$$ar©£s?te« fisi»? — Odorato , . K(IÖ — Pol leta . . , ^ 5'— Četrt leta . . , 2*50 Mesečno. . . ^ J*— Ifcsrrsi -Ävstri|es—— Celo leto , . Vl5-— fosunezite številke «. «o vinarjev. —
Inserat! ali oznanila
se računajo po 12 vin •d 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velili — popust —.
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne
Rokopisi se ne vračajo*
Itrednlitvo In upravni&tvo : Maribor ■fSwroftka allea. S. — Telefon St. 113.
Neodvisen političen list za
«
slovensko ljudstvo.
vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
[Rumunska vojna.
Buimini zasedli Petroseny, Brasevo, Kezdi-Vasarhely in Csik-Szereda na Sedmograškem. — Bodoča splošna ofenziva Busy e in Burnimi]'e proti Avstriji in Bolgariji. — Na drugih bojiščih nič posebnega. — Četverospo-razuni močno pritiska na nevtralce, da se udeležijo vojske proti Avstriji in Nemčiji. — Pritisk na Grčijo vedno večji. — Iz grškega generalnega štaba izginile osebe neljube Četverosporazumu. *§g §§
ZRumimsk& vojna napoved.
■Römunski .pomnik na Dunaju je nei*©®! preté-jkto nodèllo, dne 27„ -avgusta, ob 9. uri weber našemu zunaänjemu ministrstvu vojno naipoved Rumuteije naši dr®avL Besedite vojne napjovedi je sledeče
„Glasom izjav pristojnih vlad je bila zveza, -s*-klenjena - med Nemčijo,, Avstro-iOgrsko in Italijo, po bistvu samo konservativinega i/n obrambnegai značaja. Glavni namen zveze je bil, da se branijo zvezne dežele pred vsemi napadi na zunaj ter da se položaj, ki je nastal vsled poprejšnjih pogodb, utrdi. Z željo, to politiko spraviti v sklad s svojimi miroljubnimi stremljenji, se je priBružda Rumunija ‘ tej zvezi.
Rumunija, Id se je {posvetila svojemu notranjemu ojačen ju ter je ostala zvesta svojemu trdnem a sklepu, ostati na ozemlju spodnjo Donajve činitelj reda in ravnotežja, je neprestano priponiagala, da se ohrani mir na Balkanu. Zadnje balkanske vojske so odkazale Ruimmiji novo črto-smernico, ker so uničijo status iqjuo (stajnje, kakor je bilo pred vofjsko). S ■tem, da je posegla Rumunija v zadnjo balkansko vojsko, je pripomogla, da se je sldepamije miru pospešilo in da je prišlo zopet <to ravnotežja. Sama za-se se je zadovoljila s popravo meje, ki ji nudi večjo varnost zoper napade ter je istočasno popravila krivico, storjeno ne berolihskem kongresu v škodo Rumuni-je. Toda pri zasledovanju tega' smotra je doživela Rumunija razočaranje. Pribiti se mora, da ni našla pri dunajski vladi tistega vedie!nj(a, ki bi ga mogla po pravici pričakovati. Ko je izbruhnila sedanja vojska, je Rumunija istotaka kakor Italija odklonila}, da M se pridružila vojni napovedi Avstrije, o kateri ni bila poprej -obveščena od dunja,]sitega kabineta. Spomladi 1915 je Italija napovedala Avstriji vojsko. Tro-zveza je s tem prenehala. S tem so tudi izginili vzroki, vsfed kaiterijh se je Rumuni J a. pridružila k temu političnemu sistemu. Na mestu : raizvrščenja držav, ki so skupno stremili za ohranitvijo miru, za o-hraniivijo dejanskega in pranega položaja, ustvarjenega vsled pogodb), smo se nahajali nasproti državam, Id so se med seboj vojskovale ravjno z namenom, Ha bi prišle do popjofLnegai predrugačenja starih pogodb, ki so tvorile podlago za zvezno nagodbo. Tie velike spremembe so bile za Rumenijo jasen dokaz, da svojega smotra, iki ga je s pridružen j, em k trozvezi zasledovala, ne bo več mogla doseči ter da mora svojo pozornost in svoja stremljenja spraviti na nove tire in to tembolj, ker je ravjnahj!© Avstrije dobilo značaj, ki ogroža bisfviene rumunske interese in njena najbolj upravičena narodna stremljenja.
Napram taki temeljiti spremembi položaja, ustvarjenega med Avjstrijo in Ruimitoijo, je Rumunija zopet dobila prostost za dejanje. Nepristransko stališče, kaitero je ohranila Rumunija po oni vojini napovedi, ki se je izvršila neodvisno od njene volje in proti njenim interesom, je pred vsem zajvztela vsled zatrjevanj od strani o. in kr. vlade, da namreč nima aVstifjska monarhija pri ndjpofVedi vojske Srbiji nobenih poželjenj pò pridobitvi ozemlja ter da si nikakor noče pridobiti novega ozemlja. Ta zagotovila se niso izpolnila.
Danes se nahajagio pred dejanskim položajem, iz katerega lahko izraetejo velike spremembe ozemlja in politične spremembe, Id bi ulfegnije Witt take,
da bi resno ogroževale varnost in bodočnost Rumu-nije, Mirovno delo, katero je Rumunija,, zvesta duhu trozveze, skuhala izvrševati, jje, na ta način postalo neplodovtto in sicer ravno vsled tistih, ki so bili za to poklicani, da to mirovno delo podpirajo in branijo.
Ko -se je Rumunija leta 1883 pridružila skupini osrednjih velesil, pač ni marala pozabiti krvnih vezi, ki vežejo prebivalstvo kraljevine z rumunsldmi podaniki v avstroHogrsld monarhiji. Nasprotno pa je smatrala, da so zvezno-prijateljski odnošaji, ki so -nastali med temi tremi velesilami, dragoceno jamstvo za notranji položaj Rumiteli je, kakor tudi zrn zboljša-nje usode Rumunov, živečih v, avsjtro-togrški monarhiji, Zakaj v istini sta bili Italija in Nemčija, ki slana novo ustanovili svoji državi na podlagi narodnostnega načela, prisiljeni priznati upravičenost tistih temeljnih podlag, na katerih sloni njuna ©ksistenoa. Avstro-Ogrska pa je našla v prijateljskih odnošajih, ki so nastali med njo in Rumunijo, varstvo za svoj notrajnji mir, kakor tudi zaščito naših skupnih mej, zakaj Avstro-0grški ni bilo neznano, V koliki meri je nezadovoljnost rumunskega prebivalstVla, živečega v avstroKigrski monarhiji, našla pri nas odmev in da je ta nezadovoljnost vselej žugala kaliti dobre odno-šaje meid obema državama.
Upanje, katero smo gojili iz tega vidika, ko smo se pridružili trozvezi, nas je Varialo. V čarovni dobi več kakor 30 let niso Rumimi žfiveči v avstro-ogrski monarh!j;i|, ne sapno nikoli videli kake reformu, ki bi bila taka, da bi jim mogla nuditi le samo žarek- zadovoljstva, marveč se je ravnalo z njimi kot z manjvrednim ljudskim plemenom in so bili obsojeni da so motali trpeti tlačenje po tujem ljudstvu, ki tvori samo manjšino prebivalstva med raznimi narodi. ki predstavljajo avstro-ogrsfco državo. Vse krivice, katere so morah na ta način prenašati naši bratje, so ohranjale med našo državo in monarhijo trajno stanje razburjenja, katero so mogla vlade kraljevine pomirjevati le z velikimi težavami in s številnimi žrtvami.
Ko je izbruhnila sedanja vojska, bi se bilo moglo misliti, da se bo avstro-ogrska vlada vsaj v zadnji uri prepričala o nujni potrebi, da napravi konec tej krivici, ki ni samo ogroževala naše prijateljske odnošaje, ampak še celo redno razmerje, ld bi naj vladalo med sosednimi državami.
Dve leti vojske, v katerem času je ohranila Rumunija svojo nepristranost, sta dokaz, da Avstro-Ogrska ni v stanu izvesti nobene notranje reforme, ki bi zboljšala življenje narodov, nad katerimi vlada, ter da je ravno tako pripravljena žrtvovati svoje narode, kakor nesposobna;, da jih brani zoper zunanje napade.
Vojska, katere se udeležuje skoro vsa Evropa, je razvila najresnejša vpriašanja glede narodnega razvoja, da, Še celo glede obstoja držav. Prešinjena z željo, da se pospeši konec spora in pod pritiskom nujne potrebe, da ščiti interese svojega naroda, je Rumunija prisiljena, da se pridruži tistim, ki so bolj v stanu, da zasigurajo izpeljavo rumunsk« narodne enotnosti.
Iz tega raZloga se smatra, Rumunija od tega trenotka naprej kot v vojnem stanju z Avstro-Ojy*-sko,*
Sedmograško.
Rumuni hočejo zia-se dobiti od Avstrijo’ Bukovino, ki je zdajj zasedena od Rusov, potem pa Sedmograško in južno Ogrsko, ker v teh krajih prebiva veliko Rumunov. Rumunija se je zdaj vrgja na Sedmograško, da si osvoji pred vsem to deželo.
Sedmograško je približno trikrat večje kjot cela štajerska. Cela dežela je bregpVita zlasti ob mejah, v sredini pa jo namakajte zlaisti tri večje reke, ki stopijo večkrat čez obrežja. Prebiva|)oev ima 2S milijona, ki se razdelijo po madžarskem štetju takole: 57% Rumunov, 33% Madžarov, 9% Nemcev, 50 tisoč Ciganov, 6000 Armencev, Po veri je 13% katoličanov, 28"% grško-kjatol., 30% pravoslavnih Rumunov, 23% protestantov, 2% unitarcev, 2% judov.
Sodmograški Rumuni so, kakor Rumuni iz kraljevine, mešanica različnih narodov, največ slovanskih,, ki so od rimskih kolonistov, ki jih je naselil v stari Daciji rimski cesar Trajan v 2. stoletju p. Kr., sprejeli rimski ali rumunsM jezik. Vendar so imeli dolga stoletja cerkvenosloVanski jezik za državni i© obredni jezik. Šele v zadnjih desetletjih so se popolnoma porumunili.
Po letu 1526 je bilo Sedmograško turško. Pozneje si je ustanovil sovralžnik Habsburžanov Ivan Zanolja kneževino s turgido nadvlado. Deta 1691 je prišlo Sedmograško pod Avstrijo, po revoluciji leta 1848 je postalo kronovi,na ter je priznalo Rumunom enakopravnost. Po nagodbi leta 1867 je Sedmograško izgubilo samostojnost kot kronovina ter je bilo dodeljeno Ogrski po uniji leta 1868,
Sedmograška ima zlasti za Madžare veliko važnost. Grof An dr assy je rekel zastopniku lilsfa „Ä* Est“ : „Vsi Ogri v deželi vedo, da se bojujejo za svojo eksistenco. Brez Sedmograškega ni Ogrske in se ne more misliti na kako Ogrsko. Mi se moramo do zadnjega moža bojevati in maščevali to strašno izdajo.“
Ob začetku Šolskega [leta.
Mnogo starišev je ob začetku šolskega leta v veliki zadregi, kaj naj počnejo s svojim nadarjenim sinčkom, ki jim je prinesel domov iz ljudske Šole izvrstno šolsko naznanilo. Materino bistro oko že dalje časa opazuje, da njen srček ni za kar si ga bodi, in oče je obilokrat slišal iz učiteljevih ust, da je njegov sinček za uk prebrisane glave. No in zdaj j« baš v istih letih, ko bo treba o njem premišljevali, kam ž njim. Da bi ne živeli v najhujših časih svetovne zgodovine, dalo W se marsikaj lož]© in s pridom svetovati, a tako pa se nam dozdeva, da je dober svet istotako drag, kot bojna hrana. Umestno pa se nam vsekako dozdeva, da tudi letos ne molčimo o tej zadevi.	*
Slovenski stariši, posebno kmetskega in obrtnega stanu, spoznali so do sedaj pred vsem gimnazijo kot zavod, na katerem naj se kuje njihovim sinom bodoča sreča. Prav tako! Saj gimnazija nudi vsakemu skrbnemu učencu vse, kar mu bo treba, da postate© nekoč gospod z baje boljšim življenjem, nego ga ima kmet za plugom. Sedaj, ko imamo tuđina Štajerskem slovenske razrede v Celju ite v Mariboru, je našim gimnazijcem poduk naravnim potom ©• lajšam. Tudi pripravnica mariborskega učiteljišča je privedla mnogo naših nadarjfenfh mladeničev do slanu, ki vzgojuje naše najdražje blago — mladino. S ponosom zabeležimo na tem mestu, da naše učiteljst-

vq n! le v šoli na pravem mestu, temveč tudi tam, kjer se bijejo bitke za dom in cesarja. Z njimi vred pa naši fantje, ki so se vzgojevali po naših šolah.
Redke pa so žalibog pri nas še prikazni, da bi se naše ljudstvo seznanilo z obrtnimi, trgovskimi in meščanskimi šolami. Velika je škoda za slovensko ljudstvo, da nam teh šol primanjkuje. Gmotna blaginja je prvi pogoj narodne neodvisnosti in narodove k !u It ur e. . Pnav ie navedene šole pa bi bile najboljši pripomoček do kake boijše bodočnosti Nekaj smo dosegli. To je bodoča meščanska šola v Žalcu in že obstoječa kmetijska šola v St. Juriju ob juž. žel. Bilo bi odveč govoriti o potrebi in važnosti vsestranske obrti in o neizreč-nd važnosti kmetskega stanu prav v sedanji dobi, a neodpustno pa bi bilo, če bi ne opozarjali na veliko korist kmetijske šole v St. Juriju., (Saj vendar razumemo vsi znamenja našega veka in poznamo važnost kmetijstva. Ne stojmo vendar vedno na tem stališču, da naj biodi študirat vsaka prebrisana g|I|avlica, domai pa naj prevzame posestvo ali obrt tisti, ki nima glave za knjige. Oče, ako imaš sina zdravega uma, zdravih udov, ohrani ga domači grudi, a priskrbi mu pripomočkov, da postane kmet, da, bode gospodar v pravem pomenu muogopomenliive besede.
Trgovinski in obrtniški kažlipot po Slovenskem Štajerskem, ki ga je založilo svoječasno Oböeslcwien-sk'o obrtniško društvo v Celju, služilo bi posebno danes svojemu namenu. Prav hvaležni bi bili, ako bi se nam o tej zadevi kaj natančnejega poročalo.
Prislotvica, da ima rokodelstvo zlatai tla, ima danes še isto svojo staro pravico, kakor izrek učene glave, ki pravi: „Vsa veda, tudi najtemeljhejša, je in ostane nerodovitna, ako ne služi občnemu blagor-ju1.“ Skrbimo torej na podlagi teh dejstev za naš naraščaj, priskrbimo mu poklic, ki ne bo deloval le za lastno korist, ampak pomagal tudi bližnjemu, deloval za občni blaigor domovine, in da postane močen ter melj naši državi tudi v dnevih najv'eöje sile, najhuj-ših nezgod.
A še nekaj nam je na srcu! Vest zahteva. — Stariši, ako vam ni mogoče priskrbeti svojim otrokom, ki jih menite poslati v mestne šole, takega stanovanja, kjer ne bodo stradali, ne žrtvujte jih neizogibni nesreči. Pomanjkanje in beda v dobi telesnega razvitka, v dobi napornega duševnega delovanja, sta zavratna pa gotova morilca cvetočega življenja, Saj sami opazujete, saj so i vam znani silučaji, ko je prišel naldepolni mladenič po zadnjih srečno prebitih skušnjah domov — umirat. Pomanjkanie in slabo ali celo malomarno nadzorovanje tira mladega človeka v odnošaje, o katerih bi se dalo praviti mncijgo ža-lostnejšega, nego je smrt nedolžne mladosti.
Kako naj vodijo neizkušanega, mladega dijaka po pravih potih ljudje, ki — milostno pofvedano — smatrajo „študenteke“ za nekak postranski, da ne rečemo edini zaslužek sosebno v sedanjih časih velike draginje! Kam naj zahaja lačni revež, ki se je trudil ves dan s svojimi nalogami, kakor v krčme za večinoma podle goste, kjer še dobi za nekaj drobiža skledico jedi? Sicer si tu potolaži lačni želodček, a polagoma izgublja svoje najdražje imdtje — zadnie
j zlate nauke skrbnega očeta ter si izbriše zadnji po-I ljub svete materinske ljubezni.
Slokani v ÄfstrijL
V dunajski „Information“ od dne 24. avgusta čitamo spis, ki z narodnopisnimi podatki iz naših o-krajev idokazuje, kako hinavsko je, če pravi četvero-sporazum, da hoče naše kraje osvoboditi. Iz številk. Id jih navaja, izhaja, da so Slovani v teh pokrajinah v ogromni večini.
Potem piše: „To pa ne ovira Italijanov, da ne bi vsega pasu na vodi in na kopnem, ki prihaja v poštev, proglašali kot spajdajočega v krog italijansko vlasti in četverosporazum dopušča radovoljno ta roparski pohod v tujenarodno, to je avstrijsko območje! Ta slučaj je tem znaöilpiepi, ko so avstrijske vlade, odkar je pomniti, iz svoje strani storile vse - možno, da so v okvirju avstrijskega državnega reda I nalsičale italijanske zahteve.' Po bogatih darovih iz j kraljestva podpirana Lega Nazionale je 1 porabljala j velika sredstva, da. je nabirala slovjensfce in hrvats-I k e otrokje za italijanski privatni pojuk, ki je šel ire-ì denti na roko.“ Na drugem mestu odbjija isti vir očiji tek iz nemške strani, češ, daj je „Information“ vele-! konservativna in Cehom prijazna. Piše: („Nobenega j dvoma ni na tem, da ie dosedanji poteki vojne nem-I štvo sploh in dosledno temu nemštvo v Avstriji bist-f veno pospešil. Ali j|e nemštvo — brez osti in škode i za češko ali slovansko narodnost sploh. Kajti ravno ta vojna je dokazala neovrženo dejstvi), daje Avstrija m i 1 i t a r i Č n o, politično in gospodarsko navezana na Slovane v s 1 e d ogromne množine teh nje p r i p a .d n i k o iv.“
Svetovna vojna je dalje neovržno dokazala, da se je vse slovknsko prebivalstvo monarhije istotako kot nemško izkazalo dinastiji in državi prijazno, ka-s, kor tudi — zapostavljajoč vse narodne spore za skupno državno misel — pripravljeno za vsako žrtev na krvi in imetju v interesu skupne 'domovine. Narodni interesi ostanejo tudi po vojni na obeh straneh in ni nemožng, da se po vojni narodna nasprotstva in boji obnove. Gre pa, le zato, da ostane in da bo vse nadvladala skupna avstri j sko-di basti čn a, državna misel.“
To so pripoznajnja, ki so vredna, d-a jih dobro beležimo vvedni spomin. Dejstvo., da so to slovanske pokrjajine, bo obstajalo dalje in bo zahtevalo, da država izvaja iz njega posledice, kakor jih narekujeta narava in — hvaležnost za dejanja, ki so tu gori glasno pripoznana. Dejstvo, 'da so Slovani militarič-no, politično in gospodarsko v oporo državi, bo obstojalo dalje in bo državni upravi nalagalo dolžnosti napram Slovanom tudi potem, ko ne bo več v vojni z četverosporazumom in ko ne bo Italija več slegala roke po teh pokrajinah! Dejstva ostanejo in ž njimi dolžnosti državne uprave in naše pravice in naše zasluge !
Nekatere važne razsodbe
glede padpor.
Državne podpore so danes zelo važna zadeva... Saj je ta za mnoge družine edini 'dohodek. Kaj bi li
LISTEK.
Polemika radi abstinence.
Med graškim vseučiliščnim profesorjem moralke, dr. Karolom Weißom, in dr. M. J. Metzgerjem je nastala živahna polemika radi abstinence. Naš list je svoječasno poročal o prvi Weißovi knjigi „Die Al-kohollfrage“, v kateri je Weiß razložil svojo teorijo o abstinenci. Tam zagovarja Weiß ta načela: Popolen abstinent je lahko človjek: 1. iz varčnosti, da dobi sredstev za druge dobre namene, 2. iz pokore, da se pokori za svoje ali drugih grehe, 3. radi dobrega vzgleda, 'da pokaže nezmernežem, da je vsaj zmernost mogoča, 4. radi tega, da si utrdi oblast nad strastmi in se zavaruje pred nravnimi nevarnostmi,
Ker se pa Weiß v izvajanju teh načel ne zavzema za strogo stališče moderne abstinence, zato je nastopili proti njemu Metzger z knjižico „Nächstenliebe oder — Wein“, kjer mu očita razne pomanjkljivosti in zmote, kakor smo tudi že poročali.
Proti tej Metzgerjevi knjižici je pa sedaj izdal Weiß novo knjigo: „Die Irrtümer der modernen Abstinenzbewegung“, kjer napada Metzgerja istotako živahno m mu očitat pole^ drugega zmoto, 1 da hoče uvesti za vse obvezno r onolno abstinenco. Prajktično pa je Weiß samo za popolno abstinenco od žganja. Tako-!e nravi Weiß: „Da, ko bi so popolna abstinenca zadovoljila z bojem proti šnopsarsld ali žganjepit-
ni kugi, tedaj bi ostala vobče resnična in pravična. Zakaj proti njenemu opustošenju ria vseh poljih človeškega življenja vlada le en glas obsodbe. Tukaj ie popolna abstinenca na mestu. Kajti dasiravno 'varčno, redko zavži vianje žganja ali likerja, kot za „medicino“, ni za vsakega naravnost pogubno, je pa le vendar vobče velika nevarnost, da se človek polagoma privadi žganjepitju, kakor uči izkušnja. Tako tudi moramo umevati tiste velike može, katoliške cerkve, ki so zahtevali popolno abstinenco, če jih nočemo dolžiti zmote ... Tam tedaj, kjer je žganjepitna kuga, posebno pri ubogem, prebiValjstvu, tam je popolna abstinenca dejanski istovetna z abstinenco od žganja in še hujših opoj rtih pijač. Tam torej praktično ni dvomiti o pomenu take zahteve“ (stran 10 in 111,
Na drugih mestih še govori Weiß zlasti o ijem, da bi naj ne dajali otrokom opojnih pijač, zlasti ne žganja. Kjer je žganjepitje pri otroki h in pri odraslih razširjeno, tam se naj za nje ustanavljajo absti-nentna društva. Zaslužljivo pa je, pravi Weiß, če \ taka društva stopijo tudi jdrugi ljudje, ki so premožni in si la!hko namesto šnopsa privoščijo boljšo alkoholno pijačo, ter se prostovoljno odločijo za popolno abstinenco ne. le od žganja, ampak tudi vina, — sploh vseh alkoholnih pijač, da s tern nezmernežem osl8|djijo njih abstinenco.
danes, v tej draginji, počele delavske družine, če n*-W bilo državnih podpor. Ne moremo si predstavljati»
kako bi pri.teh razmerah mogla žena sama preskrbeti in preživiti svojo obilno družino, če ne bi imels podpore. Na drugi strani pa seveda državne podpore dajo našim županom skoraj največ dela. Dan na dan se stranke oglašajo v tej zadevi pri županstvih. Ena se pritožuje, da ne dobi podpore, med tem ko o-na druga zopet trdi, da sicer dobiva podporo, pa je prenizka in prosi župana, da ji naredi novo prošnjo. Takih in enakih slučajev je brez števila, 'Župan dela in se trudi in hoče ustreči in pomagati vseim A vselej seveda nima vspeha. Kako tudi ! Stvar ni tako 1 able a, kot bi se komu, ki jo gleda le od daleč, z-dela. Postava o tem ni tako jasna, da bi mogel župan takoj presoditi, če bo njegov trud imel zaželjeni vspeh. Se v nobeni zadevi ni bilo v tem kratkem oa.-su pred upravnim sodiščem toliko pritožb, kot ravno j v tej. Te razsodbe so za župane velike važnosti. V j premogih slučajih bo iz razsodb upravnega sodišča I župan lahko spoznal, da se tej ali oni stranki lahko j pomaga, v drugem pa zopet takoj sprevidel, da bi bi-! la vsaka nadaljna prošnja brezvspešna. Važnejša načela, ki jih je izreklo c. kr. upravno sodišče zadnji čas. so sledeča:
a)	Svojci v poklic a n p g a nimajo pravice do državne podpore, če je posestvo vpoklicanega tako veliko in toliko d o n a š a, da se s tem lahko prežive in jim pri obdelavi posestva ni treba najemati tujih delavnih moči, temveč se je tisto obdelalo samo z domačimi ljudmi. Iz velikosti posestva in iz de-lozmožnosti upravičencev do državne podpore se še ne more sklepati, da bi bila družina v vojno službovanje pritegnjenega dovolj preskrbljena. Merodajno je temveč to, kdo je posestvo pred vprfklicom obdeloval, kdo ga obdeluje sedaj in če za obdelavo ni treba najemati tujih delavnih moči. — (Razsodba c, kr. upravnega sodišča z dne 22. maja 1916, št., 3261, št. 3808 in št, 3810.)
b)	Ponovne prošnje za državno podporo, v kateri je stranka navedla nove dokaze, c. kr. okrajna komisijai za preživljanje ne sme zavrniti se sklicujoč kar na prejšnjo svojo odločbo, temveč o novih dokazili mora oblastvo izvršiti poizvedbe in šele na podlagi izvršenih poizvedb izdati v zadevi novo odločbo. — (Razsodba; c, kr, upravnega sodišča dne 29 aprila 1916. št. 3257 in z 'dne 22. maja 1916, št. 3808 in 4040,)
c)	60dnevni neodložni rok za via-g a n j e p r i t o ž b. na c. kr. upravno se prične z dnem, katerega se je stranki odločba o. kr. okrame komisije dostavila. Roka tedaj stranka ne more zamuditi, če ji odločba ni bila formalno pravilno dostavljena. — (Razsodba upravnega sodišča z dne 5.' junija 1916, Št. 4283.)
d)	Dejstvo, da str;auka svoje pravice do državne podpore ni prijavila t a je o j, ko je vpoklicali odšel v vojaško službovanje, temveč še le pozneje, še ne dokazuje, da njena preživa ni bila odvisna od zaslužka vpoklicanega, ker se lahko sklepa, da stranka svoje pravice ni še prijavila vsled tega, ker ni poznala tozadevnih predpisov. Samo iz tega razloga se tedaj nieno prošnjo za držajvni prispevek ne sme zavrniti. — (Razsodba c. kr. unravnega sodišča z dne 20. marca 1916, št. 1853.)
e)	Nezakonska mati za svojega o-t r o k a ne more zahtevati prispevkov za preživljanje, če nezakonski oče določenih preživljajnih doneskov (alimentacije) ni plačeval, temveč je nezakonska mati otroka redila iz svojih mesečnih zaslužkov. V tem slučaju niso dani pogoji § 3 postave z dne 26. decembra 1912, drž. zaki. št. 237, Id pravi, da je za upravičence smatrati one svojce, kojih živež je bil
Jožef JLegvsrt,
posestnik v Novicerkvi pri Celju, umrl za svojo domovino.
Po poročilu vojnega kurata, je padel Jož, Leg-vart dne 12. junija 1916 v boju na Monte Ciove, o-kraj Arsiero na Laškem, v zvestem izpolnjevanju svoje domovinske dolžnosti ter je pokopan v skupnem grobu na Monte Triajora.
Pokojnega so ljubili vsi znapci radi njegove ljubeznjivosti, dobrosrčnosti kakor tudi postrežljivo-sti. Bil je več let občinski odbornik in ud krajnega Šolskega sveta pri Novicerkvi. Tu je imel priliko, s pravo srčnostjo in veliko vnemo delovati za obči blagor ožje domovine. Ko ga je lani dne 15, maja klicala domovina, šel je z navdušenostjo in s tem .pokar zal, da je vreden sin slovenskih pradedov. Težko se je ločil od doma, zapuščajoč dobro, skrbno ženo s 6 otroci, katjerih najstarejši je izpolnil š!e le 9. leto. Svojim ljubiim je .skrbno dopisoval. Iz vseh pisem se zrcali blago srce, prava očetovska skrb, ljubezen do domovine in Dopolna udaiost v Voljo Vsemogočnega. Njega želja, priti le enkrat na dopust, da bi objel svoje drage in piri lenem i 'osestvn potrebno uredil, se ni mogla spolniti. Blagi oče ostane v nepozabnem spominu žalujoče ženle in otrok, svoje matere m sestre, svojih treh bratov ; srčnega junaka se bodo hva*-ležno spomiinjali tudi vsi njegovi zrtanci. Počivaj v miru! Storil si svojo dolžnost kot oče. kot dober državljan, Bog Ti naj vse poplačat!
doslej dokazano vt bistvenčm ody isén od .zaslužka .Hjšp > »ojaöko službovanje vpoklicanega. — (Razsodba ö. tor. upravnega sodišča z dna 28. marca 1916» štev. • 7482 iz leta 1915.)	j
1) C e j e k d o šel Že v mirnem {asu '1. ; 1911) prostovoljno k vojakom in je potem j tfvoje službovanje pri vojakih v smislu § 47 vojnega zakona z dne 5. julija 1912, drž. zak. št 128, prostovoljno nadaljeval, nimajo njegovi svojci pravice do državnih prispevkov za preživljanje, ker dotični ni bil zaradi mobilizacije ali pozivja črne vojske na aktivno službovanje pritegnjen. — (Razsodba upravnega sodišča, z dne 3. aprila 1916, št, 2513.)
g) Okolnost, da ima žena vpoklican* o a saimo m a»j h n d h i'g i c o, v kateri stanuje, a stanarina, l<i jo dobiva od strank, pa je tako malenkostna, da pokrije komaj hišni davek in ji od njene ostane prav nič za življenje, še ne more biti vzrok, da bi se njena prošnja za državni prispevek zavrnila, češ, da njen življenjski obstoj ni v nevarnosti. — (Razsodba, upravnega sodišča z dne 28. marca 1916, Št, 2225.)
Romansko bojišče.
Nenadni napaji Rumunov je imel za posledico, da so na nekaterih točkah prekoračili karpatsko gorovje, Naše tamošnje posadke so se, kakor je to bilo določeno v vojnem načrtu, umaknile pred ogromno premočjo in so zasedle ugodnejše postojanke. Na ta način je bilo izpraznjenih nekaj večjih in manjših mest na Sedmograškem, kakor n. pr.: Petroseny, Braševo, Rez divas arirely in Csik-Szereda. V ta mesta so vkorakale rumunske čete. Na južnem delu o-grske fronte, severno od Oršove, se naše čete uspešno ustavljajo. Pri Oršovi ob Donavi smo odbili sovražni napad. Najnovejše uradno poročilo poroča, da smo tudi odbili rumunske napade na višinah vzhodno od Herkules-Fürdö (severno od Oršove). Na severnem delu rumunske fronte v Jurjevem gorovju se je Rumunom posrečilo, južno od Dornetvatre stopiti v stik z ruskimi četami v Bukovini. — Vrhovno poveljstvo rumunske armade, boreče se proti Ogrski, bo baje prevzel sam rumunski kralj Ferdinand iz rodbine Hohenzollerncev. © kakšnem vojnem pod-vzetju Rumunov prod Bolgarom dos©daj še ni prav nobenih poročil, kakor še tudi dosedaj do vojne napovedi ne na rumunski, ne na bolgarski strani ni prišlo. Pripravljenih pa jo baje že mnogo rumunskih in ruskih čet, ki stoje v Dobrudži; ter samo čakajo na povelje.
V boj proti Rumuniji je poseglo tudi naše podonavsko vojno brodovje, 'Monitorji so obstreljevali rumunska donavska pristanišča 'Jurjevo, Zimnica. Turn-Severin in Kladovo. V jurjevem so naše krogle vžgale veliko petrolejno Čistilnico.
Prehod rumunskih Čet na Sedmograško.
Rumimi vpadli na štirih krajih čez mejo.
Romuni so, kakor je razvidno iz poročil našega generalnega štaba, na celi črjti od Oršojve do bu-kovinske meje pričeli vdirati na Sedmdgraško. Naše čete so se na nekaterih mestih bojne črte umaknile,
—	kakor je to že balo v našem obrambnem načrtu — v pripravljene postojanke. Sovkažhik stremi pred vsem za tem, da bi zasedel križišča, oziroma glavne točke železnic, in državnih cest na Sedmogruškem.
Vpad pri Petroscnyju.
Tiako so Rumuni najprvo prekoračili Vjuljcans-Id prelaz in so prodrli proti sedmiagraškemu mestu Petroseny, katero so tudi dne 29. avignsta zasedli. Iz mesta Petroseny vodijo ceste, oziroma železnice v mesta Hötzing, Deva in Karapsebes- Mesto Petroseny je važen rudniški kraj v južnih sedmograških Karpatih; Petroseny šteje danes 6000 večinoma ru-munskih prebivalcev in leži na železniški progi Piski—Lupeny In na ozkotirni železnici, Idi vodi v sedmograško mestece Petrilla. Petroseny je središče na premogu bogatega ozemlja.	•;
Vpad čez prelaz Predeal. Rumuni zasedli mestò Braševo.
Drag uspeh se je sovražniku posrečil pri prelazu Prede al, oziroma na sedlu Tömös. Na tem prostoru se je Rumunom posrečild, da so prodrli v IS kto od meje oddaljeno mesto Braševo (ogrski Brasšo, nemški Kronstadt). S tem so rumunske čete dobile v roke eno najvažnejših križišč in glavnih točk sedmo-graške železniške in cestne mrože. Braševo (rumunski Brasiovcu) je svobodno ogrsko mesto v južnovz* hodnem kotu Sedmograške in šteje 50.000 prebivalcev. Mesto leži na železnici Budintoešte^#©lifci Va-
-	r^n-~lbiòdef0—Btakao^ešta. Mesto Braševo je kakor
eestnoin Železniško torišče vvojagfcem oziru zelo važna postojanka. Leta 1849 so Ròsi prisilili Ogre,ki so zasedb citacelo, da so se jim udali. Mesto ima/te^ pò lego. Prebivalstvo je do 40% runtunske narodnosti
Vpad čez prelaz Sasmezö. — Mesto Kezdivasarhely v rumunskih rokah.
Tretji rumunski vpad v Sedmograško se je izvršil pri prelazu Sasmezö, čez katerega vodi čedna cesta. Tekaj so Rumuni dospeli že dne 29. avgusta do mesteca Kezdivasarhely. Mestece šteje približno 9000 večinoma madžarskega prebivalstva. Kezdiva-sarhely leži severovzhodno od mesta Braševo in sicer 38 km od rumunske meje in je zadnja postaja železnice Braševo—Kezdivasairhely,
Vpad čez Jur Jevško gorovje.
Rumuni so vpadli na sedmegraška tla še tudi dalje na severu blizu bukovinske meje v del karpatskega gorovja na ogrski strani, ki se zove Gyer-gyo-gorovje ali Jurj;evško gorovje (v ravni Črti južno od Cernovic). Na. tem gorovju se vršijo grditi boji za prehode čez to gorovje v nižave pred mestom Kolos va r (Kjlausenburg).
Rumuni v mestu Csik-Szereda.
Severozahojdno od Kezdivasarhelyja so Rumarli dne 30. avjgusta zasedli mesto Csik-Szereda. Mesto, ki šteje nekaj čez 3000 prebivalcev — večinoma katoličanov — leži ob reki Aiuta (©lit) in je glavno mesto vzhodno-ogrskega komitata Czik (Cik). Prebivalstvo je po veliki večini madžarske narodnosti. Pri ljudskem Štetju so našteli samo 12% Rumunov, Katoličanov je 81%, ostalo prebivalstvo je pravoslajvne in protestantske vere. Okolica mesta je bogata na bakrenih rudnikih in marmorju.
Vojni načrti Romunije.
Rimski list „Cornei© d’Italia“, kojega poročila iz Bukarešte so se dosedaj izkazala; kot precej zanesljiva, piše o tem. kako si v Rumuniji predstavljajo nadaljni razvoj vojske, sledeče:
„V krogih diplomatov so mnenja, da je Rumuni j a dovolila prosti prehod ruskih čet v Dobrudžo. Ruske čete, nahajajoče se v Dobrudži, bodo napadle, bolgarsko obrežno mesto Varno ob Črnem morju na suhem in na morju. Varno nameravajo pretvoriti v vojaško opirališče za prodirate je proti središču Bolgarije. Rumunija razdeli svojo armado v dva ‘dela: Prva rumunska armada, broječa 200.000 mož, bode prodirala skupno z ruskimi četami proti Bolgariji, Opirališče teh armad bosta tvorili rumunski podonavski trdnjavi Silistrija in Georgieva, Severna rumunska armada, broječa 300.000 mož, bo podpirala ruske armade pri prodiranju čez Transylvanske Alpe v ogrske nižave proti Donavi.
Rumunski kralj vrhovni pove 1 k?

Preko , Ženeve se poroča iz Bukarešte, da je kralj Ferdinand prevzel vrhovno poveljstvo nad ru-munsko armado in se je dne 30. avgusta podal na sedmograško fronto.
Velika splošna ofenziva Rusije in Rumuniie.
Glasilo ruske vojne stranke „Ruski Invalid“ trdi, da se ruska ofenziva v Galidiji ni ustavila radi izčrpanja ruskih napadalnih čet, ampak zajradi predstoječih dogodkov na Balkanu. List izjavlja;, da jo naloga, Rusije v Galiciji že izražena. Sedaj je še treba doseči druge važne cilje. List nadalje izjavlja, da se pripravlja, veliko skupno vojno podvzetje Rusije in Rumnnije. Rusko armadno vodstvo ne zbira več svojih čet na črti Stanislav—Ijyov, amjpak ob rumunski meji. Glavni cilj bodočih ruskih vojnih I odvzetij je vpad v Bolgarijo in db Črnem morju — proti Carigradu ; c i 1 j R u m u n S j e pa je, da zaščite S e d m o g rats ko. Bana t ih de 1 Srbi -je...
Radko Dimitrijev poveljnik proti Bolgariji?
„Ruski vojni Vjestnik* poroča, da je car generala Radko Dimitrijeva, ki je bil poveljnik na delu bojišča pri Rigi» pozval v Petrograd. Nekatere vesti trdijo, da bo Dimitrijev prevzel važno poveljstvo na jugu in da bo skoro gotovo imenovan za poveljnika ruske armade proti Bolgariji.
Rumunski poslanik odpoklican.
« n Iz Dunaja se dne 30. avgusta poroča, 'da so 'do-bropoučeni krogi dobili poročilo,- da je rumunska v-lada odpoklicala svojega poslanika v Sofiji. 1 :-
ji Turčija proti Rumuniji.
ji '	m	r Carigrad, 29. avgusta»
Xgepee totegraphique Mili: poroča j ' Mlin istrski ■J svet je v včerajšnji seji sklentiv da bD !česarska Vla-
da z Nemčijo in Bolgarijo (?) napovedala Rumuniji vojšton Sklep se je s posebno irado (ukazom) potrdil.
Maša karpatska meja proti Rumuniji,
Karpatska meja oklepa SedmograjSko skoraj v kvadratični obliki. To so južnovzhodni in južni Karpati, Vulkansko, Parengulsko in Fogoraško gorovje, ki nosijo ime: Sedmograško višavje.
Kot državna meja/ proti Rumuniji igra vlogo južno in južnovfzhodno robovje tegja Višavja» Karpatska meja se začenja z nad 1800 m visokim Lacapdom na ogrsko-bukovinsko-rumunski meji in konča pri Železnih vratih ob Donavi. Jjužni del Karpatov tvorijo Transylvanske Alpe, ki obsegajo bočansk© in bere-ške gore, njim se pridružujejo — proti severu potekajoč — čiške gore in dyersko pogorje. Državna meja poteka skoraj vseskozi po grebenu gora. Gorovje sestoja iz peščenca. Gosti gozdovi in obilnost vode označujejo strmo navzgor kipeče gorske korene. Ve-likokod je najti pragozdno gosto rast.
Poti so večinoma naravne poti, ki postanejo ob neuypdnem vremenu kmalu nerabne. Med posameznimi pogorji ležeče podolžne dPline — izvzemši večje drage — kakor tudi povprečne doline so večinoma ozke, malo obdelane in redko naseljene. Vrhovi se dvigajo zelo visoko. Tlako najdemo v dyerskjem go-rdvju, ki; sega daleč notri v Rumunijo, nad 2000 m visoke gore. V bočanskem gorovju se vspetnja Csu-kas 1944 m, v kronštatskefm vpšavju pa Königstein 2241 m in Bueses 2508 m visoko. Tudi vrhovi v, dotikajočem se najzapadnejšem delu Trainsyjtv^nskih Alte ne padejo izpod 2000 m.
Prehodna mesta čez karpatsko mejo protji Rumuniji se začeniajo pri Palanki z Gyime|škim prelazom, y T.arroškii dolini, kjer se železnica prog© Bra-šovo—'Kološ odcepi proti Rumuniji, Jjužno od tam pa prekorači greben cesta pri Sasmezö. Berešjko pre-preza nekaj prog ozkotirnih železnic. Ena izmed njih posega ob Cordskem prelazu na rumunsjko ozemlje. Najjužnejši del’ Karpatov, ki poteka odi zapada proti vzhodu, vsebuje potem troje najvažnejši prelazov. Tomoški prelaz pri znani prestopni, postaji PredeaL Tu gre enotirna železnica v višini 1040 m ob državni cesti iz kronštata čez Sinajo, samo 22 km od meje oddaljeni rumunski kraljem gradj in čez tovarniško mesto Ploesti v Bukarešto. Zapdjdno se vrste za TömöSkim sedlom neprehodni gorski vrhovi, preko katerih vodi v mnogih ovinkih edino le törzburSka prolazna cesta Braš—Campolung v višini 1245 m. Naslednji prehod čez gorski nasip tvorita železnica ni cesta iz Sibinja Čez 355 m visoki Crvdnoveženski prelaz. Že neznatna višina prelaza označuje ta prohod kot prvo in najugodnejšo točko za napad, ki vodi obenem v srce Sertmograške. Rdečestolpni prelaz — imenovan tako po stolpu taimdšnjega gradu, zgrajenem iz rdečega kamna — označuje mesto stare Castra Trajane, odtod staro ime: Trajanova vrata; In zgodovinsko znamenit je prelaz zaradi ogrgOdh zmag pod Ivanom Hunyadyjem nad Turki. Tukaj se je izvršil tudi vhod Rusov na Sedmograško 1. 1849. Prvi že javljeni spopadi z rumunskjimi četami so se tudi pripetili ob Rdečestolpnem ali Crvenem prelazu.
Zadnja in najzapiadnejjša prelazna cesta vpdi na Garjaškem prelazu v višini 1000 m čez Vulkansko gorovje. Znani vojaški pisatelj podpolkovnik pL Kreufzburg-Dilienfels piše o karpatskem mejnem nar sipu med drugim: Glavne težaive za obvladanje mejnega nasipa dela gosto zaraščeno gozdovje, redka obljudenost, revščina prebivfalistjva in pomanjkanje cest in stahišč, To velja posebno za južnovzhodni »n južni del gorovja. Tu je štehdlo čez gorovje^ vodečih, porabnih operacijskih črt najmanjše. Ker je to ozemlje tudi glede drugih pomočkov najsiabše preskrbljeno, se stavi prehodu večjih armad čezenj ogromno število težav. Ugodnejše so v tem oziru razmere le v južnovzhodnem kotu Sedmograško, ki je edini za prodiranje večjega armadnega zbora primerni prostor, ki se dotika Seškeljske dežele, v kateri preh6vlogo — Madžari.

Rusko bojišče je sedaj radi romunskega tekmeca stopilo nekoliko v ozadje. Zadnje dni se vršijo na ruski fronti, posebno v Galiciji, le artilerijski boji. S te fronte je zaznamovati zlasti dogodek, da je vrhovni poveljnik severnega dela bojišča, maršal pl. Hindenburg, imenovan za načelnika splošnega velikega nemškega generalnega štaba, general Luden-dorf pa za generalnega kvartirmojstra. Kar se dostaje vojnih podvzetij, sodi list „Ruski Invalid“, da Rusi na tej frónti nekoliko popuščajo, da dobijo novih moči, ki bi v zvezi; z Rumuni na Balkanu začete hoj proti Bolgarom in Turkom,


Na Italijanskem bojišču zadnje dni nobenih po-
memttiih; dogodkov, Belježiti je le to, da so se Lahi
na Tirolskem polastili’ gorske skupine Cauriol (2493 m), ki leži kakih 25 km od vzlrodne tirolske meje m 35 km jugovzhodno od Bole an a. Gora obvladuje dolino Fleimstal. Borba za to goro je trajala najd teden dni in še le, ko so Italijani,z minami razstrelili gorske vrhove, so se naši umaknili proti severu.
Papež ugovarja.
Sv. Oče je, kakor se poroča iz Vatikana, pri italijanski vladi odločno ugovarjal proti zaplembi palače „Palazzo di Venezia“, ki je sedež avstrijskega poslanika pri Vatikanu.
Francosko bojišče.
Na francoskem bojišču se nadaljujejo artilerijski boji ob obeh straneh reke Somme, pri Armentie-resu in severno od Arrasa. Po poročilih angleških listov je spravila Anglija 200.000 mož novih kanadskih čet na francosko bojišče. Tudi Italija je baje poslala 150.000 mož na pomoč angle-ško-francoskim četam na francosko bojišče.
Pred Solunom.
Iz zadnjega bolgarskega uradnega poročila je razvidno, da Bolgari, ker rabijo mnogo svojih čet v Dobrudži, najbrž ne bodo več dalje prodirali. Poročilo namreč pravi, đa. so se na levem kakor tudi na desnem krilu utrdili v novih j ostojankah. Pri Fiorini in Mogleni so se Srbi z veliko srditostjo navalili
Sarrail namerava ofenzivo proti Nišu in Sofiji.
List „Het Nieuws van den Dag“ piše:	Solun
imajo zavezniki zaseden kot opirališče za ofenzivo v smeri Sofija—Niš, da se zapre pot osrednjima velesilama proti vzhodu. Ker je sedaj tudi Rumunija v-stopila v svetovno vojsko, hoče četverosporazum Bolgarijo in Turčijo vezati in bolgarsko armado poraziti. Drzno prodiranje bolgarsko-nemških čet je na Angleškem in Francoskem povzročilo skrb, ker se boje, da bo cela četverosporaznmova fronta od vseh strani obkoljena. Z vstopom Rumunije v vojsko na strani četverosporazuma bo Sarrail skušal t'a načrt preprečiti.
Srbski kraljevič vojskovodja.
List „Dayli News“ javlja iz Soluna: Preureditev armade četverosporazuma je končana. Srbski kraljevič je imenovan za generala čet četverospora-zuma.
Italijani v Solunu.
Pariška poročila: pravijo, da se je do sedaj izkrcalo v Solunu že blizu 50.000 Italija,nov. Švicarski listi poročajo, da so dne 29. in 30 avgusta došle zopet' nove italijanske čete v Solun,
Grilla.
Četverosporazum pritiska z vsemi sredstvi na Grčijo, da bi se udeležila svetovne vojske ob strani četverosporazuma. Prisilil je grškega kralja, da je moral odsloviti načelnika generalnega štaba in njegovega namestnika Dumanisa in Melajxa,, ker se nista marala ukloniti četverospor a zu movim zahtevam, in ker sta bila na sumu kot' prijatelja osrednjih velesil, Za načelnika, generalnega štaba grške armade je. kralj imenoval četverosporazumu naklonjenega generala Mošopulosa, Grški kralj je vnovič zbolel na posledicah zadnje operacije, Četverosporazum pritiska na grškega kralja, eia odslovi sedanje ministrstvo ter da imenuje Venizelosa za ministrskega pred-sr'đnika. Po poročilih nizozemskih listov je baje izročil četverosporazum grškemu kralju ultimat, v katerem zahteva, da se udeleži Grčija svetovne vojske ob četverosporazumovi strani. Londonski listi zatrjuje '0* da je vstop Grčije v svetovno vojsko sklenjena stvar.
C et vero s p «razum o v ultimat Grčiji?
Iz Haaga se poroča, da je baje poslal četverosporazum Grčiji ultimat, v katerem zahteva, da pokliče Grčija: takoj 10,0.000 mož pod orožje in jih da na razpolago generalu Sarrailu.
Trozvezoa pogodba se objav .
„Daily Telegraph“ poroča:
Zdaj, ko je napovedala Italija Nemčiji vojsko, se bodo najbrže objavili dozcSaj tajni podatki trozvezne pogodbe, kakor tudi drugi akti, ki bodo dokazali, da sta se Avstrija in Nemčija takoj po umoru nadvojvoda Franca Ferdinanda odločili za vojsko. San Giuliano je večkrat svaril zunanjega ministra in kan Celarja in izjavil, da se Italija ne bo udeleževala napadalne politike.
Četverospurazum pritiska na nevtralce.
„Svenska Dagbladet“ piše o možnosti upliva y-! stopa Rumunije v svetovno vojsko na Švedsko in ' pravi :
Anglija bo sedaj silovito pritiskala na nevtral-! ce, katerim bo vedno težavneie, ostati nepristranski,
, Zaveznikom se je sedaj posrečilo, pritegniti Rumu-j nijo v bojni metež. S tem ima četverosporazum pro-I sto mnogo čet, katerih lahko drugod uporabi. Radi-I tega je nastala, tudi za Švedsko velika nevarnost,
\ da se jo bo prisililo v vojsko.
Danska ostane nevtralna
Dne 30. avgusta je došel v naše zunanje ministrstvo na Dunaju danski poslanik pl. Flemning, ki 1 je podal Izjavo, da bo Danska v vojski med Avstrijo in Rumunijo ohranila strogo nepristranost.
Nova vstaja Burov.
Iz Bloemfonteina poročajo, da je opažati v Južni Afrijki gibanje za drugo bursko vstajo. Angleški krogi pa so minem j a, da se taka vstaja ne more posrečiti, samo Burom bi utegnila škodovati.
Tedenske novlc<£
Inštalacija. Danes ob 8. uri zjutraj je bil umeščen preč. g, Alojzij Arzenšek za stolnega kanonika v Mariboru
Visoko odlikovanje. Nj. veličanstvo naš. cesar Franc Jožef je podelil vlč. g. dr. Fr. Ks. Lukmana, bogoslovnemu profesorju in uredniku „Voditelja“ v Mariboru, zlati zaslužni križ s krono na traku hra-brostne svetinje za njegovo požrtvovalno prostovoljno delovanje v dušnem pastirstvu- v treh mariborskih bolnišnicah, v učiteljišču čč. šolskih sester, v deželni vinarski šoli ter v nemškem dijaškem domu.
35 let nadškof. I. batateva ja-ijajo: u.m: 16.
I.	m. je minulo 35 let, odkar je bd nadškof dr Josip Stadler imenovan ta nadškofa. Cerkveni knez, ki je zadnje mesece nekaj bolehal, je zopet popol noma okreval in se je tega znamenitega dne po dal na dopust v odpočitek.
Odlikovanje pred sovražnikom padli ga duhovnika. Cesar je v izvrševanju svoje službe pred sovražnikom padlemu frančiškanu Francu Ambrožu, vikarju na Sveti gori, v priznanje juna škega izpolnjevanja dolžnosti pred sovražnikom podeli vitežki križec Fraise Josipovega reda z vojno dekoracijo. Visoko odlikovanje tega duhovnika, bi je v najhujšem sovražnem ognju do smrti zvesto vstrajal na svojem mestu in ki mu njega bla-gonosno delovanje v dašebrižništvu zagotavlja hvaležen spomin goriškega prebivalstva, bo gotovo v veliko zadoščenje vsem, M so poznali pokojnika.
Ranjen je bil na južnem bojišču, srakor se n&m poroča poročnik Franc Strižič, doma iz Makol.
Nevarno je zbolel na h garje č, g. Jožef D o b e r n ì k, novonastavljeni kaplan v Piiberku. Poslali so ga v deželno bolnišnico v Celovcu. Zadnje se mu je bolezen obrnila na bolje. Cč. gg. sobratom ga priporočamo v molitev!
Delegacije. Grof Apponyi je izjavil, da opozi eija ravno v sled vojne z Rumunijo še bolj odločno zahteva sklicanje delegacij.
Junaško delo Slovenca. »Male Novine« poročajo: S severnega bojišča se nam poroča, da se je Slovenec G slav Unschuld, praporščak 78 pp. a v civilu inženir, izkazal na severnem bojišču s posebno junaškim činom, za katerega je odlikovan x bronasto in srebrno hrabrostjo svetinjo. V najhujšem sovražnem ognju je pognal v zrak tri mostove na fetiypi, ter e tako zaustavil prodiranje sovražnika za cel dan. Mlademu junaku se je posrečilo, da se je vrnil nepoškodovan k svojemu oddelku.
Dva nova koroška poročnika — Slovenca Kadet Peter Jarnik, cm kr. pp. 97. in praporščak MJoš L e č n i k, c in kr, pp. 45. sta postila s 1. avgustom 1916 poročnika. Zadnji je bil pred kratkim odlikovan s srebrno kolajno drugega razreda
Naredba p w-’stvu doraščaj&če miadine. C. in kr poveljstvo vol- skupine gen. polk. nadvojvode j Evgena je klalo odredbo o varstvu doraščajoče nPadfei kateri spadajo moške in ženske osah* » pr.-d d , njenim i7. letom. ,izpovedano jim j ! javno ha", i to' ■ m oe po 9. ur! zvečt potikat I
po javnih prostorih. O tej nad vse hvalevredni naredbi še izpregovorimo.
Nova Avstrija in — šola. »Učiteljski Tovariš« podaja nekoliko izvodkov iz vrste člankov, ki jih je neki avstrijski slovanski politik priobčil pod gornjim naslovom. Učitelj ko glasilo pripominja: Že iz kratko označene vsebine teh vprašanj je razvidno da je s temi vprašanji tesno združeno šolstvo, zlasti osnovno šolstvo, ki udarja vsakemu naroda značaj, oblikuje njegovo individualnost ter ustvarja temelje narodovi kulturi! Brez narodnega osnovnega šolstva si nobenega kulturnega naroda ne moremo misliti! In tudi bodočnosti nikogar in ničesar ne moremo ustvarjati, ako najprej ne zapletemo v globino in višino prvih in glavnih pogojev narodove eksistence — njegove izobrazbe, ki naj objema vse sloje ter vsem slojem zbudi in razmahne duševne sile ter jih usposobi za tekmo v boju življenja in tako potom posameznikov do skupnosti (narodu — državi) naj višje mogočo energijo v čuvanju svoje eksistence ter v napredovanju v moralnem m materijainem pogledu! In naj naši državniki in politiki kakorkoli preudarjajo in preurede staroslavno našo monarhijo, mimo enega vprašanja ne pojde nihče! To je vprašanje izobrazbe vseh narodov, vprašanje narodnega šolstva živ-Ijensko vprašanje narodov in domovine! Čsm višje stoji to šolstvo, čim popolnejše in pravičnejše je urejeno in organizovano, tem gotovejšo in sijajne) -šo bodočnost zagotavlja državi! Zato imamo tudi zlasti slovenski učitelji pravico in dolžnost, da ne stojimo ob strani, ko se rešujejo taka vprašanja življenslega pomena, ampak da se zanje najinten-zfenejše zanimamo, Naši tovariši, ki so na bojnem« polju, zastavljajo svojo kri in svoje življenje za moč in veličino države; mi pa, ki smodoma, glej mo na najdragocenejše narodovo imetje —na nje * govo šolstvo, da nas kdaj ne obsodi očiti-k, da smo v tem velikem času ta pečjo dremali, popolnoma pozabivši. da smo učitelji svojemu narodu, stvarniki notranje sile in lepote svoje domovine!
Stoletnica zmage češkega jezika v šelah. »Na rodni Politika« pišejo: Dne 23. avgusta 1816, torej pred 100 leti, se je z najvišjim patentom cesarja Franca odprla češkemu jeziku zmagovita pot v naše višje šole. Do tega časa ne le da niso trpeli češkega jezika, marveč so bila preganjana tudi privatna prizadevanja naših starih patrijotičnib učiteljev, ki so hoteli češkim učencem na gimnazijah v češkem jeziku pojasnjevati predmete, ali jih jim prisvajati vsaj s češkim poučevanjem izven šole.
Sin polkovnika viteza Pogačnika, kadet Bogdan vitez Pogačnik, v ruskem ujetništvu. Nadporočnik: v rezervi prof Capuder je pisal 31. julija polkovniku in poslancu vitezu Pogačniku: Velerodni gospod! Te?,ko dolžnost imam obvesdti Vas, da Vašega sina kadeta Bogdana po boju pri Olesza južno od Dnjestra od 28. t. m. pogrešamo. Prvi napad sir o gladko odbili. Takrat, bilo je okoli poldne, sva še bila oba skupaj. Mei artilerijskim ognjem je bil enkrat s svojim četovodjem in enim možem z zemljo posut, pa so se vsi zmotali. V dopoldanskem boju se je zelo krasno obnašal. V bojnem poročilu sem to tudi omenil —- Po vsem soditi je prišel v rusko ujetništvo. Morebiti dobite že v kratkem sporočilo od njega samega. Zelo žal mi je, da nisem ž njim, ki mi je bil v vsaki priliki velika opora, tudi srečno vztrajal in zmagal. V vsakem slučaju Vas tolaži lahko zavest, da je Vaš sin z vsemi močmi in do zadnjega izpolnil prisego cesarju in domovini. Priporočajoč se Vas-pozdravlja udani Capuder, — G. polkovnik je dobil to dopisnico 7. avgusta, včeraj pa je dobil g. polkovnik dopisnico, na kateri mu sin Bogdan poro a iz Kijeva, da je na pati v rusko ujetništvo. No ejša poročila pravijo, da je tudi nadporočnik profesor Capuder prišel v rusko ujetništvo.
Rešitev iz smrtne nevarnosti. G, kr, pomorski linijski poročnik g. Vladimir Pfeifer iz Leikovca pri Krškem je rešil dne 16. avgusta gimnazijcu Ant. Vakšehu in dvema sinoma g. Stovička iz Leskovca žic jevje. Vsi trije so se kopali V Savi, naenkrat se ; Ane Vakselj, ki zn a sicer plavati, potapljati v deroči vodi. Karel Stoviček mu hiti na pomoč, a je bil takoj zgrabljen od potapljajočega se V' kseljp da mu ni mogel pomapti Ko vidi drug« brat, Mili Stoviček, da se oba potanljaia, jima hiti na pomoč, .a tud' njega se Vakselj krčevito opr e. Vsi trije s * i rinili v deroči vodi. Na to je okočšl, oblečen kako? A bil, g. linijski poročnik
Pfeiler v vodo in res naravnost čeznaravnim na porom rešil vse tri. Le m nato pozneje in vsi trn« bi bili mrtvi. Vsa čast vrlemu gospodu poročnika Priča temu prizoru je bilo več gospodov in dan:.
Težko ranjen slovenski letalec. Prekmurski Slovenec, štabni narednik Stefan Hozjan je nad Gorico sestrelil dve sovražni letali, a bil tudi sam težko rain jen, V taborski bolnišnici ga je obiskal nadvojvoda Jožef in vložil zanj prošnjo, da dobi zlato hrabrostno svetinjo. Z bojišča so odpravili Hozjana v bolnišnico v Kanižo, kjer se že bolje počuti, Tako poročajo prekmurske „Novine.“
Na Lovčemi izkopani črnogorski knez. Poročevalec „L. B.“ piše iz Crnegore: Na Lovrenškem, gorovju se dviga na jezerskem Vrhu mala kapelica, kjer je pokopano od leta 1855 dalje največje srce Crnegore; 'najbolj priljubljenega kneza, vladika Rado Petra II., največjega črnogorskega, pesnika in motS-roslovca, 'Sum si je izbral samotni gorski vrh in u-ka,zal na čereh zgraditi kapelico. Svetovna vojska je motila, tudi mir črnogorskega narodnega svetnika. Iz vojaških razlogov' niso mogli pripuščati romanj na Lovčenu; ostanke Petra II. so zato slovesno izkopali v navzočnosti nekega črnogorskega škola in jih začasno prenesli v Cetinje.
Nemški vseučiliščniki na bojnem polju. Bero linski listi poročato, da je sedaj pod orožjem 45.000 vseučilišča)kov z 20 vseučilišč nemške države. Pred vojno je bilo na teh vseučiliščih 52 000 slušateljev. Sedaj jih je torej ?;e 7000. Začetkom von-je bilo vpisanih 18.000 slušateljev in 3800 sluša teljic. V četrtem vojnem semestru je to število di iako v padlo na 12.900, dočiaa se ja število dija ksnj povišalo na 5265. Od teh pripada .1200 slu šateljev in 200 sluša teljic nevtralnim državam. Po ! temtakem je v Nemčiji 85 o ds tot k o v vse a čil i šč neg- j dijaštv: pod orožjem.	\
Odkod ime Bukovina. Za nas Slovence ni tež ; ko pogoditi tega. Kdo se ne spominja takoj na j bukev (drevo), s katero so zaraščeni tudi celi prc j deli naše domovine? Pokrajina Bukovina je dobil svoje ime po nekdanjih bukovih gozdovih, s kate rimi je bda bogato zaraščena. Ko je namreč Štefan V., knez moldavski,.-v vojni proti Poljakom leu 1496 v ljuti bitki med -Prutom vjel 20.000 Polja - j kov, je dal napraviti velike njive nad Dnjesfrom pri j Hotinu in Ćrnovicah med Prutom in vpreči ujetnik i ter izorati poljane, ki jih je petem posejal z bukovini j seme nora. Po vzrashh buaovih gozdih je dobila led; s I vsa krajina ime Bukovina, kakor se to še dan- s j pripoveduje med prebivalstvom.
Drag!niske doklade vpokojenim državnim ustu- ? žbencem. Vlada je dovolila vpokojenim državnim u- j službenemu, Vdovam in sirotam državnih uslužben- j cev za tekoče leto draginjske doklade in sicer za u- j radnike, vdove in sirote znesek 204 do 252 K., za v- j poko;ene sluge, niih vdove in sirote pa znesek 60 do ! 120 K.	j
Povrnitev premij pokojninskega zavarovanja j dedičem. Upravno sodišče je dne 3. decembra 1915 j izreklo važno razsodbo: 'K. je novembra 1913 izstopil iz službe, v kateri je bil vezan na pokojninsko zavarovanje. Kmalu nato pa je umrl. Njegovi dediči sc v smislu § 85 zakona o pokojninskem zavarovanju zahtevali povrnitev premij, kar pa, je bilo odklonjeno, češ, da to zahtevati ima pravico samo dotična oseba. t. j. zavarovanec. Upravno sodišče je razsodilo, da to stališče ni zakonito. V razsodbi se glasi.
K,	za časa, ko je živel, Še ni mogel uveljavljati svoje zahteve, ker je v § 25 določeno, da se more zahtevati povrnitev premij še le po preteku treh mesecev. Gre pa se za terjatev, ki po splošni določbi § 918 preide na dediče
Gos^odirské novi fee*
Za mlinarje. Mariborsko okrajno glavarstvo jc izdalo za posestnike mezdnih mlinov' sledeči oklic: Na podlagi cesarskega ukaza, z dne 11. junija 1916, drž, za k. štev. 176 in ukaza c. kr. namestništva z dne 91. aivigusta 1916, dež, za1,;, štev. 95, se odredi:
1, Noben mlinar ne sme žita brez potrdila za mletje prevzeti v zmletie. 2. Vsako zmletje je vpisati v kontrolno knjigo. Potrditi se mora tudi s podpisom na potrdilu za) mletje. 3, Potrdila za mletje je zbirati in jih zanesljivo od 10 do 10 dni vpošiljati okrajnemu glavarstvu, 4. Ako se v kakem mlinu zasači žito brez za isto izdanega potrdila za. mletje, tedaj zapade državi v prid. 5. V zmletje prevzeto žito je strogo odločiti od lastnega. 6, Noben mlinar ne sme Jemali takozvane mitnine (merice), tudi s privoljenjem stranke ne, Ce se vendarle dogodi, tedaj se kaznujeta oba dela. 7, Kot plačo za mletje se sme za 100 kg zahtevati pri pšenici, ječmenu ali koruzi 3 K, pri rži 2,70 K, 8. Za raztrosenie (razpršitev) se sme odšteti le 4%, pri koruzi v dobi od dne 1. decembra do i’ne 31. marca 6%". 9. V vsakem mlinu je en odtis c. kr. namestniškega ukaza z dne 9. avgusta 1916. dež. za k. štev. 96, pribiti (prilepiti) na razločno vidnem mestu. Te določbe stopijo takoj v veljavo. Orožništvo Po nadzorovalo izvrševanje teh določil. Tudi bo mline od časa do časa pregledoval pri okr. glavarstvu nastavljeni okrajni nadzornik za žito, ki bo takoj na-
znanil vsak slučaj prestopka, Kdor zakrivi, prestopek, ga po § 35 cesarskega ukaza z dne 11. junija 1916, drž. zak. štev. 176, kaznuje okrajno glavarstvo z denarno kaznijo do 2000 K ali z zaporom do 3 mesecev, v obtežilnih slučajih do 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev, ako ne nastopi kazenskosodno postopanje.
Nove primerne cene za živino. Namestnija ja določila, da veljajo pri kupčiji z govejo živino od 1, septembra naprej sledeče primerne cene, in sicer pri hlevu posestnika (za 1 kg žive teže): Klavna živina: Voli: najboljše kakovosti do 3 K 50 v, druge kakovosti do 3 K 20 v in tretje kakovosti do 2 K 90 v; biki in telice: I. do 3 K 20 v, II. 2 K 90 v, III. do 2 K 50 v; krave: I. 3 K 10 v, II. 2 K 60 v, Ili. 2 K 10 v; teleta 2.60 K do 3 K. Za p 1 e m e n o j živino: Za vožnjo izbrani voli do 3 K 50 v; mo-j čno breje krave in telice 3 K 20 do 3 K 40 v; kra-j ve na novi doji 3 K 30 v do 3 K 50 v. Mlada pleme-I na živina pod 2 letoma 3 K 20 v do 3 K 50 v. To j cene pa. ne veljajo za izbrano plemeno čistokrvno ži-: vino, ki se vpisuje na vzornih gospodarstvih v posebne knjige: istotako tudi niso te cene določene za licencirane bike. (Torej se sme za te vrste živali zahtevati višje cene.) Zvišanje cene za,, klavno živino je bilo neobbodno potrebno, da se tako cena izravna v primeri s cenami, ki so določene v drugih deželah, in se tako naši živinorejci obvarujejo škode. No.vo je sedaj, da so tudi za plemeno živino določene „primerne“ cene.
Karte za mast. Izšla je nova ministrska na-; redba, ki določa, da bodo vpeljane v Avstriji tudi karte za mast in olje, slično kakor so karte za slad-! kor, kavo itd. Ta naredba stopi s 15. septembrom v : veljavo.
Kmetijski tečaji za vojne invalide. Ogromna,
; naloga poklicanih činiteljev je, pripraviti in, usposobiti vojne invalide za razne poklice, v katerih se bodo mogli preživeti, da ne postanejo breme državne preskrbe, oziroma da se jim ne bo treba udati bera- j čenju. Med poklici, ki pridejo v prvi vrsti v poštev, ] je kmetijstvo, To je v Avstriji in Nemčiji prvi spoznal profesor na češki tehnični visoki šoli v Pragi in ravnatelj icmetijsko-iizpologjične preskuševajnice na navedeni visoki šoli, dr. Julij Stoklasa, ter je s pomočjo svojih tovarišev že začetkom leta 1915 uvedel prvi invalidni tečaj v navedenih državah. V tečajih se poučuje cela kmetijska stroka in se vrše tečaji na tehnični visoki šoli. Poučujejo profesorji tehnike tor uradniki deželnega kulturnega sveta. Tečaji imajo velike uspehe in se vrši sedaj že četrti tečaj. Dose-daj jr 120 absolventov, večinoma kmečkega stanu, ki so si tem potom pridobili temeljito teoretično in praktično izobrazbo v kmetijski stroki in. ki, kar je jako i važno, ostanejo ohranjeni domači grudi. Vsi absol- i venti dobijo spričevala,. Uspehi praških tečajev so že dali povod tudi drugod po Avstriji in Nemčiji za c-nake tečaje ter se jih je doslej že lepo število ustanovilo-	i
Koliko zrnja si sme vsak pocestnik obdržati? Da ne bodo kmetje im-H sitnosti, se jim naznanja, da si sme vsak kmet za vsako osebo, katero mora prehraniti, obdržati 36 6 gr. zrnja za vsak dan; za mesec september, ko se opravlja še težko delo. pa sme porabiti vsak dan 500 gr. za vse osebe, ki spravljajo pridelke.
Skrb za seme. Maogokje je letos semensko žito skrajno slabo, drobno in plesnivo. .Kmet e obrnite se do okrainega glavarstva s prošnjo, naj l vara oskrbijo zdravo ih čvrsto seaensko žito.
Za svinjsko pico. Včeraj je blagodejni dež na- j močil suho mater zemljo. Vsakdo se je hvaležno j oziral proti nebu, ko je začelo nebo dobrodelno, j rositi. Bali smo se pred vsem za krmo svinjam, j Če ne bo svinjske piče, ne bo masti. Pozno je [ sicer prišel dež po dvamesečneos presledku, a ven dar si še lahko za silo opomoremo. Kmetje naj j takoj posejejo repo, okopajo korenje in skrbijo za ; drugovrstno svinjsko pičo, Na njivah, kjer repno j seme radi suše ni moglo vskht , ali so se rastline : izsušile, naj se Iskoj zopet véèje repno seme. In j ko bedo rastline količkaj vzramle, naj se jih dva j krat zaporedoma skrbno okoplje. Tako je mogoče j da še dobimo do pozne jeseni saj nekaj repe. — j Pobirajmo listje solnčnice, pese. klobuke od soSnč j nice, koruzne storže, listje od sadnega drevja, vi ' nogradno veničje itd. Založimo si svoje shrambe Ì bogato s svinjsko pičo in ne bo nam žal. Ta trud i se nam bo bogato poplačal
Oddaja smrekove škode oziroma Cresta. — Vabilo k sesta: ku interesentov. Kok r znano, je
oddaja smrekove skorje in čresla trčila v zadnjem času na velike težkoče in se prevzema tega blaga, katerega priprave je vlada svoj čas zelo priporo Cala, sedaj od fabrikantov po določeni maksimalni ceni kratkomalo odklanja; s tem bi bili posestniki oziroma trgovci s čreslom oziroma škorjo silno oškodovani in to ne po lastni krivdi, ampak ker so v interesu dobre sivari, da bi po navodilu vlade ne zmanjkalo strojil, nakupili oziroma sami pri pravili vebke množine tega blaga. Da se dogovorijo skupni koraki vseh v poštev prihajajočih interesentov, se vrši to nedeljo dne 3. septembra ob V24. uri popoldne v hotelu pri Belem volu v Celju sestanek vseh v poštev prihajaječih interesentov. Udeležniki tega sestanka, h kateremu je vsak uljudno vabljen, naj blagovolijo prinesti s sebe j vse morebitne podatke, korespondenco itd., katero imajo morda sami v rokah. Tega sestanka se udeleži tudi eden naših poslancev V skupnem interesu vseh je, da se sestanka polnoštevilno ude ležimo in obvarujemo preteče škode!
Nemčija prepovedala prodajo petroleja. Nemška Gada je izdala prepoved, ki določa, da je do preklica prepovedano predajati petrolej za razsvet Ijavo in soloh za zasebno vporabo.
Podržavljenje davka na pivo. Da se pokrijejo obresti vojnih p osoj 1, je izšla nova cesarska na redba, ki določa podržavljenje in zvišanje davke na pivo. Dosedaj je znašal državni davek na piv , 3 K 40 v na hektoliter, od 1. septembra nadalje bo pa znašal 11 K. V ta znesek so tudi vštete dosedanje deželne doklade na pivo, tako, da bo-zvišan davek na pivo pravzaprav na 3 K 60 v za hektoliter. Štajerska dežela bo dobila v letu 1917 od davka na pivo znesek 3,900 000 kron. Zviša nje davka na piyo bo vrglo Avstriji na leto okrog 50 miljonov k on. Umevno je, da bodo pivovarn zvišale ceno -z nivo.
Davek za pivo je sedaj podržaivjlgen. Deželne doklade odpadejo, pač pa dobijo idežele odškodnino, za ostaje mesece letošnjega: leta in za prihodnje leto. Za letos dobi Kranjska še 183.000 K, za prihodnje leto 550,00,0 K; Štajerska 1,300.000 in 3,900.000 K, Koroška 333.000 in 1,000.000 K; Trst 220.000 in C60.000 K; Istra 150.000 in 450.000 K; Goriška pa
90.000	in 270.000 K.
lame novice*
Amerika, pa bogati . . . Izkaz o izvozu iz Se vernoameriškili Združenih držav za minulo računsko leto, ki je poteklo koncem junija, navaja, da je bilo v tem času za več kakor eno milijardo blaga več izpeljanega kakor vpeljanega. Od meseca julija se pomnoži ta prebitek na teren za 35 milijonov dolarjev. Ce se vpoštevajo še nadaljna naročila, ki zagotavljajo, da, se bo še do spomladi 1917 ogromno mnogo blaga izvozilo, potem se sme računati, da bodo do konca junija 1917 zopet imele Združene države za dve milijardi dolarjev več izvoza kjakor uvoza. Znano je, da dobiva Amerika te milijarde zlata za puške in topove in za vsakovrstne druge vojne potrebščine. Velik del vseh teh iz Amerike izpeljanih izdelkov poide v nič, skoro vse te vrednote bodo vslcd porabe v vojni uničene. Amerika pa. bo imela svoje milijarde v žepih. — Evropa krvavi, Amerika pa bogati . . .
Na bojnem polju. Iz knjižice „Les carnets d une infirmiere“:	Francoska patrulja, jp našla v ne-
kem jarku štiri težko ranjene Nemce, Ležali so in čakali na smrt. Francozi so se ustavili in so jim ponudili svojo hrano. Trije so ponudbo radi sprejeli in željno zavžili leruh in vino. A četrti je bil že preveč bolan in še požirati ni mogel več. Tudi govoril ni več. S kretnjo je pokazal, da njemu ni več pomagati. Potem je ležal nepremično v svoji krvi in smrt je že stala poleg njega. Najimlajši Francoz, vojak kakih 20 let star, ga je gledal, užaloščen, da ne more ničesar za.nj storiti. Morda, je čutil obupno zapuščenost tega vojaka. In ker ni vedel, kaj bi storil, in ker mu ni prišla boljlša misel, je tiho pristopil bližje, pokleknil in poljubil sovražnikovo čelo. Dotikljaj svežih in brezbradih ustnic je na obličje umirajočega priklical rahel smehljaj. Mali vojak ga je v njegovi zadnji u-ri spomnil njegovih dragih in mn s tem prinesel zadnje okrepčilo
Preskrba Newyorka z vodo. Do leta 1930, tako
sodijo, bo imelo mesto Newyork v Severni Ameriki 10 m lijonov prebivalcev. Že zdaj je izdelan načrt za napeljavo zdrave, pitne vode iz Kačkilsk&ga gričevja Ta vodovod bode največji, kar jih premore svet. Gradbeni stroški so proračunjeni na 1C1 milijonov dol rev. Vodohrani (reservoir), največji, kar se jih je kdaj gradilo, bo obsegal vso dolino reke Aesopus. Vsi prebivalci, ki jih je okrog 3000, se bodo morali izseliti Osem mogočnih jezov bo zadrževalo vodo v vodohramu, odkoder bo tekla 300 kilometrov daleč \
Newyork.	. , . .
Kako bogat je bil Morgan? Pred tremi leti je umrl znani amerikanski milijardar Pierpont Morgan. Dedščinski urad v Newyorku je s celo armado urad-
: 1
mtììm
«114 £ A.
i ; r- ') a „iuiiW
niStva delal tri leta, da je sedaj končno določil veli-' kansko vrednost njegove zapuščine, To znaša svoto 311j07tj.000 mark. V tem pa še niso vštete hiše, konjar n e in posestva umrlega na Angleškem. Krasna umetniška zbirka, katero je zbral umrli bogatin, je uradno cenjena na 145,760.000 mark, zbirka slik sama na 17,500.000 mark. Toda Pierpont Morgan še ni bil najbogatejši človek sveta, zakaj po odštetju gori navedenih zbirk bi ostalo gotovine morda k večjemu
150,000.000 mark. Z znanim, pred leti ponesrečenim parnikom „Lusitania“ pa jé utonil bogataš Astor, ki je zapustil 332,800.000 mark gotovine.
Francosko prebiranje. List „L’Oenore“ piše o tem: Polkovnik, ki predseduje prebiranju okrevajočih vojakov, je mož-poštenjak. Na vsak način. Toda on je pred vsem polkovnik in to je, kar ga privede do sklepanja čudni h razsodb. Polkovnik reče prvemu pričujočih štabnih zdravnikov:	„Torej, gospod
major, izvolite pregledati tega moža]“ Zdravnik pre-trka in pretiplje vojaka. Obrne se k predsedujočemu in pravi: „Po mojem mnenju,, gospod polkovnik. . Polkovnik ga prekine: „Vaše mnenje no pride tu v poštev, vprašam samo, kaj je dognala vaša preiskava. Gospod major“, se obrne k drugemu štabnemu zdravniku, „smem vas prositi, da pregledate vi tega moža!“ — Trkanje in pretipavanje so ponavlja. Vojak čuti, kako ga jame polivate mraz in menjuje že barvo. Ko se je zdravnik natrkal, mu veli: „Oblecite se!“ — „Gotovi?“ vpraša polkovnik. „Dobro. Torej ?“ — „Tri mesece počitka, gospod polkovnik.“ — Polkovnik pokima prvemu zdravniku : „In vi, gospod major? Saj ste si dovolili izreči nekaj kakor svoje mnenje!“ — „Najmanj tri mesece, gospod polkovnik,“ — Polkovnik premišljuje. Zdi se, da rešuje račun, ki mu je preveč zapleten. Končno Vzdigne glavo in u-kazuje: „Pišite : 14 dni oproščen službovanja.“ — Zdravnika sta prepadena. Pni zdravnik se ojunači in ugovarja: „Dovolite, gospod polkovnik, da vas o-pozorim, da ne bo ta mož še leto dni sposoben za službo, da ne bo morda nikdar več sposoben; on i-ma	— Polkovnik mu prestriže besedo: „Ne v-
prašaan vas, kaj ima ali kaj nima. Tukaj odločuje samo predsednik: zdravnikom je pač dovoljeno, da izrečejo svoje mnenje, ali zdravniki se motijo včasi, in predsednik je tukaj, da popratvi njih napake.“ — Rekoč pogleda pomenljivo na krpice na svojem rokavu. In zdravnika se lotita poslušno drugega moža. Uspeh preiskave je polkovnikov ukaz, ki oživlja mrtve in izravnava sključene.
Požar v Bohovi.
v sredo, dne 30, avgusta, popoldne ob 2, uri, je v slovenski vasi mariborske okolice, v Bohovi pri Hočah, izbruhnil velik požar, ki je napravil ogromno škodo. Deseterim oosestnisrom so pogorele hiše, o-ziroma druga poslopja. Pripoveduje se, da so zažgali dečki, ki so v Rothovem lde\u pušili cigarete. Od Rothove pristave sredi vasi, kjer je Ml rdeči petelin najprej na strehi, se je požar, pospeševan po zelo močnem južnem vetru, nagloma razširil na severni del vasi. Hipoma je gorelo čez 20 poslopij.
Pogorela so sledeča poslopja: pri Rothù hlev, pri Francu Frangež, ki se nahaja na fronti, koča; pri Francu Grašič lriša, hlev in uta; pri 'Martinu Sagadin (tudi na fronti) hijša in hlev; pri Francu Gselman hiša, hlev, uta in svinjaki; pri Mihaelu Vresner hiša in hlev; pri Petru Gselman (čegar sin je vjet na Ruskem) hlevi in čebelnjak s 7 panji; pri Janezu Sel hlevi, preša in svinjak; pri Elizi Pufink koča in hlevi in pri Pavlu Strmšek (ki je vjet) hiša. Poleg tega je zgorela Sagadinu breja svinja, tele in prase, Francu Gselman pa pes, ki je v ognju tulil, a se ni mogel rešiti. Pri Vresnerju je obdanih 9 malih praseev. Drugo živino so rešili. Pri vseh deseterih posestnikih je pogorelo vse seno in slama, mnogo kmetjijlsfkega orodja, pohištva in živil. V reji vasi je zgorelo čez 200 meterskih stotov zrnja, roiulna Škoda znaša blizu 200,000 K.
Gasiti so pomagale sledeče požarne brambe: domača, hočka, razvanjska, radvanjska, zrkovška in mariborska. Na pomoč je prihitelo tudi vojaštvo in sosedi od vseh strani. Ko je mimo Bohove vozil vojaški vlak, ga je poveljnik dal ustaviti in poslal vse vojaštvo pomagat gasit. Dasiravno je pomanjkjovalo vode, vfendar se je skupnemu naporu posrečilo, o-genj omejiti na severni del vasi.
Pogorelci so potrebni nujne pomoči. Več posestnikov nima ne trohe živeža za ljudi, pa tudi nobe-'ne krme za Živino. Upamo, da bq okrajno glavarstvo izposlovalo pri namestništvu podporo iz pomožnega sklada. Priporočamo pogorelce izdatni podpori zasebnikov!
Dopisi.
Maribor. Radi položaja na denarnem trgu in ▼sled preobilih hranilnih vlog, so mariborske banke obrestno mero za naložen denar (hranilne vloge) znižale na 38/4 procentov.
Sv. Jurij v Slov. gor. Težko rapjen od gra nate je umrl mladenič Janez Breznar v bolnišaici Gorjansko: Bodi mu zemljica labka!	: r?:
V (jadramo je bila dhe 28. avgusta' slovešno pokopana 72 let stara Marijina druStvenica Ana
Smogave , kojo je g. župnik v nàgrobnicì po kot zlato dušo. kojh je, skoz .46 let služila enega gospodarja, zadovoljna z malo plačo z vsakim delom in vsako jedjo. Vneta je bila v spolnovanju krščanskih dolžnosti, posnemajoča ženo v evangeliju, od katere je Izveličar rekel, da je v zakladnico ie 2 vinarja vrgla, pa je največ dala. Rajni je že pred leti okr. zastop, ko je zvedel njeno posebno zvestobo, zlat v pohvalo dal in zaslužila si je cesarsko svetinjo za več kakor 4Oletno zvesto službo vapje, za katero se pa nihče potrudil ni, ker bi nji sedaj nič ne pomagalo. Pred 5 leti njo je kap zadela in par let je še lahka dela voljno opravljala in ko potem tudi tistih ni zmagala, je v stanovitni molitvi Boga hvalila. Dništvenice so nji za slovo zapele »Na srečno svidenje nad zvezdami!« Cast ponižni duši!
Celje. Zaradi hrabrosti pred sovražnikom je bil odlikovan poddesetnik Franc Reih iz Dobovča-ka s srebrno hrabrostno kolajno II. vrste.
Celje. Polkovnik 87. pešpolka, Otmar Kailer, je bil odlikovan z vojnim okraskom reda železne krone 3. razreda. Tukajšnji vojaški nadzdravnik dr. Julij Kühl je prejel najvišje pohvalno priznanje. Narednik 87. pešpolka, Štefan Supanc, je bil odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne kolajne. Pretekli pondeljek je umrl v 79. letu svoje starosti bivši tovarnar Adam Lasnik.
Celje. Vpisovanje učencev na tukajšnji deželni deški meščanski šoli se bo vršilo dne 15. in 16. septembra od 8—12. ure predpoldne. Sprejemni izpiti bodo dne 18. septembra ob 8. uri predpoldne. Vpisovanje učencev se bo vršilo v poslopju barona Bruck.
Vuzenica. Gospod kanonik Alojzij Arzenšek je povodom svojega odhoda iz Vuzenice daroval za občinske: uboge 120 K in šolskemu vodstvu kot prispevek za ustanovitev šolske kuhinje 100 K. Zupmstvo in šolsko vodstvo se v imenu obdarovanih udano zahvaljujeta 'za velikodušen dar, ter želita preblagemu gospodu v imenu tukajšnega pre bivalstva na njegovem novem mestu obilo sreče in blagoslova.
St. Andraž na Koroškem. Prijatelj nam piše. Na, praznit sv. Avguština, katerega tukaj posebno častijo, ker je baje S- stolnici v starih časih bil sedež oo. avguštlncev, so nas je zbralo 22 duhovnikov k duhovnim vajam, f^avantincev nas je 8. Žal sta že morala dva koj prve večer po duhovnih opravkih domov, Pre vzvišeni knezaškof dr. Hefter se tudi udeležuje duhovnih vaj. Vsi smo razočarani nati Ijubez-njivostjo in prijaznostjo tega cerkvenega dostojanstvenika. Zastox>ane so tri škofije.

1,
uradno porodilo.
Uradno se razglaša:
Dunaj, 31. avgusta.
Romunsko bojišče.
Na višinah vzhodno od Herkulesfürdö so bili rumunski napadi odbiti, V; gorovju C s i k vojskujoče se e. in kr. čete so zavzele nòve postojanke na višinah zahodno od mesta C s i k s z e r e id a. Sicer ni na ogrski fronti nobene bistvene spremembe položaja.
Roško bojišče.
Na ruski fronti je sovražnik razvijal na številnih mestih artilerijsko delovanje.
Italijansko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Balkansko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, podmaršal.
Najnovejše nemško uradno’
Rusko bojišče.	:
Zahodno od R i g e, pri Obmoštju D v i n e, ob kolenu reke Sto h o d. južno-vzhodno od mesta K o-V e 1, . južno-zaihejdno od Lucka in na posameznih odsekih armade generala grofa B o t' h m e r se vrše živahni artilerijski bojj. V Karpatih smo pri zavzetju gore K u k u 1 vìeli 1 Častnika in 199 mož, Sovražni pròtisunki so Mii ‘
fc n- w
odbiti.
Kralj Ferdinand v Brašeru.
„Neues Pester Journal" poroča,- da je romunski kralj Ferdjinand dne 31. avgusta dospel v sedmo-grašfeo mesto Braševo. Tudi runmnsM prestolon«*-slednik je na potu na Sedmograško.
Težki dnevi za Bolgarijo.
V Bolgariji se neprestano vrše ministrska posvetovanja, katerih se udeležujejo tudi zastopniki rar zn ih strank. Kljub silnemu pritisku s četverosporaz-umovo strani bo Bolgarija, kakor se zatrjuje iz So»-fi je, ostala zvesto na strani Avstrije in Nemčije.
Važna posvetovanja v Nemčiji,
Nemški državni tajnik Helfierich je te dni odpotoval v veliki nemški glavni stan, kjer se vršite važna posvetovanja nemških državnikov, V političnih krogih se govori tudi o predčasnem sklicanju nemškega državnega zbora.	?
Rumunski ultimat Bolgariji.
Iz Soluna se poroča, da je Rumuiriija stajviliS Bolgariji ultimat, naj izprazni SrMjo in uvede zopet. staro posestno razmerje na Balkanu, kakor ga doto» ča bukareška pogodba po drugi balkanski vojski.
Italijani v južai Albaniji.
Iz Aten se poroča, da je priplulo večje število) italijanskih prevoznih ladij v spremstvu vojnah čadij, v pristanišče Chimara južno od Valone. Izkrcano i-talijansko vojaštvo je zasedlo Chimaro.
Esad-paša v Solunu.
Iz Soluna se poroča: Esad-paša je prišel dhè 30. avgusta s svojimi četami v Solun. Namerava e®* udeležiti bojev proti Bolgariji in Avstriji.	:
Ranjeni, padli in ujeti. *
Pešpolk Star. 87*.
Padlo mostro-
Abram Mihael, Brežice;
Bračič Andrej, Ptuj; Brezovar Jožef, Sv.-Pavel, Celje;
Cater Franc, Sv. Jurij; Cepin Franc, Sv. H» ma; Čirič Janez, Ptuj; Cizelj Janez, Brežice, Kapele;
Dobrina ,iOžef, Sv. Peter, Brežice,
Gajser Franc, Ptuj; Gojčič Mihael, Ptuj,;, Go* ličnik Jakob, Slovenjgradec; Gotnik Janez, poddes,,. Mozirje;
Habjanič Peter, Velika Nedelja; HePzi Frano» Sv. Peter pod Sv. gorami; Hriberšek Jožef, Topolšica;
Ivačič Franc, Rajhenburg;
Jakob Lovro, Slovenjgradec; Janžekovič Martin, Ptuj;
Klančnik Blaž, Konjice; Kondrič Mihael, Ptuj,, Pacinje; Koviačič Andrej, Ljutomer; Križnik Janez» Kozje; Kvar Jožef, poddesetnik, Sv. Andraž, Ptuj;
'Mastnak Franc, narednik, Sv» Jurij; Močnik Franc, Solčava;
Naraks Jožef, Slovenjgradec; Naraks Mihael, G. Pirešica; Nedok Simon;
Grel Jožef, Celje;
Pelko Konrad, Celje; Podergajs Franc, Dramlje; Praznik Franc Slovenjgradec; Praznik Janez, Rečica;
Rabuza, A., Sv. Jurij, Celje; Rakun Janez, i» Rečice ; Rantaša 'Martin, Kapele, Ljutomer;; Ribič Lovro, Slovenjgradec; Rožič Anton, Brežice; Rudolf Alojzij, Ptuj; Runovec Franc, Loka, Celje;
Sagmeister Janez, Brežice; Skoberne Janez, Brežice; Sluga Janez, Brežice; Strašek Vinko, Ptujska gora;
Tilnja Franc, pešec, Ljutomer; Tkalec Franc, Ormož ;
Vidovič Janez, desetnik, Ptuj; Vrže Anton, pešec. Sv, Martin, Celje; Vreznik 'Mihael, pešec, Sto-venjgradec;	- ■
Zapušek Jožef, Slovenjgradec; Žgank Valentin, Sv. Pavel pri Preboldu.
Sapersld bataljon štor. 3:
U j elo m o šiv oj
Arzenšek Anton, Sv. Jurij, Celje (Kara-Kalla, Rusija);
Cafuta Mafija», poddesetnik, Gornj&Pristova* (Kokand, Rusija);
Herman Janez, desetnik, Zajtoo (Kara4CaUa % Ausi ji) ;
Hlebec Anton, Brežice (KaranKalla, Rusija);
■	Hošnica (Kara-KaHa,
Brzojavni naslov Cirilova tiskarna Maribor
mwmmmmmmmmm
Tiskarna sv,
sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela kakor: časnike knjige, brošure, stenske in druge koledarje.
Za vč. župnijske urad6 spovedne in misijonske listke s črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, šolske in druge urade- uradne zavitke, oznanila, na-piss, razglase, plačilne predpise, prčjemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim ìd drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila itd.
Trgovina tiskarne sv* Cirila
MARIBOR, v lastni hiši Koroška cesta §fsv, S
priporoča svojo veliko zalogo raznega papirja, peresnikov, peres, fikatljic za peresnike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tablic, črnil, zavitkov (barvanih in belih, v vseh velikostih), trgovskih knjig, noticov, pismenega papirja v mapah in škatljah, razglednic, itd. — Sveto podobe (male, velike in stenske), razpela vseh velikosti, molitveniki, moleki, svetinjice, škapulirji. — Štambilije za urade in dr. — Postrežba točna in solidna.
Ljudska hranilnica iti pesofilaica v Celju
raststrovana mmmmm i mmmm* istwes©»
Obraštuie Hranilne viene na
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Rentni davek plača posojilnica sama,
Daje posojila
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za k ajižbo, dela posojilnica brezplačno. stranka plača le koleke.
Uradne ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
Posojilnica daje tudi domače hranilnike/

I lasts:
hPH (Hotel ,pr i bfelem velu* I f Celju,	cest« 9,1, wad st?,
Jane Ferdinand, poddesetnik, Sv. Pavel, Celje (Kara-Kalla, Rusija);
Javornik Stefan, Maribor (Atkarsk, Rusija';
Jelenc Jurij, Selce (Astrahan, Rusija);
Juretič Rudolf, Brežice (Kokand, Rusija);
lJurkas Marko, Brežice (Komand, Ferghana v Rusiji) ;
Keblič Alojzij, desetnik, Konjice (Kara-Kalla v Rusiji) :
Pešpolk štev. 47:
Ujeti častniki:
Altmann Leopold, poročnik (Krasnojarsk, Rusija):;
Binder Franc, praporščak (Kazalinsk, Rusija);
Culol Anton, kadet (Kazalinsk, Rusija);
Engelsberger Viktor, kadet (Rjezan, Rusija);
Heller Rudolf, kadet (Kazalinsk, Rusija);
HiitI Jožef, poročnik v rezervi (Kerensk, Penza, Rusija);
Sinkovič Ljudovik, kadet (Kirzanov, Rusija);
'Stark Avgust, kladet (Penza, Rusija);
Trušnovic Rudolf, kadet (Penza, Rusija);
Vukovič Erviln, kadet (Kazalinsk, Rusija).
Padlo moštvo:
Jjaunek Herman, Lipnica;
Mayrhold Franc, Kamnica;
Peršon Alojz, Leitersberg;
Reinbacher Franc, Kamnica.
Ujeto moštvo:
Adam Rudolf (Rusija); Anžel Matija,
Maribor (Skotfelev, Rusija);
Baumanu Anton, Radgona (Karaj-Kalla, Rusija); Bergles Janez, Maribor (Kara-Kalla, Rusija); Bernadovič Franc (Rusija); Bezjak 'Janez, Maribor, (Skobelev, Rusija); Brave Karol, stotnijski trobentač, Radgona (Razdolnoje, Rusija);
Celan Henrik I, Maribor (Tjumen, Rusija); Cvilak Anion, Gornja Kungota, Maribor (Nikolsk-U-surijsk, Rusija);
Dekorti Vil:em (Penza, Rusija); Deutschmann Jožef, Pesnica (Škotovo, Primorsk, Rusija)); Donik Henrik, Maribor (Kara-Kalla, Rusija);
Egger Viktor, četdvorlja, Radgona (Rušila);
Faleš Valentin, Sv. Marjeta na Dravskem polju (Volsk- Saratov, Rusija); Fischer Janez, Radgona (Tver, Rusjija); Florjančič Alojz, Maribor (Kara-Kalla, Rusija); Flucher Konrajd, Maribor (Merv v Rusiji); Fras Franc, Leitersberg (Višnji Voloček v Rusiji); Fritz Rupert, Rajdgona (Kara-Kalla, Rusija); Frühwirt Jožef, Radgona (Kara-Kalla, Rusija);
Gornik Tomaž, Maribor (Jelesk-Orel, Rusija); Goznik Janez, Maribor (Cistopol, Rusija); Gradišnik Janez, Gornjaj Polskava (Sengilej, Simbirsk, Rusija); Granader Anton, desetnik, Radgona (Kara-Kalla, Rusija); Greiner Jožef, Radgona (Nikolsk-Usu-rijsk, Rusija); Greši Karol, četovjodja-, Sv. Ju,rij pa Pesnici (Rusija);
Hasel Boštjan, Maribor (Karai-Kalla, Rusija); Hauptmann Jožef, Maribor (Orlov, Rusija); Hecl J., Rošpoh, Maribor (Kara-Kalla), Rusija]); Holzapfel Mihaeli, Rajdgona (Pavlovski, Rusija);
Jager Blaž, Sv. Jiakob, Maribor (Kara-Kalla, Rusija); Jakolič Alojz, desetnik, Skoke, Maribor, (Kara-Kalla, Rusija); Jakolič Jakob, Spodnji Duplek (Tomsk, Rusija); Jemejšek Janez, Maribor (Rusija, Kaluga) ;
(Dalje sledi.)
Na Najtižje dovolilo Nježmega ces. M in kralj.lapostoiskega Velanstra
Izvanredna c. kr. državna loterija
aa^vojnooskrbovalno namene.
Ta ieteršis % denarin vsebuje 21.146 dobitkov
v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron, Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žt • banje je javno in se vrši na Dunaja dne
S, oktobra 1913. <>na srečke 4 krone.
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrasse 5, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. Srečke
se dopošiljajo poštnine prosto.
C* kr. Bammln® ravnste listvo se clrievtie Inferii®
<©d<Me«c dobrodelne lötet ije).
Naročajte in razširjajte „Stražo“-!

II
«P »S

nasproti glavnemu mariborskemu kolodvoru, enonadstropna, s'sobami za tupe, velikim in senčnatim vrtom za goste, velikim dvoriščem, lepimi kletmi, v hiši je pekarija, ki se tudi lahko vporabi za mesnico, se iz zdravstvenih ozirov lastnika prav poceni proda. Vpraša se pri lastniku Jože! Kukovič. TegeithoH-ova ulica št. 58, Maribor.
Pal nam mir» Q@sp©il
Nova skladba za petje v cerkvi, v šoli in doma. Besede iz „Bogoljuba“. Enoglasno s harmonijem ali orglami vglasbil A. Kosi, šolski ravnatelj v Središču. Cena partituri 35 h (V znamkah pri skladatelju!)	437
m

IMP«
Glasom § 6 naredbe trgovinskega ministrstva z dne 28. maja 1916, drž. z. št. 156 sem bil imenovan kot edini nakupovalec za volno za okraj Maribor in s tem naznanjam cenjenim lastnikom ovčje volne, da se volna prevzema v moji trgovini v Mariboru, Gosposka ulica št. 7.
588	K. Granitz,
krznar.
filila aslsfs if, Supu* s ! segtf, shMiì Ii spsffi «tl pa nafti COL
1 j Tudi oferèka. - Sastr.
I j aastaaj, - Sr&gsefsgl 23—*266 K
Niklasts re.moot.-ara K frfti
Prkrtaa srebra» ar» K 7*— Original omaga nrs K S4‘— Kahl^jsk*. ara Budilka niklssta Poročal prstani Srebrne vcrižiee
Vesčlstso jamstvo.
Masi. Dtefinger
Tfesoi Felreolaoli
m? ša oöalgf
Sospesi« El ES
ristaine is srsfera, j
BliWiWSWl
2 (lijaka
{ za nižje gimnazijske razrede sprejme na hrano in stanovanje ngled-j na slovenska obitelj v Mariboru. : Več pove uprava lista.
: Kuharica, vajena vsacega dela, ki je že 10 let služila v župnišču, išče zopet službe v kakšnem župnišču. Naslov: Alojzija Weinhardt, Dobrna pri Celju.
Učenca iz dobre hiše, zmožen slo-! venskega in nemškega jezika sprej-; me takoj g. Jožo Polanec, trgovec I v Petrovčah.	563
j Ölen©«
; Močnega učenca sprejmè mizarski : mojster v Kaiserjevi ulici št. 18. I Maribor.
Gospodična vešča slov., hrvaškega in nemškega jezika, izprašana učiteljica za meščanske šole, vešča trgovske korespondencije in knjigovodstva, išče primerne službe. Dopisi A. P. Lenaugasse 20, Mar ribor.	506
Deklica, šole prosta, od poštenih staršev, se vzame k enemu otroku. Več se izve pri gospej Krošl, v Koroški nlici št. 81. Maribor, vrata 5.	528
K 1ST-K S-K fr-E fr-
Inštruktorja
za gimnazijca 2. razreda se takoj sprejme. Več upravništvo lista.
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, p o influenci
Kdo noj jemlje Sirolin. ?
Ò. Vadušljivi ,kaferim Sirolin tna/no
1.	Vsak, ki h-pi na frajnem kašlju
Lažje je obvarovali se boieznùnego jo zdraviti.
2.	Osebe s kroničnim kafarom bronkijev,
ki s Si roli no m ozdrave.
Ivđ ai atoli Ju .afoSnikt
,straw
potnik t Srimihi Stapa*,
n. Kril* % - Mite
Ugodna prilika!	Ugodna prilika!
Zaradi odhoda k vojakom prodam po nizki ceni večjo zalogo odprtega čaja Souchory, Caylon in Kaiser-Melange.
Anton Močnik,
Celje.
Suhe gobe, vinski kamen, med, vosek, kumno in janež, ter sploh vse deželne pridelke
kupi veletrgovina
Anton Kolenc, Celje,
istotako tudi vsako množino raznovrstnih praznih vreč in sodov.
Ivan Ravnikar
ili trgovina špecerijskega, kolonija!- Vi
mroPTni *“8» bla§a barvia zal°ga mine- nnnLuni
DIBELO!	ralnih voda	BüUBDU!
CELJE — Graška cesta štev. 21
kupuje po najvišji dnevni ceni vinski kamen, kumno, janež, pristno strd in vosek.
HUBAH
se sprejme za dober mezdni mlin v lepem kraju Spod Štajerske, Ponudniki s kapitalom kateri bi se investiral V prenovitev in povečanje, imajo prednost.
Ponudbe pod ,MLIN AR POSLOVODJA*
na upravo tega lista.
Izabela- vino
kupi vsako množino in plača hektoliter po 80 kron
F. Rosenkranz:
Gradec, Annenstr. 60.
Ure! Ure!
V veliki izbiri in po nizkih cenah.
Novozidana hiša
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene In p«r» celanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih Sip In okvirjev » oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavkate.
Najsolidnejša in točna postrežba.
Edina štajerska steklarska narodna trgem^*
Na debelo!	Na drobit®f
FRANC STRUPI ::: CELJE
Graška cesta
z dvema nadstropjema, z velikim vrtom ob vznožju Semeringa se vsled smrti lastnika poceni proda. Hiša je pripravna za zasebno rabo kakor tudi za letoviščarje ki so tukaj pozimi in poletu. Ponudbe pod H. IP. D. na upravo lista. 621
Srebrne ure za fante od 7 E
Srebrne nre damske od 8 K
Srebrne verižice od K 2 40
Sreb. verižice damske K 3 60
damske are od 26 K
Spodnještaj. ljudska posojilnica v Mariboru reg. zad. z neom. zav.		
M PII	Hrutliltin \riiT\rrf> '* od vsakima iz g« obrestujejo, navadne po 47«*/*, proti trimesečni odpovedi po 47,7,. Obresti se pripisujejo h kapital* HI dill lil«. V l«*y V < vsanarja in 1. julij» Tsakega leta Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. •5a nalaganje sc vi»>t pežtno l. uSliat položnice (9' .07f ‘- v. *-»zpRentni davek piada poaajilnica sama.	
	D Sterilii -i i tvaom n «««. «, ktaHžbe proti papilarni ramarti p. 57«*/., n* vknjižbo sploh ptta * frnštn p» aGoUjllu Sic QttjaJt. äV i in c jo 67». Nadalje tawtajgp» aa »stavo vrednostnih papirje* i&slyrt» g*S dsagfli tananih aarodih prevzame posojilnica r s rejo last proti perniivi gotski »troike; Id i* oUdar ne presega). I tota. Profale sa vknjižbo del» posojOnioa v«wspla8M>. «s*afc» iih k kolke.	
	lTrtfl^MA so vsako -odo in četrtek od 9. do 13. nre dopoldne ia sta s« M» ■*! i *- ta ta imuni) pnaafta. V uradnik urah »e sprejema Urdune ur« in i^lj^aj« denar	
	DnfnctlilVk CA «Inlni/* in prošnje prejemajo vsak delavnik od 8. do ’.i. o.*s dopoldne ir od r». do i. nre popoldne * Ujaolllla o. Ilajaju »ec- Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike. <9|	
Stolna ulica 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo.)		
Za vsako uro se jamči!
Preoizijske nre, Schafhausen, Zenith, Omega, Sterne
Očala: Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
-- i
F«®!? eures Msäss?
tirar, zlatpmer in očalar,
Tegetthoffa cesta 39. Pni erar ad glav. kolodvora.
Priporočam Č. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih sveč. Voščene sveče prodajam kilogram po 5 K, mili-sveče pa zavojček po 3 K 40 v. Vosek kupujem kilogram po 2 K 40 v.
Duchek Franjo, svečar,
Maribor, Vfktrinshofova cesta.
Altano slo ali eno cerkev brezplačno
(le za povrnitev režijskih stroškov) poslika umetnik in propagator cerkvene umetnosti. Podrobna pojasnila daje uredništvo »Reuve pro umeni crkveni« Praga-Vinogradi, Krameriova 10. Češka.
Knjigarna, umetnine in muzikalije.
•v
Celie
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic XX po raznih cenah. XX
Za gostilničarje:
Papirnate ser vijete vsled novih predpisov namestnije v
Gradcu po zeio nizkih cenah.
KseA Imkirnah
dob/
K. H