šoštanjcani! SODELUJTE PRI IZBORU KANDIDATOV ZA SVET KS 10. marec 1972 — Leto VIII. 4 (156) — Cena 0,30 din — Poštnina plačana v gotovini KRITIČNO 0 DELU Delegati mladinskih aktivov iz šolskega centra Velenje so se po daljših pripravah zbrali na volilni konferenci, na kateri so izvolili novo predsedstvo in se dogovorili za delo mladine. V poročilih in referatu so prikazali dejavnost te velike mladinske organizacije, ki ima preko 1000 čla--nov. Delo v nekaterih aktivih so kritično ocenili. Delo v aktivu elektro kovinarskih šol še vedno ni zaživelo, del odgovornosti imajo prav gotovo tudi predstojniki teh šol in razredniki. Dejavnost mladine na področju športa in kulturne dejavnosti je bila zadovoljiva, saj so dosegali nekatere zavidljive uspehe. Ugotavljali so, da je v razne sekci je interesne dejavnosti vključeno premalo mladih. Da je tako, so dostikrat krivi premajhni in prezasedeni prostori. Telovadnica je Zftsedena z rednimi učnimi urami do 20. ure, šele potem so lahko treningi nekaterih sekcij v telovadnici. V radio-klubu ima prostora deset ljudi, prijavljenih za dela pa je preko sto mladincev. Delo se bi sicer lahko razdelilo na več Skupin, vendar primanjkuje strokovno usposobljenih ljudi, ki bi vodili delo. Za samoupravno delo imajo sicer učenci velike možnosti, na žalost, pa so na konferenci ugotavljali, da voljeni učenci dostikrat ne izvršujejo svoje naloge, v nekaterih primerih ne pridejo niti na redovalne konference, čeprav so bili vabljeni. Tudi posamezne razredne skupnosti, šolska in domska skupnost (predvsem v stolpnici) še niso zaživele talko, kot bi morale. Bili so mnenja, da so predpostavljeni premalo pozorni do dela Zveze mladine, saj potrebujejo nekateri pri svojem delu tu- GORENJE PODPISALO POGODBO 6,5 milijona din za potrebe družbenega standarda V velenjski občini rešu- podpisala pogodbo, jemo potrebe družbenega standarda s samoprispevkom občanov in združenimi sredstvi delovnih organizacij. Sklad za negospodarske naložbe je za letos že sestavil plan potreb in predvidel delež, ki naj bi ga prispevala podjetja v okviru samoupravnega dogovora. Tovarna gospodinjske o-preme Gorenje je prva delovna organizacija, ki je že DAR NAŠIH ŽENA V rudniku lignita je 230 žen predlagalo, naj bi letos namesto srečanja ob 8. marcu prispevali denar, ki je bil v ta namen predviden, onkološkemu inštitutu. Rudniški odbor sindikata je predlog članic delovne skupnosti sprejel. Kot prispevek za nakup opreme za ugotavljanje raka- SPOMNILI SO SE SVOJIH ČLANIC Sindikalna podružnica v šoštanj ski usnjarni je za članice delovne skupnosti pripravila proslavo ob dnevu žena. Učenci z osnovne šole Karel Destovnik-Ka- di pomoč starejših tovarišev. (Nadaljevanje na 7. strani) TESOVNIK NOVI DIREKTOR P0LYPEXA Letos bomo občani Šoštanja imeli nadomestne volitve v svet krajevne skupnosti, ker poteče mandat polovici članov sveta. V sedanjem svetu pa so tudi posamezniki, ki jim mandat sicer ne poteče, vendar s svojim slabim odnosom do dolžnosti v svetu krajevne skupnosti, niso upravičili zaupanja, ki so jim ga izrekli volivci. Zato jih" je potrebno predčasno od-poklicati. Izmed občanov je potrebno izbrati nove kandidate, s katerimi bi nadomestili sedanje, ki bo- do odšli iz sveta.. To bomo storili na zboru volivcev, ki bo predvidoma v drugi polovici marca. Ob tej nalogi se ponuja vsakemu občanu Šoštanja priložnost, da sodeluje pri izbiri in predlaganju kandidatov za svet krajevne skupnosti. Pri tem pa je potrebno upoštevati pripravljenost in sposobnost predlaganja za delo v tem organu družbenega samoupravljanja ter da ne bomo izbirali in predlagali onih, ki že opravljajo mnoge pomembne dolžnosti v kraju ali ob- činskih organih. Vabimo občane, da s pomočjo svojih organizacij, društev, sindikalnih organizacij in tudi neposredno sami, izbirajo ter predlagajo primerne kandidate iz vrst delavcev, žena, mladine in izobražencev ter tako prispevajo k čim boljšemu izboru kandidatov. Svoje predloge s kratko utemeljitvijo dostavite svetu krajevne skupnosti šoštanj, najkasneje do 15. marca letos. K sodelovanju vabi občane krajevna organizacija SZDL šoštanj. _GASILCI V NOVEM DOMU Velenjski gasilci so se te dni preselili v nov gasilski dom 9 V soboto, 4. marca pa so v njem imeli 75. občni zbor # Uradno bodo dom otvorili 15. julija, ko bo v Velenju Ainožični gasilski nastop za pokalno tekmovanje Letos bo to podjetje za objekte družbenega standarda prispevalo 6,5 milijona din (650 starih milijonov). Od tega bo sklad porabil 3 milijone namensko za gradnjo novega otroškega vrtca v Velenju, 3,5 milijone.pa za druge potrebe. Zvedeli smo, da sedaj sklepajo samoupravne dogovore še z drugimi delovnimi organizacijami. —In— stih obolenj na dojki so onkološkemu inštitutu v Ljubljani namenili 3.500 dinarjev. Enako so se odločili tudi v šoštanjski industriji plastike in bodo namesto praznovanja dneva žena prispevali 2.000 din onkološkemu inštitutu. — In — Po odstopu Rudija De-lopsta je podjetje Polypex iz Šoštanja objavilo razpis •za novega direktorja. ¥—JS-eiansiki zakonitem roku šo se pri- zbor, ki javili trije kandidati. Ustrezna komisija pa je delavskemu svetu predlagala, da izbere Franca Tesovnika, dipl. str. inž. Na nedavnem zasedanju je delavski svet odločil in imenoval za novega direktorja v mdustriji plastike Polypex Franca Tesovnika. Ta je bil nazadnje zaposlen v celjskem EMO kot direktor tehnične priprave dela. Direktorsko dolžnost v Polypexu bo Tesovnik prevzel sredi tega meseca. —In— Na tako velikem, svečanem in delovnem občnem zboru kot so ga imeli velenjski gasilci že dolgo nisem bil navzoč. Verjetno je k temu prispevalo novo okolje v katerem so se zbrali gasilci in številni gostje, med njimi so bili tudi Nestl Žgank, predsednik občine, Ivan Atelšek, generalni direktor Gorenja, Franc Škarja, predsednik občinske gasilske zveze, zastopniki sosednjih gasilskih društev in nekaterih organizacij. Najprej je prvič nastopil moški pevski ga vodi Janko Lukman. Zatem pa je predsednik gasilskega društva Stanko Hudales izročil Nestlu Žganku gasilsko plaketo v znak hvaležnosti za izredno prizadevanje pri zasnovi novega doma gasilcev. V imenu najmlajših gasilcev se je predsedniku Žganku zahvalil pionir Darko Meh s temi besedami: »Dovolite, da se našim starejšim tovarišem pridružimo tudi najmlajši in se vam res iz vsega srca zahvalimo za vse vaše prizadevanje, za vso vašo veli- kansko pomoč, ki smo jo prejeli kot društvo, katerega člani smo tudi pionirji. Ponosni smo na to, ponosni smo na vas tovariš predsednik, ki ste vedno in povsod pripravljeni z bogatimi izkušnjami pomagati razreševati najrazličnejše težave naših občanov, predvsem pa ste vedno v prvi vrsti skrbeli za nas mlade. Zato obljubljamo tovariš predsednik, da bomo znali ceniti vaše napore in tudi prizadevanja vseh naših delovnih ljudi. Tudi mladi bomo šli za vašimi cilji in bomo vedno in povsod skušali braniti sadove vašega pre-dragocenega dela. Najlepša hvala za vse, kar je z vašo pomočjo pridobilo naše gasilstvo in kar so z vašo pomočjo pridobili občani našega mesta in naše občine, še posebej pa, kar smo pridobili mi, najmlajši člani naše socialistične skupnosti.« Prepričal sem se lahko, da so velenjski gasilci izredno prizadevni. Svoj delovni načrt so povsem izvršili. Lani so bili na vseh tekmovanjih in zasedli vidnejša mesta. Društvo je do- lljltf#fff ""' jKjm s m ima juh, nad to šolo usnjarna patronat, so izvedli kulturni spored. Podjetje pa je svoje članice obdarilo z manjšim darilom. - Hsd Gasilski dom v Velenju so gasilci že napolnili bilo kar deset pokalov in nekaj diplom. Gasilci pa so sodelovali tudi pri vseh turističnih in drugih javnih prireditvah v Velenju. Največ truda so vložli pri gradnji gasilskega doma. Pri ureditvi okolice, preselitvi in drugih delih so gasilci opravili 650 ur prostovoljnega dela. Gasilci iz Velenja so dobro usposobljeni, njihova o-perativna enota ima 64 članov. V njihovem okolišu je bilo lani 14 požarov, večkrat pa so gasili tudi izven njega. Tako so pri požarih opravili 680 ur napornega dela in obvarovali milijonske vrednosti. Društvo ima 3 brizgalne in 4 avtomobile. Za lanski občinski praznik jim je kolektiv Gorenja podaril gasilsko avtocisterno in C02 baterijo. Letos bodo gasilci iz Velenja sodelovali s svojimi desetinami na vseh tekmovanjih in se borili za najboljša mesta. V gasilstvo bodo pritegnili kar največ mladih članov, saj ugotavljajo, da vedno bolj upada zanimanje za gasilstvo. Uredili bodo okolico novega doma. Letos, ko proslavlja gasilsko društvo iz Velenja 75-letni-co obstoja, bodo 15. julija otvorili gasilski dom, 16. julija pa bo množični nastop za pokalno tekmovanje, na katerem bodo poleg domačih društev sodelovali tudi gasilci in sosednje Avstrije. Predsednik občinske gasilske zveze Franc škarja je izročil posebna priznanja za večletno sodelovanje v gasilski organizaciji. Priznaje za 30-letno sodelovanje je dobil Jože Kova-čič, za 20-letno Avgust Oblak, Angela Valenci, Julka Hudales, Jože Fijavž, Maks Švener in za 10-letno Oto švener. Diplomo gasilske zveze Slovenije pa je dobil gasilski veteran in častni predsednik društva Franc Melanšek. Vedenjskim gasilcem je posebej k uspehu čestital generalni direktor Gorenja Ivan Atelšek. Dejal je, da je gasilsko društvo Velenje med najboljšimi v Jugoslaviji in da delovni ljudje cenijo napore gasilcev. Lj. Naraks Mladi po poteh Štirinajste divizije Letošnjega petega spominskega pohoda po poteh XIV. divizije se je udeležilo 56 mladink in mladincev iz mladinskih specializiranih organizacij in študentov šaleškega kluba. spoznal okolico naše doline in ljudi, ki tod živijo. Spoznali so pot in kraje, kjer so pred 28. leti hodili in se borili za svobodo borci Štirinajste divizije. JOŽE KANDOLF: »Pohodi so koristna in vzgojna oblika za mladino* zato upam, da bodo nanje hpdile tudi mlajše generacije.« pokriti z odejo in z nahrbtnikom pod glavo. Zjutraj so jih sicer bolele kosti, vendar so bolečine kaj kmalu odpravili z razgibavanjem. Po zajtrku so vsi udeleženci streljali z malokalibr-sko puško. Večina udeležencev še nikoli ni streljala s to puško, zato so še bolj dosegli namen. Zlasti mladinke so se podrobneje seznanile, kako se uporablja puška. Po končanem streljanju so mladinci zapustili gostoljubno vasico Ravne in odšli proti Zavodnjam. V njo so prikorakali s pesmijo Štirinajste divizije. Udeie- Čeprav so viseli nad dolino deževni oblaki so se mladi ob dogovorjeni uri zbrali na Titovem trgu v Velenju od koder so krenili proti Palki. Pri spomeniku, kjer je XIV. divizija prekoračila progo, reko in cesto, so izvedli krajši kulturni spored in položili venec. Zatem jih je pot vodila po strmem pobočju do Škalskih Cirkovc, kjer so se krajši čas ustavili pri Novinškovi domačiji. Gospodar je udeležence pohoda postregel z jabolčnikom. Proti poldnevu so mladi že bili na Gra-ški gori. Na skednju bližnjega kmeta so imeli kosi- ALENKA CAMLEK: »Že tretjič sem na pohodu in vedno doživim kaj novega.« DRAGICA POVH: »Moja mama je partizanka, zato sem odšla na pohod. Bilo je prijetno in koristno.« lo »po partizansko« lin daljši odmor. Pri spomeniku so izvedli kulturni spored in položili venec v spomin vsem padlim na Gori juri-šev. Iz Graške gore so krenili mimo Plešivca v Ve-lunjski graben in dalje proti Ravnam, kamor so prišli v večernih urah. Ravenčani so udeležencem spominskega pohoda po poteh XIV. divizije gostoljubno odstopili prostor v novi šoli, kjer so mladi prespali. Najprej so poslušali predavanje o splošnem ljudskem odporu, po večer ji pa so imeli družabni večer. Čeprav so marsikoga že bolele noge, je pozabil na bolečine in se zavrtel ob poskočnih vi-žah. Tudi spanje je bilo podobno onemu iz vojnih dni, saj so spali v šoli na tleh, ženci pohoda iso se v prosvetnem domu srečali z vabljenimi borci in domačini na partizanskem mitingu. Najprej je vse pozdravil komandant pohoda Ivo Kadliček, zatem pa je spregovoril o revolucionarnem boju in pomenu razvijanj tradicij NOB predsednik občinskega odbora Zveze borcev občine Velenje Filip Lesnjak. Kulturna skupina pa je izvedla prijeten spored. Končal se je letošnji peti spominski pohod po poteh Štirinajste divizije, poslovili smo se od prijaznih Za-vodenjčanov in se z avtobusom odpeljali v dolino. Pohod je bil koristen. Marsikdo od udeležencev je ROBERT URANJEK: »Letos ni bilo na pohodu nekdanjih borcev. Sicer pa vem, da so že v letih in je zanje naporna pot. Tretjič sem že na pohodu, pa bom še šel.« Po poteh Štirinajste divizije ŠE EN OTROŠKI VRTEC Velenjsko Gorenje je že podpisalo pogodbo s skladom za negospodarske investicije in namenilo 6,5 milijona dinarjev za objekte družbenega standarda, čeprav smo lani za občinski praznik otvorili v Velenju nov otroški vrtec, pa potrebe še zdaleč niso rešene. Zato so v Gorenju od letošnjega prispevka za potrebe družbenega standarda namenili 3 milijone din za gradnjo novega vrtca v Velenju. Direktor za posebne posle v Gorenju in predsednik odbora za gradnjo vrtca Franc Pristovšek je med drugim povedal: »V našem podjetju se vsak dan srečujemo s vprašanjem, ki muči mnoge naše zaposlene matere. Ko so v službi ne vedo, kaj počenjajo njihovi nedorasli o-troci. Običajno so prepuščeni slabemu varstvu, ker je sedanja vzgojno-varstve-na ustanova prenapolnjena. Zadelj tega smo se odločili, da bomo občinskemu skladu za negospodarske naložbe letos dali več denarja, del tega pa naj namensko porabi za gradnjo otroškega vrtca v Velenju.« Otroški vrtec, ki bo zgrajen še letos in bo postavljen ob Jenkovi cesti onstran Pake, bo imel tudi otroške jasli za 20 otrok do 2. leta starosti. To je prvi vrtec v velenjski občini, v katerem bodo našli zatočišče dojenčki. Poleg njih pa bo v novi vzgojno-var-stveni ustanovi prostora še za 120 predšolskih otrok. Vrtec bo imel potrebne igralnice, ki bodo povezane z manjšimi zunanjimi igrišči. Igralnice in prostori za dojenčke bodo imeli stanovanjsko površino, da se bodo otroci počutili kot da živijo v domačem okolju. Vrtec bo razmeroma velik, saj bo znašala celotna zazidalna ipovršina okolli 1.020 kvadratnih metrov. Ker je odločitev Gorenja, ki bo v celoti financiralo gradnjo novega vrtca izne-nadila, smo se pogovarjali z ravnateljico VVZ Velenje Majdo Gaiberškovo. Povedala je, da njihova delovna skupnost pozdravlja odločitev Gorenja, ki je prva delovna organizacija, ki bo dala ves denar za gradnjo KRAJEVNI PRAZNIK RAVEN V Ravnah nad Šoštanjem praznujejo vsako leto krajevni praznik v spomin na 22. februar, ko je slavna XIV. divizija bila najhujše boje ob svojem legendarnem pohodu na štajersko # Te bitke so bile ravno na območju Raven. Borci, domačini in mladina na partizanskem mitingu v Zavodnjah Tudi letos je krajevna organizacija Združenja borcev NOB pripravila krajevno slavje v prostorih stare šole. Na proslavi je sodelovalo mnogo domačinov, predvsem mladine in članov Zveze borcev. Pionirji in cicibani so sodelovali v kulturnem sporedu, zapel je otroški pevski zbor, ansambel iz Šoštanja pa je s poskočnimi vižami popestril spored. Na proslavi je govoril Martin Tovornik, član predsedstva občinskega ZZB NOV Velenje. Spregovoril je o pohodu XIV. divizije, zlasti o pomembnosti pohoda iz političnih in vojaških vidikov. Po prihodu XIV. divizije je bilo prebivalstvo Štajerske že pripravljeno in je hitro sledilo klicu na oboroženo vstajo. Naši fantje so tru-moma vstopali v partizanske vrste, je dejal Martin Tovornik, in tako okrepili močno razredčeno XIV. divizijo. Ta divizija je stra-hovala Nemce, rušila postojanke in druge pomembne strateške naprave. Štirinajsta divizija je na svojem pohodu izgubila vsakega tretjega borca. To je brez dvoma velika cena, vendar okupatorju in njegovim hlapcem ni uspelo in opremo vrtca. Posebno razveseljivo je, da so se spomnili na dojenčke, saj do zdaj v občini še nismo rešili njihovega varstva. Letos so v njihovem vzgoj-no-varstvenem zavodu odklonili 80 otrok, starši pa vsak dan odpirajo vrata in prosijo, da bi vzeli v varstvo in vzgojo njihove otroke. Vrtec pa je prenapolnjen, saj ima vzgojiteljica v starejši skupini 9 otrok več, kot določajo normativi. L. N. izpolniti načrta, da bi divizijo uničili. V boju za svobodo so Ravenčani prispevali velik delež, je na slavju dejal domačin Zdravko Mevc. Padlo je kar 40 Ravenča-nov. Vaščani pa so vedno gmotno podpirali partizanske enote. Mevc je še dejal, da se je po svobodi močno spremenilo življenje ondotnih prebivalcev. Sedaj imajo že v 30 hišah avtomobile, motorna kolesa, več kmetij je mehaniziranih in opremljenih s kosilnicami in traktorji. Zato boj za svobodo ni bil zaman. SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA podjetje za proizvodnjo in prenos električne energije Ljubljana, Hajdrihova ulica 2 oskrbuje z električno energijo centralno področje Slovenije iz svojih in drugih proizvodnih virov. Gradi in pripravlja izgradnjo proizvodnih in prenosnih elektroenergetskih objektov na svojem področju in pripravlja gradnjo nuklearne elektrarne v Krškem. Bolje pod streho večje banke Ni minilo še leto dni, ko se je celjska kreditna banka s svojimi podružnicami priključila k Ljubljanski banki # To je razmeroma kratko obdobje, da bi lahko ocenili vse pridobitve ali morebitne nasprotne učinke, ki jih je prinesla priključitev A Nas je posebej zanimal položaj in kreditne sposobnosti velenjske podružnice in smo zadelj tega vodili z našimi bančniki razgovor o tem. Naj na začetku povemo, da se je podružnica ob koncu lanskega leta preselila v novo lepo štirinadstropno hišo ob Rudarski cesti. Banka je le delno zasedla poslopje, in sicer polovico pritličja in četrtega nadstropja ter celo tretje. Stavbo so zgradili obsežno zato, ker so predvidevali, da bo del prostorov zasedla služba družbenega knjigovodstva in še druge organizacije. Zdaj pa je SDK dokončno odklonila prostore in so odvisni še vedno na voljo, razen drugega nadstropja, ki ga bo zasedla novoustanovljena industrija gradbenih elementov. Zgradba je veljala 7,5 milijonov dinarjev, sredstva pa so v celoti prispevali sami in sami uredili tudi okolje. Čeprav so se preselili iz občinske hiše v novo poslopje, so obdržali še prostore na šaleški cesti, kjer opravljajo različne posle z občani in sprejemajo hranilne vloge. Kakšne so torej pridobitve integracije z Ljubljansko banko? O tem je direktor velenjske podružnice Ciril Pilih med drugim povedal: »Morali smo se integrirati z močnejšo banko, ker je razdrobljenost kapitala predstavljala resno o-viro v likvidnosti in bi to lahlko občutno zavrlo hitrejši napredek. Banka ni mogla več sprejemati obveznosti, zato je brez dvoma najpomembnejša pridobitev, da lahko pod streho večje banke laže rešujemo vprašanja likvidnosti.« Velenjski bančniki niso bili optimisti, da bodo z integracijo naenkrat zadovoljene vse potrebe industrije in drugih komitentov. Vendar so se njihova pričakovanja v glavnem uresničila. Več so pridobile manjše podružnice. Zlasti pa velja omeniti, da na poslovanje ugodno vpliva nova boljša notranja organizacija, ki o-mogoča s pooblastili velike banke, da lahko komitent opravi vse večje posle na enem kraju, torej tudi v velenjski podružnici. Tako je podružnica postala posredovalec še za tiste bančne posle, ki niso v njenem okviru. Zaenkrat podružnica v Velenju še ni prevzela deviznih računov delovnih in drugih organizacij, kar pa je po besedah direktorja Piliha, predvsem njihova krivda. • Podvojili so kratkoročne kredite Od Ljubljanske banke je podružnica v Velenju lani prevzela za 95 milijonov din kratkoročnih kreditov podjetij, ker je vodilo, da komitent opravi vse pri do-micilni banki. Plasma kreditov v minulem letu pa se je povečal za 7 milijonov. Pri podružnici se je v enem letu podvojila vsota kratko- ročnih kreditov in sicer od 102 na 204 milijone. Kljub temu pa ne morejo napovedati kakšne bodo letošnje možnosti za pridobitev novih kratkoročnih kreditov. V velenjski občini se proizvodnja pospešeno razvija. Zato niso zelo veliki le zahtevki, marveč tudi realne potrebe. Direktor podružnice Ciril Pilih je povedal, da se zelo trudi jo na vseh področjih in iščejo možnosti za pridobitev novih plasmajev, poslužujejo pa se tudi novih oblik zbiranja sredstev. Vse kaže, da banka letos ne bo imela dovolj denarja za kritje nujnih potreb. Zdajšnji položaj je takšen, da bo dala podružnica večji del razpoložljivih sredstev na voljo podjetjem kot delež v višini 20 odstotkov za kreditiranje izvoza. Imajo pa tudi nekaj podjetij (šolski center idr.'), katerim manjka obratnih sredstev ali pa so v ekspanziji, in jim bodo morali priskrbeti ta sredstva. Računajo, da bodo lahko letos krili polovico nujnih potreb pri kratkoročnem kreditiranju. Sicer pa moramo zapisati, da je stališče Ljubljanske banke takšno: če sredsjtva ne bodo prelivali, potem je nesmiselno, da so ena banka. • Skrčeni viri za nova dolgoročna posojila Banka posluje tudi z dolgoročnimi krediti, katerih skupni plasma se je lani v velenjski podružnici povečal od 74 na 80 milijonov din. Ker je družbeni standard v velenjski občini močno zaostajal za splošnim razvojem, je banka kreditirala (22,6 milijonov din) v večji meri negospodarske investicije. Podprli pa so tudi gradnjo tovarne kuhinjskega pohištva v Velenju (5 milijonov), nove lužilnice v usnjarni (1,2 milijona), Oljki so dali 3 milijone din kredita, gostinskemu podjetju Kajuhov dom 400.000, projektivnemu biroju 800.000, splošni bolnici Slovenj Gradec 200.000 in zasebnim obrtnikom 325.000 din. Velenjski rudnik in termoelektrarna pa sta dobila kredite naravnost iz Ljubljanske banke in sicer iz namenskih sredstev. O-meniti velja, da so možnosti dajanja novih dolgoročnih kreditov odvisne od plačevanja anuitet, te pa posojilojemalci zelo neredno plačujejo, tako da jih mora banka pogostokrat izterjati z akceptnimi nalogi. Letošnje možnosti za dajanje dolgoročnih posojil so omejene, ker zavoljo nelikvidnosti ne bo novih o-ročitev vezanih sredstev pri banki. Predvidevajo, da bo dobila 3 milijone trgovina (ERA), tri občinski sklad za negospodarske naložbe, 500.000 zasebna obrtna dejavnost, medtem ko industrija ne bo dosti dobila. • Močno razvito stanovanjsko varčevanje Bainlka pa ima močno razvito kombinirano varčevanje za nakup stanovanj ali gradnjo hiše. Varčevalcev, da skupaj varčujeta podjetje in posameznik, je sedaj blizu 800. Lani iso za nakup in gradnjo stanovanj odobrili blizu 54 milijonov din, letos pa bodo odobrili za 60 milijonov din. Za nakup stanovanj so lani dodelili kredite stanovanjski enoti rudnika 14,7 milijonov din. Gorenju 23,5 milijonov, stanovanjskemu podjetju 1,6 milijona, Ve-gradu 14 milijonov in ERI 210.000 din. Zasebni graditelji pa so dobili kredite v višini 7,230.000 din. CIRIL PILIH, direktor velenjske podružnice Ljubljanske banke • Nove ugodnosti za varčevalce vezanih hranilnih vlog Naši občani zadnje čase vse bolj varčujejo. Pri velenjski podružnici Ljubljanske banke so se lani povečale hranilne vloge od 21 na 26 milijonov din, vezane od 6,5 na 7,5 milijonov din, sredstva deviznih računov pa od nič na pol milijona din. Banka pa želi pridobiti še več novih varčevalcev. Posebni poudarek in nove ugodnosti bodo namenili varčevalcem vezanih hranilnih vlog. Lj. Naraks NOV GASILSKI DOM V ŠMARTNEM ? Gasilsko društvo v šmartnem ob Paki je imelo svoj letni občni zbor. Udeležilo se ga je 58 članov, mladincev in pionirjev. Kljub vabilom pa se občnega zbora ni udeležil noben zastopnik političnih organizacij, društev in u-stanov. Žalostno! Po podanih poročilih se je razvila prav živahna razprava o minulem delu, še posebno pa o načrtih. Ker je sedanji gasilski dom že dotrajan in nima primernega stanovanja za hišnika, so Sklenili, da bodo pričeli z gradnjo novega. Izvolili so gradbeni odbor, ki bo takoj pričel s potrebnimi pripravami. Trdno smo prepričani, da se jim bo namera posrečila, ko je vendar znano, da je ta organizacija najbolj priljubljena v kraju samem. Mnogo so govorili tudi o gasilskem naraščaju, katerega je v društvu precej. Toda, ko odslužijo vojaški rok, se nekam »po-gospodi jo« in ne marajo več delati v gasilskih vrstah. Z. K. ŠOŠTANJSKI VRTEC BODO RAZŠIRILI Starši, ki imajo otroke v vzgojno-varstvenem zavodu v Šoštanju, so zmeraj tarnali nad utesnejenimi prostori. Igralnice, ki so sicer lepo opremljene, so za 90 otrok kolikor jih hodi v vrtec, očitno premajhne. Neprimerna pa so tudi stranišča in umivalnice. Letos se bo uresničila želja vzgojiteljic in staršev. Vrtec v Šoštanju bodo razširili in pridobili 60 m2 igralnih površin ter večjo umivalnico in nova .stranišča. Poleg tega bodo uredili telovadni in ritmični prostor, garderobo za 20 otrok in letno teraso. Pomembna pridobitev bo tudi priključek na mestni vodovod. Prizidek bo gotov do 1. septembra, veljal pa bo KAJUHOV DOM ŠOŠTANJ vabi na ples vsako soboto in nedeljo. Igra ansambel »šaleški fantje«. Za obisk se priporoča gostinsko podjetje Kajuhov dom Šoštanj. Delavska univerza Velenje LETOS PRVA VIŠJA ŠOLA Velenjska delavska univerza je lansko leto močno razširila svojo izobraževalno dejavnost 0 Nadaljevala je z izobraževalnimi oblikami Iz preteklih let, na novo pa so začele z delom tudi nekatere šole. blizu 500 tisoč din. Denar bo prispeval sklad za dnevno varstvo otrok. L. N. Na družbeno-ekonom-skem sektorju so organizirali devet oblik, ki jih je obiskovalo 265 slušateljev. 37 oblik s 1378 urami in 494 slušateljev je bilo organiziranih v splošnem sektorju. V rednih šolah za odrasle pa so imeli 7 oblik s 3.298 urami pouka, obiskovalo je te oblike 206 slušateljev. Tudi na področju obrambne vzgoje so priredili 26 ciklusov z 258 urami pouka, vsako predavanje pa je poprečno obiskovalo 108 slušateljev. Delavska univerza je tako imela skupaj 80 intenzivnih oblik in 26 ciklusov predavanj s 5913 urami pouka. V šolah, tečajih in seminarjih je bilo skupaj 1336 slušateljev. V rednih šolah za odrasle je bil pri delavski univerzi pouk za 7. in 8. razred osnovne šole, 4. in 1. razred srednje ekonomske šole, 2 razreda delovodske* šole za kovinarsko stroko ter 2. in 1. letnik delovod-ske šole elektro stroke. Lani je zaključilo okoli 80 delovodij šolanje na kovinarskem oddelku, letos pa bo preko 20 delovodij zaključilo šolanje v elektro delovodski šoli. Diplomirali pa bodo tudi slušatelji iz 4. letnika srednje ekonomske šole. Pri delavski univerzi so organizirali tudi 1. razred šole za prodajalce. • Prva strojepisna učilnica V splošnem sektorju izobraževanja so bili trije tečaji nemščine, poučevali pa so sodobno »assimile« metodo. Uspešen je bil tečaj italijanskega jezika. Zadovoljne so bile tudi velenjske gospodinje, saj jim je delavska univerza omogočila vrsto šiviljskih tečajev, ki še trajajo in na katerih je bilo kar 200 gospodinj. Priredili so začetni, nadaljevalni, in tečaj za vezenje. Tečaji so bili v novo urejenih prostorih, ki jih je delavska univerza posodobila v nekdanji knjižnici. Potem, ko se bodo umaknile šivilje, bodo v teh prostorih poučevali strojepisje. Učilnico bodo opremili s pisalnimi stroji, mizicami in posebnimi sto- li. Računajo, da bodo na pomlad že začeli s strojepisnimi tečaji. Omeniti velja; da bo strojepisna učilnica v delavski univerzi prva tovrstna v šaleški dolini. Pravijo, da bo ta oblika izobraževanja uspela, zlasti zato, ker so morali do sedaj hoditi na strojepisne tečaje v Celje. Pri delavski univerzi pa se intenzivno pripravljajo na ustanovitev novega oddelka viš je šole za organizacijo dela. Delavska univerza bo pripravila za tiste, ki nimajo popolnih pogojev za vpis in morajo polagati sprejemni izpit, poseben seminar iz matematike in družbene ureditve. To bo prva višja šola, ki jo organizira velenjska delavska univerza. Uspešno delujejo tudi oblike za izobraževanje staršev. V zvezi z vzgojnimi predavanji na televiziji je delavska univerza opozorila s pozivi preko 5.000 staršev in dala iniciativo psihologom, da bi organizirali čimboljše stike med starši in šolo. Letos je to najmasovnejša šola za starše, ki je dejansko zajela vso občino in vse šole. • Pred verifikacijo Med prebivalci je čedalje večje zanimanje za izobraževanje. Zato jet udi dejavnost delavske univerze v zadnjih treh letih vedno močnejša, kar dokazuje, da je ta izobraževalna institucija prisluhnila potrebam in je zato upravičen njen obstoj. Naj zapišemo, da je pri velenjski delavski univerzi dobilo preko 1.000 ljudi kvalifikacijo, nad sto jih je diplomiralo na srednjih šolah za odrasle, več kot 200 končalo osnovno šolo, blizu 100 de-lovodske šole, mnogo jih je bilo v jezikovnih tečajih, precejšnje število slušateljev pa je obiskovalo politične šole in družbenoekonomske seminarje, šiviljske tečaje, tečaje za varnost, prvo pomoč in različna predavanja. Menimo, da ob vsem tem Skupščini občine Velenje ne bo težko odločiti, ko bo sklepala o verificiranju delavske univerze. Avgusta razširjena šola Dela na novem prizidku osnovne šole v Šmartnem ob Paki potekajo po programu. Ker je vreme u-godno, nameščajo vodovodne cevi, centralno kurjavo in elektriko ter vzidava j o okna in vrata. Prizidek bo imel pet kabinetnih učilnic, v tem je vključena tudi učilnica za glasbeni pouk, nadalje delavnice za tehnični pouk, šolska kuhinja, dva prostora za vzgojno varstveno u-stanovo ter večji skupinski prostor. Zraven se gradi tudi nova telovadnica. Vsa dela morajo biti končana do avgusta, taiko da bodo v teh prostorih, če ne pride do kakšnih ovir, začeli poučevati že v novem šolskem letu. Za Šmartno bo to velika pridobitev, saj bo pouk potem samo dopoldne. Ves potrebni denar prihaja iz samoprispevka. Ni čuda, da so se Šmarčani na predlanskem" referendumu najbolje odrezali, dosti bolj kot Velenjčani sami, ki bi morali ostalim krajem biti za zgled. Z. K. FRANC BRGLEZ JOŽE BRGLEZ FRANC ANŽELAK BOŽO POTOČNIK ZAVODENJČANI UPRAVIČENO ŽELIJO BOLJŠO CESTO V Zavodnjah, majhni vasici nad Šoštanjem, smo se z nekaterimi domačini pogovarjali o tem in onem • Največ besedi pa je bilo povedanih na račun pridobitev v zadnjih letih, ki so pomembno vplivale na življenje krajanov • Naši sobesedniki so bili Franc Brglez, blagajnik KO ZB NOV, Franc Anželak, predsednik krajevne skupnosti, Jože Brglez, občinski odbornik, Božo Potočnik, član sekretariata aktiva ZMS in Jože Svetina, vodja podružnice šole. Zavodnje je obsežna vasica s komaj 400 prebivalci. Nekaj ljudi se preživlja s kmetovanjem, mnogi pa hodijo po zaslužek v dolino — usnjarno, rudnik, Gorenje in druga podjetja. Ti se vračajo domov ter v domačije na rebrah prinašajo nove zamisli in dih napredka. Tako je bilo vsa povojna leta in tako je še današnjega dne. Ljudje v dolini vidijo marsikatero novost, ki jo hočejo uveljaviti tudi doma. Verjetno je to spoznanje in želja za novimi sodobnejšimi pridobitvami vzbudila v tamkajšnjih ljudeh voljo do skupnega u-stvarjanja in sodelovanja pri akcijah, ki so pomembne za vse. • ELEKTRIKA, PROSVETNI DOM, SOLA, VAŠKI VODOVOD, TELEFON... Zavodenjčani so. se najprej začeli ubadati z elektriko. Kraj po svobodi te ni imel. Domačije v katerih je ob večernih urah brlela petrolejka, pa so bile redke in so slovele za boljše. Lotili,,3© se elektrifikacije, ki je zavoljo raztresenih hiš, terjala precej truda. Napor ni bil zaman. Elektriko so zdaj napeljali skoraj v vse hiše v Zavodnjah in Šentvidu. Lani je elektrika zasvetila tudi pri oddaljenem Žlebniku, to je v hiši, kjer je padel pesnik in narodni heroj Kajuh. Franc Brglez se je spomnil časov, ko so postavili prve drogove in nanje navezali žico. Drug drugemu so pomagali. Tako kot takrat, delajo Zavodenjčani še danes. Za elektrifikacijo je prišel na vrsto prosvetni dom. Tudi tega so v glavnem sami zgradili, seveda ob izdatni pomoči velenjskega rudika in banke. Dve leti za tem so obnovili šolsko poslopje, naslednje leto zgradili stanovanjsko hišo za učitelje in plavalni bazen. Vaščani so zgradili nekaj nad 18 kilometrov vaških cest. Pred dvemi leti so uredili pokopališče in avtobusne čakalnice. V središču vasi so šola, prosvetni dom, cerkev, gostilna, pokopališče, bazen in nekaj domačij. Do lanskega leta so bili tu brez vodovoda. »Dogovorili smo se in zgrabili za delo,« je povedal Franc Anželak. »Sami smo prispevali 350 tisoč din, občina pa 40 tisočakov. Imeli smo elan, zato smo z delom nadaljevali in v vas napeljali telefonski priključek. Ni bilo lahko postaviti 124 drogov, skopati ravno toliko jam in napeljati več tisoč metrov telefonske žice. Lahko rečem, da je sodelovala vsa vas. Celotna dela so nas veljala 150 tisoč din. Nekaj denarja je dala občina (10.000 din), ravno toliko krajevna skupnost (denar je ostal od del pri gradnji vodovoda), 3.500 din pa je prispevala šola. Vse ostalo smo opravili s prostovoljnim delom. Naj povem, da so nekateri darovali tudi 20 drogov.« V zavodnjah sta zdaj dva telefona, enega ima Marija Ježovnik (88 155), drugega pa Jože Svetina (88 154). Vasica je tako še bolj povezana s svetom. • KRAJANI SO PRIZADEVNI IN ENOTNI V Zavodnjah živi 400 ljudi. Ce bi jih vselili v večjo stolpnico bi jo zasedli do polovice. To nam je prišlo na um, ko smo s sobesed-niki skušali izračunati kolikšno vrednost znašajo gmotne dobrine, ki so jih dobili Zavodenjčani v 26 letih naše svobode. Izračun je narejen na pamet. Spomin ljudi, ki so pri delih vseskozi sodelovali pa je živ in domala nezgrešljiv. In tako smo z njihovo pomočjo izračunali, da so vsa dela (prosvetni dom, elektrifikacija, obnovitev šole, hiša za učitelja, bazen, krajevne ceste, preureditev pokopališča, vaški vodovod in telefon) vredni okrog 2,160 tisoč din. širša družbena skupnost je približno prispevala 20 odstotkov, vse drugo pa so v denarju, lesu ali pa s prostovoljnim delom prispevali krajani sami! »Naši ljudje so zadovoljni in radi sodelujejo v vseh akcijah, tako prostovoljnih kot političnih,« je povedal Jože Svetina. »Nikoli ne odrečejo sodelovanja. Ko smo napeljevali elektriko, so bili vaščani enotni, ko smo gradili prosvetni dom, pa smo se še bolj združili in zbližali. Največja in najbolj spontana akcija pa je bila gradnja vaškega vodovoda. Do izraza so prišla dejanja, pridobljena v prejšnjih letih. Lahko rečem, da smo tu zgladili vsa dotedanja nesoglasja in spore. Pomagali so tudi Šentvidčani, ki nikdar ne bodo rabili vode! Pa tudi domačini, kot na primer Anželak, ki je že imel lasten vodovod. Nekateri so prišli na delo iz uro oddaljenih domačij« Ljudje iz teh odročnih krajev dobro vedo, kaj pomenijo zanje pridobitve, ki so si jih večinoma sami u-stvarili s svojo vztrajnostjo in pridnim delom. »Kdor nima vode ali elektrike ne more napredno kmetovati,« pravi Jože Brglez. Napredno in specializirano kmetovanje pa je že prodrlo v zavest ondotnih ljudi. Pet kmetovalcev ima v hlevih večje število krav molznic. Iz njihovih kmetij prodajo na leto blizu 75 tisoč litrov mleka. Povedali so, da so se za to obliko kmetovanja odločili potem, ko je zadruga organizirala redni mlečni odkup. Mleko sicer dostavljajo v nekoliko oddaljene Lajše in morajo njihovemu prevozniku za to odšteti 50 par pri litru. Za liter prodanega mleka pa dobijo od 1,36 do 1,40 din. »To je očitno premalo, ker stane kilogram krmila 1,80 din. Ce bi dobili za liter mleka toliko, potem bi se že več kmetov v Zavodnjah odločilo za rejo krav molznic,« je dejal Franc Anželak. Ker so pogoji za gojitev kakršnihkoli kmetijskih pridelkov (razen črnega ribeza) v tem srednjevišin-skem svetu neprimerni, bi morali podpreti tisto kar je možno, da ne bodo kmetije še bolj propadle. VAŠKE ORGANIZACIJE SKRBIJO TUDI ZA SPROSTITEV Vsakdanje delo in običajno vaško življenje pa znajo Zavodenjčani popestriti z najrazličnejšimi sprostitvami. Zelo delovno je prosvetno društvo, ki pripravi po dve igri na leto, organizira več gostovanj drugih dramskih skupin, predavanja in proslave. Osrednja prireditev v vasi je praznovanje dneva žena, ki se ga udeležijo domala vse vaš-čanke. Mladina se zbira v prosvetnem domu in se u-čijo plesov. Med letom priredi mladinski aktiv več izletov. Zveza borcev pripra- IZ ŠMARTNEGA OB PAKI USPEŠNA KRVODAJALSKA AKCIJA V soboto, 26. februarja so ljudje iz Šmart-nega ob Paki v lepem številu prihajali na odvzem krvi, ki so jo odvzemali v dvorani kmetijske zadruge. Zdravstvena ekipa je pregledala kar 137 ljudi, kri pa je oddalo nekaj nad 120 dajalcev. To so bile v glavnem gospodinje in kmečki prebivalci iz okolice Šmartnega. Večina onih, ki so zaposleni drugod, a teh ni malo, pa oddajajo kri v svojih podjetjih. Posebno zadnja leta je bil uspeh oddaje zelo dober, toda sobotna oddaja krvi je presegla vse dosedanje. Med krvodajalci so bili tudi taki, ki so kri oddali že po deset pa tudi dvajsetkrat in več. Bilo pa je tudi več primerov, ko so od iste hiše darovali kri kar po trije, tako Lukner-jevi in Bizjakovi iz Rečice ob Paki. Sedemintri-desetkrat pa je oddal kri posestnik Ivan Podgoršek, p. d. Vrban iz Rečice ob Paki. Posebno razveseljivo je tudi to, da se je za odvzem krvi ■priglasilo tudi precej mladine, kar celo v večjih krajih M i i M ms Hi I i » m #1 m m H (ft §Š I PS vifS §1 ms m $ 0 yM m Sf^S i * Hk P * II S sgsf §1 $0 B H H i #5 !i)l$ 81 >M vm cjzj