnji kmečki kimovee, ker to diši po strahopetstvu. Nam se že danes po vsi pravici vsiljuje misel, odnosno Vprašanje: Gospoda, koliko pa boste prejeli od klerikalcev za to svojo iiajnovejšo galantnost? Eksekutivni odbor N. N. stranke pa prosimo, da Stori takoj svojo dolžnost, sicer bodo to napravili pristaši in volilci, ■ter naj si cenjeno vodstvo zapomni, 'da čas plačila je blizu. Napredno ljudstvo se ne bode več dalo izdajati. Zahvaljujoč se Vam za objavo teh 'vrst in se Vam priporočam udani — Naroduzvešti. Še enkrat dr. TrHlerjeva družabna kurtuazija. Veliko vprašanje je, če je glasovanje za zaupnico deželnemu »glavarju sploh akt družabne kurtuazije in če se tako glasovanje 'od strani zastopnika napredne stranke po vsej pravici drugače ne klasificira. Pa recimo, da je dr. Triller učinil res akt družabne kurtuazije, potem je še vedno odprto vprašanje, zakaj je dr. Triller izvršil ta akt? Mar ga je stranka poslala v deželni odbor, da uganja tamkaj družabno kurtuazijo? Če bi bilo to treba, bi lahko najela zato učitelja in mojstra kurtuazije Mortero, ne pa dr. Trillerja. Napredna stranka ga je poslala iv deželni odbor, da dela tamkaj napredno politiko, uspešno opozicijo, ne pa da krivi hrbet in kima. Še drugo vprašanje je: Komu je akt dr. jTrHlerja korisyi? Mar narodno - napredni stranki, ki je do kosti s tem blamirana, njeni pristaši razočarani in obupani? Dr. Triller se je moral zavedati, da njegovega mnenja ne Ideli menda prav noben pristaš narodno - napredne stranke. Dejansko ije s svojim nastopom nam le škodoval. Koristil je le klerikalcem iu pa — sebi! Sedaj je tudi on zapisan v zlatih knjigah lojalnih ljudi. Z družabno kurtuazijo je postal sedaj dr. Triller »hoffahig« in zmožen postati ■ljubljanski, župan. Pri vsem tem pa je dr. Triller pozabil, da se le sedaj [definitivno diskvalificiral in diskreditiral pri svojih votilcih. »Udajte se!« »Udajte se«, tako je baje svetoval dr. Triller različnim prosilcem, ki so se v raznih slučajih obračali nanj. »Udajte se« — in je zmignil z ramami. Vemo, da je v današnjih razmerah v dež. odboru tež-jko kaj doseči — vemo da ima napr. [odbornik težko stališče — toda po-[misllmo, kako je vplivalo na naprednega prosilca, ako mu dež. odpornik naprednjak reče: »Udajte se«. ■— To se pravi ljudi učiti popustljivosti. Zakaj naj bi ostal človek torej inaprednjak, ako ima od tega le škodo in se nihče zanj ne potegne? Zato je bilo toliko odpadnikov — ako se je enostavno svetovalo: »Udajte se j— ne moremo vam pomagati.« — Iz itega se Vidi. kako malo znajo taki gospodje ceniti oni idealizem, vsled {katerega se še do danes niso udali ljudje klerikalni korupciji. Koliko ljudi se danes bori pod najtežjimi pogoji proti krivicam in pritisku, ki se gode v deželi! — Vsi ti ljudje stoje Sedaj v taki luči. kakor da boja ni treba, kakor da je boj odveč. — »Udajte se in glasujte za zaupnico!« .— »Udajte se in volite klerikalno«. *— »Udajte se in pobirajte klerikalne darove.« — To ie edina moralna re» gelca, ki jo dobi človek iz zadnjih dogodkov. — Kie pa so torej naši narodni in kulturni interesi? Ako je vse eno — čemu žrtve? Če je za narodno stvar prav — čemu boj z osebami? — Ako se pod takimi P0-goil ni cela slovenska zemlja pokleri-kallia — je to Ie dokaz, da ie v nas še dovolj odporne sile. In ta bo prej jali slej zmagala. Naše geslo ie: Ne udajmo se! Konsekvence za dr. Trillerja. 'Afera zaupnice v deželnem odboru je tako razjarila pristaše narodno-tiapredne stranke, da se zadeva brez konsekvenc kratkomalo ne da spraviti s sveta. Celo najstarejši in najbolj zagrizeni osebni in politični pristaši dr. Trillerja so nad njim obupali in hočejo izvajati konsekvence. Če j'h dr. Triller ne bo. Čez to afero ne bo »travca zrasla« kakor mislijo oni, ki menijo, da je najpametnejša politika Ptiča noja, ki_ vtakne ob nevarnosti glavo v pesek, Narodno-napredna stranka ni tako vsegamo-gočna, da bi lahko prenašala kar mirno take vdarce kot je dr. TriJ-ferjev. če si nože vodstvo s silo odbiti pristašev, če noče riskirati. da se stranka sploh razbije, potem mora »ižvršeVaini odbor« o zadevi nujno izpregovoriti. Dr. Trillerjeva izjava ni zadostila nikogar! Samo ena misel, samo ena zahteva pa gre danes skozi usta vseh naprednjakov in ta je, da mora dr. Triller, ki je postal z zaupnico opora deželnega glavarja* zapustiti mesto v deželnem dvorcu. Dr. Triller je itak kot podžupan preobložen z delom in nikomur drugemu kot njemu ne more škodovati, ako se umakne in pusti vstopiti v deželni odbor svojega namestnika, dr. Novaka. Vsaj te konsekvence izvajati je dr. Triller stranki dolžan. Dokler sedi zaistdpnik narodno-na-predne stranke v deželnem odboru kot zaupnik deželnega glavarja, je vsak boj proti klerikalni korupciji iluzoren. Videti hočemo, jeli je dr. Trillerju ljubša njegova lastna oseba ali obstoj in blagor stranke, kateri načeluje. Konsekvence so nekako neizogibne! Domače ognjišče prinaša sledeče članke: Plavanje in potapljanje — Sodelovanje ljudske šole z varstvenim sodiščem v brigi za zanemarjeno mladino. — Duševna vzgoja. Listek. — Ta list je važen za našo domačo vzgojo. Stane samo 2 K 50 vin. / . i Veda. Izšla je Hi. štev. Vsebina je zelo bogata. Članki obdelujejo važna vprašanja — za njim pa imamo lep pregled iz sodobne kulture. Odgovori glede Jugoslovanstva podajajo par novih nazorov. »Veda« je pravi ponos za nas. Z njo moramo pred svet. Stane letno S kron. Iz seje c. kr. deželnega šolskega svetaf. Na ljudskih šolali so bili imenovani: Amalija Sever za učiteljico na Dobrovi, Marija Zakrajšek za učiteljico v Metliki, Ivan Primožič za nadučitelja v Mekinjah. Friderik Kosin za učitelja v Gorenjem Jezeru, Anton Krištof za učitelja v Radomljah. Gabriela Šimenc za učiteljico v Zalogu, Avgusta Klančar za nad-učiteljieo in Angela Kenda za učiteljico v Kamniku. Adam Draksler za učitelja v Planini (okr. Črnomelj), Felicitas Poljšak in Julijana Lu-schiitzky za učiteljici v Suhorju. Iv. Cerar za nadučitelja v Črnučah, Pavel Kunaver in Franc Lončar za učitelja na osemrazredni deški šoli v Spodnji Šiški, Marija Vider in Mile na Vencajz za učiteljici na osemrazredni dekliški šoli v Spodnji Šiški, Friderik Dermelj za nadučitelja v Višnji gori, Terezija Furlan za učiteljico v Šmartnem nri Litiji, Marija Hirschmarin za učiteljico v Horjulu, Josip Ambrožič za učitelja na L mestni deški šoli v Ljubljani. Na osemrazredni deški Šoli v Spodnji Šiški je bilo razpisanih 5 mest. Nezasedena mesta se še enkrat razpišejo in sicer 1 mesto za izključno moške moči, ostali 2 mesti pa s kompeten-čno pravico za moške in ženske moči. Na ljudski šoli na Viču se sistemizira mesto veroučitelja. V Malem Slatniku se ustanovi dvorazredna ljudska šola. Trorazredna šola v Planini pri Logatcu se razširi v šti-rirazredno ljudsko šolo. Ustanovi se dvorazredna ljudska šola v Stranjah. Sprejme se predlog, da je podeliti naslov profesorja pravim učiteljem na mestnem dekliškem liceju gg.: Ivan Mlakar, dr. Pavel Grošelj, dr. Pavel Pestotnik, dr. Ivan Pretnar, dr. Rudolf Mole in Josip Brce. Sprejme se predlog, da je pomakniti v Vlil, činovni razred srednješolske profesorje: Josip Bučar. Martin Majcen, Makso Pirnat, Josip Reisner, Bogumil Remec, dr. Henrik Swo-boda. Iz Domžal, V nedeljo, 1. t. m. so imeli tukajšnji Tirolci na vrtu kolodvorske restavracije svoj »Licder-tafel«. ki bi ga po vsej pravici smeli imenovati »Heilentafel«,. zakaj haj-lali SO tako neizrečeno, kakor bi jih kdo s svedrom drl. Poleg kaljenja nočnega miru, je to tudi velika predrznost, da si upajo naše mirne Domžal.e izzivati z njih »heil«. Priporočamo jim, naj to vsaj odslej opuste, ker končno mora človeku kri zavreti^ četudi bi jo imel po žilah zamrznjeno. Na naših slovenskih tleh ne pustimo, da nas bi izzivali privan-drani Tirolci in jim kličemo v spomin Celje in Maribor, kjer se ne sme Slovenec niti prosto gibati. Če smo Slovenci tudi v tem oziru pošteni in pustimo, kar komu pristoja, četudi le naš narodni nasprotnik, naj te naše poštenosti tirolska gospoda v Domžalah nikar ne izkorišča preveč. Vas opozorimo pravočasno! Vaše vedenje na tujih tleh ni dostojno in ako hočete dati duška svojim panger-mangkim čutilom, storite to doma, na Tirolskem. Bliža se čas, ko boste šli — kakor po navadi vsako leto - - domov na počitnice. Svetujemo Vam, da hajlate dom«*, na Tirolskem vsak dan nekaj ur, da se boste vrnili v Domžale popolnoma izhajlani, sicer bo treba drugačnega zdravljenja! y. Telovadno društvo »Sokol«, Domžale, priredi skupno z bratskim društvom »Sokol« Katpik, v nedeljo, dne 8. t. m. pešizlet v Beričevo. Zbirališče obeh društev pred Sokolskim domom v Domžalah, od koder se odkoraka točno ob 2 uri. Sestanek v Beričevein pri gospodu Gradu. Za slučaj slabega vremena izlet odpade. • Na zdar! Kamenje metal na vlak. Dne 2. t. ih. okrog 5. ure 32 minut popoldne je nekdo metal med Zalogom in Devico Marijo v Polju kamenje na mimo idoči brzovlak, pri čertiur je bila ena šipa v jedilnem vozu razbita. Kot storilca so zasledili nekega posestnikovega sina iz Zgornjega Kašlja. Mlada tatica. Pretekli pondeljek popoldne se je splazila v Žlebili neka devetletna deklica v odsotnosti domačih ljudi skozi okno y zaklenjeno hišo posestnika Tomaža Plešca in je ukradla iz neke omare 36 kron gotovega denarja, en dežnik in en ženski robec. Pri tatvini pa jo je zalotila posestnikova liči, ki se je slučajno vrnila isti čaš domov. Ta je mlado tatico prisilila, da je dala ukradene stvari nazaj. Nato se je tatica skrila v bližini hiše. Ko je videla, da se je posestnikova hči oddaljila iz hiše. se je splazila zopet skozi okno v sphl-nico in je ukradla iz neke škatlje 7 K 50 vinarjev. Ta denar je dala potem doma svoji sestri. Kakor še je degnalo, je mala tatica že dvakrat prej izvršita dvoje manjših denarnih tatvin. Zgodaj je začela. Ljubljana. Zastopniki narodno - naprednih organizacij v Ljubljani in okolici imajo v pondeljek zvečer zaupen sestanek, na katerem pridejo na razpravo zdlo Važne strankine zadeve. Čas in kraj se določi pisrheno. Pri današnjem poročilu o imenovanju v dež. šol. svetu se čita, da je bilo na šoli v Spod. Šiški, oddati 5 mest. Oddala se pa niso vsa, ampak se 3 mesta še enkrat razpišejo. Zakaj? Zato, ker so prosili zanje najboljše kvalificirani učitelji — ti jih pa ne smejo dobiti. Zakaj ne? — Zato, ker se je eden pregrešil s tem, da je javno pokazal, da je sokol, drugi se je eksponiral pri nekem pogrebu — tretji itd. Sedaj se razpišejo mesta še enkrat, da se zglase Slomškarji — ako teli ne bo. pa Slomškarice. — Mrhovina in vjede. Zadnjič je »Zarja« pisala, da klerikalizem živi Samo od liberalne mrhovine. To odgovarja popolnoma resnici. Orli, čuki, sove in razne ujede žive od same mrhovine. Te ptice pa navadno predstavljajo klerikalce. Kier ni mrhovine — tam ni ujed, kjer ni gnilih razmer — tam ni klerikalizma. Napre dek klerikalizma je najboljši dokaz, da je dovolj gnilobe v deželi, sicer bi klerikalizem ne mogel živeti. — Vprašanje novega ravnatelja Mestne hranilnice ljubljanske. Včeraj je upravni odbor Mestne hranilnice ljubljanske sklenil občinskemu svetu predložiti terno-predlogo za ravnateljsko in podtajniško mesto. Za ravnatelja se baje predlaga občinskega svetnika Milohnoja, ki je vsled tega, ker je v kompetenci za mestnega uradnika, že odložil mandat občinskega svetnika. K stvari se še povrnemo. — Zanimivo »nerazumljivo«. »Slovenec« piše pod naslovom: »Nera- zumljivo«: Padec velikega goljufa Lukacsa na Ogrskem ni zbudil v vodilnem avstrijskem nemškem časopisju pravega odmeva. Očividno je tem ljudem žal, da se ie zgodilo nekaj. kar bi utegnilo razmere na Ma-žarskem temeljito sanirati. Čudno pa je, da niti tisti krogi, ki so se nekdaj v prvi vrsti zoper mažarsko gnjilobo bojevali, niso nad razkritji v procesu Lukacs-Desy in njihovimi posledicami nič kaj navdušeni. Vse moči so na delu, da bi se sedanji režim. na Ogrskem kljub njegovemu moralnemu polomu vzdržal dalje, kvečjem v omiljeni obliki. Ostane naj na krmilu stranka, ki si je vlado v nesrečni ogrski deželi prisleparila z milijoni Ogrske banke in Hrvatski podarila čuvaja. To je baje v interesu monarhije. Žalosten dokaz, da v Avstriji ne mislijo na izpremembo dosedanjega sistema, čeprav nam prizadeva vsak dan glob. rane. Zdaj priporočajo na Ogrskem »prehodno stanje«. To se pravi, da se hočejo merodajni krogi zopet zadovoljiti s slavno »fortvurštlarijo«. In vendar že slepec vidi, da nas ne more rešiti nič drugega, kakor radikalna in hitra operacija, — Notica »Slovenčeva« je sila zanimiva, če postaviš mesto: Ogrsko — Kranjsko, mesto: proces Lukacs - Desy — razkritja Theimer-čna in drugih par manjših izprememb tako, da se vplete notri Šušteršiča in dr. Trillerja. Zdi^ se skoro, da je »Slovenec« za nalašč napisal to notico, da se ponorčuje iz — kurtoa-zije. — Slovenska -umetniška razstava. Predogled za povabljene goste se vrši v soboto 7. t. m, ob pol 12. dopoldne. Od 2. popoldne naprej je razstava odprta za splošen obisk. — Mizerlja na pošti v Sp. Šiški, G. v Spod. Šiški je oddaljen komaj 300 korakov od pošte in vendar ga je brzojavka iskala po Ljubljani, do-čim je njegov naslov znan vsakemu šolarčku prvega razreda. Mlade gospodične, ki šele pratkiticirajo, bi ne smele imeti vodstva v rokah. Sicer pa bi bilo treba poštne razmere pri nas temeljito spremeniti. — Zanimiva nogomena tekma. Jutri se vrši na igrišču v Tivoli gotovo najzanimivejša tekma, kar se jih je letos priredilo. Kakor smo že poročaji, je pridobila za to tekme) »Ilirija« »Gradjanski športni klub« iz Zagreba,. ki ga je prištevati med najmočnejša hrvatska nogometna moštva. »Ilirija zastopa namreč načelo, da tekmuje vsaj z enakomoč-nitni, če ne z jačjimi vnanjimi moštvi. ker se le tako more spopolniti in pridobiti na tehniki in rutini. Da je »Gradjanski športni klub« jačji od »Ilirije«, se najbolje razvidi iz rezultatov, ki sta jih oba kluba doSegla nasproti.hrvatskemu akademskemu športklubu v Zagrebu. Dočim je 11. pr. akademski športkhib zmagal lansko leto v Ljubljani nad Ilirijo z 0:3, nasproti gradjanskemu klubu ni mogel doseči boljšega uspeha nego 2:1. Gotovo je tedaj, da .»Gradjanski športni klub izide tudi iz te tekme kot zmagovalec, vendar razlika najbrže ne bo velika, kajti »Ilirija« še je v zadnjem časti tudi nekoliko zboljšala. Ta tekma ne bo satno zanimiva, marveč tudi prav živahna, ker Zlasti »Gradjanski športni klub« polaga veliko važnost ha hitrost igralcev. Z ozirom na precejšne troske, ki so združeni s to tekmo, so določene sledeče vstopnine. Numerirani sedeži po 2 K, navadni sedeži po l K, stojišča po 40 v, otroci do 14 leta plačajo 20 v. Naj bi ljubljansko občinstvo poselilo številno to tekmo že z ozirom na to. da tekmuje z našim mo-švom moštvo bratskega nam naroda. =■ Dantejeva nebeška komedija »Pekel« v filmu. Illustriertes Wienčr Extfa-Blaft piše: Kaj je največji italijanski pesniški genij podaril človeštvu s svojo »Nebeško komedijo«, vidimo pfav šele v Rady ■*- Maher — Moiiopolfilmu, ki se predvaja od velikonočne nedelje vsak dan ob 4., 6 in 8. uri v »Sophiensalen« Kar tu oko gleda, občuti duša, kajti dejanje je sedaj pretresajoče, sedaj učinkovito. žalostno, a skoz in skoz zanimivo. Ta film se predvaja že cele mesece po večjih mestih Evrope in Amerike z največjim uspehom ter vlada tudi na Dunaju velikansko zanimanje zanj. Od petka 13. do pon-deljka 16. t. m. pa se bo videl ta film tudi v kinematografu »Ideal« v Ljubljani pri vseh predstavah in vla- da že sedaj' veliko zanimanje zanj Ker si ga je ravnateljstvo nabavilo z ogromnimi stroški, so' cene malenkostno zvišane. — »Sokol I.« opozarja br. Sokole na svoj izlet v Moravče v ne-neljo 8. t. m. Zbiramo se na južnem kolodvoru, odhod vlaka ob 7.20 zjutraj, vožnja do Laz, odtod peš. Povratek iz Domžal z zadnjim večernim vlakom. — Izlet je naravnost krasen, pa tudi potreben, da se pokažemo v selih, kjer ne poznajo Sokolstva v. kroju. Vsega hoda peš je okrog 20 km — udeležimo se izleta številno! Gostje vabljeni! — Tiskarski škrat. V pon del j-kovem in torkovem podlistku »Moralna budnica« se je vrinilo par neljubih pomot. Avtor nam piše tozadevno: »Velecenjeni gospod urednik! V vseh feljtonskih razpravah* za katere ste mi dali cenjeni dnevnik gostoljubno na razpolago, je jahal perverzno tiskarski škrat, in preobračal ter zbljalv Črke, včasih celo besede, stavke. Čemu nisem pošiljal takrat popravkov? Potem bi često ne preostalo prostora za »Ljubljanske vesti«. Danes si pa dovoljujem prositi da priobčite sledeč popravek moje zadnje razprave »Moralna budnica«, s koto se definitivno poslavljam od »Diieva« in slovenske javnosti sploh, ker nastopim v kratkem psevdonim-no službo pri leposlovni albanski reviji: »Albania kokone«. — Med oklepaji tiče napake. V poglavju: I. ugledal (ugedal); III. skušnjav (skušnjavami); IV. po solncn (po sloncu); V. grude (grudi), mlekar tet (mlekar, ki); VI. William (W?!iam). Zahvaljujoč se za lojalno natlsnenje. bilježim velespoštovanjem France Štajer. — Pozlačena svetinja s Marijino podobo na verižici se je izgubilo 1.—2. junija od Rakovnika do Zvezde. Ker je to dragocen spominek dobi najditelj 10 K nagrade. Naslov v uredništvu. — Kinematograf »Ideal«. Novi spored je pfve vrste. Glavna točka je drama z Asto Nielsen. Dalje sc predvaja sledeče: 1.) Norveško jezero Njasen. (Potovalni film. 2.) Čuden vojak. (Humoreska.) 3. Gaumontov teden. (Najnovejše, šport, moda itd.) 4.) Križajoče se klmje. (Senzacijska drama Nordisk film Go. v 2 delili. Samo popoldan in pri zadnji večeru predstavi na vrtu. 5.) Otrok nevesta (Krasna amerikanska veseloigra. 6.) »Grehi očetov. (Asta Nielsen, samo zvečer. 7.) Neopravičen sum, (Ameriška veseloigra.) S to drame se Asta Nielsen poslovi za to sezone in pride šele zopet v filmu v jeseni V torek »Maskirana ljubezen«. Slovenski in slovanski volilci v Trstu in okolici! V nedeljo, dne S. t. m. se bodo vršile volitve za II. okoličartskl in IV. mestni volllski razred. Opozarjamo vas na to, da si pravilno napišete ali daste napisati na glasovnico imena slovenskih kandidatov. kajti sicer bi bile yaše glasovnice brez pomena Za naš splošni uspeh, ker bi bil vaš glas štet med razbite. Prav tako bi bil vaš glas brez pomena, ko bi napisali na glasovnico ime kandidata, ki kandidira v drugem okraju. Poglejte torej natančno v izkaznici označeni okraj, v katerem volite, in volišče, kjer vam je treba oddati glasovnico, napišite si potem na glasovnico ime našega kandidata — v okrajih, kjer je treba voliti več poslancev, pa imena vseh naših kandidatov za tisti okraj, kakor so bili sprejeti na naših shodih — in to tako kakor je označeno spodaj. Pojdite potem na pravo volišče in oddajte tam svojo glasovnico, pridržite si pa izkaznico (legitimacijo) za morebitno ožjo volitev! Naši kandidatje za posamezne okraje so sledeči in oddajte svoje glasovnice zanj^v sledečih voliščih: za okolico: I. volilni okraj: (Skedenj, Sv. Marija Magdalena Zgornja in Spodnja); ANTON MIKLAVEC, pok. Antona, posestnik pri Sv. M. Magd. Spod. II. volilni okraj: _ (Rocol, Katinara, Lonjer, Vrdela, Kolonja, Konkonel): dr. JUST PERTOT. zdravnik v Trstu. III. volilni okraj; (Rojan, Greta, Barkovlje, Sv. Križ, Prosek, Kontovelj, Opčine, Bane, Trebče. Padriče. Gropada, Bazovica): dr. FERDINAND ČERNE, odvetnik v Trstu, ŠTEFAN FERLUGA, šolski vodja na Opčinah. zn mesto: V/ sedaj samo K 1*95. > Velikanska zaloga O gramofonov! "TT Zahtevajte cenike. a !> * 95 25 cm velike, dvostranske, priznano najboljših znamk prodajam radi velike zaloge pod last. cerio h S ss •l~« Lasne kite najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 In 12 kron — vse vrste lasne podlage In mrežice — barva za lase in brado »Nerll* po 2 In 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade in druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1, (vogal Mestnega in Starega ti ga). Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase. Na Izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne krila, kostume, nočne halje, perilo in vsako modno blago. Solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša. Neprekosljlva v otroških oblekcah :: in krstni opravi. :: Proda se radi preselitve kompletna nova kopalna soba (bana lita, belo emajlirana ter peč z medenim kotlom), ter malo rabljeni Coupe-voz. Naslov pove »Prva anonč. pisarna". Simon Praprotnik Jenkova ulica 7. priporoča slavn. občinstvu svojo veliko zalogo ledenikov, vrtnih :: miz, stolov :: in sploh vsa v mizarsko obrt spadajoča dela. Delo solidno, zmerne cene, postrežba točna. Ceniki se pošiljajo franko in zastonj. Od dobrega najboljše! je še vedno izvirni Singerjev šivalni stroj Dobi se samo v naših prodajalnah s takim izveskom in s to varstveno znamko Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Novo mesto, hiša lekarne Bergman; — Kranj, Glavni trg 119; — Kočevje, Glavni trg 79, ali pa po naših potnikih. F S! Laška kuhinja ■v XjjvLloljarLi- Od danes naprej se dobe vsak dan sveže morske ribe in najboljše vino Teran iz deželne kleti Parenco, Kavarna odprta celo O Gostilna Florijanska ulica št. 6. Mednarodno epedicijsko podjetje R. RANZINGER, Ljubljana. TTetaaao-vlj ©m.o 1S7'©- Telefon šte^r. 60. Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. juž. železnice. — Carinska agentura c. kr glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspedicija in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in . • . • . shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. . • . • . Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. — Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7. — Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor. Za K10 se dobi elegantni damski prašni mantelj ali pralni kostum. Ravnotako za K 10'— listrasta ali pralna obleka za gospode. Od K O'— naprej pristni panama klobuki do najfinejše vrste. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5 Izgotovljen«! obleke površnike, pelerine za moške in dečke. Fine vrhne jopice, cele obleke (kostume) in posamezna krila za ženske v manufakturni in konfekcijski trgovini „Prf Škofu“ v Ljubljani, na vogalu Medene ulice in Pred Škofijo št. 3 (nasproti gostilne „Pri Sokolu". — Podružnica tvrdke R. Miklauc. Velika izbira. — Stalne nizke cene. Spretnega krojaškega pomočnika delovodjo samo za boljša in salonska dela s prav dobro plačo in trajnim mestom sprejme takoj krojaški mojster Fran Kraigher, Gosposka ulica 5. EBC&S» Ustanovljena letu 1881. ■ut Na j večja zavarovalnica avstro-ogrske države Ustanovljena leta 1831 1 i Glavni zastop v Ljubljani, Vin rij in trg-Sr. Petra cesta št. Z, \ lastnem domu. Zavaruje zoper požar na foslopjili, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsleil prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1911. se je zavarovalo 21.289 oseb za kapital na 170 miljdhov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 1063 miljonov liron. — Premoženje družbe znaša nad 417 miljonov kron. Del. glavnica: K 8,000.000. Rez. fond nad K 1,000.000. g Lgnblfanslga fereiitoa lastla vLJnbilanl. Stritnrjova ufica sštov. ti, (lastna 8»iwn) Podružnice v Spltetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice m na tekoči lačun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih | 4^1 01 . H 4 o -Mmm Delniški kapital: 150,000.000 kron. Rezervni zaklad: 95,000.000 kron. Podružnica Stanje vlog na knjižice, na tekoči račun ter razni kreditorji .dne 31. decembra 1912 približno 878 milijonov kron. , — e. kr. priv. Avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt —- .p = Ljubljana, Prešernova ulica št. 50 v lastni hiši ======= sprejema vlOJf© proti hranilnim knjižicam, katere obrestuje od dne vplačila do dne dviga: rentni davek plačuje zavod sam. Vloge na obrestovanje v tekočem računu, na giro-račun in proti blagajniškim listom najugodneje. Zavod dovoljuje kredite v tekočem računu, nadalje stavbne, hipotekarne, carinske, davčno jamstvene kredite, remburzne kredite Itd., eskomptira menice in devize ter preskrbuje njih inkaso, izdaja nakazila, kreditna in priporočilna pisma na vsa tržišča tu- in inozemstva, prodaja in kupuje tu- in inozemske rente, zastavnlce, delnice in srečke ter daje vestne nasvete pri nalaganju kapitala, izvršuje vse posle pri založitvi vojaško-ženitvenih kavcij, nadalje kavcij in vadlj, potrebnih za udeležbo pri razpisanih ofertih, sprejema vrednostne papirje v svrho njih shrambe in uprave, oddaja proti ognju in vlomu sigurne samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (precijoze) v hranitev, zavaruje srečke in izžrebanju' podvržene vrednostne papirje jroti kurznej izgubi ter oskrbuje brezplačno revizijo izžrebajočih efektov, vnovčuje kupone, izžrebane vrednostne papirje in valute, dovoljuje predujme na blago, vrednostne papirje ter sprejema borzna naročila za tu- in inozemske borze, . . preskrbuje za svoje komitente trgovske informacije na vseh tu- in inozemskih tržiščih itd., itd. Centrala na Dunaju; Podružnice: Bolcan, Bregenc, Brno, Celovec, Dunaj VI., Feldkirch, Jablanice, Gorica, Inomost, Karlovi vari, Liberce, Ljubljana, Lvov, Mor. Ostrava, Olomuc, Opava, Pulj, Praga, Toplice na Češkem, Trst, Warnsdorf.