«
|,1J	>	CE
^	J-J	cj
=m	O	—
-in	C	cn
"O	M
£	®	o
~	>	OJ
Torek: Tednikov kopalni dan
Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2024. Kupon ne velja med prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo.
t: 02 74 94 530 e: tTermalniParkPtuj@sava.si
S ce.
Hi
PEUGEOT
z 1 POOBLAŠČEN SERVIS IN PRODAJA VOZIL
SPC TOPLAK
Podlehnik, 02 788 40 50 .spctop
Politika
Sv. Trojica • Aferi Gradnja trojiškega vrtca ni videti konca
>lak.si
O Stran 4
V
Štajerski
Ptuj, petek, 6. septembra 2024
Letnik LXXVII • št. 70 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR
GREMO V HRIBE Planica - Veličastni zadnji dogodek!
mm
Spodnje Podravje • Sindikat opozarja: »Delavci brez regresa in prispevkov, plača v dveh delih«
Agonija ptujskega Agisa
Zaposleni v ptujskem podjetju Agis Technologies (nekdanji Agis Zavore) so julijsko plačo dobili izplačano v dveh delih. Kako bo z avgustovsko, ki jim jo mora podjetje izplačati 18. septembra, ne vedo. Če se stanje ne bo izboljšalo,
delavci razmišljajo o stavki. Več na strani 3.
Aktualno
Ptuj. Kako bodo sanirali atletsko stezo?
O Stran 2
Kronika Ormož•
Nepridipravi uničevali v Grajskem parku
O Stran 3
Turizem Jeruzalem.
Kakšna bo usoda
dvorca
Jeruzalem
O Stran 8
Kmetijstvo Podravje•
Odločbe o višini pomoči kmetom oktobra
O Stran 9
Hrvaška z vsesplošno dezinfek Slovenija ne •
Nas bodo komar letos »požrli«?
Spodnje Podravje •
Projekti, ki jih
občine prijavljaj
za evropski de
^///////////////////^^^^^
| Težave z najemnikom lokala v Ljudskem vrtu •
y
Študentkam dolgoval 4.500 evrov, dobavitelj brez plačanih računov-.»

^///////////////////^^^^
W/////////z.
2 Štajerski
Aktualno
torek • 10. septembra 2024
Slovenija, Hrvaška • Pri nas dezinsekcije komarjev na prostem ne izvajajo
Nas bodo komarji letos »pojedli«?
Ogromno komarjev in drugih nadležnih žuželk nam otežuje uživanje v poletnih dneh. Pogoji za razmnoževanje so bili očitno te mesece idealni. Na Hrvaškem to bolj ali manj uspešno rešujejo. Blizu nas, praktično čez mejo, v Varaždinu, so junija opravili dezinsekcijo komarjev, ki jih je odtlej bistveno manj. Gre za poseben sistem zamegljevanja, v katerem iz avtomobila spuščajo v zrak posebno biocidno sredstvo, ki očitno učinkuje več mesecev. Pri nas take oblike dezinsekcije ne izvajajo, čeprav je enako sredstvo za dezinfekcijo, kot ga uporabljajo Hrvati, registrirano tudi v Sloveniji.
Za dneve, ko se je na Hrvaškem opravljala dezinsekcija, so pristojni stanovalcem izdali posebna navodila za ravnanje: da se ne zadržujejo na prostem, zaprejo okna, čebele naj bi začasno zaprli v čebelnjake. Ta sistem uporabljajo številne občine.
V Sloveniji se letos zdi, kot da je invazija vsega možnega mrčesa, zlasti v bližini vode, rek, potokov ... Predvsem komarji postajajo izjemno velika nadloga, marsikje je stanje nevzdržno, zadrževanje na prostem pa nemogoče. Prebivalci na vseh koncih države opažajo bistveno povečano prisotnost teh in-sektov. Medtem ko je nekoč veljalo, da pikajo proti večeru in ponoči, so invazivne vrste zadnje čase nadležne tudi čez dan. Komarji lahko prenašajo tudi mnoge bolezni, tako da še zdaleč niso neškodljivi. Prenašajo okužbe z virusom zika, Zahodnega Nila, malarijo, tudi nekatere vročinske bolezni itn.
Registracija ne pomeni, da bi to sredstvo lahko pršili vse povprek
Raba biocidnih sredstev, ki zmanjšujejo prisotnost komarjev v naravi, je ponekod dovoljena za širšo rabo, drugje ne. O tem lahko posamično odločajo države EU glede na stanje pri njih.
To, da so biocidna sredstva za zatiranje registrirana, namreč ne pomeni, da se lahko uporabljajo kar vse povprek. Ob registraciji
posameznega proizvoda so izdana navodila za ravnanje in uporabo. Še natančneje pa to določajo nacionalni predpisi. Ne glede na to sicer lahko posamezna država izda izredno dovoljenje za določeno obdobje. Praviloma gre za izredne situacije, kot so poplave, ogromno deževja ipd., ki vplivajo na razmnoževanje insektov. V tem primeru je možno rabo biocidnih sredstev na prostem določiti tudi drugače, da je torej dovoljena na širšem območju, kot je na primer občina.
Sicer pa je registracija le pogoj za uporabo pod natančno določenimi pogoji. V Sloveniji to pomeni, da so sredstva dovoljena za bolj ozko rabo, okrog stavb in podobno, ne pa po sistemu, ki ga izvajajo v nekaterih hrvaških občinah. V primeru epidemije ali bolezni, ki bi bile posledica prenosa okužb s komarji, pa bi se država lahko zelo hitro odzvala. Komisija pri ministr-
Evropa trepeta pred komarjem ščitarjem
Do zdaj smo v Sloveniji zabeležili 41 vrst komarjev, od tega jih je 38 domorodnih in tri tujerodne vrste. Evropa trepeta pred širjenjem in ponovno naselitvijo komarja ščitarja - Aedes aegypti, saj je ta primarni prenašalec virusov denge. Komarja ščitarja so že opazili na nekaterih območjih, na primer na otokih Madeira in Ciper. V preteklosti je že bil prisoten v več evropskih državah, tako daje verjetno, da se bo v prihodnosti pojavil tudi v Sloveniji.
r
_____
Foto: Revija Jana
To, da so zabeležili nekaj primerov bolezni Zahodnega Nila v Sloveniji, je očitno še vedno premalo, da bi lahko upravičili dezinsekcijo komarjev na prostem v večjem obsegu. Na Hrvaškem jo izvajajo.
stvu za zdravje lahko na podlagi stanja na terenu oceni, da je potrebna sprememba določil o načinu rabe posameznega sredstva.
NIJZ: »Veliko komarjev še ne upravičuje rabe biocidnih sredstev«
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so prepričani, da po-
večano število komarjev ne upra-vičuje rabe biocidnih sredstev v zunanjem okolju zgolj z namenom, da se zmanjša njihovo število: „In-sekticidov, ki bi se uporabljali v zunanjem okolju oz. na prostem, v Sloveniji ne uporabljamo zaradi vpliva na druge organizme. Ko z njimi zatiramo komarje, hkrati zatiramo tudi druge žuželke. Uporaba insekticidov v zunanjem okolju je
Enako sredstvo registrirano pri nas, a za drugačno rabo
V Varaždinu so dezinsekcijo komarjev junija izvajali s sredstvom PHOBIAURODIL SUPER PB+. Zanimivo je, daje prav to sredstvo, ki ga proizvajajo v Franciji, kot varno za uporabo registrirano tudi v Sloveniji. A ne za širšo zunanjo uporabo.
Biocidni proizvodi, med katere sodi tudi to sredstvo, so namenjeni zatiranju plesni, škodljivcev in bakterij. Seznam dovoljenih, registriranih biocidnih sredstev v Sloveniji je kar dolg. O registraciji odloča Urad za kemikalije.
strokovno smiselna oz. upravičena pri pojavu izbruha nalezljive bolezni, ki jo prenašajo komarji."
To, da so zgolj nadležni, pa po mnenju NIJZ strokovno gledano ni razlog za zatiranje z biocidnimi sredstvi. Država sicer ima zakonsko možnost za hiter nadzor nad komarji z namenom zamejitve bolezni, a trenutna politika ni naklonjena temu, da bi se ta sredstva pretirano uporabljala, predvsem zaradi varovanja narave in raznih organizmov.
Obstaja sredstvo, a le za zasebna zemljišča
Čeprav torej sistema, kot ga izvajajo naši južni sosedje, pri nas trenutno ni možno uvesti, vsaj ne, dokler državni organi tega ne spremenijo, pa obstajajo metode, ki so dovoljene. Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) so pojasnili, da obstaja larvicid, fizikalno sredstvo, ki je
dovoljeno za zmanjševanje populacije razvojne oblike (larve) pri komarjih, »ki ga prebivalci uporabljajo za stoječe vode na privatnih dvoriščih in na pokopališčih. Na tak način na Primorskem občine pomagajo prebivalcem«. Po podatkih iz medijev pa so nekatere občine za zatiranje komarjev uporabljale proizvod Aquatain AMF. Ta po navedbah NIJZ »ne sodi med biocide in zanj ni treba pridobiti dovoljenja urada za kemikalije«. »Priporočilo Urada za kemikalije RS je, da se proizvod uporablja le na umetnih ekosistemih (lužah, umetnih jezerih, vrtnih rezervoarjih ...) ter da se uporablja kontrolirano tako glede količine kot tudi načina uporabe.
Do nadaljnjega se bo tako s komarji vsak boril na svoj način. Je pa zatiranje, kot ga izvajajo naši južni sosedje, tudi precej velik strošek. Občino, kot je Varaždin, stane de-zinskecija več deset tisoč evrov.
Dženana Kmetec
Podravje • Hajdina uspela s »pumptrackom«, Ptuj z vičavskim igriščem
Kako bodo sanirali atletsko stezo
Kot smo že poročali, je bilo na razpisu gospodarskega ministrstva za sofinanciranje športne infrastrukture uspešnih pet občin iz Spodnjega Podravja, z naknadno dodanimi 4,3 milijona evrov pa sta vsaka s po enim projektom uspeli še MO Ptuj in Hajdina.
Mestna občina Ptuj se je na razpis prijavila z dvema projektoma: nujno potrebno prenovo atletske steze in s prenovo igrišča na Viča-vi. S prvo vlogo ni uspela, z drugo - prenovo igrišča na Vičavi - ji je uspelo v drugi tranši razpisa. Ministrstvo je namreč zaradi številnih izpadlih, a pozitivno ocenjenih vlog, razpisalo še dodatnih 4,3 milijona evrov za urejanje zunanjih športnih površin. S tem je zagotovilo sofinanciranje za dodatnih 41 vlog.
Pozitivni odločbi sta občini prejeli ta teden. Projekt prenove igrišča na Vičavi je vreden skupaj približno 85.000 evrov. Od države pričakujejo 50.000 evrov, doda-
tnih 25.000 evrov bodo skušali dobiti iz Fundacije za šport, medtem ko bi občinski proračun prispeval le slabih 9.000 evrov.
V tej isti tranši razpisa je s projektom ureditve »pumptracka« uspela tudi občina Hajdina; za naložbo, ocenjeno na 80.000 evrov, jim bo ministrstvo primaknilo 50.000 evrov.
Precej manj optimistično pa se je zaključila zadeva s sofinanciranjem prenove atletske steze, za katero je vodstvo MO Ptuj še pred poletjem iskalo svoj delež denarja (93.000 evrov) po proračunu - in ga našlo v postavki za nadzidavo zdravstvenega doma. Takrat so
tudi pojasnili, da je prenova zdelane atletske steze nujno potrebna: »Če steza ne bo pravočasno obnovljena, bomo izgubili licenco, med drugim tudi za mednarodni atletski miting. Izguba licence bi pomenila izgubo za Ptuj, s čimer bi ogrozili prihodnost ptujske atletike, ki v zadnjih letih beleži izjemne rezultate ptujskih športnikov,« so prijavo na razpis sredi junija pojasnili v MO Ptuj. Spomnimo, da je bila celotna vrednost projekta prenove ocenjena na dobrih 140.000 evrov, pri čemer so iz državne blagajne pričakovali 50.000 evrov, preostanek bi dodali iz občinskega proračuna.

rfalBBMM
Državnih sredstev za prenovo atletskega stadiona občina ne tem razpisu ni dobila.
Na vprašanje, kje bodo skušali po neuspeli kandidaturi na razpisu najti potreben denar in ali je morebiti ogrožena licenca, so
odgovorili, da bodo denar poskušali poiskati na drugih razpisih. V skrajni sili bodo celotno investicijo financirali iz občinskega proraču-
na: „Naslednji teden imamo okrog tega usklajevalni sestanek, takrat bomo imeli več informacij."
Dženana Kmetec
Foto: CG
petek • 6. septembra 2024
Aktualno
Štajerski	3
Spodnje Podravje • Sindikat opozarja, daje Agis Technologies v hudih škripcih
Delavci brez regresa in prispevkov, plača v dveh delih
Zaposleni v ptujskem podjetju Agis Technologies (nekdanji Agis Zavore) so julijsko plačo dobili izplačano v dveh delih. Kako bo z avgustovsko, ki jim jo mora podjetje izplačati 18. septembra, ne vedo, je dejal predsednik sindikata SKEI v podjetju Franc Šuen. Če se stanje ne bo izboljšalo, delavci po Šuenovih besedah razmišljajo o stavki.
„Situacija v podjetju je slaba že dalj časa. Zdaj, ko nismo dobili plače na dogovorjeni rok, to je 18. v mesecu, smo se v sindikatu zaradi zaščite delavcev odločili za zaostritev ukrepov," je povedal Šuen. Poudaril je, da delavci od junija nimajo plačanih prispevkov, za letos so prejeli samo predujem regresa v višini 200 evrov. Dogovora s sindikatom za podaljšanje roka izplačila regresa delodajalec ni sklenil, kar po Šuenovih besedah pomeni, da je podjetje v prekršku. Prav tako naj bi delodajalec po oceni sindikata kršil zakon, ker je med zaposlenimi zbiral podpisane izjave, da z zamikom izplačila regresa soglašajo. „Tega ne bi smeli," je poudaril sogovornik in nadaljeval: „Tudi lani regresa nismo dobili pravočasno in smo sklenili pisni sporazum o višjem izplačilu regresa. Zakonsko predpisana višina regresa za lani je bila 1.205 evrov, z vodstvom podjetja smo se dogovorili za izplačilo 1.605 evrov, a nam razlike 400 evrov niso nakazali. Nekateri smo se zaradi neizplačila dogovorjenega zneska odločili za tožbo. Pred dvema letoma smo prav tako sklenili sporazum o višjem regresu, takrat je delodajalec to upošteval, lani pa ne. Dolguje nam tudi letošnji regres. Podjetje ne izplačuje odpravnin, jubilejnih nagrad in solidarnostnih pomoči, še najbolj pa je žalostno, da smo v podjetju brez higienskih pripomočkov -papirja v sanitarijah in papirnatih brisač za brisanje rok. Ukinili so nam malico v restavraciji Gastro, verjetno zaradi dolga. Izplačevati so nam začeli nadomestilo za malico, ki je bilo prenizko, zato smo razliko izterjali s pomočjo odvetnika in inšpekcije."
Poslovanje podjetja, v evrik
Leto	Prihodki	Rezultat	Kapital
2021	4,9 mio	-413.000	1,8 mio
2022	6,3 mio	17.000	1,8 mio
2023	7,5 mio	-35.000	1,7 mio
2024	6,6 mio	-581.000	3,9 mio
„Nazadnje smo še odkrili, da od junija nimamo plačanih prispevkov za socialno varnost," je poudaril vodja sindikata v podjetju Franc Šuen.
Tudi zaradi aktualnih kršitev čakajo ukrepanje inšpekcije. „Podali smo pet ali šest prijav. Posredovali smo s pomočjo odvetnika, pa
Med nakazili države izstopa povračilo za bolniške odsotnosti
Po podatkih Erarjaje podjetje Agis Technologies (prej Agis Zavore) od države prejelo 4,9 milijona evrov, največ od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije -1,2 milijona evrov za nadomestilo daljših bolniških odsotnosti. Ministrstvo za gospodarstvoje podjetju nakazalo blizu 900.000 evrov, Zavod za zaposlovanje 491.000, Javna agencija za spodbujanje podjetništva 388.000, Javni štipendijski sklad 255.000, Javni sklad za podjetništvo 220.000, Sklad za spodbujanje zaposlovanja invalidov pa 213.000 evrov.
Poleti 22-dnevna blokada računa
Agis Technologies se v glavnem ukvarja s proizvodnjo avtomobilskih delov in zaposluje okoli 90 sodelavcev. Od začetka preteklega leta se po podatkih portala Ebonitete srečuje z blokadami transakcijskih računov. Najdaljša blokada je bila letos poleti, med 20. julijem in 12. avgustom. Vse skupaj je imelo podjetje v zadnjem letu dni poslovni račun blokiran 59 dni. Lani so pri 6,6 milijona evrov prihodkov poslovali s 581.000 evri izgube, povprečna lanska plača na zaposlenegaje po preračunu Ebonitete znašala 1.612 evrov bruto, večina delavcev prejema dodatek do minimalne plače.
Po podatkih Ebonitet je največji lastnik družbe Agis Technologies podjetje Akai, njegov lastnik pa ima poštni nabiralnik na Cipru. V Ajpesovi bazi dejanskih lastnikov je kot lastnica vpisana Maria Savvidou. Direktorica podjetij Agis Technologies in Akai je Agnesa Kudic Stemberger.
Podjetje, ki je v minulih letih gostilo tudi visoke politične goste, je imelo v zadnjem letu dni 19-krat blokiran transakcijski račun, najdaljša blokada (22 dni) je bila letos poleti. Agis Technologies je v zadnjem obdobju posloval tudi z MLM, ki je od konca avgusta v stečaju.
nimamo nobenega odgovora. Za pomoč smo zaprosili SKEI Slovenija in ZSSS, nad neukrepanjem inšpekcije smo razočarani. Spomnim
se, da so pred tremi leti prijavo na inšpekcijo podali delavci sami, inšpekcija je takoj ukrepala ter podjetje zaradi kršitev oglobila. Danes je drugače."
Za delavce nepomembni vljudnostni obiski visoke politike
O hudih finančnih težavah podjetja Agis Zavore smo pisali pred desetletjem, ko je poslovanje viselo na nitki. Podjetje je nato leta 2017 dobilo nove lastnike, ki so napovedovali obetavno prihodnost, še posebej v luči dejstva, ker so pred prihodom na Ptuj uspešno na noge postavili dve finančno obubožani podjetji na dolenjskem koncu.
V podjetju na Ptuju so se vrstili vladni obiski. V začetku leta 2020 je podjetje obiskal gospodarski minister Zdravko Počivalšek iz stranke SMC, avgusta 2021 je bila na obisku takratna evropska poslanka in predsednica SD Tanja Fajon, danes ministrica za zunanje zadeve. V ekipi, ki je Fajonovo spremljala na regijskem obisku, je bil tudi aktualni gospodarski minister in predsednik SD Matjaž Han. A ministrski obiski za delavce v podjetju niso prinesli ničesar, glede na to, da je situacija za njih po oceni sindikata SKEI iz leta v leto slabša.
Brez toaletnega
• • • I • v
papirja in brisač za brisanje rok
Sindikalistom je padlo v oči povečanje vrednosti kapitala v podjetju v zadnjem letu. „V firmo so prinesli tri milijone evrov, za delavca pa medtem ni denarja. Večina delavcev prejema dodatek do minimalne plače," je bil jasen Šuen, ki prihodnosti podjetja ne vidi v svetli luči. „Ko vidiš, da več nimamo toaletnega papirja in papirja za brisanje rok, potem veš, koliko je ura. Predlagal sem stečaj ali prisilno poravnavo, pa je direktorica pobesnela in me vprašala, ali se zavedam, koliko so vložili v podjetje. Verjetno bo to enkrat prišlo do konca, delavci perspektive ne vidimo, čeprav poslovodstvo na nas naslavlja pisma, da delamo dobro. Zadnji torek v avgustu so delavci spontano za eno uro ustavili proizvodnjo, pa direktorica in njen partner nista prišla pogledat, kaj se v hali dogaja. Kaj to pomeni? Da so do situacije ravnodušni ... Zakaj držijo podjetje? Mogoče zaradi državnih subvencij in pogojev, na katere so vezani? Ne vem, ugibam."
Za pojasnilo o situaciji smo zaprosili tudi vodstvo podjetja, do zaključka redakcije nam odgovorov niso posredovali.
Mojca Zemljarič
Foto: CG
Foto: MZ
Ormož • Nepridipravi uničevali v Grajskem parku
Porisali nove klopi in koše
Komaj kakšen mesec je minil, odkar so delavci Komunalnega podjetja Ormož v parku postavili nove klopi in koše, v sklopu obnove pa zasadili tudi nova drevesa in obnovili poti, še posebej glavno.
Našteto je stalo 180.000 evrov, občina pa je sredstva za obnovo prejela iz Načrta za okrevanje in odpornost. Toda neznani nepridipravi so se pred dnevi spravili nad nove klopi in koše, jih porisali z barvnimi spreji in tako uničili. »Obžalujemo, da se takšne stvari dogajajo v našem prelepem mestu, za katero si vsi prizadevamo, da bi ostalo ponos vseh nas. Skupaj moramo skrbeti za naše okolje in se zavedati, da so javne površine odgovornost vseh občanov. Upamo, da bomo v prihodnje
lahko s skupnimi močmi preprečili takšna dejanja,« so vandalizem komentirali v občinski upravi.
Nezadovoljni s stanjem parka
S podobo parka pa kljub opisanim novostim številni Ormožani niso zadovoljni. »Žalostno je, da se je zgodilo, kar se je, a se sprašujem, ali ormoškemu parku sploh še lahko rečemo park,« meni občanka. »Me prav zanima, kako bi se občinarji po njem sprehodili v
lakastih čeveljcih; gotovo težko, saj je vse vedno bolj zaraščeno. Vsaj okrog gradu bi se lahko bolj potrudili.« Že junija pa so na takrat šele napovedano obnovo parka letele tudi kritike svetnikov Mateja Hebarja in Simona Kolmaniča. Prvi je opozoril, da po deževju na več mestih nastajajo mlake vode, ki so idealne za razvoj komarjev, v projektu obnove pa je pogrešal tudi urejanje potoka, ki teče skozi park, saj se po parku pogosto iztekajo fekalije, kar bi bilo treba po njegovem reševati prioritetno.
Foto: arhiv občine
Neznani storilci so v Grajskem parku porisali in uničili nove klopi in koše.
Župan Danijel Kolmanič mu je pojasnil, da za ureditev kanalizacije že iščejo ustrezne razpise, Kolma-nič pa se je spotaknil ob že tretji poseg v park. Vodstvu občine je očital slabo vzdrževanje, zaradi česar da je park v sramotnem stanju, a mu je župan vrnil žogico, češ
da se v preteklosti, ko so bili na oblasti Kolmaničevi, ni ne v grad ne v park nič vlagalo, zato je danes stanje takšno, kot je, in ga ne morejo čez noč spremeniti. Sicer se ormoški grajski park razteza na dobrih enajstih hektarjih površin in se ponaša s približno 1.200 drevesi,
v krajinskem slogu pa so ga uredili že pred letom 1875. Do nedavnega je bila v občinski avli na ogled tudi razstava o parku, ki so jo pripravili v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Or-mož in poimenovali Drevo mora v globino, da zraste v nebo.
SD
4 Štajerski
Podravje
petek • 6. septembra 2024
Sveta Trojica • Aferi Gradnja trojiškega vrtca še kar ni videti konca
Globa za župana in inšpekcijski nadzor za UE
Občina Sveta Trojica in Upravna enota Lenart glede upravičenosti gradnje skoraj nič energijskega vrtca ob Trojiškem jezeru še vedno stojita vsaka na svojem bregu, postopek za izdajo gradbenega dovoljenja pa je začasno ustavljen.
Konec januarja je občina, kot je znano, na pristojno upravno enoto podala vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za omenjeno gradnjo, nato pa je »upravni organ prve stopnje ob pregledu prostorskega akta ugotovil neskladnosti zahteve z možnostmi gradnje, ki jih dopušča občinski prostorski načrt (OPN) in njegov izvedbeni akt«. Če povzamemo na kratko, naj bi bila težava v tem, da so s podrobnim prostorskim aktom za to območje »povozili« generalnega za celotno občino. Kot je pojasnil načelnik UE Lenart Jožef Kraner, so zato o tem v skladu z zakonodajo obvestili Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) in Ministrstvo za javno upravo (MJU) oziroma njegov Inšpektorat za javni sektor.
Kdo ima prav?
Župan David Klobasa od samega začetka vztraja pri zakonitem postopanju. »Upravna enota meni, da smo s sprejemom ureditvenega načrta (UN) jezera pri Sveti Trojici spremenili namembnost zemljišča in s tem kršili pozitivno zakonodajo, mi pa vztrajamo, da nismo.« Pri svoji razlagi so se na UE sklicevali na Zakon o urejanju prostora, na Občini Sveta Trojica pa pojasnjujejo, da postopka sprememb in dopolnitev UN niso vodili po Zakonu o urejanju prostora, ampak po Zakonu o prostorskem načrtu, zato,
tako pravi župan, opredelitve UE Lenart niso relevantne. Obenem je ves čas prepričan, da gre za še enega v vrsti orkestriranih napadov nanj, ki so po njegovem delo enih in istih oseb.
Ker se ni strinjal z ugotovitvami upravnega organa, se je Klobasa, kot smo že poročali, v začetku februarja po pojasnilo nenapovedan odpravil na UE Lenart, kjer naj bi verbalno napadel načelnika in vodjo oddelka za okolje, prostor in kmetijstvo Matijo Zorca ter jima zagrozil z izgubo službe, zaradi česar sta ga kazensko ovadila. Ovadbo je tožilstvo kasneje zavrglo, so pa policisti zaradi kršitve javnega reda in miru zoper župana uvedli prekrškovni postopek, ki je bil zaključen z izdajo odločbe o prekršku in položnice za plačilo globe. Ki pa je Klobasa, kot je sam pojasnil, ni poravnal, saj je zoper odločbo vložil zahtevo za sodno varstvo.
Kraner: »Občina je priznala napako«
Župan, ki se je po podporo v zadevi Gradnja trojiškega vrtca, obrnil na zbor občanov, je tam priznal, da je bila njegova reakcija ob ustavitvi upravnega postopka za gradbeno dovoljenje čustvena in je na UE v Lenartu najbrž res nekoliko povzdignil glas, saj gre za izredno pomemben projekt za občino, njegova realizacija pa je
Glede na resne zaplete pri pridobivanju gradbenega dovoljenjaza gradnjo novega vrtca ob Trojiškem jezeru je vprašanje, katera genemdja otrok, ce jUvse bo v njem igrala s čudovitim pogledom na velo in cerfa s samostanom-
. F ,	rnMmBmSi
. ... .ip^S».



odvisna od sofinanciranja šolskega ministrstva, a da ni nikomur grozil.
Je pa v javnost pricurljala informacija o poskusu vpliva na delovanje upravnega organa. Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je namreč priskočil na pomoč svojemu svetniškemu kolegu Klobasi in na MJU naslovil prošnjo za nujni sestanek s trojiškim županom, ki se želi »osebno in čim prej pogovoriti o odprtih vprašanjih v zvezi z delovanjem UE«. Sestanek se je sicer zgodil, a kljub »vezam in poznanstvom« brez uspeha.
Kdo ima v zadevi prav, UE ali občina, je na zboru občanov skušala razčistiti občinska odvetnica Jasna Vračko. Dejala je, da je jabolko spora različno pravno tolmačenje OPN in OPPN; da si je torej dokumente mogoče razlagati tako ali drugače,
na UE pa da so jih hoteli videti drugače oziroma hoteli najti napako.
Kraner po drugi strani meni, da je občina v bistvu že priznala svojo napako, saj je po obvestilu UE o ugotovljenih neskladnostih v dokumentaciji »pristopila k spremembam prostorskega izvedbenega akta s tehničnim popravkom, s spreminjanjem naslova in pravnega temelja izdanega izvedbenega prostorskega akta«.
Klobasa: »UE bo morala odgovarjati«
»O tem spornem načinu smo opozorili pristojno MNVP in hkrati zaprosili za presojo glede njegove domnevne nezakonitosti, od teh ugotovitev pa bodo odvisni nadaljnji postopki. Do takrat smo posto-
pek izdaje odločbe o gradbenem dovoljenju prekinili. Ker občina zoper ta sklep ni izkoristila pravice do nje, je postal konec marca pravnomočen, občina pa je obenem izgubila tudi možnost tožbe v upravnem sporu.«
Klobasa vztraja pri tem, da UE ni postopala korektno, še več, prepričan je, da bo morala kazensko odgovarjati za »izmišljeno pravno podlago in nezakonito ustavitev postopka izdaje gradbenega dovoljenja«. »Za mnenje smo zaprosili štiri eminentne pravnike: Rajka Pirnata, Senka Pličaniča, Boštjana Koritnika in Tadeja Žu-rmana, ki so si edini, da je upravna enota delala nestrokovno ter kaže na sum šikaniranja in političnega obračunavanja. Na občini smo zato na MJU podali pobudo za iz-
vedbo inšpekcijskega nadzora nad omenjenim postopkom,« nam je povedal trojiški župan in dodal, da bodo v primeru izgube sofinancer-skih sredstev za gradnjo vrtca nadomestilo terjali od MJU, to pa naj potem »odgovornim na UE Lenart naloži regresne zahtevke«.
Na ministrstvu so nam potrdili, da so prejeli pobudo za inšpekcijski nadzor nad delom UE Lenart, ki so jo najprej pozvali k pojasnilom o reševanju konkretnega primera. »Opravili smo inšpekcijski nadzor in pripravili osnutek zapisnika o njem. Dokončen zapisnik bomo izdali po preteku roka za podajo pripomb oz. po preučitvi morebitnih pripomb UE Lenart, zato več informacij v tem trenutku ne moremo posredovati.«
Senka Dreu
Foto: SD
Ptuj • Katastrofalna državna cesta
Cesta proti Grajeni brez sanacije
Rekonstrukcija ceste Grajena-Ptuj je sicer uvrščena v proračun Direkcije za infrastrukturo, a očitno se na njej še dolgo ne bo dogajalo prav nič, saj časovnice prenove ni.
Foto: ČG
Cesta Grajena-Ptuj je marsikje luknjasta in potrebna temeljite prenove.
V planu je ureditev ceste v dolžini približno tri kilometre in gradnja kolesarske poti, dolge skupaj približno dva kilometra in pol. MO Ptuj je lani pridobila projektno nalogo za ureditev pločnikov na treh pododsekih na cesti Grajena-Ptuj. „Na DRSI smo projektno nalogo pregledali in podali pripombe," so pojasnili. Ureditev ceste je načrtovana na odseku za mostom v smeri Grajene (pri roletarstvu Ar-nuš). Gre za zelo slabo cesto, na kateri ni pločnika in ne varne šolske poti. „ Najprej smo planirali, da bo država ob sanaciji mostu sočasno začela še z gradnjo manjkajočega dela pločnika in urejanjem cestišča, žal pa do tega ni prišlo," je povedal svetnik Milan Klemenc, ki je podal več pobud za ureditev tako na občinski kot nacionalni ravni. Gradnja kolesarske poti je načrtovana na dveh odsekih, v smeri proti Grajeni. En del bi meril dva, drugi pa približno pol kilometra.
DK
Destrnik • Vendarle obnova dela regionalke Rogoznica-Senarska
Za silo pokrpane luknje kmalu preteklost
Voznike, ki se vozijo od Ptuja proti Lenartu in obratno, je na odseku mimo Destrnika, natančneje med odcepoma za Dolič in Levanjce, presenetila polovična zapora ceste.
Promet tako na poldrugem kilometru poteka izmenično enosmerno, urejen pa je s semaforjema na vsaki strani. Ali je mogoče, da se je vendarle začela obnova te zelo dotrajane državne ceste, zaradi katere je voznike, ko se vozijo po njej, strah, da jim bodo avtomobili razpadli? Cestišče namreč že leta samo krpajo, tako da je s svetlimi in temnimi zaplatami asfalta videti kot krpanka. Lani spomladi so se tam sicer pojavili cestni delavci, pripeljali stroje in zavarovali del ceste, zato je tudi takrat promet potekal izmenično enosmerno. A na razočaranje mnogih ni šlo za resno obnovo, pač pa so cestarji znova pokrpali le najhujše luknje in odšli. Kdaj bo cesta prišla na vrsto za temeljito obnovo, smo vprašali lani marca, a nam na Direkciji za infrastrukturo niso dali konkretnega odgovora. »V sklopu rednega vzdrževanja smo pokrpali in popravili poškodovani rob vozišča. Na najbolj dotrajanih delih načrtujemo preplastitve vozišča, dinamika nadaljnjih aktivnosti in ukrepov pa bo prilagojena glede na proračunska finančna sredstva.«
DRSI bo preplastila prvi odsek državne ceste, ki vodi mimo Destrnika.
Sanacija še petih odsekov
Zdaj pa, kot rečeno, je cesta na omenjenem odseku polovično zaprta, kot pravijo na občini De-strnik, pa se je rekonstrukcija tega za vse udeležence v prometu že nevarnega dela, ki je dolg približno kilometer in pol, le začela. »Po večletnem urgiranju in apeliranju je ministrstvo za infrastrukturo vendarle pristopilo k sanaciji, dela, ki
jih bo izvedlo Cestno podjetje Ptuj, pa bodo potekala v septembru in oktobru.« Zaradi polovične zapore z izjemo prometnih konic ne pričakujejo zastojev, bo pa prometni režim postavljen na glavo v času, ko bo zaradi preplastitve potrebna popolna zapora ceste. Takrat bodo urejeni obvozi po lokalnih cestah Svetinci-Destrnik in Svetinci-Paci-nje, kar naj bi bilo maksimalno tri nedelje.
W s 1
Foto: SD
Županja Vlasta Tetičkovič Toplak pa je še posebej zadovoljna, ker se obnova ne bo končala le pri enem odseku. »Po zadnjem skupnem sestanku so nam namreč z DRSI sporočili, da že poteka izbor izvajalcev tudi za rekonstrukcijo še petih odsekov te iste regionalne ceste Ri Rogoznica-Senarska. O časov-nici nas bodo obvestili takoj, ko bo končan postopek izbire izvajalcev.«
SD
petek • 6. septembra 2024
Podravje
Štajerski	5
Ptuj • Predlog za izboljšanje pretočnosti prometa na križišču pri Kroni
Zavijanje desno pri rdeči luči - marsikje možno, na Ptuju ne
V prometnih konicah nastajajo na Potrčevi cesti precej dolge kolone čakajočih vozil, predvsem v smeri proti Novi vasi in Dornavski cesti. Mnogi vozniki so prepričani, da bi se pretočnost lahko izboljšala z enostavnim (in poceni) ukrepom, postavitvijo dodatnega prometnega znaka z zeleno puščico, ki bi omogočal zavijanje desno tudi ob rdeči luči na semaforju. A čeprav je to marsikje smiselno urejeno, na Ptuju bojda ni izvedljivo.
Natanko tri leta je v veljavi cestno pravilo, ki določa, da je vozniku, ob rdeči luči na semaforju, v primeru, ko je dodan poseben prometni znak, zelena puščica, dovoljeno zavijanje desno. Seveda, če je smer prosta. Prvi tak prometni znak so postavili avgusta 2021 v Ljubljani, odtlej še marsikje drugje po državi. V tujini je to pravilo v številnih državah uvedeno že vrsto let, po eni strani vpliva na pretoč-nost prometnega sistema tam, kjer to okoliščine dopuščajo, po drugi strani pa se zmanjšajo nepotrebno ustvarjeni izpusti iz čakajočih avtomobilov na semaforjih.
Predlogi za postavitev takšnega znaka na semaforjih na Ptuju, pri Kroni, so bili podani že večkrat, a na Direkciji RS za infrastrukturo vztrajajo, da na tej lokaciji to ni možno.
Drugje je možno, na Ptuju (spet) ne ...
Glede možnih in smiselnih ukrepov okrog vožnje desno ob rdeči luči na semaforju v semaforizira-nem križišču državnih cest na Ptuju so na DRSI jasno povedali, da predlagana ureditev ni možna. Trdijo, da ni izpolnjenih vseh zahtevanih
Predlog, da se na semaforju pri Kroni namesti dodatni prometni znak, ki bi omogočal zavijanje desno tudi ob rdeči luči, ni izvedljiv.
Kriteriji za postavitev dodatnega znaka na semaforju
Kriteriji za določitev križišč, kjer se lahko dovoli zavijanje v desno ob rdeči luči, so: omejitev hitrosti do 50 km/h, zagotovljena preglednost v križišču (vidna razdalja ne sme biti manjša od 60 metrov pri 50 km/h), nizka frekvenca pešcev, v križišču ne sme biti vodenih kolesarjev s posamezno fazo (e-skiroji, mopedi), ne sme biti na šolskih poteh in kjer so prisotni udeleženci z omejeno mobilnostjo.
Semaf
orji na Ormoški cesti bodo še naprej „utripali"
Najbolj nesmiselno postavljeni semaforji v mestu so na Ormoški cesti, ki „utripajo" vse od postavitve. Direkcija RS za infrastrukturo nima predvidenih kakršnih koli ukrepov v zvezi s temi semaforji. So pa povedali, da k spremembi v predmetnem križišču lahko pristopi tudi Mestna občina Ptuj in predvidi morebitne ukrepe glede semaforjev, za katere pa mora pridobiti soglasje Direkcije. Gre namreč za križanje državne in občinske ceste.
osnovnih pogojev, ki jih zahtevajo področna zakonodaja, pravila in standardi: „V omenjenem semafo-riziranem križišču ni izpolnjenega pogoja glede brezpogojno proste smeri, saj je na kraku ceste urejen zelo frekventen prehod za pešce, ki je na šolski poti. Prav tako ni izpolnjenega pogoja glede zagotovljene zahtevane preglednosti v križišču (na vseh krakih križišča ni zagotovljena minimalno vidna razdalja 60 metrov glede na najvišjo
dovoljeno hitrost 50 km/h)."
Obenem to ni možno zaradi načina delovanja krmilnega programa, in sicer v križišču velja posebnost v krmilnem programu semaforjev, saj so urejene najave s podaljševanjem zelene faze po posameznih smereh in urejena je tudi posebna faza za leve zavijalce.
Na Direkciji tako ocenjujejo, da je vzpostavljena prometna ure-
ditev semaforjev v križišču Potrčeve in Dornavske ceste na Ptuju ustrezna in prometno varna: „Z zagotovljenim najvišjim nivojem prometne varnosti, kar je na državnem cestnem omrežju v upravljanju Direkcije RS za infrastrukturo prva prioriteta." Pretočnost pa na tej relaciji ostaja takšna, kot je, brez uvedbe predlaganih izboljšav.
Dženana Kmetec
Ormož • Kakšen je izplen opominov za terjatve OŠ Ormož, tudi zastarele?
Starši poplačali skoraj tretjino dolgov
Julija je v Ormožu završalo zaradi opominov, ki so jih za neporavnane obveznosti do OŠ Ormož prejeli mnogi starši, in to tudi tiste, ki segajo več let nazaj, vse do leta 2005, znašajo pa tudi več sto evrov.
Kako je mogoče, da v javnem zavodu dolgov niso terjali sproti, z opomini in izvršbami, ampak šele zdaj, ko so številni učenci že zdavnaj nekdanji, še več, so že odrasle osebe? Aleksander Šterman pravi, da je funkcijo ravnatelja prevzel leta 2018, zato dogajanja za nazaj ne more komentirati, saj ne pozna razlogov, zakaj finance niso bile sproti urejene in računi za storitve izterjani. Odkar je sam ravnatelj, pa starše o neporavnanih obveznostih do šole obveščajo sproti.
Opomini za dobrih 53.000 evrov
Na opominih za le nekaj do celo 1.200 evrov dolga, ki jih je šola razposlala julija, so navedeni le datumi faktur, roki plačila in zneski plačil oziroma saldi, ne pa tudi, za kaj so bili ti zneski izstavljeni. To je pri starših seveda sprožalo slabo voljo, saj zlasti tisti, katerih dolgovi so stari že več let, niso imeli pojma, kaj so pravzaprav dolžni. Lahko so poklicali ali prišli na šolo, vendar, kot so se pritoževali, med poletnimi počitnicami tam najti pravo osebo za informacije ni bilo prav enostavno. Poleg tega so šoli očitali, da so opomini pripravljeni preveč površno; pri nekaterih se zdi, kot
da so za več različnih otrok dobesedno prekopirani, pojavili pa so se primeri, ko so starši za dvojčka prejeli opomina s povsem različnima zneskoma, čeprav sta bila otroka deležna povsem enakih storitev.
Da šoli dolgujejo tako veliko denarja, gre namreč za dobrih 53.000 evrov, je pokazala šele podrobna revizija poslovanja, ki je presenetila vodstvo šole. Kot je pojasnil Šterman, so iz revizijskega poročila razbrali, da morajo odprte terjatve do staršev izterjati, čeprav je Helena Novak v imenu občinskega nadzornega odbora v svojem
končnem mnenju predlagala odpis tistih, ki segajo v leto 2018 in nazaj, saj niso več izterljive.
Smo še družba vrednot?
Kljub temu je šola na naslove staršev razposlala opomine, in to tudi za zapadle terjatve. Po splošnem zastaralnem roku take terjatve namreč zastarajo po petih letih. »Poglejte, popolnoma jasno je, da starši natančno vedo, kdaj je dolg zakonsko še izterljiv in kdaj ne več. Zakaj smo torej poslali opomine tudi za zapadle neplačane storitve? Ker se moramo vprašati, ali
smo še družba vrednot ali pa gledamo samo še na to, kako bomo pravno koga izigrali, da nam nekaj ne bo treba plačati. Dejstvo je, da imamo s plačilno disciplino staršev precejšnje težave, pri tem pa ne smemo pozabiti, da je šola od vseh izdanih položnic že morala odvesti tudi davek, torej smo z njimi imeli še dodatne stroške. Prepričan
Starši poplačali slabo tretjino dolgov
Pa je ravnatelju uspelo apelirati na poštenje staršev? Na presenečenje mnogih mu vsaj delno je, kajti med poletjem so poravnali skoraj tretjino skupnega dolga do šole. Poglejmo si številke: šola je na naslove staršev dolžnikov poslala 458 opominov v skupnem znesku 53.316,07 evra, ti pa so poplačali storitve učencev v šoli v višini 15.086,88 evra, in sicer ne glede na to, ali so te še aktualne ali pa so že zapadle.
sem, da je naloga šole med drugim tudi vzgoja mladih v duhu, da je treba obveznosti poravnavati. Da je torej edino pravo razmišljanje,
če sem nekaj dobil, sem dolžan in bom plačal, ne glede na pravni status dolga,« meni Šterman.
Senka Dreu
OŠ Ormož je v začetku poletja staršem poslala 458 opominov za neplačane obveznosti v skupni vrednosti nekaj čez 53.000 evrov, med katerimi so bile tudi že zdavnaj zapadle. Starši so poplačali skoraj tretjino skupnega dolga.
Prostor za prostor za
tiksffl/	SiAi/jf^/
TEČAJI TUJIH JEZIKOV RAČUNALNIŠKI TEČAJI TEČAJI SLOVENSKEGAJEZIKA PROGRAMI ZA OSEBNI RAZVOJ
[iti tli
oriiaaodiiivost
v a
pvijtiz nos t spoštovanje
m
Sofinancira Evropski) unija
Ljudska univerza Ormož Za vas smo dosegljivi na: inf0@lu-0rm0z.5i Vrazova ulica 12, 2270 Ormož 02 741 55 03 / 070 766 976 www.lu-ormoz.si
Foto: SD
6 Štajerski
V središču
petek • 6. septembra 2024
Ptuj • Težave z najemnikom lokala v Ljudskem vrtu, se občini obeta spet novo iskanje gostinca? V
[K a
Pred dobrim letom je ptujska občina kot lastnica gostinski lokal v Ljudskem vrtu oddala Footbal clubu (FC) Drava Ptuj, ki ga vodi predsednik, Primorec Andrej Maglica. Sprva presenetljiva odločitev za prijavo, saj klub doslej z gostinstvom ni imel kakih resnih izkušenj, je postala razumljiva ob razkritju, da je prav aktualni predsednik bil oziroma je (so) lastnik več podjetij, tudi s področja gostinstva. Ravno zdaj, ko je lokal dejansko zaživel, pa se razkrivajo težave z domnevnim neplačevanjem dobaviteljev, študentskega dela, pa tudi z vzdrževanjem objekta. Maglica je očitke zanikal in obenem dejal, daje pripravljen prekiniti najemno razmerje z občino, a pod določenimi pogoji...
Maglica pripravljen prekiniti najemno razmerje
Na ptujski občini so dejali, da od vsakega najemnika absolutno pričakujejo, da bo lokal dobro vzdrževal in skrbel zanj, pomembnaje tudi zakonitost delovanja: »Seznanjeni smo bili z domnevnimi nepravilnostmi, kijih bomo vsekakor preučili in pregledali, kakšne možnosti imamo po pogodbi.«
Maglica je pripravljen prekiniti najemno razmerje. Pravi, da se s tem nima časa ukvarjati in daje že ob oddaji ponudbe v to zgodbo stopil s poslovno partnerko, s katero pa več ne sodelujeta: »Seveda pa se moramo z občino pogovoriti. Zdaj se tako izteka sezona in bo pravi čas za to. Iskal sem nekoga, ki bi to prevzel in se resno ukvarjal s tem. Dejstvo je, da smo investirali v nadstrešek in se bomo o teh vlaganjih morali dogovoriti.«
Na občini še pravijo, da z domnevnimi težavami oziroma nepravilnostmi doslej niso bili seznanjeni, so pa ta teden prejeli dopis nekaterih delavcev, ki so delali ali še delajo v lokalu.
»Delala sem poleti, za julij bi mi morali plačati 270 evrov, ampak jih verjetno ne bom nikoli dobila. Poznam več deklet, ki niso dobila plačila. Upali smo, da bo boljše, ker je imel najemnik zadnje mesece vsaj upravnika, ki smo mu zaupale, ampak on sam ni mogel nič. Odde-lane ure bi morala dobiti plačane že konec julija, tak je bil dogovor, seveda nekaj v kuverti, na roko, a s tega ni bilo nič,« pravi ena izmed študentk, ki je to poletje delala v lokalu Ljudski vrt. Podobno izkušnjo sta predstavili še dve študentki. Plačilo so nato dobile z velikim časovnim zamikom. Vse trdijo, da
so del denarja dobile na račun, preko študentske napotnice, nekaj na roko. Urna postavka je 8 evrov.
Ostajali brez pijač, ker dobavitelji niso bili plačani
Čeprav naše tri sogovornice pravijo, da jim je delo všeč, gostje pa so redni in prijazni, so bile pogosto tarča kritik zaradi pomanjkanja zaloge pijač in podobno: »Pogosto je zmanjkalo sokov, ledenega čaja ... Ljudje ne razumejo, da nismo me krive za to, znašajo pa se na nas. Dobavitelji so nam rekli, da niso
dobili plačila, zato na primer niso dostavljali piva. Dobava je zamujala tudi po dva tedna. Zadeve po naših informacijah pregledujeta tržna in delovna inšpekcija. Upamo, da se bo kaj uredilo.«
Pravijo še, da je bilo nekaj časa nemogoče delati, ker v lokalu ne deluje klima in je bila vročina neznosna. Pokvaril se jim je tudi zamrzovalnik za sladoled, šele po nekaj dneh jim je uspelo priklicati nekoga, da to uredi: »Otroci so prihajali, mi pa nismo imeli sladoleda. To se v lokalu ne sme dogajati.«
ZAV-SAVA.SI
Poskrbite za varnost svojih otrok in za vsak slučaj sklenite najbolj priročno nezgodno zavarovanje.
NIKOLI SAMI
SAVA
ZAVAROVALNICA
Andrej Maglica s prstom kaže na upravnika
Predsednik FC Drava Andrej Maglica je zatrdil, da bodo še ta teden uredili vsa plačila za nazaj, za junij, julij in avgust. Razlog za zamude naj bi bil - kot pravi - nesporazum
med njim in Brunom Kolednikom, ki je zadnja dva meseca upravljal lokal. Maglica zdaj s prstom kaže na upravnika, ki da bi moral poskrbeti za izplačila, medtem ko Kolednik trdi drugače: »V pogodbi je jasno navedeno, da jaz pripravim obračun ur, izplačila pa uredi FC Drava.«
Maglica je še zatrdil, da Kolednik nekaj časa ni polagal denarja, kar je upravnik potrdil, a kot pravi, iz zelo jasnih razlogov: »Deset dni res nisem položil denarja, zato, da smo sploh lahko plačali dobavitelje in poskrbeli za zalogo v lokalu.«
Kolednik več o njunem dogovo-
Shranjevalnik za zabojnike oziroma posode za smeti je pokvarjen, vrata namreč ne delujejo, zato ne služi namenu.
Foto: CG
petek • 6. septembra 2024
V središču
Štajerski	7
n M
Streha zamaka, tik ob lučeh celo odpadajo deli ometa.
ru ni razkril, saj tega po pogodbi ne sme. Je pa jasno, da je bilo njuno pogodbeno razmerje očitno zelo pomanjkljivo, sicer se njuno sodelovanje ne bi tako hitro končalo. Pogodbo sta namreč podpisala šele konec junija letos.
Študentke, ki delajo v lokalu, zaupajo Koledniku in pravijo, da so zaradi njega prihajale na delo, ker so videle, da želi stvari izboljšati. Pogodbo s FC Drava je Kolednik ta teden dokončno prekinil, Maglica pa je večkrat povedal, da bo tudi sam razmislil, kako naprej, češ da se s tem nima časa ukvarjati. Napotil nas je tudi na njegovo sodelavko Firdeso Nikolič: »Danes (v sredo) sem bila seznanjena z vsem tem, res mi je žal, da je prišlo do zapleta.
Več poskusov iskanja najemnikov
Prvi razpis za oddajo lokala v Ljudskem vrtu je bil objavljen marca 2022. Občina je večkrat neuspešno skušala najti najemnika, šele v tretje so bili uspešni. V vmesnem času so znižali najnižjo izhodiščno najemnino (s 1.320 na 960 evrov) in nekatere pogoje, med drugim so vendarle dovolili tudi točenje določenih alkoholnih pijač. Prva najemnica tega lokalaje po eni sezoni prenehala delovati. V začetku leta 2023 so zato objavili nov razpis in znova začeli iskati partnerja. Ker ga v prvo niso našli, so ponovno znižali minimalno zahtevano najemnino, na 610 evrov. Junija lani sta na javno zbiranje ponudb za oddajo objektov za izvajanje gostinskih storitev v parku Ljudski vrt ponudbi pravočasno oddala FC DRAVA, d. o. o., in ProGFK, Slavko Jurgec, s. p. Ključno merilo pri izboru je bil znesek ponujene najemnine. Višjo, 735 evrov, je ponudil FC Drava. Prva sezona pod njihovim okriljem ni bila najboljša, letos pa so se stvari z vidika obiska začele obračati na bolje. A očitno so se težave pojavile drugje...
Foto: DK
Študentkam smo že danes vse nakazali, skupaj 4.500 evrov. Očitno je prišlo do nesporazuma.« Tudi ona je krivdo zvalila na upravnika, ki da je bil slabo odziven in oddajal nepopolne obračune ur.
Objekt mora vzdrževati najemnik
Objekt v Ljudskem vrtu je bil postavljen pred slabimi tremi leti, konec leta 2021. To investicijo je v celoti kril občinski proračun. Za gradbeni del je bilo izbrano podjetje Lesko, Simona Murko, s. p., njihova pogodba z občino je znašala 156.000 evrov.
Sprva so na MO Ptuj načrtovali postavitev montažnega objekta za gostinski lokal in sanitarije po sistemu javno-zasebnega partnerstva. Zasebnemu investitorju bi podelili stavbno pravico, a so si nato premislili in objekt uredili sami. Zdaj ga kot lastniki oddajajo v najem, enako kot na Ranci. Postavljena sta S dva nezahtevna pritlična objekta, v enem je lokal, v drugem sanitarije.
A čeprav je objekt star manj kot tri leta, se že kažejo nekatere pomanjkljivosti očitno slabe izvedbe ali vzdrževanja. V skladišču je ogromno vlage, streha zamaka, tik ob lučeh je polno vode, omet s stropa odpada. Kljuka na stranišču je pokvarjena. Urejeno je posebno mesto za shranjevanje posod za smeti. Ker so vrata pokvarjena, so posode postavljene zunaj.
Maglica pravi, da bi za to morala skrbeti občina kot lastnica lokala, a to ne drži. V javnem zbiranju ponudb za oddajo je namreč izrecno navedeno: »Izvajalec je dolžan na svoje stroške skrbeti za red, čistočo ter potrebno redno vzdrževanje in popravila na montažnih objektih in na leseni terasi, ki jih ima v uporabi.«
Po pogodbi mora gostinski lokal poslovati najmanj od 1. aprila do 30. septembra. To je obenem obdobje, ko so obiskovalcem na voljo tamkajšnje javne sanitarije, tudi za njihovo čiščenje in vzdrževanje mora skrbeti najemnik.
Dženana Kmetec
Podravje • Projekti, kijih občine prijavljajo za evropski denar
Največji projekt - vodovod za 17 milijonov evrov
Osrednji projekt občin Spodnjega Podravja v naslednjih letih bo obnova vodovodnega sistema v vrednosti 17 milijonov evrov. Dobrih 11 milijonov evrov bi lokalne skupnosti za projekt predvidoma pridobile iz Dogovora za razvoj regij (DRR). Sodelujoče občine so financiranje uskladile glede na število priključkov.
Foto: CG
V projekt obnove vodovodnega sistema so se po pojasnilu Mestne občine Ptuj vključile vse občine v sistemu, razen Hajdine in Starš. Pomenljivo je dejstvo, da glavnino vode za ptujski vodooskrbni sistem načrpajo prav na Hajdini.
Projekti zelene infrastrukture po občinah
Občina	Vrednost projekta	Sofinancerski delež države in EU	Izvedba
Kidričevo	1.000.000	859.000	2026-27
Dornava	366.000	280.000	2025
Hajdina	413.000	240.000	2025-26
Majšperk	877.000	480.000	2026-27
Podlehnik	368.000	260.000	2025-26
Žetale	445.000	280.000	2025-26
Juršinci	560.000	560.000	2026-27
Destrnik	737.000	736.000	2025-26
Trnovska vas	368.000	240.000	2025-26
Vir: občine
Gre za ocenjene vrednosti projektov, ki so jih sporočile občine.
V	upravi mestne občine (MO) Ptuj, ki so jo ostale občine pooblastile za vodenje projekta, so pojasnili, da pripravljajo investicijsko dokumentacijo, občine pa podpisujejo sporazum o financiranju. K projektu ni pristopila občina Hajdina, v kateri leži glavnina vodnjakov, iz katerih Komunalno podjetje Ptuj s pitno vodo oskrbuje prebivalce Spodnjega Podravja. Hajdinski župan Stanislav Glažar je sicer že nekajkrat povedal, da bi morala imeti Hajdi-na v projektu poseben status, saj bo zaradi regijskega projekta na njenem območju vse razkopano. Zdaj Hajdine med sodelujočimi v projektu ni. V njem pa, zanimivo, sodeluje občina Kidričevo, ki je večkrat kritizirala vodstvo Komunale, zlasti zaradi cen vode.
V	ptujski Mestni hiši so pojasnili, da bi obnovo vodovoda začeli leta 2026, končali bi v letu 2029. V okviru projekta bodo zgradili dobrih 33 kilometrov cevovodov, novi cevovod čez Puhov most, v sistem bodo vgradili filtre za mangan in železo, zamenjali opremo za krmiljenje ter posodobili programsko opremo. Občine so se za projekt odločile zaradi dotrajanosti vodovodnega sistema.
Za kanalizacijo 2,3 milijona evrov
Poleg vodovoda bodo med večjimi regijskimi projekti kolesarske steze in kanalizacija. S kanalizacijo bodo opremljali naselja v ptujski in hajdinski občini, v Markovcih pa bodo dogradili čistilno napravo. Na Ptuju imajo namen zgraditi 4,6 kilometra kanalizacijskih cevovodov in štiri črpališča, na Hajdini pa 1,2 kilometra cevovodov in tri črpališča. Na javno kanalizacijsko omrežje bi dodatno priključili 90 objektov oziroma 243 prebivalcev. Na Ptuju bodo kanalizacijo gradili v Rabelčji vasi, Mestnem Vrhu,
Štukih, Orešju, Žabjaku, Podvin-cih in na Vičavi. Vrednost gradnje kanalizacije v obeh občinah je 1,9 milijona evrov, 75 odstotkov stroškov bi predvidoma pokrili z denarjem iz DRR. Občini nameravata gradbeno dovoljenje pridobiti marca naslednje leto, gradnjo pa načrtujeta med letoma 2026 in 2028. Širitev čistilne naprave v Markovcih je ocenjena na okoli 400.000 evrov, predvideni delež evropskega in državnega sofinanciranja je 286.000 evrov. Občina Markovci ima dokumentacijo pripravljeno, v izvedbo projekta bi šli leta 2025.
Pet milijonov evrov za kolesarko na Dravskem polju
Občine Kidričevo, Hajdina in Ptuj so se združile pri projektu kolesarskih povezav. Do konca leta 2027 bi zgradili 17 kilometrov državnih kolesarskih stez, za katere bi pridobili 3,3 milijona evrov evropskih in državnih nepovratnih sredstev. Skupaj z davkom so projekt ocenili na dobrih pet milijonov evrov. MO Ptuj in občina Dornava sta podali predlog, da bi zgradili manjkajoči del kolesarske steze v dolžini 3,5 kilometra. Za nadaljevanje gradnje kolesarske steze si prizadevajo tudi Juršinčani, ob glavni
cesti proti občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Tako kot kolesarska steza na Dravskem polju, bi tudi dornavska in juršinska imeli status državne.
Podlehničani s
podjetniškim
inkubatorjem
Občina Podlehnik bo evropska sredstva črpala za dokončanje podjetniškega inkubatorja. Druga faza projekta je ocenjena na 2,6 milijona evrov, sofinancerski delež bo 60-odstoten, projekt bi začeli jeseni prihodnje leto.
Kidričani nameravajo sredstva DRR vložiti tudi v urejanje vodovoda, ki ga upravlja Komunala Slovenska Bistrica. Gradili bodo cevovode in v sistem vgradili filtre. Celotna vrednost projekta je 2,2 milijona evrov, delež kidri-čevske občine bi bil nekaj manj kot 600.000 evrov, iz DRR pa bi financirali 75 odstotkov vrednosti investicije.
Večina občin se je odločila za projekte tako imenovane zelene infrastrukture, pri čemer gre za zasaditve drevoredov ali posameznih dreves, urejanje sprehajalnih poti, pokopališč, trgov in namestitev urbane opreme, na primer klopi, pitnikov in drugega.
Mojca Zemljarič
8 Štajerski
Turizem
petek • 6. septembra 2024
JESENSKA POSLASTICA -PELJEŠAC, OREBIC
eAlf •i*.
DOŽIVELI BOMO:
•	mesto v Dalmatinski zagori skriva dva naravna fenomena - Rdeče in Modro jezero
•	obisk Orebica, mesta pomorcev in kapitanov
•	Pelješac, vinogradniško čudo z legendarnim vinom Dingač
25.-29. september
Imotski, slikovito mesto s kamnito arhitekturo in sredozemsko klimo, le 50 kilometrov od morja. Tu bomo občudovali trdnjavo Topana iz turškega obdobja ter slavna Imotska jezera, vključno z najglobljim kraškim jezerom v Evropi, Rdečim jezerom, in priljubljenim Modrim jezerom. Pot čez Pelješki most nas bo vodila do mesta Orebic, ki ga krasita frančiškanski samostan Gospa od Andela in zbirka pomorskega muzeja, ki pričuje o bogati zgodovini slavnih pomorščakov. V Stonu bomo obiskali obnovljeno trdnjavo Kaštio in se po želji povzpeli na obzidje, s katerega so Dubrovničani varovali polotok Pelješac. Pri lokalnem vinarju bomo uživali v ogledu in degustaciji vin. Lahko se boste odločili za ogled čudovitega mesta Korčula, rojstnega kraja Marca Pola in občudovali staro mestno jedro, obdano z obzidjem in ulice razporejene v obliki ribje kosti. Zaključek potovanja bo v simpatičnem Omišu na ustju reke Cetine, kjer bomo občudovali lepote obmorskega kraja.
CENA VKLJUČUJE prevoz z udobnim turističnim avtobusom nastanitev v dvoposteljnih sobah v hotelu * Aminess Grand Azur
-	4 x polpenzion (pri večerji vključena pijača-pivo, vino, brezalkoholna pijača iz šankomata)
-	zunanje oglede po programu (Imotski, Ston)
- degustacija vina - vodenje in organizacijo potovanj
Prlekija • Usoda Dvorca Jeruzalem še vedno negotova
Najprej bo na vrsti energetska sanacija
Ko se je od vrhunske restavracije in hotela Dvorca Jeruzalem lani jeseni poslovil znani prleški gostinec Dino Kruhoberec, ki še vedno vodi bližnje Gostišče Taverna, se je lastnica dvorca, občina Ljutomer, znašla v zagati. Najemnika za takšen objekt je namreč vse prej kot lahko najti, česar so se občinarji dobro zavedali.
Ker niso našli ustreznega najemnika, so na občini Ljutomer sklenili, da bodo Dvorec Jeruzalem najprej energetsko obnovili.
Zagotovite si svoj sedež še danes
in pokličite poslovalnico Sonček,
Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82!
Štajerski
. radioPTUI
Kljub temu so ga takoj začeli iskati in že januarja letos objavili razpis za oddajo jeruzalemske nepremičnine, v upanju, da sezona ne bo izgubljena in da najdejo primernega kandidata za nadaljevanje uspešne kulinarične in namestitvene zgodbe v štirizvezdičnem spomeniško zaščitenem objektu. Neuradno naj bi na razpis prispela ena ponudba, ki pa očitno ni bila sprejeta, vendar tega na občini niso komentirali. Takrat so za opremljene prostore v velikosti dobrih tisoč kvadratnih metrov in pripadajoče funkcionalno zemljišče mesečno zahtevali 3.600 evrov brez DDV, najemnikovi pa so bili tudi stroški obratovanja. Sredi aprila je sledil nov razpis, tokrat z nekoliko nižjo najemnino, a je bil prav tako neuspešen, saj so vrata Dvorca Jeruzalem še vedno zaprta.
Konec prekletstva, a le za kratek čas
Kaj pa zdaj, se že mesece sprašujejo Prleki ter gostje iz drugih delov Slovenije in tujine, ki so dvorec sredi vinogradov radi obiskali in v njem prirejali razna slavja. Na občini Ljutomer so glede usode tega gostinsko-hotelskega objekta sicer ves čas precej skopi, pred dnevi pa so nam odgovorili, da do nadaljnjega najemnika ne bodo iskali. »Občina Ljutomer bo Dvorec Jeruzalem dala v najem po celoviti energetski sanaciji stavbe. Projekt bo vključen v tretjo fazo celovite energetske sanacije stavb v občinski lasti, ki jo bomo prijavili na razpis resornega ministrstva, ko bo ta pripravljen oz. objavljen.«
Dvorec je občina, spomnimo, kupila na javni dražbi leta 2002, tri leta kasneje pa oddala v 50-le-tni najem družbi Puklavec Family Wines, ta pa v podnajem družbi IGD Holermous. Nato se je zapletlo pri različnih tolmačenjih glede vrednosti vložkov v nepremičnino. Najemnik in podnajemnik sta namreč zaradi investiranja pričakovala večje znižanje najemnine, a se glede te vrednosti nista mogla
sporazumeti z občino. Zadeva je končala na sodišču, podnajemnik pa je končal v stečaju, dvorec pa je bil zaradi davčnega dolga celo zapečaten. Slednjič so se sprte strani sodno poravnale, in to v škodo občine, ki je morala plačati skoraj 600.000 evrov, preden je lahko dvorec ponovno prevzela v posest. Leta 2021 je kazalo, da je prekletstva, ki je viselo nad posestjo, konec in da se je lastnikom končno nasmehnila sreča, saj se je na objavljen razpis za oddajo kot
več zaradi pomanjkanja ustreznega gostinskega kadra.
Odločitev je bila težka, nam je takrat dejal. »Gostinci se ubadamo z istimi težavami, in to je, da nimamo ljudi za delo. Tako je po vsej Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji ... Zlasti primanjkuje dobrih natakarjev, ki jih ne dobiš, ne glede na plačo, ki jo ponudiš. Tega dela preprosto noče več nihče opravljati. Že tako je bilo zelo zahtevno voditi dve vrhunski restavraciji s hotelskimi kapacitetami, ki stojita
edini prijavil Kruhoberec. Županja Olga Karba je bila takrat prepričana, da biser sredi prleških goric končno čakajo lepši časi, saj naj bi novi najemnik v dvorec vrnil štiriz-vezdično ponudbo in se tam obdržal kot dober gospodar.
Obupal, ker nima natakarjev
In res je bilo tako. Zadeva je dobro stekla, v dvorcu je bilo ves čas živahno, saj je bila restavracija polna, vse bolj tudi hotel. Nato pa po dveh letih šok: lansko jesen se je zgodilo to, kar se je začelo govoriti že poleti, in sicer da je Kruhoberec nad projektom obupal. Dejansko je nato predčasno odstopil od pogodbe, ki jo je z občino sklenil za obdobje petih let, in vrnil ključe. Toda ne zaradi pomanjkanja gostov ali previsoke najemnine, tem-
tako rekoč ena zraven druge oziroma sta v neposredni bližini: ena v Svetinjah in druga v Jeruzalemu. Brez zadostnega števila kadra pa je bilo še posebej naporno in stresno. Ker smo na vinski cesti, smo odprti vsak dan, kar pomeni, da potrebuješ enkrat več ljudi, da so lahko eni prosti, ko drugi delajo. Tako pa se je zgodilo, da sem delal ob petkih in svetkih, tudi po 70 ur na teden. Upaš in čakaš, da se bo kdo javil na razpis, a zaman, vmes pa delaš kot neumen. Sčasoma izgoriš, si nezadovoljen, trpijo družine, tudi sam imam dva majhna otroka, ki ju nisem videl po cele tedne. Takega tempa ne zdržiš na dolge proge. Potem pride trenutek, ko se moraš odločiti. In sem se, zato je Dvorec Jeruzalem odpadel. Za kar mi je iskreno žal, saj je to bila dobra zgodba, a ni šlo več.«
Senka Dreu
petek • 6. septembra 2024
Kmetijstvo
Štajerski	9
Podravje • O pomenu laboratorijske analize krme
Kmetje si nakupovanja na pamet ne morejo privoščiti
Prehrana goveda je na kmetijah, ki se resno ukvarjajo s prirejo mleka ali vzrejo pitancev, postala znanost. Obroki,
določeni na gram ali kilogram natančno, prav tako vsebnost najrazličnejših hranil s ciljem po čim večjih prirastih ali prireji mleka, seveda tudi v luči dobrega počutja živine.
Osnova za izračun krmnega obroka so laboratorijske analize krme. Pri kmetih, ki so letos posejali nesrečni koruzni hibrid 9911, so te toliko pomembnejše, pravi specialist za živinorejo Andrej Toplak. »Analiza krme je odlična naložba, saj razkrije, kaj in v kolikšni meri mora kmet dodati v krmni obrok. Delo na pamet ali zgledovanje po sosedu ni prava smer, danes ne.«
V minulih dneh so odmevale zgodbe kmetov, ki so ob preverjanju zrelosti koruznega zrnja odkrili prazne koruzne storže. Hektarjev, kjer hibrid 9911 podjetja Corteva ni dal obljubljenih pridelkov, je bilo v Podravju po podatkih kmetijskega zavoda okrog 130. V luči podatka, da omenjeni hibrid uspeva na nekaj tisoč hektarjih v Sloveniji (neuradno na 7.000 tisoč hektarjih), je obseg poškodovanosti vsega dva odstotka. V tem pogledu majhen, a za posamezne kmetije, katerih pridelek koruzne silaže temelji na tem hibridu, katastrofalen.
V silaži iz hibrida 9911 le četrtina potrebnega škroba
Tudi za kmetijo Hrga iz Juršin-cev. Denis Hrga, ki redi 200 glav govedi in je posejal le omenjeni hibrid na vseh 30 ha, predvidenih za koruzno silažo, je seveda naročil analizo pridelka. Pokazala je, da vsebuje štirikrat manj škroba, ob tem pa še vrsto ostalih podatkov, na podlagi katerih bo dokupil pot-
rebna hranila oz. sestavine krmnega obroka. Strošek dokupa bo presegel več deset tisoč evrov. Pa vendar, sedaj je najpomembnejše, poudarja Toplak, da kmetje v nastali situaciji rešijo, kar se da. Temelj za to pa je laboratorijska analiza koruze oz. koruzne silaže ter sodelovanje s kmetijskimi svetovalci, pravi. »Kmetje se morajo zavedati, kako pomembne so laboratorijske analize krme, pomembno je, da vedo, s čim imajo opravka, saj le na podlagi podatkov lahko pripravijo ali pripravimo optimalen krmni obrok.«
Strošek analize se povrne
Ob tem pridobljeni podatki vplivajo na odločitve glede dokupa hranil, kar je pomembno tudi s finančnega vidika. V sodobnem intenzivnem kmetijstvu je treba dokupiti tisto, kar se potrebuje, lahko je to pšenica, ječmen, koruza, drugi krmni dodatki, kmetje si ne morejo privoščiti nakupa na pamet. Za kmete, ki so utrpeli izgubo energije s pridelkom koruze, pa so laboratorijske analize krme še toliko pomembnejše.«
Strošek analize 75 evrov
Toplak še poudarja, da se pri sestavi obrokov ne gre zanašati na pretekle navade ali na delo soseda. »Situacija je drugačna od kmetije do kmetije, od leta do leta. Rejci se enostavno morajo zavedati pomena diagnostike, da potrebujejo številke, na podlagi katerih jim lahko pripravimo predloge obrokov. Tudi mi ne moremo brez laboratorijske analize, samo na osnovni ogleda krme strokovno delo ni mogoče.«
Analiza enega vzorca stane nekje 75 evrov s poštnino vred; ta
Foto: Črtomir Goznik
V podjetju iščejo individualne rešitve za kmete
Letos so se na nekaterih slovenskih kmetijah pojavile težave z oploditvijo koruze. Vzroki za slabo oploditev še niso raziskani, po poročilih iz prakse pa je bil pojav opažen pri enem od hibridov. Prazni storži koruznega hibrida 9911 podjetja Corteva naj bi zrasli na nekje 200 hektarjih po Sloveniji, neuradno na treh odstotkih površin, oz. povsod, kjer je bil posejan izbran hibrid. V luči več tisoč hektarjev se dobrih 200 hektarjev praznih storžev ne zdi velika škoda, vendar pa za posamezne kmetije, ki so posejale le dotični hibrid, pomeni katastrofo. Po prvotnih očitkih o neodzivnosti podjetja je kmetom le uspelo vzpostaviti dialog, predstavniki slovenske podružnice podjetja Corteva pa so dejali: »Z vsemi prizadetimi kmetovalci, ki so nas kontaktirali, smo vzpostavili kontakt in individualno pomagamo in rešujemo vsakega posebej. Zavedamo se, daje za posamezno kmetijo to problem, zato pa gremo do vsakega in pomagamo, da bo kmetija čim manj prizadeta.«
Foto: Mojca Vtič
V sodobnem kmetijstvu so krmni obroki prilagojeni različnim skupinam živali, razlikujejo se glede na vremenske temperature, starost in potrebe živali.
strošek pa je v primerjavi z ugodnimi posledicami, ki jih ima pravilno sestavljen obrok, upravičen. »Želja in cilj rejcev je dobro zdravstveno stanje in počutje goveda, dobra
prireja in skrb za okolje. Za to pa so med drugim potrebne laboratorijske analize krme, ki se izplačajo tudi s finančnega vidika.«
Mojca Vtič
Podravje • Pridelava pšenice že dve leti v rdečih številkah
Odločbe o višini pomoči kmetom do konca oktobra
Kmetijske organizacije so še pred začetkom letošnje žetve pšenice pozvale kmetijsko ministrstvo k sprejetju pomoči za kmete, ki se zaradi razlik med stroški in odkupno ceno že drugo leto utapljajo v rdečih številkah. Ministrica Mateja Čalušič je finančno pomoč za leto 2023 obljubila, po zadnjih informacijah naj bi odločbe o višini pomoči kmetije prejele do 25. oktobra.
Pridelava krušnega žita je že leta v krču. Kmetje se soočajo z vse večjim razkorakom med pridelovalnimi stroški in odkupnimi cenami, izjema je bilo le leto 2022, ko je odkupna cena krušnega žita presegla 300 evrov. Posledično se iz leta v leto manjša tudi obseg površin, zasejanih s pšenico s slabih 40.000 hektarjev pred 30 leti na vsega 27.641 ha v letošnjem letu. Krizo v pridelavi pšenice povečuje tudi uvoz cenejšega pšeničnega zrnja iz tujine in skromen domač odkup. Glede na podatke tržnih poročil je v letu 2023 domači odkup zajemal okrog 40.000 ton, kar je zgolj tretjina slovenske pridelave, medtem pa je uvoz znašal 70.359 ton. Letos so razmerja vendarle drugačna, tako so slovenski mlinarji in odku-povalci do začetka septembra kupili 47.700 ton slovenske pšenice ter uvozili nekaj več kot 52.000 ton tega krušnega žita.
Razlika med prodajno in lastno ceno pri povprečnem pridelku 6 ton zrnja na hektar
	Leto 2023	Leto 2024
Stroški, zmanjšani za subvencije	284 €/t	245 €/t
Prodajna cena	183 €/t	187 €/t*
Razlika	-100 €/t	-58 €/t
*Ocena
Kmetje pravijo, da je tudi letošnja razlika med stroški in prihodki velika, saj da so pridelki in njihova kakovost na določenih zemljiščih bistveno pod povprečjem in veliko razočaranje, predvsem na težjih tleh, kjer je spomladanska moča naredila veliko škode.
500 evrov izgube po hektarju
Kmečke organizacije so tako že v začetku poletja na pristojne naslovile poziv po takojšnjem ukrepanju v sektorju pšenice, in sicer so predlagale izplačilo pomoči za pridelavo pšenice v letu 2023 ter tudi v letu 2024. Dodatno so se zavzele za dolgoročno pomoč z
Foto: Rajko Sagadin
Kmetje so lani pšenico poželi z 28.171, letos pa s 27.641 hektarjev njiv. Delež pšenice se vsako leto zmanjšuje tudi zaradi nizkih cen, k letošnjemu slabemu izplenu pa je svoje dodalo še vreme.
uvedbo proizvodno vezanih plačil za tržno pridelavo krušne pšenice po letu 2025. Za predlog o subvenciji za krušna žita oz. t. i. proizvodno vezana plačila so na kmetijskem ministrstvu jasno povedali, da ni izvedljiv zaradi več dejavnikov.
Glede enkratne pomoči za leto 2023 pa so že pred koncem žetve pripravili osnutek odloka o finančnem nadomestilu zaradi visokih
stroškov pridelave in nizkih odkupnih cen pšenice v letu 2023, na katerega so morali deležniki morebitne pripombe podati do začetka julija. Odtlej se odlok - torej že dva meseca - brusi v končno obliko v pisarnah ministrstva, od koder so sporočili: »Predvidevamo, da bodo upravičencem odločbe izdane najkasneje do 25. oktobra 2024.« Upravičenci pa so kmetje
(in kmetijska podjetja), ki so imeli v letu 2023 zasejanega vsaj pol hektarje katerekoli pšenice ter nimajo neporavnanih obveznih dajatev v višini nad 50 evrov do države. Pomoč naj bi znašala 120 evrov po hektarju za kmete, ki so imeli pšenico zasejano na površini do treh hektarjev, če so imeli kmetje lani nad 38,8 ha, pa naj bi podpora znašala 70 evrov na hektar.
Kmetom, ki so pšenico pridelovali na več kot 3,02 ha in do vključno 38,8 ha, bo podpora izračunana na podlagi formule. Čez palec -država bo za pomoč kmetom namenila okrog 2,7 milijona evrov. Ob povprečnem pridelku, ki je lani znašal okrog pet ton po hektarju, bo država kmetom pokrila približno petino izgube.
Mojca Vtič
Vir: KIS
10 Štajerski
Kultura
petek • 6. septembra 2024
Knjigarnica
EKOLOGIJA
Šolsko leto je še povsem sveže. Naj vam, spoštovani učitelji, učenci in vsi, ki ste kakor koli vezani na leto, ki je merjeno od septembra do konca junija, odleže z mislijo, da so z vsakim šolskim dnem tudi vse bliže nove počitnice. Ob prvem šolskem dnevu me je zdramil hrup mimo hiše. Pa ne, da bi klepetale gruče otrok na poti v šolo, ne. Le eno mamico s prvošolko sem opazila, ki sta se pomenkovali, počasi stopicljali in opazovali drevesa in ptice. Začetek šolskega leta so oznanjali učenci, ki so brenčali z različnimi novodobnimi prevoznimi sredstvi, drveli v šolo. Kar nekaj drobižkov sem opazila, sicer so jim glave pokrivale čelade, ki so po moji presoji, seveda, vozili prehitro, da ne rečem objestno, po ozki cesti proti parku. Moj starokopitni pogled mi je prišepetaval: Ali je to normalno? Kaj pa varnost otrok in drugih udeležencev v prometu? Kaj pa naravno gibanje in premagovanje poti? Kaj otroci sploh več ne prihajajo peš v šolo? Cel kup takih in podobnih vprašanj se mi je zamotovililo po glavi. A najbolj sem razmišljala o tem, ali starši ne vedo za ogljični odtis. Kdo ve, kako se na prvi šolski dan poslabša ozračje in poveča ogljični odtis. Se opravičujem, ker nadlegujem, a ob vseh nepri-likah z vročino in drugim vremenskim dogajanjem nekako ne razumem teh prevozov v šolo ...
Aja, vedno pa opazim profesorico športne vzgoje, ki vestno in vzorno kolesari na delovno mesto.
Zaradi vsega tega sem tokrat izbrala poučen, lahko berljiv priročnik za osnovnošolce z naslovom Ekologija avtorice Sophie Dussaussois, ki je minulo leto izšel pri založbi eBesede in ga je prevedla Maja Lindič. Knjiga je pisana in risana stripovsko ter deluje vabljivo tudi tistim, ki jih branje ne navdušuje. Ilustrator Jacques Azam (Carmaux, 1961) je priljubljeni francoski stripar, ki ga slovenski bralci poznajo iz različnih enciklopedij za otroke in knjigah Filozalogajčki (Brigitte Lobbe, 2005) in Zgodbe za minutko (Bernard Friot, 2014).
Knjiga prinaša enostavne odgovore na temeljna vprašanja iz ekologije, kot so podnebne spremembe, ogrožene vrste, kaj je biodiverziteta, kaj se je zgodilo v Fuku-šimi, kdo so ekologi, kako potovati brez onesnaževanja, kaj je to potrata hrane, kaj je to GSO, kaj je bio „.Vsi pojmi, trditve, razlage in informacije so podani strokovno, stripovsko in vizualno zelo vabljivo za mladega bralca. Na koncu je slovar besed iz ekologije, kjer sem našla še manj znano besedo deforestacija. In v anotaciji te besede je zapisana dezertifikacija:
Deforestacija je izsekavanje dreves, ki povzroča krčenje gozdov. Na nekaterih delih sveta deforestacija vodi do dezertifikacije in do nerodovitnosti tal, ki zato ne morejo več roditi.
In kaj je dezertifikacija? To je širjenje puščav, preoblikovanje rodovitne zemlje v puščavo, kar je običajno posledica krčenja gozdov, suše in neprimernega kmetovanja ter drugih človeških dejavnikov.
Strip Ekologija priporočam tudi odraslim (vzornikom otrok), saj nudi podatke, ki se zdijo skoraj neverjetni. Na primer: v Franciji so do leta 2015 vsako leto porabili 17 milijard plastičnih vrečk, od tega so jih 8 milijard vrgli v naravo. Plastična vrečka popolnoma razpade v sto do štiristo letih! Kako pa pri nas?
Prijazno, ekološko zavedno in knjigoljubo šolsko leto želim.
Liljana Klemenčič
Cirkulane • Na gradu Borl že več kot 10.000 obiskovalcev
Koncert ob soju sveč
Grad Borl je eno izmed izjemnih prizorišč za organizacijo raznih glasbenih in drugih dogodkov. V Zavodu Belana si že vse od odprtja prizadevajo, da bi na grad privabili čim večje število obiskovalcev tudi preko glasbenih prireditev.
Z obiskom so v prvih mesecih delovanja izjemno zadovoljni, saj je grad obiskalo že več kot 10.000 ljudi. V začetku avgusta se je na gradu poročil tudi prvi par.
Po besedah Monike Klinc, direktorice Zavoda Belana, imajo veliko vodenih skupin ter pedagoških programov za otroke iz vrtcev in osnovnih šol, pa tudi za srednješolce. V Viteški dvorani so v minulih mesecih priredili več koncertov, ki so na grad privabili številne obiskovalce, še posebej je navdušila Opera na gradu. Danes, 6. septembra, ob 18. uri pa bo v Viteški dvorani prav posebno glasbeno baletno doživetje, in sicer koncert ob soju sveč. Nastopili bosta violinistka Inga Uloki in har-fistka Dominika Kastelic. Posebna
Na gradu Borl danes ob 18. uri vabijo na koncert ob soju sveč.
Foto: DgB
baletna gostja bo Danaja Šifrer. Uro in pol pred koncertom bo organiziran tematsko voden ogled,
obiskovalci bodo lahko rezervirali mizo in preizkušali lokalne dobrote, kot so haloška gibanica, krem-
na rezina iz Haloz.
ter suhomesni proizvodi EK
Ptuj • 14. Glasba v kloštru
Harmonično in ognjevito v novo šolsko leto
Predzadnji avgustovski dan je bilo na dvorišču minoritskega samostana vse v stilu Fieste Mexicana, glasbe v mariachi stilu, kije bila letos rdeča nit 14. Glasbe v kloštru. Glavni mariachi je bil prof. violine Matjaž Antončič, kije tudi vodil tridnevne delavnice.
Letos se jih je udeležilo 40 učencev, večinoma iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj, pridružili pa so se jim tudi otroci od drugod. Pogoj je bil zaključen drugi razred instrumenta. Igrali so na harfe, citre, klavir, pozavne, trobente, flavte, oboe, klarinet, saksofon, kitare, čelo, violo in violončelo. To je bil še en odličen koncert, ki ga vsako leto na novo temo, lani je bila to Avsenikova glasba, pripravijo v tem času v sodelovanju vseh mentorjev, ki z učenci igrajo ves čas in tudi na koncertu. Učitelji tudi zapojejo, saj z največjim veseljem delijo svoje talente, ki jih ni malo. Občinstvo je bilo navdušeno, z bučnim aplavzom je pospremilo ta izjemen preplet glasbenega in
Foto: Črtomir Goznik
Z odličnim koncertom so udeleženci Glasbe v kloštru popeljali v mariachi glasbo, ki je nekaj duhovnega, tradicionalnega in samo mehiškega.
pevskega nastopa v mariachi stilu.
„Tako zelo delovno zaključimo staro in vstopimo v novo šolsko leto, a vedno znova navdušujoče
za učence in učitelje. Sodelavce te vrste muziciranja in dela tudi poveže in zelo harmonično ter ognjevito začenjamo vsako šolsko leto zno-
va," je povedala ravnateljica Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj Lija Frajnkovič.
MG
Gorišnica • Tamburaši so navdušili v Pragi
Po veliko letih spet na gostovanje
Člani Tamburaškega orkestra PD Ruda Severja Gorišnica so letos s svojim nastopom navdušili v Pragi, kjer so preživeli štiri dni. Povabljeni so bili na festival Slovenija v Pragi 2024, na katerem je nastopilo več glasbenih skupin iz celotne Slovenije.
»Praga nas ni očarala samo z izjemnim sprejemom, temveč tudi z bogato kulturno dediščino in zgodovinskim šarmom. V prostem času smo raziskovali mestne ulice, občudovali znamenitosti ter se prepustili utripu živahnega mestnega jedra,« je povedala Anja Vojsk, predsednica tamburaškega orkestra in dodala, da je srečanje bilo tudi priložnost za vzpostavljanje novih prijateljstev in sodelovanj, ki se bodo nadaljevala v prihodnje. »Domov smo se vrnili polni lepih vtisov, nepozabnih spominov in z občutkom ponosa, da smo lahko slovensko kulturo ponesli v svet.« Tovrstni dogodi za društvo predstavljajo precejšen finančni
r>
Foto: Tamburaški orkester Gorišnica
Nastop Tamburaškega orkestra PU Ruda Severja Gorišnica v Pragi
zalogaj, pri čemer jih je podprla domača občina. Za gorišniške tamburaše je le-
tošnje leto izjemno uspešno, saj beležijo okoli 20 nastopov. Posebej pa so ponosni, da jim je uspelo
lani vzpostaviti otroško tambura-ško skupino.
Estera Korošec
petek • 6. septembra 2024
Podravje
Štajerski	11
Sv. Jurij ob Ščavnici • Glamping ob Blaguškemjezeru pod taktirko slavnega Falkensteinerja
Izboljšave, ki privabijo še več gostov
Sredi letošnjega maja je nekoliko presenetila novica, da je avstrijski Falkensteiner prevzel turistično naselje Forest Glamping Resort Blaguš in ga preimenoval v Falkensteiner Premium Camping Lake Blaguš.
Gre za turističnega velikana, ki je doslej svoje namestitve iz Avstrije že širil na Češko, v Hrvaško, Italiji in Srbijo, medtem ko v Sloveniji še ni bil prisoten, zato bi njegov vstop na slovensko turistično sceno najbrž prej pričakovali kje na Obali, v prestolnici ali enem od gorenjskih biserov kot pa v majhni slovenje-goriški občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
A kdo bi bil primernejši za razvoj jezerskega turizma, če ne Avstrija, ki velja poleg gorskega s smučanjem vred za njenega paradnega konja. Kako so pri tem uspešni, govorijo tudi statistični podatki o številu prenočitev in prihodku od turizma. Država, ki nima morja, namreč po številu prenočitev prekaša izrazito morsko destinacijo Hrvaško, da o prihodkih, ustvarjenih s turizmom, ne govorimo, saj je izplen prvih več kot desetkrat večji.
Proč od masovnega turizma
Turistično naselje je ob Blagu-škem jezeru nastalo pred štirimi leti, v času pandemije koronavirusa, ko sta svoje moči in idejo o resortu sredi neokrnjene narave združila podjetnika Mario Herzog in Iztok Podkrižnik, ki prihajata iz povsem različnih poslovnih svetov. Prvi je namreč svetovno znan butični čevljarski mojster, ki obutev izdeluje zgolj po meri in naročilu, cena za čevlje iz vrhunskih materialov pa se začne pri dveh tisočakih, drugi pa je uspešen na področju proizvodnje pogonskih sistemov. V gozdu ob jezeru sta
Utonilo najmanj 30 kopalcev
Blaguškojezeroje nastalo v 60. letih prejšnjega stoletja, ko so v vasi Blaguš zajezili tamkajšnji potok, da bi v njem medjesenskimi in spomladanskimi deževji zbirali odvečno vodo in z njo med poletnimi sušami namakali bližnja polja. Obsega 14 hektarjev in je globoko do osem metrov. Kmalu je postalo priljubljeno med ribiči, tudi izletniki in rekreativci, ki so v jezeru radi zaplavali. A neurejeno kopališče je v letih pred njegovo ureditvijo terjalo kruti davek; po neuradnih podatkih naj bi se namreč v njem utopilo najmanj 30 ljudi, zadnja žrtev seje utopila leta 2010. Za najbolj črno med tragičnimi sezonami takrat še divjega kopališča šteje leto 1985, ko je v jezeru umrlo kar osem ljudi.
postavila naselje 16 hišk iz lesa in stekla, na travniku pa še 33 lesenih, s trstiko prekritih dvokapnic. Nad jezerom si je Herzog uredil čevljarsko delavnico s salonom, v kateri tudi po »novi metli« v resor-tu še zmeraj ustvarja. Ko je naselje najela skupina Falkensteiner, so mu dodali štiri večje mobilne bivalne enote in 20 modernih mobilnih enot, uredili so kamp, v katerem je 47 parcel, poskrbeli za sanitarije, novo podobo in večjo ponudbo pa je dobila tudi restavracija.
Resort vodi Dušica Mihaljevic, ki poudarja, da nadaljujejo z osnovno idejo - da bi gostje daleč od masovnega turizma doživeli lepote neokrnjene narave, uživali ob čudovitem pogledu na jezero ter v njem zaplavali, supali ali se popeljali s kajakom, prisluhnili tišini zelenega gozda ter obenem odkrivali neznane kraje s prav tako manj znanimi, a zato nič manj imenitnimi kulturnimi znamenitostmi. Destinacija poleg tega postaja vse bolj priljubljena
Girardelli hotel vložiti milijone
Tik pred iztekom tisočletja seje nad Blaguškim jezerom navdušil Marc Girardelli, nekdanji avstrijski smučarski šampion, ki pa je večino svoje izjemne športne kariere tekmoval za Luksemburg. Petkratnega zmagovalca svetovnega pokala je v Sveti Jurij ob Ščavnici pripeljal njegov prijatelj Mario Herzog, Avstrijec pa je hotel v turistični projekt vložiti več milijonov takratnih nemških mark, a mu to žal zaradi tedanje slovenske birokracije, natančneje nemogočih ovir glede tujih naložb, ni uspelo. Od svoje namere je zato odstopil, seje pa Herzog, kot je znano, čez nekaj let odločil projekt izpeljati sam.
za kolesarje, prav vsi pa si radi privoščijo dobrote lokalne kulinarike. Kljub vse večji usmerjenosti v turizem Blaguško jezero še naprej ostaja tudi raj za ribiče.
Posluh lokalne skupnosti
Z zasedenostjo so, kot pravi Mi-haljevičeva, zadovoljni, hiške so večinoma zasedene, v kampu pa se vedno najde še kakšen prazen prostor. »Veliko imamo povratnikov, sicer pa po narodnosti prevladujejo Avstrijci in Nemci, vse več je tudi Belgijcev in Francozov, kar je najbolj razveseljivo, pa je dejstvo, da tu ostanejo tudi po teden dni in več.« Domačih gostov je največ ob koncih tedna, a večina tja ne pride na počitnice, pač pa na sprehod ob jezeru, plavanje ali izposojo čolnov, nato pa se v prenovljeni restavraciji ustavijo še na pijači in jedači. Blaguško jezero je čez poletje služilo tudi kot prireditvena kulisa, saj sta tam potekala koruzni festival in nastop komičarke Lucije Čirovič.
Seveda se turistično naselje ne bi mogla pisati kot zgodba o uspehu, če za projekt ne bi imela posluha lokalna skupnost. Na občini Sveti Jurij ob Ščavnici so prepoznali potencial, ki ga je s seboj prinesla skupina Falkensteiner, zato so ji šli naproti z ureditvijo infrastrukture. Kot je povedal župan Andrej Vrzel, so obnovili dobra dva kilometra dveh cest, ki vodita do naselja, za kar so porabili približno 400.000 evrov oziroma skoraj 17 odstotkov od 2,4 milijona evrov visokega letnega proračuna občine.
Senka Dreu
Foto: SD
Jezero je idealno za supanje.
Falkensteiner Premium Camping Lake Blaguš v naselju ponuja različne oblike namestitve - od mobilnih hišk do avtokampa.
CDO-VR: Centerza deficitarne poklice s pomočjo virtualne resničnosti
Promocijsko sporočilo
Kmalu boste lahko svoje spretnosti preizkusili z uporabo navidezne resničnosti
Vas zanimata zaposlitev ali izobraževanje na deficitarnih poklicnih področjih, kot so kuhar, električar, zidar, sistemski administrator, oblikovalec kovin, bolničar-negovalec? To so poklici, v katerih so potrebe delodajalcev večje od razpoložljivosti kandidatov na trgu dela.
Zavod RS za zaposlovanje, Območna služba Ptuj, skupaj s partnerji v okviru čezmejnega sodelovanja programa Inter-reg Slovenija-Avstrija 2021-2027 razvija center za deficitarne poklice s pomočjo virtualne resničnosti (VR). Projekt se izvaja od 1. oktobra 2023 do 30. septembra 2026.
Zakaj sodelujemo v projektu?
Deficitarni poklici so na območju Slovenije in Avstrije večinoma enaki in delodajalcem primanjkuje ustrezno usposobljenega in motiviranega kadra, ki bi se bil pripravljen zaposliti na omenjenih delovnih mestih.
S projektom CDO-VR želimo vzbuditi interes pri mladih in brezposelnih osebah, predvsem iz ruralnega okolja, ki izbirajo ali spreminjajo poklicno pot, da se z inovativnim pristopom navdušijo za te poklice.
Kakšni so dosedanji rezultati?
Na podlagi analize trga smo izdelali skupno poročilo o deficitarnih poklicih v Sloveniji in Avstriji. Za posamezna poklicna področja smo pripravili skupne specifikacije za razvoj VR-orodja. V teku je razvoj VR-okolja za raziskovanje deficitarnih poklicev in preizkušanje v njih s pomočjo navidezne in/ali obogatene resničnosti in priprava sheme usposabljanja in svetovanja za šole, brezposelne oziroma iskalce zaposlitve terdelodajalce.
Kdaj in kje boste lahko preizkusili VR-očala?
VR-očala boste lahko preizkusili v Karier-nem središču Območne službe Ptuj ali v prostorih Ljudske univerze Ptuj. Prisotni
bomo na informativnih dnevih, tržnicah poklicev, kariernih sejmih in podobno. Center bo zaživel v letu 2025, eden bo deloval v Sloveniji, na Ptuju, drugi v Avstriji, v Gradcu. Če boste želeli, bomo prišli tudi v vaše podjetje ali na vašo šolo.
V partnerstvu je moč!
Na slovenski strani pri projektu sodelujemo ZRSZ - Območna Služba Ptuj, Art
Rebel 9, d. o. o., in Ljudska Univerza Ptuj, na avstrijski strani ISOP - Innovative Sozialprojekte in NOWA-Training Beratung Projektmanagement.
12 Štajerski
Kronika
petek • 6. septembra 2024
Podravje • Vsaka nesreča je preveč
V nesrečah letos udeleženih že 790 mladoletnikov
Šolarji in vrtčevski malčki so nazaj v šolah, vrtcih - in na ulicah. S skrbjo za ohranitev čim večje varnosti vseh udeležencev v prometu so se tik pred začetkom novega šokkega leta na slovenjebistriškem trgu srečale maskote Avto-moto zveze Slovenije in Policije, ki so poudarile, da so otroci prisotni v prometu vseh 365 dni ter da naj bodo starši prvi vzgled pravilnega obnašanja in spoštovanja cestnoprometnih predpisov. Nesreč je namreč na slovenskih cestah preveč, zgolj do začetka septembra je bilo v nesrečah udeleženih 790 mladoletnikov.
Rumene rutke, dvignjena roka na prehodu za pešce, rek: 'Red je vedno pas pripet1 - otroci že v okviru vrtca spoznavajo osnove varne udeležbe v prometu, a starši so tisti, ki bi morali biti pravi in prvi vzgojitelji pravilnega obnašanja v cestnem prometu, pravi policist Mitja Piberčnik iz PP Slovenska Bistrica. Na žalost policisti opažajo, prav tako slišijo vzgojitelji v vrtcih, da so otroci tisti, ki starše opozarjajo na obvezno uporabo varnostnega pasu, prepoved telefoniranja med vožnjo... V začetku šolskega leta bodo na spoštovanje predpisov s svojo prisotnostjo spominjali policisti, redarji, gasilci, pa tudi člani avto-moto društev, AMZS pa z akcijo Še 365 dni opozarja, da je za varnost otrok v prometu treba skrbeti vse leto, ne le v prvih septembrskih dneh.
Tudi otroci se morajo zavedati nevarnosti
Število udeleženih mladoletnih oseb v prometnih nesrečah
	Leto 2023	Do 29. 8. 2024
Kolesar	219	146
Pešec	133	64
Potnik	359	206
Voznik enoslednega motornega vozila	287	206
Vir: Policija
V celotnem letu 2023 je bilo hudo telesno poškodovanih 61 mladoletnih oseb in 812 lahko telesno poškodovanih, letos do 29. avgusta pa so policisti zabeležili 58 mladoletnikov, ki so utrpeli hudo telesno poškodbo, 553 pa jih je bilo lahko telesno poškodovanih.
Foto: Mojca Vtič
Otroci so namreč ena najbolj Tudi v letu 2024 Avto-moto zveza Slovenije v sodelovanju z lokalnimi avto-moto društvi in Policijo voznike opozarja, ranljivih skupin udeležencev v da morajo biti na prisotnost otrok v prometu pozorni 365 dni v letu, še posebej pa prve dni novega šolskega leta ...
prometu. Po podatkih Policije je bilo lani v prometnih nesrečah udeleženih 1.157 oseb, starih do 18 let, letos do konca avgusta pa 790 mladoletnikov. Največ se jih poškoduje v nesrečah z avtomobilom, kjer so soudeleženi kot potniki, nato pa sledijo nesreče z enos-lednimi motornimi vozili. Veliko se govori tudi o nesrečah z e-skiroji, lani se je med vožnjo z njimi poškodovalo 51 oseb, starih do 18 let, letos 39 mladoletnikov, problematični pa so tudi skuterji, ki načeloma naj ne bi presegli 25 km/h in ki jih smejo voziti v cestnem prometu otroci od 12. do 14. leta starosti. S Policije odgovarjajo: »Pri udeležbi v cestnem prometu je primarno pomembno, da udeleženci poznajo cestnoprometne
predpise in upoštevajo postavljeno prometno signalizacijo. Za udeležence cestnega prometa se pričakuje, da poznajo cestnopro-metne predpise in da bodo pri vožnji previdni kot ostali udeleženci ter bodo upoštevali prometne razmere.« Ob tem pa poudarjajo, da se morajo tudi mladi zavedati nevarnosti, ki pretijo v cestnem prometu v primerih nespoštova-nja cestnoprometnih predpisov in nepremišljenega ravnanja. »Hkrati pa naj bodo kritični do nevarnih in prepovedanih ravnanj posameznikov (vožnja pod vplivom alkohola, uporaba mobitela, prehitra vožnja in mladostniška razposajenost), saj lahko le tako preprečijo dogodke z najhujšimi posledicami.«
Mojca Vtič
Slovenija • Bodo potrebne dodatne deratizacije?
V mestih se množijo podgane
Del javnosti so v minulih mesecih vznemirili podatki o povečanem številu primerov leptospiroze. Na ljubljanski infekcijski kliniki so namreč v poletnih mesecih zdravili 10 bolnikov s to boleznijo, od tega tri v intenzivni enoti. Iz nekaterih delov države so ob tem poročali o povečanem številu podgan. Po navedbah Zavoda za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo v zadnjem obdobju opažajo zelo veliko rast števila podgan v mestih.
Ti glodavci so med potencialnimi prenašalci leptospiroze, prav tako podgane lahko prenašajo virus, ki povzroča hemoragično mrzlico oziroma mišjo mrzlico. Pomembnejši vir te bolezni so sicer pri nas miši, so dodali. Kot so še pojasnili na zavodu, je delež podgan visok predvsem v urbanih okoljih, kar pripisujejo prenizkemu številu načrtovanih in izvedenih akcij sistemske deratizacije v mestih in kanalizacijskih omrežjih. »Kriteriji za merilo učinkovitosti in uspešnosti deratizacije s strani naročnika nisi izdelani, prav tako se ne spremljajo epidemiološki podatki s terena. Vse to zahteva strokoven pristop reševanja problematike in ustrezne strokovne službe za izvedbo,« so še opozorili na zavodu.
Povečano število podgan so letos med drugim zaznali v ljubljanskem Miklošičevem parku, kjer so junija opravili deratizacijo. Tudi v središču Maribora so letos opazili večje število teh glodavcev. Na območjih, ki jih je lani prizadela vodna ujma, so po ujmi ponekod opazili povečano število podgan, kar med drugim pripisujejo uničenju naravnih habitatov teh živali. Glodavci so sicer med prvimi petimi najpomembnejšimi škodljivci v urbanem in industrijskem okolju.
Podgane so spolno zrele po dveh do treh mesecih, v gnezdu imajo od pet do šest mladičev, letno pa do 100 potomcev. Živijo od enega do treh let. Razmnožujejo se preko celega leta.
Nujna je deratizacija in drugi ukrepi
Splošni ukrepi za preprečevanje okužb z boleznimi, ki jih prenašajo glodavci, so usmerjeni k uničevanju podgan, miši in drugih glodav-cev. Pomembna je predvsem splošna in osebna higiena ter higiena okolja in prostorov, so pojasnili na NIJZ.
Za obvladovanje števila podgan in miši na Zavodu za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo izvajajo deratizacijo. Dvakrat letno tako nastavljajo zastrupljene deratiza-cijske vabe. Kot so zatrdili, si prizadevajo skrbno spremljati razmere in izvajati sistemske deratizacijske ukrepe. Kjer je potrebno, izvajajo tudi dodatne ukrepe, da zagotovijo varno in zdravo okolje za vse prebivalce, so dodali. Poleg tega se osredotočajo na ozaveščanje javnosti o pomembnosti preventivnih ukrepov in skrbi za čisto in higiensko okolje, saj se le s skupnimi prizadevanji lahko učinkovito zmanjša tveganje za širjenje glo-davcev.
V domačem okolju je treba poskrbeti, da se glodavcem prepreči dostop v hišo ter da se varno odstranjuje odpadke hrane, živila in pijačo pa hrani v zaprtih posodah. Redno je treba izvajati deratizacijo, pred čiščenjem dalj časa zaprtih prostorov pa temeljito zračiti prostor najmanj 30 minut. V času prezračevanja je treba zapustiti prostor. Površine se nato razkuži z raztopino klorovega razkužila (npr. Varikine), morebitne pogi-
nule glodavce in njihove iztrebke pa varno odstrani. Razkužiti je treba tudi predmete, ki so lahko onesnaženi z iztrebki. Po razkuževanju je treba prostor in površine še mokro očistiti ter pri tem paziti, da ne pride do dvigovanja prahu, v katerem so lahko iztrebki glodav-cev. Po končanem razkuževanju in čiščenju si je treba roke temeljito umiti z vodo in milom, svetujejo na NIJZ.
Sta, Ur
Kakršno vreme na malo mašo (8.) nastane, rado še dva meseca ostane.
Danes bo spremenljivo oblačno z občasno povečano oblačnostjo, nastajale bodo plohe in kakšna nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 21 do 27 °C.
OBETI: V soboto se bo razjasnilo. Zjutraj bo po nižinah marsikje megla ali nizka oblačnost. V nedeljo bo na vzhodu še dokaj sončno, drugod pa bo oblačnost naraščala.
Podravje
Nedelja 3.9.
pretežno oblačno
Ponedeljek 9.9.
Vir: ARSO
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Nogomet • 2. SNL
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Gajser proti Gajserju, v šumi Krka
Foto: Črtomir Goznik
Saša in Damjan Gajser se bosta tokrat srečala ob igrišču, a bosta na nasprotnih bregovih.
Za derbi 5. kroga v 2. ligi bi lahko označili tekmo med vodilnima moštvoma lige, Taborom in Gorico. Ne glede na ta zanimivi primorski obračun pa bo veliko pozornost požela tudi tekma med Beltinci in Dravo. Razlog je preprost: na nasprotnih straneh bosta v vlogah glavnih trenerjev stala brata Gajser, Damjan na beltinški in Saša na ptujski.
Tokrat prvič drug proti drugemu v glavnih vlogah
Ta obračun so si številni ljubitelji nogometa obkrožili že ob samem žrebu, saj se kaj podobnega ne zgodi prav pogosto, pravzaprav gre za zelo redek pojav. V tem primeru bosta naša nekdanja reprezentanta, ki sta svoji nogometni poti začela v Kidričevem pri Aluminiju, pravzaprav prvič kot samostojna trenerja
V sredo se je s tekmo SVIŠ - Trimo (27:30) začela nova sezona v Ligi NLB. V letošnjem prvenstvu liga šteje 12 klubov. Najprej bodo odigrali 22 tekem rednega dela prvenstva, nato se klubi od 1. do 8. mesta razdelijo v dve skupini. Prvo in drugo moštvo novoustanovljenih skupin se uvrsti v polfinale, kjer se zmagovalec po dveh dobljenih tekmah uvrsti v veliki finale. Finale se igra na dve dobljeni zmagi. Tretjo skupino po rednem delu prvenstva tvorijo ekipe od 9. do 12. mesta in se borijo za obstanek v ligi. Iz lige izpade zadnjeuvrščeno moštvo, predzadnje uvrščeni igra dodatne kvalifikacije za obstanek v ligi z drugouvrščenim moštvom 1. B-lige.
Kandidati za prvaka
Naslov državnih prvakov branijo rokometaši Gorenja iz Velenja. Ti bodo tudi letos mešali štrene v boju za prvaka. Velenjčani se sicer otepajo vloge favorita, saj se zavedajo, da je težje braniti kot napadati. Naslednji kandidat za prvaka je Trimo, podpr-vak zadnje sezone. Lanskoletna ekipa se je okrepila z reprezentančnim vratarjem Urbanom Lesjakom. Odšel je trener Uroš Zorman, ki ga je zamenjal Radoslav Stojanovik, v preteklosti igralec Trima. Trebanjci imajo v soboto tudi lepo priložnost, da se uvrstijo v skupinski del EHF lige. V Franciji bodo proti Limogesu, ki ima 5-milijonski proračun, branili štiri zadetke prednosti iz prve tekme. Igranje na dveh frontah, v primeru ostanka v evropskem tekmovanju, bi
2. SNL, 5. krog:
Aluminij - Krka (v petek ob 17.30 v Kidričevem), Beltinci Klima Tratnjek -Drava Ptuj (v nedeljo ob 17.00 v Beltincih)
stala drug proti drugemu. V manj izpostavljenih vlogah, kot pomočnika glavnih trenerjev, pa sta v teh vlogah že bila, in sicer v času, ko je bil Saša pomočnik Darka Milaniča na klopi Maribora, Damjan pa pomočnik An-teja Šimundža na klopi Mure.
Štiri leta starejši Damjan je ob napovedi tekme že pred časom dejal, da je izid tekme med Beltinci in Dravo zanj jasen in da tukaj ni nobenih dvomov - zmagala bo njegova ekipa iz beltinške šume. Glede na stanje na lestvici in glede na to, kakšne so ambicije obeh klubov - Beltinci si želijo mest pri vrhu, Drava v sredini lestvice -, je mogoče temu potrditi, a nogomet je seveda več od klasičnih napovedi, včasih zadevo v eno ali drugo stran obrne en sam dogodek med tekmo.
lahko precej vplivalo na Trimo in njegov boj za naslov državnih prvakov.
Največ okrepitev v svojo ekipo so pripeljali pri Slovanu, predvsem s pomočjo velike finančne injekcije župana Ljubljane Zorana Jankovi-ča. Slednji se je odločil, da bo tudi v moškem rokometu Ljubljana visoko na evropskem rokometnem zemljevidu. Trenersko vlogo je prevzel Uroš Zorman, novih je več kot deset igralcev, med drugimi Ilija Brozovič, Gašper Hrastnik, Leon Ljevar, Jaka Malus, Stefan Žabič, Aljaž Panjtar ... Po sestavljenem igralskem mozaiku
Strelstvo
Urška do novih dveh naslovov državne prvakinje Stran 14
Footgolf
Pokalna lovorika na Ptuj
Stran 14
To si v tem primeru zagotovo bolj želijo dravaši, ki po šestici z Gorico v psihološkem smislu niso v najboljšem stanju. Kljub temu pa ne gre spregledati, da so varovanci Saše Gajserja letos že presenetili v gos-teh, to jim je uspelo v Ljubljani proti Iliriji (0:3). Tudi takrat niso prevladovali na igrišču, so pa v pomembnih trenutkih dosegli zadetke, z nekaj odličnimi obrambami pa se je izkazal tudi Lampret. Če se zgodba ponovi, je mogoče pričakovati presenečenje, sicer pa Beltinčani tekmo pričakujejo v vlogi favorita.
Prekiniti serijo dveh porazov
Kidričani po dveh zaporednih porazih (s Taborom doma in Biljami v gosteh) v petek pričakujejo Krko. Novomeščani so doslej edino zmago zabeležili v gosteh (Jadran Dekani), na treh domačih tekmah so enkrat remizirali (Slovan) in doživeli dva poraza (Tolmin, Dravinja).
Krko vodi trener Adnan Zildžovic, ki je pred leti v 1. ligi sedel tudi na klopi Drave. Izmed igralcev je najbolj zveneče ime nedvomno Nik Kapun,
je Slovan prvi favorit za osvojitev državne lovorike. Iz ozadja bodo napadali celjski rokometaši, ki so tudi precej prevetrili svojo ekipo in pripeljali trenerja iz Portugalske. Ekipa Pivovarne Laško lahko preseneti koga od naštetih klubov zgoraj, ampak v teku na dolge proge nima dovolj kakovosti za naslov državnih prvakov.
Kandidati za zlato sredino
V boj za zlato sredino se bodo podali Slovenj Gradec, Krka, Riko
nekdanji up Olimpije, za katero je v 1. ligi odigral več kot 160 tekem. V zelenem dresu v šumo prihajat tudi Andraž Borovnik, nekdanji član nogometne šole Aluminij in tudi prvega moštva, v lanski sezoni pa je bil član Bistrice.
V Kidričevem si trenutno najbolj želijo vrnitev poškodovanih igralcev (Schaubach, Pečnik, Gorenak, Baske-ra, Simonič), Tomislav Jagič pa je v
Ribnica in Jeruzalem Ormož. Korošci so znova sestavili odlično ekipo, ki lahko na eni tekmi preseneti prav vsako ekipo v ligi. Dvorana v Slovenj Gradcu je zmeraj lepo polna, vzdušje odlično. Domače zmage so velikokrat prevelik imperativ rokometašem iz Koroške, igralci in vodstvo prevečkrat enostavno pregorijo v preveliki želji po zmagi na domačem terenu. Novomeščani so tudi zelo kakovostna in uigrana ekipa. Uvrstitev Krke med štiri najboljše ekipe v državi tudi ne bi bila nobeno presenečenje. Da so stvar vzeli zelo resno, dokazuje
preteklem krogu že zaigral v drugem polčasu. „V pripravljalnem obdobju smo bili videti dobro, nato pa so nam poškodbe destabilizirale nekatere linije. Računam na vse igralce, ki jih imam v kadru, a jasno je, da smo bili uigrani z nekaterimi, ki nam sedaj manjkajo," je dejal trener Aluminija Jura Arsic in nadaljeval: „Proti Krki bomo naredili vse, da točke ostanejo doma. Žal med tednom nismo igra-
tudi začetek priprav - trenažni proces so namreč začeli teden pred ostalimi klubi. Čas bo pokazal, ali je bila ta odločitev pravilna ali ne; velikokrat namreč pride do zasičenja pri igralcih, kar lahko voz sredi sezone popelje strmo navzdol.
V	tišini so se na novo sezono pripravljali v Ribnici. Ekipa je ostala brez kar nekaj odličnih igralcev (Leon Lje-var, Gašper Hrastnik), a so v člansko ekipo vključili nekaj najobetavnejših mladeničev iz svoje rokometne šole. Ta je zadnje čase spet odlična in veseli, da bo članska ekipa slonela na doma vzgojenih igralcih.
V	srednji rang tekmovanja spada tudi ekipa Jeruzalema. Ta se je v času priprav mučila in ni pokazala svojega pravega obraza. Podobno je bilo tudi lani v pripravljalnem obdobju in upamo, da se bo zgodba ponovila ter da bomo gledali pravi Jeruzalem na tekmah državnega prvenstva in v Evropi. Igranje v DP in v Evropi bo zagotovo terjalo svoj davek, zato Ormožane uvrščamo v zlato sredino lestvice. Znova bi lahko iz okvirjev skočil kakšen mladi doma vzgojeni igralec ... V tem trenutku so Ormoža-ni ekipa, ki lahko premaga vsakega, a tudi z vsakim izgubi. Med smehom radi rečemo pravi „satelit", za katerega nikoli ne veš, kje bo pristal.
Kandidati za obstanek
Med štirimi preostalimi moštvi v ligi imajo najkakovostnejšo zasedbo pri Svišu. Rokometaši iz Ivančne Gorice so zelo dobro pokriti na vseh igralnih pozicijah in igrajo tehnično
Kolesarstvo
Maj in Živa Bohak v Kranju ugnala vso konkurenco
Stran 15
Nogomet
Dravaši stežka čez Makole, Podvinčani pa čez Bukovce
Stran 15
CRADIOPTUJ
^ ««afoietcc
www.radio-pluj.si
li pokalne tekme z Gerečjo vasjo, ki sem jo želel izkoristiti za pripravo, a cilji so kljub temu enaki. Prva naloga bo, da smo videti na igrišču veliko boljše, kot smo npr. proti Taboru."
Za tekmo s Krko naj bi po napovedih iz Kidričevega kandidiral tudi Mario Šubaric, ki v novi sezoni še ni igral, v prejšnji pa je za šumarje vpisal 23 nastopov.
M
dovršen rokomet. Težave v boju z najboljšimi klubi v državi jim povzročajo fizične predispozicije (kg in centimetri). Zaradi poškodbe bo del sezone izpustil njihov najboljši igralec Simon Vidmar. Koper je izgubil ogromno kakovostnih igralcev (Andraž Makuc, Tine Poklar, Andraž Kete, Bor Breznikar, Marin Duri-ca ...), prišli pa so številni neznani tujci - zato so pred sezono prava neznanka. Na Bonifiki niso vajeni igranja za obstanek v ligi, ampak letos jih čaka težko leto. V sredo, 11. septembra, ob 19.00 gostujejo na Hardeku in hitro bomo lahko ocenili njihovo pravo moč.
Krško je novinec v ligi, ki je v svoje vrste pripeljal novega sponzorja (Misteral) in številne igralce - novih obrazov je kar deset. Trenerja Aleša Sirka čaka ogromno dela pri uigrava-nju ekipe. V boj za obstanek v ligi se bo letos podala tudi ekipa Urbanscape Loka. Novi trener je postal izkušeni maček Ivan Vajdl. Dres Loke je oblekel Jure Kocbek (nekdaj Ormož), ki se je na Poden preselil iz Avstrije (Ferlacha). Gre za mlado in poletno ekipo, katere ton v igri bosta dajala brata Jesenko, Aljaž in Matevž. Izgubili so prvega strelca minule sezone Jaka Soršaka, zato je pred Gorenci nič kaj lahka sezona.
Naša napoved:
1. Trimo Trebnje, 2. Gorenje Velenje, 3. Slovan Ljubljana, 4. Celje PL, 5. Krka Novo mesto, 6. Jeruzalem Ormož, 7. Slovenj Gradec, 8. Riko Ribnica, 9. SVIŠ Ivančna Gorica, 10. Koper, 11. Misteral Krško, 12. Urbanscape Loka.
Uroš Krstič
Rokomet • Liga NLB, pred sezono 2024/25
Več kandidatov za prvaka, Jeruzalem v zlati sredini
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 6. septembra 2024
Strelstvo • 34. Državno prvenstvo na 50 m
Atletika • Kristjan Čeh
Urška Kuharic do dveh naslovov državne prvakinje V Zagrebu met diska v
zvezdniški zasedbi
Minuli konec tedna je v strelskem centru Gaj-Pragersko Strelsko društvo Svečina organiziralo 34. Državno prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško in pištolo na 50 m. Med 207 nastopajočimi strelci iz 27 društev je odličja osvojilo 16 društev, med njimi tudi SD Kovinar Ormož, ki se je uvrstilo na 4. mesto po žlahtnosti treh osvojenih odličij. Največ odličij - po 11 - so si pristre-ljali strelci iz Rečice pri Laškem in Grosuplja, zelo uspešni so bili tudi pri Olimpiji z devetimi in Ruše z osmimi.
Urška tretjič zapored zlata s puško, najboljša tudi v trojnem položaju
V	ženski disciplini s puško leže je novo zlato medaljo in svoj peti naslov državne prvakinje leže osvojila Urška Kuharič. Odlična Ormožanka je ob tem z odličnim rezultatom 627,1 kroga postavila najboljši rezultat dneva in za 1,9 kroga izboljšala tudi lastni kvalifikacijski državni rekord, ki ga je postavila pred tremi leti na istem strelišču. Drugo in tretje mesto sta osvojili Rušanka Urška Hrašovec (618,0) in Grosupeljčanka Klavdija Jerovšek (617,1).
Med preostalimi Ormožankami se je najvišje, na 5. mesto, uvrstila Petra Vernik (601,4), Nuša Žnidarič (obe Kovinar) (597,6), Vesna Mele (TSO) (586,4) in Eva Petek (Kovinar) (586,2) so osvojile 7., 8. in 9. mesto.
V	moški konkurenci je svoj 21. naslov državnega prvaka slavil Raj-mond Debevec iz Olimpije, ki je s 615,4 kroga za pičli dve desetinki kroga prehitel Roberta Markojo iz SD Štefana Kovača Turnišče. Med Ormožani se je najvišje uvrstil Jan Dogša (600,5) na 15. mesto, 16. je bil Kidričan Aleš Pernat (599,0), 18. Tadej Horvat (597,1), 22. Stiven Vo-čanec (588,5), 23. Žan Tomažič (vsi Kovinar, 582,1), 24. Toni Križanič (Ljutomer, 581,6), 27. Jan Gašparič (570,5) in 29. Mark Berdnik (oba Kidričevo, 560,4).
V	ekipni tekmi so naslov ekipnih državnih prvakov proslavili strelci SD Štefana Kovača Turnišče (1825,5) in z majhno prednostjo 1,1 kroga premagali SD Trzin na drugem in za 1,6 kroga ŠD Črenšovce na tretjem mestu. Ormožani Kovinarja so s 1786,1 kroga osvojili četrto mesto in prehiteli Rušane (1763,4) in Kidričevo (1729,9) na petem in šestem mestu.
V	drugi ženski članski disciplini, v streljanju z malokalibrsko puško v
STRELSKA ZVEZA ä SLOVENIJE
fP racsiHi
Foto: Strelska zveza Slovenije
Odlična ormoška strelka Kovinarja Urška Kuharic je na 34. DP na 50 m v Gaju pri Pragerskem osvojila nova naslova državne prvakinje, v ležečem svojega petega in v trojnem položaju svojega tretjega. V ležečem položaju je srebro osvojila Rušanka Urška Hrašovec, bronasta je bila Grosupeljčanka Klavdija Jerovšek (na fotografiji).
trojnem položaju, je Urška Kuharič pokazala novo odlično predstavo in s 584 krogi (kleče 198, leže 197, stoje 189) po letu 2016 ter 2022 še tretjič postala državna prvakinja v trojnem položaju. V odsotnosti trikratne olimpijke Žive Dvoršak je srebrno odličje osvojila trzinska strelka Teja Medved (576) pred bronasto Grosu-peljčanko Klavdijo Jerovšek (573). Lanska državna prvakinja, Rušanka Urška Hrašovec (571), je tokrat ostala brez odličja na četrtem mestu. Preostale Ormožanke Nuša Žnidarič (547), Eva Petek (534), Vesna Mele (529) in Petra Vernik (518) so osvojile 5., 6., 8. in 9. mesto.
Tadej Horvat v trojnem položaju brez finala
V moški konkurenci trojnega položaja s puško na 50 m je - v odsotnosti Rajmonda Debevca, aktualnega državnega prvaka - najboljši kvalifikacijski rezultat postavil turniški strelec Robert Markoja (581) in nato zanesljivo zmagal tudi v finalu ter ob tem postavil še nov finalni državni rekord s 445,6 kroga. Drugo in tretje mesto sta osvojila Luka Lukič iz Trzina (442,3) in Cerkničan Erik Kandare (429,8). V kvalifikacijah je uvrstitev v finale le za pet krogov zgrešil najboljši ormoški strelec Tadej Horvat (554)
in zasedel deveto mesto, 11. Jan Dogša KOR (541), 12. Mark Berdnik KID (532), 13. Stiven Vočanec KOR (520), 16. Aleš Pernat KID (510), 17. Žan Tomažič KOR (480) in 18. Jan Gašparič KID (428).
V	ekipni tekmi so z novim ekipnim državnim rekordom slavili Trzinci s 1693 krogi in za deset krogov ugnali ekipo SD Štefana Kovača Turnišče (1683), bronastega ekipnega odličja pa so se razveselili v SD Kovinar Ormož (1570), Kidričani so osvojili četrto mesto.
Emerik Hodžič blizu osvojitve novega odličja
V	moški konkurenci s pištolo »proste izbire« na 50 m je zlato medaljo in naslov državnega prvaka osvojil Blaž Kunšek (540) iz SD Mrož Velenje in se drugouvrščenemu Jožetu Čepru (528) iz SD Dušana Poženela Rečica pri Laškem oddolžil za lanskoletni poraz v razburljivem zaključku kvalifikacijske tekme. Bronasto odličje je osvojil nekdaj ormoški strelec Kovinarja Nenad Vignjevič (524) iz SD Proarmis Maribor. Lanskoletni osvajalec bronastega odličja - Ormo-žan Emerik Hodžič je znova pokazal dobro streljanje in se s 520 krogi v zelo zgoščeni konkurenci uvrstil na sedmo mesto ter za odličjem zaostal
le za štiri kroge. Podobno uspešna sta bila tudi juršinska strelca Ludvik Pšajd (517) in Rok Pučko (516), ki sta osvojila osmo in deveto mesto. Med miklavškimi strelci je najvišjo uvrstitev dosegel Aleksander Cigla-rič (512) na desetem mestu, 15. Boštjan Simonič JKM (501) - petkratni državni prvak, 17. Miran Miholič J KM (500), 20. Matevž Mohorko KI D (498), 23. Robert Balažic MLJ (495), 24. Gregor Polajnko KOR (491), 26. Blaž Horvat MLJ (488), 27. Miro Mo-leh JUR (486), 28. Simon Simonič JKM (483), 29. Pšajd Niko JUR (481), 34. Žan Tomažič KOR (467), 36. Milan Bukšek KID (462), 37. Valter Dra-šler JUR (449), 39. Jožef Bratušek KID (447) in 40. Stanislav Golc KID
(440).
V ekipni tekmi je slavila mariborska ekipa Proarmisa (1553) pred SD Grosuplje (1538) in SD Mrož Velenje (1508). Miklavška ekipa Jožeta Ke-renčiča (1496) - petkratna ekipna državna prvakinja - je po lanskem srebru tokrat ostala brez odličja na petem mestu, trikratni ekipni državni prvaki iz Juršincev (1484) so osvojili šesto, dvakratni državni prvaki Kovinarja iz Ormoža (1478) pa sedmo mesto. 8. SD Dušana Pože-nela Rečica pri Laškem (1445), 9. SD Kidričevo (1400).
Simeon Gonc
Footgolf • Pokal Slovenije v Radencih
Pokalna lovorika na Ptuj
Foto: Matija Brodnjak
Uroš Krajnc (v sredini, FGK Ptuj) je postal zmagovalec letošnjega pokalnega tekmovanja, drugo mesto je zasedel klubski kolega Dejan Novak (levo).
V Radencih so domači člani FGK Pomurje skupaj s Silvom Puklavcem pripravili letošnje pokalno tekmovanje v footgolfu. V soboto in nedeljo sta tako bili odigrani dve tekmovanji, skupni seštevek obeh pa je potrdil letošnjega pokalnega zmagovalca. V Radencih so imeli ob tem še poseben razlog za zadovoljstvo, saj so premierno predstavili razširjeno igrišče, namesto dosedanjih devet lukenj je tekmovalce pričakalo še dodatnih devet - skupaj 18.
„Gre za izredno zanimivo igrišče, ki bo v prihodnje privabilo veliko ljubiteljev footgolfa. V Radencih so pripravili zelo dinamično postavitev, kjer je treba igrati zelo previdno in pametno," je o tem dejal predsednik FGZ Slovenije Matija Brodnjak.
Najbolje se je v obeh dneh znašel član ptujskega kluba Uroš Krajnc, ki je bil najboljši že v soboto (-4), v nedeljo pa je znal prednost zadržati (0). Tudi drugo mesto je zasedel član FGK Ptuj Dejan Novak (-2, 2).
Kristjan Čeh je po zmagoslavju v Rimu na tekmi diamantne lige odšel na Češko, kjer je v torek nastopil na mitingu v mestu Turnov. Na severu Češke ni imel resne konkurence, zato je brez težav zmagal z izidom 67,11 metra.
„Veter ni bil najbolj po mojem okusu, a sem kljub temu zadovoljen
Miting serije World athletics v Turnovu na Češkem, disk, rezultati:
1.	Kristjan Čeh (Slovenija)	67,11 m
2.	Victor Hogan (Južna Afrika) 62,45 m
3.	Marek Barta (Češka)	59,11 m
Atletika • AK Ptuj
Jurij tretji na Bledu
Na Bledu je potekal atletski miting Zvezde prihodnosti, na katerem se je merilo približno 150 mladih atletov iz celotne Slovenije. Barve AK Ptuj je zastopal Jurij Ferčič (letnik 2013, na fotografiji) v teku na 60 metrov.
Bil je uspešen, saj je zasedel 3. mesto, pri čemer je izboljšal osebni rekord, ki sedaj znaša 9,14 s. Zmagal je Ažbe Škrinjar (Kronos) z izidom 8,74, drugi je bil domačin Leon Lah z rezultatom 8,81 s.
JM
Tenis • Blaž Rola
Kvalifikacije da, glavni del ne
s svojim nastopom v krogu in rezultatom čez 67 metrov," je dejal 25-le-tni Podvinčan.
Naslednji nastop najboljšega slovenskega atleta in člana AK Ptuj čaka v nedeljo v Zagrebu, kjer pa bo konkurenca naravnost zvezdniška, nastop je potrdil tudi senzacionalni olimpijski zmagovalec, Jamajčan Roje Stona. Organizatorji 74. mem-oriala Borisa Hanžekoviča v Zagrebu so prav met diska izpostavili kot su-permočno tekmo. V Zagreb prihajajo tako rekoč vsi najboljši tekmovalci v metu diska na svetu.
JM
Tudi pri igralcih nad 45. letom je bil blizu zmage član ptujskega kluba Milan Kristovič. Prvi dan si je nabral tri udarce zaostanka za domačinom Simonom Detellbachom, z boljšo igro v drugem dnevu pa je na koncu zaostal le še za en sam udarec ...
Skupni rezultati, 1. in 2. dan:
-	člani:
1.	Uroš Krajnc (FG Ptuj)	-4
2.	Dejan Novak (FG Ptuj)	0 3.. Matej Lorenčič (FG Pomurje)	1
4.	Mihael Wajs (FG Pomurje)	2
5.	Viktor Belak (FG Pomurje)	3
6.	Damijan Kaučič (FG Pomurje)	4
7.	Gaj Rosič (FG Posočje)	12
8.	Sandi Podgoršek (FG Pomurje)	13
9.	Niko Režonja (FG Pomurje)	22
10.	Ruben Cerovšek (Erlachstein FG)	35
11.	Dražen Popovic (FG Maribor)	42
-	veterani +45:
1.	Simon Detellbach (FG Pomurje)	4
2.	Milan Kristovič (FG Ptuj)	5
3.	Leon Šuntner (FG Sport club M)	8
4.	Renato Hvalec (FG Pomurje)	9
5.	Boris Šibila (FG Ptuj)	19
-	veterani +55
1. Franc Nani Matjašič (FG Sport club M) 14
-	mladinci:
1. Gal Mlekuž (FG Posočje)	21
JM
Ptujčan Blaž Rola, ki bo oktobra dopolnil 34 let, je v tem tednu nastopal na challenger turnirju v Tullnu (40 km od Dunaja). Igralci se tam merijo za dobrih 120.000 evrov nagradnega sklada.
Rola (884. na ATP) je svoje nastope začel v kvalifikacijah. Tam mu
Challenger turnir v Avstriji, rezultati, kvalifikacije:
1.	krog: Rola - Matusevich (VB, 6.)
6:3, 7:5;
2.	krog: Rola - Serdarušič (Hrvaška, 10.) 6:4, 6:4;
Glavni turnir:
1. krog: Rola - Royer (Francija, 3.) 4:6,2:6.
Dvojice:
1. krog: Rola/Safwat (Slovenija/ Egipt) - Melzer/Neumayer (Avstrija) 5:7, 4:6.
je uspelo zabeležiti dve zmagi, po vrsti je ugnal Britanca Antona Matu-sevicha (402) in Hrvata Nina Serda-rušiča (462.). S slednjim Rola večkrat nastopa v dvojicah, med drugim sta lani dosegla izjemen uspeh z zmago na ATP turnirju serije 250 v Umagu.
V	1. krogu glavnega turnirja mu žreb ni bil naklonjen, meril se je namreč s 3. nosilcem, Francozom Valentinom Royerjem (200.). Deset let mlajši tekmec je bil uspešnejši v dveh nizih.
V	dvojicah je Rola zaigral skupaj z Egipčanom Mohamedom Safwa-tom, prav tako letnikom 1990. Na drugi strani mreže sta jima stala domačina Gerald Melzer (še tretji letnik 1990 na igrišču) in mladi Lukas Neumayer (2002). Avstrijca sta v tesnih končnicah obeh nizov ohranila hladnejše glave ...
JM
Planinski kotiček
Po Goričkem iz Šalovcev do Bajanseya
Nedelja, 8. september 2024
Vabimo vas na jesenski izlet po prelepi pokrajini Goričkega. Z vlakom se bomo popeljali do vasi Šalovci, nato pa nas bo pot vodila čez Krplivnik do stražnega stolpa, ki nas opominja na nekdanjo železno zaveso iz časa hladne vojne. Z vrha stolpa se odpira obširen razgled na obe sosednji državi. Sledila bo pot do obmejne madžarske vasice Bajansenye, kjer nas bo čakal naš prijatelj Pišta in si bomo vzeli čas za malico. Popoldan se bomo podali na bližnji Hodoš in se z vlakom vrnili proti domu. Vabimo tudi vas, da se nam pridružite in z nami uživate planinsko obarvano jesensko nedeljo. Pot je nezahtevna in nam bo vzela okoli 4 ure hoje.
Udeleženci izleta se zberemo v nedeljo, 8. septembra, ob 7.30 na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo popeljali do Šalovcev. Na Ptuj se bomo vrnili ob 17.43.
Prijavite se na www.pdptuj.si ali v pisarni PD Ptuj do petka, 6. 9. 2024. Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, koda namena: OTHR, sklic: SI00 20240908, namen Po Goričkem. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.
petek m 6. septembra 2024
Šport, šport mladih
Štajerski	1S
Športni napovednik
Nogomet • 2. SNL
RAZPORED 5. KROGA, V PETEK OB 17.00: Rudar Velenje - Triglav Kranj; OB 17.15: Tabor Sežana - Gorica; OB 17.30: Aluminij - Krka; V SOBOTO OB 16.00: Brinje Grosuplje - Kety Emmi&Impol Bistrica; OB 17.00: Jadran Dekani - Slovan, Dravinja - TKK Tolmin; V NEDELJO OB 17.00: Ilirija 1911 - Bilje, Beltinci Klima Tratnjek - Drava Ptuj.
3. SNL - vzhod
RAZPORED 4. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Hajdina - ZASE Videm, Zavrč - Čarda Martjanci, Maripol Starše - Šampion, Korotan Prevalje - Šmartno 1928, Fužinar SIJ Ravne Systems - Krško Posavje; OB 19.00: Premium Dobrovce - Avto Rajh Ljutomer; OB 19.30: Brežice 1919 Terme Čatež - IBLO Podvinci.
Ženska liga
3. KROG: Primorje Tosla Nutricosmetics - Aluminij (v nedeljo ob 16.30 v Ajdovščini).
Super liga MNZ Ptuj
RAZPORED 3. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Apače - Markovci, Boč Poljčane - Bukovci, Grajena ANpro - Gerečja vas; V NEDELJO OB 17.00: Ormož - Tržec, Stojnci - Gorišnica, Makole Bar Miha - Središče.
1. liga MNZ Ptuj
RAZPORED 2. KROGA, V PETEK OB 17.00: Podlehnik - Skorba; V SOBOTO OB 17.00: Senčila Senica Oplotnica - Cirkulane, Rogoznica -Leskovec; V NEDELJO OB 10.30: Hajdoše - Slovenja vas SMS sanacija; OB 17.00: Zgornja Polskava - Pragersko 75, Dornava Digitalpartner. si - Polskava avtop. Grobelnik.
Rokomet • Liga NLB
RAZPORED 1. KROGA, V PETEK OB 18.30: Krka - Riko Ribnica; OB 19.00: Slovenj Gradec - LL Grosist Slovan; V SOBOTO OB 18.00: Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož; OB 19.00: Koper - Misteral Krško, Urbanscape Loka - Gorenje Velenje. Tekma SVIŠ Cugelj okna Ivančna Gorica - Trimo Trebnje je bila odigrana v sredo - 27:30 (12:15).
JM
Kolesarstvo • VN Kranja
Šahovske lestvice
Na slovenskih lestvicah do 50. mesta kar 30 članov ŠD Ptuj
Šahovske lestvice, tako svetovne kot nacionalne, so še vedno močan kazalnik moči posameznih šahistk in šahistov. Največjo težo ima vsekakor članska svetovna lestvica, na kateri so vse do stotega mesta sami velemojstri, najboljši med njimi pa je že desetletje bivši petkratni svetovni prvak Norvežan Magnus Carlsen. Nekoliko preseneča trenutno šele 15. mesto aktualnega svetovnega prvaka Kitajca Ding Lirna.
Tudi Šahovska zveza Slovenije mesečno objavi lestvice za posamezne starostne kategorije posebej za U12, U14, U16, U18, U20, absolutno člansko, za S50 in S60 ločeno za šahistke in za šahiste na osnovi osvojenih ratinških točk. Te se lahko ob slabih nastopih na posameznih ratingiranih turnirjih in prvenstvih tudi izgubijo. Največjo težo ima absolutna članska lestvica, na kateri je najboljši član ŠD Ptuj VM Aleksander Beljavski z 2481 ratinškimi točkami na 9. mestu, naslednji je FM Gregor Podkrižnik na 15. mestu z 2421 točkami. Beljavski zaseda še prvo mesto tako v konkurenci S50 kot S60. Na ženski lestvici je sicer nekaj Ptujčank, ki že dalj časa niso tekmovalno aktivne, med aktivnimi pa je na 39. mestu MM Anita Ličina Vrabič s 1.999 ratin-škimi točkami.
Maj in Živa Bohak pred očmi Frooma ugnala vso konkurenco
56. VN KRANJA pp GP KRftNl m
Pred dnevi so številni slovenski in tudi tuji kolesarji nastopili na 56. Veliki nagradi Kranja. Dvodnevno tekmovanje z odlično udeležbo je bilo sestavljeno iz sobotnih kriterij-skih dirk v vseh kategorijah (točkovanje najboljših štirih v vsakem petem krogu po sistemu 5, 3, 2, 1, op. a.) in nedeljske dirke članov. Dirke se je med drugimi udeležil tudi štirikratni zmagovalec Dirke po Franciji Britanec Chris Froom.
Kolesarji KK Perutnina Ptuj so nastopili na sobotnem kriteriju. „V
vseh kategorijah so odlično nastopile naše deklice. Tako je Živa Bohak zmagala v svoji kategoriji, a to edina ni bil kriterijska dirka, ampak običajna dirka na 10 krogov. Vse ostale dirke so bile kriterijske, na točke. Izstopal je Maj Bohak, ki se je tokrat izkazal s šprinti, čeprav kolesarji v našem klubu zvečine ne veljajo za šprinter-je. Pred dirko smo se dogovorili, da v prvem šprintu ne sodelujemo, v vseh ostalih pa in Maj je to izvedel odlično - dobil je kar tri šprinte, v enem pa je bil drugi (18 točk, op. a). To je zados-
Foto: Frane Krajnc / Prijavim.se
Maj Bohak (KK Perutnina Ptuj) je v Kranju v številni konkurenci osvojil 1. mesto v kriterijski dirki.
Foto: Frane Krajnc / Prijavim.se
V mlajših kategorijah je na visokem 3. mestu pri U12 Zarja Gombo-ši s 1.568 točkami, kar jo uvršča še na 8. mesto v U14, 13. mesto v U16, 18. mesto U18 in celo na 21. mesto v U20. V konkurenci do 12 let so na lestvici še Svit Gomboši na 14., Tibor Veber na 18., Maks Mai Kokol na 26. in Rožle Meglič na 30. mestu. V skupini U14 sta najboljša Tilen Ko-vačec na 5. in Tom Crnjakovič na 13. mestu. V skupini do 16 let je najboljši Anej Zlatolas na 14. mestu, Jan Čur-kovič zaseda 16., Elias Bender pa 19. mesto. Nekateri od njih so uvrščeni celo v skupino U20. Pri dekletih velja izpostaviti še Aliso Beranič, ki je v konkurenci deklet do 14 let na 17. mestu, do U16 je 29., do U18 pa 44. Najboljši rating med mladimi Ptu-jčani ima Anej Zlatolas 1.861, Tilen Kovačec jih ima 1.853, Jan Čurkovič 1.848, Elias Bender pa 1.814. Omenjena četverica je edina z ratingom preko 1.800 točk in z nekaj dobrimi nastopi na turnirjih lahko kmalu doseže mejo 2.000 točk, kar je za mladince lep rezultat. Za primerjavo - pri mladincih U20 presega to mejo 20. na lestvici. So pa pred Ptujčani pomembni nastopi v članskih državnih ligah, kar bo priložnost za nove točke in napredovanje.
Silva Razlag
Maj Bohak v družbi štirikratnega zmagovalca Dirke po Franciji Chrisa Frooma, ki je bil prisoten v Kranju.
Nogomet • Pokal Pivovarna Union
tovalo za prepričljivo zmago; v zadnjem sploh ne bi več potreboval točk za zmago, pa je vseeno zmagal," je povedal Niko Vogrinec, trener v KK Perutnina Ptuj.
Uvrstitve članov KK Perutnina Ptuj:
-	deklice B (10 krogov, brez točk): 1. Živa Bohak, 3. Vivi Oblak ...
-	fantje B: 15. Maks Nahberger, 16. Gal Hrastnik ...
-	deklice A: 2. Kaja Adam, 3. Gaja Muršec, 5. Hana Štumperger ...
-	dečki A: 25. Matija Lačen, 27. Miha Kirbiš, 34. Luka Lampret .
-	dekleta U-17: 3. Hana Jeromel ...
-	fantje U-17: 1. Maj Bohak, 13. Da-
Dravaši stežka čez Makole, Podvinčani pa čez Bukovce
Anej Zlatolas v družbi dvojčkov Gomboši ob zaključku ŠKL
V desetih tekmah i. kroga Pokala Pivovarna Union na področju MNZ Ptuj so se le tri ekipe v nadaljnji krog uvrstile z visokimi zmagami. Najprepričljivejši so bili Zavrčani, za katere so trije igralci dosegli po dva gola: Ivan Cimerman, Rok Kelc Vnuk in Rok Cesar.
V strelskem smislu jih je presegel njihov nekdanji soigralec Rok Zorko,
ki po novem zabija za Gorišnico. Ta je v dvoboju superligašev, ki sta ga obe ekipi končali le z deseterico igralcev na igrišču, izločila Boč. Drugi dvoboj te vrste je bil odigran v Apačah, kjer so domačini potrdili dobro formo z li-gaških tekem in z golom Gala Prinda izločili Ormožane.
Ob Zorku se je pod tri zadetke na eni tekmi podpisal še Robert Kurež (Videm), ki očitno nastavlja svoje „strelske merke". Dvakratni strelec za Videm je bil Žiga Zdovc. Pri Bistrici je dva gola prispeval Rus Stanislav Krapukhin, prvega v novi sredini (po prihodu iz Aluminija) pa tudi Jan Bruno Kralj.
Dve tekmi sta se končali šele po streljanju penalov, saj je bil v Maj-šperku in Bukovcih izid po rednem delu tekme izenačen. Drava je bila proti Makolam, ki nastopajo v dva ranga nižjem tekmovanju, popoln favorit, a očitno si ptujski modri še niso povsem opomogli po šestici z Gorico. Saša Gajser je glede na omenjeno tekmo zamenjal šest igralcev, kljub temu pa si ptujska zasedba ne bi smela dovoliti tesnega dvoboja s sicer zelo motiviranimi Makolčani. A se je zgodilo prav to in tekmo so odločili streli z bele točke. Tukaj je vseh pet Ptujčanov merilo v polno .
Nekoliko bolj je razumljiv remi v Bukovcih (super liga), kjer je gostovala tretjeligaška zasedba iz Podvin-cev. Gostje so kljub močno oslabljeni postavi (manjkali so Cajnko, Orovič, Zajko, Anžel . ) ob polčasu vodili z dvema goloma razlike (1:3), nato pa je trener Aleš Čeh do 57. minute opravil pet menjav. Domačinom pod vodstvom trenerja Mitja Tropa je to uspelo speljati na svoj mlin in so izid izenačili. Tudi tukaj je igralcem iz višje lige uspelo zagotoviti napredovanje svoji ekipi.
Med tretjeligaši je imela težko delo tudi Hajdina, ki je v Rogoznici (1. liga MNZ) po 26 minutah zaostajala za dva gola, a že do polčasa obrnila izid. Vseeno so se domačini izkazali za žilavega tekmeca vse do konca dvoboja .
Podobno velja za Zgornjo Polska-vo (1. liga MNZ), ki je namučila Stojn-čane (super liga). Ti so se v 54. minuti znašli v težavah (izključen igralec), a jim je dve minuti kasneje vendarle uspelo doseči gol. Kasneje se je izkazalo, da je bil to edini in odločilni
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Apač so v obračunu tekmecev iz Super lige ugnali Or-možane.
vid Adam, 32. Tai Nahberger, 34. Jakob Bornšek, 44. Jernej Bornšek, 51. Lucian Kostanjevec .
Lupša in Muršec v Italiji
V nedeljo sta mlada člana KK Perutnina Ptuj Luka Lupša in Nik Mu-ršec nastopila na prestižni dirki za mlajše mladince v Italiji - 76. Coppa Dino Diddi. Sodelovala sta v mešani slovenski ekipi z desetimi člani, ki so jo sestavljali kolesarji iz več slovenskih klubov. Med zelo veliko množico nastopajočih so bili Slovenci zelo aktivni, na koncu pa so prav vsi končali dirko, kar je uspelo le polovici nastopajočih.
JM
zadetek na tekmi ...
Gerečja vas in Aluminij tekme nista odigrala, domačini so imeli prevelike težave s poškodbami in so tekmo odpovedali.
Rezultati 1. kroga:
Makole Bar Miha - Drava Ptuj 5:6 (1:0, 1:1 - po 11-m); strelci: 1:0 Peklič (19.), 1:1 Wirekoh (69.). Strelci iz 11-m: Jernejšek, Novačan, Peterkovič in Furman za Makole; Lovenjak, Horvat, Verbič, Coelho in Rec za Dravo;
Središče - ZASE Videm 0:7 (0:1); strelci: 0:1 Kurež (30.), 0:2 Zdovc (59., z 11 m), 0:3 Vukovič (71.), 0:4 Kurež (74.), 0:5 Zdovc (78.), 0:6 Kurež (85.), 0:7 Ž. Krušič (86.);
Gerečja vas - Aluminij 0:3 (b. b.);
Apače - Ormož 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Princl (22., z 11 m). Rdeči karton: Pašič (84., Apače);
Tržec - Zavrč 0:9 (0:6); strelci: 0:1 Cimerman (1.), 0:2 Cesar (9.), 0:3 Kelc Vnuk (20.), 0:4 Vočanec (26.), 0:5 Cimerman (32.), 0:6 Kelc Vnuk (43.), 0:7 Hren (49.), 0:8 Cesar (57.), 0:9 Predikaka (73.);
Bukovci - IBLO Podvinci 6:7 (1:3, 3:3); strelci: 0:1 Šega (9.), 1:1 Šmigoc (15.), 1:1 Markoli (33.), 1:3 Zamuda Horvat (39.), 2:3 Frank Ličina (74.), 3:3 Frank Ličina (83., z 11 m). Strelci iz 11-m: Frank Ličina, Veršič in Petek za Bukovce, Čeh, Kolenko, Modric in Cesar za Podvince;
Rogoznica - Hajdina 3:5 (2:3); strelci: 1:0 Keško (11.), 2:0 Krajnc (26.), 2:1 Gojkošek(29.), 2:2 Gojkošek (41.), 2:3 Cep (43.), 2:4 Wolf (590.3:4 Šoštarič (79.), 3:5 Vogrinec (84.);
Gorišnica - Boč Poljčane 4:3 (4:2); strelci: 1:0 Zorko (1.), 1:1 Topič (7., z 11 m), 1:2 Mikša (14.), 2:2 Zorko (15.), 3:2 Zlatnik (42.), 4:2 Zorko (43.), 4:3 Blaže-vič (47., z 11 m). Rdeča kartona: Kusič (23., Boč), Bohinec (82., Gorišnica);
Pragersko - Kety Emmi&Impol Bistrica 0:6 (0:3); strelci: 0:1 Krapukhin (34., z 11 m), 0:2 Korošec (38.), 0:3 Krapukhin (44.), 0:4 Kralj (71.), 0:5 Kobal (89.), 0:6 Tavares (90.);
Zgornja Polskava - Stojnci 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Marko Kovačec (56.). Rdeči karton: Murkovič (54, Stojnci).
JM
Foto: D. V.
1G Štajerski
Za kratek čas
petek • 6. septembra 2024
Potrebujete:
500 g suhih fig, 125 g sladkorja, 125 g orehov, strok vanilje ali vrečko vaniljevega sladkorja
Za nadev: 250 g mandeljnov ali orehov, 125 g sladkorja, 1 -2 žlici vode, 1 limono
izvoljenim
E3
naprava
za sesanje tekočin
temnolasim
igralka wither-sp00n
narodni,
Športni,
tehnološki, vodni? špansko obmejno mestece ob reki tajo
naravni logaritem
pravi, mrtvi, zorni, vpadni ?
strokovna pomoč

resnic- krzno iz nost, kožuha stvarnost norke
MILfINSKI ježek
domena slovenije
smučarski klub
surovina za tekoča goriva
lopov brezbarvna organska tekočina
rekavsz. franciji, znana po bibavični elektrarni
argon
tajvanski režiser lee
kolesar.
dirka po italiji
želja po jedi, tek
spletna domena avstrije
območje, površina
francoski režiser (jacques)
kos pohištva
bolgarsko-nemški pisatelj trojanow
ujeda iz družine kraguljev
avtor: w MARKO rOnlS-
bokauč mm BUKALIL velikan
Storkui
podoben tropski ptic
pokojni igralec douglas
prvo sodo število
ameriška obvešcev.
služba televizijka močnik
nastv voditelj (blaž)
epski pesnik
etiopska izžare-denarna vanje,
enota Širjenje
deciliter cvetek
ameriški vesoljski laboratorij
kraj pri novi-gradu v istri
Priprava:
Suhe fige operite, jim porežite peclje in jih zmeljite. Orehe malo popražite in zme-ljite skupaj s sladkorjem. Zmešajte in vse sestavine še enkrat zmeljite skupaj. Kuhinjsko desko posujte s kristalnim sladkorjem in na njej raztegnite maso na za približno prst debelo (približno 1 cm). Za nadev očistite mandeljne (ali orehe) in jih malo popražite ter zmeljite; sladkor prelij-te z vodo, dodajte limonin sok in skuhajte gost sirup, ki mu dodajte mandeljne, ga dobro zmešajte in ohladite. Nadev premažite po sploščeni masi in maso tesno zvijte v zvitek oz. rulado. Zrežite na za prst debele rezine. To je hrvaška in črnogorska sladica, postreže pa se seveda hladna.
Tedenski horoskop

3 OVEN
(21. S. - 20. 4.)
Narava bo za vas oblika meditacije. Doma boste zelo ambiciozni in imeli boste polne roke opravil. Pomembno bo, da se boste znali poslušati in koristno bo na vas delovala družba. Seveda vam trenutki samote ne bodo tuji, ampak bodo koristno vplivali na samozavest.
_^
BIK
(21. 4. - 20. 5.)
Obiskala vas bo vila sreče in zdelo se bo, da boste posuti s prahom sreče. Uživali boste v svojem delu in obveznosti sprejemali z odprtimi rokami. Telesu boste morali v naravni obliki dovajati dovolj vitaminov in mineralov. Predajali se boste navdihu in sanjali o romantiki.
Ç3
¿
mh
Česarkoli se boste lotili, boste v to vnesli kreativno in umetniško energijo. Pravzaprav boste v družbi zaželeni, kajti velika sproščenost bo privlačila tudi druge. V prostem času, ki ga bo veliko, boste najraje reševali uganke in tisto, kar vam ostaja neznanka.
TEHTNICA
(23. 9. - 23. 10.)
Zdelo se bo, da boste najbolj delavni v celem zodiaku. Obveznosti in naloge se bodo kopičile, a boste doživeli tako uspeh kot tudi priložnost za izkazovanje diplomacije. Prijatelji vam bodo v pomoč, njihovi nasveti bodo zelo cenjeni. V ljubezni boste morali več delati na romantiki.
ŠKORPIJON
(24. 10. - 22. 11.
Kovali boste načrte in v miru razmišljali, kaj boste še spremenili. Notranja moč se bo lesketala v pridobivanju znanja in učenja. Poleg tega boste stopili korak naprej in sledili svojim sanjam. Ljubezen: varujte se trme in najdite v sebi notranjo moč in ravnovesje.
DVOJČKA
(21. 5. - 20. 6.)
STRELEC
(23. 11. - 21. 12.)
Globoko v sebi boste prebudili detektiva in naredili nekaj zase. Več poudarka boste dajali zunanji lepoti in aktivni boste v športnih dejavnostih. Prijetna narava in rumeni listi bodo motivacija za sprehode in pohodništvo. Izpolnila se vam bo srčna želja.
ALCANTARA - špansko obmejno mestece ob Taju z granitnim mostom iz 2. stoletja, DERAY, Jacques - francoski režiser kriminalk (Nevaren poklic), UMBRA - naravni pigment rjave barve
Slovenija • Ikea preizkuša spletno trgovino
Po rabljeno pohištvo na splet
Pohištveni velikan Ikea preizkuša spletno trgovino, prek katere lahko uporabniki prodajajo rabljeno pohištvo tega švedskega podjetja. Spletna trgovina je poskusno zaživela letos poleti in bo odprta do decembra, so sporočili.
Foto: Arhiv M24
»V Oslu in Madridu preizkušamo digitalno tržnico rabljenega pohištva, ki bo kupcem pomagala pri medsebojnem povezovanju, nakupu in prodaji rabljenih predmetov znamke Ikea,« so za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnili pri podjetju. Gre za najnovejšo pobudo Ikee, s katero se želi odzvati na kritike, da njen cenovno ugoden poslovni model povzroča preveliko potrošnjo in odpadke, navaja AFP.
Ikea je pred tem sicer že kupovala rabljeno pohištvo strank, ga popravila in naprej prodajala v svojih trgovinah, s to novo spletno trgovino pa strankam zdaj omogoča, da lahko rabljeno pohištvo neposredno prodajajo druga drugi. Kot so pojasnili pri švedskem trgovcu, svetovni trg rabljenega pohištva hitro raste. Ikeini izdelki po ocenah podjetja predstavljajo 10 odstotkov trga rabljenega pohištva.
Sta
Sv. Andraž • Šoli donacija osmih računalnikov
Do državnih niso upravičeni
Klub malega nogometa (KMN) Vitomarci je tudi na letošnjem, že 23. Sandijevem memorialu, zbiral sredstva za dobrodelne namene.
Prejeli so za 5.000 evrov donacij, ki so jih namenili nakupu računalniške opreme za podružnično osnovno šolo v Vitomarcih. Kupili so sedem računalnikov, enega pa je dodala še andraška občina, skupaj torej osem: tri stacionarne in pet prenosnih. V šoli so jih hvaležno sprejeli na prvi šolski dan, saj so računalnike, kot sta povedali vodja osnovne šole Marjana Kocuvan in pomočnica ravnatelja Cvetka Bez-jak, že res nujno potrebovali. Po besedah županje Darje Vudler Berlak so sicer pričakovali, da bodo računalnike dobili od države, vendar se je izkazalo, da do njih niso upravičeni.
Zadovoljen je bil tudi predsednik KMN Vitomarci Darko Rojs, prepričan, da je donacija prišla v najprimernejše roke. »V okviru Sandijevega memoriala bomo dobrodelni tudi v prihodnje. Verjamem, da bodo učenci računalnike koristno uporabljali, obenem pa si želim, da ne bodo posedali samo pred ekrani, ampak se bodo pogosteje odpravili ven in se več 'družili' z žogo.«
SD
Foto: arhiv občine
V podružnični osnovni šoli v Vitomarcih so bogatejši za osem novih računalnikov.
11
n
¿J
% RAK
(21. 6. - 22. 7.)
Pričakovati je dinamično obdobje, v katerem boste morali ločevati zrno od plev. V pomoč vam bo intuicija. Družili se boste z zanimivimi ljudmi in uvideli pravo pot. Ljubezenska sreča bo v tem tednu namenjena samskim, vezani boste morali združiti modrost in spoštovanje.

i v;
LEV
(23. 7. - 22. B.)
Sijali boste od pozitivne energije in pridobili neko dodatno spoštovanje. Veliko boste dali na mnenje drugih in iz ozadja vas bo spremljala trma. Ugodno bo, da si priznate in najdete način, kako se približati partnerjevemu srcu. V službi bo vladalo zatišje.
DEVICA
(23. B. - 22. S.)
Merkurjevi varovanci boste imeli dobre iztočnice v komunikaciji in pri izmenjavi mnenj. Svet tišine, ki bo močno izražen v ljubezni, bo priložnost, da se postavite na pravilen način zase. Na delovnem mestu boste razpeti med obveznostmi, ki se bodo pozitivno rešile.
KOZOROG
(22. 12. - 20. 1.
Služba in ljubezen bosta v tem tednu šli z roko v roki. Sledili boste sebi in svojim principom. Obveznosti bo veliko in veselite se drobnih trenutkov. Uspeh je razbrati v pogledu denarja. Raziskovali boste tudi po svetu novosti in blizu vam bodo ezoterične zakonitosti.
VODNAR

(21. 1. - 1B. 2.)
Zadnji krajec (12. september) boste doživeli kot razcvet umetnosti. Prebudili boste tista skrita znanja in tako naredili nekaj dobrega zase. Čeprav je istočasno nakazano, da se obeta več nemira in potrebe po aktivnih dejavnosti. Vsak je sam svoje sreče kovač.
RIBI
(1S. 2. - 20. S.)
Prijetnosti se bodo nadaljevale in zelo boste srečni in harmonični. Pridobili boste tudi svojo muzo. Tako se boste dobro izrazili skozi pisano besedo ali glasbo. V ljubezni bo več možnosti za pogovor in izmenjavo mnenj. Prijetno s koristnim bo moto na delovnem mestu.
petek • 6. septembra 2024
Zanimivosti
Štajerski	17
Kaj bomo danes jedli
SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK	TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK
testenine s tunino	goveja juha z	polnjena paprika, pire	bučkin narastek s	slivovi cmoki, jabolčni	piščančji ražnjiči,	zelenjavna
omako, zeljna solata	zdrobovimi cmoki, piščančja stegna, pečen krompir, paradižnikova solata	krompir	skuto, zelena solata	kompot	dušen riž z grahom, kumarična solata	enolončnica, jogurtovo pecivo z malinami
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Bučkin narastek s skuto
			
		v	
		f J	%
r^v		i t	v s
	1 ( '1 i	'. s 1	
	X *		
	i c* If	-i	ÏV "*
	A	Ç	
			* Vi J
	\		
•	500 g skute
•	150 g feta sira
•	150 g kisle smetane
•	3 večja (ali 4 manjša) jajca
•	4 žlice belega olja
•	400 g vlečenega testa
•	400-500 g bučk
•	3-4 stroke česna
•	poper po okusu
•	sol po okusu
V posodo dajte skuto, feta sir (nadrobite ga za rokami), kislo smetano, jajca, olje in dobro premešajte. Solite in poprajte po okusu ter dodajte sesekljan česen. Vlečeno testo narežite na trakove, široke 1 cm (dolžina je lahko poljubna) ter jih dodajte skutni masi. Dobro premešajte, da se testo v celoti navlaži. Bučke operite, po želji olupite in jih grobo naribajte (kot jabolka za štrudelj). Dodajte jih v skutno maso in dobro premešajte. Pekač obložite s peki papirjem, vanj dajte maso in pecite pri 200 °C 45-50 minut. Z zobotrebcem preverite, ali je pečeno. Pred serviranjem naj se malo ohladi, saj se tako lažje reže.
Jogurtovo pecivo z malinami
•	2 jajci
•	1 lonček sladkorja
•	1 lonček jogurta
•	3/4 lončka olja
•	1 in 1/2 lončka moke
•	0,5 vrečke pecilnega praška
•	1 vrečka vanilijevega pudinga
•	2 pesti malin
V posodo ubijte jajca in jih penasto umešajte s sladkorjem. Dodajte jogurt in olje, nato pa primešajte moko, pomešano s pecilnim praškom in praškom za puding. Pripravljeno maso pretresite v pekač, obložen s peki papirjem, in po vrhu testo potresite z malinami. Pecite pri 180 °C 35-40 minut.
Ormož • Na OŠ Stanka Vraza letos 34 učencev
Začetek z mavričnim sladoledom
Na OŠ Stanka Vraza izobražujejo otroke v dveh ločenih programih: osnovnošolskem prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom (PP NIS) in posebnem programu vzgoje in izobraževanja (PPVI).
Prvi je namenjen otrokom s posebnimi potrebami, ki glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje ne morejo doseči izobrazbenega standarda po izobraževalnem programu osnovnošolskega izobraževanja, drugi pa otrokom z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. V novem šolskem letu bo šolo obiskovalo 34 otrok, od tega 18 v PP NIS in 16 v PPVI, kjer je novost dodatni oddelek. Kot je povedala ravnateljica Darja Vezjak, ki je vodenje šole prevzela konec prejšnjega šolskega leta, je bil prvi šolski dan zelo sproščen in barvit kot mavrica, takšen pa je bil tudi sladoled, s katerim so se posladkali učenci, ko so sploh prvič ali pa po počitnicah stopili v šolo.
Na šoli deluje tudi mobilna specialno pedagoška služba, kar pomeni, da strokovni sodelavci prav tako delajo z otroki s posebnimi potrebami, ki so vključeni v osnovne šole
in vrtce v občinah ustanoviteljicah, torej Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. »Teh otrok je kaj nekaj, z njimi opravimo več kot sto ur dodatne strokovne pomoči, in sicer jim na podlagi odločb pripadajo ure z logopedom ter specialnim oziroma socialnim pedagogom, ki jim pomagajo napredovati po njihovih zmožnostih.« Seveda so teh dodatnih strokovnih obravnav, vključno z delovno terapijo in fizioterapijo, deležni tudi učenci OŠ Stanka Vraza.
Letos na šoli niso izvedli nobene posebne investicije, si jih pa želijo, je še dodala ravnateljica. »Potrebovali bi vlaganja v novo opremo, a se hkrati zavedamo, kakšne so trenutne razmere. Kljub temu verjamem, da nam bodo občine ustanoviteljice prisluhnile ter da bomo učencem in zaposlenim zagotovili spodbudno in varno učno okolje.«
SD
Učence je pozdravila nova ravnateljica Darja Vezjak in jim za dobrodošlico razdelila mavrične sladolede.
18 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 6. septembra 2024
Videm • Športne igre v Športnem parku Zgornja Pristava
Troboj haloških županov in
Športno društvo Zgornja Pristava je v zadnjih dneh avgusta soočilo župane treh haloških občin - Podlehnika, Vidma in Majšperka. Ne, niso se pomerili v številu pripravljenih projektov, dolžini asfaltiranih cestnih odsekov, temveč so kot kapetani vsak svojo ekipo vodili skozi tri športne discipline: met krogle, vlečenje vrvi in seveda nogomet Zmaga je pripadla gostiteljem.
Udeleženci športnih iger v ogomzarij^ ŠD Zgornja Pristava
Športni park Zgornja Pristava, postavljen med istoimenski ribnik in reko Dravinjo, je po zemljiškem katastru v Podlehniku, sicer pa na stičišču občin Majšperk, Videm in Podlehnik. Upravlja ga Športno društvo Zgornja Pristava, ki ima uradni naslov v občini Majšperk, v kraju Bolečka vas, sicer pa je registrirano v občini Videm. Članstvo je prav tako mešano, iz vseh treh občin. Z željo po povezovanju območja je športno društvo že drugič priredilo športno tekmovanje, ki je združilo smeh, dobro voljo, pa tudi tekmovalni duh in zanos. Ekipe so sestavljali člani športnih društev, kapetan-
sko vlogo so prevzeli župani. »Vadili smo na neznani lokaciji, ob neznanem času,« se je pošalil župan Majšperka Sašo Kodrič in dodal, da so se seveda v ekipi dogovorili, da gredo v vseh treh kategorijah na zmago. »Žal se nam ta kalkulacija ni izšla. Sicer pa je v ospredju druženje, ki je resnično prijetno.« Seštevek točk se ni obrnil niti v korist Podlehničanov, zato so tekmovalni moto 'pomembno je zmagati, ne sodelovati' skozi tekme opustili. Na svojem ozemlju so namreč morali priznati premoč vsem drugim ekipam, obenem pa so bili deležni številnih šaljivih opazk na račun zemljiških
mejnikov, ki da jih bodo Videmčani (ki so bili absolutni zmagovalci v vlečenju vrvi) vsak čas potegnili v svojo občino. Župan Sebastian Toplak je pohvalil delo športnega društva in Ribiške družine Majšperk, ki skrbi za vodno površino, glede napovedane ureditve postajališča za avtodome pa je povedal: »Pristojne institucije so ocenile, da prvotna lokacija ni ustrezna, tako da bomo iskali druge možnosti, načrta pa še nismo opustili.« Še najbližje prevzemu največjega pokala je bila ekipa iz Vidma, a so jih v skupnem seštevku premagali člani ŠD Zgornja Pristava. Slabe
Foto: Mojca Vtič
Predsednik ŠD Zgornja Pristava Miran Marinič pravi, da je zmago privoščil prav vsaki ekipi, a da se je letos seštevek točk izšel v korist športnega društva, ob tem pa poudaril, da je bilo bistvo iger srečane sosedov, športnih prijateljev.
Foto: Mojca Vtič
volje ni bilo, ravno nasprotno. »Gre za zanimivo srečanje, prijetno druženje, kjer so v ospredju prijateljski odnosi in dobra volja,« je povedal župan Vidma Brane Kolednik.
Z razpletom srečanja je bil zadovoljen tudi predsednik športnega društva Miran Marinič, ki je pogrešal le večji odziv obiskovalcev, saj so pripravili tudi igrala za otroke in pogostitev za obiskovalcev.
Pa vendar, kdor je bil, je užival, možnosti za druženje pa je tudi med letom po zaslugi športnega društva na pretek. »V začetku leta se srečamo ob vaških kolinah, prirejamo pohode, lani smo označili dve poho-dniški poti iz športnega parka, z dogodki, delom nudimo priložnosti, da se ljudje v kraju družijo, da se srečamo sosedje,« je še povedal predsednik Miran Marinič, ki v društvu sicer povezuje okrog 150 članov.
Mojca Vtič
Promocijsko sporočilo
Vse za šport v Ocentru Ptuj
V	največjem nakupovalnem središču na Ptuju, v Ocentru v Puhovi ulici, je vse v znamenju bogate in pestre jeseni. Prvi šolski dnevi so za nami, kmalu pa se bodo začele še športne aktivnosti in treningi. Tudi za to poskrbijo v Ocentru.
V	trgovini Sportsdirect bodo vse, kar potrebujejo za treninge, našli nogometaši vseh generacij, saj so na voljo kakovostni dresi za otroke in odrasle. Tako starši kot otroci dobro veste, da ima vsak šport svoje zakonitosti in zanj potrebujemo ustrezna oblačila in obutev-za vse športe najdete primerno opremo prav v Sportsdirectu. Da dober nogometaš postane odličen, potrebuje dobro opremo - v Sportsdirectu najdete nogometno opremo priznanih blagovnih znamk. Seveda pa pri njih dobite tudi najboljše nogometne copate, brez katerih si ni mogoče predstavljati pravih treningov in na koncu tudi dobrih nogometnih rezultatov. Sportsdirect pa je seveda prava zakladnica oblačil in opreme tudi za vse druge športne aktivnosti.
Oglasite se tudi v prodajalni Intersport, poskrbite za svoje šolske zvezde in izberite izdelke iz njihovega istoimenskega kataloga, ki velja do konca septembra. Ponujajo bogato izbiro udobnih oblačil in obutve, ob nakupu oblačil in obutve znamke Adidas za prosti čas v znesku nad 70 evrov pa prejmete brezplačno posodo za malico. Aktivnost velja v prodajalnah Intersport do razdelitve zalog.
VINTERSPORT
i #
7 "
iB^I
mm
Za vse mlade športnike imajo na voljo športne rekvizite, žoge za različne športe, pa tudi športne torbe, skiroje in varnostne čelade. Naj se športno aktivna jesen začne z obiskom prodajalne Intersport v Qcentru Ptuj.
Tisti, ki radi plešete, ne pozabite, da se še vedno lahko vpišete v plesne tečaje Plesne šole Samba, ki ima svoje prostore v Ocentru Ptuj. Če se otroci, mladi ali odrasli želite preizkusiti v čem novem in zabavnem, vljudno vabljeni, da se pridružite plesni šoli za vse generacije - začetnike, tiste, ki želijo plesno znanje obnoviti ali nadgraditi in tekmovalce - za vse, ki jih povezuje veselje do plesa ne glede na starost! Dobrodošli so vsi, ki si želijo plesati za sprostitev ali pa bi se radi naučili novih plesnih korakov in koreografij za tekmovanje. V soboto, 7. septembra, prijazno vabljeni na 2. Ptujsko Perutničkijado, ki jo pripravlja Mladinski svet Mestne občine Ptuj in bo postregla z okusnimi perutničkami, odličnimi nastopi in nepozabnim vzdušjem. Dogajanje se bo začelo ob 17. uri, tudi letošnja Perutničkijada pa bo dobrodelna, saj bo del zbranih sredstev namenjen za nakup šolskih potrebščin za otroke socialno ogroženih družin. Na odru vas bodo zabavali skupina Skater, Dejan Dogaja in ansambel žlahtneži.
Ormož • Sklenjen dogovor med podjetjem Žiher in RD Ormož
Za ribiče spet vse po starem
V gramoznici Jurkovec lahko člani Ribiške družine (RD) Ormož in imetniki dnevnih ribolovnih dovolilnic znova nemoteno lovijo ribe.
Ribiči lahko ponovno lovijo ribe v gramoznici Jurkovec, vsem drugim pa je dostop zaradi varnosti prepovedan.
Tako so se dogovorili z vodstvom podjetja Žiher, nosilcem rudarske pravice za izkopavanje v gramoznici, ki je sredi avgusta iz varnostnih razlogov zaprlo dostop do jame ter prepovedalo kopanje in druge aktivnosti v in ob vodi. Kot so ugotovili, je namreč v zadnjem času h gramoznici prihajalo večje število kopalcev, tudi mladoletnih in brez spremstva odraslih, ljudje so prostor ob vodi izkoristili za piknike in druga druženja, uporaba divjega in neurejenega kopališča pa bi lahko vodila v tragedijo. Da bi jo preprečili, so se odločili za drastičen ukrep prepovedi dostopa do gramozne jame, kar so na poteh, ki vodijo do nje, tudi označili. »Kot določa koncesija,
moramo v gramoznici skrbeti za vse, tudi za varnost. Ker so se povečali nekontrolirani prihodi, smo se odločili ukrepati, takšna pa so bila tudi navodila našega zunanjega nadzora,« je odločitev pojasnil Alojz Žiher, vodja gramoznice in prokurist podjetja Žiher.
Toda obenem so do preklica rdečo luč prižgali tudi za ribolov, a le v veliki gramoznici, ne pa tudi v mali, tako imenovani Fran-kovski jami. Nad tem ukrepom v ribiški družini niso bili navdušeni, so pa do sestanka z Žihrom svoje člane »v izogib spora« prosili, naj do nadaljnjega ne lovijo rib v veliki jami. Dogovor je bil, kot je povedal Rado Antolič, predsednik ribiške družine, nujen, kajti pod-
jetje Žiher ni edini koncesionar na tem območju. Žiher je imetnik rudarske pravice za del jame, kjer kopljejo gramoz, koncesijo za upravljanje z »izrabljenim« delom pa je leta 2022 dobila RD Ormož.
Ribiči so se torej vrnili h gramoznici, a Antolič opozarja, da je ribolov zaradi varnosti dovoljen samo na območjih, kjer ne kopljejo gramoza in kjer ne vozijo delovni stroji, predvsem pa tako, da ni oviran delovni proces. »Vsa druga pravila ostajajo nespremenjena. Vožnja z vozili v bližini gramoznice še naprej ni dovoljena, parkirati jih je treba pred vstopom v jamo, ob zapornici oziroma tako da ne ovirajo dostopa.«
SD
Foto: GPS
petek • 6. septembra 2024	\#Ls>/
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO ff^ \
Ptuj* Koncert ob 10-letnici Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
Ptuj - kalilnica izjemnih glasbenih talentov
Na Mestni tržnici na Ptuju je bil 29. avgusta koncert najboljših mladih pevcev projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, od prve sezone leta 2014, tako zmagovalcev kot finalistov, ki so bili zainteresirani, da se še enkrat poklonijo tej edinstveni zgodbi slovenske pesmi in glasbe, spodbujanja petja slovenskih pesmi, identitete, osebnostne rasti in razvoja pevskih ter glasbenih talentov.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Boštjan Šeruga, podžupan MO Ptuj, je prepričan, da je vsak v tem projektu ne glede na uvrstitev naredil nekaj zase in za razvoj slovenskega jezika. „Zato iskrene čestitke Radiu Ptuj in Štajerskemu tedniku, da so se odločili stopiti na to pot, ki jo lahko vodimo in razvijamo na najrazličnejše načine pri mladih, odnos do slovenskega jezika, ki je majhen, a je lahko izjemno velik in ima v svetu jezikov prav posebno mesto. Smo edini na svetu, ki lahko rečemo ljubim te, imam te rad v dvojini, tega nima vsak jezik. To lahko doživimo tudi skozi slovenske pesmi. V imenu MO Ptuj čestitam vsem tistim, ki stojite za tem projektom. Želim in upam, da se vidimo čez deset," je poudaril.
Idejni oče tega projekta je bil Drago Slameršak, nekdanji direktor družbe Radi-o-Tednik Ptuj, ki se je maja letos upokojil, a ostaja še vedno predan temu projektu, saj gre za slovensko pesem, glasbo in slovensko pesem sploh, za drugačno preživljanje prostega časa mladih, bogatitev kulturnega življenja v okoljih, od koder prihajajo mladi pevski in glasbeni talenti. „Želeli smo jim ponuditi kakovostnejše preživljanje prostega časa, vstran od računalnikov, pametnih telefonov, da bi se več družili, da bi jih povezovale dobre zgodbe. Naš projekt je lepa zgodba, ki so jo prepoznali najprej v ožjem, nato širšem okolju. Rasel je, še vedno raste, skupaj z njim pa tudi vsi mi, ki smo vpeti v to edinstveno zgodbo spodbujanje petja slovenskih pesmi. Slovenska pesem iz mladih grl je najlepša pesem, najlepše zveni. Kdor rad poje, v srcu dobro misli," se spominja začetkov in razvoja projekta Drago Slameršak.
Kljub začetnim pomislekom, celo dvomov nekaterih o uspešnosti tega projekta, je čas pokazal vso njegovo razsežnost in pomembnost za slovenski prostor, še posebej za kakovostno rast mladih. Za njegovo rast so zaslužni nešteti, občine, osnovne šole, njihova vodstva, učitelji glasbene umetnosti, starši, ki podpirajo talente njihovih otrok. Sporočilnost tega projekta pa so v teh letih prepoznali tudi sponzorji in
donatorji, na kar je Drago Slameršak izjemno ponosen, kot na vse mlade pevce iz širšega slovenskega prostora, ki iz leta v leto bolj polnijo ta oder. V nekaterih okoljih je zanimanje tako veliko, da že na šolah potekajo predizbori. Od tretje sezone naprej pa zmagovalca v obeh kategorijah, mlajši in starejši, Sazas nagradi z lastno pesmijo. Deseta sezona projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je skupna uspešna zgodba vseh deležnikov. Želja ob tem je veliko, največja pa, da bi še naprej peli slovensko, da bi nas naša pesem razveseljevala ob vsaki priložnosti, nas spodbujala in vodila naprej.
Občinstvo na Mestni tržnici je 29. avgusta nadse uživalo v izjemnih pevskih nastopih vseh, ki so na ta večer ponovno stopili na oder projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Razveseljivo je, da se jih vedno več pevsko in glasbeno izpolnjuje, ker se vidijo še na večjih pevskih odrih, ker sta pesem in glasba njihov izbor, kari-ema pot, ki so jo izbrali. Zmagujejo na domačih in tujih pevskih tekmovanjih, ustvarjajo lastne pesmi in glasbo. Ptuj je s svojim finalnim odrom projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo pomembna kalilnica pevskih in glasbenih talentov, o katerih bomo v prihodnje še slišali.
Koncert ob 10-letnici projekta so podprli: Mesnica Spirala iz Bukovcev, Globalni
Štajerski TEDNIK
Foto: Črtomir Goznik
Voditeljica Simona Pušnik z Daliborjem Bedenikom (tudi voditeljem koncerta ob 10-letnici, sicer pa voditeljem predizborov, poljmalnih in finalnih prireditev) z Majdo Goznik in Dragom Slamerškom, očetom projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki v tem edinstvenem projektu spodbujanja slovenske pesmi sodelujejo od samega začetka.
Ekspres iz Hoč, Fam-nt iz Lovrenca, Slimer center Ptuj, Darinka Pesek, s. p., E-Plast, Alojz Požgan, s. p., Kavarna na plači, pice-rija in špagetarija Ancona, podjetje Live iz Izole, Cvetličarna Čuš in OŠ Markovci ter MO Ptuj. Vsem se iskreno zahvaljujemo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Občinstvo je uživalo v izjemnih nastopih mladih pevcev.
Aljaž Ramot, ptujski pevec, ki vse bolj opozarja nase, zapel je tudi na letošnjem festivalu Melodije morja in sonce, se je predstavil z dvema avtorskima pesmima (Lebdiva in Reka za oba) ter priredbo Nekaj med nama.
20
s
f III
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
petek • 6. septembra 2024
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Vida Glatz, Jerca Feguš in Vito Levstik so se predstavili s pesmijo Pesem in dotik skupine Tabu. V prvi sezoni leta 2014 so kot štiričlanska zasedba OŠ Ljudski vrt, sodeloval je tudi Aljaž Kampuš, zasedli drugo mesto. „Zelo smo veseli, da smo sodelovali, čeprav se več ne spominjamo točno, kako je prišlo do skupnega sodelovanja. Všeč nam je bilo, da smo bili skupina, ker smo bili v primerjavi z drugimi nekaj posebnega. Imamo lepe spomine na ta naš nastop," so povedali Vida, študentka medicine, ki igra flavto v Pihalnem orkestru Ptuj, ki je lani tudi zapela, Jerca, študentka medijskih in komunikacijskih študij, za katero je bil to prvi nastop po koncu osnovne šole, in Vito, ki študira fiziko, se spominja, da je bilo lepo. Letošnji nastop je bil priložnost za druženje, da so ponovno skupaj zapeli in se imeli lepo. Aljaž Kampuš se jim ni pridružil, „ker nima več angelskega glasu," je povedal.
Uriele: Ajda Bezjak, Larisa Mlinarič in Jerca Vesenjak so zapele pesem Pepelka. Igrajo raznovrstno glasbo, vokalna skupina, ki je nastala na pobudo tamburaškega orkestra KUD Majšperk, nastopa od leta 2019. Ajda Bezjak, ki je na odru Otroci pojejo pela večkrat, ima na te nastope lepe spomine, spomni se srečevanja s pevci iz drugih osnovnih šol, občin. „Prav je, da že otroke učimo peti slovenske pesmi, da se ohranjajo naša beseda, naš jezik, identiteta," je poudarila.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
V šesti sezoni je v mlajši kategoriji slavila Nuša Arnuš, ki danes prepeva v odlični skupini, triu The Saint Beavers (zmagovalki uveljavljenih mednarodnih pevskih tekmovanj) z Vido Veršič, ki se vse bolj posveča skladanju, in Kajo Kokol Zebec, prav tako finalistkama projekta Otroci pojejo. Zapele so pesem Samo ljubezen (Sestre).
Leila Bečirovič (OŠ Olge Meglic), zmagovalka v osmi sezoni v mlajši kategoriji, je zapela pesem Srajca (skupina Papir).
Žana Strmšek (OŠ Juršinci), ki se je zmage v mlajši kategoriji razveselila v 9. sezoni, je zapela pesem Nikoli ni bilo tako lepo.
Zala Kereži in Žiga Florjančič (Rače), lastna spremljava na klavirju, sta bila druga v mlajši kategoriji v peti sezoni. Zapela sta pesem Milijon in ena. „Nastop po petih letih je spet izkušnja zase, iz katere se lahko oba nekaj naučiva," sta povedala. Zala obiskuje drugi letnik I. gimnazije Maribor. Žiga, ki tudi obiskuje I. gimnazijo Maribor, še občasno igra klavir, vendar ne toliko kot nekoč.
Foto: EpmfJjOiriik
Folo. ciloiniiBzinll
Sara Krivec Britvič (Šempeter), finalistka osme sezone in kitarist Vito Ka-vrečič sta se predstavila s pesmijo Ta noč je moja.
Veronika Padežnik in Neli Ela Guček (OŠ Primoža Trubarja Laško), zmagovalki 9. sezone v starejši kategoriji, sta zapeli Avsenikovo skladbo Cvetoče tulpe.
Glcbal Express
www.global-express.si
®
petek • 6. septembra 2024
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO ff^ \
FotorCrtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Dora Šandor (Gorišnica), zmagovalka šeste sezone v starejši kategoriji, je zapela avtorsko pesem Vrtnice. Uspešno pa se je predstavila tudi že na prestižnem mednarodnem festivalu San Remo mladih, kjer je leta 2019 prav tako zapela lastno pesem z naslovom Vizija, požela velik aplavz in navdušenje.
Foto: Črtomir Goznik
i
Foto: Črtomir Goznik
E\plast
■fi A- H A. % 1	
Ti	
■f-1	i -.ji
WVBt	
	
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Patrick Šabeder (Duplek) je zmagal s pesmijo Lahko noč, Piran v mlajši kategoriji v peti sezoni. Tokrat je nastopil s pesmijo Pusti mi spomin. „Še vedno hodim na ure petja k operni pevki Dadi Kladnik. Na koncu leta imamo vsako lepo produkcijo, sicer pa v glavnem nastopam doma, zase. Obiskujem I. gimnazijo Maribor. Ob tem nastopu so me prevzeli spomini," je povedal.
Nuša Bezjak iz Dornave je bila v prvi sezoni tretja, prav tako leta 2015. Zapela je pesem Orion. „Zelo sem se razveselila povabila na ta dogodek, da smo se po desetih letih ponovno videli z drugimi tekmovalci, s katerimi smo bili takrat skupaj. Lepo se je spomniti vsega za nazaj, in tega, kar si naredil od takrat dalje. V tem času sem veliko nastopala. Po projektu Otroci pojejo sem uspešno opravila sprejemne izpite za Konsevatorij za glasbo in balet, uspešno zaključila srednjo glasbeno šolo, študiram jazz petje, kar sem si vedno želela. Vedno bolj se vidim v slovenski glasbeni sceni, ker se mi zdi, da ljudem lahko nekaj dam."
Katarina Herceg (Starše) je bila leta 2015 druga v starejši kategoriji, v peti tretja s pesmijo Lastovka, ki jo je zapela tudi na prireditvi ob 10-letnici projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Glasba ostaja njena ljubezen, ima tudi svoj ansambel Katra band, dva Člana sta družinska, ostali prihajajo iz drugih ansamblov, tudi Fehtarjev. „Mene so izbrali za tisto lepo punco na odru," pove. Sicer pa je študentka drugega letnika predšolske vzgoje, že od nekdaj jo veseli delo z otroki. Letošnji nastop je bil nostalgičen, povezan z lepimi spomini, ki Človeku ostanejo. Podoben ali vsaj takšen občutek imajo tudi vsi drugi, je še povedala.
Foto: Črtomir Goznik
Vito Maučič (Cirkulane) se je predstavil ob lastni Neža	(Markovci) je bila finalistka v 7. sezoni,
spremljavi na kitaro s pesmijo Zadnja noč Zana Sera- zaPela je Pesem Vila z rimskega zidu. Uspešno pa se ča. Šolanje nadaljuje na Lesarski šoli Maribor.	predstavlja tudi na pevskih tekmovanjih.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Sara Brumen (Pesnica) je strokovno komisijo 7. sezone Sara Sluga (OŠ Mladika), ki je v osmi sezoni v starejši prepričala z lastno pesmijo Kje ste zdaj?, tokrat je zape- kategoriji zmagala z avtorsko pesmijo Izgubljam se, je la pesem Ko sva sama, ki jo je prav tako napisala sama. tudi tokrat zapela avtorsko pesem Pismo v slovo.
radioPTUI
Foto: Črtomir Goznik
Kaja Kumer iz Markovcev je bila tretja v mlajši katego- Lana Friščič Krampelj (Juršinci), večkratna finalistka riji leta 2015. Zapela je pesem Vrhovi (Neisha).	tako v nižji kot v višji kategoriji, je zapela pesem Čudež.
cvetličarna CUS
ok^aAMOsHa* cJ^taco
SLIMMER CENTER
Darinka Pesek s.p.
AnCOnA
pizzeria in špageterija
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 3. septembra 2024
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Mo-škanjci 1i. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče.
SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571.
KOKOŠI nesnice - rjave, grahaste, črne, leghorn in štajerske, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, Čadram-ska vas 19, Poljčane, 031 751 675.
NESNICE, rjave, grahaste, črne in bele, leghorn, v začetku nesnosti, prodajamo. Možna brezplačna dostava. Tel. 040 531 246. Kmetija Re-šek, Starše 23.
PRODAM teličko, težko 125 kg, križano simental limuzin, stara dva meseca in pol. Tel. 041 720 870.
PRODAM suhe bučnice in m3 fosnov - mostnic, debeline 5 cm. Tel. 041 363 947.
www.roletarstvo-amus.si
www.novareha.si
noua Reha
IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06.
02 788 5417 041650 914
Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
NESNICE, RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tiabot, Babinci 49, Ljutomer, 02 582 14 01.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
NEPREMIČNINE
V CENTRU Ptuja oddam v najem enosobno stanovanje. Tel. 041 272 807.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com.
PRODAMO - 3 sobno stanovanje z garažnim mestom (1956), Breg, Majšperk, delno obnovljeno in opremljeno, 87,6 m2. Cena: 89.000,00 EUR.
Kontakt: 041 391 003 ^ RE/MAX
ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio
FASADE, izolacijske, stiropor, volna, zaključni ometi, subvencije, vsa slikopleskarska dela, v prednaročilu popusti. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124.
PRODAM odojke. Tel. 02 755 31 21.
PRODAM drva za kurjavo, hrast, jesen razrezana na 33 cm in metrska, polsuha, lahko tudi razcepljena. Tel. 041 588 137.
PRODAMO sod inox 500 l za 250 eur. Tel. 041 269 562.
PVC okna, vrata, senčila
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
KOLOFON

Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktorica: Monika Kolarič Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30 Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
www.otrocipojejo.si
FINALE 10. SEZONE
GASTTrlO ©.ocenterPtuj
totadakarfcj ilkos
CANDLES
F E 1 L J i
tus
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESEUJO
Minoritski samostan, 7. septembra 2024, ob 18.00
Bodite z nami in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
(^radioPTUJ štajerski TEDNIK
^ j! PEKARNE
Tresla ^
MESTNA OBČINA PTUJ
i Vent
Smart ventilation
Dobrodošli doma
XXXI
novi tednik
KOK	TUJ
SAZAS
SILKEM
torek • 3. septembra 2024
Oglasi in objave
Štajerski	23
Zdaj gledam novo nebo in novo zemljo, eno sem z bogom, s sestrami in brati, z vsem stvarstvom. Živimo in smo ljubezen. (Stanko Janežič)
ZAHVALA

Elizabeta Kolenko
Zahvaljujemo se celotnemu kolektivu CSD za
pomoč na domu, vsem, ki ste prihajale skrbet za mamo.
Naši dragi prijateljici Anici Mlakar, dipl. med. sest., za
profesionalno zdravstveno skrb v času mamine nepokretnosti in
pripravo mame do prihoda pogrebne službe.
Naši dolgoletni zanesljivi molivki in govornici gospe Veri Kokol
za molitev in čuteče in izbrane besede slovesa.
Cvetličarni Anji cvetje, Anji in Majdi za njuno cvetlično estetiko.
Kvintetu Feguš in prijateljici Dadi za doživeto zapete pesmi.
Vsem patrom, kapucinom in minoritom, vsem darovalcem za
maše.
Pogrebni službi za spoštljivo in vzorno opravljeno delo od doma do položitve v grob.
Okrepčevalnici Raj za izvrstno pripravo in postrežbo večerje. Vsem prisotnim, ki ste bili zraven tistih, ki ste prišli od daleč.
Kolenkovi
Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, a spomini nate dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič)
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Antonije Lazar
(27. 2. 1943-27. 8. 2024)
IZ KICARJA 145
Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečene besede sožalja in darove.
Hvala glasbeni skupini Cantare za odpete pesmi, govor in odigrano Tišino, g. župniku za opravljen obred ter Javnim službam Ptuj in CSD - nega na domu.
Žalujoči hčerki Dragica in Milena z družinama
PROGRAMSKI NAPOVEBN1K
PETEK. 06. september
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja
09:00 Srečanje veteranov GZ Gorišnica
09:30 Praznik Občine Juršinci
11:00 Utrip Ormoia
11:50 Praznik Občine Lenart
13:00 Starpoint prodajno okno
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Spominsko obeležje Fantov s Praprotna
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Dan odprtih vrat na Donilnkovi domačiji
21:00 Koncert MPZ Gorišnica
21:50 Astro - v živo
23:00 Viden strani
SOBOTA, 07. september
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja
09:00 85. let FD Anton Jože Štrafela Markove I
09:30 Praznik Občine Juri lil d
11:00 Utrip Ormoža
11:45 Ptujska kronika
12:15 Za prijatelje
13:15 Starpoint prodajno okno
14:15 Nogomet 3. Slovenske lige vzhod
16:00 Video strani
17:00 Starpoint prodajno okno
18:00 Spominsko obeležje Fantov s Praprotna
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20;00 Zakaj bi veseli ne bli, Bukovci 2005
21:35 Za prijatelje
22:35 Starpoint prodajno okno
23:40 Video strani
NEDELJA, 08. september
00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba
E
0S: 30 Otroška oddaja
09:00 Kronika iz občine Hajdina 10:15 Dan vrtca Najdihojca na Hajdini 11:00 Prireditev ob prazniku Občine Videm 13:00 Praznik žetve na Polen šaku, 2. del 15:00 Dan odprtih vrat na Dominkovi domačiji 16:00 Koncert MPZ Gorišnica 17:00 Spominsko obeležje Fantov s Praprotna 18:30 Koncert skupine Magnet, 40 let 20:00 Veseloigra, Modri enojan 21:15 Starpoint prodajno okno 22:15 Video strani
PONEDELJEK, 09. september
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:00 Kronika iz občine Videm
10:00 Ptujska kronika
10:30 Utrip Ormoža
11:00 Dan visoke šole Bionika veda prihodnosti 14:00 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v Živo 18:00 Prireditev ob prazniku Občine Videm 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Zakaj bi veseli ne bil, Bukovci 200S 21:30 85. let FD Anton Jože Štrafela Markovci 23:00 Starpoint prodajno okno 00:00 Video strani
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
□O PONEDELJKA ZJUTRAJ □O 9. URE
ZA PETKOVO IZDAJO
□O ČETRTKA ZJUTRAJ □O 9. URE
niBjdo.segulo@rodiiHedmk.si,
tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio-tediiik.si,
tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite.
Štajerski TEDNIK
Našla sem svoj mir v večnosti tišine, našla sem svoj prostor, kjer ni več bolečine.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in babice, ki se je od nas poslovila v 95. letu starosti
Barbara Vidovič
IZ VELIKE VARNICE 125
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za svete maše ter hvala za izrečene besede sožalja.
Hvala duhovniku patru Vladimirju Predikaki za opravljeno molitev in pogrebni obred.
Hvala pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano melodijo, DU Zgornji Leskovec za nošenje prapora, hvala nosilcem simbolov, hvala gospe govornici Zdenki Golub za poslovilne besede in pogrebnemu podjetju Mir.
Vsi njeni
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ...
SPOMIN
8. 9. 2024 mineva 5 let, odkar je tiho zaspala naša draga
Zinka Rajh
IZ PTUJA
Neskončno te pogrešamo.
Tvoji najdražji
•	Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na
žtf"—i^^-s Facebook in YouTube profilih Radia Ptuj

OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
.m i0)
M arodno abavne

lasbe
Minoritski samostan, 6. septembra 2024, ob 19.30
PRODAJA VSTOPNIC: tajništvo Radia-Tednika Ptuj ali na 02 749 34 10. Število vstopnic je omejeno.
radioPTUI štajerski
Irl
L
KOMUNALA PTUJ
MESTNA OBČINA PTUJ
o-ßf-ia-o
Original Habmonika
RADIO
VESELJAK
Tblo
EHJ
Terme Ptuj
SAVA HOTELS & RESORTS
umñtj&a UJ/V0O
javne službe ptuj
T™
D INVEST d.o.
Podjaqa za InvnUefako itajivnMt, trgovino ki it
24 Štajerski
Tednikov mozaik
petek • 6. septembra 2024
Kidričevo • Uživali na Dnevu z gasilci
Trnovska vas • Tradicionalni bolfenški reli
Največja atrakcija je bil »zip-line«
Ogledali so si lenarški Žipo
Prostovoljno gasilsko društvo Talumje priredilo Dan z gasilci. Na vroč sobotni popoldan Že 17. je Bolfenško društvo ljubiteljev stare tehnike Trnovska vas organiziralo reli po zabave in dobre volje na športnem igrišču v Njivercah, kjer je prireditev potekala, ni domači in sosednjih občinah, manjkalo. V organizacijo dogodka seje vključilo 30 članov društva, obiskovalcev je bilo čez ves popoldan nekaj sto.
. ~ 1 .-i -'X.	■
Za spust po jekleni vrvi so otroci čakali v ursti.
„Vsako leto se potrudimo, da pripravimo nekaj zanimivega," je dejala vodja prireditve Iva Cizerl Ferčec. Najatraktivnejša na prizorišču sta bila „zip line" in gasilska dvižna ploščad. Za spust po jekleni vrvi so otroci čakali v vrsti in se veselili. Še posebej je bilo zabavno, ker jih je med spustom pričakal dež in gasilske cevi. Pri temperaturah čez 30 stopinj Celzija je bil vodni prš prava osvežitev. Atraktiven je bil tudi dim, ki se je vil po šotoru in ponazarjal požar. Otroci so v zadimljenem prostoru iskali predmete in se učili sodelovanja. Med intervencijami je namreč tako, da morajo gasilci gledati in paziti drug na drugega.
Zanimiva je bila predstavitev poklicne gasilske enote iz Celja, ki je tokrat v ospredje postavila opremo za reševanje v primeru nesreč z nevarnimi snovmi. „Pridružili so se nam policisti s službenimi konji
in reševalci Zdravstvenega doma Ptuj. Prikazali smo gašenje različnih materialov z različnimi gasilnimi sredstvi, da so otroci videli, katera snov kaj pogasi. Z vodo iz brentače so z veseljem podirali tarče, pomerili so se v namiznem labirintu, skozi katerega so vodili žogico. Igra se v paru, pri čemer ima eden zavezane oči in ga drugi skozi labirint vodi. To pomeni urjenje tesnega sodelovanja, česar se gasilci med intervencijami striktno držimo. Vedno moramo paziti drug na drugega."
Otroci so ob prihodu na prizorišče prevzeli kartonček, ki je imel navedenih šest točk z nalogami. Ko so šli skozi vseh šest postaj, so prejeli vrečko presenečenja s praktičnimi darilci. Za vse so spekli slastne palačinke.
„Na prireditev smo se pripravljali štiri mesece. Lep obisk in dobra volja obiskovalcev dokazujeta, da smo ponovno dobro opravili delo.
OKNA, VRATA ñ GARAŽNA l/flÂgy
www.naitors.si
NAH ORS n
Tel.: 02 74II3 BO. Mob: 031793 204
GoriSnica 1. GoriSnica
- v J l H
Letošnjega bolfenškega relija se je udeležilo približno 80 starodobnih vozil.
Zadovoljni smo, veseli nas, da so otroci uživali, s tem namenom smo dogodek organizirali. Dan z gasilci je največji dogodek našega društva. Ker imamo sedež v industrijski coni Talum, nimamo klasičnega gasilskega doma, ki bi bil vaško središče. Tudi gasilskih veselic ne prirejamo, ampak enkrat letno priredimo Dan z gasilci, ko imajo ljudje možnost spoznati nas in naše delo," je pojasnila Iva Cizerl Ferčec.
Mojca Zemljarič
Tudi letos so se vozniki oldtajmer-jev s svojimi jeklenimi lepotci starejšega letnika, ki so se v Trnovsko vas pripeljali tudi iz drugih društev starodobnikov, zbrali na travniku nasproti gostišča Siva čaplja. Kot je povedala predsednica društva Klav-dija Brumen, so našteli približno 80 vozil, med katerimi je bila tudi kar lepa četica starih in imenitno
vzdrževanih traktorjev, tudi kakšen muzejski moped se je našel.
Lani so se v pisani povorki staro-dobnikov odpravili k sosedom v občino Destrnik, kjer so obiskali Park prostoživečih živali v Vintarovcih in turistično kmetijo Lovrec v Jiršov-cih, nato pa se ustavili v domačem Sovjaku in prisluhnili zanimivi zgodbi o kapeli Krajnčevih ter vožnjo
zaključili na Simoničevi domačiji. Letos so jo mahnili v drugo smer, saj so se namreč najprej odpeljali na ogled podjetja Žipo v lenarški Šeta-rovi, nato pa pot nadaljevali skozi Voličino in reli tudi tokrat tradicionalno zaključili na Simoničevi domačiji, kjer jih je čakala pogostitev.
SD
O
Öouekouo umazanijo
Več siuiMas i
AfOBZWWWa»
<x><xxxxxxxxxxx><x><x><x><>^^ Nagradno turistično vprašanje
Redkokdaj se zgodi, da si konec tedna v nekem okolju podajajo roke kar trije oz. štirje festivalski dogodki, vključno s tradicionalnimi Ptujskimi grajskimi igrami: danes že 55. festival NZG Ptuj 2024, ob 19.30, z desetimi tekmovalni narodno-zabavnimi ansambli. Jutri bo finale 10. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ob 18. uri, s kar 26 finalisti, najboljšimi mladimi glasovi iz širšega območja Slovenije.
Narodno-zabavni ansambli se bodo potegovali za kipec Orfeja za najboljšo kvintetovsko in nekvintetovsko zasedbo, njihovi vokalisti in voka-listke, tudi vokalne skupine, za Ko-renovo plaketo, za najboljše besedilo festivalske skladbe in najboljšo festivalsko melodijo. Izmed finalistov 10. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo pa bo strokovna komisija izbrala zmagovalca v mlajši in starejši kategoriji. Vsak bo dobil za nagrado lastno pesem, darilo Sazasa.
Jutri bodo na Ptuju, na notranjem dvorišču grajskega kompleksa, potekale že tradicionalne Ptujske grajske igre v organizaciji društva Cesarsko-kraljevi Ptuj. Čas bogatega srednjega veka bodo oživljale skupine iz Slovenije, Hrvaške, Slovaške, Avstrije in partnerskega mesta Burghausen. Postavili bodo srednjeveško tržnico, uživali ob glasbi in plesu srednjega veka, za-bavljaštvu ter viteških dvobojih.
Sodelujoče skupine se bodo dopoldne sprehodile po mestu, vabile na že 22. Ptujske grajske igre. Pred Mestno hišo se bodo poklonile milostni gospe Nuški Gajšek. V srednjeveškem duhu bodo potekale tudi delavnice srednjeveškga plesa.
UP! Fest 2024 glasbeni festival se bo začel danes ob 18. uri na Mestni tržnici. Gre za raznolik festival, ki ponuja paleto glasbenih žanrov, od alter rocka, flamenca, jazza, soula in funka do world music in celo narodno-za-bavne glasbe. Vstop na dogodek je brezplačen. UP! Fest 2024 je idealen
za vse ljubitelje glasbe in dobre družbe, ki iščejo kulturno obogatitev in uživanje v čudovitem okolju Ptuja. Nastopili bodo: Erida, mlada alter rock skupina, ki prinaša svežo energijo in alternativne rock zvoke, Sentido Project, flamenco zasedba, ki vas bo popeljala v svet strastnih španskih ritmov, Blaž Švagan Group, jazz skupina, znana po sofisticiranih in melodičnih jazz kompozicijah, Fake Orchestra, skupina z inovativnim pristopom k svetovni glasbeni dediščini, Peter Prohart Trio, virtuozni predstavniki narodno-zabavne glasbe, ki bodo poskrbeli za nepozabno doživetje ober-krain zvokov, The Schminkers, zasedba, ki vas bo navdušila z mešanico soula in funka.
Na vprašanje o tem, kako se imenuje rimska boginja obrtnikov, umetnikov, učiteljev in vojne, da gre za boginjo Minervo, bo za pravilen odgovor nagrado prejela Karmen Dominko iz Veržeja. Danes sprašujemo, s katerim septembrskim festivalom se bo zaključilo ptujsko festivalsko poletje. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 13. septembra.
h I
Foto: Črtomir Goznik
16. festival Arsana se je poslovil v velikem slogu, z izjemnim koncertom Nine Pušlar, ki je privabila 4.000 obisko-	Kupon poš|jite aH piinesite na nastov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3,2250 Ptuj. valcev.
Foto: MZ