j fl AMERICAN tN SPIRIT FOREIGN 1 IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, AUGUST 29, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. H in Japonska za poravnavo ^tti Se b0c|0 dogovori med obema državama, da 8e najde izhod za prijateljske odnošaje. Te do- govore smatrajo kot najvažnejši trenutek v današnjem svetovnem položaju. % ashington, 28. Med Zed. državami in Japonsko je bil d -'"""kron, sms. avg j *ihSeles dosežen sporazum, da se bo skušalo najti pota, po kate-1)0 doseglo prijateljski sporazum z ozirom na probleme na ^ 'ah v Vzhodu- za ta korak se je pristalo potem, ko je poslal iiN? oči[ 1 Premier princ Konoye, posebno poslanico, katero je iz- v j JaP°nski poslanik Nomura l poslanik Je imel z '! otnj. °m in državnim tajni-; pol«* »140 Ullom razgovor, ki je tra-| ^ .m,nut. Vsebino japonske c°" H. g6 niso hoteli dati v jav-jJ(t Be]j' avm° toliko se je izjavilo iiHi? ov0rj 'ši> da se bodo vršili do-id re bo osebno vodil k Roosevelt, ^vprašali avnega ta j- sf oil d -> ce bodo tudi razgo-prijateljske odnošaje ed. državami in Japon-v6(]e7°voril, da tega ne mo-iv0) ' naPrej. Toliko je pa Vpp, .a ^°do ti razgovori re-k iz A anpošilJk v Vladivo-Hs,merike, proti katerim je v fska iap0: Protestirala. or* Hi0 poslaništvu se je , • da bo storila Japonska 2uraSe doseže prijateljski med obema državama. ■lT—-o-- a fe prenehala z rotn Proti okupaciji 0n- 2R rf " '«dal avg.—Ko se je toy ' vladni kabinet, je 1>W sestavo vlade nove-V 8VolrJu Ali Furanghi. Ta uradni čin uka-da takoj preneha z 'H*^0^.ruskim in angle 6 ln angleške čete ne ^Usk!*1.' ^ 80 zasedle deže- , m Iti e lz dežele, dokler bo % fec v Perziji. \ 7o°Zaki so napravili v 0 poti zasedli pfoti , anšai- ki leži na "H. davnemu mestu Te- V F0^ v domovini var je dobil iz stare1 ^al°stn0 vest, da so umrli v Št. Ru-j °lenjskem ljubljeni, ke!m Se ga bodo SP°" 5%ka • je nahajal pred > ° ' V Clevelandu za-a. ^ franka, hčer Ano Registrirajte se! Kdor hoče voliti v primarnih in potem v glavnih volitvah, mora biti registriran •pri volivnem odboru. Za cle-velandske volivce je jutri absolutno zadnji dan za registracijo in sicer pri volivnem odboru, ki bo odprt v soboto večer do devetih. Pomnite, da po soboti se ne bo mogel nihče več registrirati v Clevelandu. In kdor ni registriran, ne bo mogel voliti torej ne bo mogel voliti za Frank Lauscheta. Opozarjamo naše ljudi, da bo potreboval Mr. Lausche vsak slovenski glas. Nikar ne mislite, da je samo ob sebi umevno da bo izvoljen. Nasprotni kandidati bodo napeli vse sile, da ga porazijo. In če mi ne bomo storili svoje dolžnosti in šli volit zanj, bomo pogoreli s kandidatom vred. Vsak glas bo važen vsak glas bo štel. Torej glejte, da boste imeli 30. septembra in 4. novembra volivno pravico. Volivci izven Clevelanda, torej v okraju Cuyahoga, se pa lahko registrirajo pri volivnem odboru vsak čas, to najkasneje 30 dni pred no-vemberskimi volitvami. Sicer bo v Euclidu in menda tudi drugod še poseben registracijski dan v domačem mestu, kar bomo pravočasno naznanili. To bo enkrat 2. ali 3. oktobra. Toda pri volivnem odboru v City Hall se lahko registrirate iz okraja Cuyahoga vsak čas. V soboto in nedeljo bo velika prireditev v fari sv. Vida Skupna društva fare sv. Vida pripravljajo vse potrebno za veliko prireditev, ki bo na prostorih stare cerkve v soboto in nedeljo. Začne se že v soboto zvečer, potem se bo pa nadaljevalo v nedeljo popoldne in zvečer. V nedeljo zvečer bo pa zaključek, takrat se bo oddalo 22 lepih nagrad, za katere so farani dobili "delnice." Oddanega bo $100 v gotovini, električna ledenica, pralni stroj in druge take vredne nagrade. Na razpolago bodo najboljša okrepčila, da vam ne bo treba trpeti ne lakote ne žeje. Farani in drugi so prav prijazno vabljeni. Le oglasite se v soboto večer ali v nedeljo, ali oba ona dneva, ker bo prav prijetno med našimi št. Vidčani. Po ovinkih, pa vendar jasno Neka mati v Domžalah je pisala svojim otrokom v Ameriko. Ker je stroga cenzura in ker radi tega ni smela zapisati, da 'se jim doma hudo godi je zapisala v pismu sledeče: "V Domžalah ni v oltarju več Marije Vnebovzete! puč. va, je v oltarju zdaj žalostna Mati božja!" — Te knitke bese de povedo vse, kako je zdaj v Domžalah, kjer gospodarijo Nemci. Rusi razstrelili ogromen jez v Ukrajini Pravijo, da gora ni nora -o— star 58 let. k et e 81 r o Mrs. 'John w ^ ^innesoti pa se- X * ^rcar. Naj počiva ^i grudi. Hot/foka J% v °b enajstih se bo ISm sv. Lovrenca Kovačič, hčerka ta "°uis Perhavec iz Ave. z Mr. kNboif IZ 1220 E- 80 st 'Je , j mlademu Zelimo em stanu! Na pot v Wisconsin Danes zjutraj so se dopeljali. na Willard v Wisconsin: Mrs. Mišmaš ,sin Joe in hči Louise ter Mrs. Možic in sin Joseph. Obiskali bodo Mrs. Perko, ki je sestra Mrs. Mišmaš iz 53. ceste, s katero se nista videli že 14 let. želimo jim srečno potovanje in mnogo razvedrila. Danes bo gorkeje Vremenski prerok sporoča, da bo danes čez dan precej gor-ko, zvečer pa zopet hladno. Včeraj je kazal toplomer 72 stopinj ob dveh popoldne, zvečer je pa padel na 46 stopinj, kar je bilo najhladneje za 28. avgust v zgodovini Clevelanda. ^feo OBSODILI DVE MATERI tN ' STA HOTELI MLEKA 3 trn sfQ ^ Dve polj- mleko. Poslovodkinja, neka ^H'a*1 Sta hoteli dobiti | Nemka, ga jim ni hotela dati za Ha Sv°je otroke, sta mi Ugih poljskih žena bij (lr Smrt od nazijskih obsSOje«ih je Sledila' keV v ječo. Ta H:?0 in napadle neko >i ker jim ga dru h ne dajo. Pa so jo razjarjene Poljakinje napadle in jo preteple. Katarina Kalembrzyk ji je zlila poso do z mlekom na glavo, nakar jo je nabila s posodo. Dejansko je napadla poslovodkinjo tudi He-dobiti po si-, lena Sobierzynska, dočim so hotele druge samo mleko vzeti. Prišla je nemška policija, ki je odvedla vseh 30 Poljakinj v zapor. Omenjeni dve sta bili obsojeni v smrt, ostalih 28 pa v zapor. H " 30 j> avema tednoma, >ti]6k 1;>akinj v Wlocla-da bi dobile Roosevelt je izbral nov odbor, ki bo podvizal obrambno produkcijo Washington, 28. avg.—Predsednik Roosevelt je danes postavil novo-dealerje na čelo odboru sedmih mož, katerih naloga bo določevati surov material za obrambno industrijo in civilne potrebščine. Načelnik tega odbora je podpredsednik Henry Wallace, ostali odborniki so pa: vojni tajnik Stimson, mornariški tajnik Knox, William Knudsen, Sidney Hillman, Leon Henderson in Harry Hopkins. Ta odbor bo imel polno moč določiti, koliko surovega materiala, ki ga ima industrija na razpolago, bo šlo za vojaške potrebščine, za obrambne potrebe in iza potrebe civilnega prebivalstva. Kako bo odbor deloval, naj navedemo za zgled na primer jeklo. Ko bo odbor določil, koliko ga potrebuje armada, koliko obrambna industrija in koliko civilne potrebščine, bo odbor določil, koliko ga dobi vsaka industrija, ki izdeluje potrebščine z^ civilno prebivalstvo, to je, toliko ga bo šlo za avtomobile, toliko za ledenice, toliko za železniške vozove, toliko za pisalne stroje itd. Ker so v odboru novi delear-ji, bodo gledali predvsem, da dobi dovolj surovin obrambna industrija, dočim jih bo najbr-že primanjkovalo za civilne po trebščine. -o- Naša godba ima piknik Farane sv. Vida in vse prijatelje godbe opozarjamo na piknik, ki ga priredi mladinska godba fare sv. Vida v pondeljek popoldne (na Labor Day), v Brae Burn parku, 25000 Euclid Ave. To je prav tam, kjer se je vršil zadnjo nedeljo katoliški shod. Piknik bo ob vsakem vre menu, ker je v slučaju dežja dovolj strehe. Fantje vam ob-ljubljejo najboljšo zabavo in fino postrežbo. Zdaj je čas za furneze Predno nastopi zima, je do bro, če daste sčistiti svoj fur nez, pregledati streho in druge stvari. Vse to vam dobro in po ceni napravi slovensko podjet je Mason Heating Co., 1193 Ad dison Rd. V svrho društvenih zadev Nocoj med 6 in 7 bo tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ v spodnjih pro štorih stare šole sv. Vida v svr ho društvenih zadev. Francoska justica jemlje glave upornim elementom Vichy, Francija, 28. avg— Danes je bila francoska giljotina precej zaposlena. Odsekala je glave trem komunistom: Andre Brechetu, Emil Jean Ba-stardu in Abrahamu Trzebru-che. Ti so bili obsojeni v smrt pri tajni obravnavi. Obdolžilo se jih je, da so ubili nekega nemškega oficirja. Ista obsodba najbrže čaka tudi 21-letnega Pavla Colettea, ki je obstrelil bivšega ministrskega podpredsednika j Lavala in tri druge osebe. Oblasti iščejo Colettove sozarotnike. Colette se je izjavil, da je vesel, ker so krogle iz njegovega samokresa zadele Lavala in Deata, ki sta oba za sodelovanje z Nemčijo. Po vsej Franciji iščejo zdaj zarotnike, ki so napravili listo 50 prominentnih Francozov, katere hočejo spraviti s poti, ker so preveč naklonjeni Nemčiji. Na čelu liste sta bila Laval in Deat, ki sta prva dobila crogle, vendar sta ušla smrti. Oblasti iščejo zarotnike celo med legijonarji, ki so se vpisali kot prostovoljci za vojno ob strani Nemčije. Sumijo, da so se nekateri vpisali samo zato, da bodo ložje prišli v bližino francoskih vodij, katere bodo postrelili. -o—--- Avto je zadel v voz sena; dekle ubito Nellie Wells, stara 18 let, iz Clevelanda, in Shirl Hoffman iz 7341 Euclid Ave. sta se včeraj vračala z avtom iz Grove City, Pa., kjer sta obiskala loffmanove starše. Domov grede se je avto zaletel v bližini Mercer, Pa. v senen voz s tako silo, da so stranske deske od voza prodrle v avto in udarile dekleta, da je bilo na mestu mrtvo. Fant je dobil lažje po^ škodbe. -s-O--- Pozdravi iz Wisconsin Iz Madisona, Wis., pošiljajo pozdrave sledeči Clevelandčani: Joseph Smrekar Sr., John Smre-kar Sr. ter Mr. in Mrs. Edw Smrekar. Od tam bodo šli v New Duluth, Minn. Nov grob Sinoči je umrl Raymond Zust star 10 let, stanujoč na 15722 Holmes Ave. Pogreb ima-oskrbi Želetov pogrebni zavod Cas pogreba še ni določen. Na počitnice Mr. in Mrs. Edvard in Frances Marolt iz 14511 Thames Ave. in Miss Mildred Podruž nik so se podali na enoteden ske počitnice v Milwaukee, Wis Obilo zabave in zdrav povratek Enajsta obletnica V nedeljo ob desetih bo daro vana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Antona Kostanj še ob priliki 11. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so I vabljeni. Slika kaže Leona Brighama iz Settle, Wash., ki je na gori Rainier pokazal, kako je pogumen, ko se je držal samo z rokami nad globokim prepadom. Ko je šel kmalu zalem, ko je bila vzeta ta slika, zopet na isto goro, je padel v prepad in se ubil. Prispevki za Lauschetovo kampanjo V sredo je pa Jože Zalokar tako vrtil našega urednika, da je malo manjkalo in urednik bi bil skočil pri belem dnevu iz kože. Še danes ni prav pravdanski. No, saj jih je dosti, ki so trdno prepričani, da mu že od nekdaj ma-"fali," najbolj pa denarja. Torej Jože, ki vodi vedno do-:>ro Obiskano gostilno s fino domačo postrežbo na 911 Addison /Id., je položil pred urednika pet zelenih "gospodov" za Lauschetovo kampanjo. Ko se je Jože še pobahal z ogromno želvo, ki jo ima doma priklenjeno za imetno juho je odšel. Pa ni bilo dolgo in Jože je zopet napravil avdijenco v našem uredništvu. "Daj mi tisti petak nazaj!" je ukazal Jože. Za pet ran božjih, takega pa še ne, si je mislil naš urednik, da bi se kdo tako hitro skesal in obžaloval svoje dobro srce. S tresočimi rokami je Jaka štel Jožetu tiste ajnzarje in se sam pri sebi gvišal, da so diplomatski odnošaji med njim in Jožetom prekinjeni za vse večne čase, najsi sta tudi že tolikokrat spravljala zajce v slabo voljo po ohijski gmajni. že se je mislil posloviti od Jožeta in mu voščiti srečno pot (kamorkoli že), ko seže Jože litsnico, odbere tam pildek za 10 sta dala $5.00, Mr. in Mrs. M. želle iz 1171 E. 58. St. sta tudi dala petak, in Matt Zulich iz 1046 E. 67. St. je rekel, da brez njegovega petaka kampanja ne bo uspešna. Potem je prinesel James Okorn iz 6122 St. Clair Ave., ki je poslovodja Brazis Bros. trgovine z oblekami $3, Frank Pere iz 1382 E. 47. St. je prinesel $2, in Theresa Zdešar iz 1020 E. 66. Pl. je dala $1.00. Najlepša hvala vsem skupaj in ... le naprej, oh le naprej, dokler je še denarcev kej! —:—o- Desperaten poskus Rusov, da bi ustavili Nemcem prehod čez Dnieper. RUSI SO ZAPUSTILI MESTO V UKRAJINI Smrt ob dojenčku Frank Pesta, 3038 E. 128. St. je našel svojo ženo Helen mrtvo poleg štiri tedne stare hčerke. Policija pravi, da je žena storila samomor radi slabega zdravja. Mrliški oglednik preiskuje slučaj, ker so našli dve krogli v njenem srcu in je dvomljivo, da .. bi si mogla žena pognati dva 1 nsla sta strela v srce, ko je bil gotovo že prvi usodepoln. Za poravnavo računov Kdor ima še kak račun od nedeljske prireditve Zveze društev Najsvetejšega Imena, naj jih prinese v nedeljo dopoldne ob 9:30 v novo šolo, prvo nadstropje. Iz Moskve so prišle včeraj uradne vesti ,da so ruske čete zapustile važno industrijsko mesto v Ukrajini, Dnjepropetrovsk. Obenem pa ruska vlada uradno naznanja, da so razstrelili jez pri tem mestu, ki je veljal ogromno vsoto $110,000,000. "Jez smo razstrelili," je izjavil zunanji pomožni komisar Lozovski, "da ne bo padel ta prvi otrok ruske petletke v roke Hitlerjevim banditom." Posledica te razstrelbe je bila, da je voda poplavila na tisoče štirjaških milj ozemlja v dolini reke Dnje-per v smeri proti Črnemu morju. Ta jez je dajal vodno silo za elektriko v velikem delu industrijske Ukrajine. Pred odhodom so Rusi uničili vso mašinerijo, da se Nemci ne bodo mogli okoristiti ž njo. že pred enim tednom so se širile vesti, da so Rusi ta jez razdejali. Toda Moskva vesti ni potrdila. Očividno so bili Rusi takrat uničili samo turbine. Rusi Še vedno zanikajo, da bi Nemci dosegli železniško progo, ki veže Leningrad z Moskvo. Nemška poročila pa zatrjujejo, da so nemške čete samo še 32 milj od Leningrada, proti kateremu prodirajo od juga, zahoda in jugozahoda ,medtem ko pritiskajo od severa Finci. Na jugu Rusi še vedno branijo pristanišče Odeso na Črnem morju. Maršal Budijeni je apeliral na brambovce, naj drže mesto do zadnje kaplje krvi. Na srednji fronti pri Smolen-sku Rusi še vedno zadržujejo Nemce pred prodiranjem proti Moskvi. Na fronti je nastalo po zadnjem deževju hladno vreme in dva meseca dolga deževna jesen se je začela. Potem bo pa nastopila zima, katero Rusi željno pričakujejo. -o- Tragedija pri zajtrku Med Josipom Benedikom, 1566 Clarence Ave., Lakewood in njegovo sinaho Heleno je prišlo včeraj do prepira pri zajtrku, katerega je sinaha pripravila za tasta. Tast jo je začel pretepati, nakar je ta poklicala poli-dva stražnika. Benedik je potegnil samokres in obstrelil enega stražnika, nakar je drugi stražnik Benedik a ustrelil. Otroška paraliza V Clevelandu je dosegla otroška paraliza.število 133 slučajev. To se računa za vse letošnje leto. dolarjev, vrne nazaj prvi petak in reče: "Vseh petnajst dolarjev POZNATI MORAMO PROMETNE POSTAVE naj bo za Lauschetovo kampa- -- Policijski načelnik v Clevelandu, George J. Matowitz, opo- njo! To sem mislil dati že prej, pa sem bil pozabil vzeti denar s seboj. Z Nežiko sva rekla, da je France tako fest fant, da zasluži vso našo podporo! "živijo Jože!" je vpil urednik, ki je bil vesel, da je Jožeta lahko zbrisal iz pretečih grenkih spominov. In potem so prinesli pa še sledeči svoje prispevke: Joe in Ge- zarja javnost, da se morate se-znati z novimi prometnimi postavami, ki stopijo v veljavo 6. septembra. Te postave bodo v veljavi enake za vso državo Ohio in nobena lokalna oblast jih ne bo smela spremeniti. Kdor pozna torej te postave, naj se ravna po njih v vsakem delu drža- novefa Zupan 14025 Hale Ave. ve. Kaj pomeni v postavi točka "Right-of-way"? — To pomeni, da ima voznik avta ali pešec prednost nadaljevati v smeri, v katero gre pred onimi, ki pridejo ali privozijo od druge smeri. "Tako morete vedeti, kje se morate ustaviti na križišču in kje ne?" Za to morajo biti napisi katere postavi država na vseh deželnih cestah in križiščih. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: £a Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year _Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.____ No. 202 Fri., Aug. 29, 1941 Kje je Nemčija ranljiva? Douglas Miller, ki je bil šest let ameriški trgovski ata-šej pri Hitlerjevi vladi v Berlinu in ki je bil vsega skupaj petnajst let kot ameriški vladni zastopnik v Berlinu, kateremu je torej Nemčija znana do pičice natanko, je spisal sledeč zanimiv članek. V tem članku Miller razpravlja, kje bi se lahko prišlo Nemčiji do živega in kako naj se postopa z Nemčijo po tej vojni, da ji demokracije izrujejo za vselej strupene zobe. Članek smo prosto prestavili na slovenščino in ga prinašamo tukaj našim čitateljem. Vojna je začela pritiskati nemškemu narodu na živce. DoČim napravljajo bombe iz letal nemški narod vedno bolj nervozen, mu dajejo mirovni cilji ki sta jih objavila Roosevelt in Churchill, vzrok premišljati o bodočnosti. Torej je prišel' čas, da začno demokracije igrati na struno nezaupanja in cinizma, ki danes obstoja v Nemčiji. Da to izvršimo z največjim uspehom in da bomo pripravljeni delati račune s premagano Nemčijo, moramo razumeti današnji položaj v Nemčiji. Zelo malo je Nemcev, ki bi šli absolutno v vsem za Hitlerjem. Nekaj jih je, ki jim je uganka, drugi se ga boje, mnogim je pa naravnost odvraten. Nemci so dovzetni za močnega voditelja, v katerega bi verjeli več, kot.morejo verjeti Hitlerju. Nemci ne verjmejo, da je propaganda v časopisju in na radiju vsa resnična. O mnogih stvareh, ki jih slišijo, dvomijo, toda ne vedo, v katero smer bi gledali za resnico. Navadili so se dvomiti o propagandi svojih lastnih voditeljev, toda v istem času pa tudi ne zaupajo tujezemski radijski propagandi ali pa tajnemu šepetanju, ki gre od ust do ust!. Vsakdo ta namigavanja in vesti ročno prenaša naprej, toda malokdo'jim verjame. Nemška armada ni več tako popularna kot je bila. Ljudje so se preobjedli vojaške godbe na radiju. Uniforme in medalje so kot pet krav za en groš. Oficirji se še vedno smatrajo kot razred sam zase. Njim je vojna rokodelstvo. Povprečen Nemec ima o vojaštvu takole mnenje: "Najbolj časten način, da se človek umakne iz dežele je, če gre k vojakom." Toda navaden vojak ni tako navdušen za ta stan kot so častniki. To menda največ zato, ker je vojak samo navaden stroj iz mesa. Naučili so ga, da se boji svojih častnikov bolj kot sovražnika in je radi tega gotovo, da ne čuti do njih prav nobene ljubezni. Vsa dežela se je znašla v vojni in vsak dela za vojno, toda nihče iz navdušenja. V nekaterih ozirih prednj-ači sedanja nemška armada pred ono kajzerja Viljema. Častniki so bili izbrani iz širšega kroga naroda. Danes lahko napreduje pri vojakih tudi, če ni plemenitega rodu. Življenje pri armadi je trdo, kazni so ostre in disciplina zelo stroga. Častniki na ta način dobe več iz vojaka toda ta sistem je nevaren za pobuno in revolucijo. Res je, da se žene včasih nemške vojake do smrti toda nemški narod je militarističen in ponosen na glas, da j'e nemška armada žilava. Samo v slučaju skrajnega nezadovoljstva in jeze bi nemški vojak zrevoltiral. Ameriški vojak ne bo nikdar prenesel toliko in tako trde discipline, kot jo nemški. Priljubljena metoda v nemški armadi, da se privadi rekruta k pokorščini je ta, da mu dajo v roke debelo poleno, s katerim se mora f>rigibati do tal, toda se tal ne sme dotakniti. 'Kadar je tako upehan, da se zgrudi na tla, ga zbrcajo na noge in nadaljevti mora s "telovadbo." To, pravijo, omehča najtrdovratnejšega novinca. Nacijem zelovnarobe hodi dejstvo da so si šli osvojevat svet že po šestih letih potem, ko so prišli do moči. Njih novi vzgojevalni sistem, ki naj disciplinira misli mladine in jih napravi za slepo orodje Fuehrerja, ni bil še dovolj časa v obratu. Kako daleč je nazijska ideologija dosegla mlado nemško generacijo? Mladino se je skrbno inzulirano pred vpli-' vom zahodnih dežel, ve zelo malo o ekonomiji, družabnem redu, dušeslovju in ne pozna-druge zgodovine kot nazijsko propagando. Pozna pa dobro Hitlerjeve nauke in ideje na-cijev glede rase, pozna sovraštvo do Judov in vse napake kapitalizma. Predvsem se ji ubija v glavo narodnost, za kar bi jih lahko zavidal marsikateri Amerikanec. Seveda, lahko je mogoče, da vsi ti nauki niso našli rodovitna tla v srcih nemške mladine, ker nazijski voditelji niso še imeli dovolj časa za učenje. Učenci so morali porabiti mnogo časa v vojaškem korakanju, petju in po shodih. To je bilo tudi mladini mnogo ljubše kot pa sedeti v šolskih klopeh in poslušati učitelje. Samo toliko so pa ubili naciji mladini v glavo, da ne razločuje med pravico in krivico, med mojim in tvojim. Ako se ti posreči dobiti zaželjeno, prav ali neprav dobro je. Vsak se mora vedno in povsod izkazati dobrega patriota, toda v istem času nagrabiti kolikor more zase. Svet se spreminja zelo hitro. Nihče ne ve, kaj bo prinesla bodočnost, zato si pridobi, kolikor si moreš danes in uživaj. Bodočnost bo že sama skrbela zase. To je ideologija nacijev, in to skušajo ubiti v glavo mladini, kar ni, mislimo, posebno težavno. Tako lepo življenje pa prinese samo vojaški stan, zato gre nemška moška mladina raje k vojakom kot bi pa obdelovala polje ali delala v industriji. Mladina vidi, da ji nudi Ne veste ne ure ne dneva. . . Prišel je od dela. Ker se ni dobro počutil je šel v svojo sobo in se vlegel. "Ne počutim se dobro," je tožil staršem, ki so ga izpraševali, kaj mu je. Drugo jutro že ni mogel več iz postelje. Vse mu je odpovedalo, noge in roke in sploh vse. Poslali so hitro po zdravnika, kateri je takoj spoznal veliko nevarnost. "Otroška paraliza," je izjavil. Odpeljali so ga v mestno bolnico kjer so ga takoj dejali v "železna pljuča" da bi na ta način lažje dihal. Toda bolezen se je le slabšala. Previden je bil za zadnjo uro in predno je bilo teden dni okoli, od Časa ko je zbolel, je Lawrence Habjan star šele 23 let, izdihnil in zaključil delo, kratkega življenja, za vedno na zemlji. Pokopali smo ga v torek. Naj v miru počiva! Domačim izražamo naše globoko soža-lje. "Ne žalujte kakor oni, ki nimajo upanja," pravi sv. Pavel. Bil je pripravljen. Morda je pa previdnost božja ga na ta način rešila še težjih ur. V današnjih dneh ne vemo, kaj vse še čaka naše mlade fante. "Kam, je pa denar šel?" Ali niste že slišali katerega tfkko reči, ko je koncem leta prebral račun ki pove, da je bilo dohodkov toliko in toliko tiso-čev. Tak naj pride in sledi: popravam na šoli, popravam na cerkvi, popravam na raznih hišah, popravam na gretju, popravam zunaj — same poprave. V pritličju pod cerkvijo smo morali popraviti napravo za gretje odkar je zgornji del cerkve dodelan. Računali smo, da bo stalo dve do tri sto. Ko je bilo delo dovršeno je prišel račun za $750.75. Tako je. In zakaj je tako? Ko sem protestiral proti tako nepravičnemu računu, mi je rekel kontraktor Hagan, "delavci stanejo veliko." "Da," sem dejal. "Delavci stanejo toliko, največ zato, ker na delu pohajkujejo, cigarete kadijo, sedijo in se pogovarjajo in pri vsem tem pa služijo $2.00 na uro." Kontraktor je priznal, da je tako, rekel pa je, "ako jim jaz rečem kaj me pustijo in gredo drugam, ker delavcev te vrste manjka." Tako je, zato ker jih manjka .. . Morali pa bi imeti nekoliko vesti in za dobro plačo vsaj primeroma toliko tudi delati. Naši fa-rani so sami delavci ki še dolgo ne dobijo $15.00 na dan povprečno. Oni morajo vse to plačati. Kakšna ljubezen od delavca do delavca je to? Vsi smo zato, da je delavec pošteno plačan. Moral pa bi potem tudi delavec za pošteno plačo izvršiti primerno delo. Toraj, kam je šel denar? Novi naseljenci John Jerome je ime onemu, ki se je naselil pri družini John Mulh. Richard John se je nastanil v družini Dr. Adolf Perko. Denis John je dobil stanovanje v družini Mike Zupana, kjer že 13 let poprej ni prišel kak tak bordar k hiši. Donald je tudi precej pogosto ime današnjih prišlecev v naselbino. Tako ime bo nosil mali sinček Edward Godzick-ove družine. Med vsemi temi pa je ena sama deklica, Daniela Marie Kastelic, ki se je udomačila pri družini Dominik Kastelic. Naj bi bili vsi fest fantje, pa noben izmed njih vojak. Do takrat, smemo upati, bo svet že nekoliko k pameti prišel. Uradno naznanilo Od časa do časa se pojavljajo in iščejo postrežbe od naše cerkve in duhovnikov ljudje, kateri živijo pod zvonom cerkve sv. za prav morali spadati sem, pa ne spadajo. Takim moramo povedati naravnost: mi smo vsak čas pripravljeni storiti vse, kar mogoče za,FARANE. To so ljudje kateri prihajajo v našo cerkev k božjim službam in jo tudi PODPIRAJO. Kdor pa ne-stori ničesar v gmotnem oziru, naj tudi ne išče postrežbe od nje. če tvoj sosed kupi avto in ga plača sam, ali boš tako naiven, da boš zahteval, da ga da tudi tebi v rabo? če tvoj sosed zgradi svoj dom, ali ti bo pustil, da se tudi ti naseliš v njegovo hišo brez da mu plačaš rent? če tvoj sosed najame hlapca da mu dela, ali greš tudi ti in zahtevaš od njega, da tudi tebi dela? Kako torej, da se drzneš zahtevati postrežbe od cerkve, katero so drugi zgradili in za katero drugi skrbijo in jo vzdržujejo med tem, ko ti stojiš ob strani in ne daš niti ficka za kako sodelovanje in pomoč? Bo. di pošten faran. Spadaj sem ali tja, samo da v resnici spadaš in res podpiraš katero cerkev potem se ti ne bo bati. Postrežen boš z največjim veseljem. Le grdo beračanje (slakarstvo) se ram gabi in ga ne trpimo. Kdor v današnjih dneh ne prispeva vsaj, da, vsaj en dolarček na mesec za vzdrževanje farnega podjetja ta drugim krade, ker morajo radi njegovega beračenja drugi- toliko več in več kot je njih dolžnost, ako hočejo, da se farno podjetje vzdrži. Piše sestra Amata Sestrična Sr. Amata O.S.B. mi piše: "Naša mati prednica je epešala in zbolela in je radi tega resignirala. Imele smo par ted r.ov, da si dobro premislimo, ka tero bi izvolile na njeno mesto za mater prednico. Molile smo, ca nas bi vodil duh božji pri tej važni zadevi. Volile smo in ali veš kedo je bil izvoljen? Sr, Adelaide, Slovenka, doma iz Pueblo, Colorado." Lejte, lejte Saj Slovenci res prodirajo \ ospredje na vseh straneh. Se stre benediktinke imajo svoj glavni stan v Roger's Park, Chicago. Islaše čestitke novi prednici Slišal sem od strani . . . Stali smo skupaj in se pogovarjali. Hipno mi padejo na uho besede soseda, ki je govoril nekom drugim: "ti ljudje," je rekel "imajo čudno navado pri mrličih. Sinoči smo šli pokorpit Polno hišo ljudi je bilo. Vse križem se je na glas govorilo, ne kateri so se celo šalili in smejali . . ." Zadosti sem slišal. Govo. ril je o Slovencih in povedal je resnico. Pri mrličih je splošen običaj, da je vse mirno in tiho. Kar ima kedo za povedati, naj pove po tihem zelo po tihem. Kakega smeha ali glasnega govorjenja se ne čuje iz spoštovanja do umrlega in tudi iz sočutja do domačih žalujočih. Ali bi ne bilo dobro, da tudi mi Slovenci vpeljemo to lepo navado? Ali veste? Da sedaj študira na katoliški univerzi v Washingtonu teolog, ki je bil zadnji Božič še episko-palski minister— pridigar? Prestopil je h katoliški veri. Postati hoče katoliški duhovnik. Ali veste, da je v St. Louisu okrog Božiča bil sprejet v katoliško cerkev neki presbiterijan-ski pridigar in to spomlad tudi njegova žena? Ali veste, da je meseca maja resigniral neki methodistovski pridigar in na binkoštno soboto bil sprejet v katoliško cerkev čeravno je s tem izgubil svojo službo in bo za njega in njegovo družino zelo težko nekaj časa, dokler se ne prilagodi svojim Lovrenca; so Slovenci in bi prav novim razmeram in ne dobi pri- vlada najboljšo kariero. A to bo pa imelo za povojno Nemčijo zelo slabe posledice, ker ne bo nikogar, zlasti ne krepkih moških rok, ki bi hotele prijeti za motiko in kladivo. Dalje bomo razpravljali o tem jutri. merne službe? Zato je pa usta-novljenja posebna družba, katera skuša takim pomagati gmotno in na drug način, dokler ne pridejo na svoje noge. članarni-na stane dva dolarja na leto. Ali veste, da je prvega aprila ega leta bil sprejet v katoliško cerkev, Perry Belmont, 901etni starček kateri se je svoj čas udejstvoval v ameriški diplomaciji in bil na daleč poznan kot prvovrstni advokat in politik? Ali veste, da pristopajo v katoliško cerkev ljudje vsakovrstnih življenjskih poklicev, stari in mladi, učeni in neučeni iz vsakovrstnega naroda ? Slovenci po nekod pa odpadajo in izgubljajo vero in z njo tudi tolažbo in edino upaj ne na zemlji za nekaj boljšega, kot' nam pa svet daje in sploh dati more. Ali ni to čudno? Čemu ta potrata? Tako so se jezili nekateri izmed Jezusovih učencev, na Magdaleno, ki je izlila posodo dragocenega mazila na Njegovte noge. Ali niso nekako tako usmerjeni tudi nekateri ljudje, ki hodijo noč in dan s kislim obrazom okoli, "čemu bi se smejal? Čemu bi bil vesel, ko imam pa take križe." Tako nekako si najbrže mislijo in posledica je, da so hitro v prepiru, ker ne pazijo na svoje besede in si predstavljajo, da so oni edini, ki imajo kak križ. Res ta svet nima bogve kaj prida za nas, pa je najboljši svet, ki ga imamo. In koncem konca so naši križi precej taki, kot si jih mi predstavljamo. Če Se boš z vsako malo nepriliko fcavil seveda, potem kmalu ne boš imel druzega dela, kot čmer-no in kislo gledati okoli sebe in godrnjati in morda preklinjati vge kar srečaš, če bi ti kedo obljubil stotisoč dolarjev za tvoj vBakdajni vedri in veseli obraz ako ostaneš za eno leto tak, ti t>i se režal na vse plati in smejal in bi potlačil vsako nevoljo in prezrl vse križe pa naj bi bili še tako veliki, šlo bi se za lepo plačo. Pr&v tako se gre tudi sedaj j a lepo plačo. Razbij to tvojo jragoceno posodo, v kateri nosiš posmeh in pokaži veseli obraz. Videl boš, da to ni nobena potrata ampak je neprecenljive vrednosti zate in vse okolu tebe. Videl boš da koncem konca tudi '.a svet ni samo kislica ampak ima prav veliko medu, samo če bomo kakor čebelice, ki pobirajo samo med, strup pa pustijo pajku. Prijaznost "Prišel sem v Minneapolis" piše Fr. J. J. Ryan iz San Diago, California," nisem imel rezervacije za stanovanje ob priliki ev-harističnega kongresa. Ko stopim iz vlaka, me takoj pozdravita neki gospod in gospa s prijavnim: "Ali imate že kako stanovanje, Father? Ako hočete iti z nama ... Mi smo methodisti, pa bi radi pomagali pri kongresu kar je v naši moči." To sta bila metodis£ovski pridigar in njegova soproga. "O taki gostoljubnosti še nisem čul in take tolerance nikdar videl." Za res so prebivalci mest — Minneapolis in St. Pavla pokazali ob priliki Evharističnega kongresa, da je napram razliki mišljenj in prepričanja, med ljudmi lahko mir in prijateljstvo. Vse to ljubezen stri Oba sta dobro poznana zlasti med mlajšimi tukaj. Jože Kogoj je že več let . prihajal sem učit fantovski zbor "Serenad-ers." Dobro jih navadil, da so peli kakor profesionalni pevci. Kadar so Serenaders naznanili svoj program za javnost, je bilo vse veselo in vse je drlo v dvorano. Joe je tudi dolgo časa služil kot spremljevalec na piano pevskega zbora Zvon. Tam je srečal Bobnarjevo Marico. To je bilo že precej let nazaj. Ljubezen je vztrajala in zadnjo sredo pa jih združila v zakonski zvezi za vedno, želimo jima obilo sreče in veselega medsebojnega življenja. Joe bo igral na klavir, Marica pa bo pela, da bosta vesela. Are you a Sodalist? It is surprising how many girls when about to get married, would like to be sodalists. That is not the time to seek membership in the Sodality. Join now and then keep it up so that you can really say, and also prove, that you are A CHILD OF MARY. You will then have no trouble to be recoznized as a Sodalist on your wedding day. -o- Vrtna veselica fare sv. Vida noč sir Ujetih ] Je*ibil05 šal j dobri se je tudi meni, da sem izP1, ime ene naših pridnih in P vovalnih žena, ki je vedno pravljena za pomoč pn farnih prireditvah in toje ;' Mišmaš iz 53. ceste. Naj J1, baadili Ija tem potom iskrena z3"1 za ves njen trud in želim* nam tudi še v bodoče t^0 žrtvovalno pomagala zf J Mk0 stvar in jo prosim, da m1 bo pomoto oprosti. „UOi. Louis Eršte, Pre 'i -0-- Jt ?reden i Jugoslovanski naroc ^Vodriik; domovi ■ Poleg drugih organ''1 fy v imamo v Clevelandu tudi ^ ^ ^ e; delujočo skupino, ki tu«^ arr Jga 2 sečno zboruje in to so l\ % ^^ njiki Jugo|slova/nskih li sara^Cai domov. Seja te skupin^ [i, g^0 ši vsaki mesec v drugei" Iž^ J' li prihodnja ava Pa * 90 avcr-iistfl) 1 8jsf; 'j1 Je Današnja moda Tujec j o k a j očem u dečku: "Kaj si zgubljen, dečko? Zakaj se pa nisi držal krila svoje mamice?" Dečko: "Tsej-eh, tsej-eh, tsej-eh ga nisem mogel doseči. Buu-huuuu." Res je tako. Vojska ni samo cene vzdignila . . . Kaj pravite "Če sta Adam in Eva spoznala, da sta naga potem ko sta jedla jabolko," pravi nekdo, "ali bi ne bilo dobro poslati cele bu-šelne jabolk na naša kopališka obrežja?" Kaj pa vi pravite na to? Vsi farani fare sv. Vida ste prav prijazno vabljeni, da se udeležite vrtne veselice, katero prirede skupna društva naše fare. Kakor vam je vsem znano, da običajnih prireditev, ki so se vršile ob petkih, ni več in s tem so izostali tudi precej lepi dohodki za našo faro, zato pa moramo sedaj skrbeti, da na kakšen drug način preskrbimo denar za odplačevanje dolga in obresti. V tai namen bomo imeli bazar na prostoru, kjer je stala prej naša stara cerkev. Bazar 83 prične v soboto, 30. avgusta, popoldne, in se bo nadaljeval zvečer in potem zopet v nedeljo popoldne in zvečer, dokler ne bomo vse oddali, kar vam je bilo sporočeno v pismu, katerega je prejel skoro vsak naš faran. Torej pridite in pomagajte, ker to je v vašo lastno korist, čim več bomo imeli dohodkov, tem več bo odplačanega dolga. Ob tej priliki pa bo oddanih tudi 22 lepih nagrad, ki so vse zelo lepe in vredne, da se potrudite. Nekatere teh nagrad si lahko ogledate v izložbenem cknu Grdinove trgovine s pohištvom. Mnogo pa vas je še, dragi farani, ki še niste oddali svojih listkov, ki so vam bili poslani po pošti, da bi jih razprodali ali pa sami pokupili. Pobirali jih bomo tudi še v nedeljo dopoldne pri glavnem vhodu v našo cerkev. Potrudite se, ker mogoče je ravno v tistih listkih katera tistih lepih nagrad, ki vas čaka na tem bazarju. Apeliram na vse, da storite svoje po najboljši moči, kakor to delamo tudi zastopniki, ki smo bili od vas izvoljeni, da delujemo za faro sv. Vida. Le držimo in delujmo skupaj kot smo do sedaj, pa bo gotovo uspeh. Upam, da vas bom vse lahko pozdravil zopet na tej farni prireditvi v soboto in nedeljo, kakor ste se številno udeležili našega zadnjega piknika. Preskrbljeno bo z vsem, žeje in lakote ne bo nihče trpel, zato vam garantira odbor. Pravijo, da nas bo obiskal v soboto večer na našem bazarju tudi naš županski kandidat g. sodnik Frank J. Lausche. Torej pridite farani sv. Vida, da se zopet skupno razveselimo in tudi skupno delujemo za dobrobit naše fare. Pa še nekaj. V zadnjem dopisu sem se zahvaljeval našim pridnim in požrtvovalnim delavcem in delavkam in kjer se našteva imena, tam se kaj rada vrine kakšna pomota in tako nam je storil v tem J precej uslug. V zadnJ secu smo poslali izjave rti za vse naše narodne predsedniku Franklin seveltu, državnemu Cordell Hull-u, »?veJlft» Bricker-ju, županu nu itd. Prejeli smo hvalne odgovore, ka^ je smo poslali na vse rodne domove. P< t»i M Ta odbor tudi ape1'1^ . lil' move in društva, naJ jo nekaj denarja v ' bonde. Znano je, da * motri z bistrim očes" ^ godi v središčih ino^e • to pa odbor pripor0^, vseh ozirih izkažem01 ži novi domovini. !?Ue»as ■ "'Jate. kela Tako se vrši _ coj (petek 29. avgusta) Parku. Ta skupina pazno ^ politično delovanje PoS je ter pazi, da smo vedi'0 glasju z vsem deloval' naših narodnih podjetj' * to delo pa se vrši bi'eZ nagrad ali plač, zato P8* ni ali zastopniki le tak*« jo v resnici dobro volj0 nekaj koristnega. Problemov za rešev vedno več ter imamo ^ vati zelo dobre uspehe, galni zastopnik Frank <-11 Sttlo n " smo ..'»na, «onj sv°3im g gin v« f Pravil * Mižale k« br« ■ A" Pragozd na ogrfl p"*- Bili Ko so pred kratk^ ^o ^ ^ da namerava Italij*j ^ Po ^ o'1 lahk pobočja svojih vul^ i je c'st0 paj marsikdo začudil- ^ j^^ori] , nas izkušnja uči, da < ati na kanska tla primerna ^. Je bil sko življenje i J Saep°P° Po največji ognj ^ Jijj Cl*te strofi, kar nam ji*1 ^ ~ zgodovinskega strofi ognjenika ^ fi 1883., ko so 'padajoC® pel, plini in žareča vse življenje daleč ^ trajalo dolgo, da * J besed noma opustošenih 0 j 'h, f'Vede]i J1 • i- ' r br Se J tis zaža Je re zad tabc ga predela vzniklo V 'Jejj^ nje. Kamenje in ^ ^ daj pokrila sicer P p \ ' je bila večja nego ^ \p je g lija in Šviča skuP»N ^ > iz* ljenje se je v gol° v ščavo vendarle p°c tudi najbolj P^pČ % ni bil * N-8te za med njimi otok pokrili zopet z Soi dom. jipi Na stožcu ogniel1 -iii'« , rasejo drevesa in k ^ Ob bregovih r*se{ , nJ >V \ palme, ki so .......> - - ,.ipr, t*-V . morskimi toki Pr j/ Je jih je bibavica bii0 Drugo setev so tako da je vse p nami. V teh pi'a*f naselile potem P^1 netopirji, (druge ^JP velikanske kače rji, so priplavale |j, me ali pa z naP'^s'1 bli in brodi. Tako* ku Rakati naseli'1^ ji* >ri atj b0h množili tudi dve j* I V malo desetletje premagala ognjeniške katas at b7 uj, 1 Y % v?e ii > H. N?» sNu Hv eš vP° ^rudi1 fJ kje leži tisti warr?" di! rarr0 na zapadu odtod." tp„ ]e skalnata m !«0 Dliav"""llmUa PUSČaVa-^uscavo imenujejo be- %> po njeni rumeni rir Je kamenita pušča- lVa ' Pa hribovita. Ako je ki f. beljena. jo imenuje- mnogo koristijo?" "Pa mi torej vljudno razložite, kaka bo tista korist, ki je s popolno jasnostjo ne morem razumeti !" • "Ayari nočejo plačati glava-rine, kajne?" "Nočejo, tako je!" je pritrdil. "S čim se plačuje glavarina?" "Rod ima toliko in toliko glav," je razlagal po svoje, "kar znaša za ves rod in za vse osebe, vse glave seštete, toliko in toliko konj, goved, kamel, ovc ali pa tudi koz." "Razumem! Glavarina se torej plačuje z živino. In zakaj je nočejo plačati? Ali so poslali k paši in prosili za od-og?" > " Naseljena je kala. Z °braščena puščava se »Uje hijate kela. Ha tistee z drevjem obra vodnika pa mis-l> ki je ušel iz ob- 0» n)6 el' e1 >1 t»i! id. d litf> itf m ing J1 pozneje, da mu je |čin beJ za njegovo juna- 1 viral° a" Žal nas je smo ujetnike h ko-|j ^^ga beduina smo še še j h se je zbudil N * se, z zobmi škri- v. itiili , KuPčija. )vSm° na zapad. Solnce i uje^0: N,aglo smo jez-«tečj so niorali seve-^t>isZanami- Njihovi koški^ ^ajali mnogo posla. ..0ni je sicer ognje- mwi\ gospodarjem pa o^^m voljno ko pes. j 0 ^ je do roba war-•ePbrayil Bothwell. Soln-^ 'žalo ravni črti pu-eslsu Zorja >ko smo sre-^etJjPrvo skalovje. Warr p^o je solnčna obla leŽul0 ^rezkončno 'pušča-tti0r na naši levici oka~ iloVjaJe' brezmejna grob l>0 ' smo na robu *li pon?Cl res ni prijetno 10 Je i iUlcern war*"u, celo .. lahko. ifl> i» , je/ j«'. a, " & 11*1 , je fl on /i > j nef, čis). —Zato je Kru-Pametno ukrenil, ^ati 0l>1' njem in mi-"Pin,,!* jutro ] b'l tisti sJe Po % Zazareli) živahno vr-% * zadonelo naproti, e taboru pašinih kobili , .las> videli so, da warr za nas ! Popolnoma spreme- / v ""U , - s0> — iNV r,ad°vedni so prihi-^ zved ed je zadostova" " S je kaj smo doži-sla novica po vsem Sedel Pred svo-ic^i. 'f n6p '"^naden je gle : ,v ^o&ni Cakovano sprem-V^ n Kem mu. Je st6 nič kaj vesel najeli štirinajst lCli Vam Vil P0 nemšk0' KS eude^°ram Priz"a S , nja radi take- >J i* 'stih vP°Sebnim pogle m < Ž'v> in, ,lrinajst sovraž- ^ bilonagUbal Č6l°' ! 1V iiav 1 ili 4 if |edi£.C ugmt ^, drugače!" htiSo ' Zakaj?" k ^ lnai6t ali vlačiti za po pu- -»i nas zei° nePri- C le Sov„ na težavno pot je lomil. Prav j. , ei ujete Ayune Vj?etniki ! sov ver,dar Ayu- ite, d niki Ayarov! a nam lahko še So. Izgovarjali so se, da pomladi ni bilo dežja, da ni bilo trave in da je radi suše poginilo mnogo živine." '■'Mislil sem si, da je bilo tako —. Njihove črede so se zred-čile in gotovo je marsikateri bogati beduin danes revež, marsikateri revež pa berač —. S čim naj plačajo glavarino, če sami nimajo nič! Paša jim seveda ni ugodil?" "Ne. Vse morajo plačati." "Pa so obljubili, da bodo drugo leto plačali?" "Rekli so tako." "In ker jim vkljub temu ni ugodil, so se uprli —. Tako je vsikdar in povsod —. In paša pošilja svojo vojsko, da bi s silo pobrala davek —. Prepričan sem, da bi plačali glavarino, če bi ne bili v stiski. če je letos ne morejo, bi jo plačali pa drulgo leto. Ali ne mi-ilite tudi vi tako?" '"Ne le ne ,ampak tudi!" se je pritrjevalno odrezal. "In ker jim paša noče ugoditi in ker pošilja vojsko nad nje, so v obupu zgrabili:za orožje, do krvi se bodo branili —. Hudo se bomo spopadli —. , In kak bo izid boja?" "Naša konjiča'je izvrstna!" je dejal ponosno. "Rad verjamem. Ampak Ayarov je več ko enkrat toliko! Le dvoje je mogoče, ali nas premagajo, ali pa zmagamo, če nas porazijo, se bomo s sramoto odeti vrnili v Tunis in posledice takega poraza so kar nepregledne Ne samo da bi paša ne dobil nič, še težko odkupnino bi moral plačati za ujetnike." Odločno je povedal: "Podleči ne smemo! Take sra mote ne prenesem! Bolje je umreti z orožjem v roki!" "Čisto pravilno ste povedali Bolje je umreti! Pa denimo še drugo možnost! Zmagali bomo —. Kaj se bo zgodilo —?" "Kaznovali jih bomo za upor, pobrali jim bomo glavarino in jim naložili vojsi davek." "No, — in kaj bo potem?" "Za več let bo mir." "Da, mir! Ampak kak—! Pobrali bodete rodu njegovo edino premoženje, črede, ki jih še imajo in ki od njih živijo —. Obubožali bodo, lakota se bo naselila v njihovih taboriščih in z njo bolezni, ki spremljajo lakoto. Rod bo propadel. Ali se sme to zgoditi? Ali bi bilo v prid paši —?" "Bi ne bilo. Ampak zakaj bi se ne preselili v kraje, kjer bi našle črede pašo in moč, meso in maščobo?" "Mislite, da bi si poiskali boljše pašnike — ?? Se izselili? In kam se bodo izselili, ko je tuni-zijski paša tako robato napodil njihove odposlance in še z vojsko šel nad nje —? šli bodo v Alžerijo ali pa celo v Tripolita-nijo, paša bo za vedno izgubil podanike in nikdar več ne dobi od njih glavarine, ki je njegov najboljši dohodek —. Povejte, ali bi bila taka zmaga v korist paši in vam v čast?" "Ali nikoli ali pn tudi ne!"" je odločno odkimal. Pomembna slavnost v Lorainu Lorain, Ohio. — Dan našega slavlja je že pred durmi, zato člani in članice društva sv. Cirila in Metoda KSKJ požurite se in uredite tako, da boste navzoči v nedeljo 31. avgusta ob deseti uri dopoldne pred Slovenskim narodnim domom. Tam nas bo uvrstil maršal Gabriel Klinar v povorko, ki bo odkorakalja do^'cerkve po 31. cesti. Da bo pa ta povor-ka bolj pestra, so se odzvali kot gostje naši razni vežbalni krožki, tako lokalni kakor tudi iz Clevelanda in Barbertona, Girl in Boy skavti, navzoč bo tudi mestni župan Harry Van Vag-nen in naš okrajni sodnik, dobro poznani A. E. Cook. Navzoči bodo tudi glavni uradniki in zastopniki bratskih podpornih organizacij, z^atorej bratje in sestre ne zaostanite za njimi in udeležite se sto odstotno. Pri sv. maši ob 11. uri bosta blagoslovljeni društveni zastavi po domačem župniku Rev. Milan Slajetu. Kot boter in botra bosta nastopila John in Rose černe. Da pa ne bomo tratili časa, bodo urne kuharice pripravile kosilo v šolski dvorani za pra^ nizko ceno ob 12:30. Stoloravnatelj Andy Poga-čar, ml. bo pozval goste, da lahko izrazijo kratke čestitke in med kosilom pa vas bodo zabavale z lepimi pesmicami Mrs. F. Tomšič in Mrs, M. černe, kateri bo spremljala Miss M. Pe-rusek. Da bomo pa lahko poplahnili dobro kosilo, se bomo skupno podali na lovski prostor na Clinton Rd., kjer bo na tem pik-niškem prostoru pripravljenega vsega za okrepčilo in ohladilo navzočim od blizu in daleč. Tu se boset lahko pogovorili s prijatelji, katerih mogoče že dolgo niste videli. Zabavali pa se bomo tudi. n^pi^i&PU ali pa pri igri naše mladine, ki se bo poskušala v "baseballu" jn vež-balnem nastopu. Pripravljenega bo vsega, da se vam ne bo treba dolgočasiti, zato pa vas vabimo od blizu in daleč. Vida Kumše. dobilo bi se, da bi tobačni mag-^ reč sledili sovi, ki se je skriva-nati in monopoli v Evropi tudi la v hiši. Jošt je ležal na tleh, oni postavili spomenike širom ker se je pretanka vrv zaradi dežele v spomin prvemu evrop-1 teže telesa utrgala. Jošt je bil skemu kadilcu. IZ DOMOVINE —Ljubljana, 2. aprila. Po ve-čurnem posvetovanju velikega senata se je razglasila sodba v Hacetovem procesu točno ob 20 ob velikanskem navalu občin-' stva. Sodni dvor se je polno-številno sestal v nekdanji porotni dvorani in predsednik senata g. Ivan Kralj je začel med grobno tišino čitati sodbo. Ha-ce je bil videti nekoliko nervozen, tu in tam je zarožljal z verigami in si brisal potne srage. Bili so obsojeni: živčno bolan. Prvi kadilec v Evropi Znano je že, da Krištof Ko lumb ni niti slutil, da je odkril novo celino, ko je dospel na ameriško obrežje. Prepričan je bil, da je odkril novo pot v za-padno Indijo. Zivljenjepisci Krištofa Kolumba zatrjujejo, da je vplival nanj zlasti Marco Polo. Zato je pa mislil, da bi lahko odkril novo pot v Indijo in je bil prepričan, da ni daleč od Kitajske, ko je pristal na ameriški obali. Mislil je, da je v bližini nekdanje kitajske prestolice Ham-čen-fu. Zato pa je bil odposlal svoje odposlanstvo, ki naj bi našlo to mesto in izročilo mogočnemu kanu njegove darove Odposlanca sta bila Don Rodri-go de Jerez in Luis de Torez, ki pa sta se v štirih dneh vrnila in povedala, da sta našla le majhno vas in v njej primitivno prebivalstvo. Povedala pa sta o prebivalcih, da kade. Don Rodrigo se je ob tej priliki privadil kaditi in ob vrnitvi v Evropo je prinesel s seboj zalogo tobačnih listov. Ko je pa njegova pobožna žena opazila, da spušča dim skozi nos, se je silno prestrašila, zbežala je k duhovniku in mu povedala, da je Don Rodriga na potovanju obsedel hudič. Don Rodriga je na podlagi te prijave prijela inkvizicija in vrgli so ga v ječo. Zaprt je bil štiri leta in je v ječi tudi umrl. V rojstnem kraju Don Rodriga' v Avmonte, provinca Huelvi, so na njegovem rojstnem domu vzidali spominsko ploščo v spomin na prvega evropskega kadilca, ki je moral plačati z živ-1 ljenjem to pregreho, da je pričel prvi kaditi v Evropi. Spo- Anton Hace zaradi umora Rudolfa Avpiča in usmrtitve orožnika Janeza Medena na dosmrtno robijo, Hace je bil tudi obsojen zaradi raznih vlomnih tatvin, odnosno poskusa usmrtitve orožnikov in ropa pri trgovki Ahlinovi na razne kazni, katerih skupna kazen bi znašala do 159 let. Njegovi tovariši so bili dalje obsojeni: Ver le zaradi zločina vlomnih tatvin na 4 leta robije, Anton Pestotnik na tri leta in 6 mesecev robije ter Žužej na 3 leta in 8 mesecev robije; zadnjemu se je prvotna sodba v Celju razveljavila in povišala na sedanjo višino. Zaradi prestopkov prikrivanja ukradenega blaga je bil krojač Mihael Kovačič obsojen na 1 leto strogega zapora in 1200 din denarne kazni, odnosno v 2Q dni navadnega zapora. Utemeljevanje sodbe je trajalo nad dve uri. Predsednik senata g. Ivan Kralj je v vseh podrobnostih utemeljeval sodbo ter posebno poudarjal, da je Anton Hace hudobne narave. Po utemeljitvi sodbe je Hace vstal in izjavil, da sicer sprejme kazen, toda protestirali je zaradi Verletove spdbe, trdeč, da ni bil nikjer zraven. V imenu Haceta in Kovačiča je branilec prijavil revizijo procesa. Verle sam in ostali so prav tako prijavili proti sodbi priziv zaradi previsoke kazni. Državni tožilec je prijavil v splošnem revizijo. Vse 4 obso-| jence so pazniki uklenili in jih odpeljali v sodne zapore. Hace je še vzkliknil: "Ce sem Avpiča ustrelil, me raje obesite!" Razprava je v celoti trajala 26 ur. —Žalosten dogodek na Srnici. Pri Joštu, po domače Pavle-ku, so našli obešenega na podstrešju 29-eltnega čevljarja Pavleta Jošta. Otroci so nam- Prvi vodni mlin Prvi mlin na vodni pogon v Ameriki je bil postavljen v South Berwick, Maine v letu 1620. Postavil ga je bil Fernando Gorges, ki je bil dobil posebno dovoljenje od tedanje angleške vlade za izkoriščanje vodne sile v dotični oklici. -o- MALI OGLASI Gostilna naprodaj Proda se poceni gostilna z D-l in D-2 licenco. Proda se radi smrti lastnika. Vprašajte na 6721 St. Clair Ave. (204) Naše posebnosti Family moka, 24M> lb. ....83c Očiščeni piščanci .........33c Suhe šunke, 7 do 8 lb. .... 30c Butter ...................37c Salami ..................39c Se priporočamo Louis Oswald 17205 Grove wood Ave. Telefon IVanhoe 7681 LABOR DAY SPECIALS Friday — Saturday Fresh Roll Butter, lb. 38c Fresh Selected Eggs, Doz..........33c White New Potatoes, 15 lbs.............27c Pure Tomato Catsup, 3 Big 14 oz. Bottles.. 25c Golden Ripe Bananas, 4 lbs..............25c Fresh Sandwich Cookies, 2 lbs.......25c Cold 6% Beer At a Low Price SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. HE-0674 txxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx PREPARE YOUR Heating System NOW ! New Furnaces por Coal, Gas, Oil, Hot water or Steam Resetting........................$12.00 Cleaning ..........................$4.00 Air Conditioning, Tinning and Roofing Carpenter work, Complete Remodelling EASY MONTHLY PAYMENTS MASON HEATING CO. • 1193 ADDISON RD. ENdicott 0487 _ nrTTTTTTTXxrxxxxxxxxxxxxrx Kdor želi funt Novo domače kislo zelje .. 8c Sveža svinjska reberca .. ...20c Pot roast ................25c Domače sveže klobase.....32c Teletina za pohanje.......32c Sliced bacon .............31c Izvrstne "suhe klobase ....34c Posebno lepa in velika zaloga doma soljenega in prekaje-nega mesa. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam. Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. Sadje in zelenjava naprodaj Pri nas dobite češplje, nemške slive in Bartlett hruške za prezerviranje. Ravno tako tudi lesnike za jelly. Oglasite se takoj pri Valentin Mavko North Dayton Road, Route 84, Madison, Ohio. GAY INN 6933 St. Clair Ave. t , Godba in ples vsak1 petek in soboto . . . Najboljša pijača ENdicott 8811 , • , (Fri. rx) RUDY B0ŽEGLAV VINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! 6RAZIS BROS. SALE OVERCOATS TOPCOATS $Jg.95 Euy now at last years price and save. Close outs Suits. Topcoats $16.95 Made to Order suits topcoats overcoats Psi naprodaj Naprodaj imam devet tednov stare pse,. Coon dogs. Dobite jih pri George Grabelsek, R. F. D. 3, Geneva, O. (202) TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVIČK Imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po pošti. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd.. Cleveland, O. fj .tiixiaI rxxxxxx xrrrzxx xxxx? ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc oOMi St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113 BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči. da se boste počutili varne Vid mora biti tak, da J ah k o razločite številke na metru brzine, da vidika, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oZini. EDWARD A. HISS lekarna—farmacija in optometristlčue potrebščine 7102 St. Clair Ave. $22.50 BRAZIS BROS CLOTHES 6905 Superior Ave. 6122 St. Clair Ave. 15602 Waterloo Rd. Ignac Slapnik. st GVETI JČAH em ST. Cl.AlK AVI. HEndeiuon ) ire - Hiša naprodaj Proda se hiša za 2 družini, 6 sob spodaj, 6 zgorej, 2 furneza, garaža, vse v dobrem stanu; nizka cena. Podrobnosti se dobi na 6106 St. Clair Ave. (Aug. 20, 22,- 27, 29) DRESSMASTER ELEKTRIČNI ŠIVALNI STROJ ANTON PETK0VŠER 965 ADDISON ROAD Slovenska gostilna HEnderson 4893 Se priporočam za obilen obisk! model 67-107 White električni šivalni stroj, izdelan iz finega orehovega lesa. Ko se zapre, je pripraven za pisalno mizo. Cene so od 44-95 naprej NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 ST. CLAIR AVE. 819 E. 185. ST. Za dobra vina se vedno zglasite pri ANTON KOROŠEC 6629 St. Clair Ave. ENdicott 2233 ni PIATOBO -All tht fun In the world" ii yo«r> »t Ccdat Point, th. largest racation resort on the Great Lake.. Seven miles of sandy beach extends out into the blue waters of Lake Brie. Every popular outdoor and Indoor .port and amusement await you, including fishing, boating, riding, tennis and golf. Special attraction ... Ohio's most beautiful summer ballroom. Endless fun for all the family, for a day or the entire summer. Hotel Breakers, with 1,000 comfortable, outside rooms, offers you restful relaxation. Moderate rates ... excellent cuisine. tsv » r~cb, rU U. S. 6, Ohk * mid**, Toledo. R-n or hu, t» Sandmky. SU0M0TI A»» ClmUmt 0»d tUtruL A,k for folder. CEDAR POINT-ON-LAKE ERIE, SANDUSKY, O. or THE GKEAT UUftS • HU H TllWP BLISS COAL CO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 Zavarujte hišo! Zavarujemo vam vašo hišo ali pohištvo, pa tudi vaš avto. Zanesljiva postrežba. John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KE 1984 KE 2473-R . (Fri. Tues., Sept. 16) TROJ K A DR. FRANC DETELA "Same luščine brez jedra, besede brez misli!" je vzdihnil, vstal in začel hoditi po sobi. Kadar je prišel do okna, je pogledal na prazno cesto in na temni gozd. Na misel mu je prišlo, da bi šel k Stojanovim; a se je nekoliko sramoval, ker ga že dolgo ni bilo gori in ker je slutil, da nimajo posebno radi bodočega Majerjevega zeta. Toda kam, kam bi ušel sam sebi! Ko bi mu došel brzojavni poziv, da mora nemudoma na vojsko, bi ga pozdravil z največjim veseljem kljub ljubezni do matere, do sestra, do neveste, do doma kot rešitev iz pogube, in naj bi tudi vedel, da se ne vrne več. Oh, da bi vsaj mogel pošteno umreti! Pa kaj mu brani živeti pošteno? Barona Bergerja sodba? Od kdaj pa se briga toliko za to, kaj misli ta človek o njem? Zazdelo se mu je, da izkazuje preveč časti baronu, če se zmeni zanj in za njegove besede. Te misli so ga zopet pomirile. Napravil se je, da se sprehodi. Pred hišo ga sreča beneficiat Valentin, ki ga je takoj prijel, zakaj tako redkokrat pride k svojim sosedom. "Mi vas zelo pogrešamo," je dejal. "Tres faciunt collegium ; dva se prepirata, eden sodi. A manjka nam ravno tretjega, ker se gospod Bojanec ne zmeni za nikogar razen za gospodično Anico; ostanem torej sam z gospodom svetnikom, ta je dober jurist in slab filolog, a trdovraten, da ga niti z Miklošičem ne uženem. Pridite torej, gospod doktor!" "Ali se ne bojite, gospod be-neficiat, da bi jaz kot jurist pritegnil juristu po pregovoru: vrana vrani?" "Nič ne dene. Obeh skupaj govor." Šla sta. V gradu je bila res vsa ženska družba zbrana in pripravljala balo gospodični Anici. Govorjenja in smejanja je bilo mnogo. Pri mali mizici na drugi strani je sedel Lovro z gospodom svetnikom. Podobice na šahovnici pred njima so bile prevrnjene, ker je bil ravnokar slavno zmagal gospod svetnik in dokazal resničnost pregovora, da je nesrečen pri igri, kdor ima srečo v ljubezni. Gospa jima je bila prinesla črne kave; ker sta vstopila nova prijatelja, se poklonila ženski družbi in prisedla, je nalila tudi njima čašici, razveseljena, da sta jih vendar zopet počastila. Vladimir je bil zapletel gre-doč beneficiata v razgovor o stvari, ki mu je bila najbolj pri srcu in ga najbolj razburjala, v razgovor o dvoboju. Zagovarjal je to šego z vsemi razlogi, katere je že bral, slišal ali si sam izmislil; beneficiat pa mu jih je izpodbijal, kakor si jih je bil poprej Vladimir že sam sebi, s stališča človeškega razuma, zakonskih določb in zlasti cerkvenih zapovedi. Ker nista bila še dovršila razprave, je pozval beneficiat takoj gospoda svetnika, naj razsodi on. Svetnik je nekoliko pomislil, otre-sel pepel s smotke, bistro pogledal Vladimirja in se zavzel, kako more jurist zagovarjati to abotnost. "In dvoboj je prepovedan tudi po vojaških zakonih," je dejal beneficiat. "Istina," je menil Vladimir; "toda častno sodišče, ki sodi absolutno, brez priziva, to je večkrat drugega mnenja." "Da, to je protislovje," je dejal svetnik, "ki pa more motiti le človeka, ki malo misli. Kdor navadil svojo voljo, da sledi pameti, ne nagonu, temu je pot odkazan. In čemu so postave, čemu sodniki, če si smejo državljani s pestjo pisati pravi co! Pravna država izključuje silo in tem trdnejša je država, čim večjo moč ima zakon. Kjer pa se prestopa zakon brez kazni, tam vlada anarhija, tam se pričenja razpad." "Kaj pa ti misliš, Lovro?" je dejal Vladimir. "Meni se zdi dvoboj nespameten izrodek človeške objestnosti." "Torej vidite, gospod dok tor," je povzel beneficiat, "da imate proti svojemu mnenju zdravi razum," je pokazal na Lovra, ki se je smeje se priklonil, "nasproti vam stoji poosebljena zakonitost," pokazal je gospoda svetnika, ki je slovesno prikimal, "in zastopnika cerkvenega oblastva, ki obsoja dvoboj najodločneje s stališča ka toliške vere." "A vendar se primeri razža-Ijenje," se je upiral Vladimir," za kakršno ne daje zakon pravega zadoščenja. Recimo, če razžali ali zapelje kdo drugemu ženo ali hčer." "V takem primeru," je odgovoril beneficiat, "se mi zdi vpa dvoboj še posebno smešen. Premislite! Oni, ki je bil razžaljen, kateremu se je zgodila krivica, pride h krivičniku ter mu reče: Prijatelj, razžalil si me, storil si mi krivico; boriva se! Morebiti se ti posreči, d,a me ubiješ. To je ravno tako, kakor če bi privlekel jaz človeka, ki me je okradel, pred sodnika in tam dejal: Ta človek me je okradel, jaz hočem torej pred vami z njim žrebati, ali naj bo zaprt on ali jaz." "Gospoda," je dejal svetnik, "ni dolgo tega, ko se je bralo po novinah o nekem dvoboju v Galiciji. Nekemu žlahčiču je zapeljal domači zdravnik ženo, ki je gotovo ni bilo nič prida. Nespametni žlahčič pozove zdravnika in zdravnik ga ubije v dvoboju. Če ni s tem dvoboj speljan ad absurdum, potem smo s človeško pametjo pri kraju. Zakon, pravica, nravnost trpe neizmerno pod takimi nazori, ki dajejo potuho in zavetje marsikateremu lopovu. Zakaj če imenuje kdo kakega takega s pravim imenom, se ta ne bo zatekel k sodišču, ampak k dvoboju. S tem prepreči sodniško preiskavo in ne uide samo kazni in zaničevanju, ampak tolika je nespamet nekaterih ljudi, da ga zdaj šele začno prav častiti." "Ker se je izkazal pogumnega," je dejal Vladimir. "Tako visoko se ceni pogum." "Gospod doktor," je dejal svetnik, "ropar, hajduk v gori, ki je napovedal vojsko vsemu človeštvu, ki ima vedno za petami tropo orožnikov, ta ima vendar še več'poguma. Zakaj pa tega ne časte? In vendar mori in ubija samo zato, da se preživi, ne iz objestnosti in napuha. Zaradi kakih budalosti pa se bi-jejo včasih ljudje! Eden reče drugemu osel in ta ga pozove pred samokres, da bi preprečil dokaz istinitosti. A če ga oni ustreli, ali ne bodo priznali naj-gorečnejši zagovorniki dvoboja, da je zaslužil krvavo oni naslov? Pametnim ljudem pa se zdi stvar neizmerno žalostna." "A padel je vendar za svojo čast in poštenemu možu je čast več ko življenje." "Cast imenujete tu pač čislan je. Kaj pa, če vas razžali kak berač, kak cigan? Ali ga boste tudi pozvali? Vzemite može, ki delujejo v javnosti, poslance! Koliko morajo pre-slišati zlasti ob času volitev! Po vaših nazorih bi se morali biti skoraj z vsemi pristaši nasprotne stranke in do novih volitev bi ne utegnili opraviti niti starih dvobojev. Kako pametno in logično sodijo pač navadni ljudje! Sleparja imajo za sleparja, če se še tolikokrat bije; poštenjak pa izhaja brez dvoboja in pametni ljudje ga imajo za poštenjaka; in ozirati se je treba vendar samo na te." Vladimir je omenjal, da imajo posebni stanovi o časti posebno rahle pojme, in je imenoval vojake, častnike, na katerih pogumnost ne sme pasti naj manjša senca dvoma. "Tem je najmanj treba dvoboja," ga je zavrnil beneficiat, "ker imajo največ prilike pokazati svoj pogum na postaven, koristen in slaven način. Špar-tanci in Rimljani se niso bili in vendar ni nihče dvomil o njih hrabrosti. Ce se pa vojak v vojski ne nosi hrabro, noben dvoboj ne bo dokazal njegovega poguma, kajti hrabrost armad se še nikdar ni cenila po števi lu dvobojev." "To je res; toda šega, navade, javno mnenje prisilijo lahko človeka, da stori, kar ni prav in česar sam ne odobrava." "Znak slabosti in pešanja krščanske zavesti," je dejal be neficiat, "če dvomi kdo kateri-krat, ali bi se pokoril Bogu ali ljudem. Cerkev prepoveduje dvoboj tako strogo, da izobčuje dvobojnike in njih sekundante kakor vse tiste, ki ne preprečijo dvoboja po svojih močeh. Tudi državni poslanci, ki ne odpravijo protikrščanskih šeg, bodo odgovarjali Bogu in država naj pazi! Ljudi, ki se pregre-še, kaznuje Bog na tem ali onem svetu; drjžave, ki niso večne, vselej na tem svetu in takrat trpe krivični in pravični." "A kaj naj stori človek, če mu ukrade kdo čast, brez katere živeti ne more?" "Cast je lep nakit poštenjaku," je dejal beneficiat, "in gorje človeku, ki jo jemlje svojemu bližnjemu. A če se mu je vzela, dvoboj mu je ne vrne, sodišče sem ter tja. A če je tudi ne dobo nazaj, mu ni treba obupati, poštenjaku. Koliko za-ničljivega se govori in piše o najvišjih osebah, vladarjih, papežih, škofih; cele vojske bi morale primerno maščevati taka razžaljenja! Kako so zaničevali in zasramovali našega Zveličarja ljudje, katere je odrešil, za katere je umrl! Ali ni neznosna prevzetnost, če kdo misli, da se more le v krvi oprati razžaljenje, ki je zadelo njega? Kdor si je v svesti poštenja in poguma, temu ni treba tako srepo ali tako plaho gledati okrog sebe, ali ga imajo pač vsi ljudje za poštenega in pogumnega. Zakaj se tak bije? Iz strahu, iz gplega strahu, da ga ne bi imeli ljudje za srahopet-ca. Tako postane v resnici strahopeten, samo da ne bi veljal za takega; videz mu je več kakor istina. Razum in versko prepričanje se upira njegovemu početju; zaman; strah pred ljudmi premaga vse pomisleke. A pred kakšnimi ljudmi? Pred majhno peščico onih, katerih niti sam nima za posebno pametne, med katerimi je pa vendar še večina, ki misli, kakor on, pametno in pošteno; a si ne upa zastopati pametnih nazorov proti krivim. Tolika je moč lažnivega videza, ki spreminja možu pogum v strahopetnost, vdahnivši mu strah, da mu ne bo kdo podtikal strahu." Vladimir je čutil in spoznaval sam na sebi, kako resnične so te misli; in veselil se je v srcu, da so se potrjevali pravi njegovi nazori. Kakor za šalo je pristavil, da ženske vendar vse drugače mislijo o tem vprašanju. "To bomo takoj slišali," je dejal svetnik in se obrnil k ženski mizi. "Slavne gospe in gospodične, kaj mislite ve o dvoboju?" Vprašanje je zbudilo smeh. "Vidite, gospodje," je sklepal svetnik, "da slavno ženstvo ne samo da ne misli nič drugače o tej reči, ampak da sploh nič ne misli." "Oho! Papa! Dedek! Gospod svetnik!" je bil odgovor razžaljivum besedam. "Me dr, sploh nič ne mislimo?" "Q tej točki, o dvoboju menim. Anica, govori ti! Ti si nekako najmodrejša." "Meni se zdi dvoboj velika neumnost." S kakšnimi razlogi si uso-jaš podpreti svoje mnenje?" "Ker je nespametna šega." Dokaz je neovržen. Gospod V petek-Samo en dan! THE MAY COMPANY Znižane cene na razprodaji Čipke in okraski The May Co. . . . Umetna prezračba-prvo nadstropje COTTON IN RAYON ČIPKE, ostanki; vse 30 inčev široke, preje $1 jd. ...... 39o jd. CVETLIČNI OKRASKI; v skupinah in bou-tonnieres; nekoliko zamajani; 59c in 69c vrednost vsak lOo Blago, The May Co. . . . Umetna prezračba, četrto nadstropje $1 Herringbone Everfast Rayon......... .............'..•......39c jd. 79c Everfast* Rayon Hopsacking ..............................39c jd. 79c Gypsy Shay Rayon............39c jd. 39c Lovely Print Piques............19c jd. 39c Everfast Racquet Checks 19c jd. 39c Dainty Printed Muslin ...,19c jd. 39c Flock Dot Organdies and Voiles ..........................................19c jd. 29c Plaid, Checked Gingham 19c jd. 59c Everfast Woven Chambray ................................29c jd. Gowns in Slips Preje 1.95 1.39 Rayon i ' satin in rayon-crepe gowns in slips, lepo izdelane; različne mere. Vpaka dobra vrednost. Lingerie . . .' Umetna prezračba Tretje nadstropje Deške športne srajce Preje 69c 49c 480 športnih srajc s kratkimi rokavi, različne vrste blago in barve, v merah od 8 do 18. Deška oprava . . . .Umetna prezračba, drugo nadstropje Otroška oprava The May Co. ,. . . drugo nadstropje TOTS' GABARDINE JACKETS, ze-lan-treated, različne mere in barve, preje 2.95 ..........:.....................1.94 LITTLE T O T S' GABARDINE SRAJCE, v pastel barvah, preje 1.50 ................................................,...75c $1 SUSPENDER SHORTS za dečke; spun rayon, različne barve........59c LITTLE TOTS' GABARDINE JACKETS z dolgimi rokavi, pastel barve, preje 1.95 ..................1,19 cbTTON UNION SUITS; mere 8 za dečke; mere 4 za deklice, preje 79c ......................................................49c COTTON MESH VESTS AND SNUGGIES, mahnje, srednje, velike mere, preje ............................39c ' Zadnja dva dneva Avgustove razprodaje pohištva Prihranki od 10% do 50% NA LAHKA ODPLAČILA Na nakupe za $20 ali več se računa majhno vsoto kot "carrying charge." Umetna prezračba, šesto nadstropje Silverware The May Co. . . . Umetna prezračba prvo nadstropje TUMBLE SNUFFER ASH TRAY, assorted metals, preje $1 ......:...69c CIGARETTE BOXES, clear glass in metal frame, preje $1 ................69c SERVING FORKS, Stratford Plate "S&rlight" pattern, preje 1.25 30c JELLY SERVERS of Serling Silver also small serving forks, preje 1.25; vsak komad........■.........................;....79c Artgoods The May Co. . . . Umetna prezračba . četrto nadstropje STAMPED BABY BLANKETS, with applique patches, pink preje $1 ........................................................69c STAMPED APPLIQUE CRIB QUILTS with patches and binding, preje 1.75 .......................................... BABY SETS, ready-made bathrobe and slippers, applique patches included, preje 2.50 ........................1.79 STAMPED 2-PC. BABY SETS of Dress and Gertrude, preje $1 69c HAND-EMBROIDERED MODELS, choice of many, preje $il do $50 .......................................,50c do $25 STAMPED BABY PILLOW CASES, hemstitched hems, preje 35c ....25o Svetilke The May Co. . . . Umetna prezračba peto nadstropje 50 POLAROID NAMIZNE SVETILKE, zgotovljene z črnim "bake-lite"; preje $16, na razprodaji 2.98 50 SWING-ARM NAMIZNE SVETILKE, da se jih pritrdi pisalni mizi; kompletno z kovinastlm senčnikom; preje 1.98, sedaj 97c 200 CRETONNE SENČNIKOV za svetilke, majhne mere, preje 1.49, sedaj .......................................79c % Knjige The May Co. . . . Umetna prezračba četrto nadstropje IZOBRAŽEVALNE KNJIGE, besedila, slovnične knjige, računarji, itd. Izbera ..................................................$1 KNJIŽNE POSEBNOSTI, zagonetni in romantični doživljaji, itd. Vaša izbera ................................................... ILUSTRIRANE KNJIGE za dečke in .deklice, prejšnja cena 50c, sedaj 25c POŠKODOVANE KNJIGE; biografije, potovanja, otroške knjige, itd.; preje $1 do $10, sedaj .. ..50c do ?5 Stationery The May Co. . . . Prvo nadstropje RAZNI USNJENI PREDMETI in darila, vaša izbera po..........% ceni PIKNIŠKE KOŠARE, razni vzorci, nekaj opremljenih, na izbe- ..................................................H cena UNCLE SAM BUDGET BANKS, vse kovlnastl, 4 oddelki, preje 59c ,.39c Športni predmeti The May Co. . . . Umeitna prezračba prvo nadstropje buckskin chamois, velike mere ......:.'....:...............',..............;......49d Moški Kopalni trunki, samo majhne mere različni, vrednosti od $1 do $1.95, sam'o 50c do 1.49 trnki za lov na ribe, z "gut leaders," karte s 6 trnki, preje'10c do 19c ......................................5c in 10c CASTING BAITS, velika izbera, preje 50c do 75c vred. 50c do 39c CHINESE TILE SETS, s "case in ca-talin racks," preje $10 do $15 7.89 Slike v okvirjih znižane na V2 ceno (ali več) preje 1.25 do 14.95 Sedaj 55c do 7.5Q 50x50 inčev vzorci ......................98c Okvirji so nekoliko obrabljeni. Izbera slik o cvetlicah, scenerijah itd. Le omejena zaloga, zatorej pridite zgodaj. Umetna prezračba, četrto nadstropje Moška obleka May Co. . . . Umetna prezračba, prvo nadstropje, Ont. MOŠKE BELE SRAJCE, nekoliko zamazane, različne mere ............$1 MOŠKE SPODNJE HLAČE, v barvah, mere 40, različne barve ...,15c MOŠKI UNION SUITS, iz broadcloth, preje 1.50 vrednost ........95c MOŠKE NARAMNICE, znani izdelki, razni vzorci, preje $1 ..................50c MOŠKE ŠPORTNE SRAJCE, vse mere, z dolgimi rokavi, preje 1.50 ......................................................51 MOŠKI JOPICI, razne mere, preje 1.95 vrednosti ..............................$1.29 MOŠKI JOPICI BREZ ROKAVOV IN ŠPORTNE SRAJCE, preje $1 ..........................1.............................39c MOŠKI LINEN ROBCI, vsi beli, preje 39c do 50c : „;.... 29c MOŠKE FRUIT OF THE LOOM PIŽAME, preje 1.95 ...................1.49 MOŠKE PIŽAME, "Faultless No- Belt" vzorci, preje $2 ................1.69 MOŠKE KRAVATE, vsakovrstni vzorci in barve, znižane za 'A ceno MOŠKE KRAVATE, vsakovrstne iz zalog, 65c vrednosti, sedaj samo 39c MOŠKE FANCY NOGAVICE, svilene ali lisle, prejšnja $1 vrednost, par ....................................................49c MOŠKE FANCY NOGAVICE, kratke in navadne dolgosti, preje 35c, 4 pare ................................................$1 MOŠKE BOLJŠE ŠPORTNE SRAJCE, majhne mere samo, vaša izbera po .......*.............................Vi ceni Moški klobuki The May Co. . . . Umetna prezračba drugo nadstropje MOŠKI FELT KLOBUKI, različni vzorci, preje 2.95 ..........................2.29 MOŠKI SLAMNIKI, mornarski vzorci, preje 2.45, 3.00 in 3.50 ............$1 doktor, vdajte se! Kaj J nijo tovarišice? More1^ jo še kak razlog, ki n'nl" ten." Tri hkrati so začele P da se niti kmetskim fal1" spodobi tako pobijanj "Kaj pa ti, Milica?' "Jaz si pač lahko tf>J dejala Milica, "kako F strast človeka, da svojega bližnjega; mirno meriti komu v s riti ga po večdnevni" vah, ko se je že P0'^ celo razglasilo po n° se bosta pobijala dva' to se mi zdi groznaP^. POZDRAVI ZA DELAVSKI 0 od !va za voj in. "J zad * UsPehom Cuyahoga County Carpenters Council* 1248 Walnut Street Cleveland, Ohio HARRY SCHWARZER, pred* W. W. DAVISON, tajnik do AMERICAN RADIATOR P R O D WOLFF HEATING CO GRELNI INŽENIRJI Gorak zrak, para, vroča voda, P''n_' olje, air conditioning. — poprav-liamo vse vrste furneze in boilerje' NOBENE GOTOVINE TAK ODPLAČATE V TREH LETIH Urad in razstava vseh predmetov 715 E. 103rd St. GLenvile 9218 Vprašajte za našega zastopnika Štefan Kobasl1 NIČ PREDPLAČILA DO OKTOBRA , moral ka ^»lagati tednik r11^ dej °žre J Nteki voj; fije. m r naibrže v de; AClj sir Odijo n'ki' Hej > kiju lik, lol^e za' * ftooj ,v.2f% An ' ln>ciath '«e8ti j >sev< Ca ■Pe Ve „ -»nišče Milila Ila Zed P,k>to > M do lakHkte * i ik atova] hjjtf tank. fes NAZNANILO IN ZAHVALA S tužnim in prežalostnim srcem naznanjamo vseIJJllj j kem, prijateljem in znancem, da se je Bogu vsemogočne ^ lo in je vzel v nebeške višave našega ljubljenega sopr°& IS*?v V'r0! Frank Barle-ta % ' tod; >*rodv vasi Blagi nepozabni soprog in oče je bil doma iz Vi*"j&lel/ Kamnje, fara Dobrniče. Šel je dne 26. junija, 1941 na s0 f po nesreči utonil. Velika žalost je navdala našo hišo, K° , ga pripeljali domov. . ijU r Njegovo blago dušo smo izročili Bogu, telo P& lzr zemlji dne 3. julija na Kalvarija pokopališču. , tfj V veliko tolažbo so nam bili številni prijatelji, kate» ^ vali za sv. maše, katere se bodo opravile za mir in P°Kv Ker je število res veliko, se P1" * SoN Siti, h rt umrlega očeta soproga, zahvaljujemo vsem darovalcem skupaj. 4 yaijujemo vsem aarovaiceoi snupaj. g0 v Prav iskreno vdano se zahvaljujemo vsem darovale^ ^ in cvetlic, s katerimi ste okrasili zadnji dom na zemlji ®bruii'i .HJ^j. pozabnim soprogom. Prav hvaležno se zahvaljujemo a ^ dom- in ženam, kateri ste nas tolažili v veliki itfsrefci- ., dobro delo usmiljenja. 6tef Hvala vsem, kateri ste blagopokojnika prišli kropit, mrtvaškem odru in molili za njegov mir in pokoj. ~ Hvala Rev. Slapšaku za molitve. Prav lepa hvala loviču za večkratno glasno molitev in za vso naklonjen1^ nosilcem krste, hvala vsem, kateri ste dali avtomobile jJta za na zadnji poti proti večnosti. fl *" : Hvala društvu Mir, št. 10 SDZ in društvu sv. Ant°" ^ izplačano smrtnino. -o^ " Hvala č. g. Ed. Hoge za opravljeno mašo zadušnic°> šaku in Rev. Bazniku za asistenco, Mr. Mr. Ivan Zormanu za zapete žalostinke. L. Perfolia za vz^1 ftJH i C* Proti N uv se Ok; Hvala pogrebnemu zavodu Louis pogreba. , nas ^lib Ti pa, ljubljeni soprog in oče, veliko prezgodaj si 11 lva, Po Tebi kliče neutolažljiva vdova. Tebe kliče hčerka- jjo * si!" Tebe od nikodar ni. Kruti in prežalostni udar^^ usode je to za nas. Dasi se mi srce topi v neizmerni zavedam, da je bila božja volja, da si nas še tako mj Počivaj mirno v hladnem grobu, Tvoja duša K 'E K;: za vse dobrote, katere smo bili od Tebe na zemlji deiež'^ jP <]a mirno v tihem grobu, sveti naj Ti večna luč. Saj GOSP nas uči, da vidmo se nad zvezdami! Prošnjo eno še imamo, Tam bomo zopet ljubi oče in soprog, na veke gledali da pri svetem dobrem Bogu saj smrt nas je le 1 -prosiš, da pridemo v nebo. do zopetnega svi< V nebesih bomo zopet skupaj, spominjali se zemeljskih dni, kako smo težko se ločili, solze grenke pretakali. Žalujoči ostali: JOSEPHINE BARLE, soproga. JOSEPHINE, hči. MARY BARLE, mati. JOSIP, JOHN in ANTON, bratje. ANA, poročena PLANINŠEK, sestra. Cleveland. O., 29. avgusta, 1941. da a > K 'to V 'H v*"