Itav. 78. V Trati«, v pf k, dm 30. aprila 1915, Izhaja \fak dan, izvzemši nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne. L'redr!*t»o : l lic« Sv. Frar.čiška Asi&cga ti. 20. I. nadstr. — V*1 < rr" r*j ?c pošiljajo rrednirtvi Nefranktrana pisma se n* ?prejerrastl ene kolono Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov .... mm pa 10 vi ti Osmrtnice, zahvale, poslanice, ojlasi denarnih _ vodov........"......mm p a 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vrsta.............2-— Mali oglasi po 4 vinarje be5e !a, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. NaroČni« Ir reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le uprav! .Edinosti*. -- Plača in toži se v Trstu, t prava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančilUa Asiškega it 2a — PoSlnoliranilničnl račun it 811.65i. !f Rarnifiii tr. 't ffij ||jff u Ji" esfc ilti 1 »SP lin i ii - r im U&U ilUj Vojni položaj. j svoje veliko veselje na vspehu avstro -| ogrskih podvodnikov. Dl NAJ, 29. (Cenz.) Skoro napravlja »Magdefcurger Zeitung« piše: Nepo-vtis, kakor da bi se Rusi po težkih pora-i zab I j eno ostane zavezniškemu brodovju. 7ih v Karpatih se vedno ne odpomogli. Delni napadi kakor včerajšnji v Oporski dolini, kažejo, da se sovražnik pri bojih za Kobilo ni upal lotiti nobenih večjih akcij. Ali pa pride morda v bližnjih dneh do kake izpremembe? Nemško ofenzivno gibanje v guberniji da je — ko sta »Goeben« in »Breslau« ležala v pristanišču Mesinskem, obkrožena od angleškega brodovja — avstro - ogr-sVj poveljnik mornarice v Puli izdal z navdušenjem pozdravljani alarmni klic na avstro - ogrske ladje, naj pomagajo nemškim zaveznikom. List primerja neznatne čine francoske c „il- , . . ■ i premoči na Adriji z dosedanjimi vspehi Suu aiki se nadalju* z uspehom: morda, avstrQ . Qgrske mornarice ter zaključuje: z\emo v kratkem o večjih rezultatih. Z odkritim veseljem čestitamo zavezniški Na zapadni fronti krvavijo Francozi in mornarici na vspehu, ki kaže, da v avstro - ogrskem U - orožju živi tisti duh. Angleži v trdnem prizadevanju, da bi pridobili nazaj izgubljene postojanke pri Vpernti; reakcija, ki nastopi po teh izgu-bonosnih naskokih, zamore dovesti za Nemce do nadaJjne pridobitve na ozemlju. Naši zavezniki so obdržali vse v zadnjih dneh prisvojene znatne uspehe. (Tages-post.) ____ Uspešni boi! v Bukovini. ĆERNOVICE, 29. (Cenz.) Po srditih artiljerijskih bojih so Rusi izpraznili Bojan, zadnje oporišče sovražnih postojank. Lčinki naših možnarjev so bili uničujoči. Sovražnik je bil vsled napada tako presenečen, da je imel ruski generalni štab komaj dovolj časa za beg. BIKAREST. 29. (Cenz.) »Universul« poroča: Novosielico, ki se je nahajala že dolgo v ruskih rokah, so zopet zasedle avstroogrske čete. BLKAREST, 29. (Cenz.) »Adeveml« poroča z bukovinske meje: Artiljerijski dvoboj med Avstrijci in Rusi na besarab-ski meji se tudi ta teden nadaljuje z nezmanjšano srditostjo. Avstrijska artiljerija je spravila na fronto veliko število topov velikega kalibra. V ozemlju severno od Crnovic je avstrijska artiljerija kljub premoči nasprotnika na boljšem. Vsi napori Rusov, da bi uničili nasprotno artiljerijo, so bili brezuspešni. V Cernovicah je običajno življenje: vsak gre po svojem poslu in tudi dovoz živil je zadosten. CagiOVlCE. 2/\ iOenz.) Ponesrečeno obstreljevanje Černovic z bombami se je v torek. 20. t. m„ končalo usodepolno za ruskega letalca. Potem ko je vrgel ruski aeroplan na mesto tri bombe, je pobeg:::!, zasledovan od naših baterij, proti ruski meji. Letalec pa je najbrže zgubil ožini, orijentacijsko možnost in je zašel v naš ogenj. Y tem trenotku se je dvignil nemški golob, da zasleduje sovražnega letalca. Obe letali ste se močno približali in vsak ki je dobil v imenu Weddingen najlepši znak. Veselje naših zaveznikov je tudi naše veselje. Tegetthoff, zmagovalec pri Helgolandu in Visu, je dobil sebe vrednih vnukov. _ Vojno Turčije prati trosporuonu. Bo] za lirfnele. CARIGRAD, 29. (Kor.) Glavni stan poroča: Sovražnik, ki se je izkrcal v okolici Kum - K al eha, je bil kljub prizadevanju, da bi se pod zaščito vojnih ladij vzdržal na kopnem, popolnoma pregnan. Na ana-toiskem obrežju Dardanel ni nobenega sovražnika već. Pri Kabatepe se nahajajoče čete se poskušajo pod zaščito vojnih ladij trdovratno vzdržati tamkaj. Z ostalih točk polotoka je bil sovražnik pregnan. Včeraj je ogenj naših baterij poškodoval francosko oklopnico »Jeanne ti smeri, odkoder je prišel. Kakor razvidno, sovražni letalec torej ni imel dosti sreče z bombami. ŽENEVA, 29. (Cenz.) Petrograjski posebni poročevalec »Tempsa« brzojavlja: Vsled razdelitve ojačenj na avstrijski fronti, je bil ruski generalni štab primoran, da je vnovič nekoliko zakrivil rusko fronto. Rusko krilo v vzhodni Galiciji in v Bukovini je bilo pomaknjeno nekoliko nazaj. Da preprečijo rusko prodiranje, so namreč nasprotniki z močnim pritiskom na krilih skušali oslabiti Ruse. Potopitev križorke „Leon Gombetta". Si R AK L Z. 29. (»Agenzia Štefani«). Ob 5. uri popoludne je dospel semkaj mornariški transportni parnik »Eritrea«, ki je dovel 110 rešencev z ^Leon Gambetta*. Mej temi je 9 podčastnikov. Rešenci se počutijo dobro. Pristaniški kapitan se je podal na krov ladje, da se dogovori glede izkrcanja, ki se izvrši nabrže jutri. Uspehi ovstro-osrskih podvodnikov, BEROLIN, 29. (Kor.) Kakor berolinsko takr> izraža tudi provincijalno časopisje HAAG, 29. (Cenz.) Po poročilih iz Le Havra se nahaja v vodovju Lemna sto velikih oceanskih parnikov transatlanske družbe in družbe Messageries maritimes. Pri Tenedu se je nahajalo prejšnji teden brodovje. obstoječe iz 32 bojnih ladij. Domneva se, da je izkrcana armada proti Dardanelam močna nad 50.000 mož. Del izkrcevalne armade iz Aleksandrije bo odveden proti Smirni, kjer se ceni turške čete le na 3.000 mož. Na otoku Lemnu je bilo izkrcanih 16 baterij francoskih 75 mi-limeterskih topov. ŽENEVA. 29. (Cenz.) Francoski admiral Guipratte, ki je nujno pričakoval »Gambetto« pri Dardanelah, zahteva sedaj najnovejšo 14.000 tonsko oklopnico. Mornariški minister je prepustil odločitev tozadevno ministrskemu svetu. Osorfenje v Turčiji proti IiiSIL CARIGRAD, 29. (Kor.) Turško časopisje izraža svoje živahno ogorčenje radi obsodbe muftija v Tenedosu na smrt ter hudo napada Anglijo, ki je s tem zopet pokazala svoje sovraštvo proti izlamu, ki se mu hoče kazati prijatelja. Listi izražajo svoje začudenje, da je ravno Anglija, ki si trdovratno prizadeva, da bi forcirala Dardanele za ruski račun, in izražajo o-gorčenje, ki jih ta sovražni napad na posest kaliiata vzbuja v vsem muzelman-skem svetu. Ali — tako dostavljajo listi — Anglija se bo kmalu kesala. Z zapoHnega boilKa. LONDON, 29. (Kor.) »Times« so izvedele iz severne Francoske, da je vsled zadnjih bojev opustošenje Yperna sedaj popolno. Tržnica za sukno je baje porušena in komaj da stoji še kaka hiša. Popperinghe je tudi močno trpel. Postaja, kjer so angleške ranjence spravljali v Kemiki glas o razširjenja črnovojniike dolžnosti v Avstro-OgrskL LIPSKO, 29. (Kor.) Uradna »Leipziger Zeitung« razpravlja o soglasnem sprejetju razširjenja črnovojniške dolžnosti v ogrsko - hrvatskem saboru ter kaže na neomajno voljo do zmage, ki se je kazala iz besed opozicijonelnih voditeljev in ministrskega predsednika. Nadovezujoč na razlage ministrskega predsednika grofa Tisze o skupnem vojevanju Nemčije in Avstro - Ogrske naglaša list, da resnemu duhu nemško - avstro - ogrske zveze odgovarja vojevanje. Ločene ali združene, izpolnjujejo zavezniške vojske svojo nalogo, ne da bi se uveljavljali drugi oziri razun militaričnega cilja, ki ga je bilo doseči tu ali tam. Složna v svojih diploma-tičnih ciljih In v porabi za dosego teh ciljev potrebnih mihtaričnih sredstev bosta Nemčija in Avstro - Ogrska ta najsil-neji boj, kar jih pozna zgodovina, dovoje-vala zmagonosno ter ustvarita podlago za nadaljnje vspevanje svojih držav in za povečano blaginjo svojih narodov. List opozarja na poizkuse nasprotnikov, da bi scjaii nesoglasja trtcd zaveznike, poizkuse, ki so le znak izpoznanja, da se trosporazumu ne posreči, da bi razbil srednje - evropejski blok. List zaključuje: Velevspešne operacije nemških in avstro - ogrskih vojska tako na vshodu kakor na zapadu izjalove v do-glednem času tudi militarične načrte svojih nasprotnikov. Revtrolci a postopamo Henčije no moda. BEROLIN, 29. (Kor.) Kako sodijo nev-tralci o hinavskih angleških tožbah radi ojstrega postopanja nemških bojnih sil na morju, priča neki dopis v »Nieuwe Cou-rant«. Opozarja, da je angleška admira-liteta razpisala premije do 20.000 mark za informacije o sovražnih bojnih silah na morju. To da je pobuda k špijonaži po trgovinskih ladjah, s čemer je angleška ad-miraliteta v vpoštev prihajajoča mala angleška vozila, v prvi vrsti ribiške par-nike in čolne, sama postavila izven narodnega prava. Ce se potem taka vozila po sovražniku uničujejo z ljudmi in imetjem vred, doseza posadke po nazoru dopisnika sicer strašna, ali pravična kazen. Cospodarsko in Onancilelna mof Nemčije. BEROLIN, 29. (Kor.) V današnji seji centralnega odbora nemške državne banke je izvajal predsednik med drugim: Drugo vojno posojilo je dovedlo do drugega velikega čina nemškega naroda na financi-jelnem polu, do največjega, ki ga je kdaj izvrši! kak narod. Z nepremagljivo silo in novimi dokazi o nebmajni in soglasni odločnosti našega naroda je podala vsiljena nam borba čudovit izraz za borbo do zmagovitega konca, dočim je ves narod prežet od čutstva in volje služiti cesarju in domovini s krvjo in imetjem. Ta soglasna volja je prišla do izraza tudi v udanem skupnem delovanju vseh faktorjev, ki so se udeležili izvajanja oddaje posojila, lstotako sijajno kakor podpisovanje se je razvijalo vplačevanje. Vspeh obeh vojnih posojil države je jasen znak za | to, da sta naše gospodarsko življenje in naš denarni trg tudi med vojno ostala zdrava in močna, in ne manji dokaz za to, da sta se kot predpogoj za to morala splošno vzdržati dolžnost vplačila in vplačilo, kakor tudi za to, da ohranitev likvidnosti v vseskupnih naših kreditnih organizacijah — toliko dobrovoljne, kolikor one, ki je povzročena po sili zakona — je in ostane zahteva višje potrebe za Nemčijo. Ta brezprimerna dobava denarja se je izvršila tudi brez oma-janja denarnega trga Dotok zlata in dobro-vo^no delo nabiranja v narodu nadaljujeta še vedno. Mesec marc je prinesel znatno svoto nad 67 milijonov, a prvi trije tedni v aprilu so donesli nadaijno znatno ojačenje 24 milijonov mark. Profesor Lorsen o medsebolnlk obtožbah vojskujočih. KODANJ, 29. (Kor.) V »Politjken* odgovarja profesor Kari Larsen na odgovor Bediera v »Revue de Pariš«. Konstatira, da Bedier mora priznavati delne neresničnosti ter posnemlje iz spomenice nemškega vojnega ministrstva obilico slučajev, ko francoske čete v lastni deželi plenijo in zagrešajo nasilstva vseh vrsti. Larsen zaključuje: Zdi dR bi morali rni v nevtralni deželi gledati, da brzdamo svoje jezike o teh žalostnih poročilih različnih vojskujočih vlasti ter da se ne pre-naglujemo v sodbi. Gotovo bodo prihajali kupi obtožnega materijala od te in one strani. Zaključna sodba in sklep naj bosta pridržana mirnejim časom. Zahtevata bolj splošne in vsestranske osvetljave, nego jo moremo imeti sedaj. Francoski parlament PARIZ, 29. (Kor.) Zbornica je danes zopet začela s sejami. Med zakonskimi načrti, ki se predlože zbornici v tem zasedanju, je predlog za dovoljenje 6-me-sečnega provizorija za drugo polletje 1915. Sejo je otvoril predsednik Dechanel z nagovorom, v katerem se je najprej spominjal padlega poslanca Chaigneja in potem poslanca Pasquala, povrnivšega se iz nemškega vjetništva. Dechanel je zaključil s ponovnim zatrdilom, da je vsa Francija prežeta z neupogljivo voljo do zmage. Njegov govor je bil sprejet z navdušenjem. Zbornica bo imela po eno ali dve seji v tednu. V zadnjem času so se vršili dogovori med vlado in člani parlamenta o vprašanju zaključenja zasedanja. Vlada se najbrže ne posluži svoje predpravice do zaključenja zasedanja. To se ima marveč nadaljevati, ne da bi zbornica po rešenju dela morala obdržavati seje. Na ta način bi mogel predsednik takoj sklicati zbornico, čim bi to zahtevali dogodki. Sočutje nemškega cesarja ob požaru na gradu Kreutzenstein. DUNAJ, 29. (Kor.) Povodom požara na gradu Kreutzenstein je doposlal nemški cesar nastopno brzojavko grofu Hansu Wilczeku: »Ravnokar prejel vest o hudi požarni nesreči, ki je zadela vaš grad Kreutzenstein. V najhvaležnejšem spominu na užitka polne ure, ki sem jih smel preživeti v vaši krasni ustvaritvi, vam izrekam najprisrčneje sočutje ter se nadejam, da izguba ni tako huda, kakor se je bilo bati po prvih vesteh. Viljem I. R.« Nemška cesarica je brzojavila: S posebnim sočutjem sem sprejela vest o delnem razrušenju vašega gradu Kreutzenstein in njegovih umetniških zakladov. Obžalujem najglobljej da je požar uničil dei dela vašega življenja in tako veliko umetniško ustvaritev. Avgusta Viktorija. Austra-Ošrslig vstop u vojno. m. Vsled neugodnega izida bitke pri Prze-myslanih, je morala biti prva skrb našega armadnega vodstva, da ne izpostavi vzhodno skupino Brudermanna in Buhm-Er-molija nadaljnim napadom velike premoči, ampak da ji pošlje nagio in zadostno pomoč. To pa se je zamoglo zgoditi le tako, da je bilo ustavljeno zmagovito prodiranje Auffenberga, in je dobila njegova armada ukaz, naj se obrne in pripravi za napad na krilo nevarnega sovražnika. Nikakor ni bila lahka naloga, ki je bila poverjena Aufienbergu. Armade z veliko množino sledečih si provijantnih in muni-cijskih kolon, ni mogoče obrniti tako lahko kakor rokavico. Toda akcija se je posrečila. Težavni problem je bil kljub iz-mučenju naših čet po težkih bojih in kljub slabim potom, bliskoma rešen. Dne l. septembra še v boju za zmago s severnim sovražnikom, je stala glavna masa te armade že dva dni pozneje obrnjena s fronto proti jugu in pripravljena za napad preko Ravveruske, zavarovana za hrbtom po slabejši skupini nadvojvode Jožefa Ferdinanda, ki je pri zasledovanju pri Komarovu poraženega sovražnika dospela notri do ozemlja pri Grubieszovvu ob kotu Bug-Muczwa. Mojstrsko delo vojaške tehnike, ki je častno tako za vodstvo kakor tudi skrajno častno za čete! Med tem pa se je dognalo, da ruska i^-vodenj pri Zloczovvu in Przernyslanih postavljenih varstvenih nasipov ni prebila brez težkih žrtev. Ona ni več drla neprestano proti zapadu, ampak se je pomikala deloma počasi Jn previdno od juga, vzhoda in severovzhoda proti Lvovu. Glavne mase so iz bojišča pri Przemvslanih krenile proti severozapadu, očividno sledeč klicem, ki so prihajali od 5. armade, ki je bila poražena pri Komarovvu. Razmeroma slabejše sile so obkolile obmostje pri Ha-Iiczu na pnjestru in so prodirale polagoma v ozemlju med to reko in Lvovom. Bilo je jasno, da bližnja bodočnost ne dovede do glavnega napada na našo vzhodno skupino in krilnega napada Auf-fenbergove armade, ampak da je stala slednja pred težko nalogo. Zvesto trdnemu namenu, da se nadaljuje boj v svriio priklenitve ruskih sil, je zahteval položaj sklep, da je morala sedaj tudi vzhodna skupina poseči krilno v predstoječo bitko z Auffenbergom. Ta sklep ie bil storjen tem lažje, ker so bile Čete vkljub izmu čenju jako navdušene. Izvršiti pa je bilo treba za enkrat dva predpogoja. Četam se je moral dovoliti rok za odpočitek, četudi kratek in treba jih je bilo porabiti v zaključeni masi za važno nalogo krilnega napada. Oboje je zahtevalo nikakor ne lahek sklep: prepustitev Lvova. Gotovo je bil prepuščen s tem sovražniku cenen uspeh. Toda za vzdržanje zemeljskih utrdb, ki so se nahajale okoli mesta, bi bila potrebna cela armada, ki bi vrh tega, obkoljena od treh strani, prišla v jako nevarne bojne razmere. Utrjeni pas je zadostoval za obrambo proti sovražni konjenici, če bi začetkom vojne nepričakovano udrla v deželo, nikakor pa se ne bi mogel upirati težki artiljeriji. Prisiljeni padec Lvova bi prinesel sovražniku mora-ličen in vojaški uspeh in bi se sovražnik lahko bahal, da je zavzel trdnjavo. Predvsem pa bi bile tamkaj zbrane čete brez odmora zapletene v boje in obkoljene od sovražnika, dočim je bi! potreben vsak mož za predstoječo bitko. Sovražnik je namreč že 1. septembra zvečer pri KulikoNvu trkal na vrata mesta. Zato je bilo izvršeno dne 2. septembra izpraznjenje Lvova. Vsa vzhodna skupina se je umaknila za \Vereszyco, ki je tvorila s sosednjimi ribniki pri Grodeku izborno obrambno ozemlje. Tu so se zamogle čete odpo-čiti in okrepčati, dokler jih spopad Aufien-bergove aniiade ^ soviažnikom, ki je pi i-hajal od severozapada, ne pokliče na boj Ta armada se je pomikala proti Rawi-ruski. kamor je dospela 5. septembra. Tekom prodiranja naj bi njeno desno krilo dospelo do železnice, ki vodi iz Javvoro-wa v Lvov in se pridružilo severnemu krilu fronte ob NVereszci. To se je zgodilo dne 7. septembra, toda ne brez srditih bojev. Pri vsakem koraku proti Lvovu je naraščala masa sovražnika, predstražni boji so se kmalu razvili v bitko, s čemer je tudi za fronto ob Wereszyci prišel trenotek, da nastopi. I-meia je nalogo, da izvojuje odločitev in armada je bila tudi svesta pomena trenutka. Rusi, ki so pravo stanje teh izpočitih čet podcenjevali in se niso menili zanje in to še bolj vsled izpraznjenja Lvova, so bili nemalo presenečeni, ko so videli, da je dne 8. septembra prihajal mogočen napad preko nižine Wereszyce. Graški in Ivovski arrnadni zbor pod generalom Boroevi-čem, sta zasedla onostranske višine in severno od Grodeka in veliki Janovvski gozd. Na jugu, pri Komarnu, sta prodirala proti ruskim utrdbam temešvarski in z železnico došli budimpeštanski armadni zbor. Vmes se je postavil s sedmograškim korom armadni poveljnik Bohm-Ermolli. Dne 9. in 10. se je srditi boj nadaljeval. Armadi generalov Boroeviča in Bolima ste izvojevali uspeh za uspehom. Južno krilo je prodrlo celo 20 km naprej, graški arrnadni zbor pa se je prebil 16 km do Lvova. Auttenbergova armada dosedaj ni samo vzdržala sovražnih napadov, ampak je izvojevala z desnim krilom celo znatne uspehe. Značaj modernih bitk je imel za posledico, da se je razvila mesto uničujočih odločitev, umorna in predvsem dolgočasna borba. Poraženi sovražnik se je vedno in vedno postavljal v bran v novih postojankah in se vsled močne artiljerije trdovratno upiral. Treba je velikih bojev, mnogo udarcev, predno je zlomljena odporna sila in izvojevana |X>polna zmaga. Naše čete so imele- najbolje šanse, da dosežejo ta cilj, potrebovale so samo še nekaj časa, a ta čas jim ni bil usojen. 2e v trenotku, ko je bil izvršen sklep, naj pričnete obe armadi s prodiranjem čez \Vereszyco, se je položaj na severu razvijal nevarno. Mogočni pritisk, ki ste ga izvrševali Danklova in Autienbergova armada v zadnjih dneh avgusta, je bil ruskemu armadnemu vodstvu v povod, da je poslalo vsa razpoložljiva ojačenja, in na potu se nahajajoče vojaške transporte v ozemlje med Vislo in gornjim Bugom. Ko so opazili Rusi, da je njihov kama-rovvski premagalec odstopil od njih, so z novimi ojačenji zopet udarili proti jugu. Skupina nadvojvode Josipa Ferdinanda, ogro/.ena v fronti in boku, se je morala korak za korakom umikati iz kota med Bugom in Huczvvo ter se bližati zaledju Auffenbergove armade. To so že tc'.om Stran rt .VEČERNA EDINOST- št. 78. V Trstu, dne 30. aprila 1315 napredovanja preko Ra\varuske napadle sovražne kolone, ki so prodirale od severovzhoda in vzhoda, tako da je bilo treba v varstvo glavne fronte napraviti proti vzhodu obrnjeno kljuko. Med Wieprzom in Bugoni, v okolici Cholma, je ruska bojna moč naraščala vedno bolj in se je v začetku septembra pomikala tudi proti desnemu boku Danklove armade, prav v istem času, ko je poizkušal srednjegališki armadni zbor, premagati z na desno obkoljujočim napadom ob \\ ieprzu sovražno pozicijo pod Lublinora. Ta manever je bilo seveda treba opustiti, ko so se Kusi pojavili od Cholma sem ob Wieprzu. Opustiti se je moral tudi namen, da bi se bila z medtem preko Visle pritegnjenim \Voyrschevim domobranskim zborom istočasno z leve obkoliujoče napadla pozicija pod I.ublinom. Ta zbor je bil ob izprernenjenih razmerah mnogo potrebnejši za ojačenje hudo ogroženega desnega krila in je napredoval v Tarnawo v pozicijo ob potoku Poru, za katerega sta se morala umekniti srednjegališki in požunski armadni zbor. Do 9. septembra se je Dank I ova armada trdovratno upirala premoči. Ko pa je bilo ta dan levo krilo, znatno potisnjena nazai in je ruski napad ob potoku Poru vkliub najhrabrejšemu odporu upognil pozicijo pri Tarnav.i, ni b rmido izpred premoči ter jo umekniti naj prej na krasniško-frampolske višine, in ko le tren s težavo prispe! preko taneu skega ozemlja, za to ozemlje. Cas, ki je mora! preiti za izvršitev tega namena, ie dovoljeval še kratek rok za nadaljevanje velikega boja pri Lvovu, pri čemer je južno krilo zopet priborilo uspehe. Nasprotno pa je na severu vsled prodira* a od Cholma med Wieprzom in Hucz-\yc , rođirajoeih ruskih moči, Kavkazijcev, grenadirjev in gard, nastajala vedno večja nevarnost. Bližale so se vedno bolj zaradi romanjkanja čet nezavarovane vrzeli med Danklovo in Auffenbergovo armado. Ko bi udrli Rusi v odprta vrata, bi jim bil pot v zaledje bojne fronte prost. Že 10. zvečer se ie torei čutil general pehote Auf-fenfcerg primoran, umekniti središče in pri Rauaruski se boreče levo krilo, da skupaj s skupino nadvojvode Josipa Ferdinanda stvori proti severu Gbrrjeno fronto. Ta armada se je torej že 11. borila boli proti severnemu sovražniku, kot pa pro:i svojemu pravemu nasprotniku. Zahvaliti se je bilo edino le hladnokrvni vztrajnosti vodstva in vrlinam čet. da se je armada mogla neomajno upirati divjemu navalu vse naokoli nasproti prodirajo-čih mas. kakor daleč v morje segajoča skala. Glavni namen dosedanje borbe je bil dosežen v najobsežnejši meri. Kar je Rusija po končanem prvem nastopu mogla dobaviti bojnih sil, smo jih pritegnili nase. Ne samo na vzhodu in severno je stala znatna premoč proti našim težko se bore-čim četam, temveč so se tudi v ozemlju iužno od Dnjestra zbirale ruske moči v litro rastočem številu in njih sprednje čete so se preko Stryja že začele bližati Drohobyszu. Ruske armade so naši nepričakovani udarci precej pomešali in jim zadali i potem, jim je bilo treba več tednov, da so logi, da zdrobite številno premoč Rusije, vedno z novimi udarci korak za korak bližate temu smotru. Nemčija In Anglija. Nemško časopisje se je bavilo te dni z zanimivim in aktualnim vprašanjem: kdo je v tej vojni glavni sovražnik Nemčije? Do sedaj je veljalo kot aksiom, da je to Anglija. Sedaj pa se zdi, kakor da se vsaj v enem delu nemškega časopisja pripravlja preobrat v tem pogledu. Pojavlja se struja, ki vidi glavnega sovražnika Nemčije v Rusiji, a v Angliji »edinega prijatelja Nemčije«. Vsi ti Nemci, so enoglasno izjavljali, da vidijo glavnega sovražnika v Angliji. Med temi je tudi maršal Hinden-burg. Poznana je njegova izjava: Rusi nam niso nemili, samo Angleže mrzimo. V Nemčiji si torej stojite nasproti dve struji z ozirom na vprašanje: kdo je največji sovražnik Nemčije? Preobrat v anglofilski smeri je nastal K u minerjev a skupina, še le nedavno, a to posebno v skupini tistih veiikih trgovcev in bankirjev, ki se zbirajo okolo vplivnega lista »Berliner Tageblatt«. Od tistega časa — tako trdi > več druge izbire, kot odpotegniti ar- glasilo čeških agrarcev »Venkov« — ko je Rusija napovedala, da bo ekspoprijira-la velike židovske posesti in ustanove, so začeli v imenovanem berolinskem listu izhajati strastni članki proti Rusiji, a precej simpatični napram Angliji. Tenor vseh teh razprav je trditev, da ni Velika Britanija, arnpak Rusija največji sovražnik Nemčije in zato da se mora ta poslednja do skrajnosti boriti proti Rusiji. Neki odlični nevtralni diplomat, ki potuje po vseh velikih mestih vojskujočih se držav, da se je izjavil v nekem razgovoru sledeče: Noben angleški politik ne dvomi na tem, da nemške države ni možno uničiti tako, kakor so mislili fanatiki v Pariza in Petrcgradu. Nemci morajo — je menil diplomat — militarično uničiti Ruse in Francoze, ali Anglije ne. Zato ostaneta dva zmagovalca: Nemčija in Anglija. Kakor Nemci, imajo tudi Angleži v iz-vestnem pogledu že svoj uspeh. »Angleška vlada se nahaja sedaj v jako čudni situaciji. Ima interes na tem, da sedanje stanje stvari na kontinentu ostane kolikor le možno neizpremenjeno, ne glede morda na kake male izpremembe na belgijski obali. Ravnotežje sil na evropskem kontinentu, po katerem Anglija vedno stremi, je že tu. Na zapadu in na vzhodu nik-do ne napreduje in nikdo se ne umika — a svetovno morje je edino Angliji na dispozicijo. Misliti si moremo tudi, da bo hotela Anglija sovražnika, ki ga je vrgla s trgovskega področja, pokoriti tudi militarično. Ali Angliji je malo do tega. Ona noče nikakih Iovorjev, nima nikakih idealov. ker je ie praktična, a sad popolne zmage na kontinentu, do katere bi moglo priti le z nadaljnjim vlaganjem angleškega denarja in angleške krvi, bi pobrala ali Francija ali Rusija, ali pa — obe! To pa nasprotuje trgovskemu smislu Anglije. Za nemško nevarnostjo bi došla francoska, a za francosko — ruska! In tako je potek / ke izgube. Kakor se je pokazalo! stvari ustvaril čudim konstelacijo. Anglija je edir.i prijatelj, ki ga ima še Nemčija — odpočile po težavah teh dni-in spravile danes! Razumite me dobro: preračunje- no, ne iz ljubezni, je Anglija edina med državami, ki se vojskujejo z Nemčijo, ona, ki ne želi popolnega uničenja sovražnika, o katerem sanjajo ruski in francoski fantasti. To ie pot, na katero se bo moralo svoje čete v ono razpoloženje in grupacije, ki so bile potrebne za nove velike akcije. Bilo je vsekakor neprijetno, takorekoč med ustnicami in čašo opustiti popolno po-raženie okoli Lvova stisnjenih Rusov, misliti, kadar bodo hoteli pogasiti sedanji Čas. v katerem bi bilo mogoče doseči ta j svetovni požar«, cilj. je poickel. Će se ni hotelo te tako vrlo se boreče armade spraviti v nevaren položaj. ni bilo druge izbire, kot umik, za »Nevtralni diplomat« je menil nadalje, da se obe veliki državi germanske krvi toliko sporazumete. Seveda da bo moral je oci >čil vrhovni armadni povelj- nemški-narod nekoliko žrtvovati od svo-' ili poldneva 11. septembra. Pono-, jih idealov, zato pa da bi dobil kasnejo krasno odškodnino na drugih poljih. z vihrajočimi zastavami -boj vse ujetnike in zajete vzele so topove — so se zabele naše čete umikati za San. Tudi v najtežavnejšem položaju se nahajajoča Amtenhergova armada se je mogla, četudi ob znatniii bojih in izgubah trena, spretno odločiti od sovržanika in potem nemoteno prekoračiti San. Semkaj je bila že prispela Danklova armada, ki je izborno znala uresničili svoj namen povzročiti napredovanje trena v težavnem tane\v--KCin ozemlju. Tako se je severna arma- V istem smislu piše tudi prof. Monts v Berliner Tageblattu«. Tudi on trdi, da je Anglija že dosegla svoj glavni cilj v tej vojni: v trgovini in industriji je jako oslabila Nemčijo in — Francijo. Popolno u-ničenje Nemčije pa da ne bi iconveniralo Angliji ne v vojaškem, ne v trgovskem pogledu, ker bi se ojačila le Rusija. Tudi Monts vidi seveda v Rusiji glavnega sovražnika Nemčije. Te izjave so v kričečem nasprotstvu z da v zadnjem trenotku umekmla ruski vseiTlt kar in kakor so do nedavno pisali premoči, ki jo je sama namenoma razve- in govorili o Angliji. Ali po strastnosti, s zala. da se po skoraj tritedenskih nepre-, katero se v Angliji še vedno piše proti ^tomli boiih odpočije in zbere nove moči. Nemčiji, ni soditi, da bi se Anglija res Nalogo, ki jo je splošni vojni nhfaj na- hotela odreči borbe proti Nemčiji, pri če-značil naši severni armadi za uvodno mer ne smemo pozabiti na važno dej- vojno, je izpolnila v polnem obsegu. Tu v velikih potezah začrtani potek dejanja da komaj slutiti obilico junaških bojev, či-iov požrtvovalne hrabrosti, z veseljem »rezanih naporov. Poznejšemu času ostaja prihranjeno, da bo opeval slavo mnogoštevilni junakov, ki so se v zmešnjavi neprestanih velikih bojev tako hrabro in stvo, da je v Nemčiji le ena struja, ki priporoča sporazum z Anglijo, da zahteva druga sporazum z Rusijo. In pa — vojna traja dalje in Nemčija in Anglija postopata druga proti drugi z največjim ogorčenjem. Nobena ne daje pardona. Iz zadnjih nemško- angleških polemik in angleških groženj je celo sklepa- borili za domovino, l ežko delo ti, da se odnošaji med obema državama — se ni dalo izvršiti brez znatnih izgub: veliko jih pokriva s krvjo napojeno bojišče. Toda težka izguba ni mogla zrahljati poostrujejo! Ali v enem pogledu imajo veliko važnost ti nasprotujoči si glasovi: kažejo AdmusU armade. \ kljub vsem neizogib-: nam, kaki vplivi in kake struje bodo igra-nini različnim pripetljajem vojne, vkliub |e ulogo pri bodočem sklepanju miru! 17'1'iii nnili.*.nSnX« .— XI 1----1___—_ 1_ ______— ————————i——■ spoznaji poilačujoče premoči hrabrega in ro oboroženega sovražnika je najdra „ocenej a lastnost naše armade nedotak njena izšla iz težkih ikušenj uvodne voj-ic: Nezloinljen je ostal drzni ofenzivni duh. in preden so pričakovali Rusi, ravno ko so se šele začeli pripravljati za novo i veliko akcijo, so se videli že zopet ogroženi po novem mogikmem napadu. Kar so morda smatrali za poraz odpomoviti Avstro - Ogrske, je bilo v resnici le uvod v dolgo vrsio neminljivo velikih del naše in zavezniške anr.ade, ki so zvesti svoji na-1 Domače vesti. Vrlemu možu v slovo. V slovo možu, ki je tudi med našimi tržaškimi železnj,-čarskimi krogi dobro znan in visoko čislan, piše »Slov. Narodu« iz Maribora: »Cas vojne in ž njim združene razmere so tudi pri nas pustile vidne sledove. Vrste onih, ki so se ob vsaki priliki borili za naše narodne pravice, so se že v prvih dnevih sedanje svetovne krize močno skrčile. Nastale so vrzeli, ki bi jih v mirnem času ne mogli strpeti, kajti vsak posamnik je nam že nepogrešljiva moč. Občutnejša je pa taka izguba takrat, kadar gre za može, ki veljajo kot posredni voditelji in prvoborci naših narodnih prizadevanj. Take može vidimo neradi odhajati iz naše srede tudi sedaj, v času, ko je narodno delo o-mejeno na minimum. Tak slučaj imamo zopet zaznamovati. Dne 24. aprila se je od nas poslovil nadrevident Južne železnice, gospod Ivan Kejžar. Osem let je bival med nami, med prvimi prvi. Skozi osem let je uporabljal ves svoj službe prosti čas v probujo slovenskega naroda ob naši narodni meji v splošnem, v podrobnem pa za Maribor. Naštevati vse to delo v podrobnostih, nam seveda ni mogoče, ker bi v to potrebovali obsežnejšega prostora in časa, lahko pa trdimo, da je dosegel neprimerno mnogo in velikih uspehov. Ustanovil nam je troje lepih društev, oziroma organizacij, ki so za nas bile in bodo glavna in najtrdnejša opora, in sicer podružnico »Zveze jugoslovanskih železničarjev«, »Dramatično društvo« in železničarsko moško in žensko podružnico Ciril - Metodove družbe. Demokrat skozinskoz, mož visokega narodno -političnega obzorja, je takoj spoznal, kje je treba v prvi vrsti zbirati, organizirati in utrjevati. Z majhnimi začetnimi močmi je zbral okrog sebe in nas veliko množico, ki našim nasprotnikom danes ne pripušča več, nas vtajiti, ali pa kratkomalo preiti. Velik je bil vpliv Ivana Kejžarja med nami, tako velik, da mu ostane za vedno, čeravno bo od nas oddaljen. V svojem uradu je bil vzor uradnika in zato je užival tudi pri svojih neslovenskih uradnikih-to-variših najvišji ugled in največje spoštovanje. To je seveda vedel vsak železniški delavec in zato je vsak železničar vanj gledal z zaupanjem in prepričanjem, da njegovi dobri stvari pomore do sigurnega uspeha. Ravno tu se je pokazala vsa Ivan Kejžarjeva spretnost. Ni bil eden onih, ki vse — možno in nemožno — obetajo, store pa samo malo, ali pa prav nič, kakršnih imamo, žalibože, tudi premnogo in kojih delovanje nam prav nič ne koristi, nasprotno pa pripravlja mnoge nevarnosti. Vedno držeč se samo možnega, je tudi delal samo v svrho dosege možnega, ali z drugimi besedami: Ivan Kejžar je bil skozinskoz narodno-realen politik. Zadnje tričetrt leta je moral Ivan Kejžar pretrpeti marsikaj bridkega. Prenašal je to z moško samozavestjo, vedoč, da je tudi trpljenju enkrat konec in da je plačilo potem tem lepše. Sedaj je nadrevident Ivan Kejžar premeščen na Gornje Štajersko, v Ljubno. Pride torej v kraj, kjer biva na tisoče delastva, med njimi do 3000 Slovencev in Hrvatov. Njegova energija ne pozna odmora. Ko minejo sedanji kritični časi, bo torej imel priložnosti dovolj, tudi onim našim rojakom pomagati, ki so bili doslej brez vodstva in prepuščeni sami sebi. Hvaležna tla se mu odpirajo in prepričani smo. da ga tudi v novi domovini čakajo bogati sadovi in uspešno delo. Ivan Kejžar nas ne zapušča. Gre le nekoliko dalje, opravljati in pripravljati poije narodnega probudnega dela. Zato ne žalujemo. Vidimo ga odhajati kot svojega odposlanca. Bog ž njim in sreča junaška kakor vedno doslej!« In vendar ostaja vprašanje: Zakaj odhaja ravno v tem izrednem času? Uporaba kaznjencev za poljsko obdelovanje. C. kr. justično ministrstvo je poslalo vsem sodiščem I. in II. inštance ter vsem državnim pravdništvom in nadpravd-ništvom sledeči odlok: „Ob sedanjih izrednih razmerah je prav posebno važno, da se spomladansko poljsko delo opravi kar največ mogoče in zato zadobi potrebnih delavcev. V ta namen se je ozirati tudi pri izvševarju prisojenih kazni. Mnogokrat bo že z ozirom na gospodarstvo obsojenca samega, najsi bo samostojen posestnik ali le poljedelski delavec, odložiti ali pretrgati- prfsojeno kazen po § 401 kazenskega pravdnega reda ali po § 2 , Št. 1., črka a) cesarskega ukaza z dne 7. avgustu 1914, drž. zak. št. 207. Kolikor je preko določbe tega ukaza nujno potreba pritegniti kaznjence k poljedelskim opravkom, ker ne zadostujejo delavci, ki so na razpolago, se lahko po določbi § 2., št. 1., črka b) navedenega cesarskega ukaza na prošnjo političnega oblastva v prid občega gospodarstva pretrga izvršitev krajših kazni ali odloži, če se ni začela. Pri odločitvi o odlogu ali pretrgan ju prisojene kazni se je ozirati po zmislu cesarskega ukaza na to, da se ne izpuste na svobodo osebe, ki so nevarne državi ali lastnini, in da se ne uporabljajo kaznjenci, kadar je dovolj drugih delavcev, čeprav niso ravno tam, kjer jih je baš treba, pa se lahko s posredovanjem deželnih posredovalnic o pravem času pritegnejo." Svojci kaznjencev, ki se hočejo poslužiti dobrote tega odloka, naj se obrnejo, najbolje potom občine, odnosno žetvene komisije do prist jnega okrajnega glavarstva. Peki so kaznivi, če zadržujejo kruh. Ze več slučajev se je pripetilo, da peki niso marali prodati kruha na podlagi krušnih kart s pripombo, da oddajajo kruh le stalnim odjemalcem. To je proti zakonitim določbam, ker § 482. kaz. zak. izrecno pravi: Če trgovci, ki prodajajo blago, ki spada k potrebščinam vsakdanjega življenja, svojo zalogo prikrijejo ali se branijo kateremukoli kupcu prodati, so krivi prestopka in se morajo po okoliščini, kakor je blago potrebno, kaznovati prvič z denarno globo od deset do petdeset goldinarjev (dvajset, oziroma 100 kron): prestopkih zakona o živilih ovadbe; pri kazenskem sodišču. Tudi zavodom za preiskavo živil je naročeno, da tudi po svojih uslužbencih pregledujejo živila v smislu § 26. zakona o živilih, ter da eventualno vlože ovadbo pri državnem pravdništvu. Strašen čin obupanega očeta. Žagarski delavec hvn Duk v Zagrebu je b:l radi neozdravljive bolezni že več časa brez dela in zaslužka. Ko je te dni njegova žena odšla zdoma, je Duk svojima dvema otn koma, katerih eden je bi! star 3 leta, drugi pa 9 mesecev, zamašil usta s cunjami, nato ju pa s škarjami umoiil! Ko se je mati vrnila in videla, kaj se je zgodilo, si je poizkusila z pri drugem slučaju je kazen podvojili; tretji nožem v/.eti živlenje. Pripeljili so jo v bol- slučaj ima za posledico izgubo obrti. Ker karte za kruh in m >ko dajejo pravico za nakup v \sa'd trgovini je v teh slučajih prestopek citiranega paragrafa. Cene živi! v obleganem Przemyslu. V krakovski »No\vi Reformi« z dne 26. apri- m:mco. Duk je najbrže sk čil v Savo. Prva smrtna obsodba t,o izbruhu vojne v Gradcu. V Vrbi ob jezeru na Koroškem je ponoči pešec domobranskega polka št. 4 Ivan Pop.jdi iz Trbiža napadel Franca Grilla, ga vrgel na tla, pokleknil mu na prsi in ga la čitamo: V »Kuryeru L\vowskem« po- tolk 1 kriče: „Denar sem. če ne, si mrtevl"4 daja Stanislav Szpytko\vski te - Ie zani mivosti iz obleganega Przemysla: V zad njih tednih pred padcem trcljnjave je zavladalo silno pomanjkanje živil. Cene živil so dosegle naravnost fantastične vsote. Tako je stalo 100 kilogramov pšenice 600 kron, pšenične moke 840 K, rži 400 kron, ječmena 300 kron, ovsa 270 do 280 kron, sladkorja 2400 kron, 1 kura 50 kron, 1 goska 80—100 kron, 1 jajce 1 K 50 vin.. 1 kg mesa 10 kron, konjskega mesa 6 K, 1 krava (srednja) 2450 kron, boljša krava 3600 kron, 1 star konj 700 kron, boljši konj 1500 kron, par dni staro tele 244 kron, hlebec vojaškega kruha 12 K, navadni kruh 20 kron, 100 kg krompirja 120 K, rdeče pese 900 kron, bele 600 kron, graha 600 kron, kaše in prosa 800 do 900 kron, slame 65 kron, sena 80 kron, 1 kg masla 24 K, 1 kg čokolade 24 kron, 1 liter ma-linovega soka 30 kron, l kg rozin 16 K, čebule 4 krone, 1 glava česna 30 vin., merica soli 5 do 6 kron, 1 liter 80% špirita 50 kron, ruma 35 do 40 kron, 1 kg sveč 7 kron, 1 liter petroleja 3 krone 20 vin.. 1 zavoj tobaka, preje po 32 vin., 5 kron; 1 zavoj tobaka za pipo. preje po 10 vin., 3 krone; 1 škatljica vžigalic 1 krono in papir za cigarete, ki je preje stal 2 vin., 1 krono. Zanimivo je to, da nobeden prodajalec ni zahteval plačila za prodano stvar v denarjih, marveč samo v natu-ralijah. Kvarjenje živil. Zelo je razširjeno mnenje, da so radi vojne popolnoma izgubili moč predpisi zakona o živilih in da ni več treba ravnati se po določilih, ki so bila izdana s takozvanim »Kodex alimentarius austriacus« o kakovosti živil. To pomotno ter interesom konsumentov jako kvarno mnenje se mora pobijati z vso odločnostjo. Ce se je pripetilo, da se posameznih živil radi vojne ni moglo izdelovati, oziroma dobavljati v predpisani kakovosti, je ministrstvo za notranje stvari takoj ukrenilo, s posebnimi odredbami, da so se vpo-števale te posebne razmere. Izvzetnši izjeme, ki so se določile za posamezna živila, pa se morejo proizvajati in smejo prodajati vsa druga živila le v predpisani kakovosti. Natančno nadzorstvo v tem oziru je tem potrebnejše, ker se spričo naraščajoče draginje živil često dogaja, da se na brezvesten način oddajajo konsu-mentom po visokih cenah pokvarjena, ponarejena ali manjvredna živila. S prodajo takih živil se ne odškodujejo samo posamezni konsumenti, časih morebiti celo v zdravstvenem oziru. ampak se bistveno tudi zmanjšuje uspeh preskrbnili naredb vlade za zadostno prehrano vsega prebivalstva. Vsem poklicanim oblastvom se je strogo naročilo, da zabranijo te. v sedanjem času težavne in drage aproviza-cije jako škodljive postopke in zlorabe. Vsem nadzorstvenim oblastvom, predvsem občinam z organiziranim tržnim nadzorstvom, je zaukazano, da z največjo skrbnostjo pazijo na promet z živili in v sumljivih slučajih nemudoma vpošljejo vzorce dotičnih živil pristojnemu zavodu za preiskavo živil, oziroma, da vlože pri Iztrgal mu jo denarnico z 212 kronami; ure in verižice mu ni mogel iztrgati. Drugi dan sta prijela dva orožnika Popodija v vojašnici. V blazini so našli še v listnici 192 K. Graško domobransko sodišče je obtož nca obsodilo na smrt na vešalih in v izključitev iz armade. Zagovornik je naznan 1 ničnostno pritožbo. 1 B%2 MMJ i ^^ ^aJ HsJ^albii se □□ □ □ □□ se računajo po 4 stot. be*edo. Mastno tiskane besede <;e računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina xna-a 40 stotink. : □□ □□ Kdor \m „Edino*!" lija 1912. in 1. februarja 1914., naj jih prinese Ins. ocH. Edinosti proti primerni nagradi. Dr. PETSCHNIGG TRST, Ulfi S. CfiTEHIliA STE«. 1. Zdravnik za notranje (spiošne) bolezni 8—9 in 2—3 in specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: 11 V*>—1 in 7—7M>. Unigins-foioir®! §!s!|§ Trst. ulica del Riva št. hI (pritličje) Trst Izvršuje vsako fotogTafično delo kakor tudi rarglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanasto {lošče za vsakovrst. spomenike. P9S!SNOST: POVEČANJE ::: VS£KE FOTOGRAFIJE ::: Padi udobnosti gosp. naročni-kov pprejoma uaročbe in jih iz-vriuje na domu, ev. tudi zunaj mesta |.o najz.memejših cenah. ♦ ♦♦♦ ♦♦♦♦ Trst ui. M Riuo štev. 42. mn srna&č Trst ulica Beiv£iu«ra 49 : TRGOVINA USNJA : vteh vrst, črnih i;i barva-nih ter nadplatov z izde-lovalnico zgornjih čevljev. Velika - izbera potrobščiu v a čevljarje in sedlar je. Specijaliteta: pedpet-11 I nlk „PALMA" ! ! ! TRST, CORSO ST. 17 Specijalist za KOŽNE in SPOLNE BOUZN ŠIBKOST In NEBVOZNOST za BOLEZNi v NOGAH in SKi.£PlH. Sprejema od 11-1 pop. In 4-S z večer ob nedeljah od 10 - 1. Najbolj zanimiv in najboljši slovenski ilustrovani tednik so: ki priotčujejo vsak teden mnogo zanimivih slik Z bojlit in o drekih vatcih aktualni domačih in tujih dogodkih, ter t bito zanimivega čtira : pesmi, povesti, Jako zanimiv, lep detektivski roman« poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojesiovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva. .TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilnstrovan tednik, ki je posTečea le zabavi in pouku. .TEDENSKE SLIKE" hi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka eo«ulna, kavarna 'ori*-nica, vsako dradtvo itd Zahtevajte „TEDENSKE SLIKE- povsod in pridobivajte uaročoikor. „TEDNNSKE SLIKE-1 stanejo četrt leta K 2 50. pol leta K 5 — in celo le't-» K 10 -. Naročniki dobe kot nagrade velik ilnstrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča. Gregorčiča in Aškerca ter tudi lep? zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj ! Novi naročniki dobe ie vse letošnje številke. Počnite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko .TEDENSKE SLIKE- brezplačno in poštnine prosto na ogled. Upravništvo lista „TEDENSKE SLI Kil14 Ljubljana, r rančiskanska ulica 10!. gujjjjj n hranilnica M tllMMt^iaj^El Bi^^uM^ijgg BŽI registrovana zadruga z omejenim poroštvom TRST - Piaz?a della Caserma Itv. 2, 1, nad. - TRST^I (v lastni palači) vhod po glavnih stopnjicah. POSOJILA DJUS za vknjižbo 5 l/t °/f na menice po na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. ESKOMPTUJE TRGOVSKE MEKS3E. HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, če tuđi ni ud in i ih obrestuj 9 po 4 \ Ve$e stalne vloge in vloge na tejc. račun po dogovoru. pl«tHj«gbvo4'M». - V Ura m Ukfco po eno krono. - ODDAJA DOMAČ« NABIRALNIK?(ItRANILME PUŠ1CE). fr Poštno branilnifni račun 16 004. TEGEFON št. »jo'J Ima varnostno celico (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drug h vrednot, popolnoma varno proti ulemu in požaru, ur> j-no po iKijuovejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem po Rajn»2jih cenah. STftNIE VLOG KAD 10 MiLIJCKOt/ KR&H. lirtte o: »d 9 k 12 iapsii i« oH U 5 k*l:bje s« vsak Vjr*ft »i criiaii mrt