346 Vojeslav Mole: Kot albatros . . .
Malka, ali pa tudi sedi. Ali pa ne sedi in ne stoji, ampak semintja hodi. In tudi Malka ji ni ime, ampak Ura."
Jure je zdrknil tikob zidu na tla, na mestu zadremal in obenem smral, kakor bi se davil. Matija je vstal in je el do drevesa.
Ti? __
11.
Stopinje so zastale, glas je zastal, tudi kri je kakor oledenela.
Anka je stopila izza debla, lepa in mlada in ljubezniva kakor davno.
Poglej"-je reklapozabiti sem te hotela, pa ni mogoe. Neznana mo te nosi pred oi, srce je kakor zastrupljeno."
Oklenila se ga je trepetajoega in vznemirjenega, ki mu je vzela srea vse besede.
In pomisli" je govorila poroiti me hoejo z drugim, a jaz hoem tebe!"
Sedla sta ob deblu in tako lepa no se je irila naokrog kakor v tistih asih, ko je sedel osramoen in ranjen v njeni sobi, samemu sebi neznan in neumeven. Tudi to no so peli murini in riki, tudi fantje so prepevali nekje dale tam sredi doline in njih pesmi so se razlivale preko src kakor udodeln balzam.
Beiva" je rekla in oklepala se ga je, kakor bi ga pred nekom nevidnim branila beala bova, tako sem sklenila! O polnoi te bom akala, in kadar pride, odidem na tvoji strani v tujino! Nekam dale, nekam dale, bogvekam, za sreo."
Zdaj so se razarela njena lice od nekaknega sveanostnega
navduenja, vstala je naenkrat, pokazala roke in izpregovorila z
odlonostjo kakor skala: Delala bom!"
(Konec prihodnji.)
Kot albatros . . .
J2\ot Albatros razpel sem bela krila, nad smehom morja plovem v sinjo dalj; kot misel, ki je duo zamraila in ni ji dna in ne obrenih skal.
Kot albatros v krlatnem se poarju toneih, mroih zarij razgorim, zgubim kot klic v umeem se viharju, kot v polju bojnem vzduh polnei dim.
Vojeslav Mole.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si