Naročnina
Dnevno Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska Izdaja celole .no v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 6/III Kokoplsl se ne vrača/o, nefranklrana pisma se ne sprejemalo * Uredništva telefon štev. 50, upravnlštva štev. 323
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, petll-vrsla mali oglasi po 150 In 2 D,veCJI oglasi nad 43 mm vlilne po Din 2-50, velUU po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 I)ln p Pri več|em □ naročilu popust Izide ob 4 zjulraj razen pondeljKo in dneva po prezntaJ
Političen lisi sa slovenski narodi
Uprava fe v Kopitarjevi ul.št.6 Čekovni račun: Cjubljana štev. tO.650 ln 10.349 xa Inaerate. Sarajevošt.7563, Zagreb št. 39.011, Praga In Dunaj št. 24.797
Poslanec Pušenjjak za izenačenfe davkov
V DRŽAVNEM PRORAČUNU NI RAVNOVESJA, — VLADA ZNIŽUJE KREDITE ZA POLJEDELSTVO IN STROKOVNO ŠOLSTVO NA RAČUN VOJNEGA MINISTRSTVA. — NOVI DAVKI. — V SLOVENIJI PLAČA VSAK 165 DIN, V SRBIJI PA 55 DIN LETNEGA DAVKA. — OBUPEN GOSPODARSKI POLOŽAJ SLOVENIJE.
V odločilnih trenutkih.
Glavni volivni odbor Delavske zbornice za Slovenijo je razposlal glasovnice. S tem so nastopili odločilni dnevi. Slovenski delavci imajo prvič v zgodovini priliko, da izvolijo svoje zostopnike v Delavsko zbornico po svoji vesti in prepričanju.
Delavska zbornica je najvažnejša institucija v rokah delavstva za obrambo pravic delovnega ljudstva. Delavska zbornica je parlament, v katerem imajo samo delavci besedo, kjer odločajo sami, kjer se smejo zavzemati za svoje zahteve, ker jim daje zakon pravico na to.
Delavska zbornica pa ne bo samo branila od delavstva doslej priborjenih pravic, socialnih zakonov in naprav, ne bo samo čuvala, da jih kapitalistična reakcija ne poslabša ali celo odpravi, ampak ima lahko za delavstvo še veliko večji pomen in nalogo: Delavska zbornica, ako bodo v njej pravi zastopniki, bo lahko združila vse delovne sloje, pomagala, da se vsi delavci do zadnjega moža strokovno organizirajo in da se ustvari enotna fronta delovnega ljudstva!
Le združitev vseh delavcev, ki so danes razcepljeni v več strank in naziranj, more pripomoči ljudstvu, ki s svojim poštenim delom preživlja in bogati družbo, da pride do resnične moči v državi, kjer vlada danes laži-demokracija liberalne buržuazije. Najmogočnejše orodje na poti do zmage delovnega ljudstva in temeljite socialne preobrazbe družbe pa bodo Delavske zbornice, če se bodo znale svojih pravic posluževati.
Kapitalisti, naj pripadajo kateremukoli liazaranju, so v svojih trgovskih, obrtnih, industrijskih zbornicah edini. Delavstvo pa se ne more povzdigniti do enotnega nastopa za svoje gmotne koristi in duševne potrebe! Vsled te razcepljenosti, ki je v korist le velekapi-talizmu, gre delavstvo needino v boj tudi za Delavsko zbornico. Le zato, ker je liberalna buržuazija znala zastrupiti delavske vrste s svojimi frazami, nočejo nekateri iz neumnih protiverskih predsodkov s krščanskimi social-ci v eno vrsto. In vendar Delavska zbornica ne bo pobijala »klerikalnega zmaja«, ki ga nekateri rišejo kot prazen strah delavcem na steno, ampak bo imela pobijati zmaja kapitalizma, ki je nasprotnik vsega delov, ljudstva.
Zato pa imajo prav oni, ki so prepričani, oa bo vsak zaveden delavec in delavka volil listo Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani, ker je le ta odkritosrčna za edinost vsega delavstva in ker bodo njeni zastopniki v Delavski zbornici vsegdar nastopili za enotno fronto delavstva, za združeno borbo proti ka-pitaJizmu in za to, da delovno ljudstvo postane gospodar v človeški družbi!
Krščanski socialisti bodo vselej proti nesrečni cepitvi delavstva, bodo vse svoje sile zastavili za to, da se združi vse, kar z roko in umom pošteno dela za skupni blagor, zato da se kapitalizem demontira in uvede nov res krščanski socialni red, v katerem ne bo ne izkoriščanih ne izkoriščevalcev. Za ta veliki cilj bodo šli v borbo z vsemi svojimi sotrpini in Delavska zbornica bo tisti forum, kjer bodo lahko vsi, ki pošteno mislijo, složno šli skupaj za obrambo delavskih pravic proti bur-žuazni reakciji, za izpopolnitev socialne po-stavodaje, za socialno preureditev človeške družbe.
MSGR. PELLEGRINETTI PRIDE V DUBROVNIK.
Dubrovnik, 14. jan. (Izv.) Tu se vrše velike priprave za sprejem papeževega nuncija Pelle-grinettija, katerega pričakujejo za 2. in 3. februarja na praznik sv. Vlaha. To bo prvi prihod papežega odposlanca po padcu samostojnosti Dubrovnika.	•»
NOVE TEŽAVE ČEŠKE VLADE.
Pra#a, 14. januarja. (Izv.) Notranje politična nasprotstva so se v novi skupščini poostrila. Seja dvanajstke kot zastopnice vseh 6 koali rani h vladnih strank je odpovedana, ker *e voditelji strank niso mogli zediniti niti na smernice reševanja čisto političnih tekočih zadev; nitri na dnevni red prihodnjega zasedanja. Parlament, ki bi moral biti že sklican, se bo najbrže sestal šele začetkom februarja.
NIKOLAJ NIKOLAJEVIH NA SMRTNI POSTELJI.
Pari«, 14. januarja (Izv.) Zdravniki izjavljajo, da je stanje bivšega generalissima ruske armade velikega kneza Nikolaja Nikola-jeviča brezupno. Knez. je pred dnevi obolel, sedaj pa ie nastopilo nenadno poslabšanje.
Belgrad, 14. jan. (Izv.) V generalni debati je govoril posl. Pušenjak sledeče: Težko je kritizirati državno gospodarstvo, ko še ni predložen celoten proračun in še manjkajo pro--računi za vrhovno državno upravo, prosveto, pravosodje in vere, ko še niso v smislu določb ustave in zakona o drž računovodstvu predloženi računski zaključki, ko je namestnik fin. ministra pedal skromen ekspoze.
Naša država je edina na svetu, ki za 10 let ni predložila računskih zaključkov. Ne smemo se čuditi, če ne uživamo nikjer kredita in če ne moremo priti do inozemskega posojila.
Proračun se je od 10 milijard 405 milijonov povišal na 12 milijard 900 milijonov. Kljub porastu dinarja se državni izdatki večajo. Povišujejo se davki, med tem ko so druge države s pojačenjem valute znižale državne izdatke in znižale tudi davke. Zastopnik ministrstva za finance molči o plačevanju naših dolgov. Naša vlada je šele na opetovan pritisk kot zadnja poslala našo delegacijo v Pariz, London in Ameriko, da bi uredila naše dolgove.
Ne smemo se čuditi, če iz ekspozeja ničesar ne izvemo. Tudi o letečih dolgovih nam ekspoze ničesar ne pove, čeprav jih je mnogo, Poleg dolžnih razlik uradnikom, dolžne invalidnine, dolguje fin. ministrstvo okrog 170 milijonov dinarje" zvezi uradniških nabavljalnih zadrug. To vsoto je prejela in odtegnila urad-ništvu iz 1 odstotnega prispevka vseh dobaviteljev. Razen tega dolguje rajno ministrstvo za prehrano po izjavi ministrstva za soc. politiko okrog 200 milijonov več tisoč tvrdkam. Upokojencem smo dolžni večmesečne plače aH pokojnine. Ako bi vsi ti leteči dolgovi prišli v proračun, bi ne bilo ravnotežja, kakor trdi minister.
Pri sestavi proračuna se ni oziralo na stvarne potrebe. Najboljši dokaz za to nudi proračun kmetijskega ministrstva. V dobi, ko imamo 18 seljačkih ministrov, se je ta proračun, ki je znašal poprej eno devetino vojnega proračuna, tako zmanjšal, da letos znaša komaj eno desetino proračuna ministrstva za vojno. V kmetijski državi se zmanjšuje kredit za pospeševanje živinoreje, za kmetijski pouk, za zadružništvo, črtajo vsi krediti, ki so potrebni za smotreno izvajanje agrarne politike.
Nič boljša ni usoda trgovinskega ministrstva. Za obrtno-nadaljevalne šole za celo državo je kreditiranih 100.000 Din, ko vendar vlada splošno prepričanje, da je strokovna izobrazba potrebna kot vsakdanji kruh.
Ponavlja se stara praksa, da se investicije in oboroževanje pokriva iz rednega proračuna, kar je nepravilno. Vladna gospodarska politika naj bo tako smotrena, da bo vlada mogla najeti v ta namen inozemsko posojilo. Grajati moramo neprestano povečavanje vojnega proračuna, ki n:i v skladu z našo gospodarsko močjo. Zahtevati moramo v vojni upravi izključitev vseh posredovalcev in vojnih dobaviteljev, ki se bogate na račun države. Zadovoljstvo je prvi predpogoj pri obrambi države. Zadnji čas je, da se opusti od leta do leta naraščajoče plačevanje vojnih izdatkov.
Že dolgo se poje pesem, varčevati je treba. Varčevanja pa ne vidimo nikjer. Ne vidimo
niti resne volje, da bi se hotelo pričeti z varčevanjem. Pri razpravi o proračunu, smo biLi opozicija in vladna večina edini, da je treba začeti od zgoraj, da je treba reducirati nepotrebna ministrstva, da je treba izvesti reforme državne uprave, da je treba reformirati gospodarstvo drž. podjetij.
O tem ni nobenega govora v ekspozeju. Obljublja se že leta in leta pri vsakem proračunu, da se bo predložil zakon o celotni upravi. 0 reformi uprave se nič ne govori, ravno tako nič o komercializaciji državnih gospodarskih podjetij. Upravičena je bojazen, da bo ostalo vse pri starem, da bo ostalo vseh 18 ministrstev, dočim jih ima Francija 11, Angleška 9, Nemčija 8. Naša državna podjetja se še vnaprej ne bodo rentirala, in ne prinašala državi niti približno tistega dobička, ki ga izkazujejo slična zasebna podjetja. Mnoga bodo tudi v bodoče izkazovala znatne izgube. Način varčevanja, kakor ga je uvedla vladna večina, da reducira nižje uradnike, nepotrebne ministrske podtajnike in načelnike in druge, pa pušča v miru, ne bo pripeljal do zaželjenega cilja.
Da se ugotovi stanje drž. gospodarskih ustanov, je treba, da se fin. odboru predložijo računski zaključki teh ustanov v pogled. Sploh bi se moralo dati fin. odboru več vpogleda v državno gospodarstvo, kakor je to dosedaj pri nas v navadi.
Proračun ponovno povečava bremena. Povečani so neposredni davki tako, da bodo v bodoče znašali 14 in pol odstotka drž. dohodkov, dočim so v zadnjem proračunu znašali 13 odstotkov drž. dohodkov. Povečani so dohodki iz carin, trošarin, monopolov, kljub temu, da ljudstvo že dosedaj davkov ne more plačati. Slovenija je v letih 1921-24. plačala največ davkov. L. 1925. jo je glede plačevanja zaostankov iz prejšnjih let nadkrilila Vojvo-dinja. Po predloženem proračunu pride v Sloveniji na osebo Din 165 neposrednega davka, v Srbiji samo Din 55, V Sloveniji je bilo 1. 1925, največ konkurzov, eksekucij, prodaj velepose-stev in hiš. Ljudstvo je radi neznosnih davkov obupano.
Sama delegacija v Ljubljani je uvidela, da so davki pretirani, ministrstvu je sporočila, da ni mogoče iztirjati predpisanih davkov. Kljub temu so se neposredni davki za Slovenijo zvišali, kar dokazuje na kako trhlih nogah stoji uravnoteženje preračuna. Davke v Vojvodinji so imenovali poslanci nemoralne. Z večjo pravico moramo imenovati davke nemoralne v Sloveniji.
Nezadovoljstvo v posameznih pokrajinah je posledica davčne neenakosti. Kdaj se misli izvesti izenačenje davkov, vlada ne po-ve. Dobili smo že neštete obljube, da bo predložila zakon o izenačenju davkov. Vemo, da je izdelala štiri načrte tega zakona. Toda v razpravljanje v skupščini pa še ni prišel nobeden. Naša zahteva je in ostane, da se čimpreje potom novega zakona o neposrednih davkih izvede izenačenje davkov v celi državi in da se razbremenijo in olajšajo davčna bremena v pokrajinah, kjer je ogrožena eksistenca in napredek davkoplačevalcev.
od proračuna kmetijskega ministrstva. Za žan-darje je skoro dvakrat več določeno, kakor znašajo stroški za kmetijstvo, čemur se ne smemo čuditi. V naši žandarmeriji so trije generali, 13 polkovnikov, 22 podpolkovnikov, nad 500 častnikov in 20.000 moštva! Število častnikov je previsoko. Večina častnikov nima strokovne naobrazbe. Nekateri izvršujejo ve-likosrbsko propagando, kakor n. pr. nek visok orožniški funkcionar na Štajerskem. Dela sitnosti moštvu, da najboljši zapuščajo orožništvo.
Še vedno se kljub obljubam ministra premeščajo orožniki iz Slovenije v Albanijo in Macedonijo. Skrajni čas je, da se že predloži zakon o orožništvu, kateri se že več let obljublja. Zavzema se za zboljšanje materiel-nega stanja vpokojencev, uradnikov in policistov. Za policijo je določenih 71 milijonov. Za policijsko stražo v Sloveniji veljajo posebne odredbe, da ne dobi nagrad za nočno službo, dočim jo stražniki v drugih pokrajinah dobivajo.
Izginil je kredit 300.000 za občinske tajnike. Dispozicijski fond je zvišan na 10 milijonov, za podpore po elementarnih nezgodah pa je dolčen samo on milijon! Izpuščena je podpora za »Uradni list«, za obrtno-industrij-sko razstavo, za ureditev občin v obmejnih krajih.
Za leteče čete, katerih delovanje nihče ne pozna in katerih pri prejšnjih proračunih ni bilo, se določa 2 milijona 400.000 Din. Poslanec predlaga, naj se zniža dispozicijski fond na 3 milijone, naj se brišeta dva brigad-na generala, 6 podpolkovnikov, 10 poročnikov, 20 podporočnikov, ter stavlja druge sličnu predloge.
Za njim je govoril posl. Polič. Govori o hiperprodukciji juristov, ki je občutna radi tega, ker sedijo na upravnih mestih nekvalificirani strankarski in politični agenti režimskih strank. Protestira proti zapostavljanju občinske avtonomije na Hrvatskem. Ugotavlja, da se postopanje z občinami tudi pod sedanjim režimom niti najmanj ni spremenilo. Nato je poslanec
DR. KULOVEC
izjavil, da so poslanci Jugoslovanskega kluba vložili polno vprašanj in interpretacij radi razpuščanja naših občinskih odborov. Ministri pa ne smatrajo za vredno, da odgovarjajo. Zato porabi to priliko, da se s tem podrobnejše bavL Ugotavlja, da so se občinski odbori
protizakonito in protiustavno razpuščali
samo iz političnih razlogov. Ravno tako ne« pravilno ravna politična uprava, ker ne razpiše volitev, dasiravno zakon v tem oziru popolnoma jasno predpisuje, da se morajo volitve razpisati najkasneje 6 tednov po razpustu.
Ljubljana
čaka že dve leti na volitve. Ravno tako Trbovlje in druge občine. Zahteva tozadevno striktnega pojasnila in razpisa volitev, Dalje govori o županih, ki jih hoče vlada
izrabljati za špijone.
Navaja zaupne odredbe notranjega ministra, po katerih naj bi župani izvrševali kvalifikacijo posebno vojaški obveznosti podvrženih oseb, če so zanesljive, ali ne. Če se toliko govori o samoupravah, potem si lahko predstavlja, kakšna bo ta samouprava, če se podlaga vsaki samoupravi, to je občine, od političnih oblasti tako nasilno tepta. V proračunu pogreša postavke za županske tečaje. Govori o tem, kakor politična uprava ravno tam najbolj zanemarja svojo dolžnost, ki bi jo lahko vršila, namreč da bi se trudila za javni red v vsem svojem področju. Namesto tega pa se v zadnjem času z vso silo propagira
ustanavljanje novih gostiln.
S tem se daje ljudstvu prilika za največje tratenje moralnih in materialnih sil. Tudi v tem oziru ne vodi nadzorstva, kakor bi bilo treba. Nato govori o političnih uradnikih, ki so
izpostavljeni preganjanjem
in navaja tozadevne slučaje. Če politični .urad« niki v službi niso nikdar varni vsled sprememb režima, tli čuda, če juristi ne bodo hoteli stopiti v politično službo, ker so glede plač zapostavljeni za drugimi juristi z isto kvalifikacijo, Dalje govori o orožništvu, ki predstavlja
celo armado.
Pritožuje se, da se orožniki vmešavajo v javno in politično življenja. Navaja orožniškega poveljnika, ki je bil za časa volitev v Kranju in si je usojal soditi, kdo je državotvoren in kdo ne. Grozil ie celo ooslanceml Zahteva
Proračun notranjega ministrstva.
Belgrad, 14. jan. (Izv.) Kljub pravoslavnemu Novemu letu je fin. odbor nadaljeval debato o proračunu. Na dnevnem redu je bil proračun ministrstva za notranje zadeve, ki znaša približno 672 milijonov dinarjev in je skoro za 30 miljonov višji od lanskega.
Prvi je govoril notranji minister. Namesto, da bi podal ekspoze o svoji politiki in o tendencah notranje politike sedanje vlade, je izjavil, da se je držal pri sestavi proračuna svojega ministrstva načela, da je sprejel vanj najnujnejše in najpotrebnejše kredite. Zato ni mogoče v njegovem proračunu mnogo črtati.
Za njim je v imenu vladne večine predlagal Ga vri lovi č razne redukcije, ki se tičejo v prvi vrsti osobja. Reduciranih je bilo skupno 261 uradnikov, 212 poduradnikov, 122 slug, in sicer v ministrstvu 38 uradnikov, pri velikih županih 40 referentov, 21 uradnikov, 20 poduradnikov, 80 slug. To redukcije niso specializirane, temveč so za vsa velika županstva skujina.
Specialno so je redukcija izvršila tako: Srbija 97 uradnikov, 65 poduradnikov, na Hrvatskem 3 uradniki. 30 poduradnikov, 10
slug, Bosna 10 uradnikov, 7 poduradnikov, 23 slug, Vojvodina 38 uradnikov, 16 pouradni-kov, 2 slugi, v Sloveniji 4 uradniki, 14 poduradnikov, 5 policijskih agentov. Pri dispozi-cijskem fondu se je reduciralo za 1 milijon dinarjev, da bo fond kljub temu še znašal 9 milijonov. Pri nabavi pohištva je reduciranih 300.000 Din, za krmo za orožniške konje 3 milijone dinarjev.
Potem se je pričela specialna dellata. Govorili so vsi opozicionalni govorniki. Poslanec Šečerov je ostro kritiziral državno upravo in pa postopanje državnih policijskih agentov v Vojvodini. Zandarmerije je preveč, kljub temu je varnost v državi pod ničlo.
Zanimiv je bil nastop posl. D e m e t r o -viča, ki je skušal kritizirati vladno politiko, vsled česar so ga vprašali, zakaj ni imel teh dobrih misli in načrtov, ko je bil še Pribi-čevič na vladi.
Za njim je govoril poslanec
VLADIMIR PUŠENJAK.
Izvajal je: Proračun ministrstva za notranje zadeve znaša 673 milijonov, ie trikrat večji
depolitizacijo orožnlštra,
ki naj skrbe za red in mir, v politiko pa naj se ne vtika. Stavlja tozadevne predloge.
Za nj.m je govoril Huso Alič, ki biča težavne razmere v Bosni in Hercegovini, kjer je muslimanski živelj izpostavljen samovolji policijskih oblasti. Navaja strašne primere in zahteva. da tudi Bosna pride enkrat na nivo pravne dežele.
Po»l. Moskovljevič navaja zapostavljanje zemljoradniške stranke v Srbiji, kjer se pristali zemljoradniške stranke neusmiljeno preganjajo.
Končno je minister odgovarjal, nakar »e je vršilo glasovanje. Vladna večina je sprejela predlagane redukcije. Prihodnja seja se b-o vršila jutri. Na dnevnem redu je proračun kmetijskega ministrstva.
I
Volitve v Delavsko zbornico.
M
Večni »mir
OBUPNO FINANČNO STANJE V DRŽAVI.
Fr. Kremžar, narodni poslanec:
Z nasiljem jn sleparijo.
Belgrad, 14. jan. (Izv.) Belgrad slavi danes pravoslavno Novo leto. Radi tega je javno politično življenje popolnoma mirno. VeČina ministrov se nahaja izven Belgrada, med njimi tudi zastopnik nrnistrskega predsednika. Tekom dopoldneva wo posamezni politiki, med njimi Davidovič in Jovanovič, bili v dvoru in čestitali kralju za Novo leto. Ravno-tako tudi zastopniki tujih držav.
Mnogo se razpravlja o vesti, da je Stoja-dinovič v Parizu doživel popolen neuspeh in tudi ni najboljšega upanja za njegovo akcijo v Ameriki. Vladna večina te vesti dementira.
Dosedanje vesti so zgolj kombinacije z ene in druge strani. Na vsak način je jasno to, da je začelo vladno večino težko gospodarsko stanje širom države skrbeti in si ne ve iz tega pomagati.
Delovanje v fin. odboru je pokazalo ne-resnost vladne večine pri reševanju najbolj perečih vprašanj. Dosedaj izvršene redukcije so bolj pesek v oči javnosti in naj bi služile za podporo Stojadinovičevi akciji v inozemstvu, ne pa stvarnemu zboljšanju težavnega finančnega stanja v državi.
Dr. Stojadinovšč v Ameriki.
Newyork, 14. ;an. (Izv.) Semkaj je danes cfopotuval lin. minister SHS Stojadinicvič z delegacijo. Sprejeli so ga zastopniki ameriške vlade, naš konzul Karovič, profesor Pupin in večje število članov naše kolonije.
Belgrad, 14. jan. (Izv.) »Avala« poroča iz Newyorka sledeče: Minister Stojadinovič je sprejel časnkarje in izjavil, da je zelo srečen, da je prišel v Ameriko. Stopa oč prvič na zemljo Zedinjenih držav, je njegova prva misel izraziti hvaležnost napram ameriškemu narodu za izkazano pomoč v najkritičneišem trenutku naše zgodovine za časa vo ne. Dob'jena posojila smatra kot častno posojilo in zato se bo za to posojilo poiskala pra-vilna rešitev. Zedinjene države Amerike so postale zelo važen činitelj v svetovni politiki. Mihovo ogicm-no napredovanje na polju mate-ialne in duhovne kulture je zadivilo ves svet. Minister je s simpatijo proučeval in spremljal ta napredek. Želel je, da osebno pride z delegacijo v Ameriko, kar se je danes zgod lo. To bo v veliko korist za interese obeh držav.
STJEPAN RADIČ.
Zagreb, 14. jan. (Izv.) Stjepan Raddč je za prihodnjo nedeljo napovedal svojo udeležbo na shodu v Subotici. Ker pa vlada med prebivalstvom napram Radiču precejšnjo nerazpolože-nje, je menda Radič svoj prihcd v Subotico že preklical. Posebno nezadovoljstvo je opažati med dijaki vsled znanih Radičevih izjav in se že danes govori, da bi gotovo prišlo do demonstracij, ako pride Radič. Polici a in po-ltična oblast se posvetujeta, kako vzdržati red v slučaju demonstracij.
Zagreb, 14. jan. (Izv.) Stjepan Radič je danes nenadoma odpotoval v Belgrad. Njegov odhod je še posebno vzbudil začudenje vsled tega, ker je bilo še včeraj objavljeno, da se je Radiču bolezen poslabšala.
Grčija preganja slovanske manjšine.
Belgrad. 14. januarja. (Izv.) V zadnjem času je opažati, da se na Grškem vedi sistematično organizirana kampanja proti naši državi. Protestne shode organizirajo grške oblasti. Na njih se protestira proti naši državi in proti naši zahtevi, da bi se slovanske narodne manjšine v Grčiji zaščitile in da bi dobili manjšinjske pravice, ki jim gredo po mednarodnih pogodbah. Ti protestni shodi so izzvali v belgrajskih krogih precejšnje presenečenje, posebno rado tega, ker smo ravno v zadnjem času podpirali težnje, da se končno rešijo nerešeni spori med našo državo in Grčijo. Kljub temu merodajni grški činitelj i tem našim željam ne odgovarjajo, marveč gredo dalje. Zatirajo slovanske slovanske man'šine, bel j kakor kdaj dosedaj. Tako se sporoča, da so ponovno zaprli več naš h rojakov. V belgrajskih oficielmih krogih vlada radi tega veliko ogorčenje in vladno »Vreme« poroča, da je pričakovati morebitnega službenega nastopa naše vlade v Atenah.
Nadaljna aretacija ponarejevalcev dinarjev.
Zagreb, 14. januarja. (Izv.) Iz Bielfelda Javljajo, da je policija izvršila nadaljne aretacije oseb, ki so v zvezi s ponarejanjem 1000 din rskih novčanic. Med drugimi je aretiran neki M e i 1, ki je naročil tiskanje falzifikatov v tiskarni Norfolk v Bielfeldu. Istotako je aretiran razpečevalec Knoplek in več dalmatinskih krošnjarjev. Policija je mnenja, da ima raren Jurčeviča vse osebe, ki prihajajo v ooštev. pod ključem.
Behrad, 14. januarja. (Izv.) Žika Lazič, ki se sedaj nahaja v Nemoji in vodi preiskavo proti ponarejevalcem lOOOdinarskih bankovcev, je brzojavil, da je našel v Bielfeldu tudi ponarejevalnico naših kolkov. Zaplenil je velike množine že izdelanih kolkov. Ponarejevalcem je preiskava prišla prezgodaj in nenadoma na sled, tako da niso mo«li ie nikakih kolkov spraviti v promet.
Nova avstrijska vlada.
Dunaj, 14. januarja. (Izv.) Nova avstrijska zve;na vlada je sestavljena. Zvezni kancler: dr. Rudolf R a m e k, pedkander: dr. Leopold W a b e r, finančni minister: Jožef Koli-m a n n, minister za trgovino in promet: dr. Hans Schruff, minister za kmetijstvo n gozdarstvo: dr. Andreas Thaler, minister za pouk: dr. Emil Schneider, minister za socialno politiko: dr. Jcsef Rese h, minister za vojsko: Kari Vaugoin. Vodstvo ministrstva za zunanje zadeve prevzame poleg kanclerja, sekcijski šef, Franc Peter.
Dunaj, 14. januarja. (Izv.) Krščanska socialna stranka je o včerajšnjih ra govorih izdala kledeči komunike: Predsedstvo kršč.-socialne stranke je pod vodstvom načelnika dr. Finka nadaljevalo posvetovanje o sestavi in delu nove vlade. Dr R a m e k je predlagal na mesto odstopivšega ministra dr. Ahrerja poslanca K o 11 m a n n a, na mesto odstopivšega poljedelskega min. B u c h i n -gerja pa tirolskega deželnega poslanca Andreja Thalerja. Agende zunanjega ministrstva pa prevzame cd odstopivšega dr. M a -t a j e zvezni kancler dr. R a m e k sam. V drugih resor.h ne bo i prememb. Po posvetovanju predsedstva, se je sestal klub krščansko-socialne stranke k plenarni seji. Bivši kancler dr. S e i p e 1 je poročal o sklepih predsedstva in predlagal, da plenum odobri ministrsko listo, kakor jo je sestavil dr. R a m e k. Klub je soglasno odobril sklepe predsedstva. Ko bodo kenoana posvetovanja z vsenemško stranko, bo sedanja vlada pedala demis jo.
Dunaj, 14. jan. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom dr. Rameka, na kateri je poročal, da je izpolnjen program sedanje vlade, na podlagi katerega so bili izvoljeni od večine. Treba je sedaj parlamentu dati proste roke, da prosto odločuje nadalje za bodočo smer viadne politike. Ministrski svet je nato sklenil podati de-mis jo v roke zveznega predsednika Hainischa. Predsednik republike e demisijo vlale sprejel in poveril začasno vodstvo poslov dr. Rameku.
Dr. Luther sestavlja vSado.
Berlin, 14. januarja. (Izv.) Dr. Luther bo poizkusil sestaviti kab.net sredine. Centrum in demokrati so se izjavili, da so pr pravljenj sodelovati v taki vladi. Demokrati zahtevajo garancije, da nova vlada ne bo vodila desničarske politike. Kolikor je doslej znano, hoče dr. Luther sprejeti v kab net 3 člane centruma in sicer dosedanjega delavskega ministra dr. Bramisa, bivšega kanclerja dr. Marxa kot ministra za pravosodje in dr. Lam-m e r s a , ki naj bi prevzel ministrstvo za narodno gospodarstvo. Stresemann ostane minister za notranje zadeve, v finančno ministrstvo pa vstopi kot zaupnik demokratov dr. Reinhold. Notranje ministrstvo je dr. Luther ponudil predsedniku demokratov dr. K o c h u, če pa ta ne bi prevzel pa prihaja v poštev K a rd o f f kot zastopnik nemške ljudske stranke. M.nister državne brambe ostane dr. Gessler. Dr. Luther upa, da se mu posreči do sobote sestaviti ministrsko listo in hoče prihodnje sredo stopiti pred zbornioo z izjavo nove vlade ter zahtevati zaupnico.
Berlin, 14. jan. (Izv.) Danes popoldne je dr. Luther konferiral z dr. Scholzom (nemška narodna stranka), dr. Kochom (demokr.) in dr. Ferenbachom (centrum). V bistvu se je glede vladnega dela že dosegel sporazum, kateremu se bo pridružila tudi bavarska ljudska stranka. Za tem so razpravljali o personalnem vprašanju, vendar se glede oseb, ki bi prišle pri sestavi vlade v poštev, še niso zedimli. V petek se bo sestanek nadaljeval. Splošno pričakujejo, da bo nova vlada sestavljena že v petek zvečer ali najkasneje v soboto.
NOV UDAREC ZA ANGLEŠKO DELAVSTVO.
London, 14. januarja. (Izv.) Iz Manchestra javi jajo. da ie ved«tvn bombažne industrije v Laneshiv sklenilo skrajšati delovni teden še za en ^invni dan. Prizadetih ie 150.000 delavcev
V sredo in četrtek so se volivcem Delavske zbornice pričele dostavljati glasovnice. S tem trenutkom se je razvnel oster boj za to delavsko ustanovo. To bi bilo razumljivo in pravilno, ko bi se ta boj vodil na podlagi zakonitosti in svobodnega prepričanja delavskih volivcev. Toda ugotoviti moram na tem mestu javno, da je bil takoj prvi dan boja oskrunjen in omadeževan z nasiljem in sleparstvom.
Z nasiljem! S tem je pričela samostojno-demokratska družba. Že pred dnevi nam je bilo znano, da je ta stranka razposlala vsem podjetjem okrožnice, v katerih jih pozivlje in roti, naj na svoje delavstvo »vplivajo« t. j. ga ustrahujejo, da bo glasovalo za »Neodvisno delavsko slranko«, ki je dete dr. Žerjava. Cisto dobro vemo, da takih podjetij, ki bi danes hotela slediti navodilom najbolj osovražene stranke, na Slovenskem ne bo veliko. Ta stranka je svojo vlogo — žaloslno doigrala. Zato ni v interesu podjetij, da se v te volitve vtikajo, najmanj pa, da delavstvo ustrahujejo za stranko, ki je propadla od lastnega terorja. Ustrahovanje volivcev pa je po zakonu tudi kaznivo. In rečem čisto odkrito da taki slučaji, kakršni so se v sredo dogodili v Kranju, ne bodo ostali nekaznovani, ker nekaznovani ostati ne smejo!
Nekatera podjetja v Kranju nosijo od danes naprej na sebi žalostno glorijo, da so se popolnoma dala vpreči v politični voz dr. Žerjava. Naj navedem dejstva, ki jih priporočamo v premišljevanje oblasti, delavstvu in vsemu ljudstvu!
Pri tvrdki Ciril Vaj t v Kranju je vse glasovnice prejel gospodar. Delavkam je izročil v podpis neko polo. Ker so delavke pra-šale, čemu naj se podpišejo jim je odgovoril: >To vas nič ne brigal« Delavke so na podlagi takega argumenta res podpisale. Ko so pozneje izvedele, da so podpisale polo radi volivnih glasovnic, so šle v pisarno in zahtevale, naj se jim kuverte izroče. Gospodar pa je na to zahtevo odgovoril: »Katera zahteva glasovnico od mene, bo v 8 dneh odpuščena!« Ker se delavke le niso udale, jim je z novo grožnjo kuverle izročil.
V	puškami Kocbek so se kuverte delile na sledeči način: V pisarni so morali delavci vpričo gospodov podpisati oddajne listke na kuvertah. Ko so podpisali, so morali iti, kuverle pa so ostale v pisarni. Delavke večinoma niti vedele niso, za kaj gre. Ko so izvedele, da so podpisale volivne kuverte so se vrnile v pisarno in zahtevale glasovnice nazaj. Glasovnice so sicer dobile, toda z grožnjo, da jih morajo popoldne vrniti. Kdor glasovnice ne vrne, bo v 8 dneh odpuščen. Nekatere delavke so se dale oplašiti, druge so pa izjavile, da rajši gredo iz tovarne, kakor da bi glasovnice pustile v podjetju.
V	tovarni »J u g o č e š k a« je delil glasovnice vpokojeni žandar Aubreht, ž njim so hodili Orjunaši in mojstri ter z grožnjami izsiljevali od delavcev glasovnice.
To so trije slučaji prvega dne! S tem se ni kršil le zakonski predpis o načinu volitev v Delavsko zbornico, marveč še prav posebno v zakonu zajamčena volivna svoboda! Niti v enem slučaju niso tu delili glasovnic od delavstva izvoljeni trije zaupniki, kakor določa predpis, ampak so to vršili uradniki podjetij na način ki je v zasmeh vsaki svobodi! In to zasmehovanje delavskih pravic in svobode prepričanja tu javno pribijem. Mi nočemo drugega, kakor to, da slovensko delavstvo dobi priliko, svobodno izraz/ili svoje mnenje ter svobodno voliti svoje zastopnike v zavod, ki je delavski in ne Kocbekov, ne Vajlov, ne čeških judov! Proti vsakršnemu napadu na svobodo slovenskega delavstva bo celokupno slovensko ljudstvo, čegar bistveni in sestavni del je slovenski delavec, odgovorilo z odporom. da bo gospode bolela glava in žep!
S sleparijo! S to pa delajo socialisti. Na terorju so si polomili zobe, sedaj naj pomaga sleparija. Saj se je na njihovem zaupnem zborovanju v Ljubljani javno naglašalo: »Bomo morali slepariti če bomo hoteli zmagati!« S to parolo, ki je tudi njihovo edino upanje, gredo v volivni boj. Organi, ki raznnšajo v obrate volivne kuverle. so njihovi ljudje. Tem glejte na prs4e povsod 1 Zgodilo se je, kakor mi poročajo iz neke tovarne da so trije delavski zaupniki sprejeli donešeue glasovnice, pozabili pa so pred podpisom potrdila prešteti, če jih je res toliko kolikor so potrdili in za vse delavce. Ko je ta »uradni« organ pos-spravil potrdilo in se izgubil, so možje glasovnice prešteli in videli, da jih nekaj manjka. Tako naj pomaga sleparija, če svobodna volja delavčeva noče več pomagati socialistom. Proti temu je le eno orožje: skrajna previdnost! Kogar zasačite na slepariji naznanite ga svojim zastopnikom! Podpisujte šele potem, ko ste se prepričali, da slepar ni mogel izvršiti namena!
f terorjem se bori »neodvisna«, g sleparijo socialistična lista. Tak nnčih boja ne omadežuje le njih samih, ampniv kompromitira in si,-runi tudi Delavsko zbornico samo. In to je Skoda. Eno in drugo pa dokazuje, da se nobena teh list ne ima dohiti na pošten lo
svoboden način večine delavstva na svojo stran. To obojno gospodo delavstvo dobro pozna. Zato stoji večina delavstva danes na strani kiočansko ocialne Jugoslovanske strokovne zveze, ki v tem volivnem boju edina pošteno in zvesto priznava svoj program, ki edina proglaša svoje ime ter se edina bori za to, da zmaga svoboda in poštenost! Vse pošteno slovensko ljudstvo v tem boju stoji na strani krščanskega delavstva. Krščansko delavstvo si je tega svesto, zaveda se svoje moralne in številčne moči. Zato ga ne omaje v tem boju ne nasilje, ne sleparija!
Zaupniki, bodite pozorni I
Kakor vidite iz današnjih poročil iz Kra. nja, poskušajo nasprotniki ustrahovati delavce. Opozarjajte jih, naj se ne ustrašijo pri-tiska socialnih demokratov. Vsako firmo, ki pusti terorizirati delavstvo, nam morate uit-znaniti.
ZAUPNIKI, poučujte delavce in delavke o načinu volitev. Poučujte zlasti, da ne dajo nikomur glasovnice in kuverte iz rok, če ni izrazito naš pristaš, ki ga vsak pozna.
Pazite I
Pred okrožnim uradom za zavarovanje delavcev je hodil včeraj človek, ki je pripovedoval delavkam, ki so hodile po kuverte, naj jih njemu izroče, češ da bo že on vse prav uredil. — Jasno je, da je hotel slepariti v korist našim nasprotnikom. Sicer je za enkrat odšel z dolgim nosom, vendar poučujte svoje pristaše, da koga ne zmoti. Pa dobro si ga oglejte, da se ga naznani sodnijL
Se hujši slučaj I
Z dežele nam sporočajo: V neki obrat, kjer je čez 20 delavcev, prinese uradnik poslovalnice kuverte in glasovnice. Trije delavski zaupniki jih prevzemajo. Ker zaupajo gospodu, mu ne gledajo na prste. Ko podpi, šejo in se gospod odstrani, vidijo, da več kuvert manjka. Mož je za svojo stranko prišle-paril nekaj kuvert, delavce pa oropal glasovalne pravice. — Ko je izročal kuverte, je tudi nekaj besedičil, da jih treba oddati v par dneh okrožnemu uradu. Bog ve zakaj? — Glejte sleparjem na prste! Ne verjemite jim ničesar. — V dvomih se obračajte na našo volivno pisarno, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana.
Poslanca Krerržar in SntodfeJ
za volivno pravico delavstva«
Poslanca Kremžar in SmodeJJlsta se obrnila na predsednika glavnega volivnega odbora dr. Mraka, da bi glavni volivni odbor dal navodila, ki bi omogočila izvrševanje volivne pravice delavcem in delavkam, ki ne delajo v velikih obratih. Prosila sta, naj se dopošljejc glasovnice po pošti ali pa vsaj dovoli, da eden. ki se legitimira, dvigne za druge.
Toda v glavnem volivnem odboru sede gospodje, ki se delavcev boje. Odbili so te upravičene zahteve. Tisoči in tisoči bodo morali po kuverte in glasovnice sami. Gospodje računajo, da tako delavstvo utrudijo, da ne bi prišlo po kuverte. Povemo, da je ta račun prazen. Naše kršeansko-socialno delavstvo bo vzdržalo. Tisti pa, ki so izdelali tak volivni red in ga tako razlagajo, da se delavstvu čimbolj
otežuje volivna pravica, se bodo še kesali. • « •
Hinavsko razburjanje pravi »Jutro«, da Je pisanje »Delavske politike« o »Neodvisni delavski listi«. Kandidate te žerjavovske liste imenuje slamnate može delodajalcev. Po našem mnenju imata »Del. politika« in »Jutro« vsak nekaj prav. Res si ne moremo zlasti pc dogodku v Kranju, o katerem poročamo na drugem mestu, misliti kandidatne liste »neodvisnih« drugače kot odvisne od delodajalcev Res je pa tudi, da se »Del. politika« brez potrebe razburja. Saj so vendar bili gospodje sodrugi, ki so vladali v Delavski zbornici doslej, imenovani od samostojnodemokratskega režima. Cegavi slan.nali možje so bili tedaj oni sami?
Gospoflarsko-politični tečaj priredi SLS v nedeljo, 17. t. m. v Hrastju pri Kranju v Drrštvenem domu. Spored: Ob 8. uri: sveta maša (daruje dr. Korošec); ob 9.—10.: Zunanja politika Jugoslavije (dr. Korošec); ob 10. do 11.: Stanje svetovne politike (dr. Korošec); ob 11. —12.: svetovna gospodarska politika (dr. Basaj); ob pol 2. do pol 3.: Mednarodna zveza (dr. Mohorič); ob pol 3. do pol 4.: Cilji zun. politike (Gabrovšek); ob pol 4.: sklepni govor (dr. Korošec). Za one obiskovalce, ki ostanejo cel dam na tečaju, bo domače društvo poskrbelo za kosilo. Vabilo velja kot vstopnica. Pripeljite seboj druge zanesljive naše može! K obilni udeležbi vabi — SLS.
Dolenji Logatec. 13. t. m. je bil v Društvenem domu jako dobro obiskan shod SLS vkljub skrajno slabemu vremenu. Na shodu je poročal načelnik Jugoslovanskega kluba g. dr. A. Korošec. Zborovclci so izrekli polno zaupanje Jugoslovanskemu klubu in posebej njeaovemu načelniku.
Ibnevne novice
•k Profesorski izpit iz verouka je narecfil dne 14. t. m. g. Josip Šimenc, uršulinski spiritual v Skofji Loki.
ir Nov kovani drobiž. V kratkem dobimo zopei za 40 milijonov dinarjev novega kovanega drobiža. Denar je pripeljal na Sušak francoski parobrod »Manzoni«. Med kovanim drobižem je največ novcev po 50 in 25 par.
Koliko kovanega drobiža je stranka dolžna naenkrat sprejeti? Dobili smo nov kovan denar po 2 Din, 1 Din in pol dinarja. Na pošti, vsaj na deželi, pravijo, da imajo navodilo, naj ga sprejmo po 10 naenkrat, torej kvečjemu za 20 Din. Kaj pa drug« stranke? Vljudno prosimo, naj finančna oblast objavi občinstvu, koliko je vsak dolžan sprejeti denarja po 2, 1 in pol dinarja in koliko po 10 ter 5 par; koliko pošte, kjer sedaj davek plačujemo in zakaj imajo peste izjemno stališče?
■k Vič. Včeraj ob treh popoldne se je ob obilni udeležbi vršil pogreb pokojne gospe Terezije V r t a č n i k , roj. Štembov, posestnice na Viču. Pokojnica je bila mati šestih sinov, med njimi g. dr. Ivana Vrtačnika, predsednika upravnega sodišča v Celju in g. dr. Alojzija Vrtačnika, odvetnika v Ljubljani. Bila je po svojem mišljenju in življenju vzorna krščanska žena in mati ter skrbna gospodinja. Kdo ni poznal dobre Martinove matere? Posebno je bila mati ubogim. Ko je odložila breme gospodarstva na mlajše rame, je pridno skrbela zase in četudi že belehna, je vsak dan prihajala k sv. maši.
ir Umrl je pri Sv. Marjeti niže Ptuja posestnik Franc Bezjak, oče g. kaplana Jožefa Bezjaka v Sv. Juriju ob j. žel. Pogreb v petek ob csmih,
ir Ministrstvo za pošto in brzojav je odločilo, da se sme v vseh krajih, kjer je induk-torska telefonska centrala in krajevna mreža za električno razsvetljavo, uporabljati za klicanje krajevni električni tok namesto toka iz telefonskega induktorja. Izmenični tok, ki bi se uporabljal za klicanje, mora biti s pomočjo transformatorjev zmanjšan na napetost 70 voltov. Transformator se mora namestiti po predpisih, ki veljajo za napravo jakega toka. Zveza med transformatorjem in telefonsko napeljavo sme biti napravljena samo z dvopolnim stikalom tako, da se za klicanja lahko uporablja tudi telefonski induktor. Naprave te vrste sme graditi samo pristojno tehnično osobje poštne uprave na pismeno prošnjo naročnika. Za tako napravo mora plačati naročnik dejanske strnil Naročniška pristojbina za tako stikalo pa i$a IeČno 60 dinarjev. Stikalo ostane državna k&t: Naročniki, ki imajo morda že napravo za uporabo -.krajevnega električnega toka v ta name«, morajo spraviti te naprave v sklad s temi predpisi.
■k Vprašanje železniških legitimacij za 2e-tcmiške upokojcnce in delavce. Z ozirom na neko našo tozadevno notico nam sporoča železniško ravnateljstvo v Ljubljani sledeče: Glede izdajanja žel. legitimacij za aktivne in neaktivne žel. delavce postopa ravnateljstvo točni© po določbah pravilnika o brezplačni in pooblaščeni vožnji na železnicah v državni eksploataciji, odobrenega od ministrstva prometa dne 1. oktobra 1924 in veljavnega od istega dneva. Po tem pravilniku morejo dobiti upokojeni železniški delavci in njih družinski člani, za katere prejemajo rodbinske doklade, letno tri proste karte, aktivni železniški delavci pa uživajo poleg tega še ugodnost režijske vozne cene pri potniških vlakih na podlagi posebnih legitimacij. Pri izdelavi pravilnika ravnateljstvo ni sodelovalo, pač pa je, ko je pravilnik že izšel in tudi še sedaj, predložilo ministrstvu za promet že več predlogov za razširjanje olajšav, posebno še za aktivno tn upokojeno delavsko osobje. Ravnateljstvo
odločno odklanja trditev pisca, da bi se kdaj izgovarjalo, češ, »vse to je napravil vaš železniška minister g. Sušnik »»klerikalec««, kakršnega ste izvolili, tako vam uraduje«.
k Iz Nemčije nam pišejo: »Slovenec« je pisal v svoji št. 4., da se izganjajo iz Prusije vsi neoženjemi slovenski rudarji. Tu v Dorts-feldu pri Dortmundu hvala Bogu o takih odredbah doslej še nič ne vemo. Tu nas je do 30 slovenskh rudarjev, od teh so trije neože-njeni brez delaj dobivajo pa nekaj podpore in se za silo prežive. — Tu so trije rudniki, vsi blizu drug drugega, je to eden najboljših rudniških okrožij, ker se obrati prav nič ne krčijo in smo rudarji polno zaposleni. Po drugih rudnikih delajo delavci le po nekaj dni v tednu in mnogo delavcev tudi odpuščajo. Pri tem so seveda prizadeti tudi mnogi Slovenci, ki ne dobivajo nobene podpore. Takim revežem res ne kaže drugega, nego da se vrnejo v domovino.
k Revnemu študentu	c- L" >lo,
če kupiš srečko Dijašk. podo< -neri društva.
ir Reforma gledališč. Na prir^jjni'' mestih proučujejo vprašanje o preosnovi gledališč, ki kljub velikim materialnim žrtvam dosezaio nezadostne uspehe. Pred vsem prideta pri reformi na vrsto belgrajsko iu zagrebško gledališče.
-k Za prevoz bolehno dece. Na prošnjo bel-grajskih šolskih poliklinik je prometni minister dovolil, da se smejo za prevoz bolehnih in bolnih otrok v razna okrevališča dati na razpolago sanitetni železniški vozovi. Ta odredba je več nega umestna in se le čudimo, da je minister ni istočasno raztegnil tudi na Slovenijo.
ir Srebrna poroka zagrebškega župana. Zagrebški župan dr. Vj. Heinzel je 14. t. m. obhajal s svojo ženo Berto 25 letnico zakona. Srebrna poroka se je vršila s slovesno službo božjo v stolni cerkvi sv. Marka.
•k Gradba smodnišnic v Južni Srbiji. Na predlog vojnega ministrstva je ministrski svet odobril kredite za zgradbo smodnišnic v Južni Srbiji in sicer v Debru 209.000 Din, v Peči 154.000 Din, v Skoplju 146.000 Din, v Strumici 200.000 Din in v Djakovici 180.000 Din.
k Radikali imajo denar. V imenu radikalne stranke bo v Mostnru začel izdajati Vo-jislav Šola tednik »Pokret«. »Pokret« bo drugi politični list v Mostaru. Doslej izhaja samo »Narodna Slcbociar. kot glasilo HPS.
•k Pobegla ali edpeljosa dijakinja. Ljubljanska policija je dobila obvestilo od zagrebške, da pogrešajo +am že od ponedeljka 14 letno dijakinjo ženske gimnazije Justino Vugli-čevo, doma iz Krapine. Justina je stanovala v Zagrebu pri svojem bratu, ki je tam nameščen pri nekem kopališču. Odšla je od doma kot običajno v šolo in se ni več vrnila. Ker ni nobenega povoda, da bi pobegnila ocl svojega brata, sumijo, da je bila od kakega brez- j vestneža speljana, ali pa morda celo šiloma, odnosno zvijačno odpeljana. Vsa dosedanja policijska in zasebna pozvedovanja so ostala brezuspešna.
-A- Mostar propada. Konferenca hercegovskih zastopnikov, ki so se je udeležili tudi narodni poslanci Pera Ivanjševič (radikal) Šalih Baljič (Spahova JMO) in Hadžioman (HSS) je razpravljala o slanju mesta Mostara in ugotovila, da meslo sialno propada. Posebni odbor ima nalogo predložiti vladi načrt in želje prebivalstva, kako preprečiti propad glavnega mesta Hercegovine.
ir Iz malega raste veliko. To je princip infinitezimalnega računa, ki operira z neskončno majhnimi števili — diferencijali. ki jih j potom integrala sestavlja v velike vsote. Po-
dobno je tudi z loterijo Dijaškega podpornega društva. Za diferencijalno majhen znesek 10 Din dobiš že eno srečko, ki se ti pa lahko brez integrala, kompliciranih Taylorjevih in Mac Laurinovih formul spremeni v velikansko vsoto 40.000 Din. Zato se hitro loti te dobička-nosne matematike, ki je, kot boš rad priznal, res matematika višje vrste!
'k Brzojavna zveza z dalmatinskimi otoki. V poštnem ministrstvu je pripravljen načrt za polaganje podmorskih kablov, ki naj zvežejo dalmatinske otoke z brzojavno centralo v Splitu in po tej z ostalo državo. Del teh kablov se položi še tekom letošnjega leta.
•k Predrzni vlomilci. V Velikem Gradišču so neznani tatovi v noči vlomili v trgovino. Ker niso mogli razbiti in odpreti železne blagajne, so pripeljali voz, naložili blagajno in jo peljali 400 metrov izven mesta. Tu so jo razbili s sekirami in vzeli ves denar in vrednostne papirje v vrednosti 70 tisoč dinarjev.
k Trgovci z dekleti v Skoplju. V Skoplju so se zopet pojavili trgovci z dekleti. Nekemu Petru Konatoviču so odvedli 13 letno hčerko.
k Nesreča na Donavi. Pri Bezdanu na Dona-. se je potopil pamik »Djura« iz Pančeva; vsa posadka s finančno stražo vred je utonila.
Veliki koncert „ Viharja",
danes zvečer v Unionu.
Ljubljanskemu občinstvu se redkokdaj nudi prilika slišati sodobna velika svetovna umetniška dela, izvajana po velikem orkestru, velikem zboru itd. Društva, ki v Ljubljani prirejajo danes podobne koncerte, ne morejo zmagati ogromnih stroškov takih priredb. — Zato opozarjamo ljubljansko glasbo-ljubivo občinstvo, naj nikar ne zamudi in prezre današnjega koncerta. Izvajanje Novakovega dela pod dirigentom Štritofom, z izvrstnim zborom Glasbene Matice in izvrstnim, požrtvovalnim, za naše razmere velikim orkestrom, zasluži vso pozornost in ljubezen. Torej vsi na koncert!
O Zbornica za trgovino, obrt in industrijo
v Ljubljani. Po smrti zborničnega predsednika gospoda Ivana Kneza jc prevzel predsedniške posle zbornični podpredsednik gospod Ivan O g r i n.
0 G. veliki župan in njegova soproga imata svoje joure pričenši s 1. februarjem vsak drugi in zadnji četrtek v mescu v vladni palači na Bleiweisovi cesti. Pričetek jourov ob 17. uri.
O Pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice Zveze vojakov iz svetovne vojne v Mostah, sklicuje v nedeljo 17. t. m. ob 10 dopoldne v gostilni pri Jancu, Novi Vodmat, sestanek za Selo, Vodmat in Zeleno jamo. Ker je radi bližnjega ustanovnega občnega zbora ta sestanek zelo važen, se vsi bivši vojaki iz svetovne vojne vljudno vabijo.
O Pojasnilo iz državne bolnice. Prejeli smo: V Slovencu št. 6 od 9. januarja 1926, stran 4, se v notici »iz državne bolnice« trdi, da je primarij nekega oddelka ukazal delo-žirati težko bolno soprogo svojega asistenta. To ne odgovarja resnici. Res pa je, da je do-tična žena odpotovala v inozemstvo, nakar je dotični primarij zahteval povrnitev postelje iz zdravniške sobe njenega soproga. Par dni preje se je dala sprejetii v bolniški stalež, ni pa hotela biti med bolnicami na oddelku, temveč v sobi soproga, kar ni dopustno. O težki bolezni pa pri njenih potovanjih tudi ne moremo govoriti. — Ravnatelj bolnice: Dr. Franc Gosti.

Dr. L. S.:
coskem.
III.	(Konec.)
Dve važni reformi sta se izvršili nadalje v letih 1920, 1921 in 1923.
Doslej je upravljala državne poljedelske šole država v lastni režiji: ravnatelji so bili le upravniki ali najemniki. Po letu 1920. dobe lahko te šole civilnopravno osebnost: tako postanejo Javni zavodi z lastnim imetjem, vodi Jih poseben upravni odbor pod kontrolo poljedelskega ministrstva. S tem jim je dana možnost, da lahko razvijejo lastno uspešno gospodarstvo in zadoste poljubno svojim potrebam in željam. Ta decentralizacija bo za nadaljni razvoj poljedelskega šolstva brez dvoma velikega pomena.
Za povzdigo šol so postala potrebna večja denarna sredstva (prostori, oprava, orodje, poprave itd.). Zato je določil novi zakon J, odstotno doklado na zavarovalnine; ta denar se ima porabiti za izboljšanje kmetijskega šolstva. Poleg obratnega kapitala za Šole so se tako dobili viri za organizacijo pouka s kinematografijo v kmetijskih šolah in občinah (500.000 fr letno). Stalna komisija za kmetijska kina je izdelala podroben načrt, kako najuspešneje izrabiti film za Širjenje kmetijske izobrazbe. Pet najuglednejših založni- ! štev dobi 8—18 fr podpore za meter negativa j (tr«M;~' n»nr»n. Načrt za potrebo« »erlie (po- '
učne, vzgojne, zabavne) se bo polagoma izvedel, tako da bo imelo lahko vsako okrožje lastno kinoteko (dozdaj je centrala v Parizu, rue Gay-Lussac, 41). Kmetijski uradi, šole, društva, zanesljivi zasebniki bodo imeli tako na razpolago mnogo gradiva za predavanja pedagoške, znastvene, socialne in gospodarske vsebine. Že vprvem letu 1924 je bilo izdelanih za 146 predmetov 73.000 metrov filmov, posejano je bilo v 61 okrožij 467 filmov za 1916 snovi. Ni dvoma, da se bo ta panoga izobraževanja s sodelovanjem javnih in zasebnih faktorjev hilro udomačila in vsestransko razširila.
Pouk vrtnarstva je bil do zadnjega časa dokaj slabo upoštevan, če se ne oziramo na zasebne poskuse ter na delež pri splošnih kmetijskih šolah in strokovnih predavanjih. Zakon z 2. avgusta 1918 je bolje poskrbel tudi za to panogo. Tako jo goje sedaj višja vrtnarska šola (Ecole nationale d'horticulture) v Versaillesu iz leta 1873., praktični vrtnarski šoli v Antibesu (Alpes-Maritimes) iz leta 1892 in v Hyčresu (Var) iz leta 1900., dalje posebni vrtnarski profesorji (1 za več okrožij), kmetijski ravnatelji in poljedelski profesorji v pokrajinah z razvito sadjerejo. Pariz ima občinsko in okrožno vrtnarsko in sad.jerejsko šolo v Saint-Mandeu, okrožje Seine-et-Oise pa v Vil-lepreuxu. Razen tega upoštevajo vrtnarstvo v večji meri vse prej opisane kmetijske in gospodinjske šole ter poljedelske sekcije gimnazij ln meščanskih šol.
Organizacija kmetijskega šolstva v A 1 -zacili in L oren i je ostala ista kot pod
j Nemčijo. Tu obstojita dve pokrajinski polje-! delski in vinogradniški šoli v Rouffachu (Haut-j Rhin) in Cliateau-Salinsu (Moselle). Sta lo ! šestrazredni kmetijski srednji šoli s splošnim I in strokovnim poukom, pri vsaki je priklju-i čena vzorna kmetija. Sprejemajo se učenci z : 10 leti. Poleg tega imajo te l^metije internate za kmetske sinove, ki se hočejo izvežbati v kmetijstvu (najmanj enoletni tečaji). Po po-j sameznih okrajih so zimske šole (17), ki jih | vodijo ondotiii kmetijski strokovnjaki. V vsakem okrožju je po 1 gospodinjska šola (3). Potovalni pouk oskrbuje 13 profesorjev in 2 ravnatelja.
Namesto vzornih kmetij se ustanavljajo sedaj v Franciji poljedelska vežba-lišča (Centres d'aprentissage agricole). Nameščena so na boljših zasebnih posestvih pod vodstvom dotičnih posestnikov, 22 izmed njih je pod nadzorstvom »Poljedelske uprave«, ki jih večinoma tudi gmotno podpira. Ta vežba-lišča nimajo namena vzgajati vodilnih moči. temveč le dobre kmetijske delavce za razne stroke (za poljedelstvo, vrtnarstvo ali vinogradništvo), lahko pa tudi kmetijske rokodelce (kolarje, podkovske kovače, sod ar je). Pozimi so na vrsti tudi preprosta predavanja o osnovah fizike in prirodoslovja. sicer pa se učenci v dveh letih privadijo vsem kmetijskim delom. Teoretski pouk se daje le nesistematično kol razlaga ob raznih opravilih. Ce je splošna izobrazba vajencev nezadostna, jim je na željo eventuelno lahko na uslugo or.dotni učitelj proti majhni odškodnini: če pa je v bližini kaka kmetijska šola. *o lahko de-
Mizar - čevljar - ženšt-vanjski posredovalec.
Ljubljanska policija je prijela • včeraj ja-ko podjetnega sleparja, ki je na najrazličnejše načine goljufal in sleparil. Koliko ljudi in za koliko jih je osleparil, do sedaj še niso mogli ugotoviti in se glede tega preiskava še nadaljuje. — Prijeli so namreč Franceta Zupančiča, ki je bil do leta 1922. mizarski mojr ster pri Krškem. Ker pa je postalo podjetnemu možu tam pretesno, je otvoril leta 1922. kar tri mizarske delavnice in sicer dve v Ljubljani in eno v Krškem. Obratoval je na veliko in je imel včasih zaposlenih kar po 10 pomočnikov in precej vajencev. Toda tudi tri delavnice mu niso pomagale. Mož ni hotel delati, marveč samo dobro živeti in je prišel končno z vsemi delavnicami na kant Razmišljal je, kaj bi napravil. Ker pri mizarstvu ni imel sreče, je postal kar čez noč — čevljar. Posrečilo se mu je, da je otvoril na Glincah čevljarsko delavnico. Ker sam seveda ni imel niti pojma o čevljarstvu, si je najel čevljarskega pomočnika za krpanje in popravila čevljev, nove čevlje pa je naročnikom kupoval. Toda tudi to ni šlo. Sedaj pa si je pomagal drugače. Poiskal si je kompanjona. Našel je res v Kranju nekega zasebnega uradnika, ki je imel precej prihrankov. Pregovoril ga je, da je pristopil k njemu v družbo in otvoril je na Glincah zopet novo »čevljarno«, v kateri pa je bil zaposlen zopet le en pomočnik za krpanje čevljev. Da okrepi svojo blagajno, se je po-služil mož zopet nove zvijače. Naročil je v ljubljanskih listih sledeči oglas: »Uradnico, zanesljivo, s kavcijo 3—5000 Din, iščem za takoj. Naslov pove uprava.« Priglasilo se je precej uradnic, ki so ponudile večje ali manjše kavcije. In zopet je šlo možu žito v klasje. Sprejel je najprej neko Rozo Cudermanovo iz šent Vida. Ta mu je dala 1500 Din kavcije. Toda hitro jo je odslovil in sledile so ji v kratkih razdobjih Berta Omerzova iz Krškega s 1500 Din, Pavla Hromcova iz Sneberja s 1300 Din, Ivanka Kosova iz Orteneka s .1000 dinarji in Pavla Steinerjeva s Črnuč s 300 Din kavcije. Vse te so svoj denar pri njem založile. Vsaka je bila pri njem po par dni, nakr jo je odslovil, češ da ni za rabo, kavcijo pa je obdržal. Tem sleparijam so prišli na dan in so ga decembra meseca lani tudi zaprli. Toda mož se je kmalu izmuznil in je začel na novo slepariti. In zopet si je zamislil nov način, ki se mu je tudi obnesel.. Zopet je priobčil v »Jutru« oglas sledeče vsebine: »Uradnico sprejme novo društvo. Prednost imajo vesele in živahne ženske z majhno kavcijo. Ponudbe pod šifro: Zenitbeni zavod«. Kak uspeh je imel mož s tem novim trikom, še niso ugotovili, ker so ga kmalu nato vsled številnih ovadb raznih osleparjencev in osleparjenk — aretirali. Ljubljanska policija prosi, da naj ji oškodovanci, ki tu še niso navedeni, pošljejo svoje naslove z navedbo škode, ki so jo utrpeli. Podjetni sleparček pa premišljuje sedaj potek svojih podjetij v zaporu in čaka končne obravnave, ki bo gotovo precej zanimiva.
□	Danes, v petek, ob 8 zvečer govori » Zadružni gospodarski banki dr. Korošec.
□	Delavcem — služkinjam — pomočnikom! V podjetjih, kjer vas je manj kot 20, pojdit si sami iskat glasovnice na Okrožni urad za zavarovanje delavcev (bolniško blagajno), Slomškov trg! Glasovalne listke dobite tiskane pri »Jugoslov. strokovni zvezi« v Mariboru, Aleksandrova cesta.
□	Teror socialnih demokratov. V Mariboru izvršujejo socialni demokratje pri agitaciji za volitve v Delavsko zbornico po vseh večjih podjetjih nečuveno nasilje. d<dor ne !>o volril socialistično listo, bo zletel ven,« to je
ležni tudi pouka na njej, v kolikor dopušča čas. Učenci se sprejemajo v starosti 12 do 14 let, vojne sirote imajo prednost. Šolnina (za internat) znaša mesčno 50 do 150 frankov. V ! nekaterih krajih dobe učenci ob koncu celo ; gotove prihranke na roko.
Ves ustroj kmetijskega šolstva v Franciji ! je pod nadzorstvom generalnih polje-; delskih inšpektorjev (11). Poleg re-! sevanja vseh zadevnih vprašanj je v njih ro* j kah tehniško in upravno nadzorstvo kmetij-I skih uradov in šol. Izbirajo se izmed 38 do 52 let starih najboljših strokovnjakov, m imajo za seboj že najmanj 18 let službe v poljedelskem poučevanju.
Poleg javnih činiieljev se brigajo za kmetijski pouk tudi mnoge privatne institucije. Naj omenim tu le, da obstoje 4 svobodne višje poljedelske šole kot deli katoliških univerz in pod pokroviteljstvom mogočne »Socičte de« Agriculteurs de France«; na njih je poskrbljeno tudi m versko, nravstveno in socialno izomiko, strokovni pouk pa je sličen kot na državnih. So to: Institut agriole de Beauvais (Oise), iScole supčrieure d'agriculture et de viticulture (vinogradništvo) d'Angers, Ecole superieure libre d'agriculture de Sud-ouest (Purpan-Toulouse) in ficole superieure d'agri-culture La Felicitč (Aix-eu-Provence). Poleg tega dobimo na Francoskem relo vrsto sred-| njih in nižjih zavodov ali tečajev za kmetijski pouk, ki jih je ustvarilo zasebno prizadevanje. zlasti še za učiteljice gospodinjstva.
(Cf. Almanach Catholique Frangaft '	pour .1924, Pariš. s. 421 459 etc.)
ajih deviza. Na sestanku v rdečem »Delavskem domu« se je govorilo, da bodo glasovnice, po katere volivci ne bodo prišli v okrožni urad, uporabili in tako dobili večino. Zahtevamo od vladnih komisarjev, da gledajo socialpatriotom strogo na prste.
□	Politična šola. Na zahtevo obiskovalcev polilične šole se predavanje o razmerju cerkve in šole do države ponovi v pondeljek, 18. t. m. v društvenih prostorih na Koroški cesti. Prosimo vse somišljenike, da se predavanja udeleža v obilnem številu.
□	Duhovniška vest. Paro Tinje na Pohorju je dobil g. župnik M. Hafner, ki je pred časom služIl na Koroškem. Službo nastopi dne 1. februarja 1026.
□	Osebna vest. G. Sch\veiger, profesor glasbe na državnem moškem učiteljišču, je prestavljen za profesorja glasbe na državno realko.
□	Shod krščansko soc alistifnega delavstva. V sredo zvečer se je vršil pri Puntlgamu lep shod kršč. soc. delavstva. Poročala sta gg. poslanec Zebot in Semenič.
□	Nova predavanja v mariborski ljudski nnlvorzi. Predavanju g. konservatorja dr. Ste-leta v petek, dne 15 t. m. sledi v p nedeljek dne 18 t. m. povodom 50 letnice pesnikovega rojstva večer Drcgotina Ketteja. Z nj<m bo ruska serija prekinjena, da se počesti spom.n našega prezgodaj umrlega lirika, ki še danes vnema mlada srca in je poleg Murna največji pesnik slovenske mladine. V tem znamenju se bo vršila tudi proslava. Pesnikov prijatelj g. prof. R i b a r i č bo predaval o Ketteju kot človeku in pesn ku ter o svojih spominih nanj; vrhu tega bodo na sporedu še recitacije gled. igralca g. Milana Pirnata. Pel bo pevski zbor učiteljiščnic p~d vodstvom gdč. prof. Ev. Ro-pasove ter šolo točke član mariborske opere g Ciril Bratuš. V petek dne 22. januarja se bo ruska serija nadaljevala s predavanjem stud. phil. Brat k o Krefta o sodobnem ruskem gledališču. Tudi na odru so skušali Rusi izvesbi rcvolucijo; kako in s kakšnim uspehom, to bo povedal g. predavatelj, ki je proučeval njihovo najnovejšo edersko umetnost na podlagi pri nos docela neznane ruske literature.
□	Mariborskim turistom. Priljubljena iz-Ietna točka Urška gora je sedaj malo nerodna, ker s ključem v roki moraš vseeno zunaj prenočili. Stvar je namreč ta: v solncu se led v ključavnici sicer malo olaja, pa kmalu zamrzne tako da ni mogoče odpreti vrat — ključ | torej ne pomaga. Obenem nam javljajo, da so med cerkvijo in med kočo veliki sneženi zameti in sicer so bili še pred novo zapadlim snegom.
□	Pcžar v Kamniri in ne v Kamni gorici. V naši številki od srede se je vrinila pomota, da se je glasil napis v Kamni gorici me.-to pravilno v Kamnici, kar so naši čitatelji itak po drugih navedbah spoznali, da gre za tiskovno pomoto.
□	»Nebesa na zemlji.« Burka v treh dejanjih, spisal Julij Korst, prevedel Hinko Nu-šič, režira Dragorad. Predstava »Ljudskega odra« v nedeljo 24. januarja ob 8 zvečer.
□	Tečaj za ruski jezik pripravlja mariborska Ljudska univerza, če se bo priglasilo dovolj obiskovalcev. Zasnovana sta dva tečaji: začetniški in kcnverzacijski. Poučeval bo ruski strokovnjak. Prijaviti se je ustmeno ali pismeno predsedniku Ljudske univerze g. inž. Kukovcu. Želeti bi bilo, da bi se glede na živahno prometno delovanje ljudske univerze priglasilo kar največ obiskovalcev za čline. Članarina (12 Din na leto) je tako malenkostna. da jo bo lahko vsak utrpel.
□	Shod krščansko socialnega delavstva v Mariboru se vrši prihodnjo nedljo, dne 17. jan. ob 4 popoldne v dvorrni Gospcdarsko-adružne banke (zraven cerkve Matere milosti). Na shodu govorijo delavski organizatorji tov. Semenič in Kores ter poslanec Zebot. Vabimo krščansko sccnlno delavstvo iz Maribora 'n okol ce. Povabljeni so tudi naši železnic. rji ter Poselska zveza.
□	Umrl je v Mariboru hišni posestnik in gostilničar na Košakah g. I. Glavič, star 68 let. Smrt ga je zalotila, ko je delal klobase (koline). Glavič je bil spoštovana osebnost v Mariboru. Po prepričanju je bil pristaš SLS.
□	Trije sosedje en dan v smrt. Na ščiv-nici pri Sv. Ani v Slov. goricah so en in isti dan tekom 12 ur umrli trije sosedje: Fink Jožef, Rola Li a in Avguštin Mirna. Vsi trije so bili zaporedoma pokopani in počivajo kot sosedje.
Trbovlje
Rcdukcija delavstva. Od Trboveljske premogokopne družbe je prišel razglas na tukajšnja obratna okrožja, da je družba primo-rana delavstvo reducirali radi slabe konjunkture za oddajo premoga. Govori se, da hočejo reducirati v prvi vrsti ženske, samske delavce in vpokojiti one ki delajo polno Šlevilo let in spadajo v penzijo. Odstraniti hočejo tudi že upokojence, ki pa še delajo pri rudniku.
Rod akcija delavstva. Odpust z dela je nadel najbednejše med bednimi, atarovpoko-jence. Včeraj so se že oglasili štirje vpokojenci v tajništvu »Strokovne Zveze rudarjev« na Vodah, pro-eč zaslombe. V6i oni vpokojenci, ki se reducirajo, naj se takoj javijo v tem tajništvu da jih naznanimo »Pokrajinskemu pokojninskemu skladu« v Ljubljano, da bodo deležni vsaj borne doklade iz tega fonda.
Pozor delavstvo! Naznanite tajništvu »Strokovne zveze rudarjev« na Vodah vse tujce, ki niso naši državljani in niso naše narod-
nosti. Kruh najprvo našim ljudem, potem šele drugim!
Znižanje prispevkov v bolniško blagajno. Na seji bratovske skladnice dne 11. januarja se je sklenilo, da se prispevki v bolniško blagajno znižajo od B odstot. na 4 odstot. zavarovane mezde ali v celoti za 20 od-stot. in to d 1. februarja 1926 naprej.
Honorar za nakazovanje podpor iz podpornega fonda se poviša od Din 200 na Din 300 za osebo in mesec.
Postelje stare bolnico se po sklepu upravnega odbora bratovske skladnice popravijo in prepleskajo in se bodo porabile za novo okrevališče v Gaberskem. To v vednost onim delavcem, ki so se zanimali za nakup in oddajo teh postelj. Na zadnji seji so se odboru predložili tudi načrti in proračuni adaptacije stare bolnice za stanovanje tretjega zdravnika, pisarniške prostore, dva prostora za ambulanco, čakalnico in kopalnico s tremi banjami za obolele. Prezidava in ureditev bo stala približno 180.000 Din.
tž Napredovanj v službi. Poduradnik in laborant g- Letnik Josip se s 1. januarjem t. 1. • poviša v čin višjega kanclista oziroma nad-paznika. Kanclifski manlpulant g. Karol Rup-nik se s 1. januarjem 1926 poviša v čin pod-uradnila.
?->'Zveza »lov. vojakov ii svetovne vojne.
Okrajni odbor zve»e slovenskih vojakov vabi vse vojne invalida vdove in sirote na predavanje o novom 'nvalidskem zakonu, ki se vrši v nedeljo 17. ian. ob 9. uri dopoldne v gostilni g. Pravdiča To predavanje je važno, ker Vam hoče novi zakon intenčno razložiti in dobite tudi natančna navodila za prijavljanje v svrho prevedbe na penz'jo po novem zakonu. K temu predavanju n?im je dolžnost prinomniti, na načelstvo zveze gleda in zasleduje z vso pazljivostjo potek časa in je društvu radi tega omogočeno svo'im članom posebno vdovam in sirotam dr j-ti navodila tako, da je postala njih močna zaščiMca za pravice, ki jih pripadajo. Članstvo gleda z zaupaniem na delo ki -ti vr" in se ooVret v revirjih močno širi in jnči.
& Udružen?e voinih invalidov, podrržnt-ca T ' ovije, ima pri g. Ani Forte v nedeljo ob 3. -Ti pop. svoj VI. redni občni zbor. Dnevni red: 1. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo predsednika, tajnika in blagajnika; 3. poročilo nadzornega odbora; 4. volitev novega upravnega odbora; 5. raznt'e-rosli.
Vpokojcni člani bratovske skladnice.
Na seji bratovske skladnice dne 11. januarja 1.1. so vpokojili sledeče rudarje: Čamar Ignac, rudar-kopač. služil 40 let in 7 mesecev; Pau-šer Franc, kovač služil 31 let in 1 mesec; Beuedičič Franc, lesni delavec, služil 14 let in 1 me ec.'
& Za utrpole nezgode se na podlagi zdravniških preiskav in od nijh izdanih spričeval priznajo rente sledečim rudarjem: 2e-leznik Jože. 60 odstot. nezgodna renta IV. mezd. razreda od 1. dec. 1P25 do 31. dec. 1926, potem preiskava. Pojbič Ludvik, 30 odstot. ! nezgod, renta, XI. mezd. razreda, se zniža vs^d višje delazmožnosti za dobo od 1. febr. 1926 do 31. jan. 1927 na 25 odstot., potem ponovna preiskava.
Prcpi3 stare bolnice v last Boln. blagajne. Na seji bratovske skladnice dne 29. decembra 1923 so na predlog Lubi Antona sklenili soglasno, da se vse one nepremičnine provizijske blagajne katere so sezidali na račun bratovske skladnice takrat, ko še ni bila deljana uprava na bolniško in provizijsko blagajno, in ki so bile izključno vzdrževane, prenovljene in upravljane od bolniške blagajne, prepišejo na last bolniške blagajne. Ta sklep je bil od rudarske oblasti z dopisom dne 1. febr. 1924 odobren. Zadevo so nato izročili pravnemu zastopniku za prevedbo z darilno pogodbo provizijske blagajne. Iz neznanih vzrokov se je prepis — osobito stare bolnice v Trbovljah — do danes zavlekel vzlic temu, da so bili posbni zastopniku vsi zahtevani podatki. Na seji dne 11. jan. se je zopet so-gla:no sklenilo, da predsednik g. inž. Tauer ukrene vse potrebno, da se slara bolnica čimprej prepiše na last Bolniške blagaji:e Trbovlje z onim zneskom, ki je stavljen v zadnji letni bilanci. V knjigah ln v računskem zaključku naj se stvar izvrši še koucem leta 19^5.
Smrtmi nesreča. Včercj smo javili, da je pod "!o rudarja Čebin Matija. Sedaj je na dobljenih ranah umrl. Zapušča ženo in troje otrok.
HrasiniM
Volitve v Delavsko zbornico. Kristanovi socialisti so razposlali vsem delavcem tiskano vabilo, da bi z njimi volili. Ali, kakor vse kaže, bodo rudarji pretežno volili Jugoslovansko strokovno zvezo in s tem svojega poštenega tovariša rudarja g. Franca Peterlina.
Krščansko mislečemu delavstvu v Hrastniku! Volivni odbor Jugoslovanske strokovne zveze vabi vse delavce, da prinesejo osebno svoje glasovnice za volitve v Delavsko zbornico na tajništvo volivnega odbora, ki se nahaja v Ljudski posojilnici iu je vse dni do konca volivnega boja na razpolago.
Poziv. Dne 13. t ni je moj vajenec Krajnc izgubil pismo, ko ga je dopoldan nesel s pošte. Pismo je bilo v zeleni kuverti naslovljeno name. Najditelj se naproša, da ga odda meni. Dalje prosim, da rr.i pošiljafelj pisma ponov-; no piše. — 13. jan. 1926. — Jakob Arnžek, krojač.
Orlovska akademija. V nedeljo dne 17. t. m. prilete iz Trbovelj Orli s svojimi mladiči v dvorano g. Al. Logarje, kjer bodo popoldne ob 4. nastopili z krasnimi točkami. Gotovo ti ne bo žal za tistih par dinarčkov, ki jih boš plačal na vstopnini. Z veseljem boš gledal odločne gibe članov, radostno boš spremljal nežne gibe deklic, zavzemal se boš nad strum-nostjo dečkov in očaran boš nad prisrčnim nastopom članic. Zato pridi! Blagajna bo odprta že ob pol 8. uri popoldne.
Murslca solhoža.
O železniški nezgotll. Očividec nam piše: Dne 9. jan. ob 6.22 zjutraj (ne ob 10 kot na-vaja »Jutro«) je na pregi M. Sobota—Hodoš med postajama Gor. Lendava-Mačkovo — Sta-njevci (ne med postajama Gor. Lendava— Mačkovci, kot navaja »Jutro«, ker med Gor. Lendavo in Mačkovci niti žel. proge ni, ampak je to le postaja, ki ima n_ziv po obeh krajih) vlak skočil s tira. Človeških žrtev ni bilo nih se je kdo ponesrečil (»Jutro« poroča eno človeško žrtev in enega smrtno ponesrečenega delavca). V vlaku se je vsega vozilo 6 potnikov (»Jutro« poln vlak). Via': je vozil s hitrostjo 20—22 km na uro (»Jutro« z največjo hitrostjo), da ni prišlo do večje nesreče je pripisati strojevodji, ki je takoj ko je opizt'1 nesrečo ustavil vlak, ker naprej je visok ras p in bi lahko prišlo do strašne katastrofe. Okrog 10 je bila proga popravljena in je peljal popoldanski vhk M. Sobota—Hodoš spet redno. — Vzrok slaba proga in težka lokomotiva.
Smrtna kosa. V Nabrežini je umrl tamkajšnji posestnik in trgovec Fran Gruden, oče odvetniškega koncipijenta dr. Iga in zdravnika dr.. Frana Grudna. — V Zagrebu je umrl abs. pravnik Vladimir Rular, sin višjega sodnega svetnika v pok. Matije Rularja v Trstu. — V Pevmi je umrla 83 letna splošno spoštovana ga. Terezija Dcminco, mati gen. proku-ratorja Nika in bivšega podgorskega župana Mohorja.
Likvidacija vojnoodskodninskih zadev.
Agencija Štefani poroča, da je ministrski svet odobril zakenski načrt, ki ima namen, da se v čim najkrajšem času rešijo še vse preostale vojn-odškodniske zadeve. — Čas bi bil res!
Proti plesnim razvadam Te dni je italijansko notranje ministrstvo izdalo okrožnico za varovanje morale na plesnih prireditvah. Ze delj časa je javno mnenje zahtevalo ukrepe za strožje nadzorovanje lokalov, kjer so se poučevali plesi le p^d pretvezo in v svrho organiziranja zabav, ki so v nasprolju z moralo in redom. Na to je notranje ministrstvo v gori omenjeni okrožnici nastopilo za prvo silo proti takim »zabavam« ter istočasno obljubilo zakonodajne ukrepe za pobijanje tega zla modernih časov, da da varnostnim oblastvom večjo moč za postopanje proti kršiteljem javne morale. V pričakovanju tozadevnih zakonov pozia okrožn!ca policijo, da naj izvaja nad prizadetimi lokali strogo kontrolo. V zvezi s to okrožnico je policija že izvršila v večjih mestih tal: je veliko število preiskav ter odredila zaprl je onih javnih loka1 o v, kjer je zasačila na nočnih plesnih zabavah nedoletne dek-lece brez spremstva starišev. Samo v Milanu je bilo na ta način zatvorjenih nad 10 plesnih dvoran in njih gospodarji se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. O zatvoritvi plesnih krožkov poročajo tudi iz Manlove, Brescije, Piacenze, Bielle, Verone i. dr.
Ne-Mce fzz Mmerll£^
Mednarodni evharistični kongres v Chi-ca^i in Slovenc'. Kakor znano, se vrši letošnji mednarodni evharistični kongres koncem pomladi v Chicagi. Američani delajo velike priprave. Chicaški nadškof kardinal Mundelein je i:'dal na vernike pastirsko pismo, v katerem jih goreče opominja, naj vsi, brez razlike stanu in narodnosti, stari in mladi, sodelujejo, da Amerika vredno proslavi mednarodni evharistični praznik. Dejansko se poleg Američanov vneto gibljejo tudi naseljenci, družeč se po narodnosti, da nastopijo pri tej priliki čim dostojuejše. Pri tem se odlikujejo posebno Nemci in Poljaki, ki že dolgo zbirajo denar, da morejo povabiti na kongres čim več svojih odličnih rojakov iz domovine. — Naravno je, da hočejo tudi katoliški Slovenci v Ameriki ob pomladnem mednarodnem evha-rističnean kongre.su nastopiti tako, kakor se za tako eminentno katoliški narod spodobi. To pa tembolj, ker je sam nadškof kardiual Mundelein izrazil željo, da bi se ob tej priliki tudi Slovenci krepko pokazali. Iz stare domovine jim je že obljubljena udeležba najcdlič-nejših katoliških mož. Knezoškofa dr. Jegliča in mariborskega škofa dr. Karlna; nadejajo se tudi goriškega nadškofa dr. Sedeja. Dalje pričakujejo narodne poslance dr. Korošca, Franca Smcdeja in župnika Klekh, potem provinciala frančiškanskega reda in še druge veljake. Da bodo prihiteli ob tej priliki v Chi-cago najodl čnejši Slovenci iz vseh ameriških naselbin, je ob sebi umevno. — Ameriški Slovenci pa hočejo to izredno priliko ko bo zbranih v Ameriki toliko odličnih slovenskih mož, izkoristiti še na prav poseben način. »Amer. Slovenec« je sprožil misel, da se priredi v dneh mednarodnega evliarlsllčnega kongresa mgu vseslovenski kongres; vseslo-
venski katoliški shod. To je pač znamenita misel, ki jo moramo vsi Slovenci iskreno želeti, da bti se uresničila. Danes, ko vsi narodi s tako vnemo iščejo zvez in veljave v mednarodnem krogu, bi bilo tudi za naš mali slovenski narod in po nas za jugoslovansko državo izredno velikega pomena, ako bi ob tako odlični mednarodni prireditvi z izbranim nastopom opozorili nase mednarodni svet. Seveda bi bilo treba za dostojno oživo-tvorjenje gornje ideje takojšnjega skrbnega dela in priprav v Ameriki in domovini. Volje gotovo ne bo manjkalo ne ted ne tam. Vprašanje je le, če je za tako pomembno prireditev še dovolj časa? Na vsak način je misel lepa in velepomembna a prilika za njeno iz-vendbo izredno ugodna. Bog ji daj rasti in dozoreli!
Nova slovenska cerkev v Ameriki. Dne
13. deoeanbra 1925 so v Rcck Sprinssu, Wyo, blagoslovili novo slovensko župno cerkev, posvečeno slovanskima apostoloma sv. Cirilu in i Metodu. Ta dan je bila na negah cela naselbina; v sprevodu, ki je šel škofu nasproti, je bilo nad £00 mož. Slovcn^no sv. mašo je daroval škof iz Cheyenna P. A. Mc. Govern, ki je imel n'govor na vernike v angleškem jeziku. Slovensko propaved je imel župnik J. Jadnič iz Denvera. Vsa slavnost,' ki so se je v polnem številu udelež li tudi tamkajšnji Slovaki, se je izvršila na najlepši način. Po splošni sodbi je nova slovenska cerkev najlepša stavba v celem Kock Springsu, ki je lepo moderno mest«). Cerkev je slala 100.000 dolarjev, cd katere vsote so požrtvovalni župljani plačali že štiri petine. Vso akcijo za novo cerkev je vodil župnik Anion SchiTfrer.
Smrtna kosa. Umrla je v Gilbertu, M'nn., 741eina Barbara Matekovič, verna slovenska žena in mati. Zapustila je soproga in pet i otrok.
Požrtvovalnost za šole. V Waukeganu, 111., so priredili Slovenci koncem minolega leta bazar na korist novi slovenski farni šoli. Baz r je prinesel 5.500 dolarjev čistega dobička.
Korupcija v Ameriki. »Amer. Slovenec* se peča s korupcijo, ki je nastala v celokupni ameriški upravi vsled prohibicije. Ne da bi korupcije v Ameriki že preje ne bilo, ampak razpasla se je še bolj na široko in globoko, tako da je prohibicija postala njeno najobsežnejše torišče. Amerika še od daleč ni »suha«, marveč se vthotapljajo vanjo najmočnejše žgane pijače cd vseh strani. Tihotapstvo je organizirano tako, da mu sploh ni mogoče priti do živega. Korupcija je protežirana — piše i A. S.« — direktno cd političnih bosov, katerih vpliv deluje v lem slučaju podzemsko in sega v vse javne urade, zapoveduje in ukazuje že celo just ci in vsem drugim uradom, kamor bi korupcija in njen vpliv, na noben na noben način ne smela imeti vstopa. Zato je zastonj mislili vsaj zaenkrat, da bi »prohi-bic jsko postavo omilili ali ukinili. Prohibicija je ustvarila preveč bogato polje za nekatere, ki bedo gledali in storili vse, da se to pelje ne uniči.«
Amerika preti (aš zmu. Predsednik ameriške delavske federacije, ki šleje 5 milijonov članov, VVilliam Green, je i dal na delavstvo iu celokupno ameriško ljudstvo oklic, v ka-j terem ga svari pred fašizmom. Green opozarja, I kako je fašizem v Italiji popolnoma zatrl vsako svobodo in zasužnjil . lasti delavstvo, ki ga je vklenil v prisilni fašistovski sindika-lizem. Fašizem je iz Italije ra~prezal svoje mreže že tudi po Združenih državah, ki pa ga morajo prav tako cdkčno in neizprosno odkloniti, kakor so odklonile komunizem. — S to izjavo je zadan fašističnemu gibanju v Združenih državah ueodcljiv udarec.
£iu%>ljamslm glGiSiščG
Drama.
Začetek ob 8 zvefer.
Petek 15. jan. vsled koncerta zaprto. Sobota jan.: HENRIK IV. Ret E. Nedelja 17. jan. ob 3 pop.: VDOVA ROŠLTNKA. Ljudska predstava pri z.nizanih c.nah. Izven. Ob 8 zvečer: HENRIK IV. Izven.
Opera.
Začetek ob ool 8 zvečer.
Petek 15 jan : VIHAR, simfonlina pesem za veliki orkester, soli in zbor Konrert v vel. dvorani >Uniona«. Začetek ob 8 zvečer. Sobota 16 jan.: SUČE IZ LECTA. POZIV NA
PLES, CAiRlCIO E8PAGVOLE Red D Nedelja 17 p.n. ob 3 pop,- AIDA Gostuje Ra 2a-ludova i 11 g. Zdenko Knittl. Ljuaska predstava
po znižanih cenah. Izven.
• • •
Abonen e reda E opozarjamo, da imajo dramsko predstavo mesto v petek v soboto dne IG. t. m To pa vsled lesa, ker je šla iz krogov aberenta reda E prušnju radi premestitve abonmaja vsled koncerta, na katerem se zadnjikrat Izvaja simfonična pesem »Vihar«'. Uprava prosi abonente reda E, da vzamejo to na znanje.
wse w2
Povep. S številko 11-12, ki gmo Jo pravkaf prejeli, je dovršil »Pevcc« peto leto svojega obstoja. V uvodnem članku >Ob petle niči« Rovcri A. Dolinar o namenu, ki si ga je zastavi] list ob svoji ustanovitvi, in podaja kratek pregled, loko je vršil svojo nalogo Cilj mu je: hiti v vseh člankih praktičen in poljuden, premostiti isti prenad, ki zija med ljuds vom in glasbenim razvojem; mu-zikalno umetnost lopično, po stopnjah zanesti med nnrodom, Jo tolmačiti, buditi zan mnnje In ljubezen do n|e: ski«tkn jo popularizirali. Hoče torej biti pravi ljudski list, ki nudi teorijo v svojih člankih in prult.io v ličnih prvikih prilogah. List priporočnmo in želimo, da bi se kar ncj^olj razširil po slovrn?ki domovini In Iz\en nie. Nv roču se prt upravi v LJubljani, Miklošičeva c. 7 In store letno 80 Din. Knkor sprroCn uprava. i-Ma Drva številka za L 1020. začetkom februarja.
Posledice madjarske
OBUPNI NAPORI PRINCA WINDISCHGRA-TZA, DA SE REŠI JEČE. O AFERI BO
RAZPRAVLJAL MADJAR. PARLAMENT.
Budimpešta, 14. jan. (Izv.) Drž. pravd-oik je odred l izpustitev Bela Mankovicsa na svobodo. Bela Mankovics je brat v Haagu aretiranega Mankovicsa. Bil je osumljen, da je pri budimpeštanski banki lombardiral 130 komadov falzif tiranih novčanic po 1000 frankov ln da jih je poleni, ko je prišla afera na dan, zopet dvignil. Vsled tega suma je bil zaprt. Posrečilo se mu je pa dokazali, da nima z afero nobenega slika.
Šofer princa Windischgraelza je povedal, da so bile vse priprave za ponarejal'j3 in ponarejanje samo lako spietno tajno organizirane, da osoljs ni moglo slut ti zakaj gre. Kadar je prišla k princu kaka važnejša oseba, se princ ni posluževal svojega avtomobila, ampak je voz vedno najel. Nadossy je bil pri princu opetovano na večerji. Zudnje čase se Nadossy in Windischgraetz nista sestajala v prinčevem stanovanju. Ko je princ nepričakovano moral prekiniti lov v Kaloczag, je naročil šoferju, naj na kolodvoru počaka na prihod zborničnega sluge Kovacza, pa ga ne sme peljati v prinčevo palačo, ker ga bo iskala policija, ampak naj ga spravi v kako sigurno skrivališče. Princ je izrazil željo, da pelje šofer slugo na dom svojih staršev in jih naprosi, da ga gotovo skrijejo, da ga detektivi ne bodo našli. Šofer je želji ugodil, toda detektivi so Kovacza vseeno iztaknili.
Budimpešta, 14. jan. (Izv.) Parlament bo Sklican na dan 19. januarja. Pričakujejo, da bo ob tej priliki prišla v razpravo tudi ponareje-va'ska afera. Vendar more priti samo kot p: va točka pred naznanjenim dnevnim redom. Kakor se doznava, je več poslancev vladnih strank in opozicije že vležilo tozadevno prošnjo na predsednika parlamenta.
Budimpešta, 14. jan. (Izv.) V ponarejevalci aferi ni policija danes dobila nikakih novih sledi. Danes ni bila izvršena nobena aretacija. Ministrski predesdnik Betl len je za 'u-tri sklical sejo šefov vseh strank. Kot dnevni red je navedel poročilo o vseh važnejših političnih vprašanjih.
Pariz, 14. jan. (Izv.) Journal San Sebastian je peročal, da je bivša cesarica Žita odpotoval na Ogrsko. Te vesti je smatrati kot popolnoma neutemeljene, ker je excesarica vedno v svojem stalnem bivališču. Govori se le, da odpotuje najmlajši sin v bližino Lurda, kjer bo preživel zimske mesece.
Budimpešta, 14. jan. (Izv.) Francoski po-ifiiihik, ki je prispel semkV, je irjavil dopisniku »Pesti Naplo«, da Francija vsled p narejevals^e afere nikakor ne smatra vsega ogskega naroda kot zločinskega. Slej ko prej se zavedamo, da je to zločin le nekaterih oseb, oziroma getove klike. Zato je pa treba, da se vsi ti, od najmanjšega do največjega kaznujejo strogo po zakonu.
IZJAVA VOJAŠKEGA ŠKOFA ZADRA-VECZA.
Budimpešta, 14. januarja. (Izv.) škof Za-dravecz je bil zasl šan, ker sla princ Windisch-graetz in polic jski šef Nadcssy v svojih izjavah omenila njegovo ime. Zadravecz je izjavil: Jaz od vsega početka ponarejanja nisem odobraval in vsako sodelovanje cd'ionil. Ker mi je pa Windiischgraetz zagotavljal, da gre v bistvu samo za veliko domoljubno akcijo, sem mu obljubil da bom molčal in to obljubo sem držal.
Pater Bon is je izjavil tole: Policija me doslej ni povabila v zadevi ponarejanja frankov. Jaz nimam s to stvarjo nebene zvere. Sklepalo se je, da sem posvečen v afero ker stanujem skupno s škofom Zadravc.em. Tudi jaz sem smatral za verjetno, da je škof pristaš in član neke irredentislične družle. Jaz vem tudi, da so bile osebe, ki so bile poverjene z važnimi nalogami in naročili tudi zaprisežene. Vem pa tudii, da škof ni prizadet.
PRINC WINDISCHGRAETZ V BOLNICI.
Budimpešta, 14. jen. (I:v.) Windisch-gr&tzova zagovornil a sta dosegla, da so princa preiskali trije zdravniki in izjavili, da je princ bolan in nujno potrebuje, da se ga prepelje iz zaporov v bolnico. To je prvj poskus, da se princ reši ječe in i-pusti na svobodo. Zrgovor-nka že iftieta pri W,ndischgrat^ovih prijateljih in somišljenikih primerno kavcijo, da bi megla predlagali izpustitev visokega jetnika. Ker pr nčevo premoženje ne zadostuje niti za odškodnino, ki jo zahteva Banque de France, bo primerno kavcijo težko dobiti.
SAMOUMOR PRINCA ALEKSANDRA LICHTENSTEIN.
Pred nekaterimi dnevi se je na svojem gradu Fol nsdorf pri Judenburgii uslrelil 25 lelni princ Aleksander Marija Llchtenstein. Vzrok samoumora išče vse časopisje v tesnih zvezah rajnega princa z Ludovikom Windfsch-grlltzom in Ruprechtom Bavarskim. Lichten-steln je po teh verzijah izvršil to žalostno dejanje v duševni depresiji, ko je za nal /a popolni moralni in gospodarski polom svojih prt-st šev in prijateljev na Madjarskem.
IZPRAZNITEV PORURJA^
Berlin, 14. jan. (Izv.) Iz Sollngena 'avltajo, da so angle^« četa danes zjutraj odpotovale nroti Kolnu.
Beleče
A Belo je bo!o. Za pametne ljudi namreč. Ameriški listi, ki smo jih dobili te dni, prinašajo poročilo o znanem papeževem nagovoru v zadnjem konzistoriju povodom zaključka sv. leta Pa kako? Z ogromnimi črkami preko cele prve strani naznanjajo: »Papež ofcsodil fašizem!« In potem poročajo: >Po vsem svetu vzbuja največjo pozornost, da ie panež v svojem nagovoru odločno in brez pridržka obsodil faš^em. Tako je sodil o papeževih besedah ra naslov fašizma — veliki objektivni svet. Naše »Jutro« je pa — kajpada trdilo ravno nasprotno; zanj je belo črno in črno belo, kakor pač kaže. Njemu se ne čudimo, čudimo se le njegovemu občinstvu, ki se da na tak rač!n imeti "a norca.
A Vraai Trani oči ne izkolfe. Ta stari prenovo- ie napisalo na naš naslov predvče-rajfn!e »Jutro*. Zraven nas je pa počastilo z »lažnivimi poročevalci«, češ da smo Dri p'ro-čar>!" o mad'arski aferi ramolčali, da so pri stvari po etesedarvih poroč lib prizadeti tudi nekateri duhovniki. Predvsem naj »Jutro« samega sebe prime za jezik. Kulturnoboina in protiklerikalna žilica mu ni dala mi u, da je izrabljalo tudi madjarski škandal v svoje na-
mene s tem, da je krivdo oz. osumljen st nekaterih duhovnikov generaliziralo na madjarski kler, predvsem na škofe, spravilo madjar-sko goljufijo v zvezo z Rimom in na podlagi takih zavijanj dajalo svoje puhle nauke naši duhovšč ni. To je tendencijozno pcročanie. Mi smo javili, da sta bila osumljena in zaslišana vojaški škof in predsednik krščanskosocialne stranke. Nekateri časopisi so Imenovali šs ime nekega patra, pa »so o njem vedeli nič konkretnega povedati. Kaj smo torej zamolčali? Mi nimamo vzroka molčati. Madjarski kler je znan kot ultranacionalen in ga mi nismo nikoli v tem oziru hvalili. Vendar se ne sme posploševati. kajti dozdaj razen imenovanih nI osumljen Je noben drugi madjarski škof ali duhovnik, pa tudi krivda omenjenih dveh še ni dokazana. Vsa družba ponarejevalcev pa obstoji iz samih madjarskih fašistov, torej iz ljudi, ki imajo približno isto nacionalno ideologijo kakor jo zagovarja »Jutro«, Sicer pa so se v Jugoslaviji dogaja!« tudi zelo nečedne in nič manj nemo'alne afere korupcijskega značaja, čeprav druge vrste kakor zdaj na Ogrskem -— pa ni trii udeležen noben duhovnik, pač pa razni sdrZavctvorni elementi«, ki nimajo čisto gotovo nebene — zveze z Rimom.

JC,"
i svež
M. S.:
Žena k5t skiadateljca.
Delež žene na ogromni stavbi sodobne glasbene umetnosti je relativno zelo majhen. Nikoli ni vplivala odločilno na razvoj glasbe, le malokatera se je bila povzpela tako daleč, da je mogla hoditi po izhojenih potili, skladati v smereh katere so začrtali moški. Jasno sliko tega nam nudi že zgodovina slovenske umelnosti. Imeli smo in še imamo dobre sli-karlce in (vsaj eno) kaparico, prav dobre pesnice in pisateljice, ki so vstvarile v liriki in epiki vzgledna dela, dočim si je obdržal polje dramatike mož zase. nimamo pa niti ene skladalelj ce. Podobne razmere vladajo pri vseh drugih narodih. To je tembolj čudno, ko ve vendar vsak glasbeni uči'elj povedati da so deklice povprečno veliko bolj glasbeno nadarjene kot dečki. Vzrok je iskati deloma v tem, da žena, pri kateri prevladuje čuvstvo, ne zna ravnati z golo. abstraktno, vseh zunanjih sredstev prosto obliko skladb deloma pa v vedneni brezdelju, v nepravilni vzgoji učiteljev itn staršev, ki ivavrjajo deklice vedno samo k reproduktivnosti v glasbi, torej samo k učenju klavirja, gosli. solope'ja itd. nikoli pa ne goj'jo z njimi predmete, ki so potrebni za samostojno ustvarjanje, kakor nauk o kompoziciji, kontrapunkt instrumentaciia in drugo. Mnogo krivde nosi tudi preenostransko poudarjanja in pretirano zanimanje za modo. Ako hoče srednje situirana žena korakati v obleki s svojimi so=estrami v eni vrsti, ako noče veljali za nekak živ anahronizem, si mora svojo garderobo neprestano popravljati, da zamore vsaj delno slediti vsem kapricam mode, kar ji vzame skoraj polovico prostega časa. Šele kadar se bo žana popolnoma osvobodila modnih tiranij in diktatur iz raznih modnih centrov, si bo pridobila časa za štu-diranje, vglabljanje in ustvarjanje in šele takrat bo postala uvaževanja vredna, opasna moževa tekmovalka.
Nekako od pričeti a i9. stoletja naprej ae je počela žena v večji meri zavedali svojih pravic, svoje notranje vrednosti. Logično je sledilo spoznanje, da ženi ni končni namen biti moževa igračka, v najboljšem slučaju zr-c..lo njegovih dobrih ali slabih lastnosti. Od tedaj datira tudi poglobljeno zanimanje za vse panoge znanosti in umelnosti torej tudi za skladanje. V tem prednjačijo Germanke, katerim je bila osamosvojitev lažja, ker sta pri njih um in volja najjačje razvila. V njihovih vrstah najdemo tudi najboljše skladateljice, dočim so se Romanke le mailo, Slo-vanke skoraj nič udeleževale skladanja.
Ako pregledujemo glasbena dela, katera so ustvarile žene vidimo, da so gojile v prvi vrsti miniaturne skladbe, predvsem samospeve s spremljevatijem klavirja. Njih dela na tem polju so edina, katera dosezajo. mnogokrat celo prekašajo enaka moška dela, ker je pri pesmi pač odločilno globoko čuvstvovanje in natančna izdelava, dočim je oblika prosta. Dalje so ustvarile žene še tudi dobre instrumentalne skladbe posebno za klavir. A tudi tu opažamo, da so gojile večinoma le skladbe prostih oblik, torej karakterne ali salonske komade (idile, arabeske, uspavanke, noeturne itd.), dalje pesmi brez besed, etude, fantazije, transkripcije, parafraze in podobno. Manj so se jim že posrečile skladbe, pri katerih je predpisana stroga oblika a<Ii kjer dela ležkoče kontrapunkt. Tako opažamo, da odpove žena včasih že v navadni zborovski skladbi. (Zanimivo je, da ni imela pollfonska doba 14. do 16. stoletja niti ene skladateljice.)
Če pretehtamo vsebino del, ki so plod ženinega ustvarjanja, vidimo, da gre njeno ustvarjanje vzpored.no večinoma le * francoskim senzuulizmom (da ponazorim glrsheno vsebino z raznimi filozofičnimi strujami). Ma-terijalizacija duševnostl filozofov francosko-ang'eške smeri, prekomerno poudarjanje važnosti empirike je najbolj prljftlo notrrnjcmu doživetju In ustvarjanji ženo, katera vsled tisočletne omrtvelosti ni bila dostopna drugim
filozofičnim dogmam. Na tej stopnji doživetja in Izražanja v glasbi so ostale skladateljice po večini še do danes, za kar imamo najboljši dokaz v osladnih skladbah Parižanke Chaani-nade. Cilj jim je le takojšen neposreden uspeh. Smer nemških filozofov, zlasti Kanta, ki je i stremita za poduševljenjem materije in pod dojmom katere so nastala grandijozna dela kot n. pr. Bachov Matevžev pasljon je šla ne-opr.žcno In neobčuteno mimo njih. — Ko je Mozart dvignil glasbo do izražanja osebnih občutkov, do subjektivnosti, je imel dovolj na-sledni kov. Tudi skladateljice so se ga oklenile (Anglež'nja Smyth). Beethovnova objektivnost v glasbi, njegova »svetna filozofija v tonih« pa je ostala brez naslednic. Še manj pa je bila žena kot dosedaj vedno ubogajoči, podložni spol zmožna upodobiti Nietzschejevo »ttt niensch« filozofijo v tonih, kot je to storil Richsird Wagner. Sodeč po dosedanjem ra-voju pa še pride ta njen čas.
Sledi naj še kratek (seveda nepopolen) pregled najvažnejših skladateljic. 2e iz starega veka so se nam ohranila imena skladate'jic. Tako sta nam znani Hebrejki Mirjam in De-borah, Grkinje Sappho, Korinna in Myrthis. Izmed teh je najvažnejša Sappho (628—568 pr. Kr.), pesnica erotična, eolsko =.- lesbijske lirike, ki je kakor vsi tedanji grški pesniki tudi sama skladala. Pindarjevi sodobn:ci Korinna in Myrthis sta pa skladali v resnem, vzvišenem dorskem slogu. Od grških pesnic in skladateljic nam je treba preskočiti dolgo dobo, več kot 16 stoletij, preden čujemo zopet kaj o skladateljicah. Gaudersheimska nuna Rcsvitba v 10. stoletju po Kr., ki je spisala v latinščini 6 posvetnih igrokazov, je imela k tem najbrže tudi napeve, ker so delani po vzorcu starejših cerkvenih iger, v katerih se je mnogo pelo, a se ni nič ohranilo. Pesnica in skladatelj'ca sv, Hildegarda (v 12, stoletju), opatica na gori sv, Ruperta, je skladala koralne melodije, katerih ima okoli 70. — Dcba večglasja in polifonije ne zaznamuje niti ene skladateljice. Pač pa najdemo v Florenci okoli 1. 1600. več žen, ki so se oprijele skladanja za takrat se porajajočo novo strujo v glasbi, hrmofenijo. Z vnemo so gojile dramatično glasbo. Izmed teh je najvažnejša Francesca Caccini, hči Giulia Caccini. Od njenih skladb je izš'a v tisku samo knjiga kantat. Zložila je pa tudi dve operi, pravzaprav baleta, od katerih se je pela ena kot prva opera na Poljskem. V 18. stoletju je bila znana kot skladateljica Marija Antonija (1724—1791) soproga saškega volilnega kneza Friderika Kristijana, ki je bila učenka v Draždanih delujočega Adolfa Hasse, S svojimi operami v italijanskem arjoznem slogu (najbolj znani sta bili Trlonfo in Talestri) je imela svoj čas velik uspeh. Sploh pa se je na dvorih raznih malih nemških državic intenzivno gojila in nemških skladateljic iz krogov visoke aristokracije ja vse polno, Tako n. pr. je saška kneginja Ana Amalija, nečakinja Friderika Velikega izhor-no uglasbila Goethejevo liriko. Tem visokim vzorom so tudi osta'e Nemke pridno sledile. Znana skladatelj ca je bila Korona SchrOter, ki je imela lepe koncertne pesmi in je kot prva uglasbila Goethejevega »Erlkoniga«. Mendelssohnova ljubka, inteligentna seslra j Fanny Heuselt, ki je bila izborna pianistka, je tudi sama skladala Pripisujejo ji tudi par znanih pesmi brez besed. Scbumannova žena | Klara roj. Wieck, ena najženijalnejšib pianistk 19. stoletja je bila še celo zelo plodovlla skladateljica in je izdala celo vrsto svojih skladb. Njena sestra Marija Wieck pa je zasledovala pri skladanju le teoretične cilje. Lisztova učenka lngeborg ven Brousart (* 1840), soproga uglednega pianista in skladatelja Hans ven Brousarta je bila tudi sama sijajna pianistka. Skladala je pesmi, klavirske in orkestralne točke in je imela s svojim! operami, od katerih je najbolj znana »Hiarne«, velik uspeh. Od Nemk sta znani še Luisa Reih-hardt in Mendelssohnova najljubša učenka Josij-ina l.ang - RfHJin.
Od Angležinj »e je proslavila le že Ime-
novana Ethel Smyth. Njene opere se še sedaj z uspehom Izvajajo. Norveška pianistka Ba-cker Grflndahl (f 1907) je zbudila pozornost z mojsterskimi orkestralnimi »uitami, Holand-ka Kornelija \an Osterzeo (* 1863) pa s sim-soničnlmi in komornimi skladbami. Francozi so imeli prilično precej skladateljic, od katerih pa sta. postali širšemu občinstvu znani lo vicomtesse de Grandval - Reiset (* 183J), ki je skladala opere in cerkvene stvari in cižcilo Chaminade (* 1860), kateri so se najbolj posrečile klavirske in orkestralne miniature. — Od slovanskih narodov so imeli Čehi tudi par skladateljic, katere pa se niso proslavile izven mej svoje domovine. V prejšnjih Ča6ih so mnogo igrali salonske komade Poljakinje Thecle Badarzevvske, zlasti njen »La prišre d' une viergec.
V zadnjem času je opažati živahnejšo gibanje med skladateljicami. Porajajo se mlade in sveže moči kot n. pr. v Gradcu Margareta Zierilz, od katerih je še mnogo pričakovati. Želeti je le, da bi se tudi Slovenke priključil« temu gibanju, da bi se tudi one zbudile ia spanja. Onemu pa, kateri ne veruje v duševno silo žene, naj veljajo besede Anatole Franca o ženski: »Ali ni to sumljivo znamenje, če odrekajo moški ženskam ves ženij in vsako intelektualno moč? Ali ni to bojazen? Relativno skromna sposobnost ženskega duha za ustvarjanje originalnih del kaj malo dokazuje, je samo škodljiva posledica tisočletnega varuštva Orest pravi: Suženj izgubi pol duše.«
Usodepofni božični Izlet v triglavsko pogorje.
Pred Božičem se je dogovorila večja družba ljubljanskih planincev, da pojdejo za božične praznike na triglavsko pogorje. Dva od te družbe in sicer gg. Brandtner ter trgovski sotrudnik Anion Škrajnar sta odpotovala v Mojstrano pred ostalo družbo že na sveti večer. Drugo jutro sta se zgodaj podala čez Kot proli Staničevi koči, hoteč priti do Triglavskega doma na Kredarici, kjer bi počakala ostal« tovariše in kjer bi prenočili.
Opremljena sta bila dobro in sta imela § seboj ključe od Triglavskega doma. — Ostala družba se je pripeljala na božični dan v Mojstrano s prvim jutranjim vlakom. Odrinili so takoj za prvima tovarišema, nekateri čez Kot, ostali pa čez Krmo. Cilj je bil vsem Kredarica. Ze na pol pota je zajel božične izletnika silen vihar in ostra burja. Jedva so se posamezniki premikali z mesta. Le s težavo so si priborili košček pota. Po večini izvežbani zimski športniki so s časoma uvideli, da je zastonj vsak trud za dosego cilja. Večerilo se je že. Nekateri so bili brez derez. Pot je bila pa vsa zamrznjena in ledena. V pravem času sa je cela božična družba obrnila nazaj v dobri veri. da sta isto storila tudi tovariša Brandtner in Škrajnar. Ker jih družba v Kotu ni srečala, so bili mnenja, da sta jo mahnila oba preko Krme nazaj v Mojstrano. Ko je vračajoča se družba prispela v Mojstrano, prvih dveh še ni bilo nazaj. Vsi so bili mnenja, da sta dosegla Kredarico. Med tem časom sta oba, Brandtner ln Škrajnar. prispela do Staničeve koče, kjer ju je dobil silen vihar, kakor ostalo družbo že v Kotu. Dasi ravno bi bilo še mogoče doseči dom na Kredarici, za katerega sta imela ključe, sta se vendar odločila, da prenočita v burji in viharju ter v snegu pred Staničevo kočo v višini 2500 metrov. Tako sta imenovana preb la noč od božičnega dne na Sv. Štefana. Vsa preniražena in trda sta se naslednje jutro podala pro'i Mojstrani. Trgovski sotrudnik g. Anton Škrajnar je še med potjo težko hodil, ker je imel noge vse prezeblje-ne. Ko je dospel v Ljubljano, je uvidel, da ima prste na nogah zmrznjene. Kljub vsemu prizadevanju zdravnikov se ni posrečilo prstov na nogah ohraniti. V torek 12. januarja so morali v deželni bolnici marljivemu'planincu Antonu Škrajnarju odrezati prste na nogah.
CerlcvemS ve&žnilt
Duhovne va.'e za mladeniče, ki po:dcjo letos k vojak- m, bodo od 23. do 28. januarja v Domu duhovnih vaj v Ljubljani. Ker bodo mladeniči dobili tu temeljit pouk v vsem, kar mora ve-t deli bodoči vojak v nravnem in zdravstvenem . oziru, se priporoča posebno staršem, da pošl'eio svole sinove-rekrute k tem duh vajam. Prosimo udeležence da se pravočasno (en teden prej) pri-glase po dopisnici »Vodstvu Doma duhovnih vaj. Ljubljana, Zrinjskega c. 9. — Vodstvo >Doma<
Nassnanlla
Seja stolne prosret« bo drevi ob 8 v Jugoslovanski tiskarni.
Krekora prosveta,Zveza dclmk, priredi » nedeljo dne 17. t. m. ob tri četrt n« šest zvečer » Alojzijevišču skioplično predavanje: Vatikan. Pred predavanjem bo tamburaški zbor zaigral par komadov K obilni udeležbi vafcf vse Članice odbor.
V 8'oprcah pri Rogatcu priredi upravitelj-stvo šole že četrlo Igro na novem In stalnem šolskem odru v nedeljo dne 17. t. m. ob eni popold. Tokrat nustcpl domača odrasla mladina s sledečim sporedom: 1. Kje so tiste stezice . Trgaš, moški zbor. Korcškn narodna. — 2 Ružlrn I sltf-j vulj. Stlrlglas. Irnski zbor. Iv. pl Zal c — R
fec. Mešan zbor M. Huhad — i. »Tri sestre*, gra v treh dejanjih. Dr Krek. — Cis'| dob č k i je namenjen v korist tuk. ubcplh šolarjev. Na željo bi se predstava tudi ponovila. Med odmori j svira domača codbn Šolski mladini je k t»j prireditvi zabranirn v»top. K obilni udeležbi rabi Mski upravitelj.
Po širnem svetu
STANJE KARDINALA MERCEERA.
Pariz, 14. jan. (Izv.) Bolezen kardinala Merciera se je danes popoldne poslabšala.
SOLNČNI MRK.
Benkulen, 14. jan. (Izv.) Iz Sumatre poro-fajo, da je bil solnčni mrk jako viden in ga je bilo mogoče zelo natanko opazovati, ker je vladalo izredno lepo in čisto vreme. Angleški opazovalci so v Palembangu istotako krasno m^gli opazovati solnčni mrk.
Amsterdam, 14. jan. (Izv.) Nizozemska ekspedioija, ki je odpotovala na opazovanje solnčnega mrka v Benguello (Afrika) je mogla vsled neugodnega vremena le deloma ugodno izvesti opazovanje.
ZAMRZNJENE LADJE V FINSKEM ZALIVU.
Moskva, 14. jan. (Izv.) Iz Leningrada odposlani ledolomilci, ki so odšli na pomoč ladjam v Finski zaliv, so se deloma vrnili in rešili dosedaj 4 ladje, katere so pripeljali v leningrajsko luko.
Hull, 14. 1. (Izv,) Ribiško ladjo »Axinite«, fei je odšla na lov v islandske vode s 13 možmi, že dalje časa pogrešajo. Smatrajo, da se je ladja potopila.
SNEG V RIMU.
Rim, 14. jan. (Izv.) V Rimu je danes ves predpoldan snežilo. Padlo je snega od 5 do 10 cm. Take množine snega ne pomnijo že od leta 1869. Temperatura je zjutraj znašala — 1°. Večina telefonskih zvez je vsled snega prekinjenih. V Apuliji je v višjih krajih padlo nad 1 m snega. V Turinu je — 11° mraza. Mraz ie zahteval tudi dve človeška žrtvi.
Berlin, 14. jan. (Izv.) Vremenska opazovalnica je danes izdala poročilo, da je pričakovati, da smo najnižjo temperaturo v letošnji zimi že prekoračili. V kratkem je pričakovati po vsej Evropi zvišanje temperature.
NESREČE V RUDNIKIH.
V	premogokopu v Takamatsu na Japonskem so se vneli plini in povzročili eksplozijo, ki je ubila štiri delavce, več pa je težko ranjenih. Takoj po nesreči so sledile nove eksplozije ki so zahtevale nove žrtve. Pomožne komisije, kd so reševale prve ranjence so postale skoro do zadnjega moža žrtve poklica.
V	rudniku v Mac Lendl (Amerika) je nastala strašna eksplozija, ki je zasula nad 100 rudarjev. Eksplozija je z vso silo metala tra-movje iz 200 metrov globokih rovov. Da bt zasute rešili, skoro ni upanja.
BIVŠI NEMŠKI CESAR V FILMU.
Lastniki filmskega podjetja »Pathe« so prišli na idejo, da bi bilo dobro, če bi filmsko posneli en dan življenja današnjega Viljema* Računali so pri tem, da bo ves svet z zanimanjem sledil filmu, ki bo kazal Viljema, ki nič več ne vlada. Viljem je dal privoljenje tej filmski družbi za posnemanje. Izkazalo pa se je sedaj, da bi bil bivši cesar dober filmski igralec, če bi ne zgrešil tega svojega pravega poklica. Marsikdo ga je zavidal za igralski talent. ki ga je tu pokazal. Že so obžalovali mnogi, ki so brali poročila, da se je dal Viljem filmsko posneti, ker so tako pozno odkrili poklic nesrečnega cesarja. Tega obžalovanja pa ni bilo treba. >Pathe« film je dokazal, da odpove Viljem tudi kot filmski igralec. Gotovo bi ga drugače ne izžvižgali na Angleškem pri podajanju njegovega filma. Njegove majeste-tične in cesarske kretnje so bile vzrok, da je občinstvo zapazilo v tem nenavadnem igralcu povzročitelja svetovne vojske. Vsled nezadovoljnosti občinstva so na Angleškem ta film odpravili s programa, kot so to storili Nemci sami že v novembru leta 1918. Filmsko podjetje pa trpi veliko škodo, kar je moral poskusiti vsakdo, ki je imel z Viljemom opraviti.
GRAD. UNIČEN PO PODGANAH.
Eden najlepših gradov iz časa Friderika Velikega, grad Schwerinsburg pri Duchero-wu. je postal žrtev miši in podgan. Leta 1772. je dal zgraditi to starinsko poslopje vojvoda Schvverin. Na povelje kralja je moral vojvoda v graščinskem gaju napraviti vojašnico, kjer je stanoval precejšen oddelek dragoncev. — Sedanji lastnik gradu je nameraval pripraviti to staro poslopje za zopetno stanovanjsko uporabo. Poklical je stavbenike v svrho priprave tozadevnih načrtov. Ko so pa odprli vrata starodavnega gradu, v katerem že stoletja ni nihče prebival, jih je iznenadila velikanska množica ostudnih podgan in miši, ki so se zaredile tekom časa in ki so uničile vso notranjo opremo poslopja. Stroški za popravljanje bi znašali celo premoženje in zato je sklenil lastnik, da prepusti grad svoji usodi. S tem bo grad Schvverinburg popolnoma uničen po škodljivi zalegi omenjenih živali.
OBNOVA POSTOPANJA PROTI HAARMAN-NOVEMU SOKRIVCU.
Haarmannov sokrivec Graus, ki je bil fcakor znano skupno s svojim zločinskim mojstrom obsojen na smrt, je vložil prošnjo za pomiloščenje. Med tem pa je odrejena obnova postopka proti njemu. Ponovno postopanje naj bi ugotovilo, ali je v resnici kriv dejanj, zavoljo katerih je bil obsojen. Nastopila je namreč tale značilna okoliščina. Haarmann je bil po končani razpravi pripeljan iz sodnijskih v policijske zapore, da Je bil tam zaslišan vsled nekega slučaja, ki J« bil v zvezi i njego-
vimi grozodejstvi. Med potjo od sodnije do policije je Haarmann vrgel na ulico sledeče pismo: Priznanje ubijalca Fritza Haarmanna. Ko se vozim z automobilom po hanoveranskih i ulicah do policijskega poveljstva, objavljam to j pismo. Ne želim, da pride to pismo v roke policiji ali sodišču, hočem le obvestiti javnost, da so moja priznanja in izjave v preiskavi netočne. To sem pa napravil zato, da bo Hanns Graus izročen krvniku. Poštenemu najditelju in njegovi rodbini naj to pismo prinese blagoslov.« V nadaljnem pisanju Haarmann izjavlja, da Graus sploh ni vedel za njegova početja in zločine. Vsled tega pisma je bila odrejena obnovitev postopanja proti Grausu. Zaslišanih bo okoli 40 prič.
PRIJETNO PRENOČIŠČE.
Pokopališki čuvaj v mestecu Maretornya na Ogrskem je zagledal luč v neki grobnici. Sam ni upal blizu, poklical pa je več sosedov, kateri so videli skozi okno, da plapola notri ogenj. Cela okolica je pričela govoriti o hudem grešniku in strahovih na njegovem grobu, toda policija je odredila preiskavo. Izkazalo se je, da je živel v grobnici neki železničar, ki ni mogel dobiti stanovanja in se je naselil na zapuščenem vojnem pokopališču. Kuhal si je večerjo na spominski plošči v skupnem grobu mažarskih častnikov. Mož se izgovarja s stanovanjsko krizo, toda se bo moral zagovarjati radi oskrunjenja groba: zložil je namreč kosti častnikov sebi pod glavo, njihova hrastova krsta pa mu je služila za posteljo.
DOLGOLETNOST NARAŠČA.
Šefzdravnik neke velike ameriške zavarovalnice, dr. Mayot, je dognal na temelju statistike življenskih polic, da je povprečna človeška starost v teku zadnjih 50 let znatno na-rastla. Še leta 1850. so računale vse zavarovalne družbe, da doseže povprečni človek samo 40 let. Zdaj pa so zvišali to število na 58 let, ker bi bila sicer bilanca premalo zanesljiva. Dr. Mayot je prepričan, da bo živel v najbližji bodočnosti vsak človek vsaj 70 let, kakor v dobi Sv. Pisma stare zaveze. Medicina in snaga l>osta dosegli več nego posamezne pomlajevaJne operacije Steinacha in Voro-nova.
ČUDNA BOLEZEN.
Zdravniki v Stokholmu opazujejo čudnega bolnika, 11 letnega dečka, ko pcjč velikanske količine — papirja. Pogoltne pohlepno in nemudoma vsak časopis, knjigo, pismo in slič-no, ki mu pridejo pred oči. Ta papirnati tek je neverjetno velik: nekega dne je pojedel deček n. pr. samo pri zajtrku žepno izdajo sv. pisma in dva časopisa. Sicer pa poje deček ravno toliko živil, kakor vsak zdrav otrok. Tehta neverjetno veliko, 60 kg, in sijajno izgleda. Noben opazovalec še ni rešil čudne uganke.
* » »
-j- Mehikanski banditi kaznovani. Mehi-kansko vojno ministrstvo poroča, da so njegove čete obkolile bandite, ki so v nedeljo izropali in zažgali vlak. V boju je bilo več bamditov ustreljenih, 8 pa so jih ujeli in tudi takoj usmrtili. Plen so našli.
-f- Tutankamenov tekmec? Zadnje čase govori ves svet o egiptovskem faraonu Tutan-kamenu, katerega mumijo so odkrili v Egiptu. Še ženska moda se je zagledala v njegove mrtvaške prte. Učenjaki pa, ti po imeli nekaj dela in nekaj govoriti 1 Pa niso še nasitili svoje vedoželjnosti v Tutankamenovi grobnici, že se jim obeta nekaj še boljšega. Iz Kaire poročajo, da počiva v grobnici, ki jo je marca preteklega leta odkrila v veliki piramidi eks-pedicija Harvvarda in Bostona, najbrž faraon Snofru, eden najmogočnejših monarhov, kar jih pozna zgodovina. Živel je približno pred 6000 leti. Njegovo truplo počiva v sarkofagu iz aiabastras pod baldahinom iz čistega zlata, obdano z vsakovrstnimi dragocenostmi. Pravijo, da so na baldahinu že razbrali ime in naslov Snofru-ja, kralja zgornjega in spodnjega Egipta.
-f Roparsko gibanje na Kitajskem. Iz Honkonga poročajo, da je na mesto Jungki navalilo 300 banditov, ki so razorožili vojaški mestni oddelek, se preoblekli v vojaške uniforme in so meščanom naznanili, da so sedaj oni mestna straža* Kmalu pa so oropali 30 mestnih trgovin, pobrali vse boljše blago v vrednosti enega milijona dolarjev in pobegnili na ladjah.
+ Srajce na vejah. »Srajčno drevo« raste v Južni Ameriki ob reki Orinoko. Svoje ime je dobilo vsled tega, ker razžagajo domačini deblo na kose in spretno olupijo skorjo, ne da bi jo poškodovali. Naredijo samo dve luknji za roke in srajca je gotova. Indijanci nosijo to naravno obleko v dobi večmesečnega tropičnega deževja, ker je skorja srajčnega drevesa nepremočljiva kakor najboljši gumijevi plašči.
Radi konca sezMe
prodaja damske plašče, dokler traja zaloga 40 odstotkov ceneje
F. ln I. FORJČAR — L JUBLJANA
Sv. Petra cesta št 29.
Katoliški svet
ZA SOCIALNO KRALJESTVO KRISTUSOVO.
Papež Pij XI. Je kakor znano, o priliki sv. leta izdal encikliko, v kateri določa poseben praznik Socialnega kraljestva Kristusovega. Dam praznovanja je določen na zadajo nedeljo v oktobru. Sveti oče izvaja:
Kristjani se moramo zavedati, da Kristus ni samo kralj posameznikov, ampak je tudi kralj narodov in držav. Kristus naj vlada nad narodi in državami; vladal pa bo takrat, kadar se bodo narodi in države njegovih večno-veljavnih načel, kadar bodo ljudje prizn.li, da se morajo Kristusovi moralni nauki spoštovati in izvajatj tudi v javnem življenju. Kristjani morajo priti enkrat do prepričanja, da vera ni privatna zadeva.
V ta namen je Apostolska liga za prve dni februarja sklicala v Pariz kongres, ki bo trajal cel teden, in ki bo v 16. predavanjih obravnaval razmerje Kristusa in jegovih naukov do javnega življenja. Naj sledi par naslovov teh predavanj. 1. S človeškimi sredstvi ni mogoče doseči trajnih uspehov in smernic za socialno življenje, če gledamo to z naravnega ali nadnaravnega vidika. 2. Krščanska država. Socialno poslanstvo Cerkve in pape-štva v državah in pri mednarodnih odnosih. Države so dolžne poslušati Cerkev, ravnati se po njenem nauku in se držati moralnih naukov ld jih uči. 3. Ponižanje narodov, ki prenašajo, da se širijo med njimi človeštvu sovražne in nemoralne ideje. 4. Žalostne posledice liberalizma z ozirom na svobodo, ki se priznava tudi zmoti in zlu. 5. Zmote v politiki in zakonodaji, v vzgoji, glede tiska, zmote v pojmovanju verskega in družinskega življenja. 6. Posebna socialna dolžnost tiska, ki naj dela na to. da se nauki Kristusovi aplicirajo na vse panoge jvnega življenja.
Is Husife
IZOBČENJE ARHIMANDRITA MOROZOVA.
Sinoda pravoslavne cerkve na Poljskem je sklepala o nekdanjem rektorju semenišča v Vilni, arhimandritu Filipu Morozovu, ki je prestopil iz pravoslavja v katolištvo. (»Slovenec« je priobčil tozadevni podlistek, »Ilustrirani Slovenec« pa sliko.) Sklenila je odvzeti mu meniško in duhovniško čast, izobčiti ga iz cerkve in mu prepovedati nošnjo pravoslavne meniške obleke.
Na temelju sklepa sinode je bil Morozov svečano preklet (anatema) v stolnici sv. Trojice v Vilni.
Morozov mašuje sedaj kot uniatski župnik v neki katoliški cerkvi v Vilni. Pričakuje se, da bo kmalu imenovan za prvega katoliškega škofa vzhodnega obreda na Poljskem. Zadnjič je imel neprilike s skupino dijakov beloruske gimnazije v Vilni, ki ga je hotela kamenjati, ko je stopil po maši iz cerkve. Policija je razpršila napadalce.
METR0P0LIT PETER V JEČI.
»Segodnja« (Riga) poroča, da je bil zaprt v Moskvi metropolit Peter, sedanji varuh pa-triarhovega prestola. Razven njega je bilo istočasno zaprtih in prepeljanih v Moskvo šest škofov iz Leningrada, Kijeva in drugih večjih mest
Če so ta poročila resnična, je postal metropolit Peter gotovo žrtev voditeljev »Žive cerkve«. Peter je namreč prepovedal lani Ti-honovcem udeležbo pri so bo ni, ki ga je sklical voditelj »Žive cerkve«, Vvedenski. »Sveta sinoda«, ki jo je izvolil omenjeni sobor, zahteva sploh odpravo patriarhove časti in torej vrnitev onih razmer, ki so vladale pod carjem.
Metropolit Peter in njegovi pristaši so baje obdolženi veleizdaje, ker niso hoteli podpisati okrožnice »Žive cerkve« na ruske duhovnike v inozemstvu. Čičerin je namreč prepovedal uživanje poslaniških cerkva po beguncih. Dosedaj se je to zgodilo le na Dunaju, kjer je zaprl sovjetski zastopnik cerkev. Francozi in Angleži pa so zahtevo odbili.
POKOPALIŠČE RUSKE MORNARICE.
»Večerna Moskva« prinaša podatke o vojnih in trgovskih ladjah, ki so pokopane na dnu Črnega morja. Po svetovni in meščanski vojni je postalo Črno morje eno največjih svetovnih podvodnih pokopališč: skriva zdaj do 350 velikih ladij (železnih), število lesenih ribiških bark pa je nepregledno. Sovjetska vlada bi rada te ladje dvignila, ker ni v stanu naročiti nove v inozemstvu. Sedanja trgovska mornarica zadostuje kvečjemu za 3 do 5 odstotkov celotnega uvoza, oziroma izvoza, vse drugo pa prevažajo drago plačane inozemske ladje. Žalibog nima vlada toliko sredstev, da bt pričela vzdigo vanje potopljenih ladij v večjem obsegu. Pravo pokopališče ruske mornarice je Novorosijsko pristanišče. Leta 1918. so tam potopili boljševiki najboljše bojne ladje, med njimi tudi »Svobodno Rusijo«, najmodernejši ruski dreadnought. V bližini Odese počiva prekooceamski parnik »Patagonija«, ki je naletel na mino. Končno ležijo na dnu morja poleg Sevastopolja vse podmornice carske mornarice, katere bi Rusija zdaj krvavo potrebovala v obrambo svoje obale.
AFGANSKI SODNIKI.
Sovjetski listi se zelo zanimajo za Afganistan. Zadnji obmejni spopad, o katerem je »Slovenec« že poročal, lahko postane enkrat vzrok rusko-angleške vojne. Rusija je baje obljubila Turčiji važno pristanišč« Batum ob
črnem morju, če bo priskočila na pomoč * j slučaju vojne z Angleži. »Krasna Gazeta« prinaša sledeče vesti od ruskega zastopnika, ki j je zapustil Herat, in pripoveduje sledeče a i afganistanski justici:
Tatovom in razbojnikom odsekajo tam roke do komolca in namakajo ostanek roke v vrelo olje. Smrtne obsodbe se izvršujejo — razven obešenja — s tem, da pobijejo zločinca s kamni, ali ga privežejo na žrelo topa. (Tega sredstva so se svojčas posluževali tudi Angleži v boju z indijskimi uporniki.) Nekemu starcu so zašili za njegov prestopek oči (seveda z navadno, ne z operacijsko iglo). Po dveh letih je bil pomiloščen in so mu zopet odprli veki, moral pa je nositi črna očala, da se ne bi videl njegov grozen obraz. Končno je ukazal emir v času svetovne vojne sežgatl nekega peka, ki je izrabil draginjo in je zvišal cene kruha. Sežgali so ga seveda v njegovi lastni peči, kjer je pekel svoj dragi kruh.
V	Afganistanu vlada namreč, te kdo tega še ne ve, patriarhalična veleposestniška, oziroma emirska despotija. Sicer pa je emir evropsko izobražen in se briga veliko za napredek dežele, zlasti pa za njeno — moderno oborožitev.
SOVJETSKE ŠOLE.
Po podatkih komisarijata narodne pro-svete, ki jih priobčujejo »Izvestijac, znaša število dijakov na šolah 1. in 2. stopnje (ljudske in srednje šole) in na visokih šolah do 6 milijonov. To je približno 59 odstotkov vseh šoloobveznih otrok. Do 5 milijonov šolske dece ostane torej nepismene. Približno en milijon dece uživa srednješolsko izobrazbo, razven tega se uči 400.000 dijakov na srednjih tehničnih šolah. Število vseh visokošolcev znaša 171] tisoč. Razven tega obiskuje 1,200.000 odraslih šole za nepismene. V primeri s carizmom je
to velikansk napredek.
• • •
-f Preložene sovjetske volitve. »Izvesti ja« pišejo, da je sklenila centralna sovjetska ekse-kutiva preložiti volitve v Moskvi, Leningrado in drugih večjih mestih na konec tega leta, Kljub temu se vršijo volitve v kmečke ir okrajne sovjete cele Rusije baš sedaj. Omenjena velika mesta tvorijo torej izjemo, ki gr« gotovo na rovaš notranjih nesoglasij vodilnih komunističnih krogov v Leningradu in Moskvi.
+ Budisti in sovjeti. Zbor lamaistične duhovščine, ki se vrši v Verhnjeudinsku (Sibirija) je poslal 5. januarja brzojavne pozdrave predsedniku sovjetske eksekutive, Kalininu, z globoko zahvalo za versko prostost budistov* skih vernikov. — Budisti kot zastopniki vzhod, nih narodov uživajo namreč pod sovjeti največjo versko prostost v nasprotju s kristjani in židi, katere še vedno preganjajo.
-f Pisalni stroj za slepce. »Krasn. Gazeta« poroča, da je izumil vojni slepec Levkin v Moskvi pisalni stroj, s pomočjo katerega bodo slepci lahko pisali v poljubni abecedi. Stroj ima samo šest tipk. Slepec jih lahko kombinira na različne načine in tako nastanejo potrebne črke. Levkin je razložil namreč vsako črko v sestavne dele, katerih je samo šest — Vlada bo otvorila posebno šolo za slepce, ki bodo vživali prednost pri podelitvi državne službe strojepisca. Na ta način pridejo nesrečni invalidi do novega zaslužka.
+ Tujski promet na Ruskem. Sovjetski urad za sprejem tujcev poroča, da je obiskale v pretečenem letu Rusijo 1664 inozemcev. Izmed njih je bilo največ Nemcev, 122, in Ame rikancev, 113. Največji del teh tujcev tvorijo znanstveniki, 109, potem pridejo umetniki, j igralci, glasbeniki, 79, uradni zastopniki tujih i držav, 67, časnikarji, 109, obrtniki, 53, delavci in nastavljenci, 40, dijaki, 33, učitelji, 17, inozemski častniki, 8, in duhovniki, u12.
+ Sovjetski humor. (Iz lista »Begemot«, Ljeningrad.) Revizija šol v klinovskem okraju je dognala popolno nepismenost nekaterih učiteljev. Tako je torej nastal sledeči razgovor med dvema »nositeljema kulture«: »Hudiča, zdaj pa moram v mesto na tečaje za pobijanje nepismenosti.« — »Ali boš dobil dosti slušateljev?« — »Vraga... Sam se bom moral učiti.« — — V Dvinski guberniji so naložili 50 kopejk globe (20 Din) na vsakega kmeta, ki je izostal pri volitvah. Zupan se baha: »Letos pa smo res imeli srečne volitve.« — »Ali je bila velika udeležba?« — »Ne... Ljudi ni bilo, zato pa imamo zdaj cel kup denarja v občinski blagajni.«
Ne pozabite,
1 da bo 25, januarja t. 1. v vseh prostorih Narodnega doma jubilejni
V. TRADICIONALNI TATJANIN VEČER
Zveze ruskih akademikov. KONCERT.	ELITNA ZABAVA.
Kje se dobe
srečke Dijaškega podpornega društva?
V	Ljubljani: po vseh trafikah in v Aknd. domu, Miklošičeva cesta 5; V Skofji Loki: g. Viktoi Debeljak, glavna trafika; V Kranju: trgovina Logar; V Tržiču: Delavsko konzumno društvo; V R&-dovljiri: g. Iv. Bulovec, hranilnica; na Bledu: Del. konzumno društvo; Na Vrhuiki: Gospodar, društvo; V Borovnici: g. Ant. Leber, trafika; V Ribnici: g. Ludv. Burger; V Litiji: g. Romik Vid. strojnik; V Črnomlju: g. Jože Skubic, gostilna; V Metliki: Konzumno društvo; V Celju: Ljudska posojilnica:
j V Maribora: Zadr. go»podar»ka banka. Tu in pov-•od drugod pa ia pri pred tuanita uradih, nalili druStvlh. traovlnah Itd.
orsifa;©
SievenUa in trgovinska pogodba z Francijo.
Ljubljana, 14. jan. 1926.
Ravno sedaj se vrše pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Francijo in Jugoslavijo. Dosedaj je tila v veljavi stara trgovinska pogodba med Francijo in Srbijo iz leta 1907., ki se je po prevratu avtomatično aplicirala za Jugoslavijo. Ker je postalo jasne, da ta pogodba zaradi množečih se ekonomskih odnošajev med Francijo in Jugoslavijo ni zadostovala za potrebe gospodarstva, je prišlo do ravnokar se vršečih pogajanj.
Preden bi razpravljali o specifično slovenskih interesih pri tem, naj navedemo par dejstev, ki veljajo za celo državo.
Kako se je razvijal uvoz naše države iz Francije, kaže o sledeče številke:
Prve številke so v milijonih dinarjev, druge pa v odstotkih vsega uvoza:
Leta 1920. 123.3, 3.8, 1921. 188.1, 4.6, 1922. 195.9, 3.4, 1923. 270.2, 3.3, 1924. 276.4, 3.4, 1925. (9 mes.) 233.0, 3.5.
Iz tega je razvidno, da je uvoz iz Francije r Jugoslavijo — po naši statistiki — splcšno konstanten in da raste v sorazmerju z našim splošnim uvozom.
Po uvozu stoji Francija med našimi uvozniki na 8. mestu.
Veliko večje izpremembe pa izkazuje izvoz iz naše države v Francijo. Tu pa se pozna vpliv, ki ga je imela fluktuacija franka.
Izvoz iz naše države v Francijo se je od leta 1920. razvijal sledeče:
Prve številke so v milij:nih dinarjev, druge pa v odstotkih vsega izvoza:
Leta 1920. 41.4, 3.1; leta 1921. 40.8, 1.7; leta 1922. 215.8, 5.9; leta 1923. 348.2, 4.3; leta 1924. 362.9, 3.8; leta 1925. (9 mes.) 155.3, 2.3.
Do leta 1925. je z izjemo leta 1921. izvoz naraščal. V letu 1925. pa je zaradi padca francoskega ffanka in znižane kupne moči znatno padel, kar je evidentno predvsem iz odstotne udeležbe pri izvozu.
Uspelo nam je po naklonjenosti tukajšnjega francoskega konzulata dcbiti podatke o izvozu iz Slovenije v Francijo v letu 1925.
Po tej statistiki je znašal izvoz v letu 1925. 1,937.700 kg napram 2,152.324 kg v letu 1924 in 8,271.149 kg v letu 1923.
Te številke kažejo, da količina izvoza iz Slovenije v Francijo konstantno pada, vendar je treba ugotoviti, da vreinost ni padla v toliki meri kakor količina, česar pa ne mcremo s podatki podpreti. To padanje izvoza je pripisovati padanju francoskega franka.
Glavni izvozni predmeti v letu 1925. so bili sledeči: fižol 1.083.662 kg, hmelj 265.653 kilogramov, les 75.420 kg, pohištvo 47.846 kg, jeklo 21.580 kg, elektrode 11.320 kg, gobe 10.790 kg, čreva 8696 kg, mah 5111 kg, zdravilna zelišča 3959 kg, kopita 1529 kg, furnir 819 kg, sita 773 kg, peške 500 kg, semena 200 kg, čipke 29 kg in razno 115 kg.
Od leta 1924. na 1925. je zabeležiti velik dvig izvciza fižola in hmel a iz Slovenije. V letu 1924. je znašal izvoz fižola samo 375.091 kilogramov, 1925. pa že 1,083.662 kg; izvoz hmelja je narastel od 90.679 kg v letu 1924. na 265.653 kg v letu 1925. Izmed važnejših predmetov omenjamo še gobe in krompir, katerih izvoz je tudi zelo pa:el.
Padanje izvoza kemičnih produktov, ki so tvorili v letu 1923. velik odstctek, in lesa, ki je bil tudi še leta 1923. važen pred-
met, kaže, da smo izgubili tozadevni francoski trg, kar je zlastu občutno pri lesu.
Kako se je razvijal izvoz v posameznih četrtletjih 1924. in 1925., kažejo sledeči podatki (v kg):
1. četrtletje 1. 1924. 606.991, 1. 1925. 379.628; 2. četrtletje 1. 1924. 501.533, 1. 1925. 761.491; 3. četrtletje 1. 1924. 1,236.284, 1. 1925. 467.972; 4. četrtletje 1. 1924. 437.516, 1. 1925 328.609.
Skupno vrednost izvoza iz Slovenije v Francijo v letu 1925 cenimo na približno 25 mili j: nov dinarjev.
Glede uvoza z Francije v Slovenijo v lanskem letu sicer nimamo statističnih podatkov, vendar pa moremo sklepati, da je zaradi de-preciacije franka gotovo narastel. Naj opozorimo samo na uvoz francoskih avtomobilov. Me; tem ko v prvih povojnih letih ni bilo videti nobene francoske marke, je sedaj v cirkulaciji že na desetine voz, predvsem znamk: Renault, Peugeot in Citroen. Brezdvomno je, da bi uvoz avtomobilov mogel še znatneje narasti, če ga ne bi ovirala visoka carina (20 cd-stotkov ad valorem) in pa težkoče, ki so zvezane pri nas s posestjo avtomobila.
Upamo, da bodo poga!anja za sklenitev trgovinske p:godbe med našo državo in Francijo uspela, upoštevaje obojestranske gospodarske interese.
* * *
II. vinski sejem v Središču. Do nedelje, dne 10. t. m. je prijavilo 72 vinogradnikov nad 2000 hI mešanih in sortiranih vrst, za vinski sejem, ki se vrši v torek dne 19. t. m. Med temi vini je okrog 400 hI starega iz leta 1020, 1921, 19:3 in 1924. Natančnejše podatke glede letnikov, vrst in cen, starih in novih vin, objavimo prihodnje dni, ker se zadnji oglasi za sejmni imenik sprejemajo še do četrtka 15. t .m. Ta vinski sejem bo vsekakor zanimiv in živahen, ker je kupcem znano, da so vinogradi ljutemersko-ormožkega okoliša ostali od toče in raznih bolezni nepoškodovani, in da so vinogradniki počakali z trgatvijo do konca meseca oktobra.
Načrti za umetno-obrtne predmete za razstavo v Filadelfiji. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je prejela cd ministrstva trgovine in industrije naslednji poziv: Minstrstvo trgovine in industrije poživlja oblikujoče umetnike, da do 26. januarja 1926 izdelajo: 1. načrte, izvršene v barvah za čilime po narodnih motivih v velikostih 1 : 10; 2. načrte v naravni velikosti za čaše, steklenice, servise in druge predmete iz stekla; 3. načrte v naravni velikosti za servise za čaj, jedila, (<rno kavo, eventuelno v barvah; 4. načrte za moderne vezenine v prirodni velikosti eventuelno z ornamenti v barvah; 5. načrte za nakite iz srebra in zlata z uporabljanjem narodnih motivov; 6 načrte za vezavo knjig v usnju in za druge predmete iz usnja. Najboljše načrte bo odkupilo ministrstvo in po načrtih bodo delavnice umetnostnih obrtov izdelale gotovo število predmetov za razstavo v Filadelfiji. Ministrstvo trgovine in industrije bo pozvalo zvezo oblikujočih umetnikov v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani, da določi po enega svojega zastornika. ki bo v sestavi žirija za oceno predloženih načrtov.
Prodajna organizacija jugoslovanske industrijo ogljikove kisline. Iz zagrebških listov posnemamo, da so se zedinile jugoslovanske tvorntce ogljikove kisline za enotne prodajne kondicije, kar naj pomaga tej še mladi industriji na nege.
Fuzije in likvidacije bank. Zaradi hipertrofije bank v drugih pokrajinah države izven Slovenije se vedno bolj razširja tendenca za fuzioniranje. Tako poročajo iz Subotice o fu-ziji somborske hranilnice in splošne gospodarske banke d. d. v Subotici, nadalje iz Sarajeva o fuziji srbskega kreditnega zavoda v Tuzli in srbske gospodarske banke v Sarajevu. — Eskomptna in ljudska banka v Subotici pa je stopila v likvidacijo.
Tarifni odbor. Iz Belgrada poročajo, da je pričakovati sklicanja tarifnega odbora prvo polovico februarja t. 1. Tozadevni ukaz je v prometnem ministrstvu že pripravljen.
Ii ameriške avtomobilne industrije. Te dni se je otvorila v Newyorku v Grand Central Palače 26 narodna avtomobilska razstava, ki Je največja na svetu in prekaša francoski avtomobilski salon. Obenem se vrši tudi svetovni metornotransportni kongres. Razstavljenih je nad 300 avtomobilskih tipov, med katerimi prevladujejo zaprti vozovi tipa Sedan in Coupe. — Kakor piše strokovni list »Automotive industry«, je bilo lani prodanih prvikrat v zgodovini ameriške industrje— več zapriih kaker odprtih avtomobilskih tipov. — Ford Motor Co. je lani izdelala 2,103.000 voz, kar pomeni v primeri z letom 1924 prirastek' 20.000 voz.
Morsza
Dne 14. januarja 1926.
Denar.
<n Zagreb. Budimpešta 7.93—8.03, Berlin 13 43
<^5-p2<5>' Italija '227.42-229*2 (227.(0-280.10), London 274.20-270 20 (274-276), Newyork 56.25-56.75 (56.25-56.85), Pariz
nrnnn iftsom <2,3-217>'	163 80-168.80
(166.90-168.90), Duna 7.9260-8 0200 (7.926-8.026), Curih 10.80-10.98 (10 C0-10.98)
nr, rn C£o B®'«Tad 9175 <91'5)- Budimpešta 72.50 (72.25), Berlin 1C3.20 (123.20), Italija 20 87 (20.89), London 25.145 (25.1425), Newyork 517.C23 (517.75), Pariz 19.45 (19 35), Praga 15 32 (15 34) Dunaj 72.80 (72.80), Madrid 73.25 (73.42), Buka-^ 2.325 (2-325), Sofija 8.675 (2 675), Atene 7.10 (71)' Amsterdam (208.10 208.05), Bruselj 23X0 (23.50), Kopenhagen 128 85 (12885), Stockholm 138.65 (138.65, Oslo 105.50 (105X0).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.75, Kodanj 176, Londcn 34.75, Milan 28.60, Newyork 710.20, Pariz 26-67. Valute: dolarji 710-714, franco ki frank 26.52, dinar 12.75, češkoslovaška krona 20 29
Praga. Devize: Lira 136, Zagreb 59 50,' Pariz 126.30, London 163.85, Newyork 33.70.
Vrednostni papirji.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 77—78. vo'na odškodnina 822 den., zastavni listi 20—22, kom zadolžnice 20 -22, Celjska 200—205, Ljublj. kreditna 2t0 den., Merkantilna 100-104, Praštediona 864 den., Slavenska 50 den., Kred. zavod 175— 185, Strojne 125 den., Vevče 110-118, Stavbna lCO-llO, Sešir 115-120, zak.j, 115
Zagreb. 7% invest. posoj. 77—77.50, vojna odškodnina 328.50—329, jan. 318-323, agrari 44X0—45, Hrv. esk. 120-121, Kred 133-135, Hipobanka 64—64.50, Jugobanka 106—107, Praštediona 960—975, Ljublj. kreditna 210 den.. Slavenska 50 den., Srpska 144-146, Eksploa acija 37 bi., Sererana 400—410, Nihng 35 bi.. Gutnrnn 830—350, Slavex 145—155, Slavonija 42—44, Trbovlje 335-3E0, Vevče 112 den.
Dunaj. Podon.-savska-jadr. 62 0C0, Živno 783.000, Alpine 260.000, Greiniiz 120.000, Kranjska industrijska 815.COO, Trbovlje 439.000, Hrv esk. 152.000, Gutmann 129, Mundua 859, Slavex 2E0.
Blago.
Ljubljana. Les: Hrastovi hlodi, zdravi, cd 30 cm premera naprej in 3 m dolž naprej, fco naklad, post. 2 vag. 470—470, zakij. 470, hrastova drva. suha, 1 m dolžine, fco naklad, post. 4 va". 17.40—17.40, zaklj. 17.40, trami po n ti 3-3-6-3, fco vag. nakladalna post. 2 vag. 237X0—250, zaklj. 237X0, bukeve letvice (metližča), 27-27, 1 m, la, fco vag. Postojna trans 725 den. — Žito in poljski pridelki: Pšmica 72-74 leg, fco v. srem. posi. 1 vag 285—285, zaklj 285. koruza, urreino sušena, fco vag. par. Kranj 2 vag. 185— 185, koruza, umetno sušena, fco vag. bosanska po-
staja 150 bi., koruza, umetno sušena, fco vas b* natska postaja 152 bi., koruza, umetno sušena fco vag. slavonsku postaja 160 bi., koruza drobna sušena, fco vag. slovenska postaja 175 bi., oves re»etani, fco vag. naklad, postaja 1 vag. 190—190, zaklj. 180, ječmen, 62 kg, malo zaduhel, glasom vzorca, fco vag. bačka postaja 160 bl„ rž, 73 kg, glasom vzorca, fco vag. bnčka postaj 212 bi., rž merkan ilna, fco vng. medjimurska post. 200 bi., ajda domača, fco vag. slov. post. 260 bi., alta poljska, jugoccarinjrna, fco jugomeja 262.50 bi., proso rumeno, fco vag. Ljubljana 225 bi., otrobi-drobni, fco vag. slov. post. 155 11.
Važna razsodba upravnega sodišča v Celju
glede pridebnine po drugem poglavju za« kona o osebnih davkih.
(Konec.)
3. Zakon o osebnih davkih ima glede dolo*
citve odmerne podlage za pridobnino po II. pogl. v §§ 92, 83 splošna določila, posebna določila glede nevšlevniii izdatkov in prejemkov in vštevniii izdatkov pa v 94 in 95. § 92 navaja kot odmerno podlago v poslovnem letu doseženi čisti donos, ka-teregu nas.ednji § 93 istoveli z bilančnim presežkom,_ ki je tedaj z vpoštevanjem modifikacij §§ 94
,65 jnerodajen za ugotovitev odmerne podlage. »Bilančni presežekc ni sicer niti običajen pojem v knjigovdulvu, niti ni po zakonu samem natančno določen, vendar ne more obstojati nobeden dvom o tem, da je pod bilančnim presežkom mišljen presežek aktiv in pasiva, tedaj izravnajoča postavka (saldo) v računu bilance. Bilančni presežek se pokaže v bilanci predvsem neposredno v 3aldu računa zgube in dobička, vendar § 93 ni prevzel v svoje besedilo tega salda, nego izrečno bilančni presozak, to pa iz razloga, ker pride pri pridobnini po II. poglavju za davčno osnovo v poštev ne samo dobiček iz donosne bilance, nego tudi dobički, ki eo nastali iz poslovanja s premoženjskimi deli in prišli potom računov o premoženjskih delih v bilančni račun. Poslovanje g premoženjskimi deli zavzema pri pridobnini po II. poglavju veliko večji obseg, kakor pa pri do odnini po IV. poglavju zakona o osebnih davkih. Tudi iz takšnega premoženjskega poslovanja doseženi dobiček se mora po strogi pravilni metodi knjigovodstva izkazovati v bilančnem presežku, in spada kot takšen v odmerno podlago, Nasprotno se pa morajo tudi vse iz takšnega naslova nastale is realizirane zgube upoštevati kot odbitne postavke, glede nerealiziranih zgub pa velja določilo § 95 lit. f zakona o osebnih davkih. Pri tem pa ne gre za nikakšno bodisi v obratu, bodisi v premoženjskem poslovanju nastalo zgubo, nego za efektivni dolg, za katerega kritje ja poskrbljeno potom na peseben način izvedene vknjižbe in izločitve enega dela aktiv v to svrho, ki tedaj ne morejo nikakor tvorili del Čistega premoženja. Potreba takšne izvedbe v knjigah je predvsem v zvezi z naravo in posebnostjo pobiranja davka na poslovni promet. Podjetje je namreč pobralo v prodajni ceni ludi že davek, ki ga pa taktično ni odvedlo v državno blagajno, nego ga obdržalo iz različnih vzrokov v svoji blagajni. Ne gre tedaj pri tem denarju odnosno znesku aktiv v gospodarskem smislu za lasten nego za tuj denar, Ki naravno ne more priti pri cenitvi gospodarskega uspeha kot aktivna postavka v poštev. Ker se je pa moral ta znesek, dokler se ni odvedel, izkazati v knjigah, se je to aklivno postavko paratiziralo % jednako pasivno postavko. Če bi se davek izločil is odmerne podlege, kakor je ukrenilo to upravno oblaslvo, bi moralo to imeti za naravno posledico, izločitev tudi od kupcev sprejetega zneska na davku na poslovni promet iz aktivnega dela bilance. Bilančni presežek bi pri obeh načinih izvedbe ostal isti. Iz vsega tega sledi, da se je pridržani znesek davka na pnslovni promet upravičeno smatral kot odbitna postavka, da se je tudi kot takšna pravilno in sistematično izvedel v knjigah in da se je na ta način po rezultatih vodeni'i knjig določil pravilno bilančni pres-žek. Ne obstoji v predmetnem slučaju nobeden razlog za to, da bi davčno oblastvo isto postavke, ki jo davčni obvczanec sam ne smatra kot dobiček, ne moglo istotnko ocenjevati ne kot del donosa nego kot upravičen odbitek, posebno ker je po intencijah zakona o osebnih davkih in načelih pravične davčne politike vzeti normalno, razun v §§ 94 in 85 določenih izjav, v bilanci ugotovljeni presežek kot odmerno podlpgo.
Upravno sodišče je na podkgi vseh teh raz-motrivanj prišlo do zaključka, da zaostali v svoji visočini že natančno določeni davek na pos'ovni promet ne povišuje bilančnega presežka in tedaj ne spnda v odmerno podlago. Kadi tega se ne more govoriti glede tega zneska o kaki uporabi v smislu
171
Otroka kapitana Grafita.
(Potovanje okoli sveta.) francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. C.
John Mangles je prepustil Glenarvanu, da nadaljuje zapoceto delo, sam pa je holel dognati, kam jih je morje zaneslo, kje da so pravzaprav. Lega je bila zanje velikanske važnosti. Na srečo je našal John v kabini kapitana Halleya poleg zamazanega koledarja zvezdarne v Greenwichu tudi še bolj zamazan seks-tant; osnažil ga je in vzel s seboj na krov.
Ta priprava ima celo vrsto premičnih ogledale, ki Ž njimi prenese solnce na obzorja, kadar stoji najviše, to se pravi opoldne. Razumeli boste torej, da je treba gledati s sekstantovim steklom na resnično obzorje, to je na obzorje, ki ga tvorita morje in nebo. Tu pa je bil bas na severu širok rtič, ki je prišel med opazovalca in pravo obzorje ter tako onemogočeval opazovanje.
V takih slučajih, ko ni pravega obzorja, si je treba pomagali z umetno napravljenim. To je navadno plitva posoda z živim srebrom. Živo srebro je samo po sebi popolnoma vodoravno ležeče ogledalo. John ni imel na krovu živega srebra. Pomagal si je iz zadrege na ta način, da je porabil za ogledalo posodo s katrainom, čigar površina je še dosti jasno odbijala podebo solnca.
Zemljepisno dolžino je že itak imel, saj je vedel, da se nahaja na zapadni strani Nove Zelandije. To je bi:a zanj velika sreča, ker bi je sicer brez kronometra (časemera) ne mogel izračunati. Treba mu je bilo torej le še zemljepisne širine.
Začel je torej računati.
Najprej je dobil, za koliko stopinj je opoldansko solnce nad obzorjem. Sckstant mu je pokazal 68° 30'. Razdalja solnca od ženila je bila torej 21* 30'. ker morata oba kota dati nravi kot (90°). Ker mu ie oo-
vcdal koledar, da ima solnce tistega dne (3. februarja) 16° 30' deklinacije, je prištel to razdaljo k zenitarni razdalji in tako debil zemljepisno širino kraja, kjer je obtičala Makarija. Znašala je terej 38°.
Makarifa je bila torej pri i71° 13'' vzhodne dolžine in pri 38° južne širine. Seveda je treba upoštevati, da so bile priprave za merjenje silno enostavne in da zato manjše pomote niso bile nemogoče. Pa take malenkosti ne pridejo v pošlev.
Ko je John Mangles pogledal na Johnstonov zemljevid, ki ga je bil kupil Paganel v Edenu, je videl, da se nahaja sredi zaliva Aotea južno od rtiča Cahna, na obrežju aucldandske province. Ker leži mesto Auckland na sedemintridesetem vzporedniku, je bilo jasno, da so tokovi zagnali Makariio za celo stopinjo proti jugu. Treba je bilo torej jadrati sto kilometrov proti severu, če so hoteli priti v glavno mesto Nove Zelandije.
—	Sto ali stoenajst kilometrov, kaj bo to! se je razveselil Glenarvan.
^ — Kar je malenkost na morju, je dolgotrajna in težavna stvar po suhem, je pripomnil Paganel.
—	Zato Pa bomo tudi poskusili vse, kar je v človeških močeh, da spravimo Makarijo nazaj v vodo, je zaključil John Mangles. .
Ko so izvedeli za zemljepisno lego, so se podali z nova na drdo. Višek plime je bil ob četrti na eno. John je še ni mogel izrabili, zakaj sidra še niso bila v vodi. Pa vseeno je opazoval Makari o z neko bo;az-nijo. Ali se bo kaj zazibala? Odgovor bo dobil v petih j minutah.
Čakali 9o. Parkrat je zaškripalo. Rilec se sicer ni vzdignil, a videli >'e bilo, da ga voda privzdiguje. John je dobil malo več upanja za prihodnjo plimo! čeprav se ladia ni zgenita.
Tako so nadaljevali na pol dovršeno delo. Ob dveh je bil splav že prirravljen. Nanj so naložili sidro, da je vržejo v morje. Na splav sta stopila John Mavi-arles in Wilson. potem ko sta sidro pritrdila na vrv ua
ladijski krmi. Oseka ju je nekoliko zanesla v stran. Vrgla sta sidro v morje kakih sto metrov daleč od ladje, kjer ie bila voda deset sežnjev globoka.
Sidro je dobro prijelo. Vrnila sta se s splavom na krov.
Vreči je bilo treba še veliko sidro. Z veliko težavo so je spravili na splav, ki se je podal znova na delo. Kmalu je bilo tudi drugo sidro v morju. Spustili ; so je petnajst sežnjev globoko onstran prvega sidra.
Nato sta se John in Wilson, oprijemajoč se za vrv, vrnila na M a k a r i j o.
Kabelj in vrv so navili na vreteno in čakali na prihodnjo plimo, ki nastopi ob eni po polnoči. Bila je že sedma ura.
John Mangles je pohvalil stare in nove mornarje ter namignil Paganelu, da bi utegnil spraviti še do čolnarja, Če bo srčen in se bo lepo obnašal.
Med tem se je gospod Olbinett, ki je bil povsod junaško sodeloval, vrnil v kuhinjo. Pripravil je krep-čilno večerjo, ki so se je vsi razveselili. Posadka je dobila pri novem delu izberen tek. Pokrepčali so se, da je bilo kaj, in vsakdo se je čutil sposobnega za nadaljnje napore. Po večerji je John Mangles ukrenil še ostalo, kaker se mu je zdelo potrebno, da se namera tem bolj gotovo posreči. Kadar gre za to, da se spravi ladja nazaj na merie, ne sme mornar ničesar prezreti. Pogosto se vse skupaj ponesreči radi malenkosti, ki so nanjo pozabili.
John Mangles je dal zmetati veČino tovora v morje, da bi ladjo olajšal. Ostalo blago, posebno težke klade in nadomestne hlode, ki so jih imeli za obteže-vanje, so znosili na zadnji konec ladje, da bi s svojo težo olajšali premikanje ri'ca. V. ilsor. in Mulrady sta zavalila tja tudi nekaj sodčkov in iih napolnila z vodo.
Ko so bili r. zadnjimi deli pri kraju, je odbila že polnoč. Posadka je bila zelo ufnijpra. Slvar je bi'a tem bolj kočljiva, ker bi ur m v sedaj rpbili vre moči pri vrvi. Zalo je sklenil Joim jMaimlcs nekai dri-gega.
=119—111 UlEliSE
a t
rt eo SJ) 3
•	r—t
« m
>
— o -a £
03
a
o _e
v! 2 © c
to g
B «
-» X!
*	S
N
.3 Q
o co
N >
C
5
2 S
j
o M
v N
© 'S 03
B O
'a > JJt o
A-,
S N >
N S
J
co
N
u >
•3

o >
"O
p
u
CL
2
(3 .
0 h B
0 J?
a-g
a
K? 2
"o oo
► —,
= £
i«
« «f a o u
> Z3
N tS
si i
03 g
O
<M
i
► trn
= 1111=111
g 93, katera bi ne imela nobenega vpliva na obdav8-Ijivost, založena svota aktiv pa tudi ni nobena rezerva, ker je davek že večinoma zapadel, nadalje bil v svoji vižini znan in ga ni bilo treba šele odmeriti. Pa tudi za kakšno zgubo ali primanjkljaj v smilu § 95 I ne gre v predmetnem slučaju, nego Agolj le za primerno vprašanje, če spada neplačani davek na poslovni promet v bilančni presežek iz-vestae poslovne dobe, kar je pa moralo upravno »odišče iz navedenih razlogov zanikati.
Davčni erar pa tudi ni utrpel nobene škode, ker hi se moral davek upoštevati kot odbitek na vsak način ali v poslovni dobi, v kateri je davek nastal ali pa v tisti, v kateri je bil plačan. Stranka je o priliki ustne razprave sama navedla, da ni mogla v poslovni dobi za 1921/1922 več upoštevati davka, ker ga ni izvedla v svojih knjigan, da je tedaj glede kritičnega zneska dvakrat obdavčena. Iz knjig poslovne perijode 1921/22 je razvidno, da se je konto tranaitorio vodil neodvisno od splošnega obratnega računa in da istega ni več obremenjeval, nego se je za davek zadržani znesek uporabil za plačilo tega davka, brez vsake izvedbe v donosnih računih.
Delegacija pri utemeljitvi svojega stališča navaja nekako ko! glavni argument določilo čl. 30 zakona z dne 27. VI. 1921 o proračunskih dvanaj-stinah za mesece junij - december 1921, SI. Nov. br. 154. Delegacija ministrstva financ pa pri tem prezre, da je člen 30. om. zakona namenjen le onim pokrajinam naše kraljevine, v katerih so veljali zakoni o neposrednih davkih, kakor smo jih podedovali od ogrsko - hrvatske polovice bivše avstroo?rske monar ije. O tem ne more biti dvoma, če se vpogleda razdelitev določil glede neposrednih davkov v Službenih Novinah, iz ktere je natančno razvidno, da veljajo določbe členov od 19 do vštevši 32 te za teritorij Hrvatske, Slavonije, Medjimuja, Banata, Bačke in Baranje, da se pa veljavnost čl. 30 nikakor ne more raztegniti kratko-malo na teritorij Slovenije, za ktero ima dotični zakon spremembe in dodatke k zakonu o neposrednih davkih v čl. 36, ki pa ne vsebuje nobenega člena 30 odgovarjajočega določila glede odbitnosti davka na poslovni promet. Upravno sodišče je tudi mnenja, da določilo člena 30 v prvi vrsti velja za tecivarino III. razreda, ki se odmerja na ta način, da se od brutto - priboda odbijajo poslovni (režijski) stroški. Naš zakon o pridobnini po II. poglavju pa »ploh ne našteva nikjer izrečno odbitnih stroškov in tudi ne navaja režijskih stroškov, nego se sklicuje iz dobrih uzrokov le na splošne pojme, čisti donr^s in bilančni presežek, izvzemši seveda slučaje §§ 94 in 95, kjer navaja vštevne in nevštev-ne odbitne postavke, katere je hotel zakonodajalec izrečno navesti, da s tem ustreže gotovim davčno-pravnim načelom.
Tožbi se je moralo tedaj ugoditi in administrativni akt radi nezakonitosti razveljaviti.
Na tožbeni razlog, da se v postopanju ni vpo-števalo predpisov postopanja, se upravno sodišče ne more ozirati, ker se pomanjkljivosti odmernega postopanja ni grajalo že v predhodnem upravnem inštančnem teku in tudi tožitelj ni navedel posameznih tožbenih točk, to je razlogov, zaradi katerih smatra postopanje odmernega oblastva nedostatnim. Tožba tedaj v prvem oziru ne odgovarja predpisom zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih z dne 17. V. 1922, SI. Nov. br. 111, vsled česar se mora taista zavrniti kot nedopustna v smislu čl. 24, odst. 3. in 4. om. zakona. V drugem oziru ne odgovarja tožba predpisom čl. 22. omenjenega zakona, da se morajo v tožbi navesti poedine tožbene točke, radi katerih se vlaga, to je pojedine konkretizirane t. j. z navedbo merodajnih činjenic zadostno sub-stancijirane pravne razloge, zaradi kterih se smatra tožba za upravičeno. Upravno sodišče se zamore vs'ed narave admin. spora ozirati le na tiste točke, ki jih stranke v upravnosodnem postopanju same navajajo, izvzemši nedostatke, ki jih mora upravno sodišče v smislu čl. 26, om. zakona uradoma ugotoviti.
Celje, dne 17. novembra 1925.
Opazka:
Kakor nam poroča finančna delegacija, ta razsodba še ni pravomočna, ker je delegacija vložila pritožbo na državni svet.
Mlekarsko zborovanje.
Na inieijativo Mlekarskega društva za ljubljansko okolico so je vršilo v nedeljo 10. januarja t. 1. v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani mlekarsko zborovanje, katerega se je udeležilo čez 100 zastopnikov mlekarskih zadrug in društev ter mlečnih producentov - kmetov. Poleg teh se je udeležil zborovanja zastopnik velikega župana živinorejski referent Cerne, predsednik Kmetijske družbo in šef kmetijskega oddelka Sancin, tajnik Kmetijske družbe inž. Lah, kmetijski svetnik Rohrman, drž. mlekarski inštruktor Peve, zastopnik Zveze slovenskih zadrug ravnatelj Trček, načelnik SKS Ivan Pipan, ravnatelj Združenih mlekarn Tome in drugi.
Zborovanju jo predsedoval predsednik Mlekarskega drutšva Florjančič, ki je uvodoma pozdravil zastopnike velikega župana, Kmetijske družbe in druge ter naglasil, da se na eni strani hitro veča produkcija mleka, na drugi strani pa pada izvoz, tako da se pojavlja mlečna kriza, ki preti pritisniti na cene mleka in njega izdelkov, dasi se že sedaj komaj krijejo produkcijski stroški. Ugotoviti vzroke tej nastopajoči mlečni krizi in najti pota za njih odstranitev je namen današnjega zborovanja. Zato prosi zborovalce, da razpravljajo iz strogo gospodarskih vidikov in vsaj v teh kritičnih trenotkih pozabijo na demagoško strankar-stvo.
Zastopnik velikega župana je pozdravil zbor z obljubo, da bo oblast storila vse, kar je v njeni moči, v prospeh kmetijstva, in želel zborovanju innogo uspeha.
Kot glavni poročevalec je državni mlekarski inštruktor A. Pevc v poldrugo uro trajajočem in temeljito zasnovanem predavanju prikazal našo mlečno produkcijo, trgovino in konzum ter navedel vzroke krizi in podal nasvet za odstranitev iste.
Med drugimi je navedel, da obvladajo naše mlekarne (zadružne in druge) okrog 20 milijonov litrov mleka letno. Od tega se porabi 12 milijonov litrov za aprovizacijo mest, 6 milijonov se ga predela v sir, 2 milijona litrov pa v maslo. Sira se izdela okrog 30 vagonov, od tega 12 vagonov v Bohinju. Pri tem seveda ni vračunano ono mleko, sir in maslo, ki ga predelajo in prodajo kmetje sp.mi. Dočim se je mleko izvažalo v Avstrijo in se deloma še izvaža, pa se mora sir in maslo konsu-mirati doma, ker sir po kvaliteti ne odgovarja zahtevam svetovnega trga, maslo pa niti po kvaliteti, niti po množini. Leta 1924. smo izvažali v Avstrijo dobrih 25.000 kg mleka dnevno, leta 1925. le še 8.000 kg, leta 1926. pa obeta pasti na par tisoč litrov. Nazadovanju izvoza r>iso toliko krive svetovne cene in konkurenca kolikor pa naša slaba organizacija in kvaliteta blaga. Septembra 1925. je plačeval konsum liter mleka v Švici po Din 4.—, na Holandskem in na Danskem pa po Din 2.50, dočim se je pri nas plačevalo po nekod le po Din 1.25.
Nadprodukcija mleka je tedaj precejšnja in se. še veča, zato moramo tudi usposobiti naše mlečne izdelke za svetovni trg, kakor si moramo preskrbeti trg sam. Za izvoz pridejo v poštev sledeče države: Švica, M je naš najboljši odjemalec, za jajca in ki uvaža letno 650 vagonov masla to je 8 krat toliko, kakor bi ga mi mogli nuditi, Če bi vseh 20 milijonov litrov mleka predelali v maslo, bi bila najboljši odjemalec za naše mnslo. V Nemčijo in tudi v Francijo bi lahko izvažali kazein in parakazein iz posnetega mleka zn galalitno industrijo. V južne države (Azijo in Afriko) pa bi lahko izvažali sir in kondenzirano mleko, kakor Srbi že v veliki meri izvažajo sir kačkaveli.
V ta namen bi morali izboljšati in izpopolniti našo mlekarsko organizacijo (mlekarske zadruge, društva in družbe), ter organizirati produ-cente (kmete), da bi bili v stanu postaviti na svetovni trg prvovrstne in enotne izdelke po konkurenčnih cenah.
Ker bi opisovanje podrobnega načrta za to preeatralo okvir tega poročila, zato ga izpuščamo, v upanju, da bo g. inštruktor Pevc tako prijazen, da ga bo objavil v posebnih člankih.
Refren Pevčevega poročila je bil, da je treba 1. ustanoviti mlekarsko društvo za vso Slovenijo, tei naj sprejme v svoje okrilje predvsem vse mlečne producente- kmete, pa tudi mlečne trgovce in strokovnjake, 2. organizirati dobre centrale za predelavo in izvoz mleka in izdelkov, 3. otvoriti
čimpreje mlekarsko in sirarako šolo, ki bo vzgajala dobre mlekarje in 4 izboljšati živinorejo in dvigniti mlečnost krav.
Nato se je razvila živahna debata, katere so •e udeležili Ivan Ažnian iz Hraš, Val. Babnik iz šiške, Ign. Dolničar iz Šmartnega, šef I. Sancin, kmetijski svetnik Rohrman, Iv. Pipan, Gubane iz Gorič, Starman iz Škofje Loke, predsednik Florjančič, inštr. Pevc, I. Lovrač iz Izlak, Fr. Kristan iz Vodic, živinozdravnik Cerne, ravnatelj TrČek in drugi.
Iz debate je predvsem izzvenelo, da se morajo nujno organizirati vsi mlečni producenti (kmeitje) v posebni organizaciji, ki naj bo zaščit-nica njihovih interesov in ki naj v slučaju potrebe vzame v svoje roke vodstvo mlečne trgovine, predelave in regulacijo cen mleku in mlečnim izdelkom. Dalje se je apeliralo na predstavnike oblasti, da čimpreje oživotvorijo prepotrebno mlekarsko šolo, ker brez dobro usposobljenih mlekarjev ni mogoče niti organizatorično niti tehnično delo, in da pospešujejo mlekarstvo, ki bo sedaj, ko bodo gozdovi kmalu izsekani, skoraj edini vir kmetovih dohodkov, z ugodnimi železniškimi in carinskimi t.Tilami ter podpiranjem mlekarskih zadrug, da se iste izboljšajo ter izpopolnijo.
Po tri in polurnem lepo uspelem zborovanju se je soglasno izvolil pripravljalni odbor, ki naj pripravi vse potrebno za sklicanje občnega zbora, na katerem naj se ustanovi mlekarsko društvo za Slovenijo in kateremu se predlože nadaljni izdelani predlogi v smislu današnje raziprave. V Dri-pravljalni odbor so bili izvoljeni: Iz. Florjančič, Dravi je. Ivan Pipan, Vižmarje, Fr. lončar, Horjul, Fr. Tršar, Vrhnika, Jože Hafner, Skofja Loka, Valentin Starman, Škofja Loka, Lovro Novak, Naklo, Jože Unmik, Suha, Ivan Lovrač, Moravče. Janez Gubane, Vodice, Jernej Vode, Skaručna, Ivan Až-man, Hraše, Iv. Rozman, Boh. Bistrica, Anton Kava-lar, Rateče, Ivan Ix»vrač, Izlake, Franc Sefman, Radohova vas in Miha Mušič, Tanča gora.
Pripravljalni odbor naj pritegne k sodelovanju tudi kmetiiske strokovnjake in Kmetijsko družbo ter Zadružne Zveze.
Planinke in planinci! Vsak izmed Vas ve, kako prijeten je odmor in okrepčanje v kaki planinski koči po dolgi naporni turi; se bolj se čuti ta potreba, ako turista zaloti sneg in dež, toda malokdo pomisli, da stane vzdrževanje naših koč obilo denarja ki ga SPD le težko zmore z malenkostnimi dohodki. Ako si zaveden turist, planinec se ne boš mogel vzdrževati, da ne pohitiš dne 1. februarja v Narodni dom, kjer boš odrinil svoj obolus (dar) na oltar planinstva in obenem se boš v družbi tovarišev planincev in planink prisrčno domače zabaval.
Planinski dan na Mirni gori! Meseca decembra preteklega leta so se razposlale na vse kraje nabiralne pole društvam, šolskim upravam, župnim uradom, tvrdkam itd. s prošnjo, da naberejo nekaj denarnih prispevkov ao 15. jan. t. 1. v korist zgradbe planinskega doma na Mirni gori. Obenem ao se razpisale tudi posebne nagrade. Da se razvidi, kako se je obnesla ta akcija, se prosijo vsi nobiratelji, da pošljejo nabrane vsote po nakaznici do 20. jan. 1926. Ker je to prva planinska koča v Beli krajini in je torej velikega pomena za razvitek turistike v tem kraju, seprosi'o vsi nabiratelji, da se tembolj potrudijo ter s tem pripomorejo, da se dovrši delo planinskega doma na Mirni gori. — Odbor Bel. pod. SPD.
LETOŠNJA ZIMA Z 0ZIR0M NA PLANINSTVO.
Lanska mila zima je zelo ugodno vplivala na zimsko turistiko. Ob prostih dnevih je kar vrelo naših planincev v Kamniško Bistrico, na Vel. planino in deloma tudi na Krvavec. Statistika zimskega poseta je bila lansko leto povoljna in zadovoljiva. Letošnja ostra zima je ves turizem nekam uspavala. Prehud mraz in prvi velik sneg je skorodane onemogočil tudi kratke ture. Čudno je pri celi stvari le to, da se letos tudi zimski šport ni posebno razmahnil. Tako oskrbnica na Krvavcu kakoi tudi oskrbnik Velike planine se pritožujeta o slabem letošnjem zimskem posetu naših smučarjev. Tudi Kamniška Bistrica polna idile in svežega življenja je letos precej zapuščena. Da ne omenimo naš krasni Zlatorog in Sveti Janez ob Bohinjskem jezeru. Cel mesec november in polovico januarja je le par gostov posetilo te lepe postojanke, in ti so bili povečini lovci. Tu pa tam se zmoti še kakšen smučar k Triglavskim jezerom. Pot čez Komarčo je pač težka, zlasti ker je poledenela. Vendar je smuka tam zelo ugodna. Zadnje dni sneži po triglavskem pogorju. Padlo je svežega snega na dobro staro podlago 25 cm. Temperatura je znašala v Bohinju dne 13. t. m. —9° C, včeraj pa —7° C. Čudno je, da letos ni še zamrznilo Bohinjsko jezero. Tudi v Kranjski gorf sneži že dva dni. V sredo je temperatura znatno padla od prejšnjih dni ter je znašala —14° C. Vče-raj je še bolj pritisnil mraz in znižal živo srebro na —16° C. Ker izgleda, da bo nekaj časa stalno vreme, bo tukaj pač zelo ugodna smuka. Snega je padlo do včeraj v Kranjski gori in Planici že 60 cm na dobro staro podlago debelo 20 cm. Kakor nam poročajo z Bleda, je jezero zadnje dni nekoliko zamrznilo. Led je deloma že vporabljiv za drsanje vendar zahteva še velike previdnosti, ker še ne drži dovolj. — Po Božiču je kazala narava, planincem nesmučarjem že dokaj prijazno lice. Prvi visoki sneg je deloma že skopnel. Pa kar na mah je zadnje dni završala burja ter nametala planincem snega po dolinah in planinah. Tako bodo letos prevladali v planinah le planinci-smučarji.
Vremensko poročilo
dne 14. januarja 1926.
Barometer je reduciran na morsko gladino.
- - J - i Kraj	Čas	Baro-meler	Temperatura	Rel. vlaga v 7.	Veter °blač' ve,er nosi		Padavine j v mm |	
Lfubllana	7	766M	— 7-1	85	sev. vzh.	(sneg)	3-9	
	14	764-3	— 5-2	80	zahod	'U (sneg)	—	
	21	763-6	— 4-9	81	sever	*U	—	
Maribor	7							
Zagreb	7	765-3	— 6-0		sev vzh.	(sneg)	5-0	
Beigrad	7							
Sarajevo	7							
Praga	7	763-7	-3-0	—	jug. vzh.	V.	2'0	
Dana)	7							
Inomost	7							.
Barvne trakove, oglieni-, povoščeni-, kopirni papir, hekžografimi zavitki in druge potrebščine pn IM. Barags.	•/■
Olj A.'
Vsaka drobna vrstica Din 1'SO ali vseka beseda 50 por. Naj-manjši 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo viša. Za odgovor znamkol
Samostojna služkinja ▼eSča kuhanja, se sprejme k družini 9 članov. Razen triletnega dečka vsi odsotni. - Dopise pod 81. 29 na upravo »Slovenca«.
Hlapec
oienjen, brez otrok, zanesljiv voznik, priden in pošten, se sprejme. Vrtnarstva vajeni imajo prednost. Stanovanje na razpolago, plača po dogovoru. - Ponudbe na upravo pod: »Stalna služba« 284.
Filip Jerman
se naproša, da p o i 1J e jvoj NATANČNI naslov, ker se pisma, naslovljena na DOL pri Ljubljani — »talno vračajo nazaj • pripombo: »Nepoznan«. BRANKO J. STOJANO-VIČ, jermenar, Beograd.
ALOJZIJ BERNIK
Skofja Loka 54, priporoča veliko zalogo rolenih
GLAVNIKOV
Lastna izdelovalnica. Dobro blago, cen« zmerna.
Sprejme se pletilja
za strojno pletenje nogavic. Naslov v upravi. 262
Naprodaj:
3 peči, 3 štedilniki iz pločevine, 3 ročne sani, 3 sa—okolnice in žična vrv, 100 m dolga, 40 mm debela. Ponudbe na upravo pod: »Železnina« 249.
VODNA SILA
40 KS z zidano hišo in ca. 2 ha zemljišča, po! ure od Kranja, po zmerni ceni naprodaj. Pojasnila daje France Skoiic, Rnpa pri Kranja.	280
Poravnajte naročnino I
Indukcijski
motor fE!in'
za vrtilni tok, 71 KS, uporabljiv do 85 KS, z vsemi pritikllnami, popoln, nov, proda Fiorijan w"IEFLER, opekarna FOrsteniald — Oststelarmark.
Opekarna išče
jeklarne podlage (Karr-
dielen), 2 do 3 m dolge, 3—4 mm debele in 15 do 20 cm široke, skupaj 100 tek. m. Tudi izkušenega KURILCA (Brenner) za krožno peč (Ringofen). — Ponudbe na Emil Berger in Sin, Bjelovar. 279
Klavir
zelo dobro ohranjen, dober glas, radi razmer poceni naprodaj. Naslov v upravi lista pod št. 267.
Psica naprodaj
volčje pasme, dobra ču-vajka. Stara 2 in pol leti. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 269.
PERJE!
kokošje, purje, račje, gosje in gosji PUH,
prodaja in razpošilja po najnižji ceni
E. VAJDA
Cakorec, Medjimnrje
Kopalna peč
bakrena, malo rabljena, se prav poceni proda. -Vprašati pri upravi lista pod štev. 251.
DRVA-CEBIN
VPollova ulica l/II. - Telelon lir,
Zelo dobro vpeljana in izvrstno vspevajoča
gostilna
v Mariboru
se radi bolezni lastnika takoj proda ali odda v najem. Samo resni re-flektauti z gotovino naj naj se obrnejo na Oglasni zavod Kovačič, Maribor Slomškov trg 16. 194
Naro&sjte fSl©vanca*I
Zahvala.
Za izraženo nam sočutje povodom smrti naše nepozabne sestrične in tete, gospe
Eme Schischkar
7.a poklonjene krasne vence in cvetje, ter za mnogoštevilno čaščeče spremstvo na njeni zadnji poti, izrekamo vsem našo najprisrčnejšo zahvalo.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutja ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, strica itd.
lanaciia Gasoariča
skladiščnika drž. železnic v Ljubljani
izrekamo tem potom vsem in vsakomur svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo zastopnikom direkcije drž. železnic Ljubljana, Udruženju jugoslov. narod, železničarjev za krasen venec in g. Zupanu za toplo slovo od pokojnika ob odprtem grobu, pevskemu zboru in godbi želez, glasbenega društva »Sloga« za ginljive žalostinke, darovalcem krasnih vencev, vsem prijateljem in znancem, ki so ga v tako častnem številu spremili na zadnji poti, ter vsem, ki so se trudili na kakršenkoli način lajšati težko bol.
Ljubljana, dne 14. januarja 1926.
Žaiujoča rodbina Gasparič.
ZLATO in SREBRO
kakor tndi zlati in srebrni kovani denar, briljante in bisere kupujem po najvišjih dnevnih cenah !
R. ALMOSLECHNER, zlatar in juvelir, Celje, Prešernova ulica 1.
V. Br. 21.218.
Za Jufloalovanako tiskarno v Ljubljani: Karol Č«&
Izdajatelj: dr. Fr. K ulov ©e
Ofertalni natečaj državnih labrika svile u Pančevu, Novom Sadu i Novoj Kaniži.
Na osnovu čl. 82.-95. Zakona o Drž. Računovodstvu Glavna Direkcija Državnih Fabrika Svile u Pančevu ovim raspisuje naknadnu ofertalnu pismenu licitaciju, za osiguranje zgrada, mašinerija, alata, robe, nameštaja i ostaloga, svojine Državnih Fabrika Svile u Pančevu, Novom Sadu i Novoj Kaniži, pošto je prva licitacija poni-štena.
Licitacija če se održati 1. februara ove godine u 11 časova pre podne, u kancela-riji Ministrstva Trgovine i Industrije, Obi-ličev venac br. 3.
Pozivaju se sva domača osiguravajuča društva, čiji je uplačen društveni kapital najmanje 5 miliona dinara, da izvole pod-neti do gore označenog vremena, svoje pismene detaljne ponude, sa taksom na istoj od 100.— (sto) dinara.
Detaljni i tačni uslovi za osiguranje, odnosno vrednosti predmeta za osiguranje po Fabrikama, mogu se videti u kancela-riji Glavne Direkcije u Pančevu i Min. Trgovine i Industrije.
MINISTARSTVO TRGOVINE I INDUSTRIJE.
Uradnik: Frane Teraetflav